97. številka Ljubljana, v soboto 28. aprila XVI. leto, 1883. Igbaja vsak dan «v«»*«*r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-oger&ke dežole za <•>., leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., n jdden mesec 1 gld. 40 kr. — Za juhljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jed en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaAa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii „Gledališka stolba". DpravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativi!« stvari. Po šolski noveli. Z Dunaja 27. aprila „Vi se bahate z nemško kulturo, Vi hočete biti nositelji omike mej druzimi narodi, Vi pravite, da se bo vsled šolske novele splošno izobraženje nazaj potisnilo in ste v svojih izrazih tako malo izbirčni in v svojih dokazih tako neresnični, da Vam jaz se primerno odgovorjati ne morem, ako nečem biti k redu poklican." — Blizu tako je Neme;: Lienbacher svojim nemškim rojakom liberalcem klical v obraz ter s temi krepkimi besedami označil in stigmatizira! tisto nemško-židovsko kliko, katere k sreči že skrhano orožje je neresnica in surovost. Zares nemški genius bi moral skrivati svoj obraz, ko bi slišal, kar v njegovem imenu počenjajo Heils-berg-i, Sturm-i, Suess-i, Jacques i itd. Vsak človek, kdor je prebral šolsko novelo, mora priznati, da se po njej Šolska postava prav malo spremeni in da celo najvažnejša sprememba, po kateri se bo na kmetih šolska dolžnost nekoliko olajšala, bo le tam obveljala, kjer to žele občine same. V mestih in trgih ostane tedaj vse pri starem in tudi na kmetih — tako vsaj trde liberalci sami — bodo že skrbeli, da se nobena občina ne bo izrekla za olajšave. In vender tako nezaslišano kričanje proti noveli, češ, da odslej l>o konec vsej kulturi in temna noč se bo vlegla čez nesrečne avstrij ske narode. Kdor je poslušal patetične deklamacije Suess-ove,' hujskajoče zabavljanje nekdanjega grunderja dr. Sturma, da ne govorim o pustobah profesorja Lustkandla (ubogi učenci, ki so obsojeni poslušati tacega kvasača) in o grobostih Ileilsberga in jedna-cih kričačev, moral se je poprijeti za glavo in nehote se vprašati, ali je pri zdravej pameti ali se mu le sanja. Kajti ravno je tirolski liberalec c. kr. pro- fesor Wild;uier, — c. Ur. profesorji namreč imajo v Avstriji privilegij, da smejo svojega šefa ministra najhuje oštevati, zmerjati in smešiti — dokazal, da na celej šolskej noveli m prav nič, iu se posmehoval klerikalnim Tirolcem, ki tako malenkostno darilo svojim volilcem prinesejo, in takoj potem dvigue se Suess in imenuje novelo atentat na ljudsko omiko iu na nemštvo. Če so taki možje, kateri bi morali stati na najvišjem vrhunci omike, poatHli strastni, potem ni čuda, da so „dii minorum gentium" a, la Heilsberg, Reschauer prekoračili meje, v katerih bi moral ostati vsak človek, kdor se hoće omikancem prištevati, tem bolj, uko govori v parlamentu in to kot izvoljenec tistih krogov, kateri po ošabnem mnenji teh gospodov reprezentirajo kapital in omiko. Zares, ko bi se volilci sodili po postopanji od njih izvoljenih poslancev, potem pač vsak kmetski okraj daleč v izobraženji presegli tiste mestne volilce, ki še ploskajo surovostim svojih poslancev v zboru. Nekdaj tako mogočna iu slavna ustavoverna stranka je rea globoko padla, ako dovoljuje in odo-bruje take škandale, kakoršne so provocirali njeni privrženci v poslednjih sejah. Heilsberg, potomec moravskih zidov, zdaj živeč na Zgornjem Štajerskem, primerjal je ministra Conrada z Judežem Iškarjotom O. minister Conrad, ki je dosle na mnogobrojne osobne napade mirno odgovarjal, vzdignil se je in ves razljuten označil Ileilsbergove besede kot „infumne". Heilsberg je zahteval, da se g. minister k redu pokliče in ker se to ni zgodilo, dodal je svojim grobostim Be jedno ter ravnanje Conrada proti šolski noveli imenoval „ini'amijo". Bil je sicer vsled tega od predsednika k redu poklican, pa tO ga utegne še bolj poveličati v očeh njegovih omikanih (?) volilcev. G. minister Conrad pa, ki ves čas, odkur vodi naučno ministerstvo, deluje le na uslugo nemških liberalcev in ki se da mirno v zboru insultirati od svojih podložnih, Sel je zahvalo, kakoršne menda ni pričakoval. Kaj pa grof Coronini s svojim klubom? Kako da on in njegovi tovariši se tako trdno drže liberalne levice in pri vseh odstavkih glasujejo proti desnici? Niti kranjski Švegelj, niti isterski in tržaški poslanci se ne morejo zanimati za novelo, ker od njih zastopanih dežel ne zadeva, in vender teh gospodov ne manjka pri nobenem glasovanji. Izgovarjajo se, da gre tu za liberalna načela in oni da so liberalci. Pa kakšna liberalnost je, če se niti starišern niti občinam neče dovoliti najmanji upliv na dole in na izrejo otrok. Tudi ni kdo ne verjame, da so liberalna načela na jedenkrat tako ohrabrila istrske in tržaške poslance, da celo proti vladnim predlogom glasujejo. Hudobni svet govori o povsem družili razlogih. Pri šolski noveli se je vriil glavni naskok na vlado in desnico. Ker je, kakor znano, tudi v a v ton oni is ti čn i stranki novela našla mnogo nasprotnikov, i/cimilo se je mej opozicijo upanje, da se v tem vprašanji nzdere večina In ako 80 posreči le najmanjša sprememba v načrtu, sprejetem v gospodski zbornici, potem je tako zvani železni „ringM raztrgan in konec bil bi- odstop m in i s te rs t v a. V ta slučaj so že bili zaznamovani prihodnji ministri: Coronini, Plener, Chlumeckv, Suess, Jovanovič(!) in — čujte! čujte! —- nnš baron Svegelj. Kombinirali so dobro, a sh vender prevarili. Šolska novela ni razrušila, ampak še bolj utrdila večino, up je splaval po vodi in gospodje designirani ministri z Balohovim Jožetom vred bodo že morali še potrpeti nekoliko časa; nadjamo se, do sv. Ni- kolja. LISTEK. IFrclogr zložil S. Gregorčič pri priliki velike „h>sedeu, kojo priredi Goriška Čitalnica v dobrodelni namen za otroške vrte v nedeljo 29. aprila. Saj vender spet si tu pomlad, Čas radosti, čas sladkih nad, Budiš nam spev, rodiš nam cvet, Oživljaš srca nam in svet! — Tvoj jasni žar, tvoj glasni spev Povsod budi odsev, odmev! — A ni pomlad le cvetja čas, Pomlad je prizadetja čas: Na cvet brenče čebelice Iskat medli si v celice; In kot iz panjev roj čebel Ljudje se vsipljejo iz sel. — Na polje pridni sne ratar, Na vrte umui spe vrtnar, Tam trudita se polna nad, Da znoj rodil bo cvet in sad. Nebo ti daj svoj blagodar, ltatur ti skrbni in vrtnar! — Nam tudi bliža se pomlad, Na r a d o s t vabi nas in r a d*); A rad p o p r e j, radost p o z n e j, Ta red nuj svet nam bo vselej! Le radostno kdaj radimo, ln vrtec nov si zgradimo, Oj vrtec, ki zavetje, bo, Ki branil tužno cvetje bo, Da slana ne popari ga, Da dih kužljiv ne skvari ga. — Vrt polen naših bo cvetic: Nedolžnih dečkov in deklic. Na vrtu skrbno struženi, V detinskej dobi blaženi Naj srečo čisto vživajo, Si duh telo razvivajo, Du ko vzrasto, da ko vzcveto, Njih cvet nam radost sladka bo! Tak vrt mi zdaj ogradimo, Vanj cvetke naše vsadimo, A vsakdo na« naj bo vrtnar, Da srečuo vspeje svetu stvar! — >) delo. Stotnikova hči. (Roman A. S. Puikiaa, posloveni]—r.) VIII. Poglavje. Nepovabljeni gost. (Dalje.) — Ti tedaj ne verjameš, rekel je: da bi bil jaz car Peter Teodorovič? Dobro. Ali bi se pa ne moglo posrečiti predrznemu? Ali ni caroval v starih časih (iri'ika Otrepjev? Misli o meni, kar hočeš, samo od mene proč ne hodi. Kaj je tebi druzega mari V Pop je tudi oče. 8luži mi zvesto in prav in imenoval te boni za maršala in kne/.a. Kako misliš? — Ne, odgovoril sem mu trdno. Jaz sem rojen plemenitaš ; prisegel sem carici: tebi služiti ne morem. Ako mi res dobro želiš, odpusti me v Oren-burg. Pugačev se ji« zamislil. — Če te spustim, rekel je, obljubi mi vsaj, da se ne boš bojeval proti meni! — Kako ti morem to obetati? odgovoril sem. Sam znaš, da volja ni moja: Če mi vele iti proti tebi — poj dem, drugače ne morem. Ti si zdaj sam načelnik in zahtevaš pokorščino od svojih. Kaj bi to % Ljubi Juni 28. aprila. Pravda Ragosa-Giordani je končana, a vender publikanci, ki se ne boje na svetu nikogar — nego j Cal. Tisti mož, ki se je proti meni tako surovo obna- lastnib kolovodij1 tiskajo se še epilogi o osupljivem ukrepu porotnikov in vsi avstrijski časniki, brez razlike barve in narodnosti, so v tem jedini, da bi tega izida ne bili pričakovali. Mej mnogimi tacimi pojavi hočemo danes zabeležiti jednega. Od italijanske meje piše se namreč v „Pester LIoydu z dne 22. t. m.: „Komedija v Vidmu je pri kraji in izid ni osupnil onih, ki poznajo tla, na katerih se je vršila. Da se mišljenje Videmčanov dostojno oceni, treba posegniti nazaj na drugo pravdo irredentovcev, ki se je razpravljala na drugem kraji. V Rimu bil je v 16. dan marca po porotnikih krivim proglašen in na triletno izgnanstvo obsojen delavec Rogattieri, ki je bil zatožen, da je z revolverjem večkrat ustrelil na grb avstrijskega poslaništva. V utemeljenji obsodbe poudarjala se je izrecno nevarnost vojne, v katero bi se mogla strmoglaviti dežela vsled tega atentata. Državni pravdnik Cisochi v Vidmu nuglašal je v svojem govoru tudi vojno nevarnost, ki bi se vsled početja irredentovcev utegnila izzvati, tva-rina dokazov proti obtoženemu Ragosi bila je vrhu tega potlačujoča in vender — proglašenje nekrivde. Domnevati se more, da je bilo to proglašenje jedno-glasno. V istini v Rimu bi ne bili mogli najti za zatolenca boljšega BodHča, nego v Vidmu. Kakor so porotniki v Ravenni naklonjeni roparjem in mo rilcem, tako Videmčanje Irredentovcem, posebno ako so nameravali atentat. Ni še dolgo tega, ko se je Videmskega prebivalstva mišljenje na osupljiv način pokazalo na dan, da je izvalo mnogostransko začudenje. Pri pri liki, ko se je otvorila želeaiična proga Ponteba Videm, zdelo se je z Vidma v Poutebo došlim oso-bam umestno, prirediti irredentovsko demonstracijo tam, kjer se je pričakoval priprost, sosednjo-prija tel i s U shod avstrijskih in italijanskih uradnikov in tehnikov. V Vidmu so mlaj iti uradniki niči, sodniji vseskozi irredentovski z juga prestavljajo se kaj radi vsi baldovci v severna mejna mestu, kateri se razumejo na to, da vzdržujejo „osvojilno pohotnost" (Erobe rungsrieber) m republikauično mišljenje. Da se sled nje pokaže na dan, bi si ta gospoda boljše prilike niti želeti ne mogla, nego je bila predstojeća. Mesto Videni ima posebno sijo na Kauelsko dolino in ti pridni meščanje naj bi obsodili mladega junaka, ki je stregel po življenji „tujega vladarja Kanalske doline V" Nikdar! Dovolj, razsodba bila je taka, kakor je gospodujoča „banda" hotela. Kaj brigajo te velike možake politične razmere njih domoviue, kuj sodba inostranstva, kaj njih moralično ime: da se pred deželo skažejo kot odlični iiredentovci in re- pri pošti, želez „ogujeplamtiči ;u anražirani gari- Svet se obrača. Ravno je zdaj 22 let, kar sem neki večer me seca aprila sedel z blagim prijateljem v sobani go stilnice „pri jagnjetu" v Celovci. Zboroval je takrat prvi po Šmerlingovem kopitu sestavljeni koroški deželni zbor. Razua jednega so bili vsi poslanci nem-Ško-liberalni. Po končanej seji snidejo se vsi poslanci istej sobani, kjer sera jaz kot mlad duhoven s svojim prijateljem mirno pri stranakej mizi sedel. Pri velikej mizi, kjer so sedeli gospodje poslanci, unela se je kmalu živahna politična govorica, vločno so 36 hudovali nad Madjari, kateri neso hoteli pošiljati poslancev na Dunaj. Vsi zbrani so aili te misli, da so Madjari po uporu leta 1848 izgubili vse svoje zgodovinske pravice. Mnogi iz nav-zočnih so rekli, da Madjari nič druzega ne zaslužijo, io vislice, ker neso hoteli ustopiti v Schmerlingov državni zbor. Jaz in moj prijatelj se dolgo nesva dosti zme nila za ta pogovor. Po naključji pa pride drug najin sošolec, cesarski uradnik, in se usede k nama. Ta pa je bil znan z g. M., tedanjim poslancem ve-likovškega okraja, hudim nemškutarjem. Kmalu se uname tudi pri naši mizi političen razgovor. Jaz sem zagovarjal pravice Ogrov in federalizem sploh za vse dežele in narode, na podlagi pragmatične sankcije. Tudi moj prijatelj, akoravno trd Nemec, dal mi je prav. Postanem sčasoma ognjen in glasen, ne zapazivši, da so poslanci z druge mize potihnili in naš pogovor poslušali. Nazadnje sem rekel: „Ne za-popadem, zakaj vi Nemci ne priznate ogerskih pravic, saj so cesar sami Madjare amnestirali, t. j odpustili jim ustajo. Prepričan sem, da prej ko pride deset let, boste vi Nemci sami za Ogri veče in imenitnejše pravice metali, kakor jih zdaj sami terjajo". S temi besedami, ki so se šest let pozneje pri Beustovi pogodbi tako sijajno uresničile, — dregnil sem v pravo sršenov > gnjezdo. Pri drug mizi se vzdigne orjašk. kosmat gospod, stopi k naš mizi, udari nanjo, da so steklenice kar kvišku po skočile iu zavpije nad menoj: „So gehen Sie hinab zu diesem Schvveinevolke und hiiten Sie mit dem selben die Siiue!" (Pa pojdite doli k temu svinj skemu ljudstvu in pasite ž njimi prašiče!) Nekatere poslance sem slišal ploskati in „bravo!1 klicati. Jaz pa sem na glas rekel, da od izobraženega človeka ne bi bil takega obnašanja pričakoval. Po teh be-sedah so bili pri mizi poslancev nekoliko osupneni in me neso dalje nadlegovali. Zakaj ta dogodek po 22 letih pripovedujem V Ural sem v časnikih, kako je koroški poslanec Leopold vitez Moro na Dunaji pobijal pravice Blovenskega naroda in naše slovenske poslance zavra- | šal, bil je tudi iz Morove žlahte, namreč bratranec od Leopolda in Maksa Moro-ta, ki sta tačas tudi pri mizi sedela. Ogri so vkljub vsej Morovej žlahti vender dobili svoje politične pravice, ■— morda bomo tudi Slovenci vkljub Morovi rodbini dosegli, kar nam gre po božjih in cesarskih pravicah, kajti — svet se obrača! ,Mir< Politični razgled. Notranje dežela. V Ljubljani 28. aprila. Šolska novela se bode v današnji seji držav- nega zbora že v tretje čitala; a-v o bode treba, obdržala se bode tudi zvečer jedna seja. Potem so na vrsti volitve v delegacije. V torek se počne obravnavati postava o evidenciji katastra zemljiškega davka, za tem pa novela k brambovski postavi, o cateri se domneva, da bode šla gladko od rok, dasi ravno ne brez daljših debat. Okolu 10. maja preneha potem zbornica svoje delovanje. — V četrtek dogodil se je v zbornici zopet parlamentarni izgred, katerega je prouzročil poslanec Heilsberg, očitajoč naučnemu ministru baronu Co nrad u, da se je pioti šolski noveli obnašal, kakor oni učenec Gospodov v vrtu Getzemane, ki je svojega učitelja poljubil v znamenje spoznanja. Ker ga podpredsednik zbornice ni pozval k redu, pomagal si je minister sam, ozračujoč to primero Heiishergovo nesramno, za kar je zopet Heilsberg zahteval poziv k redu. Podpredsenik knez Lobkovic naglasa, da je voljen dati vsakemu najobš:rue.jšo svobodo govora, da pa ne more braniti, da bi se, ako se ostro napada, tudi ostro ne odgovarjalo. Na to ustane Heilsberg še jedenkrat ter reče, da zaznamenuje tedaj namesto prejšnjega primera zadržanje minstrovo proti šolski noveli infamno, na kar dobi od predsednika ukor. V zadnji seji češkega kluba izrazil je dr. Rieger svoje obžalovanje, da je poslanec dr. Tilšer vkljub sklepu kluba za soglasno postopanje nasproti šolski noveli, glasoval proti noveli. Resuičnest ukrepa, da se vsaki ud sani izključi Iz kluba, ako ravna nasprotno določilom klubovim, taji dr Tilšer v svojem pismu do dr. Riegera. Slednji izjavi, da se drži prvotnega sklepa klubovega in je te misli, da oe smatra Tilšer lsatopivfiim, ako nobeden iz členov kluba temu ne ugovarja; Ogovarjal ni nikdo. Kandidate v delegacije imenuje klub poslance: Adamek, Henrik Clam, Jiteček, Harrach, Jurij Lobkovic, Mat-tuš, Rieger, Trojan, Zeithammer, Žak; namestnika: Deym, Kvičala. Obrtni odsek je sklenil v pondeljek poklicati enketo, obstoječo iz 100 oseb, veleindustrijce, delavce in zdravnike, da se razmotruje vprašanje normalnega delavskega dne in posvečevauja nedelje. Zdravniki, ki bo pozvani izmej poslancev, so: dr. Roser, dr. J ulijati Czerkavvski in dr. Steidl; kot izvedenci v tovarniški industriji pa: knez Jurij Lobkovic, S k e n e in vodja K r o u ti l iz Kolina. V« a i*! < ? rta ve. Dopisnik „Pol. Oorr. iz Petrugrafla dokazuje, da ste v Rusiji glede Bolgarije dve stranki; jedna iz teh ima Bolgarijo za svojo ino- bilo, ko bi se jaz branil to storiti, kar mi veleva | služba. Moja glava je v tvoje) oblasti: če me spustiš, hvaležen ti bodem; če me pa daš usmrtiti — naj te Bodi Bog; a povedal ;sem ti resnico. Moja iskienOBt iznenadila je Pugačeva. — Pa naj bo! rekel ji', in udaril me po rami. Mora se kaznovati ali z vso ostrostjo, ali pa popolnem Odpustiti. Pojdi na vse štiri strani in delaj kar hočeš. Jutn pridi poslovit se od mene, zdt'j pa idi spat, tudi meni se že dremlje. Popustil sem Pugačeva in odšel domov spat. Noč je bila tiha in mrzia. Mesec in zvezde so sijale in osvetljevale trg in vešala, V trdnjavi bilo je vse tiho in temno. Samo v gostilnici je bila še luč iu razlegalo se je vpitje zapoznelih pivcev. Pogledal sem na popovo hišo. Okna in vratu bila so zaprta in bilo je vse tibo v njej. Prišel sem domov in našel Saveljiča že v velikih skrbeli, ker me tako dolgo ni bilo. Vest, da sem osvobojen, ga je silno razveselila. — Slava gospodu Bogu! rekel je in prekrižal se. Kadar se naredi dan, zapustiva trdnjavo in greva, kamor oii kažejo. Tu sem ti nekaj pripravil, jej dragi moj in počivaj do jutra, kakor v Kristovem naročji. Poslušal sem njegov svet, použil z veliko slastjo ter zaspal na goiih tleh, utrujen duševno in fitično. IX. Poglavje. Ločitev. Zjutraj zgodaj prebudil me je boben. Odšel sem na zbiral išče. Tam so že bile Pugačevljeve čete postavljene okrog večal, na katerih so še visele včerajšnje žrtve. Kozaki bili so Že na konjih, vojaki j imeli so že puške ns ramah. Zastave so vihrale. Nekaj topov, mej njimi tudi naš, stalo je na vozen. Vsi prebivalci bili so tudi tu in pričakovali samo- j zvanca. Pred poveljnikovo hišo držal je kozak lepega belega konja kirgiškega plemena. Iskal sem z očmi truplo poveljnice. Stražniki so jo odnesli malo proč in pokrili s plahto iz ličja. Naposled prišel je iz veže PugaČev. Narod se mu je odkril. On je obstal na Btopnicah in priklanjal se vsem. Narod je kričal, rinil in suval se. Mej ljudmi stal je Švabrin. Najine oči so se srečale, on je čital v mojem pogledu zaničevanje in obrnil se je od mene z iskreno jezo in prisiljenim zasmehovanjem. Ko je zagledal PugaČev mene mej ljudmi, prikimal je z glavo in poklical me k sebi. „Poslušaj," rekel mi je, „pojdi v Orenburg in naznani gubernatorju, da naj me pričakujejo drugi teden. Svetuj jim, da naj me sprejmo z otroško ljubeznivostjo in udanostjo, če ne, ne odidejo ljutei kazni. Srečen pot, vaše blagorodje!" Na to se je obrnil k uurodu in rekel, ka-zoe na Švabiina : „Ta je, ljubi moji, zdaj vaš poveljnik. Ubogajte ga vse in on je meni odgovoren za vas iu za trdnjavo" S strahom poslušal sem te besede: Švabriu bo tedaj načelnik trdnjave, Mirija Ivanovna ostane v njegovih rokah. Moj Bog, kaj bo z njo V PugaČev odšel je s stopnic. Pripeljali so mu konja. Spretno skočil je na sedlo, ni čakal kozakov, ki so ga hoteli posuditi nanj . Ta trenutek pririje SaveljiČ iz tolpe in stopi pred Pugačeva, podal mu je list papirja. — Kaj je to? vprašal je ponosno PugaČev. — Beri, pa boš videl, odgovoril je Saveljič. Pugačev vzel je list in dolgo ogledoval ga z resnim obrazom. — Zakaj tako nerazločno pišeš? rekel je nazadnje. Naše svitle oči ne morejo razločiti ničesar. Kje je moj tajnik? Mlad mož v desetniškej uniformi pritekel je hitro k Pugačevu. (Dalje prih.) zemsko provincijo, druga pa ima Bolgare za samostojno, prosto, Rusom prijazno ljudstvo. Pristaši zadnjega nazora hote Rusijo, ako bi se utegnile razmere v Bolgariji predrugačiti, prisiliti, da vmes poseže in z vso silo deluje na to, da se vse kali zatro, ki bi znale izzvati mej narodne težkoče. Potovanje kneza Aleksandra se v ruskih vladinih krogih ne tolmači v slabem zmislu ter ga bodo na Ruskem prijazno dočakali in vzprejeli. Državni in deželni zbor primka imela bosta svoje seje še do 10. maja in sicer prvi popoludne, drugi dopoludne. Do tedaj se bode v državnem zboru obravnala postava o bolniških zakladah in prvo obravnavanje etata, po Binkoštih pridejo na vrsto carina na les, obrtna novela in čtat 1884/5. — Upravni sovet železnice T i Is i t-In ste r b u r g bode v občnem zboru meseca maja nasvetoval, oa se naj železnica proda državi za 34 odstotkov nomi nalne vrednosti. „Nat. Ztg." domneva, da so za to podržavljenje merodajui strategični oziri. — „Mouiteur de Romeu govoreč o zadnjih debatah pruskega deželnega zbora, pravi, da so dobili konservativci vender le pogum, očitno grajati in obsojati kulturni boj. Iz tega sledi, da se bodo v Pru-siji, ako se ta preganjanja ne obustavijo, ter dogovori ne dovedejo k nobenemu uspehu, nravstvene zmotnjave le še pomnožile. V anirl€»iikej nižjej zbornici poslancev izrekel je Gladstone, da o tripol-alij auci ne ve več, nego ho je govorilo o tej stvari v ogerskem in italijanskem parlamentu; poizvedoval pa je o temin more zatrjevati, da je sporazum ljenje teh treh vla stij le občno, ter se ne dotika nobenega specijal nega vprašanja ali kake posebne vlasti. Prihodnji teden se ima razglasiti eglntska ustava, katerej so bili začetkom nadeli ime „Charte Egvptienne" pa ga pozneje opuBtili, ker Egipet ni povsem neodvisna država. Jedino težavo dela še khedive s tem, da hoče imeti zase pravico zakonodajski sovet z dekretom sklicevati iu prela gati, dočim zahteva lord Dufferin, da se ima ta pra vica prepustiti ministerskemu sovetu. — Poslanik Male t bode baje še dva meseca ostal v Egiptu in potem se podal kot poslanik v Bruselj. V Philadelphiji zborujoča Iraka konvencija namerava ustanoviti posebno irsko naci-jonalnoligov Ameriki, katera naj bi dele-vala v soglasji z že na Irskem usunovijeno ligo Program te bodoče lige ima naslednje točke v sebi: Osnovanje irskega parlamenta, odpravo dostojanstva irskega podkralja; ustvaritev kmetskih posestev s tem, da vlada posodi vso kupnino, katera se ima vrniti v 63 letih, posebne zakone za povzdi^o stanu poljedelcev. Konvencija ta misli ob jednem na to, kako bi se ubranila in ognila dinamitni stranki, kar pa ne bo tako lahko šlo, ker ima njen načelnik O1 Don ovan Rossa že jako mnogo pristašev. Sicer se zatrjuje, da je vlada v W as hi n g tonu v principu sklenila kakim sovražnim nameram irskih dinamit-politikarjev se odločno v bran staviti. Mej delegati philadelphske konvencije je tudi mnogo žensk, ki zastopajo razne lokalne lige in pennsvlvalnko mirovno družbo. Domače stvari. — („Narodni dom".) Tudi slavno c. kr poštno ravnateljstvo v Gradci je blagovolilo zauka zati vsem c. kr. poštam po Spodnjem Štajerskem in Spodnjem Koroškem prodajati srečke društva „Narodni dom", in sploh podpirati upravni odbor pri njegovem plemenitem trudu. — (Rastava živine, kmetijskih stro jev in kmetijskega orodja) bode o pr.liki prihoda našega presvitlega cesarja v Ljubljani. Mi nisterstvo kmetijstva dovolilo je v ta namen zdatno podporo; isto tako je dovolila tudi ljubljanska hra nilnica 500 gld. za razstavo. Pri tej priliki bode se tudi živina preminila. Premije znašale bodo iuu 1200 gld. Natančneje porodilo sledi. — (Olepšavanjemesta) vidno napreduje Pred vsem pa treba, kar se tiče glavnih trgov, za beležiti prostor mej kuezoškofovo palačo, stulno cer kvijo in semeniščem, kateri je me-t m magistrat prav lepo uredil. Prostor je nekoliko, za par stopnjic vzvišen, obdan s prav ličuo železno ograjo, sred prostora je deloma kamenit, deloma železen vodnjak s svetiluico na vrhu. Precejšen kos obsajen je z grmiči iu cvetlicami in tako dogoto\ljeno čeravno malo, a prav ljubko šetališče, ki napravlja posebno ugoden utis. — („Srbsko pjevačko društvo" v Za grebu) priredi v spomin Branku Radičevicu v 4. dan maja v prostorih zagrebškega strelišta „besjedu s igraiikom", katere čisti donesek je namenjen fondu za prepeljanje kosti ljubljenega pesnika s sv. Marksa pokopališča na Dunaji v Karlovce v Sremu, kjer ga lote pokopati na višini Stražilovo, od koder je po sebno krasen razgled, da se obistinijo pokojnega pesnika besede „Tu nek mi se hladna kopa raka, Tu će meni zemlja biti laka." Pri koncertu sodelovale bodo najboljše moči, mej njimi, kakor povzamemo zagrebškim listom, tudi slavna skladatelja Jenko in Zaje, možno da tudi dobro znani tamburaši iz Vukovara. — (Času primeren dar šolskej mladini ) Šolskej mladini v Lesk ovci pri Krškem je podaril gosp. poštar Mih. Avsec 210 poštno-hranilnih kart, za kar pač zasluži, da se mu s tem javna zahvala izreče. — (Gosp. lekarničar G. Piccoli) priredil jo prvo tovarno za medicinske pastilje v Ljubljani, ki deluje s parom in strojem. — (Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko) se je osuovulo. Meseca marca poročal je „Sl. Narod" o shodu čebelarjev in stidje-rejcev 4. marca v Lescah blizu Radoljce. Pri tem shodu, katerega se je udeležilo nad 70 čebelarjev in sadjerejcev, sklenilo se je, da se osnuje društvo, katero bode pospeševalo in širilo čebelarstvo in sadjerejo; kajti staro čebelarsko društvo obstoji le na papirji, sadjerejskega društva pa nemamo. V novo društvo upisalo se je še tisti dan GO udov. Pravila je začasni odbor takoj si. vladi predložil, katera so bila, kakor čujemo, te dni že potrjena. Priobčili jih bodemo v kratkem v narodno gospodarskem oddelku našega lista. — (Kmetijske nadaljevalne šole) osnovale se bodo bržkone prihodnje leto na Kranjskem. Kraji za te gole, kakor tudi načrti so že določeni, treba še samo denarne podpore prihod njega deželnega zbora, kateremu bode deželni odbor stvar predlagal. Upajmo, da ee bode za naše pro palo kmetijstvo v prihodnje več storilo nego sedaj. — (Volk v Trnovskem gozdu), o katerem smo že poročali, zapal je v 25. t m. zasluženoj usodi in bil v Panoviškcm gozdu ustreljen. Bil je 4 črevlje dolg, l3/4 črevlja visok. Njegov tovariš dati se še okolu. — (Medved in pogumni lovec.) Iz Borovnice se nam piše v 27. dan t. m.: Več časa sem klati se po naših gozdih volk, kateri je mej srnami kakor tudi mej drobnico učinil mnogo škode. Pretečeni ponedeljek zapazili so pa tudi na novo padlem snegu sled medveda. Takoj drugi dan bili so lovci oboroženi in posrečilo se jim je priti na sled v gozdih nad Preserjem. Lovci obstopijo grič, gonjači poženo, in kmalu pritaca velik mrhur in gre počasi in prav blizu mimo sicer jako spretnega strelca J. V. A ta z medvedom še ni imel nikoli nič posla, zatorej se ga je pa tudi tako prestrašil, da je popolnem pozabil na svojo dvocevko in pu stil mirnim potom medveda mimo sebe marširati Pogum je res lepa reč — kjer ga je kaj. cerkvenim funkcijonarjem. Listi smatrajo to posezanjem v svobodo vesti. London 27. aprila. Retiter javlja z Northamptona: Danes našli so tukaj tajno tovarno za nitroglveerin. Dublin 27. aprila. Porotniki proglasili so Fagana krivini umora v Phonix-Parku. Obsojen je na smrt. London 27. aprila. Earl of Granville vzprijel je včeraj deputacijo trgovinskih zbornic, katere zahtevajo zgradbo novega sueškega kanala. Minister odgovoril je jako reservirano meneč, da bi v Egiptu prevzete odgovornosti ne opravičevale, da se vlada spušča v podjetja, katerih bi se sicer ogibala. Razne vesti. * (Gledališče^ pogorelo) je 22. t. m. v Savonni pri Genovi. Škoda ceni se na 50.000 lir. Pri gašenji bila sta dva moža ranjena. * (Kanarček na vago). Na Saksonskem je neki gospod kupil kanarčke na vago, ter obljubil za funt 100 nemških mark. Ko je bila kupčija skle-nena, vagali so kanarčeka in prodajalec dobil je zanj 2 marki in GO viuarjev. Kanarček vagal je na tehtnici za poper 13 gramov. * (K statistiki jajc.) Nikjfcr na svetu se ne použijo toliko jajc, kakor v Rusiji o Veliki Noči. Na leto se račuui v Rusiji na 4.301,000.000 jajc; od teh se 145,000 000 proda v inostranstvo, zleze pa blizu 191,885.000. Ostane tedaj naj štiri milijarde jajc, ki se použijo v Rusiji samej. Od teh štirih milijard jih treba za Veliko Noč okolu 500,000.000, ako se namreč računi, da od vseh 100 milijonov prebivalcev vsaj polovica, torej 50 milijonov ljudij za Velikonočnih praznikov použijo po 10 jajc. * (Neprostovoljna bigamija.) Ruski listi pripovedujejo naslednji čudni slučaj: Po zad-njej turškej vojni bd je vojak Radijonov iz sela Že-lezenja v Pekovskej guberniji a svojim polnim imenom in z vsemi posebnimi znaki uradno upisan mej mrtve. Njegova žena, ki mu je bila v zvestej ljubezni udana, jokala je dolgo časa za ujim, naposled zgodilo pa se je tudi njej, kakor pri marsikaterej udovi, da ni več točila solza in da je čas potešil njene bolesti. Slednji zbrisal je polagoma tudi spomin na ljubljenega soproga, in ko jo snubi drug možak, šla sta vkupe pred altar ter bila pravilno poročena. A sako iznenađenje 1 Žena ni bila še dolgo — v drugič — omožena, kar pride pred malo dnevi mrtvim proglašeni Radijonov v selo, ne kot duh, ampak po minem živ, pravi pravcati Radijonov. V nekej bitki zajeli so ga ter odpeljali Turki in po mnozih nezgodah posrečilo se mu je priti v domačo vas nazaj. Njegova žena bila je radostna nad njegovim od smrti us tajenjem, veselje bilo je toliko, da je svojega druzega moža takoj ostavila iu šla k svojemu prvemu pravemu možu. Nastalo je torej jako zanimljivo civilno — in cerkvenopravno vprašanje, s čegar rešitvijo se bavijo dotične oblasti. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Kamnik 27. aprila. Dr. Pimat obsojen na 210 gld., cventuelno G tednov zapora. Dunaj 28. aprila. Taalie izjavil je nasproti očitanjem Plenerja in Gklumeokega, da zastopa vlada pravo avstrijsko stališče, da se ne opira na vkupe skobrano (zusamnienge-vviirfelte), marveč na iz vseh narodov v Avstriji obstoječo večino, da vlada prej ko slej teži k smotru sporazumljenja na podlagi jednakih pravic za vse narode, da vlada ni samo „Ilandelsministeriuni", temveč „ Ministerium des Haudelns". Dunaj 27. aprila. Carjevič Rudolf dospel je na večer semkaj ter obiskal takoj j>o svojem prihodu pruskega princa Viljema, srčno ga pozdravivši. Pariz 27. aprila. Konservativni listi živahno kritikujejo izvestje državnega sveta, po katerem bila bi vlada opravičena, ustavili plače Izjava. V G9. številki „Slov. Naroda" bilo je čitati, da sem bil tudi jaz pri shodu volilcev, sklicanem po takozvanej ljudskej stranki v 2G. dan marca t. 1. Istina, da sem bil slučajno pri omenjenem shodu, a odločno i/javljam, da nesem nikdar bil in nikdar ne bodem pristaš „Ljudske stranke", ampak ostanem vedno pristen narodnjak. V Ljubljani 28, aprila 1883. Janez Hren« trgovec in trafikant. Da naš njej številki „Slovenskoga Naroda" je priložen cenik prve kranjske medicinske pastilne tovarne s parom in mašino , hvgienična posebnost iti. v lekarni g. G. Piccoli-ja v Ljubljaui, na kateri opo-zorujemo svoje p. t. čitatelje. Darila /a ,,Narodni Dom". Prooeaek . . . 9512 gld. o? kr. Ravnikar Franjo v Ljubljani mesečni donesek ............ 5» — n SUvoj Jenko v Podgradn n oktober, november, december 1889 in januvar, fi'l>m var in marec 1HS3...... 8 ■ mm m iz pultoe v »rouajaliiici g. Slavuja Jenko v Podgraou.......... \z pušicu v Čitalnici v llirskej Ltiatrici . Ribnica 13 x Vi X 18» '/ta 7..... Gregor, ribnuki cereuionienineister brez gaze............. Miicbrlj, ribniški jnišćavnik..... Albert Solun v Ribnici 1. obrok . . . Ivan Sega, zastopnik bauke „Slavijo" v Sodražici........... 3 _ 02 47 1 , 69 - ■ 1» - „ 30 1 . — Iz Sarajeva.' Fran Oblak, računski svetnik ..... Josip Dobida, finančni koncipist . . . Janko Pogorelec, računski oticijal . . . . 2 gld. — kr. 1 „ — - l . — Vkupe August Pressl v Ljubljani Taročna družba pri gosp. pl. Kapusu v Kamnej Gorici......... Na igralnih mizah v ljubljanskoj Čitalnici meseca marca......... Matija lludovernik, zastopnik banke „Sla- Vlje" v Vidmu......... Iz pušice v eitalniški gostilni..... Iz pušice v kavarni „Merkur" .... Vesela družba v Pulili....... Miha Ferjan, zastopnik banko „Slavijc" v Mariboru........... Peter lhtjs, • zastopnik banko „Slavije- v Dvoru............ I/, pušice v bralnem društvu v Selcih Tarok-družba v Sliberjovoj gostilni v Selcih........... . Jožef Hribar, zastopnik banko „Slavije" na Krki.......... Kazimir Jelušič, zastopnik banko „Slavije" v Kastvu......... Vkupe . . gld. kr. 15 1 1 3 4 70 01 60 45 20 (259—4) T7" najem se dajo na dobrem prostoru v Ljubljani prodaj alnica z vso opravo za prodajo špecerijskega blaga, ali pa se tudi oprava (stelažo itd.) takoj proda. — Natančneje o tem pove g. I.amovee, Pred škofijo št. 16. m p, Podp sana priporoča se čestitim n. občinstvu za vsakeršna hišnim posestnikom 1 „ 69 4 „ 30 - m 84 1 „ 08 2 , -1 23 i)58.i gld. 63 kr. Umrli so v Iju Uljani : 26. aprila: Reza Švcigler, zasebnica, 75 let, Sv. Te-tra cesta št. 18, za »slabljenjem moči j. 27. aprila: Franc Dešnak, krojačov sin, 1 mesec, Poljanska cesta št. 18, za božjastjo. * V dožolnej bolnici: 24. apiila: Franca Oven, pekinja, 41 lot, za kron. plućno tuberkulozo. — Gašpar Marinšek, goBtaČ, 73 lot, za oslabljenjem. — Pavle Holte, goatač, 50 let, za plučno tuberkulozo. ključavničarska dela in poprave. Tudi se izdelujejo vsake vrsto in vsa jednaka dela iz kositerja lepo in trpežno. — Nadalje so vzprejemajo v popravo tudi sesaljltc vodnjakov. Zatrjevajo samo dobro in solidno izvršitev naročenih del in kolikor možno nizko ceno, prosi dobrohotnih naročil Karolina Fasching, (255—2) udova po ključavničarji, Poljanski nasip št. 8, v Reich-ovi hiši. Teč sto veder starega vina, dne 28. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.) Srebrna renta .... ..... Zlata renta ........ . 5% marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcijo...... . London . ..... ... Napol. ........... 0, kr. cekini.......... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 n 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0...... 4°/ n n n U „ papirna renta 5°/0..... 5*/0 štajerske zemljišč, odvez, ohlig. . Dunava reg. srečke 5°/, . . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 4l/a% zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnico Pnor. oblig. Ferdinandovo sov. železnico Kreditno srečke......100 gld. Rudoltbve srečko.....10 „ Aki-ije anglo avstr. banko . . 120 „ Tramm\vay-društ. velj. 170 gld. a. v. 78 gld. 55 kr. 78 * 85 ». * 55 n ji 10 n «35 n — n 307 ji 10 ji 119 * 80 n 9 n 507, ji 5 ji 66 ji 58 n 55 ji 119 ■ 50 n 168 n 25 ji 98 n 50 n 120 n 25 n 89 n 50 n 87 n 85 n 103 ti — n 114 n — n 117 n 75 n 10) n 40 n 101 n 75 n 173 n 75 n 19 n 50 ji 114 ji 25 TI 220 n 75 n ii lastni pridelek, (275-1) Jo nn prodaj Po čem, so izve pri I i (Mi ar dii del Oott v Brežicah. Vrelec kronprincesinje Štefanije Krondorfske slatine. Od zdravniških kapacitet za svojo izredno zdravilno moć pri boleznih v želodcu, na plurali in v grlu pripoznan kot najboljša slatina na kontinentu. V velicih Bordauz-steklenicah po 24 kr. prodaje samo PICCOLI, angelji", na Dunajskej cesti, v Ljubljani. (277—1) lekarnar G*. »pri „Pesnij venec" za glasovir uredil T7"il3ztor Farma. V založbi podpisanega izšlo ju s tem naslovom novo delo tega priljubljenega skladatelja, čigar ImO je že znano po prijetnih Bkladbah Milica-polka in Jourtixe-koračuica. Cena 90 kr., po pošti 05 kr. (250—9) ly- tiiontiiii v Ljubljani. V gostilni „pri Virantu" (Stermvarte) v nedeljo dne 29. aprila 1883 zadu jat 1K velika predstava l*t* si idii.il nt« i-ju (276—2) Začetek ob 8. zvečer. Ustopnina 20 novcev. Kakor vsako leto, odpre so tudi letos Marij no kopališče, ležečo ob Prulah, z dnem bo priporoča 1. um ji*. V obilno obiskovanje (272-3) •JoKipiiia /jial4c>w«Ui. ožuhovino in zimsko obleko vzprejemu proti (249—4) garanciji v dobro varstvo čeE poletje na Kongresnem trgu. Lak in flrnež iz tovarne MOLYN Co. v Hottortliimu, priporoča po prvotnih iabriških cenah Giustav Trco, (230—3) v Ljubljani, na Preširuovoin trgu St. 1. Izdelki, kateri ni imajo te postavno deponirano varstvene mninke, naj se kot |»onarejeuL koj vrnejo. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, jo odločno najboljio edravilo ropor protin tor revmatizetn, trganj« po udih, bolečina v Itriii tor živcih, oteklino, otrpli' ude in kite itd., malo čuna če bo rabi, pa mino popolnem tr-Kiuije, knr Uokazulfl obilno suhvul. Zalitnvu n:«j bo urno „evctt't zoper trganje po dr. Matici" * zraven Kitijrciui znamenjem; 1 Rtoklou.c* SO kr., pravoga prodajo samo lekarna „pri samorogu" J. pl, Tnikoc/vja litfltfMUl mimka. na Mostnom trgu št. 4 v Ljubljani. Zahvala. Gospodu J. pl. Triikoczyju, le k ar j u v Ljubljani. Moja mati so na protiuskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brozvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala iu uže \cr d'iij nijso modi stopiti im nogo, spomnim se na Vas tir. lilaltccv protinskl cvet »a SO kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel jo eutlovit \ speli, da so so po kratkoj rabi tega zdravila oprostili imunih bolečin. S popolnim prepričanjem priznat ani torej tir. VI ulite v protinskl cvet kot it.\ i rstuo zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednake) bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa iz ekam nnjprisrčuejšo zalivalo, z vsem spoštovanjem udani Fraue Ju«. (38—9) posestnik v Šmariji p. Celji. ADOLF EBERL ► ► ► stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec slikanih napisov. Lakirnik. oljnatih barv, lakov in firnežev. ► Prodaja na debelo in drobno. £ Ljiil>lj*i,iia, (113-10) > Marijin trg, tik frančiškanskega mosta. W Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. ^ *U Iz Ilamburjfji. poštnine prosto I zavitkom vred, kakor znano, reelno, dohrodišeče Idago, v vrečicah S kilo ^| po poštnem povzetji. Gld. a. v. Rio, fin, močan............ 3.45 SantOH, izdaten, močan......... 3.C0 l'uha, IT., zelen, močan......... 4.10 Oylon, višnjevozelen, močan....... 5.— /lat-Java, izredno fin, mil........ 5.'20 Porlorico, delikaten, okusen....... 5.40 l'erl-kava, jako fin, zelen........ 5 95 Java, močan, delikaten......... 5.95 q Java L, vzglodno fin.......... 7.20 O, Afr. Perl-Mocca, ognjen . . •...... 4.45 Arah. Mocca, pravi, plemeniti....... 7.20 £ 1'oBebno priljubljena okusna staiiilmlska kavina •w zmes............... 4.70 ,J* Č7a,j per Mlo: § (^ongo, fin.............. 2.30 »« Snnchong, fin............ 3.50 g_ Obiteljski čaj, izredno fin........ 4.— Uiž, izredno fin, pr. 5 kilo........1.40 Perl-Sago, pravi, pr. 5 kilo....... 190 Cenilniki o kolonijskem blagu, spirituozih in de-likatesah gratis in franco. (151—7) A. II. Ejttliiiger, Hamburg. N Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. JVclzofjiMjivo : Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostani moj sigurno delujoči Si O B O A N" T I U Jy£ (brado ustv.ujajofc sredstvo) brez uspeha. Kavno tako sigurno pri plesali, ixpalllt ali osivelili lasek. Uspeh po večkratnem močnem utre nji zajamčen. Pošilja v Bteklenicah po 1 riđ. 50 klonirah za poskui po 1 gld. J. 6-i*olioli v Hrnu, V I. "ubijani se dobiva pri gosp. Etlvartlii vialir-m. 'iJ&T' NI sleparija! -xw (192—5 in v ste V novic bistveno znižane cene! I izvrstne kakovostipo pravi cngros-ceni, iz znano razpošiljalne trgovine Itobcrt ii.;»|»-litrr, lianil»ur». v vrečicah po 47., kilo prave vsebine (ne brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poštarino in zamo-tanjem po poštnem povzetji: Avst. vr. Rio, močen..........gld. 3 25 Domingo, okusen.......„ 3.60 Santos, jako močen, lep.....„ 3.75 Java, svitlozolen, droben, močen . . „ 4.10 Cuba, temnozelen, jako droben, močen „ 4.45 Java II., zlatoruraon, jako droben, omleden ............„ 4.20 Java L, zlatorumcij, jako fin ... . „ 4.00 Perl-Mocca, fin, zdaten.....„ 4.76 Ceylon, modrozelen, plemenit ... „ 5.30 Geylon, Perl-, izredno fin ... . „ 5.40 Menado, jako finega okusa .... „ 5.85 Mocca, pravi arab., lepodišeč ... „ 6.45 Priporoča se zmes: Cevlon, Perl z Javo I. — Vso čibarno vrste kavo bo prerešetane in izbrane, tedaj prosto prahu in črnih zrn. — O reelnosti mojih pošiljatev dobivam sleherni dan naj pohvalnoj š.i (153—7) priznanja. Neposredni kup — največja varčnosti o b o b o l j & vsake vrste se sigurno in naglo ozdravi a pravo dr. Popp-ovo unatherin-ustno vodo, kar 11 u m zopet dokazujejo naslednje vrstice: Gospodu dr. J. G. ropj>-u, c. kr. dvornemu zobozdravniku na Dunaji, notranjo mesto, Bognergasse 2. Moram Vam vendar poročati, kako da je Vaša slurnoznaua (tuathoin-uatna voda presegla \sa moja pričakovanja. Uporaba atictherin-ustne rode zadostuje, da so ideti tudi tn/jhiijšc zobobolje tako, da se no povrne več. Trpečemu človeštvu na dobro priporočani ana-therin-ustno vodo pri vseh bolečinah na zobeh in v ustih kot doslej najboljšo. Pooblaščam Vas, da to vrstice uporabite, kakor Vas jo volja, ter bo zname-novam s posebnim spoštovanjem V Tratu v dan 18. marca 18^2. (777—3) Dr. Romu a Ido Bellioh, 1. r. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjib J. Svvoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczy, E. Birscbitz, dalje pri trgovcih Ant ICrisper, Ed. Mabr, J. Karinger, F. Al. Sebinidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Lebau, lekar; v Sfcofjej Loki: (J. Fabiani, lekar; 0 Kočevji: J. Uraiino, lekar; na Krškem: F. Eomches, lekar; v Idriji: J. Warta, lokar; r Kretnji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Henes, lekar; v Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Novem mestu: D. Bi«-SOU in J. Uergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprccht, lekar; 0 liadovljici: A. lioblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Ulazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Oaaria, lekar. Prodaja opeke in gline. Več nego trideset let obstoječa opekarna Antona Treo-ta v Brdu pri Vačah. izdeluje kakor doslej pripoznano najboljše strešnike, žlebnike, opeke za robe ob zidih, tlak, zidanje in nezgorljive opeke v raznoterih oblikah in velikostih ter jih prodaje po naj-nžjej ceni za takojšno plačilo in na upanje proti obrokom Ondtikaj se dobiva tudi najfinejša glina carje in kiparje. 4 4 4 ► za gostilničarje! Podpisani naznanja, da ima v zalogi i ledenice < Eiskasten) ► za Ion- (262—2) 7 Fotografični posnetki opravljajo se odslej m ob vsakem vremenu in o"b vsakem | času dneva. Za lepe slike se garantaje. ^ V obilno n&rOčevanje se priporoča j (266-D udova Roza Krach, | Gledališko ulice št. 6, v g. Pavšin-u hiši. ^ vsake velikosti, v katerih se dado dobro hraniti je- P dila in pijače. (170—G) ^ Jan. Podkrajšek v Ljubljani. \ ^a~W Pivovarna bratov Kosler-jev. \ Izvrstno I marčno v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (83—1'») ALOJZIJ MAYER-jeve zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. Mineralna kopelj Toplice na Dolenjskem odpre »o v dnem 1. mn|n. Poštna in telegrafska postaja. Najbližnje zeleznične postaje: Ljubljana, Litija, Videm. Vožnju po pošti je zelo po ceni. Kopelj 3«° R. velja samo ti in 15 kr. Soba 70 kr. in 1 gld. na dan. Izlilo vic, (268—2) topliški zdravnik in najemnik. Zoper j o ti le o! Radgostski H Mi Jif M* Z je trgovišče so mi je sodnijsko odpovedalo in je moram najkasneje do 15. maja čisto izpraznjeno oddati; zato pa moram opustiti svojo zalogo platnenega blaga in perila in sem torej prisiljen svojo založbo skoro zaNtonj spraviti v denar, samo da zainoreui prostore v dan 16. maja že zapustiti. 4500 ženskih srajc iz najfinejšega angleškega chiflfona m s pravimi švicarskimi vezanimi usfavki, prava umetna vezenina, po 1 gld. 50 kr., dvanajs orica 16 gld. 50 kr. 1500 ženskih ponoćnih srajc toste baže, jako dolge, po vsej dolgosti s švicarskimi vezeninami ustavljene, zelo elegantno opravljene, krasota za vsako gospo, po 1 gld. 50 kr., dvanajstorica za lil gld. 50 kr. 5600 ženskih spodnjih kikelj iz najfinejšega sivega platna, s pravimi švicarskimi svilnatimi obrohki okrašene, po 1 gld. 40 kr., dvanajstonea za 15 gld. "><> kr Ravno tiste B rudečtga eretona po 1 gld. 50 kr., dvanajstorica za UJ gld. BO kr. 8560 sraje za gospode iz najfinejšega angleškega eretona, četvernate prsi, gladke ali vezane, vsake širjave okrog vratu, po 1 gld. 50 kr., dvanajstorica za 10 gld. BO kr loOO tucatov dainastnih namiznih garnitur, z upletenimi cveticami, obstoječo iz jednega prta iu 12 brisač, po 2 gld. 86 kr. \ nepogrešno za vsako hišo iu čudovito ceno. '2000 tucatov turških otiralk, že obrobljeno, vsaka posebej dejana, z rudečiuii progami in dolgimi resami najfinejše pikirane, zelo lepe, dvanajstorica za § gld. 76 kr. 20O0 velikih ogrinjal za gospe iz najfinejše berolinske volne, z dolgimi resami, v raznih barvali, kakor: bola, siva, drapp, kri/usta, turška itd. itd. po 1 gld. 5JU kr., dvanajstorica za 12 gld. 60 kr. 500 svilnatih posteljnih pregrinjal iz najtežje Lvonske shap-svile, modro, belo, ru-deče in rumeno progaste, po l gld. — čudovito ceno. BO 0 tucatov rjuh iz dobrega težkega platna, prirejene za največjo posteljo, po 1 gld. 3r> kr, dvanajstorica za 15 gld Vaakl kupec, ki da Skupiti najmanje 16 gbl. ob jednem, dobi kot remunc-racijo, tedaj xa*ioiij9 jeden loz llernalsko obrtne družbe. Ti lozi bodo izžrebani 15. unija z 11.000 dobitki in se da na nje dobiti 5000 gld. Naročila /, gotovim denarjem (po poštnih nakaznicah) ali pa tudi s poštnim povzetjem naj se pošiljajo na Liqui dati on sli aus Rabinowicz VVien, II., Schiffamtsgasse Nr. 20. (2B8-a N £*=s 3. 9 sesam s 3 'A' 7t w < o —t i « (D - S w l i i t j o Ul rt- CD —'it- Od letošnje napolnitve došla Radenska slatina (štajerski Vichy). Ta slatina je nuj mnogimi kislimi vodami ne »porekljivu jodaa naj vaz. ni j ili. /.»ubili celo najboljša iz vseli. Nema samo jako mnogo ogljenčeve kisline v sebi (ter je Bzradi svojega prijetnega kiselnastega okusa priljubljena in mnogo zahtevana lllXU8-pijača), nego se nahajajo v njej tudi najizvrstnejše snovi slatinske, posebno alkalije, v veliko ve.-jej meri, kakor pa <■ dobe pri večini drugih mineralnih voda. Z. OBirom na obilnost njenih stalnih iu izhlapljivili osnovnih dol mero se jej samo 1 Siliti staviti v bpored, pa tudi ta „kralj vseli natronovih kislic" ne dosega njeno mineralne vsebine. Zbog svojega lithioua je ta slatina celo specijalitetu, ali drugo'o rečeno: mineralni vrelec, kateremu ni pura. Izredne je uspešnosti pri boleznih v mehurji, kamnu, Brightijevcui spridenji ohistij, pri želodčnem in črevesnem kataru, zlatenici, zagnjetenein drobu, naduhi, sušici, pri otečenih hezgalkah, krofu, trganji iu protinu. Ker je ogljcnčcva kislina njena glavna snov in topilo ostalih, nr.poroča te tudi kot hladilni pitek s svojim prijetno kiselnastim okusom iu obilnimi penami la z lastnostjo, da obdržuje svoje pline, tako tla ima, če prav te razpošilja v steklenicah, se pretresa in dolgo fiasa brani, več teh izhlapljivih snovi j v sebi, ko druge mineralne vode. Celo otroci jo radi pijo, bodisi samo ali pa z mlekom primešano. Z vinom ali pa s citronovini sokom in sladkoroin pomešana daje zelo prijetno, iako penečo se pijačo, katerej pravijo ,,miiieralski šampanjec". Radenska slatina ostane celo na dolgem potovanji po morji in po večletne j slirambi popolnem dobra In pitna. Glavna zaloga za vso Kranjsko jo pri DFefclina.iMlit Plautz-u, trgro-vc-o. -v ZLri-u.Tolja.Ta.1 n.a Stctreiaa. trgr-u.. V BndolfOVem A«lolt' l'iuaer, v Kihnici Ivan I^iiMia, v /u/.em|>erkil lVakoni^g. na Vrhniki (>. <>o!ob *\ 4'., v INistojini J. Iiavr«»neič, v v Zagorji Jon. .flilae, v Vi pavi A. itiii-i« h. na nlinc ih pri Ljn* Ijani J. Nadalje imajo še zaloge: I>ereaul, v Litiji It»u boki Iv. X. iMuute sen., (2G.'J—1) l>Olll. sknljej Travu. Veliko štn.iio prepričanje. priporočajo no posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčno, prsne in vratne bolečino, posebno za su-širo. žflodcevo slabost, za BploSno slabost čut-iiic in začenjajočo se pljučnico! priznnnsklh nisem razpolagajo «e Gospodu iokai ju J. NeU>hertu v Hožnovi! Polen vesolji V:i u nor h m l>ri sedaujtj svojej naročbi i Tekati BVO|o najsrčneiš" zahvalo. Stanje moje soproge pred kratkim oazom »e sedanjim primor« jajoč moram h - čud fi SudšBnitH učinkom Vniih ilru-t/iiroiih zdrttvil. Dobra moja žena, katero je u/,0 dlje muči pl uftn m žel niču i katar, je zaradi neprena- nega ka^rjanja in slabega prenavljanja nopreitano korala tako da sem llŽe za trdno misi I, ka ima je tiko, osobito, k"r so jo ta strašna bolezen i ek »ko napovedovala v slabem teku jedi, ponoćnom zntje« nji. mrzlicah ter icpre.-pan ih noočh. Sorodnik, kateri je svojo dni b.v 1 v Uožn > v i In s'jeondi zdravil, me je opozoril na Val čaj in na celtlioke, i'i jaz sem skl li 11. poftknsiti rad: ta BredstVH. In ijlnli Čudit J Kolik učinek v treh tetinih! Mttjtt snprot/ti, \><>l) natikujititi OfffOdttHt fttffoli žirrmu človeku, kuferu jr hilu tako rekoč dot/U ftrikl* in nu na fitt.steljit in nu^lmijač, hodi ~enr lehko okolo ]>o stihi, pttuzirtt jedi v slast, sjd rse. nori trdno, in kakor jo ttstarljajn mrzlica in >it />rij< t>n> znojenje, tako okreva tudi telesno, ter rsn uhitelj mišu jiriitil.ujr, ilu sK-onj popolntM oztlruei. 'A i- toraj priporočam t/aakomn, imejodemu morebiti podobno bolezen da t>knj upotrebija ta sredstva n pomorejo mu izvestno. Izvol t" ud dakio s <-št im povzetjetu poslati šo S zav tka čaja in : skal jiei maho.rastlinskih celtičkov. Z VSem stfštov.i ■ |ein se beležim Anion 4'riiialt, V (Jradei (Si tjn itk« i. Ooidorf, lleim iclmva u lea l». f to*raf Vaše blagorodja I Prosim, di n i blagovolite poslali dva zavitka svoj ga odličnoga Radgonskega anlversalnega čaia in štri ŠkatUioti maho raatiiuakih oeltllokov m sie't- prosim, da mi pošljite, t *b svežih adravil č«*m prej možno s postnim povzetjem ši<>. r jem udani l*«'t«T grof llulgariu. V l\os8\va!ilu |>ri ltd\vers»lorlu "J . marca IK7-<. Od toga po sdravniškej ratloibl in predpisih pripravlj "ii daj v* j;i za lidnevno rabo pripravil oni paket nakazom u rad. I «l«l. av. v. led iS ori- ginalna ikatlja Boinovakib maho*raatlinsh h Doltlio-ko\ .^e r. Za kolek in zavijanje pa 10 Ur. tosdbn. ICa«lu,oHtMki uiaiv«*r/.alai čaj in Kooiovski utalio-raHiliaHki «• U It«-It I dobivalo ' veilno le v lekarni J. S>-i«■In-rl » v BoSUOTi UZ Alorav-:d. m , in razpošiljalo ttu naročila nt vso itrStti P'oti poit kemu pova« tju. Da |e --i p n »bfiinatvu bolj priročno, imajo tudi za', "ge sedeč- lekarjl: VV. Mavr v ljnl»l|aiii. VV. Ko u i'i * Mariboru« S lilttelbaoti m J. Oejbek Zagr«»im, Barmherzige Brtlder in A. N • it . e o v <>rail. Salog-e napravil« se bodo v vaeh lekarnah iu vočjm prodaj alnieab inatorija.no-a blaga. ^ji: Doktor llorNtova jealno prava voda za oeii prirejena natanko po starem rodbinskem receptu toga svetovnu .slavnega sdravnika m odi, pripravna j« za okrepljen)e in v/.držanje vida v vs.e ke| starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika iuo-tda v njegovem p kiten, friini ali stari prisad na odeh, pege na rožni.i iu kaio t.r odjiravi sitno ■i dsonje. Izvirna steklenica navod >ra za rabo volja TO kr., aa ko i k iti zavoj kr. več 1'rava BU dobi samo nitrnviioHl i/. 1 'karue v kopeli&oi ELolnavi iJESr Ito/iooslii cvetxa /.Iv«-«', hitro ni trajno 01 Umetno (234—5) ♦ ♦♦♦ : t : ♦ z»be tii zobovja J ustavlj a po naj nove j šem a m o r i k a n s k e m načinu 4> brez vsakih bolečin ter opravlja plotu •>«► vanj« in ♦ vse sobne operacije I zobozdravnik A. Paichel, :poleg Hradeckrjevega mostu, I. nadstropje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Prevažanje ljudij in blaga v AMERIKO najbolje in najceneje pri (238—3) ARNOLD-u RElF-u, "ftlSSrr < J BJ ■ 3 Dosežena ozdravljenja jetične bolezni, občne slabosti, slabega prebavi jenja in teka, kašlja, bolezni v grlu, želodci, prsih in plnčab z Ivan llofl-ovimi slad ii i m i preparati, z jedino pravim Ivan llofl-ovim sladniiu zdravstvenim pivom, sladno zdravilno čokolado in slad-ti i m i bonboni, kateri preparati so dobili že 58 odlikovanj; jedino pravi in zdravilni le, če so v modrem papirji in če imajo na znamki izumiteljeve sliko. O. kr. dvornemu založniku glavnih suverenov Evropskih, gospodu Ivanu llofll-u, kr. komisijskemu svetovalen, posestniku zlatega križca za zaslugo s krono, vitez visokih pruskih in nemških redov, na Dima ji : tovarna: Carubcnliof, KrauiieiNtraNN«* 2, eouipfoir iu fabrička /.silosu: ral»en. ItrauaerHf nMM 8. Vaše blagorodje! Perl in, 31. oktobra 1882. Ko se najiskrenejše zahval njem izumitelju Iv. Hoff ovih Hladnih izleč-kov, evropsko slavnemu dvornemu založniku mnogih vladarjev, g. Iv. llofl'-u v Berolinu, storim to zato, ker mi je s njegovo srečno iznajdbo sladnega zdravilnega piva rešil življenje. Jedno leto je že temu, da sem občutil v prsih neko težo, ki me je hotela končati. Vedno opasneje mi je bilo. Ko so je moj zdravnik vsestransko trudil olajšati mi trpljenje, svetova! mi jo slednjič, da naj opustim vsa doslej uporabljana zdravila iu da naj poskusim s sladnim izb čkom Iv. Iloll-ovim. Prav z upadlim upanjem pričel sem z na-svetovanimi zdravili. Pa jedva je preteklo mesec dnij, ko je bil žo moj život kar (spremenjen ; novo življenje mi jo vzhajalo, občutil sem nepopisljivo olajšanje, kakor nikdar mej svojo dolgotrajno boleznijo. "Naravno, da sem nastavljal zdravilo. — Hvala BogU. sedaj sem zdrav) Poleg svojemu zdravniku zahvaljujem se le Iv, IlofT-u za svoje zdravje. Naj bi še dolgo dolgo časa deloval v prid trpečemu človeštvu! W. Ziejjeiibein, zasebnik, Unter »len Liuden 78. Pqm0 pravemu//". Ifoff'-onmu alađtU$HU zdrur/funmt pivu: 18 steklenicam LfKlIC §06 gld., 28 stekloiiicam 1268 gld., 58 steklenicam 25M8 gld. -Od IB steklenic više prosti dovoz v hišo. PoHtfoMO izven Dunaja: 13 steklenic 1-2G gld., 28 steklenie 14'60 gld., 58 steklenic 9910 gld.; kile sUidue čokolade I. 2-40 gld., II. P—16) IRC Bergerjevo medicinično priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah s sijajnim uspehom zoper vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, krm ičon in luskinasti lisah nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, loltino, rdeč iii«s, nzchljiiin, potenje nog. — Iter^erjevo m« 'o iz Hiuole ima to", konoentr. smol«* iz lena ter so stvarno od vsega druzega mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekuujeirjti i/.tm-«'. zahteva naj se odločno Kergcrjevo niilo it, imo.i "-»i se pazi na znano varstveno marko. Pri ir«!o> ratnili poltiiih boleznih rabi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj s vedno Nanio lt«*rg«»rjev« milo iz smole iu Ivepla, ker so inozemska ponarejanja neuspešni Izdelki. Kot milejše milo iz uj*v. • odslranjenje VSeh zoper onibi-na ^la\ i in koži otrok in kot nepresiv.no kosmetično milo za umivanje iu kopanje pri vtotkilai jej rubi služi Bergerjevo glicerin-milo iz smole Imejoče S5°/0 glicerina ter fino dili. (44—8) Jeden komad velja 35 kr. z brošurcn vred. — Glavno zalogo ima lekar u. IS K L. L v O 1» .1 V N. V zalogi v vaell lekarnah cele drža- ••. klavne zaloge pa imajo: V Ljubljani pri f^r. lekarjih ,J. Svoboda, (i. P i c e, uli, W. Maver iu J. pl. T m k o oa y. V Kotovji J, Braune, v Krškem .J. Bomeker v EiiHji J. WartO. V liianji K. S R V ni k. V Litiji .J o s. Heueš. V Novem .....slu D. Kizzoli. V ICinlo* IJiei A Koblek. V Vipavi A. Konočnv. i HUGO EBERL, za frančiškansko cerkvijo v g. J. Villiarjevi hiši št. 4, stavbeni in hišne oprave mazalec, lakirar in izdelovalec rasnih tabel sa prodajalce, priporoča se, da prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. — Ob jedneiii naznanja, da ima bogato oakrbljcno zalogo raznih jako po ceni. Vnanja naročila se točno oskrbe, za spravljanje naročenih barv v potrebne zavitke se ničesa ne računi. Vsled prihoda Nj. Veličanstva cesarja v Ljubljano potrebne palice za zastave se prav ceno poburvujo. (235-3) priporoča udano podpisani svojo bogato zalogo solnčnikov za gospe in gospode v izredno lepej in različnej izberi, priprosto in najelogantnejše upravljene. _ 2 Potem Rili dežnike v bogatel izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, Alpacca, Cloth, pol svila, svila, double-face-avila, gladke in z notranjim robom, gumi jv,, itd. z elegantnimi palicami po najnižje) ceni. ct Posebno se priporočajo dežniki in pa aoliičniki za gospode 3 •? praktičnim, tako naglo priljubljenim 1 pateBt-paragoHTtomt-stojaloiii. J;'; Nonveaiiien v dežnikih: samootvorni, samosaporni, v kovčegu shran- ljivi, s palico od titanija ali pa z zlatim stojalom so v lepej množini na izbor. 7\ Dežniki se kuj naglo na novo prevlačijo in popravljajo ter naročila z UVv dežele, tudi mi posamezne dežnike, zvršujejo se točno po volji naročnika s poštnim povzetjem. /\ Prekupcem stoje na razpolaganje obširni cenilniki brezplačno« I "si I>t-i k;« d 1 i iiikov, v Ljubljani, Mestni trg st. 15. (252—2) Čudež i n d n h t r i j e. Samo 4 gol d.. s c. kr. patentom pre.skrhljona nt-sa, 1121 tiiliailo, 1*: i l>ij6, v lino likanem okviru iz orehovega lesa, z nihalom in ut.ežami iz brona. Kazen udi prtuinostij ima ta ura nepreh valj eno lastnost, da so v , idočih na 15 pravih rubinih s sekundnim kazalcem, izvrstno na sekunde repn-sirane, prej 21 gld., zdaj samo 7 gld. Okov in pokrov iz najfinejšega nikla ali pa 1I1 »ahle-zlata. (iarancija 5 let. :Hi.~*ti> reiiioPJitfoir-ur iz pravega dotible-zlata, navijučili se brez kljueka s lino reguliranim strojem od nikla, priznano naj boljša in najcenejša ura na svetu, prej 21 gld., zdaj samo 8 gld. 50 kr. B400 i»r»vili r4'iiioiit4»ir-air iz 13 lotnega puncirunega srebra, brez navijalnega ključka, zunaj ])remakljiviini kazalci in prfviligiranim nikolnovim strojem, na sekundo repaslrane, za neverjetno, zares nečuveno ceno, prej 35 ^ld.. Zdaj samo 14 gld., ter so vsakej uri vzli.: tako nizki-j oenl zastonj pridene Se elegantna verižica od douhle-zlata. NaroČila po polti ali pa p<» telegrafu, katera se izvršujejo po uplačanem znesku ali pa poštnem povzetji, naj se pošiljajo do F. Schapierer, glasni tovarniški Aepjit patent-nr z nihali, WIEN II., Sohiframtsgasse 20. (254 - 2) 1/dutelj in odgovorni urednik Makao armit. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne44.