266. SteullRp.
g Unminni, p geto 22. nouemara »22.
Leio W.

Uhata vsak dan popoldne, liriejiil nadslja ia prainiltt.
Snseratlt do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 0 50 n.večjl inserat!
petit vrsta 2 D; notice, poslano, iz tave. reklame, preklicl petit vrst*   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitn: ponudu? beseda 75 o.
Popust Ic pri naročiti U od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej.
Vprašanjcm glede inseratov na| se orilo Si znam ka za odgovor.
Ui»»irvni£ivo „Slov. Naroda4' In „Ifjrađna tiskara*" Kaafl*ra ulica si 5, pritllčno. — TaUI^n ift. 304.
UrttoUtvo „Slot. Naroda" Kaallova ulica At S, U aaditropi*
Teiron ttov. 34.
Doptot spra l«3i a Ia podjtsaae 1« sad ost no frankovana* ajaflr   Rokopisov sa) nm   vrača.   fM
MT Posamezne Stevilke: *VB
v Jugoslaviil vse dnl po oin 1«— v Inozemstvu navadna dm Oin 1, nedelje Oin 1*25
Poitnlna platana v gotovini.
„Slovenski Narod-  velja:                t      / .-»--<^-»W                     y Inoremst„ '                   v L'iiJuani     |       pa prv-.il 12 mesecev......      Din 120*—    Dm 144—    Din 21 d — 1........10—       „       12-           .       1S-
Pri mr>f*bttncm povii.inju se ima daljš.t naročnlna dopla5ati.
Kov!   naroČniki   naj   poSljejo v prvIĆ  n.iroĆnlno vedno    £&■&"   po naVnmlal.
Na <amo nismena naro:!1a brez poslatve den.iri.i s? ne  moremo orlratL
PISMO 12 PRAGE.
Vemško zavlaBevanJe rešltve narodnostnega vprašanjsL — 100 milijonov kredita za nezaposlene. — Prora-čunska razprava.
19. novembra.
Narodnostno vprašanje in njegovo reševanje pri nas stalno ni po volji opozicijskim življem, v glavneni se-veda Nemcem, zato pa zlorabijaio to vprašanje za svoje juriše. Med te treba prišteti tuđi predlog poslanca dr. Czeclia za ustanovitev ođscka, ki bi se bavii z narodnostnimi vpraša-nji, kar je zbudilo v zlornici in v Široki javnosti več zanimanja nego ga je spolh zaslužil. Razven tega se ima predlagatelj zahvaliti dobrohotnosti zboraičnega predsećstva, da je prišel ta predlog sploh pred njen forum, ker formalno ni odgovarjal poslovnemu redu. Prvotno se je gla-sil: »Izvoli naj se 24 členski odsek, kateremu se naloži, da izdela nacrt zakona o ureditvi narodnostnih raz-mer in zlasti o pravnem stanju narodnosti, živečih v državi, ter da se ta predlog poda zbornici tekom treh mesecev.«
Predlog sam je bil nemogoč Že zaradi tejra, ker po našem poslovnem redu odseki lahko razpravljajo o zakonskih račrtih, ne morejo jih pa sele izdelovati. Gotovo je to knrakteii-stično, da je zbornieni podpredsed-sednik dr. Czech in ž njim 177 po-slancev opozicije podalo ta predlos, ne da bi se prepričalo, ali je v skladu s poslovnim redom. Predsedstvo ga bi sploh ne smelo pripustiti, ker je v navskrižju s poslovnim ledom. Po-stopalo pa je zelo liberalno in ga pn-pustilo z cmejciim besedilom, tako da je iz vse ga Crechovesa predlc^a ostal le še predio;: 2 3 ustanovitev 2\ členskegra odseka. ki bi se bavil z narodnostriim vprasanjem. Tako je deinkroflr odjeka označen precej široko pa nedoločno. Sicer pa je tu ćela vrsta odsekov, skozi katere mora I ti vsak predio? in opozicija ima v v?eh svoje zastopstvo, pa tuđi praksa nam dokaztiie. da ako se čuti opozicija v narodnih interesih kje za-deto, se o stvari razpravlja z clotič-ne<ra n?>rodnostne£a stalisča. Tuđi je jasno, da bi bilo uresničenje Czecho-veea predloga čisto odveč, jo kate-resa nazirania je prišla tuđi većina zbornice. Predlog je bil odklonjen s 133 glasovi proti 82, tako za predlog nišo glasovali niti vsi oni, ki so ra nodplsalL Ko je bil naznanjen izid glasovanja, so nemški sociami demokratie začeli ropotati in pridružili so se jim nem. nacijonalisti. V po-slanski zbornici je bila končana tuđi naprava o zakonu glede odredb pro-
ti nezaposlenosti, v katero svrho je dovoljen kredit 100 milijonov in vla-dna predlega je bila gladko odglaso-vna.
Senat se je v preteklem tedrm pcčal z vladnimi izjavami. Debate so potekale mirno, razven izjem s strani ludovcev, katerim je pri zaključku debate primerno odgovoril senator dr. Soiikup: »Smo in hoćemo ostati s Slovaki jeden narod, ne jcmljemo jim njihove vere, marveč hoćemo, da bi bila ta vera cproSčens javnih viharjev in bcjev, da bi postala sveta stvar vsakega posameznika. O avto-nomiji Slovaške ne meremo razprav-ljati. ker bi bila to madžarska avto-nomija.«
Oovomiki so večinoma priznavali, da pomenja vladni progTam korak h konsolidaciji, k za gotovini reda in miru, k možnosti plodnega de-la ter splošne gotovosti ter so se iz-rekali vseskozi za program in obljub-Ija.II vladi Ioialno podporo.
Najbližja tečka programa v zbornici je državni proračun, ki je bil v proračunskem odseku že obde-lan in se je že tuđi razprava o njem v poslanski zbornici pričela 16. t. m. Do konca tega tedna je bila debata splošna, prihodnji teden prične specijalna, ki se bo vršila po politični, finančni. kulturni in gospodarski skupini. Do glascvanfa priđe po tej dispoziciji 29. t. m. Pror2čun se nato iz-roči senatu, ki ra resi do 20. decembra. V predbožični kamnanji se ima doenati Še 20 termiranih zakonov, med njimi zakon o lastnem vodst\TJ raČTTTiov v državnih pođietiih, zakon o davku na prenog, zakon o stav-benem gfh^rfti \tć.              J. K. S.
NENAVADNI n.TCM NASTOP POSLANCA.
— Beograd, 20. novembra. (Tzv.) Posl. dr. Momčilo Ivanić* je včerai do-poldne šetal po glavnih ulicah s Stoia-nom Protičem. V Kneza Mihalovi ulici je Tvanič zagledal nekega profcsnria. Nenadoma je stopil k njemu, potegnil iz žepa revolver, zahtevajoč, da naj mu profesor ta\'oj »onn« vrne. Profesor je zatrjeval. da mu niče<;ar ne dolguje in da nima ničesar njes:ovega, toda posla-nec je Še vedno držal revolver nad n-im. Ker se je oTcoli obeh zbra!a velikn mno-£ica, je Momčilo Tvanič nafo mirno od-5el. Zatrjutejo, da gre tu za neka zelo kompromituioča pisma, ki naj bi jih hranil napadeni profesor.
Akcija Hrvatskega blcka.
PRfflOD HRVATSKIH POSl ANCEV V   BEOGRAD. — RADIČEVCI PRlCNO POGAJANJA Z OPOZICIJO   IN INTELEKTUALCI V ZEMUNU.
—  Eecgrad,   21.   novembra.    (Izv.) Včeraj so imeli voditelji opozicije daljše razgovore zaradi ustanovitve parlamen-tarnega  opozicijonalnega  bh.ka,    ki naj bi v imenu opozicije  vodil sporazumna pogaiania z zastopnik i Hrvatskega bl'>-ka. Aled opozicijo in levim krilom demokratske stranke vzdržuje    pr>    poročilu »Tribune« stalne vezi posl. Pavle    A n-g j e 1 i č.  Radičevci  pridejo  v  sredo   ali četrtek v Zemun. Za nje s.o že pripravljena stanovanja.    Razc^ovorov  z Radi-Čevci se t!dele2e polej^ zastopnikov opozicije še Stojan P r o t i č. Ljuba Davi* d o v i č in dr. Voia    V e 1 j k o v i č    za demokratsko parlamentarno levico in v imenu srbijanskih intelektunlcev dr. Boza Markovič in Milan G r o 1. Opo-fc?c:ja je prepričana, da je prihod Hrvatskega bloka gotova stvar in da se naiđe nač'n za   strmoglavllenje sedanjega vlađnega režima. Razmotrivajo se tuđi že kombinacije glede sestave nove vlade, ko bi prišel za to ugodni trenotek.
—  Beograd, 21. novembra. (Izv.) V demokratskih krogih,   posebno   v onih srbiianskih. živahno komentirajo prihod Padičevcev v Zemun. Nckatcri skušajo iz tega izkonstruirati nezadovoljstvo Sr-bijancev, ker Rad*č priliaia le v Zemun, v skrajno točko njegove pred   leti za-
snovane hrvatske republike in ne v ju-goslovensko prestolico.
—  Beograd, 21. novembra. (Izv.) V parlamentarnih  krivih  je  razširjena  informacija, da se pristaši zcmljoradniške-ga kluba, ki so se udclcžili banjaluškc^a kongresa, živahno zanimajo    za    akcijo Hrvatskega b!o!ca, ra^motrivajo kooperacijo zemljoradnikov s Hrvatskim blokom  in  kombinacijo  nove  vlade.    Zem-Ijoradntki že!e prihoda Hrva^ske^a bloka v Beograd v Interesu države    in hr-valskega naroda. V parlamentarnih kro-gih je vzbudilo veliko pozornost    poto-vanje enega voditeljcv   zemljoradnikov poslanca dr. UroŠa S t a j i č a v Zagreb. Ta je skušal tam priti v kontakt s poli-tiki Hrvatskega bloka.
—  Beograd,   21. novembra.    (Izv.) Parlamentarna opozicija je    prejeJa za-nesfjiva poročHa o  konferenci    Hrvatskega bloka. Hrvatski b!ok je definitivno skfenil, da imajo vsi pos!anci   bloka v prvih dneh tega tedna odootovati v Beograd.   Sklepom    Hrva!s!cega  bloka sta bila nasprotna samo dva frankovca.
—  Zagreb, 21. novembra. (Izv.)   V Beograd je včeraj dospel bivši mirister \n poslanec Hrvatskega b;oka dr. Gjuro Šurmin v spremstvu bivšega hrvat-skesa bana dr. Tomljenoviča.
Orifsnfska mirovna konf erenca.
OTVOR1TEV KONFERENCE. — POZDRAVNI GOVOR ŠVTCARSKEGA DE-LEGATA. — GOVOR IZMET PAŠE O CIVILIZIRANI TURČIJI.
— Lausanne, 20. nov. (Havas) Razgovor treh mirjstrov v Territetu je na delegacije napravil ugoden uetnek. Pri-čakujejo,  da nastopi    med    zavezniki splošen sporazum. Ministri so razmotri-
Ivali britanski memorandum, ki naj bi tvoril podla jro za predloge zaveznikov. ki jih stavijo Turkom in so bili razmo-trivani tuđi eventualni sklept za slučaj kršitve sporazuma v Mudaniji in za slučaj pritoka ra konferenco.
—  Pariz,   20. nov. (Havas) »Petit Parisien« javlja iz Lausanne: Poincare je izjavil, da prsostvuje otvoritvi kon-ference kot obixajen opazovalec. Vna-prej že vid', da se fco ćefo ze!o rav!e-Mo, upa pa, da se ftonferenca laliko zaključi tekom enesa meseca.   Mussolini na^protno je naprnm zastopniT-om tiska izjavil, da realizacija enotne fronte zaveznikov ni le potrebna    napram Tur-kom, ampnk tuđi narproti Nemčiji. Tuđi v stališču nncproti mali antanti je potrebna  jasnost,  je potreben  sporazum, kajti nujno je, da korčno tvorimo skup-nost in prenehamo voditi tri različne politike.
— Laosanna, 20. nov. (Izv.) V rfe-dališču 3e bila danes ob 17.30 otvorje-na na oficijelen način orientska mirovna konferenca. OKoritev je bila skromna. Miže so pogmiene s čmim suknom. Otvorit\i so prisostvovali nekateri ugledni meščani. Konferenco je o^oril s kratkim pozdravnim govorom v imenu Švice zvezni predsednik H a h n. V svojem pozdravnem govoru se je naj-preje zahvalil za Svici izkazano čast, omcrjujoČ veliko važnost kor.fcrcncc, ki naj bi končno prinesb zaželjeni svetov-ni mir. Konfcrcnca ima naloc:o, da likvidira vse vojne probleme, /teli pcpolnih uspehov konferenci. Končno je zaklju-Čil svoj ic:ovor z apelom na zastopnike: »V Va^ih rokah je na tcj konferenci r.^o-da držnv in narodov. Vaša odsovorr.ost je velika. Znamo pa tuđi, da leži izvor vseh spornih problcmov da'cč nazaj v proteklih stoletjili. Tri problemi, kakor nas uči z^ođovina. so vedno \-pliva!i na usodo n^rodov. Je pa tuđi dejstvo, da je danes bolj kakor kdaj vsak narod navezan drujr na drujresa in je tedaj upra-vičeno upanie,    da prinesejo vsem od
vojne prizadetim narodom letošnjl božični praznik! uresničenje Ic^ecli: »^Ur liuclcm na zemlji«*
V.sc delegacije so živahno ploskal# izbranim besedam preclscdnika. Pnotno Je bilo v prosrr.mu, da na otvoritveni 5cji govori po eden zartopnik vsakc in-teresirane države. Govcril je samo lord Crrzon, ki se je v imeru vsch dc!cp:acii z:<hvalil ^vici za Rostr'jubnost ter Je med drug:m korićno na5tcl vse problo-rnc, ki jili ima resiti ta konfcrcnca. Gmcni! ic !;ončno, da bo angleška deložacija iz dna srca vesela, če postano Švi'ca kraj konCz:ovelja\Tiega airu ▼ Orlentu.
Med Fp^o'no napctosfjo In pazlji- ' vo«tjo so dc'ccrati na to sledili izvaja-rjem Izmet paše, ki je povoril takoj za Curzonom. Hladno in diplomatično je Izmet paša emenjal zahteve Turčije. , Med drurrim je*' Izjavi!, da si je Turči-ja priborila mestp v civiliziranom svetu in ćt* je treba Tiy3ijo primerjati s ŠvJ-co. (Klici in epombe!) Turska se je po-Lnza!a kot element miru, dela in edino-sti. Svetovn! mir bo zajamčen le tedaj, ako se vsi naredi združijo in žive drug pr>!Cg druze^a v svobodl in neodvisno-siL
Govor Izme? paše je konferenca Sprejela z znatno liladnostjo. Predscd-nik je na to zaključi! sejo. Druga plenarna seja je določena za jutri v torek v hotelu du Chateau v Ouchvju. Na \ej seji se do!c!ijo posamne komisije, ki ?ra?lo proučiti razne gospodarske, fi-nančne in poJitrćno probleme Orrenta.
Med navzočimi poshi^alc! so bili Frol opazovalci delejrati Zcdinjcnih    držav. frr.ncoski ministrski predsednik Poinca- , rć  in  znstornik  Dru5hTa  narodov ćr.^ Nanscn, ki organizira akcijo za pomo£> r^zn'm beguncem iz Trakije,                 -!
Težko oiifGžfes proti poslaniku Anfonijevicu. • ■
—  t?ecgrad,    19. novembra.    (Izv.i »Politikac    dvi^a    težko  obtožbe  proti rimskemu    poslaniku    Antonijeviču.    V uvodniku z naslovom »G. Antonijevič in. rapallska  pogodba«  navaia  vse    malo-marnosti,  ki jih  je Antonijevič zajrreŠl! glcdz rapallske pogodbe.    Uvr-cinik na-znanja. da ni poslanik Antonijevič kazal abfolutno nobenc^a zanimanja v zadevi jadranskesra problema. Pri sklcpanju pogodbe ni smatral za umestno    jasno in-točno  poučiti  zunanjega    ministra    dr.-Trunibiča o pravom stanju stvari. Antonijevič sploh ni ničesar storil   za   na§o stvar. Grof Siorza je dal na lastno inicijativo izprazniti prvo in druso cono, t poslanik Antonijovič se je potem bahat da je to njegovo delo. Ko je Delta Tor-rctta začel podpirati  Madžare.  Antoni* jevic ni ničesar storil, da se rcšl jadranski problem, nego je javljal vladi, da se-daj ni moment za to. Schanzcr je govo-ril Antonijeviču »o simpatijah Italije napram nam«. Antonijevič pa ni znal teh teh besed pravilno trhračiti in je zatrjeval, da se bo rapallska pogodba pravilno izvršila. (V koliko je ta napad na An-tonijeviča upravicen. ne moremo preso-diti, zdi se pa nam. da je krivicen. Uredništvo.)
Opoija Madžarov.      .
—  Beograd, 21.  novembra.    (Izv.) Včerajšnjl ministrski svet je razpravljal o predlogu madžarske vlade, da se rok opcije Madžarov na našem ozemlju po-dal.Iša za dobo petih let. Opcija naj bi vsebovala tuđi    vse    pvolitične pravice. Ministrski svet je sklcnil podaljšati rok za opcijo do konca leta 1923, toda brer vsakih političnih pravic. O sklepu mini-strske^a sveta   so   obvesti madžarska vlada.
SKRINJISA J?i0eSL0VANSKE ZAJEDNICE" JE - ZMUUAI1,-
M. Z.:
„Živi mrfvec".
(K uprizoritvi na našem odru.) (Konec)
Šest leot propalica Protasov se je i z veliko vnemo podal v vlogo in jo je j prcddal z očividno železno marljivostjo. j A  kaj je  s Šestom?    Zakaj imam pri | njem tollkokrat čut, da vstvaria    zgolj j od zunaj na znotraj, da je njegova igra ! vestno sestavljen    mozaik    iz    plodnih ; premišljevanj,  narekovanih  mu  po  razumu. Morda si nevede in prerad da su-gerirati po isri tega ali onega velikega , igralca in ga nevede ponaša v vnanjo- ; sti? To pa dela vtis kopije, ne lastnega vstvarjanja.    Tak moment je bilo zame na primer to,    da je Šest skoro vedno nosil glavo nagnjeno na stran. In s trdo-v ratnostjo (Če smem rabiti ta izraz, ko je vrat bil vpognjen), da sem si mislil: . Za'-aj je to potreba? Kje neki je to vi- ; del? Zasluži pa vse priznanje za svojo ' Iskreno vnemo.                                    '
Kaj se da, če se režiser hoče in zna zavzeti, napraviti !z Gregorina. je čudovito in zanj ter za nas jako raz-veseljivo. Predstavi!al. je aristokrata Karenina tako mirno in elegantno, go-voril tako lepo mezza voće, da zasluzi za to prav posebno spoštovanje. Nihče ne bi bil mislil. da je to isti Gregorin, ki je bU v »R. U. R.« tako neverjeten in nevžitcn. Njega sem se posebno vese-III* ker vidim, da bo, če nađaijuje na tej poti, postal §e močen steber naše drame. Samo zanimanje režiserjev na] mu vedno cvete.
Juvanova me je v vlcgi cigan-ke presenetila s svojim čednim pevskim glasom. Njena lepa igra je nekoliko izgubila na Iluziji, ker bi bilo zato viogo želeti vitke, kakor mačka elastične de-klice in ne polnorazvito ženo, četudi je prijetne zunajnostL
Rogozova je mater Protasova. fino stareiSo damo. igrala jako. jako lepo in naravno. Tuđi svoje vrste odkrit-je, ker takih vlog pri nas še ni imela. Drugo mater. Ano Pavlovno, je R a -karjeva tuđi zelo dostojno igrala, Malce finejša bi Se smela biti y tonu.
Gorjupova je bila zelo ljubka in naravna kot Lfotna sestra Sa§a. Prav zala mlada ruska deklica. In prisrčna. Bi se ob vestnem navajanju po režiser-ju tuđi šc dalo marsikaj napraviti iz njenega igranja vobče.
Skrbinšek je dal knezu Abrcz-kovu krasno masko distingiranega sta-rejšega aristokrata. V glasu je nekoliko preveč forriral organ izkušenejra in mtr-nega kneza. Nekaj manj bi bilo več; kajti tako je glas postal včasih nekako »salbungsvoll«, kakor pri župniku, ki prihaja kot prijateljski svetovalec v rodbino. Prepatctičcn, preveč iz globi-ne telesa. Neglede" na to je bil v svoji ■ umerjenosti jako dober.
Kabinetno figuro je t 7. sliki pođal Krali s svojim zanitim »Ženuem« Iva-irom Petričem. Njegov >.Te 5e prezeo-daj« in gesta pri tem, ko vedno zopet odloži revolver, s katerim se bo baie vstreiil, je danes §e popularen po vsej LjubT;nn?. F5H  je  velik v tej mali vlogi.
Omcnjam Še Lipahovegra sod- \ nikn. Dalie Pluta in ^cleznika. ] Tuđi T e r č i č e v stari cigan je omenit- ! ve vreden radi cigansko zaviiajoče so- i
vorice. Sploh so pa vsi tekmovali v prilog dobri predstavi.
Relativno najmani dobra je bila pivska scena 4. slike, kier so poles: Pluta sodclnvale manj izkušene moči.
V drugi sliki so ruski diiaki in par ruskih dam nastopili kot nekak ciganski varijete in dosti čedno peli ciganske in ruske pesmi. Tolstoi je v mladih Iotih sam večkrat krokal po takih lokalih s ciganskimi pevci. Mi te vrste zabavišč ne poznamo.
Ta ciganski prizor v svoji rđeči luči »ne Je spominjal. ko je začela nsvetljava proti konca temneti (vsaka slika se je izgubila v t?mo. predno je zastor padcl) in so se ponvili nefzmerno delikatni vi-joličasti in skrlatni toni, na gotove slike srianskih medernih koloristov. kakor so Zuloatra in brata Zubiaurre. Rad bi bil imel. da bi se bila ta ocesna naslada že preje začela ali da bi bila luč že izpo-Četka vmerjena v take harmonije, četudi bi bila pozornica vsled tega teni-nejša.
Ponavljam, da je bil to pravcati Ča-sten večer za naso dramo.
Stran 2.
»S!  OVfNSK!    NAROHi   dn> ^ novembra  1922.
štcv. 2C6
r    POLITIČNE VESTI,
■^= Iz diplomatlčne službe. Iz Beograda javljajo, da je včeraj odpotoval novoimenovani tajnik za dunajsko posla-ništvo dr. Aleksander Bodi na svoje službeno mesto. Prvi tajnik poslaništva v Rimu Vladimir Martinovič je dospel v Beograd. Tajnik zunanjeca mlnistrstva Boza Stojanovič je imenovan za tajnika pri belgijskern poslaništvu.
=   Potočare   proti   nefitrrnl potttfkl.
Poincarč je imel v francuski zbornici velik govor, v katerem je zavzemalo seveda prvo mesto ra2merje do Nemčije. Poincarfi je rekel, da nemška plačila zna$ajo njke liko milijard, dočim Je Francija na račun re-paracij izdala 90 mllijard. Ni nam potreba iskati vzrokov za padec marke v versaillski pogodbi, kajti glavni V2rok za nemški fl-nančni polom je nered v namSkem proračunu, katerega je Nemeija hotela ali pa vsij trpela. Gotovo ie, da so tuđi drusl vzroki pospešill padec marke. NemSka trgovska bilanca nazdevno izkazuje velik deficit, toda dokler ne bo iunkcijrr.irrla kontrola, kate-ro je zahtevala iv.-,-. uc---:a komisiju, ne bomo dobili poln-jsu v^c^ieda v prave t?z-mere. Stevilke v izvozu so naznanjene za manjše, Nemčija pa je nasproti lemu uvozila polno stvari, ki za njeno eksistencu nišo baš potrebne. Vse to vodi do mnenfa, da je Nemčija sama največ kriva na sedanjem svojem položaju. Minlstrskf predseuntk je nadalje izvajal: Priznavam. da imata fcg. Lousheur in Blum prav, ko pravita. da Nemčija danes svojih dolgov ne more pla-Cati s svojim lastnim denarjem. Pa tuđi druge dežele ne morejo svojih dolgov plačaii v •voii gotovini. Dolg Nemčije pa se lahko poravna na ta način, da s? Nemčija pre-skrbi denar v inozemstvu. Ali je to moso-Če? Gotovo, ako spravi svoje finance v red. Nemčija lahko plača s stvarnim! oddajami In z delom in ta način plačevanja bi nern-ški državi prinesel samo koristi. Pred nami Stoji Anglija, ki nam ie vedno govorila: »G'ejte Nemčiio, kl je zlomljena!« To ie negativna politika, katere ne moremo več na-dalievati. Debata o splošni politiki franco-ske vlade se je na Poincarćievo željo preložila za en mesec. Franciia pa gleda vendar-le z zatiranjem v bodočnest klfub scdarJe-mti splošno neKOtovemu položaju. Pri raspravi o trcevskem proračunu je irgovski minister Tior povedal, da je tekom prvih 9 mesecev t. 1. eksport fovarniških izdelkov presegel Import za 621S rnflljonov frankov. NastopnI meseci se zaMjuCIjo §e u$rcdne-5e. S pohvalo je omcn:al obnovno de!o na se-vernem premogovnem ozemlju in delo kmetov, ki ze!o uspeSno pomagalo, dn se zboljša položaj, *Z zaupanjem smemo gledati na prihodrcje leto 1923.« je vzkiiknil rni-nister Tlcn »Francija ne strjf pred kako grozečo a!l kritično, pač pa pred tefavno situacijo. Vendar !ma zaupanie v svojo bo-dočnost. Prepričan ie, da z delom svoje in-:dustri*e, trgovine in s pomočjo svojega dela vstva prema ga vse težkcče«.
= V madiarskem parlamentu. V četr-stek je bil sklican madžarski parlament. 2e začetek se]t je bil nenavaden. Pri vhodu 50 stali volaki in do 10. dopoldne nišo pustili uikogar v dvorano. Ko se je začela seja, so se začeli poslanci tako} prepirati in zmer-jati, tako da je bila seja takoj prektnjena. Opozicija ie očitala vladi korupcijo in druge lepe lastnosti, vladna skupina pa ie kričala, da ima opozicija predclge prste.
=      Centralizacija    sovjetske    Rusije.
Olavn! organ sovjetov >Izvestja« je prfobču" članek, v katerem vprašuje merodaine ese-be malih federativnih republik, kakšno je njihovo mišlien'e Kleče spoji rve teh republik z Rusijo. Kot znano, je vteda republike Daljnega vzhoda že Izrazila željo združiti se z Moskvo. Predsednik sovjeta narGdnih komisarjev beloruske republike je pa predloži!, naj se združilo vse sovjetske republike. V to svrho naj bi bil organiziran osrednji fzvrševalni komisarij'at, čigar odredbe bi bile obvezre za vse republike.
=  Kemalistl    zapirajo    komuniste.
Pariški listi poročajo, da so kemalisti pred nekaj dnevi aretirali 200 turskih komunistov in 20 izmed njih obdolžili veleizdajstva. Ta Čin je vzbucill v Moskvi veliko vznemirjenje, in kakor trdi »New York Heraldc je mogoče, da bi odpadla moralna podpora s strani Ru-sov Turkom na konferenci v Lausanni. »Pravda« pravi, da utegnejo na ta način kemalisti izgubiti vse plodove svoje zrnage ter degeneriraj© v imperialiste, kakor se je zgodilo to Mladoturkom, ki so pričeli jako dobro, pa so končno pa-dii v sužnjost nemŠkega imperijalizma.
— »Đer Tlroler« — ovadeiu Iz Bol-cana poročajo, da je nemški list »Der ■Tiroler« priobčil pred par dnevi uvodni članek, v katerem ie odkrito oznacil nemski značaj Tirolske, ki je prišla pod Italijo. kateri šega od Salorr.a do Bren-nerja, je pa italijanske narodnosti konec pri Salornu. Italijani, ki so prišli zadnje čaše med Nemcc, so ta Članek zelo ži-'vahno komentirali in se šli nemudoma pritožit na kvesturo v Bolcanu, kjer so se delali zelo ogorčene in so razlagali, da ta članek hujska k sovraštvu proti njim, na I'ar je kvestor list »Der Tirolerc ovadil državnemu pravdništvu.
==  Romunt!a  solidarna  z  zaveznTkl.  Iz
Bukarc5te porečajo, da je zunanji minister Duca informiral ministrskl svet o masakrira n?u kr^čanskega prebivalstva v Carigradu. Iz?rvii ;e, da so zvezne vlade sklenile za-šiiiti'j besunce pred turškimi izgredi. Ro-mi-nska vlada je sklenila udeležiti se humanitarne akcile zaveznikov in poslati pred Cnri^rad boinc ladje, ki naj bi Sčltile kr-ščansko prebivalstvo. Glede cbsojenih gr-ških ministrov je vlada pripravljena pridružiti se zaveznikom. v slučaju da bi oni protestirali proti smrtni kazat v                  \
'      GOSPODARSTVO.      '
—Z Novosadska blago v na bor za 20. novembra. Novi Sad, 20. nov. (Izv.) Cene v dinarjih: PSenica ba$f^ 397.50 do 400, ječ-men baški 262.50, oves baSki 262.50. koru-za baSka 170 do 200t fižot bcll 350. moka Pšenična baška «O« 569.50 do 575, »2« 542.50 do 550, »6c 517.50, banatska »0« 557.50, otrobi  162.50.
—Z Za?r»blkl žitni trc Zagreb, 29. novembra. Cene v kronah — po 100 kg, po-stavno HaC'ka noti rajo: pšenica (okoli 76 do 77 kg) 1600 do 1630, koruza romunska stara 1380 do 1420, nova umetno sušena 1100 do 1150, v storžih 500 do 520, rl (71 do 72 kg) 1400 do 1500, ječmeu za pivovarne 1500, za krmo 1400 do 1450. oves 1050, 1150, fižol pisani 1400 do 1500, beli 1400 do 1500, moka pSenična »0« 2350 da 2400, »2« 2250 do 2300, »4« 2150 do 2000, za krmo 110 do 115, otrobi drobni 750 do 800, debeli 850. — Tendenca neizpremenjena.    Promet  znaten.
—g Tržne cene v Mariboru. Novo izdani tržni cenik izkazuje znižanje cen pri mesu povprečno za 1 dinar. I. goveje meso velja 56 K (s prlpombo, da prvovrstnega mesa 2c* dolgo ni več za nađrobno prodajo), II. vrstno goveče mesto velja 52 K, III. vrstna 44 do 4S K, teletnina 64 K, svlnjiua 80 do 90 K, salo 100 do 120 K, ćrevna mast 9) K, prava mast 130 K, sveia slanina 100 do \\2 K, prekajena sviniia 124 K, preka-|ene» meso 112 do 12S K, Konjsko meso I. 16, II. 12 K. Cene usnju sq ostale skoro iste, Čeprav cene kožam že vei mesecev pada-Jo. V ostalem ceniku je najti malo razlik od pre.'Sn'ega eersika. V gostilnah In kavarn^h so cene ostale Je vedno iste kakor so bile pred meseci ob času na.'slabše valute in naj-veCje urafcinie. PoILijski komisaiijat je si-cer poiva! gostilničarje in kavarnarie, ain-F^k to je bilo saj doslej tuđi vse, kar ima A\aribor pokazati na uspehih o pobijanju drašrnje po gostilnah in kavarnah. Tud! glede cen mesa ie cene znižala Ie konku-renca v obiirski mesnici. Pri trgovcih z manufakturo ie prićela vpiivati konkureaca ljudske oblačilnice.
—  g Ustne kupno pogodbe. Delegacija ministrstva financ ob;a\ija    uradno;    Tuđi ustne knpne pogodbe    o    n^prerr.iininah se morajo prijaviti davčnemu uradu v roku 15 dnl, določenem v Cl. 131 taksr.ega !n pristoj-binskega pravilnika (Ur. list 104 1921). Prekoračenje tega roka ima za posledico kazen v petkrair.cm iznosu redne takse.
—   K Celkoslovaško-švedsko    društvo. Iz Stockhclma porečajo, da se je ustanovilo tam čcSkoslovaško-Svedsko druStvo, katero hoče gojili ozke zveze med obema državama na polju znanosti, umetnosti in trgovine ter namerava v to svrbo pouSevati Svede o čeSkoslovaških raimerah. DruStvo bo pri-rejalo predavanja. Izložbe  in koncerte ter bo pcdajalo potrebne  informacije  Švedom, ki bi hoteli petovati ca ČeŠRoslovaŠko.
—   K Bombaž.   Iz   Llwcrpofa   poročajo, da ie bilo te dni predloženo četrto uradno poročilo. ki naznanja pridelaneja bombaža do 31. oktobra 8.140.000 bal proti 6.646.000 bal v istem času lanskega leta. V Zedlnjenih državah se zelo pcvpraSuje po bombažu in predilnfee imajo polno dela. Položaj  na jugu je  radites:a  trden.  Pričakuje  se, da bo-do cene bombažu  nadalje  rastle, in  kakor sečuie,  se    odtesujejo    mnogi    borr.bažarji tržižču. dokler ne rastopijo višje cene.
~g Uvoz za trgovino in prevoze * Newyorlc V Newyorku se ie ustanovi! urad, ki daje vsem osebam, katere bi prišle v Nevvork po trgovskih poslih, vse potrebne informacije. Urad je osobito na raz-polago zastopnikom bank, kerporacij, in-štitucij itd.. ki gredo v Ke"X'york v svrho vzpostavitve fr^ovskih odno?ij"ev s tam-kaišnjimi podjet]!. Naslov urada Je: Board of trade ard Transportation, Newyork, 41 Park Row.
—  k AvtomobilL Od 125 milijonov av-tomobilov. kolikor jih je na vsem svetu se jih   vozi   83%   t.  j.   okroglo   105   mili'onov samo v Zedinjenih državah. V državah Ka-lifornija.  Jova,  Južna   Dakota  in  Nebraska priđe na vsakfh pet ljudi 1 avtcmobil. Av-tomobiiska industrija je    *a    gospodarsko življenje   Amerike   izrednega   pomena,  ker stoji s 24 mliijoni delavcev in nameSčencev na  tretjern  mestu   industrije.  Letna   produkcija avtov je znažala  1921. leta  1.6 mil. 1.5 mil. «vtov se uporab'ja za  osebni  promet, drug! pa ?a prevažan'e blaga. Nerazmerno mal  v prirneri  z  domačo porabo  je  izvoz avtomobilov,  ki znaJa 40.000 vozov,  in  je določen v prvi vrsti za Meksiko, Kanado in Avsiralijo.
—g Uenln — akcljoner. »Chicaso Tribune« poroća iz Moskve, da je sovjetska vlada dala ameriški delniški družbi Sidney Chiliisn koncesijo za izđelovanje obleke. Naloga te družbe obsto^a v tem, da nakupi materijal, strote In dobi kredit za izdelova-nie oblck z 8% dividendaml, ki Hh dobi Amerika v Uolanih. Ljenin sam je kupil dve akciji fn jih lastnoročno posla! v Newyork.
jL'lijska krajina.
—  R9?ko! v Istri.    »Stara naša Sloga« poroča: Na§e narodne vrste so fc razbile. Vsa na5a prizadevania, da bi se spor, ki Je nastal   med   skupino   ljudi   okoli   »Pučkega prijatelja«   in   našega    polftičnega    društva »Edinosti«,   rešil   mirnim   potom,   so  ostala brezuspešr.a.     Radi   nepopustljivosti     nove stranke okoli >Pućkega prijatelja«, ki je hotel na vsak način razkol, smo razcepljeni na dva tabora. Mi z njtm nismo mogli iti, ker stojimo na staliSCu absolutnega narod-nega   jedinstva   brer    drugih    nepotrebnih primesi. V prihodnji števjlkl obrazloži »Naša Sloga« cbširno, kako in zakaj je na^tal v Istri razkol
—  Udieđeln:cl ▼ Trsta pri Sv. Marku in pri Sv. Roku se menda res zatvorlta do konca t L Ravnateljstvo ladjedelnic  je te dnl sporočiio svojim uradnikom, da bodo z 31. decembrom  ocipušCcni,    ako do  tia  ne priđe do sprejetja zakonskega nacrta De Vito, ker tako ostanejo ladjedelnice brez dela in se bodo morale zatvoriti. V Rimu se na-haja odposlanstvo.   kl    Je   predočilo vladi strašne posledice, ki bi jih provzročila m-tvoritev ladjedelnic. Trst pričakuie^^a mu bo vbuJUi pomftSfllAj                               ^^"
Kultura.
REPERTOAR   NARODNEGA   GLEDA-L1SĆA V LJUBLJANI.
DRAMA.
Sreda  22.  nov.  2ivl  mrtvec  Red      A. Cetrtek 23   n,,v. R. U. R.      Izv. Petfck   24.   m»v.   Jack  Straw       Red   D. Robota 25. nov   Pleha      Red R. Nedelja 26   nov. ob 3.    pop.    KroJaCek iunaček      i/ven.
Nedelja 26  n,,v   ob 8. tvečer ^tvi mrtvec     lzvtn.
Ponedeljek 27. nov. R. U. R       Red C. Torck 28. nov. Zdprlo
OPERA:
Sreda 22. nov. Tajnost     Rtd D Četrtek   23.  nov.   Jenufa  Red      U. Petek  2\.  nov.  Zaprto. Sobota 23. nov. Prodana nevestu Red C Nedelja 26.  nov. Duturfli'.  Gostovanje &e. AJe Pol:riku\c      lz\en. Ponedeljek 27. nov. Zaprto      fzveiL Tcrek  28. ^evilhki  brivec Red  A. •    •    •
—  Opera »CARMEN«. Od Ooun^da do Bizeta  je en korak, lahko bi ceio rekli, da je   slednii   tak^r^koc   nidal;cvan:e     prvega; zlasti  dokazujejo  to   Bizetove    opere:     Is-katelii biserov, D^klica iz l'ertha, Djanu'lch in še bjij glasbd k Doudctovl *L* Arlčsicne« Toda 2e tu te (jpaž^ati Wa^nerjev silni vpiiv »Carmen«.   ena   izmed   naiuspešne.Sih   oper vseh   časov   je,   tako   pravilo   vsaj   ncin^Li kritik* vs'ed svoje    dramatične    p;>^U>bit\e naibliž'a AVagnsrjevi epohalni 5oli. To tako divje  strastno  an^v  je  Blzet  komponira!   s svojo srčno krvjo. Prav posebno st  mu  je udalo tu  neposredno  mešati  veselo  glasbo s  temno, Rrozcpolno, kar    Izrazito    kažejo zlasti   zadaji   prizori   opere.   Netivornno   -c siov te opere in nje glasba silno dejstvova-la  na  italijanske  veribte;   primerjaj   »Cava-Ileria rusticana«, Balazzo« itd. Imel sem priliko vldeti  »Carmen«   že  dokajkrat.   Ogrcla me je  dostikrat boij,    kakor    danes.    Ćelo Thierrvjeva  (Carmen)  se  mi  je zdela nekani ne svoja. Manjkalo li je običajne ži-vahnosii  v  igri  in   petju.  Vendar  je  bi:a  v zadnjem  aktu  na svo;jiti ob^ajnem vrhuncu.  Morda je bil mcdle.'še iicre    kriv    njen partner, jr. Sovilski (Josć) ki je v i^r! do zadnjega akta  neresničen. neekrci-jn. kl mu kar verjeti ne moreS, da to res čuti, kar poje. V  zadn-em aktu pa Je bil v svojem gnjevu presenetJiivo    izrazit  in    nnravnost vzoren, resni^en. Q. C v e J i č je  bil  terai-sko nenavadno sređen, Vstopno pesem je z Igro ilustrira!  čw*dno, bil je  ćelo  akbmiran pri odprti sceni, vendar njecov način izgo-varjanja voka^ov    >a« in    »e«,    povdarjn/n opetovano, za nobeno ceno ne gre. To ]e že manira pri njem, in kaže kakor da nimi ni volje, ni sile, da bi  sezadostno kontrolira! ter skuša! ta nedostatek odpravitt. Nova za nas je  bila ta    večer g.    Kattnerjeva (Micaela). k! se srne prištevati pevkam viš-Je kateeon"e in je mestomn    ćelo    vzorna. Njeno prepogesto in ne  vsikdar na mestu naraščanje tena  semtertam mot! In jl cz\o ne dopušča doveli hitro razviti silo svjicga glasu, kadar b; bilo  to potrebno. V ij^rl  Je zelo  umerjena.  Prilegala  bj   se  ji   na   vsak način mladojtna maska. Z veseljem komutiramo, da  bo jj. Kattnerjeva    prav  dobro vporabna moć naše opere. Odč. S f 11 i z. o-Jeva Je premalo živahna, dočim ?e g. Mn-tačičeva kot Igralka prav na mestu. ki ra pevsko prve ne nadkrilitijc.    Gospod    Zj-pan je naredi!, kolikrr mu Je pao mala vio Ka dopuSčala. Od ostalih se mi zdif da se zna sčasoma uveljaviri r. Debevec, ki  ima zelo simpatičen glas. Zbor ga semtertje  «Iomil». Predvsem je trajati n;cgov nastop. Ljudstvo se  je  prlvadilo prI5cd5;  na  eder,  postaviti se z licom proti publiki. ter peti koncert. V zadnjem  aktu  promenira  pa  kar  polonezo. Nikskih  naravnih, neprisiljenih  kretenj  pri-hodov, odhodov Je pač krivda režije. Sneš-no je  pozdravljanje   (zadnji  akt)   prlliajajo-čih bikcbnrcev itd. ki jih zbor še  ne pogleda,   ker   jjm   kaže   pozdirivljajuc"   jih   hrbet V prvem aktu.  do  prihoda  Carmen.  vlada na ndru  praveatl, neverietni dnlgčas. Prihod voiakov, otrok, ki 5r» incrsda snmo za napotje,  izmenjava  strane  Hd.  Je  tako dol-gočasna. da Je kaj. Morda bi kaz.»lo c Ma-tačiču tu kaj crtati a!i pa pohiteti s terrpi. Ba let  ob  pričetku   pcslednjega  akta  je   boren in  bi balntni  mojster,  če  sa  sploh  imomo, lahko   pokazat   več   irnaidl ivosti.   OrkcMer bi bil lahko siEurne'šf, ker smo to od nTega sicer vedno vaieni. Pri pultu je b?! k. Ma-taćič, ki je zlasti predigro ndbi! zelo energično pa tuđi v ostnlem bil ves Čas trđno na   svojem   mestu.   Oprema   opere   je   prav posebno  5e  z  ozirom  na  razkošne   ženske kostume, lepa in nad vse dostojna. V svoji celoti pa  «Carmen» danes ni zapustila glo-boke.Scga utiša.                                        —i.
—  5entjakob?k! stedallSki oder »Maske-rada.«   Maskcrsda«   je   prvovrstna   veselo-igra, primerna za male odre. VčerajSma njena vprizoritev nz Sentjakobskem gled. odru je vsekakor sijajno uspela. Ćela igra pusta-ja    takoj* od    začetka prvega    dejanja    zamotana in cei voze! zakonskih prepirov  in zagonetk se na koncu tretjega dejanja mo-mentano   razvozila.   Maškarada   je   efektno humorno delo, kl vzbuja salve smeha in je tud! včeraj spravila gledalce esktazo sine-hu. Glavna vlo?a pripada zakoncema Josipu in Serafini Ponlard in zakoncema Paulu in Suzani  Blanchon.    Ostale  vloge    ražen Justareta, nišo toliko hvaležne in ne pridejo do veljave. O Igri sami Je treba izreci naj-popolnejše priznanje, tako glede režije, kakor glede  igralcev.    Zakonca    Poulard  g. Karus in gdč. Kamova str« bila res ideal en zakonski par, kl vedno harmonfra, daslrav-no »on«  večkrat čez olnice skoCl m tako malo  pcškill po  ženki  n egovega  prijatelja in kompanjona dr. Blanchona. Gospa  Poulard je tipičnega »uomačega zmaja«, ki vsa-ko kretnjo svojega moža sum!jivo kontroli-lira, dobro pogodila in Ie v tem oziru gdč. Hamova bila dobro vigrana. Tuđi zakonca B!anchon sta ugajala v vsakem oziru. Mlada gospa Dlachon ie s svojo mlčno zunanjo-stjo  in   efektnim  igranjem  vzbujala  sploi-bo jK>xorno«t Qd& Debeliakova ic tsdmtu za
slične v!oge. Njen Ijubosumn! možiček z. Podreberšck je bil popolnoirK. n?. mestu. Omeniti je Se vlogo Justareta fn treba Je priznati, da se je g. Skerlj potrudi!, da je pripeljal sv -ićga. prijatelja, blaiiohutia v li-i-bosumnosc.
Glasbeni vestnik.
— 1.  (X.)  s!mfon',5.'i|    koncer.     Mu/ike Dravske   div.   oblasti.   Kaj   bi   rr.i   p Če!i   z ab-tnina-koncerti ako bi se oni vršili   kakor drugod, vsak  teden  po ti.krat, ko ne  mo-rcrnu, ali bol;e, ko se nam ne zljubi na pol niti  dvorane  l.'nicnn.  k!  }e  v  razmeriu  s  š'.e-viiom Kubljaiiskcga prebivalstva vtndar do-voij majhr-a? Misel t<rej na take redne kon-cene je drzna. Vsaj  v doglednem Času, do-tkr nas larejo grde \sakd:;n'e skrbi, ni rni-s'i;i, da bi se taki koncerti izplacali, ker ob k-.jnju   koncev   je   vendar   to   glavna   stvar. Noben   glashenik.   t.   I   človek,   ki   živi   od illasbe, ne bo s praznini :/e!odcun  c-dt!  v zabavu in prosto iz    navduSen.a    za    lepo stvar siiim poslušakcm. V pouk nar;4  bodf današnj  dr. Cerinov  sinifcnlCni  večer.   Vts Cerinov  trud. ves trud njegovih podre;enih delavetv  je  bi!  plačan  z  medlim,  hladnim, redkim pioskrnicm, z z'ib.jv!'ar:]em nial-jSte-vilnih poslušalcev. l<es! Ljubljanćanje skoro nii.mo   vredni,   da   se   kdo   poptha   za   nas. Ostanemo   maiomešč.in]e   navziic,   ali   vsled n:.še ogromne domi^ijavosti. In tako je mi-nil   danuSirj   dan   sirnfoničnl     koncert     brcz toplote,    brez    hvalefnosti!    Kdo je    kriv? LJeethcvnova uvertura   »Prom^televa stvar-stva«, s svo'ii1! prozornim, ptcineniiim, klasičnim grndbenfm matcrijiiloin in  njega čudovitim  uporablianicm  do  pretrcsl.ivih  vi-Skov Je  svoj čus gotovo vp'.ivala na poslu-šaU:e vse boli si!;io, ne:-ro dandanas. Interesantna   za   nas   je   bila   Brahrnscva   »čet-ta simfonija   v   e-mo!:!«,   ker   smo   tu   Brclrnsa prirnerja!i z Becthovncm; saj Brahmsa ine-nujejo   Bce'.hovnuvesa   nasltdnika.   Ta   kakor  oni črpata  glasber.e    misli    iz^lcboka, jih  razpeljeta  v  široke   duhovite   pota  ust-varjajoč večno lepo, kbv;iiro umer.'enc ab-solutno umutnust.  Ako vzamemo Ie  tcplcte P<;lni druj;i stavt-k  »Andunte moderat i«, ^li predr'TOvIto  na  csemtaktni  preprosti  t.nia komponirani  posledn;i  rtavek.    v    katerem Brahms   neštetokrat   prinaša   isto   elasbeno ndse!. a vsakokra; tako raznoliko in s takim naraSČanJem. pa moramo priznati, da te ćo-sto;en naslednik velikega svojega prednfka. Dvofaka in Risto Sav;na pa bi jaz na Cc-rinovcin   mestu   Zatncn.al,   kajti   Dvorak   je presilna osebnost, da ne bi vplivala kvarnn na poznejšo skladbo Savinovo. In res se ie suita iz baleta »Čajna punčlka« po *Le>;en-dah«€ slišala nekain prazno, uberno sporni-n'ajoč raznih znanih in neznanih slasb doči ti bi pred Dvoful:cni vstkakor nspravila g!c-boke.ši u:l«. Dvorak pa je velikan,    ki    te zzr?.bi takoj s prvim taktom in ne {zpusll do vsak   instrument   v   orkestru   en?-kovredcn, konca absorbirujoč vse.  kar priđe za njim. Opozoriti   bi hotel  jjodbenike  na  to, da je pa naj si bo tuđi druga violina, ali karkoll. V orkestrih pa cblčajne slišiš !e skrajne me-jet dočim so ravno notranji glasovi potrebni, da mu dzdo to'rc^t. polnoto. Prve vijo-line  se dostikrri na mčun drugih prešerno razprostro, te pa se skromno skrivsjo in že vsled   enakobarvnosti   s   prvimi   vijolinami ne   priče   do   veljave,   čctudl   ^im   ;e   ko?n-ponist prisodi! semteriam vodilne misli. To pa naj ne velja 5anio za Čerinov orkester, temveč tud: za tfedališia kajti tuđi Lam se opaža  isto omalova?evr.nje    rekattrih    in-Strumciitnv.  G.   dr.  Čerin   dirigira   klasično mirno, vpoštevaioč velike vzore. ne po5=ku-ša vratolomnili eksperimentov. ki  dostikrat nr^bolišo skladbo  privedeio  tik do posrube. Predvsem pa se Čudimo njegovi V2fra;nostl In  speznanju.  da  za   njega  ni  glasba  navziic trudapolncmu do!soletncmu dehi  rcko-ilclstvo ampak še vedno najlepša umetnost.
— Koncert sospe Ado Po!iako>e v opcrnem KlcdaLiču. SporeJ koncerta gospe Ade Polja kove, kl se vr5i danes v lorck dne 21. t. m., cbscga mnojto nove, pri nas closlej Še neznane ruske koncertne glasbe. \elczanimivo bo izvajanie Musorgskega otroških pesini. ki so svetovno priznane na.ibol.5e skladbe te vrste. Itaiiianski spevi Cimarose, Mar;inija fn Pergoiesfia, ki so tuđi na sporedu, zahtcvaio vi»ck kulta v glasovni izGbra^bi In jih more izvajati Ie tako velika umetnica, kakor je gospa Po-Ijakova. Pred desetletji je siovela kot interpret inja teh spevov slavna Alice Barbi. Po-setnikom koncerta, ki Ijubijo moderno glasbo, bo ustreženo z Debussvjcvo pesmi-jo »Mandoline«. Izvaianjc koncertneca predavanja je nekaj povsem druirega in raz-ličneca od opernega. Skala duševnega izražaja je pri koncertnem petiu mnogo ob-sežncjSa in rato težia nego pri opcrnem. In gospo Poljakovo sj uvrstili kratiki franco-5kih, nernskih in {talijanskih iistov med prve koncertne pevke. V njenem izvajanju slave z!astl bujnost m'jans in bogato pest-rost čustvenega izra/anja. Većina prcvo-dov zanfrnivili tekstov bo zaradi popolnej-sega^ iimevanja in uživanja natisnjena na lepaKili, na kar občinsivo opozarjamo. Tek-sti so na razpolago pri blagajni in na večer koncerta prf biljetcrjih.
— Koncert »Lire«    ▼    Cieve!andu.
Dne 29. pr. m. se je vršil v Clevelandu koncert, ki ga je priredilo slov. pevsko društvo »Lira« ob prilikl desetletnice svojega obstanka skupno z društvom »Slovenija« iz Newburga. Koncert se je vršil v veliki dvorani Gilmore Council na 9104 Euclid ave. Nastopilo je nad sto pevcev in pevk. Orkestralne točke so izvajale najboljše slov. glasbene moči pod vodstvom prof. Ivanuša in pianistl-nje M. M. Germ, prof. na Hrabvjevem konservatoriju. Pevske točke k proiz-vajalo druStvo »Lira« pod vodstvom M. M. Holmerja in društvo »SIovenija€ pod vodstvom JU. P. Simčiča. Krono je dala večeru Sattnerjeva kompozicija tV pepelnični noči«. Na§i roiaki v Ame-riki tako tuđi na kulturnem polju pridno uspevajo,      --■ •-•—^                                    -^
Borba za Ljubljano.
— Terorizam mladinske klike. Z zanesljive strani smo informirani, da ho-dijo detektivi okcli trgovcev, da pre-iskujejo njihovo tr^ovsko poslovanje. To bi bil'j pop« Inoma v redu, v kolikor bi bila tu resnično na delu Ie prava in ticpolitična socialna skrb. Absdutno ne Kratimo kr. policiji te pravice in tuđi ne njenim organom izvršavanja njihovih dolžnosti, saj kr. p-licija in njeni ors^ni delajo v striktni izvršitvi povelja, ki jih prejemaju. Znači!no pa ie, da se te pre-tskavc vrše v glavnem pri onih trgovcih, ki so pristaši ali kandidati Jusosio-venske zajednice in ki so to častno \\\ jasno dokumentiran posebno na sh^du trgovcev in obrtnikov. kl se je vr-Šil pred 10 dnevi v Kazini. Imamo za to i:aSo konstatacijo konkretne dokaze. Pravijo, da je bil ukaz za te sekature izdan iz oddelka za socialno politiko, brez vednostl pokrajinske vlade. Ali je to res? Torej. ker ne trobis v rog mladinske klike, zato Ti pošilja policijo na vrat. Pozivliamo na^e trgovce in obrtnike, da se napram kr. policiii. ki vrsi korektno svojo nal^so po visjem povc-Ijcti. zadrže mirno in korektno ter iim v vsem jirredo na roko, ker sm^ prepričani, da bodo te sekature in preiskave pri vsch poštenih trgovcih in obrtn'kih izpadle čisto negativno! Pozivl:amo vsci ra§o pošteno javnost da se naj ne p«: ti strahovati od tec:a terorja, ker teror ie sredstvo do moći Ie onernu, ki si ni znal pridobiti du§e ljudstva! Pokažite zakulisnim bosrovom, da je čas njihovesa kraljevanja pri kra'u. Volitve 3. decembra pa bodo pokazale vsi rasi državi, da je rasa stara slovenska postenost zmagala nad teroristično kliko političnih ^pekulantov in koritarjev!
—   Najnovejša zveza. Demokratski jjtrovski mladini in klerikalni boljSeviki (to je Zveza delovnega ljudstva) se đo-jrovorno medsebojno podpirajo, to lahko javno  ugotovimo.   »Jutro«-  ponatiskuje, kar piše .^Slovenec«, in »Slovence« po-ratiskuje, kar pi5e »Jutro«. Seveda pri-stavijo ti tihi zavezniki k temu Šc svoja mnenia. ki pa Ie dokazujejo   to    zvezo. Ta nainovejsa zveza je povsem naravna. Zakaj? »Jutrovei« se prav zavedajo in so si popolnoma na jasnem, da bo dan 3. decembra dan njihove nolomije in njihove politične smrti.    Kljub    temu    pa skušajo napredno misleče vnliloe* z raz-rimi   manevri,   triki,   izmtsljotinami,   te-rorjem itd. begati. da bi ujeli na svoje li-manice kakega omaiiljivca. Podaljšati si hočejo na ta način svoje življenje. Ugo-tavljamo ponovno, da je vsak glas, od-dan jutrovski kliki, izdubljen za napredno stvar, vsak glas pa.    ki se ne odda za »Tugoslovensko zajednico«, ki je edi-na skupina, da lahko računa na zmago pri teh volitvah, je v dobro klerikalnim r.akanam. Gre torej Ie za boj med »Ju-goslovensko zaiednico« in klerikalci, katere ravno naši »Jutrovei« s poudarja-r.jem svoje »namišljene-: zrrage (v resni-ci popolnega poraza) direktno podpirajo. »Jutrovci« so si namreč že napravili račun v lem smislu,    ki    se    glasi: »Ako oslabimo »Jugoslov. zajednico«    s tem. da ji odvzamemo mogoče z našimi triki par sto glasov, mi (Jutrovei) sicer vse eno propadamo, a pomagamo s tem kle-rikalcem, da dobe vendar Ie većino. Klerikalne komuniste pa itak ne bomo pustili vladati v Ljubljani,    namreč    bomo volitve kratkomalo razveljavili. ker imamo še vedno vladno moč v rokah.   (Pa kako doiso še?) Takoj na to pa skujemo nov voliinl red. ki bo moral liiti tak. da mi (Jutrovei) zmagamo v Ljubljani    na vsak način, dasi imamo najmanj glasov. Takoj na to pa seveda   hajdi    na nove volitve.« Klcrikalcem bi bilo to po volji in bi bili veseli,    da    dobe večino v Ljubljani, ako tuđi samo za   en   teden. Toda te  nakane  bodo  »Jutrovcem«  in klerikalnim boljševikom ljubljanski   vo-lilci prestrigli na ta način, da bo 3. decembra vsa dobromisleča Javnost   glasovala za »Jugoslovensko zajednico«.
—  Revolucija v komunistovskih In klerikalnih vrstah. Odpor proti zvezi s klerikalei je v komunističnih krogih vedno hujsi.  Na stotine  komunistov slo-vesno izjavlju, da ne gre volit Gosar-jeve liste, marveč da bodo raje glasovali za Bernotovo skupino.    Tuđi med klerikalei se širi vedno bolj nezadovoljstvo proti onim voditeljem, ki so eliminirali iz volilnega boja SLS ter se zve-zali s komunisti. Iz duhovni^kih krogov čujemo, da se v protest proti vodstvu, ki dela tako brezglavo politiko, ne na-nieravajo udeležiti volitcv. Zdi se torej, da bo Zveza deluvnega ljudstva lahko vesela, ako bo pri volitvah spravila sku-paj 2000 glasov.
— Dr. Žerjav v borbi proti draglnjf.
Današnje »Jutro« poroča pod naslovom »Borba za protidraginjsko akcijo«, da minister dr. Žerjav ni proti temu, da se prašiči tud! izvažajo (dr. Zerjav kaže torej lzvozničarjcm-kapitalistom prijazno lice!), vendar pa Ie pod pogojern, da Izvoznik! garantiralo (kaka goro-stasnost!), da domače cene ne bodo pre-tirane. (To je samo pesek v oči kunsu*
Siev. 2G6
»SLOVENSKI     NAKOI't   dne  22. novembra   isitt
Stran 3.
Dnevne vesti.
V Lmbiiant. dne 21. novembra 1922,
— Izjava.   Uredništvo »Jutrac me
; postrofira, kako je tolmačiti niojo trdi-■ jv, da je romalo 1.300.000 K v »Jutro-vo« uredništvo.   Drzcn je ta apel   na jnojo lojalnost s strani, ki te lastnosti ne !.»ozna. ki doslej ni še popravila niti ene izmed   mnogih mojo osebo tičoeih ne-resnienih trditev in potreb. Drzen tem-bolj, ker takoj v naslednjem članku za-sreši viš?k    nelojalnosti,   da   ne rabim pravcga izraza, ko me spravlja v zvezo •? »Kamenarovičavo afero«, češ da sem bil o tej aferi natančno   poučen ter na niej pridno sodeloval,   še predno je iz-bruhnila v »Slov. Narodu«.   To trditev bo »Jutro« imelo priliko dokazati pred sodiščem.   Mnogo tožb bi že bil lahko vložil Droti »Jutru«, vlagati bi jih moral zaradi njegovih    nizkotnih napadov na mojo osebo dan za dnem. Toda oprijel sem se devize:    »quotics cum stereore certor. aut vinco,    aut virteor,   sempsr ego maculor«.    Sedaj   hočem postaviti eksempel.   Na »Jutrov«   apel cisto na kratko to-le: v svojem govoru sem iz-recno naglašal. da gospodje od Jadranske banke prejetega denarja nišo upo-rabljali v svoje osebne namene, pač pa v politične svrhe njihove klike. Tej politični    svrhi    služi od vsega    početka »Jutro«,    kojega uredništvo tvori jedro Klike. G. dr. Pcc je na nekem sestanku javno in neženirano priznal, da je  »Jutro«    'Z    navedenega     fonda     prejelo 300.000 dinarjev.    Kaj drugesa tuđi iaz nlsem trdil. Kako pa so pri »Jutru c upo-rabiii to podporo, me ne zanima; ali so jo izdali za kak tiskarski stroj, ali za papir, ali za plače    urednikom,    to je po-stranska stvar. Smisel mojih besedi, ki žanje jamčim in ki jih ne izpregovorim, če jih ne morem tuđi dokazati, je razvt-den iz vsega mojega govora. Ne biio bi treba  š*e kakega posebnega  tolmačenja žanje. Le da pokažem gospodi, kako jiz razumem lojalnost, sem se odločil za ta odgovor.                  D r. Ravnihar.
—   V priznanje zaslug,   ki si jih je pridobil    glede    uspešnega  in  točnega fimkciioniranja prometne službe ob pri-iiki letosniih sokolskih in drugih prire-ditev, je odlikovan višji nadzornik Juž. železnice in načelnik    postaje na glav-nem kolodvoru    g.  L u d v i k z redom Sv. Save IV. razreda. Ako si je kdo za-služil odlikovanje, si je  to zaslužil gotovo g. višji inspektor Lndvik, ki je zla-sti ob Sokolskem zletu storil vse, da se je železniški promet vršil točno in brez-hibno.
—  Na naslov   ravnateljstva   južne železnice. Iz uradniških krogov nam piše jo:    Vprašamo si. ravnateljstvo,    ako imajo razni gospodje, kakor n. pr. g. Gr., med uradnimi urami toliko razpoložlji-vega časa, da lahko nabirajo po pisar-nah podpise    za    brezpomembni »Klub JDS železnicarjev«?
—  Jugoslovensko društvo za proučavanje ang'eškega jezika je priredilo v soboto zvečer v verandi hotela Union čajanko (at home),    ki je nad pričako-vanje  dobro  uspela.  Lepo Število doš-lih  dam   in  gospodov  dokazuje,   da  je zanimanje za angleški jezik v Ljubljani znatno.   Na čajanko so prišli tuđi   an-leški konzul    Me Lean s soprogo   in ameriški konzul Me G u r k iz Zagreba. Razvila se je hitro neprisiljena, domaća zabava, h kateri so prispevali z resnimi in humorističnimi predavanji oziroma s petjem zlasti angleški konzul M c L e a n in poŽrtvovalna gospa C o p e 1 a n d, ki je sploh duša tega društva.   Da    se je mladina v poznejših urah tuđi nekoliko zasukala, je, rekel    bi, samo    po    sebi umevno. Želeti je le, da bi se take dru-žabne prireditve, ki so bile do sedaj tu skoro nepoznane, stalno udomačile.
—  Za stalno upokojltev je prosila zač. voditeljica  I.  dekliške  ljudske  Sole  pri  Sv. Jakobu Avgusta M a 11 a n o v i č,    odnosno za bolniŠki dopust dokler ne bo njena prošnja rešena.
—  Nevarno obolel je profesor na drž. realni gimnaziji g. I. Sile Prepeljall so ga preteklo nedeljo zjutraj na opazovalni od-delek tukajšnje javne bolnice.
—  Smrt dunajskcai znanstvenika. Du-naj 20. novembra. Včeraj je umri tu v  75. letu starosti psihiater dvorni svetnik profesor Heinrich Obersteiner.
—  Potovanje Einsteina. London, 20. novembra. Po poročilu »Timesa«  Iz  Kobe je prispel tia Iz Šanhaja profesor Einstetn. Velika množica naroda mu Je priredila navdu-Sen spreiem. Profesor Einstein se je napotil naravnost v Toklo.
—  V Tarstvo planinskih cvetHc. V Uradnem listu z dne 8. nov. pod Štev. 377 je priobčen zakon, ki končno ureju-jc varstvo redkih živali   in rastlin,    in sicer samo za Slovenijo. Ta zakon je za Sloveniio kot turistovsko deželo velike važnosti ter bo, kakor upamo, napravil konec vandalizmu, ki ga je vsak fineiSe čuteč planinec žalibog opažal in obsojc-val. Znano je, da se različni »turisti« ne 2adovoljijo s tem, da utrgajo in vzameto za spomin na lepo planinsko turo s seboj kako ovčnico. murko, kak Jeglič ali pa Blazaiev volčin, ampak da smo jih opažali, kako so se vračali s phninskih iz-letov kar s celimi venci in košarami ir-juvanih rsdkih glaninskib cvetlic* Za U-^
ke vandale določa sedaj zakon ob5utne kazni. A zakon gre ša dalje: prepove-duje namreč sploh trgati, prodajati ali pa ponujati v nakup vrsto 21 redkih cvetlic med kate rimi imenujemo le sle-deče: košutnik ali rumeni svišč, strupe-no zlatico, murko, lepi čeveljc, Blak'ajev voičin (DapLne Blagavana), kranjski je-giič, lepi jezlič ali avrikelj. Cojzovo vi-jolico, rogato vijolico in planiko (očni-co pećnico). Trgovsko iz kor Imanje alpske flore je sploh pr epove dano. 2upaii in orožništvo. vsi javni nadzora veni organi, gozdno, luvsko in poljsko-var-stveno osobje in tržna policija so zavezani, da nadzirajo izvrševanje tega zakona in da ovaiajo prestopke okrajnemu glavarstvu odnosno policiji. Prestopkl zakona se kaznujejo z denarno globo od 20 do 4OlH3 K ali z zaporom do 14 dni. Ob obie/iliiih primerih se srne po!eg ćenarne kazni naložiti Še zapor. Ražen tega se pa izreče zaplemba vseh rastlin. ki so se zoper prepoved dobila v po-sestvu dotičnega ali pa ponujale v nakup, brez ozira na to, ali so ti predmeti last obsojenceva ali ne. Pozdravljamo ta zakon z zadošienkm in opozarjama pa njega vse prave planince, da tuđi po svojih močeh pomakrajo zakonu do ve-ljave. Le na ta način bo mogoCe obva-rovati naše prelepe alpske cvetlice uni-
čcnja.
—  V LcŠkcni potoku    je    razpisana    v stalno  nameS^enie  služba   učitelja.     Termin do 28. t m. Hrana in stanovanje sta učitelju zafio:ovl:ena.
—  Praktični te^ajl ^eškesa lezfka »e vr-šijo vsak četrtek. in sicer: kurz za napredne jše od 5—6, kurz  za začetnike od 6—7 zvečer. Poučevalo se bo v risalnici drž. re-aTke v Vegovi ulici, vhod skezi dvorišče. — Vpisovanje še traja .
—   Zdravstveno  staenjo  me«ta  Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubl'ane v čast!   od   12.   do   13.  novembra   izkazuje   to-le statis-iko: umrlo je 21  oseb,  15 moSketO in 6  ženskega spola, med urnrlimi so 4 tujcl. Smrtni vzroki: jetika 5. pljv.čnica  1, mož-gan^ka kap 1, srčna riba  1, rak 10, smrtna poškodba 1. Med tem časom se je rodilo 25 otrok   (1   mrtvoro:en).   12   meškesra   in   13 ženskega   spola.  Naznanjene  nalezljive   bo-lezni: 2 slnčaia da viče.
—   Kaj prorok uje jo stari k metle o le-tosajl zimi? Takole pravijo: »Kakor so se šibile letes veje na drevju vsled sadja, tako se bodo šibile to zimo pod težo snega.« — Optimisti   pa  trde.  da  bemo  imeli   »še  šest tednov suho zimo pa mraz«, kar bi bilo še najboljše,
—  Smrtna nesreča. Sin vdove Puiko v Sv. Lovrencu  nad  Dravo  je pel.ial  težak s kostan:evimi  Modi  cbložen  voz  v  tovarno za  čreslo v Majšperg. V Pcdložah  je radi hudesa  klanca  skočil  z  vez?   in  padel   pr i tem tako nesrečno, da je prišei z glavo pod voz in ma ie kolo slavo zdrobilo. Bil je na mestu mrtev.
—  Ce je dekle vnies. V Vr§ecu na Prek-murskem, sta brata Lajcš in Ivan Nagy na-p2d!a zvečer se  domov vračaioče  Mihaela Tota, .Tcsipa Mičoka in Minaela Barši. Tota sta  na.'prvo obdelovaia  s palico,  nakar sta mu z nožem odrezala nos. BarSu sta skoraj razbila ćelo glavo, tretji Mičak pa  jima Je ušel  in  tekel  po policijo. Vzrok  napada  ic bila neka punca. Oba noćna junaka sta bila aretirana.
—  Nesreća z avtomobnom. Ko se je šo- j fer Avgust Repa vrača! s praznim tovornim  j avtomobilom z Ptulske gore, se je avto pri MaSpergu  nenadoma  prevrnil   in    padel   v globočino. Repa se je pr| tem težko poško-doval, vendar je upanje. da bo okreval.
—  Poziv. Neko poletno nedeljo 1919 ali  j 1920 je bila v kopaliŠČu v Koleziji ukradena  | nekemu kopalcu menda srebrna ura z usrtja-tim priveskom  In crna listnlca 5 približnu ! 800 K denarja, drujjemu pa Istega dne  ru-meno-rjavkaste    hlače.    —    Koncem    julija  ' 1922, menda neko nedeljo, je bila na Toma-čevem  ukradena  nekemu  kopalcu  rjava  listnlca s fi bankovci po   .00 Din, nekaj  drobila in listln. — Ob priiiki srknlskejra zleta Je bil v blizini elcktrarne izdubljen zelen po-vrSnik. PovrSnik in listnica sta pri ^ndi?5ču. — Oškodnvanci naj  se zelase pri Ijubljan-skem sodi^ču srba 5t. 95.
—  Liubfteff pt'č2v. V mestnem lor^t Ka je zasačil strnžnik nivno, ko ie znvfial vrat pticu. »Hm, kaj pa delate tu?« »Gspnd. $tl-glce   lovim«.   «A   tako!   Ali   imate   dovnpe-njc?« »Nak gspud, potenta pa nim?m*. Tnko sta se  prijazno  ra7jrnvnrTala  Tvrtn fi^ip;č  z Opekarske ceste in neki srražnik. Filipič ie namreč  fzreden  priatelj  ptičev   in   ker   ga petje ptičev tuđi izredno veseli, (Se boli pa menda kupčija  z  njimi)   jim   ie   nastavi!  v Mestnem louu nič mani kot 180 limanic. Ko ga je stražnlk pri plodonosnem delu zalotll je  imel  v gajbici že  okoli Šest  li^čkov, 6 Sčinkovcem pa je zadrgnil vrat. Povedal ie policaju, da se Iz >tlčev dela dobra rižota.«
—  Prepreden cesftni rop.   2e1eznlčatja Antona Korena sta na Zaloškl cesti 15. t. m. zvečer ustavila dva mlada potepuha in ga vpraSala, koliko Je ura. Ko je Koren poteg-nV uro Iz žepa, je eden omenjenih potcpii-hov pograbil za verižlco in mu Jo  skuSa! odtrgatl, kar se mu pa nf posr;Cfi.  (y*z sta  nato pobegnila  čez  zaloSki mosi  pr-jtl Kodeljevemu.
—  Žeparjtt na iclezn'cl. Mariti DcVa\c fz Ljubljane   je  bila  med  vožn'o   Muribor-Ljtiblj'ana  15. t.  m. ukradena  ročna  torbi, v ka^rl se ie nabaci 21.000 kron vr^den briljantni prstan in 8S00 kron denarja.     O drznem žeparjii ni nobenega siedu.
—  Vlom v Laškem. Dne   17. t. m.  po-nočl  Je  bflo  vtomPeno  v  trgovino    ćtisla Prana v Laškem. Tatovi so odnesll bcr.at plen. Ukradeno Je bilo «a 47.000 kron ni »u-fakturnega in Specerijskega blaga ter 30«Ki kion 4ienarja._VlomUci so izginili brez sledu,
—     Preparat proti kotlovcu.  Tn«nckJ-ja dela za nadzorništvo parnu )(. jov    v SlovenU  pretzkuSava  kon»isijonc!:i j    novo sredstvo  proti  kotlovcu  ter   ša  ni  dosegla končnih   rezultatov,   iz   katerii   bi   s.-sJi'd, da   odfiuvaria   omenjeno    sredacvn     (S^nd-Banum)   vsera  navedbam  notice   *   dne   10. t.   m.   Dosedan.'e   prcizkušnje   p *.ck^X   im vsem povoljno in bo gornji  na« uv o tem
• predmetu, ki je za vse lastnlke pinr'i kne-| lov tako eminerne važnosti    pozne.'c    P>-roCul.
-----Prav'lno lestavljeu čajna mcSani-
ca da veliko močne^ši in žlahtnu.ši okus tn aroma, kakor enovrsten čaj. Zahtevajte vsled tega samo čajne mež.nice v zavitkih znarnke »Duddha«, ki so priznam najbol.Sj j In strokovniašiio preiskuštne. Zahtevajte navodila!
Sokclstvo.
—  Sokol L Brat;e! Sestre! Nemila smrt ne  prlzanaša  naSim  vrstam.      Premlnul  je nicstni računski nadrevident naš dragi brat
i Riliard S v e 11 i č, naS član in bivši odbor-: uik. Dulzuost naša je, da tlwstt;jno počasti-i  mo  poslcdnjo p^t  tihega  iit  mirnoga  nirod-
nega delavca. Njegov pd^re-b se vrši v sre-I do ob 4. popoldne. Vabii :o vas, bratić, da
se v kroju udeležite pogreba poinošie-i viino. Pol ure piej se zluramo na Taboru.
J         —  Sokolsko  društvo  na   Viču   se   )tt v
\ dramniičnem oziru visoko povspelo. Znalo I si Je pridobiti člana kr. n:irrdnega gleđišia i g. Emil KraJa ki nam je nudil z dvema eno-de'ankama (R. Bracco: Don Pio tro Caruso in P. Czinner: Maska sitana) užltek v tii:iOtniŠ?\cm oziru — a obenem je vpllv-al dobrodejno na na§e režiserie. da si bodo Gasnula priostrili posluh fn pogled pri svojem poslu. Fsralo se Je povsem zadovol ivo. Q. Kralj kot don Pietro je bf! brezhfben. a naravnost frr.piral je kot gledišjni ravnatelj v »Maski satnna«. Druse vloge so to pot mogoče §e na"ho!j pristojale v okvir vpri-zor.enih enodejank. G. Mcsec je bil kot dramaturg mestoma preiih in premalo ?iva-lien. Gospodična Stajcrjcva je to pot napravila največ, odkar *e aktivna na našem odru. Kot Neapolitanka Mnreherita pa Je bila vendar boljSa, neso v vlesi ipralke Lu-bije. ki je bi'a nekoliko manf umPiva v ge-stah. G. Leskovcu. ki ie bil to pot dober, manjkajo še pravilne krefire, prcpnjjosto so mu namreč roke odvec. Barva njegovegi Klasu ima preveč* monotonosti. Više st >Ji v vsakem oziru g. Cirkvenič, ki Je starc^a barona dokai pogodil, le v kretn:ah Je malec pretiraval. V karakterni vlojr! starca obeta na vsak način nekai. V celotnem oziru nismo dosedaj še vide?! tako skrbio nnStu-dirane predstave, za kar jrrc ođkritosrčna zahvala x. KraHu, katere^a bi prosili, da bi nas Je kedaj tako prijetno prescnetfl.
DRUŠTVENE VESTI.
—  Predavanje o pesn»ku AI. Građ-niku. Prosvetno društvo »Soča«    naših Primorcev je imelo v soboto dne 18. t. m. v salonu »Pri Ievu« enesa svojih naj-lepše uspelih  večerov.    Proslavili smo cnega najboljših naših primorskih pev-cev   Alojz i ja   O radnik a.    Veliki novi salon je bil poln   prav   izbranega občinstva iz vrst naše inteligence    od prvega zastopnika  našega    modernega pe^ništva pa do gojenke naših    ženskih zavodov, od vseučiliškega profesorja do Studenta srednje Sole. 0 pesniku Grad-niku je govoril g. nadzornik Jos. W e -s t e r. Podal nam je v globoko občute-nili, markantno zaokroženih    odstavkih
I formalno dovršenega predavanja analizo pesnikove duševnosti v nje pogla-vitnih potezah. Občinstvo, ki je sledilo govornikovim izvajanjem z napeto po-; zomostjo, je gledalo podobo pesnikove i notranjostU iz katere so vsklili njegovi I čudovito lepi verzi, polni lirske nežno-| sti in miline, še večkrat pa prekipeva-f joči moškega, odločnokrepkega nazira-nja o človeku, domovini, rvetu, človc-štvu. mestoma izražajoči pekoči gncv grenkega razočaranja nad brati, ki so nevredni dobrote in lepote, nevredni svobode v novi naši domovini. Z učinkovitim deklamovanjem najlepših pes-nikovih umetnin je predavatelj dosegel najlepši uspeh. Gradnikovi silni verzi o naši zemlji, ki nam je bila začasno ugrabljena, o njeni lepoti in o njeni pre-tekli in sedanji boli so pretresali dušo poslušalcev z elementarno močjo. Zopet se je razgrnil pred nami ves naš* strašni problem zasedenega ozemlja, iz naš?ga živega narodnega telesa iztrganih udov in z njim naša najhujŠa rana, ki smo jo kdaj udobili v viharju naše preteklosti. A iz pesnikovih človesko in nacijonalno enako globokih emanacij je vrela tuđi zavest o naši sili, ki je nezlomljiva, ki caka mirno svoje velike ure. Gradni-kov pradeđ je v sredi solnčne Gorice izdihnil pod rabljevim železom svojo plemenito dušo. Svojcem in nam vsem pa je zapustil veliki nauk, veliko bese-do, ostroodločno, žele^no; iz te oporo-ke Gradnikov in njihovih duševnih drn-gov se vzdiguje z vso obveznostjo in ; reodvratno nujnostjo bodoča velika naloga našega re^ničnega in definitivnega narodnega ujedinjenja. Da ta naša naj-večja nabga bodočnosti ostane neprestano v živi zavesti celega naroda, v t;i pripomorejo med drugim naJveC ta!d večeri, kakor jih prireja naša vrla »So- : ča«, zvesta svetemu imenu one z naravno lepo to blagoslovljene naše reke, ki ie v naši literaturi postala sveti sim- . bol neodreSene domovine,__P. M,    I
Nainoveiša norccsla.
Vladna nodpora Gorenjski za elementarne škode.
—  Beograd, 21. nov. Ozv.) Na včc-rajSnji Feji je ministrski svet med drugim  razpravljal  tuđi o predlogu poj'c-delskega  ministra  Puc'.jo,  da  se  dovoli podpera   vr.cm   vašem   na   Gorcrj.-kem, ki so trpele elementarno Škodo. KrJ:or znano, je največ trpela Selska    dolina vs!cd  zadnjih povodnji.  Ministrski svet je oškodovan^cm dovoiil    200.000    din. potpore.
Sestanek Ninčića in Musso-linija.
—  Lansanne, 20. nov. (Fzv. Poslanik Antonijević je prirpcl iz Rima sem-knj, da prisostvuje sestanKu zunanjcjra ministra dr. Ninčića z Mu5.co!inijcm. Ta sestanek danes še ni bil točno določen.
Vfa«Of*P Pim^lfnfn nr.oi«TTrvq
cmaiano?
—   De^grad, 21. rov.    Ozv.)    Beo-gradska  »Politika*  je  priobčiVi    t:xke oLitožbc proti na?5en?ii po?!rniku v Rimu Antonijeviću. Očita'a mu je nedclhv-nest in maJomarnost. Zunanjt minisir-stvo ?cćb\  r'icijc'no kratko dementira te vesti, Čcš da so neosnovane.
—  Beograd, 21 .rov. (Izv.) V političnih krogih je razširjena vest, da na-domesti rcdanlcsa    poslanika  v Rimu Anfon"cv*ća poslanik v Atenah 2ivojin Balugdžić.
Sporno vpra&nje izvozne carine.
—  Beograd, 2\. rov. (Izv.) Na vče-rajšnji od 11. do 13. trajajo^i seji m^i-strskega sveta    se je razvila    živahna debata o .^pornern vprašanju j:!c-7e do-ločitve iz\fozne carine na svinje. Pr'nv-ni podtajnik ministrstva rv^vz dr. Popov i ć SvitnsTav jo rrerT1P''H da'jše po-rnćilo o izvozu  sviri.  cv^^^cri  r^?^a in  masti. PredTrirrtl je konxro mini^r-skemu 5ve+u. da pren*>ve   fzv-z   cv?iii težklh do 12^ ksj.   Za svinje   preko te tc*e je dovo'.icn izvoz, a carina noj se doToči na 800 dir>T'cv o;! kemada. 7a-V^ve svinje 5^ IrhT-'~» ^^-n-^a'o za po'o-v:'vo car^ro. Mff? T-^Jr"-j ?n r^cfo rpj bi H'i c^ri-a rroo+'. "^t Tf"ict r"\i se do-loči cnr;na 7.c0 dinprjev 7? ki'ocram.
M;nistrs!:i svet j~ o tem pređ'o«ru zivnliro rnzprav'jnl. Alir^ter Pure'j je zrrteva! z v«o rdlcčnost.io ofaj"avo izvoza živ'b pra^ičev. PredTaTal je, da se naj pra^;Či nad težo 120 kT ocarini.io z 250 din. od komada, s te^o pod 120 do 60 kg !50 din. in še7e s te?o pod 60 k£ naj se izvoz prepove. Temu pred'o-Kii roljedelskepa ministra je tirnvnnal minister za s j^'ro po^'^iko dr. Žcrjav. navajajoč. d.i mora vJađa upošrevnti interese celokupnosti in ne morebiti po-samnikov.
Do dc.'*:tivnih sklepov plede Izvozne c.rine n! pri^^o. Ministrski svet je odredi*, da se zberejo statistieni po-da*ki o izvozu svirj in o kalkulaciji do-mačih in svetovnih cen.
Spcr med Pirisfpoma Puoljem in đr. Žerjavom.
—  Beograd.   21. novembra.    (Tz\O Radi izvoza svinj je prišlo že v ministr-skem ekonomsko - finančnem odboru do ostrega spora    med    poljedclskim ministrom Pucliern in ministrom za socijalno politiko dr. Žerjavom. Diferencc med obema  ministroma je povzročilo  vpra-šanje izvozne carine na svinje. Ta spor se je včeraj na seji ministrskega sveta §e poostril.    Ta poostritev bo imela za posledico.    da odstopi eden    ministrov. Demokratski listi danes javljajo. da mora    odstopiti poljedelski minister    Ivan Pucelj.
—  Beograd, 21. novembra. K sporu med poljedeNkim ministrom    in    ministrom za socijalno politiko poroča »Novi List«, da odstopi verjetno Ivan Pucelj. ker je baie v klubu SKS nastalo proti njemu nezadovoljstvo. I.ist imenuje   za   njegovega naslednika načelnika SKS kluba    posl. R a j a r j a. ki uživa v političnih krogih splošne simpatije. (Informirali smo se na merodaj-nem mestu in izvedeli. da je vest o nezadovoljstvu v klubu SKS proti ministru Puclju gladko izmišliena. takisto tuđi vest o nie^ovi d e r* i ^ i i i.  »NTovi List« ie orjrnn PribiČcviČ-2-jr;avove skupine. Uredn.)
Nove Hib p" '"^i in slkchclne pijace.
—  Beoffraft,   2\. novembra.    (Tzv.) Zarali pomanjkanja d?nar;a   nameravn TrnnMrstvo f"anc uvrsti rove ta'-^e ni vino in alkoholne pijace. Na ta način bi država prejela na dohodkih 300 milijo-pov dinarjev več,
NOV ODVETNIŠKI ZAKON.
—  BeogrcJ,    21. novembra.    (Tzv.) Minister pravde je imenoval    komisijo. ki ima nalog), da izdela r.ov nacrt zakona o sodnikih in odvctnik-'i.
KoncentrcGija boljševičkih Set
ob rcnuinski mejL
—  London,   20.   novembra.   (Izv.) Reuter priobiuje vest, da je začela sovjetska  Rusija s koncentracijo  boljševičkih čet na roir.unski meji. Kc-nccntraci-ja je očividno naperjena pruti Romun-
! ski.
Vladna kriza v ?*3mciji-
— Berlin, 20 .nov. (VVolfi.) Radi vo-Iticv v (lorenji  §!cziji  je  sedaj  število č'.anov dr>'avne^a zbora zmanjSano od A6J na 459. Po I rake i j ah so razd cijeni: Združeni socialni demokratio  17.3, cen-truni 69, nc.niški nacijona\: 67, nemška ljudska stranka 66, nemiki  d^mokratie 2\ nemšk iludovci 2u, komunisti 15, bavarska kmetska stranka 4 in ostali 5.
—  Berlin, 20. nov.  (Izv.)    Državni predvodnik  Ebcrt je  generalnoga    ravnatelja  Cunoja   desisniral  za   državnoga kancelaria ter mu ponovno pove-ril man.'at za scs*avo stroge^a Rospo-darske^a kabineta, Cuno namerava se-staviti kabinet iz samih strokovnjakov. Za zunanjega ministra bo imenovan po-klicni diplomat, v prvi vi^ti priđe v po-btcv nemški poslanik v Londonu S t a h-m a. V parlamentarnih krojili pričaku-jcjo,  da focialni demokrati ne sodelu-jcjo v vladi.
Ostale stranke: centrum, demokrati in ne.nška ljudska stranka . > izja-v!]e, da zavznmejo raspro*: novi vladi r-rijazro stališje. Na ta način bi razpo-lagal Ci?no v parlamentu z 200 Klasovi od 4~0. Za shičaj, da re nnstopijo soci-ja'ni demo!;rati v strofo opozicijo, bi bil po!o?aj nove \!ade omopočen. V na-rprotnem slučaju pa bi bila nova vlada takoj stnrrjr-avTjcna, ker bi ne dobila zaupn;cc od parlamenta.
Volti'3 v Gornji Skim.
—  Opcije. 2o    .nov.    (\Yo!ff.)    Po tirrdncm poročiTu je končni izid volitev v Gornji S^^ii'i r?c*onori: rHr'nni'i jr^n-5ov 500 707,    Od  rjih  ro čnb"\\    r'or^o-kratie 11.01?. foc.    ć^okr?.*:* 7\?ri6, cer-ter    199 °1r».     rrm'ki     rnr:jnno'i<tl 39.398,  ncin-irl-?.  JhHskn  ?frnnT-n  o7..?"9, rem. rn-:M>M 22,291, krmnri^ti .^.^74. PoTjaki F0.183 in «rorpnjc~š'c7ka katoli-ška ljudska stranka 23 flasov.
Borzna poročifa.
—  ZasrcS. 21. nn-cmbr.r Crv.) Z~.\'Vn-ček. DcvI-e: Curili  11.45. n.55, F^ri: 4.4*5, 4 525.   Londrti   277.50,   2~8 5f>.     PcrHn   0.92. 1.^2,   Dt'T-ni   P° c"5,   <VO?5%     Pr^'ZT     IP'S 5f». 199.50.   Trst   2*8.    2 92      Ncv.vnrk     61^.' 62.—,  Budimpešta   2.50.  2 so.  Va!u*er   d Jnr 60.—, 61.—.  Hra   2 S4.  2..SS.   Svi^rsVf  fr^nlr 11.20. 11.30, franeoski frank 4275, 4.325. av-strijska krona 0X925. —.—.
—  Curih, 21. novembra. (Tzv.) ĐAmSVn predborza:    Zagreb 2.125i">.    Cerlin    O.iT2S. Prajca  16.85, Mflan 25An, Puna} 0.0073, 1?;:-d!mpe5t.i 0.2275. London 2.^.°o,  Pr-rTz .W !V*. Bukarcž'a 3.-55, Newyork 5.335, Sofija 3>M
TURISTIKA !N SPCRT.
Šahovski turnir na dunaju.
—  Duntj. 20. novembra. (Izv.) Danes \t prost dan. Ni uribene tckTrc. Is;raio se svo-bodne partije. Danes ob 4. poprjldne ie imel APošin simultano 24 partii. V btirih urah Je dobil vse parti.e.
—  Planinski koledar za leto 1923, M q:a je uredil naš znani alpinist %. Fran Kocbek, je  ravnekar   izšcl  v   tiskarni   Sv.  Cirila   iu Metoda. Cena lično vezane knjižice 6XA  D je za naše razmere prav primerna. Kn'f/ica obsega polcg Koled.irja mnepo važnih elan-" kov za naše p:aninee, tako n. pr. čbnek Ru-dolfa   Badiure:   Hoja   po   Rorah.   članek  dr. Demšar.a:     Zdravi]jnje   v   cornh,     nadalje Ključ za vremensko napoved. Znamenja    ▼ sili,    Organizacija  Slov.   plan.   drrštva    In Jugroslovcnskc.^a  zimsko - sportnesu  snve-za.  Izvrstno  bode  slu/il   »Vodni!-:   od  koče do koče v Sloveniji«, kl je tuđi opremljen 6 6 maihnimi zemljovidi iz Trigiavskega po-Korja in Savfn'skih ulp. Poic^: tcxa so uive-denl  pod   zasdavjem   »Vodnik  za   planinske kraje  Slovenije«   tuđi  vsa  vn?nc:ša   i^Ji^di-5Ča. Koledar  upo^reva  tuđi  planinske  kraje in koče v zasedenem ozemlju, kar  Je zelo hvale  vredno.  Kn.'izico  toplo  priporočuino.
Poizvedbe.
—   IzguMl le včeraj popoldne nek  cr-žavn! uradnik zbt prsten s krono, star n.\ j delo 2 drarlmi kamn?. Ker mu Je prstan U~ vanredne draj? rac5j  spomina,  st  prosi, naj sa odda pošten najdiielj v upravi »SI. Naroda«.
—  l7«niY.l S'i Je lor^non Iz celuloid.: v nedcVo ob 5.  pri kanr"iA\cn v!.il.y ni  p:i-sta'l TavC?.r;cv dvor.     Pcš cn na!dl;elj s? naproŠT, da  ra  cc!(Vi  v\i  pcšlrc  v  trgovino za   stro no   pletcr'c,   Čcvl.arska     ulica     4. Stroški  se  povrnc.o.                      (10.016)
Glavni nrrtfn^r RAS7O ruSJOSir.USCK,
Odgovorni urednik:      \ Valentin &vpuar% .
Stran 4
»SLOVENSKI    NAROP«   dncr 23. novembra  1922.
*tev. 265.
Jtfirna solidna stranka
brez »trok išče stanovanje (2 sob! In kuhinja) z* mes*c rrarec, napajev novi hiši. Lahko tuđi na perifei)i mesta. — Plača dobro. Ponudbe pod .Stanovarne 10027" na upravo Slov. Naroda.   10027
Išč2 se ose&a
ki bi bila pri vo!ji posoditi na Č00O K tnvcsticjskcea posojila svoto 6330 K proti eds'.užitvi rosojenega kapitala i čelom. Pormdbe pod .Osamljen 10011. sa upravo Slov. Naroda.                 10011
Parcela
blizu južnepa kolodvora na proda). Naslov pove uprava Slov. Naroda.     10037
jffbsolvent
trgovske visoke sole, veJC hmšfine, ital., ocrščine, nemšline In de*oma tuđi angleščiie, išče primerne službe. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe pod .Sio-vtnec z Reke 9922" na upravo Slov. Nadoda.                                              9922
I           „Slovenska Mulića11 naznanja, da jt njen od-
I   bornik in blagajnik, gospod
Rihard SvetIK
I   dne 20. novembra t. I. preminul.
I            Pogreb  se vrši v sredo, dne 22. t. m. ob 4. mi
I   popoldne s trga Tabor št. 5 v rodbinsko grobnico pri
I   Sv. Križu.
I            Pri dn em u, neumornernu sotrudniku bodi obranjen
i   blag in hvaležen spomin.
i            LJUBUANA, dne 21. novembra 1922.
I                Zahvala.
I           Presrčna hvala vsem, ki ste našega prerano nmr-
j   lega, nenadomestljivega in ljubljenega soproga in očeta
i spremili na zadnji poti, mu darovali v slovo vencev in nam ostalim lajšali tugo ter izkazovali iskreno sočutje.
Podgaber-LInbljana, 19. novembra 1922,
iatoiofe rute: Kolah, StubelL nnssdoifei.
——                       __
Največja Izbira
rali Đlefenio. mi, ĐoaavU
In rokavio pri tvrdki
B.oE.8tahnrt,at,
Trsovec v Ljubljani
2 dobro idočo trgovino na eni najbolj prometni ulfct želi dobiti posojllo v znesku 200.000 K od privatne osebe proti prirnernemu obrestovanju In od-plačevanju v mesečnih obrokih. Ponudbe pod .Točno odplačevanje" na Aloma Companv, Ljubljana,  Kongresni trg 3-1.
fitenturM In Roifilsll-m ti/rdKa v Ljubljani
spreime provizijskega potni'*a za Slo-venijo za nekaj dobrih predmetov. To-zadevne ponudbe pod „Lepa provizija,, na Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3—1.                                             9965
TER JE
vsak i as po najniljih cenah pri
E. VAJDA,
iZVOZ  DNJAČINE IN PE-
RUTNINE:   ČAKOVEC,
Medjimurje,   Jugoslavija.
Brzojavi. VAJDA, Čakovec, telef. 59
Znižane
____cene
A. Sinkovic nasL K. Sosa
LJUBLJANA, Hestn! trg 18.
NAJBOLJI
DOBI SE POVSOD
GLAVNfl
eB   — _    ZALOGrt F. ŠIBENIK-LJUBLJANA
Jollđen triouec
pot'stnik, fell manufakturno blago v komisijo. Ponudbe pod .Komisija 100 8* na uprava Slov. Naroda.                 10 28
proda se
dobro ohnnjen Mayerjev .Leksikon" iz leta 1897. Naslov pove uprava Siovrn Nareda.                                            10055
primerne službe
liče imteligenten, fdrav, krepak, vse-attanako porabljiv lSletni mladenič. Naslov pove uprava Slov. Na i oda.    U 031
Soba.
VISJ1 ©fldT *5če meblovuno sobo s po-•tebnim v hod om za takoj. Ponadbe p )d .NujPO 10033* na upravo Slovenske:a Narod*.                                             10033
Prlporoča ga     ^^
3van JVtagdič
krojač Uobllrai, eicdaUflka ulica 7.
VeSt Krlvslil in lnsoljarskl pomsCnili
iSJc mesta v prvonzrednem salonu. Govori hrvatski, nemSki in franroski. Ponudbe pod .Ljubljana 10032* na upr. Slov. Naroda.                                   10032
Jatolka I1
obrana, ve6 Usoč kg na prodaj. Naslov ▼ upravi  Slov.
naroda,_______________10040
8000 kron
nagrade
dob!, kdor preslerb! ali odda v mestu v noAi h Ši a'i vili stanovanje, obsto:e?e najmanj s 3 sobamt in drugimi pritik-linami. Ponudbe pod .Stmovanje 803^ kron nagrade na upravo SI. Nar.    1C031
Proda se
okoli 20 0 kg korenja. Manja B.ircrer, Zg. Siika.                                         10i'20
Otroi poHita
žele^na, relo lepa, se proda ?a 500 Dfn. Nasiov pi)ve uprava S.ov. Nar.      10019
Žemimi ponudba.
30 r. siar Cech, dotfe situovan^, sezn«-mil by se ml. vdovou neh. div kou Nah do np. SI vensky Narod znač .D.bra* p»vaha 1C025*.______________________
Za uvedbo množinskfpa blaga v Jugo-s'aviji D. R   P.
se Ište družabnlk
fz rnanufaktume indus rije. Le resni reflektsnti naj po^ljejo pnnudhe pod .M. W. 10024,   na    upr.   Slov. Naroda.
Iščejo se
strugarli za Jemo industrijo, za fino delo. Ponudbe pod šifro „Lesna industrija  10026"    na upravo   Slov    Nar iđa.
Uli na prsiaj.
Tiavniki v Mestnem lo^oi se prodajo ped iijrodn mi poeo;<. Po./ve se v piša, ni not-irja dr. Kuhala, Kolodvorskr? •J;ca 3.                                             1001S
Urađnik
24 let strr, Čehos!o\ ak, eovori perfek*nr nemšKi in ^cški, s bohrvntski deloma, vešč r.errtške stenografije in trrojepisja, pripraven za potovanja, stdaj v neod-rovedrint službi, že!i z I. 1923 blržbo premeniti. Ponudbe pod .D^uerr.de Steilun?* na nnonćno eksped. Schmo'ka, Novisad, Futo?ka g. 2.                   1C041
1010 ti naorađe
dam onema, kl mi izs'edi tatu, kateri ie vdrl v mojo blagajno in mi ukradet 30.0CO K v gotovini, z;atn^m in druge dragocerosti. Odnesel je tuđi zav?ro-valne police: Dur»ave, Slavije in V/a-iemne /avarov?ln?c?. — Ivana Go 5e, poses^ita v Ljubljani, Gosposvet-ka cesti 14.                                           10C38
re!o dobro rhr^njena banja. Ponuibe p A  .lokoj   100'7-   n<   «-r   S'ov.  N'«f-
Ište %i žensko
k stari dami ?a fopoldneve. Kot od-Skodnino se ji odstoji snažno postt1> in rekaj plače.  Naslov pove uprav* Si
^'urodt.                                             1002,
Soliđen oaspođ
i?če lepo op:e:nl|eno sobo s posebnim vbodom In e'ckirično razsvetljavo. čt u o^oče ^ hrano. Ponidhc pod .Tehničar 10O21-  na upravo ?1. Nar.    1CC21
Plsornlika moć
iš5e mesta za takoj i»li 1. decerrber. Zmo?na Je poroln1 ma srbobrvaSČ'nc, ćirilice, slovrns" čin*- in c tr<*;cpisja. Po-nucbe pod „Pi«arna 1C023* na upravo Slov. Naroda.                                   10023
Gospodična
korespondentlnja, brezhibno zrnožna s!o-vcnske<?a in neTi>keea jezika ali p« hrvaš1-era in ncmV.<e^a iezika se takoj sp;cjme. G ;!vno j^ popolno znsn;e s!o ven kt-y?a ali p.T hrvaš'-eea jezika in r^z-očna pisavi. t.astnoročno pisane ponudbe z ravedbo zahtevan« plač? in prilo-žerirri prer;st izpr-će* «1, knknr po mo-^nrsti fotografija naj se vpo'ljejo n? nnr Slov. Naroda pod znakom E. V.   1OC43
Suha Mm tfri'3
dostavlja v v a ;i m^ož'ni na dom A. Jcrnn'Č, K»r!ovski c-ta K            9 14
dva gospoda na s^annvan^ r. za::rVo*n. Naslov pove uprava Slov. Xar.      10013
B?u kiii sistii mi
v Spod. Si?M, ri^^'O-i nove /.•.-ne cerkvr, se radi pre-r! tvp zc!d u^odiro f^roda«it.1. V'eč pri lastn k.t \\\ F:eli\ Vrluivvtva uljca 9 I. I loiam se pr.di skoro nova železna ogra]s za baikoj.
Krepak kljucavRićars'-i ra^r:c
se t'koj spreime. Dobi t-:di hrnna ^n stanovanje. Dotrn 'r'sko sprič^v.'ilo ro-Z"). Stiojno kijučavničaistvn Stf^s<t Sta'ersko.                                           ?S71
Kupi se li'ša
ah vila
v Ljub'Jan?, kj>r bi bio prosto kako stanovanje. Ponudbe z navodno kraja !n cene ped .Pros'o =tar.ovanjc 10^3^ na upravo Slov. Naroda,                     1CD*O
1923   &epna KOiSuono   1923
v dveh lično izdelanlh oblikah 12     7 in 6     4 cm sq
dob^ta po vseh knjigarnah fin trgovi tah s s?spirle?n.
Kole^arja   sta   lično  vezana   in  tiskana   na   dcfcro
Imancm papirju. — Naroia naj sq direktno pri
mm\ TiSKARNI IN KHJIGARN! V LJUBLJANI
_____________Wolfova ulica žtev. 1._____________
smrekov Jelkov, In nad 10 cm na drobnem Koncu In eađ 3 m doliine, knpl vsako množino franko kran;avke postajo Sent]ađikl premagokop And. Jaktl,
Ermeljf Dolenjsko.
ZAGREB
Glavno zastopstvo in bogafo skladišče Tovarne   žarnlc d. d.,   Eindhoven,   Holandija
a^B^aB^BWBBMB^^BprS^flB^B^B^SGMaBBBVBB^?s^^B|BaB^CK23B^B^BCiM9BBB^
■^■■^^^al^a^^^B^^BB^BBv^^^^BB^BHB.     ■^^■■^■■■IIh^Bb             VVbbm^hM^^L           BbVe^^hi^B^bM           k^TJC^kH^^^H                          u^^OBi   vK ^          E^^SLIpC^ jbJ^»Tj_\jis^K JfC9E£^         ^■h^S^^^^SS*^C^2£AbvuS

ARGENTA
Dobivafo  se  pri vseh  instalatepjih in »trokovnih delavnicah
|j»nina ia   Usk   »Narodne   tiskarne«.