71. številka. Ljubljana, v ponedeljek 30. marca 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje ;in (praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vbo leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na iovo naročbo, stara gospoda naročnika pa, kalarlm bo potakla končam ma-saoa naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponovi, da poilljanja na pranaha In da dobi vsa številka. SLOVENSKI NAROD valj« za ljubljanska naročnika brez po šil Janja na dom: Vsa lato. . K 22 — I Četrt leta . K 550 Poi leta . . „ IT— I En mesec . „ 1*90 Pošiljanja na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti valja: Vsa lato. . K 25*— I Četrt leta . K 6-50 Po! leta . . „ 13-— | En mesac . „ 2-30 *3T Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora pcslati tudi naročnina, drugače sa ne oziramo na dotično naročilo, far List se ustavlja 10. dan po potekli r.aroč iinl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošije Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Narodni ponos. Zavest in ponos, da smo sinovi svojega naroda, sta prirojeni lastnosti, ki pa sta pri vsakem narodu različno razviti, ker sta odvisni od njegove mogočnosti, državne uprave, politične svobode. Zatorej opažamo največ narodnega porosa pri bogatih Nemcih in Angležih, Madjarih, Cehih itd. Pri malih, odvisnih, ubozih narodih, kakor smo mi Slovenci, najdeš pač nekoliko narodne zavesti, pa zelo malo narodnega ponosa. Umevno je, da narod, ki je do zadnjih časov bil vkovan v spone, ki mu jih je vkoval mogočni sosed, narod, ki ni imel nobenih političnih pravic, ki je bil vzgojen le v tujem duhu, ni mogel imeti narodnega ponosa, ampak le čut sužnja — tlačana. Ko se mu je v zadnjem Času dovolilo nekoliko političnih pravic in enakopravnosti pri uradih in v šoli, se je pač obrnilo nekoliko na boljše, vendar pa se tista odločnost, s katero sme vsak človek, vsak narod zahtevati svojih pravic, ni še zadostno okrepila, ker smo v svoji ser- vilnosti premehki, prekrotki, prepo-pustljivi Te naše slabosti so bile krive, da vkljub temu, da se nam je priznalo nekaj pravic, istih nismo hoteli in znali vporabljati, ln tako nas tujeo še vedno izrablja in izkorišča. Mesto, da bi pri vseh uradih, vseh šolah, pri vseh trgovcih in obrtnikih zahtevali enakopravnosti in spoštovanja naše narodnosti, našega jezika, kaj radi dopuščamo, da se povsod šopiri nemščina. Če te nemški trgovec ali obrnik vpraša v nemškem jeziku po tvoji želji, takoj se udaš in govoriš in odgovarjaš nemško. Tako delamo moški, še bolj pa ženske. Ta naša popustljivost je tudi kriva, da je nastala med nami neka nemška in nemškutarska klika, ki se je zavezala, da ne izpregovori konsekventno, ali kakor sami pravijo, principijelno z nobenim Slovencem, ki zna nemško, nobene slovenske besede. In to se godi res na tako konsekventen način, da si ne moremo druzega misliti, kakor da so si ti gospodje med seboj obljubili, da bodo na ta način prezirali in zaničevali naš jezik. Mi pa, uboge ponižne slovenske pare, udajamo se z malo izjemami temu pritisku. Će pride kak pravi ali nepravi Nemec v slovensko družbo, govori takoj cela družba njemu na ljubo nemški, če si pa upaš v nemški družbi, ki je zmožna slovenskega jezika, izpregovoriti slovensko besedoj ne morejo umeti, da si tako nevljuden, da si kaj tacega upaš. Pozdravi takega zagri-zenca s slovenski pozdravom, pa ti ne bo dal odgovora. Te razmere so se zanesle tudi v urade in čeprav dobro vedo ti oblastni gospodje, da imamo pravico zahtevati slovenskega govora in zasliševanja, vendar nam pošiljajo nemška vabila in nas nemški ogovarjajo, in mi se udarno in govorimo tudi konsekventno nemški zaradi vljudnosti, zaradi ljubega miru in družabnih ozirov in da pokažemo, kako dobro znamo nemško. Ako dobi naš župan na deželi od sodnije ali okr. glavarstva nemški dopis, odgovori v nemškem jeziku, če ga je le zmožen; če pa dela rekurz, ga prav gotovo naredi v nemškem jeziku. Navedli bi lahko več primer, izgledov in slučejev tudi iz drugih krogov, in vse to se godi zaradi ljubih ozirov, iz uljudnosti in ad captandam benevolentiam, ker vsakdo ve, če zahteva od teh mogočnežev slovenskega uradovanja, da zrastejo kakor puran, ki mu pokažeš rudeč robec, potem pa pričakuj pravičnega odloka jr ali milostne sodbe. Ca se drzneš dokazati, da imaš pravico zahtevati slovenskega uradovanja, privlečejo vsakojake stare postave na dan, da bi dokazali svoje opravičeno postopanje in če tudi to ovržeš, tedaj se pa izgovarjajo, da le niso dovolj zmožni, da bi zamogli govoriti z omikanim Slovencem, ampak le samo s kmetom in konec vsega je, da si ti neuljuden in neznosen človek, ki ne spadaš v boljšo družbo in še nekateri Slovenci ne morejo umeti, da si tak — sitnež! Tako se nam godi in tako delamo, potem se pa pritožujemo, da ginemo, da izumiramo. Če bomo tako postopali, se nam prav godi, ker druzega ne zaslužimo. »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti«, pravi Koseški. Priznavamo, da je bila dosedaj tej bojazljivosti veliko kriva naša ubožnost, odvisnost in vzgoja, vendar se nam sedaj, ko imamo postavno določene pravice, ni treba več klanjati tujcem. Če hočemo, da se nam bodo tudi dale obljubljene in zagotovljene pravice, da bomo dosegli enakopravnost in spoštovanje, krepiti moramo med seboj narodno zavest in narodni ponos in brezobzirno zahtevati vse, kar nam gre. Zahtevati moramo spoštovanja in vporabe našega jezika pri trgovini in obrtu, v uradu in v družbi in glasno povedati tujcu, da smo tukaj mi doma, da je tukaj naša zemlja in da smo tukaj mi gospodarji in da nas mora respektirati in dalo se nam bo, kar je našega. Če proučavamo naravoslovje in zgodovino, pridemo do zaključka, da smo si vsi ljudje telesno in duševno enaki in da ima vsak narod v zgodovini odmerjeno svojo pot, pot od zibelji do viška omike in tudi do — propada. Smešno je torej, kdor misli, da bi velikemu »Herrenvolku« majhni ubogi »minderwerthig« slovenski na rod napravil kaj škode. On ne bo oviral njegovega razvitka, še manj pa pospešil njegovega propada. To bo prišlo samo ob sebi. Zatorej: Lieb Vaterland, magst ruhig sein! in prav nič ni treba tvojim sinovom metati naših sinov iz gostiln in kavarn, s surovostjo nas ne boš podjarmila. Nasprotno pa vidimo, da se je naš mal narodič vkljub vednemu pritisku in navalu stoletja in stoletja obdržal in je še vedno Čil in zdrav in produktiven, da se ga nobenemu njegovemu sinu ni treba sramovati. Pokažimo torej s tem, da smo ponosni sinovi svojega, četudi malega naroda, da smo tudi vredni enacih pravic in če tudi »malo nas je, a smo ljudi«, ki ljubimo in tudi smemo ljubiti svoj jezik, svojo zemljo, ki z isto pravico lahko zahtevamo iste enakopravnosti, kakor vsak narod. Le z odločnim ponosnim nastopom bodemo dosegli svoje pravo in jenjala bo tista neprimerna tujčeva prepotenca in nastopilo bo medsebojne spoštovanje, ki gre vsakemu človeku, vsakemu narodu! Irci in Angleži. Irci na Angleškem imajo približno isti neznosni položaj kakor Poljaki na Nemškem ali slovanske manjšine v avstrijskih krono vinah. Sovraštvo Angležev proti Ircem je toliko, da odrekajo lepi Irski vse politične in socialne pravice. Med angleškimi državniki in diplomati ga ni moža, ki bi se zavzel za teptane Irce. Le eden mož je živel, ki je imel pravično srce tudi za Irce. To je bil veliki državnik in politik G 1 a d-stone. Njegovo pravicoljubje je bilo toliko, da je vkljub vsestranskemu na- sprotovanju vseh angleških krogov in vlade predložil leta 1886* angleški zbornici dva zakonska načrta v prilog Ircem, takozvano h o m o r u 1 e, ki je določevala ustanovitev irskega parlamenta v Dublimu z lastnim parlamentom. Njegov predlog je sicer propadel, a že zaradi dobre volje živi Gladstonevo ime v hvaležnem spominu pri vsakem Ircu. Sedanji angleški kralj Edvard je zopet oživel irsko vprašanje. V svojem zadnjem prestolnem govoru je napovedal poseben irski deželni zakon Land-bili.) S tem zakonom se sicer še ne rešijo politična vprašanja Ircev, pač pa se hoče urediti gospodarska vprašanja. Dosedaj imajo večino rodovitne irske zemlje graščaki, ki so po rojstvu ali vsaj po mišljenju Angleži. Irci so na svojih rodnih tleh po večini le najemniki. Z imenovanim načrtom pa se namerava graščakom odkupiti zemlja ter dati irskim najemnikom. V ta namen bo treba do 100 mil. funtov šterl. Država bo prispevala prva tri leta po b milijonov, ostale svote pa dobe Irci iz državnih bank proti '2i'2°.o iQ amortizaciji v 681/* leta, tako da bodo po preteku te dobe najemniki edini lastniki zemlje. Napačno pa bi bilo soditi, da je angleška vlada postala naenkrat tako miroljubna in naklonjena Ircem. Teh svoj-stev Angleži ne poznajo, povsod jih vodijo temveč rcalno-politični nagibi, tako tudi tukaj. Irci se zaradi neznosnih razmer v domovini kar trumoma sele v Ameriko, doma pa kmetijstvo hudo peša. Ker pa je Angleška po večini le industrijalna dežela, navezami je glede kmetijskih pridelkov na Irsko, kar je posebno važno glede preskrbe vojaštva za slučaj vojne. Pa še drugi vzrok je, ki je Angleško nakrat tako omebčal za Irec. V severni Ameriki živi že nad 18 milijonov Ircev, ki imajo v mestih odločilno večino ter opravljajo najvplivnejša uradniška mesta. Vsled tega imajo tudi v senatih do 75 večine. In irska stranka se tukaj uspešno maščuje za vse krivice, ki jih dela Angleška nji Praška pisma. Pa še ni bilo kmalu tako lepe pomladi. Že štirnsjst dni se razprostira nad Prago čisto, modro nebo in toplo je, da bi človek skoro ne verjel, da smo še v marcu. Sicer ljudje še zdaj temu krasnemu in zapeljivemu vremenu ne verujejo preveč. Niso navajeni tako zgodne pomladi in še predobro se spominjajo, kako je bilo lani, predlani in se prej. Konec aprila se cel dan ni električni tramvaj vozil, tako je snežilo in še v maju smo nosili zim-nike . . . To je bilo prejšna leta ali letos najhujši Tomaži hodijo oblečeni, kakor v juliju. Po vseh mestnih parkih in vrtovih je polno ljudi j, ki zabavljajo na mestni magistrat, da še ni dal postaviti klopij, kjer bi se utrujen človek odpočil. 1 kaj, gospodje ne verujejo, ne verujejo tej zgodni nebesni modrini in temu za sušeč pač pretoplemu solncu in vsem tem mamljivim obljubam premenljive pomladi. Bog ve, kaj še pride! In osobito tu v Pragi je letos tako strašno težko komu kaj verjeti. Ta svatovaclavska posojilnica n. pr. Kaj so vse obljubovali; zvezde z nebes bi bili obljubili, če bi bil kdo hotel. Ali od vseh obljub je borno malo ostalo. Spočetka so nekateri ljudje b Čisto vestjo, — ali pa tudi, da jo malo očistijo od neprijetnih madežev, — še sezali v žepe in šteli denarce za sanacijo, danes pa ne da že nihče ničesar več. Kaj bi tudi dajali. Mislilo se je, da bodo tisti, katerim bi moralo največ biti na tem, da cela afera prav preveč ne zasmrdi, iz kristjanske ljubezni in iz zdrave človeške pameti kupili nekaj blaga, s katerim bi se ta gnoj vsaj kolikor toliko prikril in pokril. No, da misli se marsikaj! Ali vsi so se motili, ki so to mislili. Vsaj je znana tista zlata resnica: Die Grossen llisst man durch, die Kleinen bleiben hiingen. In pri tej aferi se je ta zlata resnica variirala neštetokrat. Mali so plačali, kar se je dalo, veliki so pokazali figo v žepu. Veliki so rešili, kar se je rešiti dalo, mali bodo zato večina sami snedli tisto, kar si niso sami skuhali. Velike se je enkrat uljudno vprašalo, če kaj dajo in ko so odkimali, se kriči na male v vseh tonih: Štetje, plačajte, pomagajte si sami! — Iz početka so časopisi psovali na visoke protek-torje, visoko duhovščino, bogate samostane in vso klerikalno stranko, ki je deležna tega žalostnega poloma, — zdaj pa so se že skoro naveličali goniti vedno ene in iste litanije in samo konstatirajo, da je žalostno, žalostno in da konkurz že trka . . . Vse lepe in optimistične upe vsak dan bolj in bolj voda odnaša. Deficit raste od dneva do dneva, ne samo za tistih 1000 K na dan, v kolikor se višajo obresti, ampak tudi v računih in knjigah se najdejo še vedno razne pomote v škodo jetične posojilnice. Kar nakrat se je izvedelo, da je deficit za 600 000 K večji, kakor se je mislilo, ker niso bile nekatere stvari prav vknjižene. Človek se nehote spomni na naše konzume, kjer razni poslovodji še kmalu seštevati ne znajo ... In hipotekaroi dolžniki posojilnice stoje tudi na slabih nogah, — se je konstatiralo zadnje dni, kakor se bo menda konstatiralo svoj čas tudi pri nas pri raznih naših blagoslovljenih agitač-nih podjetjih. Hranilne knjižice svato-vaclavske posojilnice se prodajajo kar na debelo, še Bog. da jih kupujejo vsaj še za polovico; čez nekaj dni se še to ne bo dobilo. Sanačni odbor je kupil vsega skupaj knjižic za nominelno vrednost 2,880.000 K, seveda vse le za polovično ceno Ali kaj je to? O Veliki noči bodo najbrž klenkali svatovaclavski posojilnici poslednjo pesem. Pomlad jo bo vzela . . . Tako je, če se preveč veruje. Bolje manj, kakor preveč. Tistim, ki so imeli svoje groše in tisoče spravljene v »češki« hranilnici, se je res v začetku malo preveč srčece treslo in ne bilo bi se jim treba v strahu in trepetu, s praznim želodcem in neprespano glavo drenjati pred blagajnami, prišli bi bili tudi bolj po-lahko in komodno brez škode na vrsto. Ali kaj, tak prazen strah človek že prej pozabi in preboli, kakor pa krvavo in le preveč gotovo resnico. Preko štirdeset miljonov kron so ti srečni in zavidanja vredni kapitalisti pobrali iz železnih blagajen »češke« hranilnice. In težko, da jim je žal. Denar vzamejo danes povsod radi v shrambo in še plačajo zato. In neumen bi bil vsak Čeh, ki bi pustil svoje denarje Nemcu, da se masti pri lepem dobičku in še pljuje po čeških glavah. »Češki« posojilnici je bilo dokazano, da je samo eno desetino svojih vsakoletnih darov dala češkim društvom, ostalih devet desetin pa so dobili bolj ali manj goreči germanizatorČki. Taka je pravica dandanes«. Štirideset miljonov, to ni mačkina mast! Živnoatenska banka, največje trgovsko, denarno podjetje češko ima jedva nekaj malo več vlog in vse češke hranilnice na Češkem imajo tako nekaj, kakor desetkrat štirdeset miljonov kron naloženega denarja. Tisti miljoni torej, za katere so »češko« hranilnico puščali, bodo pravim češkim denarnim zavodom prav dobro došli. Čehi imajo na Češkem samo hranilnic, večjih in manjših preko devetdeset —, razun posojilnic in bank. Tako je, spomlad je tu! Vsi trdijo to, posebno šivilje in modistke so o tem osvedočene. Nobena dama bi ne zaostala rada s slamnikom in pomladno obleko. Sicer Pražkinje niso ravno elegantne in tistega šika, ki so Benečanke toliko ponosne nanj, tu ni. In normalen človek bi skoro dejal, da je pri nas ob nedeljah pod Tivoli več baharije v oblekah, kakor 8E Lovim bratom v domovini. Vse pogodbe, ki se tičejo Angleške, irska stranka dosledno odklanja. A Angleški je mnogo do prijateljskih vezij z Ameriko. Le zato hoee popraviti deloma krivice, ki jih je provzrocala Ircem nad 150 let. Proti učiteljem. Zadnje duhovne konference po vseh avstrijskih kronovinah so se bavile s šolo in ueiteljstvom. Organ katoliškega duhovnistva, „ Correspondenzblatt •■ je prinesel v svoji zadnji številki na teh konferencah sklenjene želje glede „praktičnih " verskih vaj, posebno glede nedeljske službe božje. V sklepih se obžaluje, da nimajo duhovniki po obstoječih Šolskih zakonih dovolj sredstev, da bi primorali učitelje sodelovati pri tem delu verske vzgoje. Zahteva se tak zakon, ki bo dal katehetu pravico, določiti, kako daleč naj sega nadzorovalna dolžnost učiteljeva. — Zola se mora nadalje prisiliti, da dejansko deluje za boljši cerkveni obisk ter se kaznujejo reniteutni starši. Popolna rešitev tega vprašanja — meni list — pa se bo šele dosegla, ko se učitelje primora, da bodo v nedeljah vodili korporativno učence masi. Kateheti pa si naj vse take opustitve zapisujejo ter jih naznanijo deželnim šolskim svetom. — Prisiljena reč ni nikjer dobra, najmanj pa še v verskih zadevah. Vendar pa je prav lahko mogoče, da bodo klerikalni dež. šolski sveti slušali duhovniška ovaduštva proti uči-teljstvu. Smo še pač dalee od Krancoske. Tam je ravnokar izdal ministrski predsednik C o m b e s okrožnico na vse prefekte, v kateri jim ukazuje, da morajo paziti, da ne bodo učitelji izpostavljeni zas ramo vanju in sovraštvu klerikalnega prebivalstva. ..Varstvo, do katerega ima pravico vsak državljan, pristoja v dvojni meri učiteljstvu, ki so slabo plačani, imajo v rokah težavno vzgojo mladine ter so še tarča sovraštvu klerikalcev", pravi doslovno okrožnica. — Politične vesti. — Dunaj se ne bo razširil. V soboto se je vršila prva seja glede združitve podonavskih občin z mestom Dunajem. Ker pa zahteva du najska občina za ta slučaj povrnitev stroškov za poslovanje v prenesenem delokrogu ter nove bolnišnico, je vladni zastopnik izjavil, da se te zahteve pod nobenimi pogoji ne izpolnijo. Nato se je akcija za vselej razbila. — Carinska in trgovinska pogodba. V ogrskem gospodarskem odboru se je v soboto začela razprava o carinski in trgovinski pogodbi z Avstrijo. Poslanci Kossuthove stranke so vsi odklanjali razprave, češ, naj se odgodi dotlej, da se odloči stvar v avstrijskem parlamentu. Szell je predlogo toplo priporočal. — Demonstracije v Zagrebu so dosegle, da se odstrani z državnega kolodvora samo madjarski napis. Med pa tu ravno tisti čas na Ferdinan-dovki, na praškem korzu. Pražanke so to, kar pravi Nemec »feš«, svetovne mode pa ne delajo. Menda so prepraktične za to, čeravno jim ni odrekati idejalizma. Pa že malo več žrtvujejo za narod in domovino, kakor je pri nas, razun nekaterih častnih izjem v navadi. I, no, človek bi ne verjel, da se pride od spomladanskega vremena na falirane posojilnice, na hranilnične miljone, na damsko modo, do naroda in domovine. Ali to je samo dokaz, da tudi feljtonisti mislijo iz dalnjih krajev preko sto gora in sto voda v zvestobi in udanosti na domačo kraje, ki zdaj zaželene v prvem nežnem zelenju pomladnega solnca. Oh, naši domači kraji, kjer se bodo kmalu pripravljale velikonočne potice, rdeči piruhi in druge take dobre stvari! Oh —, sentimentalnost 8e prijema mojega srca in zato končam to zmedeno praško pismo v vsi naglici ali vendar ne brez dolžnega spoštovanja do mojih visoko cenjenih bralcev in čitalcev, katere naj Bog poživi! zaprtimi demonstranti je tudi vse učiliščnik Tomšič, sin svetnika deželne vlade in književnika. — Brambna predloga na Ogrskem. V soboto je sprejel zbornični predsednik grof Apponvi štiri velike deputacije 600 članov, ki so prišie z dežele protestirat proti brambni predlogi Nove havbice so zgotovljene ter se baterije takoj postavijo, ko se odloči usoda brambne predloge na Ogrskem. Tudi novi brzostrelni to povi so gotovi. — Ministrska kriza v Bolgariji je nastala, ker je Danev izjavil, da ne prevzame nadalje odgovornosti za to, da podpira bolgarska armada pod vodstvom Paprikova javno ma-crdonsko gibanje ter se ne izvedejo vladne odredbe na meji. Danev je zahteval novega vojnega ministra, pred vsem polkovnika Lavova. Ker pa se je knez obotavljal, je Danev odstopil s celim kabinetom. Novo ministrstvo še ni sestavljeno. Zasedanje sobranja se je podaljšalo do konca t m. — Delavski punt. V livarni Zlatoust v ruskem okraju Ufa so se delavci spuntali. Guverner je rekviriral vojaštvo, ki je na delavce streljalo ter ubilo 28 oseb, 50 pa jih ranilo. — Rusija zoper Finsko. Vladni list naznanja, da je odstavljenih 12 županov finskih mest. Dotični magistrati so 19 branili, priznati zakon o vojaški dolžnosti ter dovoliti rekrute. — Reforme v Macedoniji. Edini srbski orožnik v Tetovu Kristo Jo-vanović, je bil te dni na službenem potu ustreljen. Ustrelil ga je 70 letni Mohamed paša, sin bivšega divizijo-narja. Morilcu se ni ničesar zgodilo, niti zaprli ga niso. Tako se »reformira« — Boj na Filipinih. Med ameriškimi strelci in vstaši je bila blizu Manile bitka. Vstašev je padlo 45, med njimi tudi general San Miguel. Amerikanci imajo samo tri mrtve. Prost Elbert in doktor Slane. Častiti gospod urednik! Objavili ste 18. t. m. spis, ki je črtal razmerje med našim knezoško-fom, našim novomeškim proštom ter ljubljanskim mestnim zastopom. Ž njim ste hudo razdražiii našo višjo in nižjo duhovniško gospodo. »Slo venec« od sobote tedna je bil poln gneva zaradi tega spisa. Prav je, da ste tako storili. »Ljubi železo, kakor samega sebe in kuj svojega bližnjega, dokler je gorak«. Ali ta spis je dal g. dr. Eibertu pri liko. da se je zopet zmuznil pod »Slovenčevo« streho. Prej se je moral prati po cirkularu. — Glasovi'* našega dubovenstva pa je toliko razglašen, da se g. dr. Eibertu navaden »pater peceavi« ni zdel zadost n. G. dr. Elbert se je obrnil na tej žalostni poti direktno do mene, da mu s kakim daljšim odgovorom pomagam do popolnega, srčnega objema z njego vimi duhovenskimi sobrati. Rnd bi to vsakemu storil, njemu tega ne morem storiti. Tega pa zaradi naslednjega ne: Za časa zadnjih državnozborskih volitev v V. kuriji s-m vprašal našega grobarja Tomaža Mrvarja in njegovega pomočnika J. Kozoglava, ko sta bila že oddala svoji glasovnici, koga sta volila? Odgovo rila sta mi, da tega ne vesta, ker so jima v prostiji zapisali kandidata. Rekel sem jima na to: »Menda sta volila Šusteršiča! — Osla!« — Pozneje sem izvedel, da me toži dr. ŠusteršiČ zaradi teh besed. Prosil sem orne njena grobarja, naj prideta k meni. Prišla sta. Vprašal sem ju pred pričami, kako sem govoril ž njima na dan volitve Potrdila sta tako, kakor navedeno. Vprašal sem ju, kako sta besedo »osla« razumela. Odgovorila sta mi, da sem njiju imenoval osla, ker še vedela nista, kog* sta volila. Dobro! Odpustita mi! Rada. Pisal sem potem dr. Susteršiču vse to in mu pritrdil, da nisem v teh besedah imel v mislih njega. (Tega pisma nisem pisal iz bojazni pred kaznijo. Ne vem dežele, v kateri bi lajik imel katoliško duhovnistvo tako trdno v svojih rokah, kakor ima po mojem prepričanju dr. Šustcršič naše Dr. Bleiweis se mora v grobu obrniti. Veselim se, da je stanovski tovariš ta lajik. — V agitaciji pade marsikatera žaljivka. Reveži dobijo par goldinarjev vsled tožb več in dr. Brejc je tudi kaj zaslužil. Torej to ne. Ampak resnica na dan in dr. Šusteršiča bom žalil, če bom to hotel, oko v oko). Oba grobarja sta mi povedala pri omenjeni priliki, da ju Je g. prost k sebi klical ter ju vprašal, kaj sem ž njima govoril na dan volitve ter da sta mu povedala, kaj. Izvedel sem tudi, da je bil pred tožbo dr. Brejc ali dr. fc»ch\veitzer, tedanja koncipifenta dr. ŠusteršiČeva, v prostiji dalj časa. Pri obravnavi o navedeni strašni tožbi je zastopal tožitelja dr. Brejc. Navedena dva grobarja sta izjavila pri obravnavi, da sta navedene besede drugače razumela. Razumljivo je tedaj, da ne morem odgovarjati gosp. dr. Eibertu na ptsmo v »Slovencu« in naj se podpiše kot iniuliran prost ali kot župnik. Jaz do tistihmal g dr. Eibertu nič zalega nisem storil. Pomagal sem ga pozneje sicer pri volitvi mestne skupine vreči, to pa je bila moja dolžnost. Mislim, da sem pa gosp. dr. Eibertu v drugem bil, kjer sem mogel, dober iarni otrok. Lahko bi pomagal g dr. Eibertu iz zagate. Povedati bi sicer moral marsikaj mu neljubega, kakor, da ni g. dr. Elbert provzročil, kakor piše, našega vodo voda, da je res eden klerikalnih vo-liloev našega najstarejšega meščana, g. Hočevarja, ki je vsakemu rad kaj dobrega in nobenemu nič zalega storil, psoval s kamelo, ker je 94 let stari mož sključen hodil; povedal bi, da mi je dal ta mož nalog tožiti, da sem pa po nalogu istega pri obravnavi obtožencu odpustil žaljenje in plačilo stroškov, da sem obtožencu le povedati imel, da se mora imeti pred sivo glavo rešpekt. Povedati bi moral pri tej priliki, da jaz g. dr. Eibertu nikdar nisem rekel, da naj ne nosi haveloka, ampak to, da naj ne hodi v tesnem talarju v vizite, da je tak talar z gumbami le za vitke, suhe duhovnike. Ne zaspim s kako jezo. Obrnem se, pa sem dober. Alf Tomaž Mrvar in J. Kozoglav — to je druga! Ne morem g. dr. Eibertu ustreči. Gosp. dr. Elbert dobro ve, kaj je storil. Povedati sem mu dal to. Reči moram, da vse stori, da bi poravnal z mano to stvar. Ali se ne da. Moj fant lovi včasih njegove predebele in spočite konje, ko uidejo, dal sem mu kos šupe v najem, ali zastonj se obrača do mene, da mu pomagam pot zgladiti do popolne poravnave z njegovimi sobrati. Prosim to objaviti. Vaš Slane m. p. Novo mesto, 23. marca 1903. Davek na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter mesa. (Dalje.) Kadar so ti uveti (pogoji), in če se tndi ne pokaže nikaka spotika, o kateri bi po § 41 postave bilo kazenski postopek s popisom ncina začeti, tedaj vpiše finančni napoved jemanja mesa sprejemajoči organ bistvene podatke iz pokane bolete o plačanem davku v oba primerka napovedne in pregledne pole, pristavi na zadnjo stran bolete z razločnim pisanjem, kdo in za katero vrsto in množino mesa (zaklane živine) je to boleto v dokaz plačanega davka uporabil, ter dela, ko bi bilo še kaj davka od mesa doplačati, glede njegove potirjatve tako, kakor je gori rečeno. § 7. K § 35 postave. Kdor za meso (zaklano živino,) ki se iz klavnega kraja prinese v mesto za pobiranje potrošnine zaprto, hoče na podlagi §-a 35 postave doseči pravico do povračila davka od klanja, naj dovolitev te pravice pri ravnajočem finančnem oblastvu I. stopinje (finančnem okrajnem ravnateljstvu, finančnem nadzorniku ali inšpektorji, finančnem ravnateljstvu) z neštempljano vlogo zahteva ter v njej pove zaprto mesto, kamor hoče meso oddati. To oblastvo, če ne brani dohodar-stveno kazensko razsodilo (£ 43 postave,) ki bi prositelju to pravico jemal«, podeli mu dovoljenje, in da to na znanje organom, ki na klavnem kraji prigled in pobiro davka od mesa opravljajo, in tudi potrošninskim uradom zaprtega mesta. Ti uradi naj za meso (zaklano živino,) ki se, — dokler dovoljenje velja, — v zaprto mesto prinese in ondukaj po tarifi zadavka, — ako se po vrsti in množini vjernije z boleto o davku od klanja, na katero se pravica do povračila potrošnine opira, — na zadnji strani te bolete potrdijo, da je bil davek vnovič plačan ter pristavijo dotično številko plačilnega vpisnika ali registra. Kadar je po glasu zaukaza na boleto o davku od klanja zapisanega (§ 2, št. 3) treba meso (zaklano živino) bodi z oznamenilom, bodi brez ozname-nila dostaviti k določenem človeku v zaprtem mestu, naj ta človek na zadajo stran bolete o davku od klanja pristavi, kaj in kako je našel /ast ran dostavljenega mesa (zaklane živine.) § 8. K § 37 postave. ► Določila v § ov 4 in 5 pričujočega propisa dana o z vršit vi $ 24, oziroma § 26 postave, veljajo tudi za davek po tarifi opravljen od male z veliko prodajo združene prodaje špeha, nasoljenega, okajenega in v razsol djanega mesa, konservnega mesa, salam ali drugih klobas (drugega mesenega blaga.) Pri zapisovanji najdenja o prostorih tej prodaji namenjenih mora se pa sesebno ustanoviti, če je res izpolnjen v §. 6, št. 9 postave, postavljeni uvet (pogoj) popolne ločitve založišč prodaj na debelo ali v veliko namenjenih od tistih prostorov, kjer se branijo množine za malo kupčijo ali za domačo proda-javčevo potrebo namenjene. Napovedi djanj, kar se jih primeri pri ljudeh meseno blago — pod davkom po tarifi — na drobno (na malo; prodajoČih, in ki so podvržena davku od mesa ali pa samo prigledu zastran tega davka, morajo v sebi imeti: 1. Ime napovedujočega obrtnika in kraj, kjer ta obrt ima; 2. nainerjano djanje, n. pr. prenos v malo prodajalnieo, donos v veliko prodajalnico, odnos iz nje v veliko itd.; 3. množino in vrsto predmeta temu djanj u. Finančni organ, pri katerem se napoved po propisu vpoloži, dela z njo, kakor je v 2. odstavku §-a 6* pričujočega propisa zaukazano. § 9- K § 38 postave. Davku podvrženo vračilno oddajo mesa zunaj slučajev, v katerih gre za obrtnika plačujočega davek od mesa, treba je napovedovati pri tistem finančnem erganu (uradu,) kateri davek od mesa pobira ondi, kjer sc ima prodano meso izročiti. Napoved mora obsegati ime in sta-novališče prodajavčevo in pa vrsto in množino mesa (zaklane živine.) i i Kadar ima napovedana vračilna oddaja mesa podpadati samo davku'po razliki dveh tarifnih razredov za to, ker je od njega bil že plačan davek po nižjem tarifnem razreda, nego velja za tist kraj, kjer se meso izroči, tedaj mora prodavec mesa izkazati, da je davek po tem nižjem tarifnem razredu res že plačan. Glede tega izkaza veljajo dotična določila dana v § 6 pričujočega propisa. Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. marca. — Dr. Hinko Šuklje f- Iz Zadra nam je došla pretresujoča vest, da je ondi včeraj popoiudne preminul v svoji najlepši moški dobi dr. Hinko Šuklje iz Celja. Širši slovenski javnosti je postal dr. Šuklje poznat že v svojih dijaških letih, ki je bil gra škemu »Triglavu« v njega zlati dobi med voditelji. Sekundarija ga vidimo v Ljubljani, kjer si je mladi doktor s svojim ljubeznivim vedenjem, s svojo temperamentno živahnostjo na mah pridobil splošne simpatije. Marljivega narodnega delavca so narodna ljubljanska društva privzela v svoje odbore, zlasti pa je zaslužil najlepšo hvalo kakor ustanovitelj in voditelj damskemu tamburaškomu zboru ljubljanske čitalnice. Le neradi so ga Ljubljančani pustili v Celje, kamor se je bil po potresu preselil kakor praktični zdravnik. In tam je postal v teh malih letih prvak med prvaki v najboljšem pomenu besede. Zdravnik je veljal kot najizbornejši med svojimi kolegi po južnem Štajerskem. Celjski Nemci so to priznavali, ki so silno neradi pristopajoči prag celjskega »Narodnega doma« pogostoma zahajali »/.um windiscken Doktor«. In v narodno-političnem oziru je bilo to dejstvo največjega pomena! Neumorno je deloval skoro pri vseh narodnih društvih celjskih. Bil je več let predsednik celjskemu pevskemu društvu, ves čas tajnik, oziroma odbornik narodni čitalnici celjski, podpredsednik celjski narodni godbi itd. Ravnateljstvo južnoštajerske hranilnice ga je zvalo svojim članom. S smrtjo dra. Šakljeja zadeva južnoštajerske, posebno še celjske Slovence nenadomestna izguba. In kaj naj po rečejo njegovi ožji znanci, njegovi prijatelji? Kje dobite iskrenejšega prijatelja, kje boljšega družabnika?! S svojim finim nastopom znal si j© pridobiti naklonjenost tudi najostreje šega nasprotnika. — Proti zavratni bolezni je v zadnjih tednih šel iskat pomoči na jug in tam v. lepem Zadru je pokosila nemila smrt izmed Slo vencev enega najboljših. Ob njegovi gomili žaluje mlada soproga Gizela iz znane Kuketzove rodbine, poročena ž njim stoprav 18. listopada 1. 1. Bodi mu večen sponvn! — Pogreb dr. Sukljeja. Doslej se še ne ve natančno, kdaj bo pogreb dr. Šukljeja. Truplo se prepelje v Celje. Danes zvečer se pripelje z ladjo iz Zidra na Reko. Će pojde z železnico hitro, bo pogreb jutri, če ne, pa v sredo. — Umni je v Pod kraju nad Vipavo 24. t. m. posestnik g. Fran R u p n i k v starosti 78 let. Pokojnik bil je blagega srca in zelo skrben v svojih delokrogih. Bil je večleten občinski svetovalec, ter odločen pri Btaš narodne napredne stranke. Hiral je že dalje časa. Ž<* pri zadnji občinski volitvi bil je pokojnik jako slaboten, a vendar je, kakor običajno tudi tedaj prišel na volišče ter se izkazal, da akoravno 83 mu trga nit življenja, je še vedno, kakor je bil — to je nasprotnik klerika lizrna. Bodi mu zemljica lahka! — „Slovenčevo" revol« verstvo« Naše razkritje, kako jo Erzin zavarovalnici Mutual nastavil revolver na prsi in ker ni nič odri-nila, jo po »Slovencu« opominjal na plačilo, je »Slovenčevce« hudo potrlo. Zvijajo se, kakor pohojena krota ali na plan se ne upajo. Sumničili so pač, sedaj pa, ko je čas ta sum ničenja dokazati, so zlezli pod klop. Ni čuda. Ta gospoda ve, da je cela zadeva le spletka proti gosp. G. v Trstu in da je gosp. G. korektno postopal — zato se »Slovenec« ne upa ničesar povedati. Za denar se je šlo, za navadno revolver-stvo in prav da se to izkaže, bi želeli, da »Mutual« sam kot najkom petentnejša stran to zadevo pojasni. V svoj klavrni zagovor je pa škofov revolver vpletel tudi stavek, ki ga neČemo prezreti. V »Slovencu« je čitati: »V našem uredništvu ni noben podkupljiv. Najrajše (»Naroda pometa pred svojim pragom, posebno pred pragom tistega, katerega je pred meseci prišla iskat kočija . . .« Kaj pomeni to? Na dan z vsem, kar veste škofovi revolverji, kar na dan in potem se bomo korenito pomenili, — Okr. glavar dr. Gstet-tenhofer, naš stari in dobri znanec, pašuje sedaj v Kočevju in je srečno dosegel, da je sedaj celo kočevsko mesto pokonci in skrajno razburjeno proti njemu. Saj pa je tudi uprizoril nekaj, kar niti v Galiciji ne bi bilo mogoče, nekaj, kar je mogoče samo pri nas na Kranjskem. Neki gospod v Kočevju, hoteč izato piti iz katoliške cerkve, je naprosil evangeljskega župnika v Ljubljani, naj pride v Kočevje, da ga pouči v naukih in uredbah protestanske cerkve. Dotični gospod je na ta nauk osebno povabil nokaj znancev. Vsi povabljenciso se sešli v privatnem stanovanju dotičnega gospoda in evan-geljski župnik jim je razložil, kar so hoteli vedeti. Kočevski dekan pa je podkuril dr. Gstettenhoferja, da je začel radi tega veliko gonjo. Poslal je orožnike — deloma z nataknje-nimi bodali — ki so poizvedovali in izpraŠevali, kdo je na sestanku in končno napravil kar tri ovadbe na sodnijo. Sodnija je vsled teh ovacio res začela postopati. Vsi udeležniki tega sestanka so bili pod prisego zaslišani. Po pričah pa se je izkazalo, da je bil evangeljski župnik specialno povabljen, naj pride na ta »sestanek« in da je hišni gospodar tudi vse druge udeležnike osebno povabil v svoje stanovanje. Vsled tegA je bil evangeljski župnik oproščen. Toda dr. Gstettenhofer se s tem ni zadovoljil, nego je izposloval, da je drž. pravdništvo proti omenjeni razsodbi vložilo vzklio. To je na kratko povedano vzrok veliki razburjenost ki je zavladala v Kočevju. OMvidno je, da bi dr. GstettenhoiVr rad dosegel, da bi bili evangeljski župnik in drugi udeležniki tega sestanka obsojeni, misleč, da tako prestraši Kočevce in zaduši vsak odpor proti katoliškim popom. To postopanje jo zanimivo, ker vidimo iz njega, kaka je na Kranjskem ravnopravnost pred zakonom in kako spoštuje po- litična oblast državljanske pravice. Katoliški pop sme uganjati kar hoče, zanj ni postave in naj stori karkoli — nasprotno pa se vse preganja in zatira, vse, kar ni klerikalno, in Če drugače ne gre, se krše tudi državljanske pravice, samo da je kleribalstvo zadovoljno. No, Ko-eevei se bodo že znali braniti in prepričani smo, da posvetijo dr. Gstettenhoferju take, kakor zasluži. — „Revizor" Pele pogorel« V času, ko je bil »revizor« Se-lišfear še »začasno interniran« v Mariboru pripetila se je marnberškemu občinskemu redarju pemota. Ko mu je namreč nekega dne znani k onsumski »špicel« povedal, da pride »revizor« Pele v Marnberg, izjavil jo redar, da Pele vendar ne more priti, ker je zaprt v Mariboru. Mislil je seveda S^liškarja, kojega je zame njal s Pelcem, kar ni prav nič čudno, če se pomisli, da so lansko jesen prihajali v Marnberg opetovano razni revizorji. Pomota je bila torej oči-vidna. Toda Pele je redarja tožil, pri prvi obravnavi, ki je bila preložena, zastopal je Pelca odvetnik iz Maribora, k drugi obravnavi pa ni bilo ne Pelca, ne njegovega zastop nika, vsled česar je bilo postopanje ustavljeno. Sicer pa bi bil redar itak oproščen, ker je bil v dobri veri, da je njegova trditev resnična; glede osebe pa je bil v zmoti, kar ga opravičuje. Tudi ni hotel nikomur nič očitati in nikoga žaliti. To je menda Pele uvidel in si mislil, da je lepše, če se pusti kontumacirati. Sedaj pa mora plačati troske zagovornika in seveda tudi svojega zastopnika. Kakih 100 K bo komaj zadostovalo! Si je pač hotel nekoliko »mošnjo olajšati« in se malce blamirati. Mam berški konsumarji, s kojimi je Pele v tesni zvezi, s pa za eno blamažo bogatejši. Naj jim tekne! — Ricmanje. V »Edinosti« či tamo: Na uvodni članek priobčen v ljubljanskem dnevniku »Slovencu« dne 21. t. m. štev. 65 pod naslovom: »Ricmanje v pravi luči«, odgo \arjava podpisana sledeče: 1. Gosp. dr. Požar je bil premeščen za o iz R manj, ker je imel jurisdikcijo grško-katoliškega križevskega Škofa in ker je opravljal sv. mašo v staro-slovenskem jeziku. 2. Ni res, da plačuje vsaka hiša v R'cmanjih po dva vinarja na dan in da se s tem dr. Požar hrani; res pa je, da bi Ric-manjci dali še več, nego dva vinarja, ko bi hotel on vsprejeti, kar pa ne bi bilo sramotno. Saj morajo tudi drugi duhovniki radi slabih plač pre jemati darove in papežu samemu dajejo verniki obilnih darov. 3. »Slo vencev« dopisnik se jezi radi tega, ker Ricmanjci spoštujejo gospoda dra Požarja in zato jih skuša smešiti. Mi ne smatramo vredno, da bi na te njegove nedostojne šale odgovarjali. S tem je pač dokazal, kako »nepristransko« je njegovo poročilo. 4. »Slovencev« dopisnik se tudi jezi, ker Ricmanjci nečejo občevati z gospodom KranČičem. Mi omenjamo na to, da bi bili v vsakem drugem kraju drugače postopali z gospodom Krančičem po onih dogodkih, ki so se v Ricmanjih vršili povodom njegovega prihoda. Trume orožnikov, pečatenje cerkvenih vrat, nasilno vdiranje v kaplanijsko hišo, prisiljeno ekskortiranje vaškega župana po orožnikih, nasajena bodala vspričo golih rok Ricmanjcev: to so dogodki, ki jih ne pozabimo nikdar. 5. Sodno je dokazano, da se oni ženski, ki je šla k latinski maši v Ricmanje, n i nič zgodilo in da je bila vsa ovadba lažnjiva, kakorje tudi iažnjivo poročilo »Sloven c evo«. 6. Dogodki, ki so se vršili dne 17. februvarja t. i. v riemanjski šoli, so bili taki, da je sam gosp Krančič pred sodiščem izjavil, da ni bilo nič nezakonitega. 7. V Ricmanjih ni nobenega 131etnega otroka, da ni bil še pri spovedi, izvzemši neko 14letno slaboumno deklico, ki sploh ne more biti pripuščena k spovedi. 8. Poživljamo »Slovenca«, naj nam navede ime one ženske iz Boršta, ki je bila v Ricmanjih napadena s kamenjem! 9. Neresnično je, da bo se izruvali kolci pri trtah nekemu Ricmanjcu. ker je šel na latinsko mašo. 10. Tudi je neresnično, da bi bil kdo od Rio manjcev šel s klobukom na glavi v cerkev. In mi zahtevamo od gospoda KranČiča, naj svedoči o tem! 11. V Ricmanjih ni nikakega terorizma, ampak ogorčeno je ljudstvo zbog postopanja cerkvenih in državnih oolast nij. Ko bi bil terorizem, zlomile bi ga — čete orožnikov. 12. Ni res, da je kak Ricmanje prerezal vrvi zvonov, ker ključe zvonikov hrani gosp. Krančič, a se drugače v zvonik ne more; a res je, da se je vrv malega zvonika sama odtrgala. 13. Dopisnik se toži, da je g. Krančič našel cerkev zablateno, brez paramentov in brez vsakega cerkvenega premoženja. Temu nasproti zovemo za svedoke vse one, ki so bili kdaj v naši cerkvi, da zasvedočijo, v kako lepem redu, kako snažna in odičena je bila vse lej cerkev pod kaplanom drom Pe-žarjem! On je mnogo nabavil za cerkev. Pred njegovim prihodom še celo križev in svečnikov ni bilo po stranskih oltarjih, a cerkveno premoženja — okolo 40.000 kron — se nahaja v rokah dolinskega župnika, ki ni za riemanjsko cerkev kupil niti liter olja. 14. Ni res, da so Riemajci grozili, da bo dne 29. decembra 1902, ko je namreč prišla znana komisija v Ricmanje, tekla kri; res pa je, da so se Ricmanjci vedli vedno mirno in uzorno vzlic vsemu velikanskemu aparatu oborožene sile in da ta sila ni nikdar imela povoda za postopanje proti njim. Na druga zasramovanja ne odgovarjamo. Nastopanje Ricmanjcev je pošteno, odkrito in odločno! In taki ostanejo tudi! Mi znamo, zakaj je prišel gosp. Krančič v Ricmanje in znamo, kakšna navodila in ukaze ima; zato je naš boj proti njemu pasiven. — Ricmanje, dne 26. marca 1903. — Ivan Berdon, sremski župan. Peter Žefran, občinski svetovalec. — Repertoire slovenskega gledalaca. Jutri, v torek, dne 31. t. m. je zadnja predstava v sezoni ter se uprizori tretjič in zadnjič V. Parme »Amaconke«. DomaČe glasbeno delo je našlo najugodnejše kritike in priznanje gledališke publike. Jutri se poslovi obenem operno osobje in nastopijo zadnjič go spa primadona Svobodova-Hanusova, gdč. Prochazkova, gdč. Giivarčeva in g. režiser Aschenbrenner, k' so sodelovali pri opernih predstavah v prvi vrsti in z vso unemo. Jutri se tudi zaključi gledališka sezona 1902 3. Nadejati se je, da se zbere k tej poslednji predstavi v sezoni vse naše gledališče ljubeče občin stvo. — Slovansko gledališče. V soboto je nastopila drugič v veseloigri »V r o č a kri« kot gost gospa Irma Polakova. Pred stavljala je Jelico in nam pokazala vso temperamentnost in eleganco svoje igre, kakor smo jo nekdaj občudovali. V ulogi vročekrvne, burne Je-iice je z naravnim igranjem zopet pridobila občinstvo popolnoma za-se in jo navdušila za svojo umetnost. Cele salve živahnih ovaoij so grmele po gledališču in prejela je velik prekrasen šopek v moderni vezi tri bou-quete in ogromen lovorjev venec. Gospo Irmo Polakovo pozdravlja naše občinstvo vselej s srčnim veseljem, in priznanje ji pri nas ne izostane nikdar. — V ostalem je bila igra vprizorjena precej boljše kot prvič, čeprav še ni bilo vse v redu. Tupatam bi bil na mestu živahnejši tempo, zlasti nas zbor se vede včasih nepričakovano neokretno in mrtvo. Razmeroma pa se mora reči, da se letos vprizarjajo na našem odru razne veseloigre z vi'Čjo dovršenostjo, kakor pa razne moderne ali klasične drame. Vselej je opaziti rutiniranoat igralcev, ki se počutijo prav domači v okviru glum in burk. Igralci so bili takrat v splošnem nekaj boljši kot zadnjič, a pojedinci — gospod Ilašler! — so se obdržali na prejšnji nižini. Jako pohvalno pa sta igrala g. L i e r in g. Verov-Sek; prav dobra je bila tudi gospa Danilova. Y. — 9lO položaju žene različnih oblikah družine". Gospod prof. R. Perušek je podal včeraj e svojim predavanjem jako zanimiv del kulturne zgodovine Člo veštva; očrtal je jasno postanek in razvoj družbene organizacije, družine, katere * središče in ustanoviteljica je bila žena. Skrb za življenje je zbližala spočetka moža in ženo, a to le mimogrede, dočim je bilo razmerje matera do otroka že od nek daj stalno. Ta skrb za življenje je napravila Človeka iznajdljivega, začel je razmišljati, bistril se mu je um, in tako je nastala gmotna, socialna in duševna kultura. Žena je imela skrbeti za hrano, ona je bržčas iz-najditeljica poljedelstva, mož pa je postal lovec; odlikuje se z večjo ži lavostjo in odločnostjo, a ni imel iste pridnosti in vztrajnosti. — Ggenj ie prvi povod stalnejših naselbin. Žene so bile čuvarice ognja in so zato ustanoviteljice domačega ognjišča: družine, ona je bila središče stremljenja do stalnosti. Seveda je temeljilo izpočetka vse družbinsko življenje na gospodarski in ne na materinski ali očetovski pravici. Nekako družbeno organizacijo je opaziti tudi že v davnih časih. A mož je igral tu manjšo ulogo. Za časa materinskega prava je odločala žena in njeni sorodniki, dočim je bil mož skoraj tujec. Ko se je uvedlo očetovsko pravo, se je ■ tem začela počasi odstranjati mnogomo štvo in mnogoženstvo. Predavanje je bilo jako zanimivo in temeljito se stavljeno ter je žel zato g. profesor toplo priznanje. — Redni občni zbor ,zveze slovenskih kolesarjev1 se vrši v ponedelek dne 6. aprila t. 1. v prostorih gostilne »pri zlati ribi« v Spi talskih ulicah zvečer ob 8 uri; ker pridejo važne točke na dnevni red, se člane prosi k mnogobrojni udeležbi. Odbor. — Šišenski „Sokol" napravil je včeraj popoludne pešizlet čez Št. Vid k Miklavu v Dolnice in čez Koseze domov. Med korakanjem so se izvajale redovne vaje v Četi, in pohodne premene, obrati in zavoji ter premene dvoreda in dvostopa v če tverostop. Izleta se je udeležilo 18 članov v civilni obleki. — Požar. Iz Radeč pri Zi danem mostu se nam poroča, da je včeraj ponoči pogorel mlin župana Brunšmida in poleg stoječi hlev arospe Moserjeve. Škoda se ceni na 25.000 kron. Ogenj je nastal menda zato, ker so se vneli preslabo namazani valarji. Ker je isti mlin pred štirimi leti pogorel vsled enakega vzroka, bi bila pač potrebna večja previdnost. To je bil pri nas letos že tretji po-žar, najprej je pogorel hlev G. Pogačnika, pustni ponedeljek imeli smo velik gozdni požar nad Potočinom in danes ponoči Brunšmidov mlin. — Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1,) Anton Krek, kolar ski pomočnik, je 16 svečana na VovČem v prepiru sprožil revolver proti Antonu Kukaiju in Janezu Tavčarju, ker sta ga ta dva zaradi raz grajanja nekaj osuvala; krogla je le lahko na trebuhu poškodovala Janeza Tavčarja. Obdolženec se opravičuje s si branom, obsojen je bil na 8 dni zapora. 2.) Na 5 tednov za pora je bil obsojen Franc Kuralt, posestnik v Kranju, ker je Francetu Lakerju grozil, ko je ta prišel v ob dolženčevo hišo, kjer stanuje vinski trgovec Zohil, da bi temu neko omaro popravil, z besedami: »Golt-nar (to je Lakner) mora vun in mora precej crkniti, če ne bo kamenja zadosti, grem paš e po kembelj«; zagovarja se, da je bil pijan. 3 ) Zakonska Jakob in Marija Šubic in vžitkar Andrej Sobic so si kar med seboj na škodo dedičev razdelili zapuščino v Šubicevi hiši stanujoČega in tam umrlega Valentina Pivka, obstoječe iz gotovine 49 K 70 v, tri križavce v vrednosti 3 K 80 v, hranilno knji ž?co z vlogo 223 K 14 v in še razne druge reči, katere so se pri hišni preiskavi našle. Vsi trije so bili kri vim spoznani in obsojeni. Jakob Šu bic na 3 mesece težke ječe, Marija Šubic na 6 tednov težke ječe, Andrej Subic pa na 4 tedne ječe. 4) Anton Porenta, posestnikov sin, v Pevnem je v Stariloki dne 14. svečana v pretepu petkrat z nožem sunil Jožefa Potočnika in ga dvakrat zadel, ubodlaj, katerega je ukvarjenec med 5. in 6. rebrom zadobil, je bila težka, druga na čelu pa lahka poškodba. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. — Mladi „ropar". Ko je v soboto popoludne šel posestnikov sin Alojzij Hočevar, 11 let star deček v šolo, prišel je na Kndelijevem za njim 151etni postopač Rudolf Zaje in ga vprašal, če ima kaj denarja. Ko mu je Alojztj Hočevar to potrdil, ga je Zaje prijel in mu s silo vzel iz žepa 44 vinarjev, katere je imel pri sebi, vrh tega pa ga še z nogo osuval. Zaje je nato zbežal proti mestu. Al. Hočevar in njegov brat Jakob Hočevar, ki je bil potem prišel za bratom, sta tekla za Zajcem in na Zaloški cesti sta naprosila nekega uslužbenca električne železnice, da je Zajca prijel in mu vzel denar, nakar je prišel tudi policijski stražnik in Zajca are toval. Zaic je priznal, da je Hočevarju denar zato vzel, da bi si dal raztr gane črevlje popraviti. — Sekira in nož. Janez Kosec, 44 let star, delavec, Repne št. 28, občina Vodice in Janez Jerman, 18 let star, hlapec v Dobrušah, sta se dne 25. t. m. v gostilni, kjer sta skupaj pila, nekaj sporekla. Pozneje, ko je Kosec doma rezal slamo, je prišel Jerman tjekaj in ga napadel z nožem Sunil ga je med rebra, v levo roko nad komolcem in v levo stran glave; Kosec pa je udaril Jermana s sekiro in ga tudi težko poškodoval. Kosca so pripeljali v deželno bolnico — Zaradi koščka mesa. Karol Hribar, tovarniški delavec, sta nujoč v Zadobrovi, se je včeraj popoludne pri kosilu spri s svojim očetom Jakobom Hribarjem, ker je ta dal dvema drugima sinovoma večje koščke mesa, kakor njemu. Končno sta se z očetom spoprijela in je sin očeta pretepel in ugriznil v palec na desni roki. — Konji splavili bo se danes zjutraj na Ambroževem trgu Verhov-čevemu hlapcu Mat. Spengelnu in dirjali z vozom za smeti po Poljanski cesti, dokler jih niso ljudje ustavili. Ustrašili so se električnega voza. Ne sreča se ni nobena pripetila. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 38 izseljencev. * Najnovejše novice. Novi strojni top so iznašli v Severni Ameriki. Top tehta 450 funtov ter izmeče zarodoma 25 težkih krogelj V minuti je mogoče SOOkrat streliti. — Obsojena špiritistinja Po večdnevni obravnavi je bila obsojena v Berolinu neka Ana Rothe, ki je s špiritizmom sleparila ž* več let, v 18 mesečno ječo. — Pasi-onska drama »K r i s t u s« komponista barona Prochaske se bo z dovoljenjem praškega ordinarijata igrala na ondotnem nemškem gle dališču. — Plin je zadušil v tovarni v Trieru šest delavcev. — Vohun dr. Osolinski je bil v zvezi z ruskim poslaništvom na Dunaju. — Čez sto let celo žen sko truplo so izkopali neznani zločinci na opuščenem pokopališču v Spandavi ter ga zanesli v kapelo. Truplo je bilo bržčas baizamirano, a klerikalci bodo proglasili zadevo najbrž^ za čudež. — Dva velika požara ob istemčasuso imeli v Luczmanski vasi in v Lackenbachu pri Požunu. V prvi vasi je zgorelo 96 poslopij, ena žena in mnogo živine, v drugi vasi pa 42 biš. — Pošto sta okradla v Ilovo Aleczka na Ogrskem neki kmet in poštni sluga. — Boj med župnikom in mežnarjem so imeli v neki vasi pri Neapolju. Kmetje so so se zavzeli deloma za župnika, deloma za mežnarja. Priti je moralo orožništvo, ki je streljalo ter ubilo enega kmeta, dve ženski pa ranilo. — Hlapca jeustre-1 i 1 oskrbnik Moses v Ersek-Lelu na Ogrskem, ker mu je pri delu nekaj ugovarjal. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 30. marca Cuje se, da jo upravno sodišče odbilo tožbo kranjskih klerikalcevzastran volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Klerikalci so se torej blamirali. Dunaj 30 marca. Hišnik Ko-pocky je ustrelil svojo ženo, ker je imela ljubavno razmerje z nekim konservatistom. Praga 30. marca. Shod mla dočeških zaupnikov bo 26 aprila. Zadar 30. marca V Sinju so zasledili poneverjenje v znesku 200 tisoč kron. Zagreb 30. marca. Minola noč je bila mirna. Pred vseučiliščem je bil shod. Dr. Jos. Frank ni mogel pregovoriti dijakov, da bi mirovali. iStj. Radića je policija aretirala z govorniškega odra. Zborovalci so vpili: Dajte nam pušk, potem bomo govorili dalje. V mestu so se zgodile razne demonstracije. Na trgu Khuen-Hedervary so demonstranje vse ulične in hišne table prelepili z listki „Starčevićev trg". Pozvali so vse trgovce, da odstranijo nemške napise. To se je zgodilo. Pri nekem dvornem založniku so sneli cesarskega orla, ker je imel nem- ški napis, hotelirja „Pri avstrijskem cesarju" pa pozvali, naj imenuje svoj hotel „Pri hrvatskem kralju." Krščanski socialec Sirovatka je bil aretiran Budimpešta 30 maja. Včerajšnji ljudski shod socialnih demokratov je napovedal najljutejši boj klerikalcem. Udeležilo se ga je 40.000 oseb. Carigrad 30 marca V raznih krajih M^cedonije je prišlo zopet do bojev med ustaši in turškimi vojaki in orožniki Ustaške čete se množe Novi York 30 marca V republiki Nikaragua je nastala revolucija. Položaj je jako resen, ker podpira ustaše sosedaa država. Gospodarstvo. — Dunajska borza v mino lem tednu. Tako intenzivno stanje brez prometa in brez kupčij, kakor je zavladalo ta teden na dunajski borzi, je bilo dosedaj zelo redko opažati Niti koneemesečno preskrbovanje ni zamogto oživeti ži-vahnejega prometa. Poročila zunanjih borz so naznanjala, da so iste, ko so se nekoliko opomogle, zopet oslabele, kar je tudi na dunajski trg vplivalo, tako da se je promet še nekoliko poslabšal. Večji sklepi bili ao prodani posebno krediak, alpink in delnic Lloyda, kar se da utemeljiti (pri kre-ditkab) deloma vsled orožnega vpra* sanja in (pri delnicah Lloyda) po govoricah o dividendi. Samo Lombardke in bolgarske obligacije poskočile so nekoliko koncem tedna na borzi, to pa Lombardke vsled nakupa na be-rolinskem, bolgarske obligacije pa na londonskem trgu. Proti prejšnjemu tednu poslabšale so se delnice državnih železnic za 2 K 50 vin., kreditne za 2 K, Lloyda za 31 K, alpin-ke za 3 K, orožarne za 2 K. Renta notira izvzemši obeh zlatih rent in avstrijske kronske rente nekoliko nižje. Na trgu deviz razvila se je nekoliko lažja struja, denar postal je dražji. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradai kurzi dunaj. borze 30. marca 1903. Kaloibeni papirji. 4'2% majeva renta . . 4 2°/0 srebrna renta . . V o avstr. kronska renta 4 štokeravi, dalje v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena Bkatljice K 150. Razpošilja se s poŠto vsak dan, a ne manj kot 2 Škatljici. Umrli so v Ljubljani: Dne 23. marca: Ignacij Božič, kajžar-jev sin, 7 mesecev, StreliSke ulice St. 15, jetika. Dne 24. marca: Anton Prunk, pod-uradnikov sin, 7 let, Res jeva cesta Bt. 25, Peritonitis. Dne 25. marca: Marija Hrib, delavka, 42 let, Radeckega cesta St. 11, Amentia. Dne 26 marca: Ana Saje, gostija, 72 let, Karlovska cesta St. 8, Oedema pulm. Dne 27. marca: Josip ReSek, čevljarjev sin, 19 dni, Velike čevljarske ulice 10, božjaat. — Ivan Karmel, krojačev sin, 8 mesecev, Karolinška zemlja št. 13, Bron-chitis capill. T deželni bolnici: Dne 21. marca: Ivan Bistan, tosar, 43 let. jetika. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2. Srednji aračni tlak 736*0 mm- Marc Čas jopazo-| vanja Stanje baro-. metra v mm. Tempera tura v PC. Vetro vi Nebo 28. 9. zv. 740 4 108 si. jzahod oblačno 29. ■ 7. zj. 2. pop. 7397 7387 78 182 si. s vzhod si sever oblačno sk. oblač. it 9. zv. 740 3 104 bL sever jasno 30. ■ 7. zj. 2. pop. 742 1 7388 46 167 si. svzhod sr. jug del. oblač. del. oblač. Srednja temperatura sobote in nedelje 12"3C in 121°, normale: 60° in 6-20.,— Mokrina v 48 urah: 00- mm in 0 0 mm. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš predobri, iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, brat itd., gospod Primož Lampret hišni posestnik danes ob 3<6. uro zjutraj po dolgi, a mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 74. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega ranjkega se bode v torek, dne 31. marca ob 7,4 uri popoldne blagoslovilo pred hišo žalosti v Rebri St. 5 in se potem preneslo na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maša zadužnica «e bode brala v mestni župni cerkvi sv. Jakoba Pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Ljubljana-Kranj, 30. marca 1903. 888) Žalujoča rodbina. Konverzija rent. Preklic! Obžalujeva, da sva dne 15. marca 1903 govorila zoper bivši odbor gasil, društva na Vidu, da je zaradi tega odstopil, ker je nepošteno delal, to pa ni res; midva ne veva nič slabega od njega. (884) Franc Zupan, Ferdinand šturm na Glincah. -+•51 rabljenih menijev in pohištva 3« n a. prodaj v Šelenburgovih ulicah št. 5 H. nadstropje. (887) = Popolno = špecerijsko opravo dobro ohranjeno, proda vsled opustitve trgovine (883—1) Rudolf podkrajiek v Sp. Šiški, Kolodvorske ulic« 159. Poskusite TrJ*v|nii* J.KIauerjevT | NglaV pristni rastlinski liker. aT Oiivlja želodec. 0tf Budi tek in prebavo. |pST~ H>£ij«3 dobro spanje. Edino pristen od založnika: Kdmund Kavčič v Ljubljani. (11—71) Eno krono dame: || i bluza za pranje ali 3 modni predpasniki 2 ali i predpasnik iz glotafl -'-* DVG kroni ali ali x bluza iz batista i spodnje krilo i dober moderc Tri III krone ali ali i vrhno krilo salonski čevlji i pelerina Štiri krone ali ali i volnena bluza i dober dežnik i belo spodnje krilo Pet kron i pomladni žaket ali i volneno krilo ali i črn ovratnik w Sest kron i svilena bluza ali mohair krilo ali dobri čevlji na vlak Osem kron i spalna suknja ali čevlji na vezavo ali i fin moderc Deset kron i double ovratnik ali i sukneno oblačilo ali i double paletot Dvanajst kron Najnovejši črni ali double sako kron Dvajset kron i moderni kostum ali i vezen žaket s svileno podlogo i paletot črn ali modno siv O ^3 s u m z m g N ►"3 • 1 S« S s e u Trideset kron i elegantni kostum ali i potni plašč s Od 30. marca nadalje prevzema 4*2 odstotne rentne titres v svrho ko-lekovanja in sicer popolnoma brezplačno <»»-i) Menjalnica Ljubljana. vjobnuMDimt Cena i V J nei»c *do ,l.(..].j:".f,."'."j «ve uzdrav«? TLDa **»Ifdi 12788-15 Vse garderobe za dame, dekleta in otroke do najfinejših vrst so vedno v zalogi. Pri naročilih po meri se cene ne zvišajo. W Strogo stalne cene. Konfekcijska trgovina (872 1) Sigmund Stransky Praga, Hibenierjeva ulica št 1003-IL Izbrane pošiljat ve tudi na deželo. Cenilci in uzcrei 5« ne razpc|iljoje. = Pri naročilih se sklicujte na ta časopis. =zz Spretne, solidne potovalne uradnike (akviziterje) za vse zavarovalne stroke vsprrjni« proti % ImoUI |tro% IzlJI, sčasoma tudi u stalno plačo, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akil/Ki'r S.V* upravni&tvu „Slov. Naroda*. (608—14) — Dobli th knjlgotržnlcah — MALI VITEZ —— Pan Volodijevski ■ Zgodovisi roma, s h Ititliitlci Po poljskem Izvirniku poslovenil Podravski Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 sešit k i h po 40 h. Vsakih * * 14 dni »e izdaja en sešitek « * — Založna knjigarna ^—• Kleinmavr & Bamberg v Ljubljani Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monako vo, Ljubno, čez Sel zt h al v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 ns zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. < Trst-Monakovo direktni vozovi I. ic II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 26 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 161, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi 1 in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. —' Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 60 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (i) UažnG za u$al^© Ijije! velikonočnih gnjati (šunke) kakor tudi vsake vrste suhega mesa najboljše kakovosti priporoča (885—1) po najnižji ceni tvrdka J. Bergmann prodajalna: Prešernove ulice št. 5, tovarna: Spodnja Šiška š. 150. A 32 3 7. Od c. kr. okrajne sodnije v Višnjigori daje so na znanje, da se bode dne 1. aprila 1903 dopoldne ob 9. uri potom javne dražbe prodali mnogovrstni poljski pridelki, kakor žito, krompir i. t. d., ter še druga premičnina in da se bod'.* dalje dala v najem hiša štev. 36 v Št. Vidu z gospodarskimi poslopji, vrtom in usnjarijo ter vsi za usnjarsko obrt potrebni stroji in drugo orodje. Pogoji se bodo pred dražbo naznanili. C. kr. okrajno sodišče Višnjagora dne 28 marca 1903. nad 1000 ktobukOV Za gospode najmodernejšega kroja v vseh barvah, kakor tudi klobuki za dečke po 50 kr* so ravnokar dospeli. Kavnotako največja izbera najnovejših Oblek za gospode in dečke, kakor tudi najnovejše v konfekciji za dame po čuda nizkih cenah. (874-l:) v „Angleškem skladišču oblek" q Oroslav Bernatović q Od c. kr. finančnega ministrstva imenovano priglaševališče za konverzijo 4*2°/0 obveznic skupnega državnega dolga LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA £975-50) preskrbuje konverzijo skupne rente 2MT~ brez kacih troškov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavšar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".