Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. .'ranSiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ' — Učiteljska tiskarna. ===== Jieklamaciie za list so poštnine proste. taserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano ?rstica po 60 v; večkratni objavi po do-== govoru primeren popust. - ~~~ HflPREJ Glasilo jugosiov. socialno demokratične stranke, Izhaja r a 2 e n nedelj in praznikov vsnf: —— ^an opoldue. ——™- Naročnina po pošti % dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9'—, za mesec Iv 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40"—, za ostalo tujino in ===== Ameriko K 48. =====^= bes« Posamezna številka 14 vin. eq» St. 109. V Ljubljani, sreeša dne 15. maja 1918. Leto II. Skrb za mladino ali pridige? I )esst.'tisočev mladih idelavcejv je' zaposfc-n*b v vojni industriji. Petnajst- in šesitoiasistletai dečki iber deklice opravljajo sedla! dela. kaftera so ‘v mirnih častili oskrbovali dorasli možje. De-lafo po devet, deset, v nepretrganih obratih ceio po divanafeit ur mia dan. Njih mladostmi organizem je ogrožan s trikratno nervatrmositiio': slaba hrana, oetaumo delo in z dimom ter strupom prepojeni tovarniški vzduh. V kritični 'sni!a-dostni starosti so izpostavljeni brez varstva nravni metvainniolsti v tovarni. Kato skrbno pazi buržoazija ina svoje otroke ravno v teli starosti! Naravmast lulaiciniotkinvinio gileda, kako je ljudska mladina dizipoisitiaiViltjenai majihutjšim te-‘CSMiitfli iu, nravnim nevarnostim! Ttoda aiko je buržoazatiai ravnodušna na-Waim heroidlijansikli moritvi otroik v vojni industriji, 'tiedai bi vsai državi ne biilo vseeno, ato so vsa imdalda generacija, vise detaivme iin •branih o cino moči bodočnosti Ogrožene. V resnici, violino ministrstvo se tie odločilo, da priskoči z močno 'roko delajoči imfladinli na pomoč in dio— deli varstvo, katero ista tako miujmo potrebuje, -veti dokaz te«a Slavinega 'zanimanja nad služi Jiaisleidnja naredba, M je bila razglašena v čeških obratih za vojno dobavo: Z odlokioinii voljnega muinistrstva, oddelek št. 54.962, od 1. marca 1918, odnosno z oid-> k't;ini apostolskega vojnega vikariata št. ,' ■-■025 iz iefci 1918, se morajo vsi mladostmi de-••-(•voi (učenci) v podjetjih vsako drugo in četrto j^redo v imielseeu od 5. doi 6. ure po/potdme iitde-lezevalti verskih vaj. Te milade delavec bo •:mre;iitljal organ ondotneiga ipodijertiia. Pfriva vaja vrši dne 8. roatia t. 1. VioSnio imiiiniistristvo ne umore mladim dielaV-cetmi zagotoviti zadostne hrame. Ne skrajša ifliim nrtih delavnega časa. Ne dal iimi vzgiotjeviaJinic in ‘‘iiladin.skih shajališč. Tiolda nekaj jiiim da: verske vaje! Kooperatoir bo otrokom! dvakrat na 1'^sec pobožno pridigo val, s temi se odstrani >vsa sfeada slabega prehranjevanja iin oezurnega d.e-'3, 'Vse nevarnosti telesnega izpnijenja iteir nravne ootsiiriavaliostL' Pa maj kdo še poreče. da volimo iiTiOTistrisitvo me skrbi za našo delajočo nrlaidtimto'! Skrb voljnega (ministrstva za blaginjo maše iiiiudtne je tako velika, da je v potu svojega obraza celo pozabilo. da iimamo v Avsrtiriii t tildi se postave. Morda vojnemu irnliniistirstivii me bo Doipolnoma neznano, da Kmiattno v Avstriji ustavo. Ako bi se to dejstva moglo sicer lahko prezreti, tedaj je vendar pred nekaj meseci petdeseiletai tjublillei naših državni!) osnovnih zaklonov sipiominiial na abstoli avstrijske ustave. Ta stairoimioidna ustava namreč pravi: »Nihče se ne imioa*e siliti k cerkveinSm obreduim ali k udeležbi na cerkveno sfiaviniost, v kiailšlkor ni poldirejeiii po •postavii^k iteimiu uipinavičenS suli drugega«. Nihče, :tedaj tudi inioiben mladostmi delavec v kakem obratu žel votime 'dobave. Vpraša se tedaj le, alkio- iimaimo imonda kak zakon, ki upravičuje •vlošno imiiinistinstvio afl;i. njegove organe1, da silijo mlade delavec voljne industrije k udeležbi ma verske vaje. Pravice, ki prišito-liajo vi(3iiin)i upravi mapram delavcem v obraitih za voljne dobave, iiziviiirajo ilz zakona za vojne dobave im iz diveh § 14. odiretdb. V teh pravicah je, ikakoir vemio, dovollj povedanega. Tlojda ni-kjer v teh pravnih vil,Hib me matjdlemio določbe, kd bi apiaviičevale viojmo upravo, da sili miladoSitme deiliavoe ik verisikiim vajam, Odnediba vojnega ministrstva ie poteimtakem proitiipostavina. in zakoni ostaneijio zakoni, četudi jih v svoijii vnetosti teptaio še tako visioiko nastavljene osebe. S tem sredstvicm c. iiin kr. mladinske loisikrbe tedaj ne bo več. Veselimo1 ise od srca prizadevanja vioiinesra ministrstva, da hoče 'vairovati našo mladino. Toda inaiši mlladliinii, kakor se mairn zdi, so druge stvari imimoigoi bioilj poitirebnie ikakoir priidlige, n. pr. dobra brania, krajši delovnii čas, primeren nadaljevalni pouk, mladinski domovi im ligrišča. Tu je dela v iiaoibiilju im vojno miimi-strstvo bi tu svoje socialno priiMotno zamilmanje pokazalo, ne da bi prišlo v miaivsikir:ižje s po-stavami. O prosti trgovini. Da bi prosta trgovina prav kmalu imela svoje prejšnje pravice, se trudijo povsod. V ; raznih taboriščih industrije in tirgoivime zahte-; vaj« pretivsenn nudi v/a pirelufucimn. dmbn hitro odstranitev dosedanjega prisilnega gospodar-| stva. Vprašanje je jako važno, zlasti je velikega j pomena za bodoči gospodarski razvoj. Prosta trgovina izvršuje v kapitalističnem j gospodarskem redu važno funkcijo, zakaj pri •dobavi blaga in njega -razdelitvi z veliko spretnostjo izvršuje svojo nalogo, 'toda sedaj manjka podlaga za to delovanje, Blagovna produkcija ima v mirnih časih tendenco', da se večinoma povzpne čez potrebo, tako da v visoko razviti državi ne more nastopiti daljše pomanjkanje v preskrbi trga. Ako tupatam primanjkuje to ali ono blago, tedaj more trgovina dopolniti manjkajoče, kajti že nagom k pomnoženemu prometu zadostuje, da se z večjim dovozom ustreže potrebi. Vojna je to izravnavanje trga odpravila, kajti čim bolj simo bili v preskrbi trga odtrgani od inozemstva in je lastna produkcija popuščala, tem brezpr edmetnej e bi bilo ikupičenje blaga v praznih zalogah. Pomanjkanje je zavladalo in neomejeno navijanje cen je postala potrebna posledica. Cene so naraščale za vsako blago do take višine, da manj iimoiviti niso mogli več kupovati. Nobenega drugega izhoda ni bito, kakor-da se prosta trgovina izloči pri nastavitvi cen. Raditega naiivJšje cene, ki so po vrsti prišle za vsa živila v uporabo in kot daljnja posledica pa je biila zasega in razdeljevanje. Čim bolj se je praznil trg, tem siilmeje je divjala špekulacija in nenasitno je postalo poželenje po lahko dosegljivih dobičkih. Ako se enakomerna razdelitev živil poti pritiskom vojnega gospodarstva ne da doseči, tedaj ni to polom sistema, kakor se \ ečkrait zatrjuje, temveč potrjemje stare iz-kušnje, da pomanjkanje hi lakota pretrgata najtrdnejše vezi: nrosta trgovina na bi te sile še živahnejše razpredla, in prišlo hi k obupnemu boju za prostor pr! koritu. Državni »socializem« ali vojnii »socializem«, kakior se že sistem današnjega reda imemiutje, razvija temeljno tendenco, katero smo živahno zagovarjali, kaniti ie tako moremo do gotove stopnje lažje predočiti pomanjkanje živil. Ato hi bila naša ioblasiva kos tej nalogi, bi naša, preskrba z živili bila mnogo bolja. Omenimo še, da tu ne gre za preizkušenj e kake socialistične teorije, tudi ne d r /. a v n o - s*oc i a I i s t i č ne, ker go-, spodarstki pogoji v vojni za to niso dani. Sacia-hzem hoče v orgamij^icijo vriniti damiokracido kot upraviteljico. Piravizaprav tii v izdelovanju blaga l^Bikega pniman|kanja, temveč eefrn naj-višje stoipnjevanje. Državni socializem lnoče zopet vzpostaviti birokracijo državnega aparata, da more z ohranitvijo kapitalistične produkcije uporabiti dobiček v interesu skupnosti. Toda tudi sam sii more le ob visokem razvitku gospodarskih moči ii'f>rldii>ti svojo prtziicijo. Vodna, daje za to razvotine možnosti le dio gotove meje. Ali imamo kak interes na .teni, ako z zagovorniki liberalne gospodarske teorije zahtevamo po vc.jni čim hitrejšo odpravo državnega socializma? Vseli bomo, ako bomo rešeni vojnega gospodarstva v vsaki obliki, iin sicer kakor bitno mogoče. Toda ne prej, dokler se tržni položaj ne izboljša po dovozu. Kdaj to nastopi, še ne vetrno. V kolikor potrebujemo prekomorskega dovoza, je odvisno od tega, kako bomo blago po- LISTEK. 0 narodih evropske Rusije. Popisujejo nam Rusijo že nekaj časa kot karakteri-icno ncpopisijiVo zmes najrazličnejših narodov, ki ob !>i se llllc,c‘:i'' Prilikah streme, da pridejo do nacionalne osamosvojitve i„ neodvisnosti, tako da bi velika ruska država razpadla v nešteto ma)ih držav. Res je, da živi mnogo različni!, nar„uov v evropski Rusiji, in če !)i hoteli na zemljevdn zaznamovati vsakega s posebno barvo, tedaj bi postal kričeče pisan Tll p|.ebivaj0: Veli-korusi, Malorusi, Poljaki, Riiniuni, Leti, Livci, Litavci ^emci, Židje, Švedi, Fincu Estonci, Lapii samojedi, Sir-^ci, Permjeki, Tatari, Cnvaši, Kirkezi, Kalmiki, (Irki, ^avkazi, Oseti itd. Ce upoštevamo, da so vsi ti rodovi ,)r> večini kulturno zaostali, tedaj je sodba gotova. Zami-shnio se na celo vrsto pomilovalnih, podjarmljenih narodov, ki se prizadevajo z vsemi sredstvi, da bi se rešili p°l. odvisnosti. Kdor tako misli, ni na pravem potu. Ne samo, da močno precenjuje moč takozvane nacijonalne m‘sli — narod kot gonilna sila političnega razvoja je "m°h postranskega pomena — on prezre tudi številno 'estavo in geografično razdelitev ruskega naroda. Osemdeset odstotkov prebivalcev evropske Rusije Sl> Po svoji narodnosti Rusi in le dvajset odstotkov 80 tiruKi tuji narodi. In ti tuji narodi prebivajo skoro iz- ključno na mejah države, krajevno in največkrat tudi kulturelno ločeni drug od drugega — ne glede na Poljake — nacijonalno v dobi časa obsojeni k poginu, a niso zmožni, da bi si priborili nacionalno samostojnost v 'veliki Rusiji in jo tudi ohranili. Poljake moramo izločiti iz razmotrivanj; kulturne in naravne, meje jih ločijo od prave Rusije; Poljska je most med Rusijo in zahodno Evropo. V ostalem pa je Rusija enotno ozemlje, naravno celotno ozemlje, ki bi svojo enotnost in celotnost ohranilo tudi takrat, če bi narodi, ki tam prebivajo, tvorili v resnici tako pisano mešanico, kakršno si domnevamo. To nam potrjuje že narava dežele same. Posebno dve lastnosti so za politični razvoj. Rusije odločilnega pomena: njena obširnost in različna vzporednost gozdnih in stepinih pasov. Vobče lahk^ pravimo: Rusija je enolična dolina, pol-krajine različnega stika s kulturo z raznimi življenskimi pogoji, ki se stikajo, kakor je to tudi v zahodni Evropi. V nedoglednem prostoru izdeluje dežela jste produkte. Zato manjka glavni nagon k izmenjalnemu prometu, k trgovini; pogrešamo tudi zmisel za tehnični napredek, Rusija je kakor vsaka prostrana dolina, dežela popotovanja, ki ne tvori naravnih ovir. Kjer se človek v drugih deželah v boju za obstoj peha v svoji domovini za novimi sredstvi, da si ohrani življenje ,da si poišče novih pridobitnih virov, tam Rus potuje, ker je prepričan, da bo v drugi pokrajini zopet pridobil privajeno življenje. Vse to pospešuje postanek narodno enotnega naroda, ne pa plemena. Radi obsežnosti, radi enoličnosti naselbinskih pogojev, radi lahkote, ob katerih ti narodi in plemena životarijo in se mešajo, je postalo rusko slovanstvo to, kar je danes. Potemtakem nastopa kemična spojitev iz najrazličnejših narodnih sestavin, kjer slovanski temeljni element še prevladuje, pač pa je sprejel mnogo lastnosti prevladujočih tujih elementov. Le na mejah države se ta proces naravno še ni izvršil, pričel se je pa tudi že tam. Način in potek naseljevanja Rusije vplivata poleg poleg obsežnosti še na naravno sestavo dežele. Na vožnji od izliva Volge do ledenega 'morja prepotuješ pet črt: ozemlje, ki je skoro podobno puščavi, na to širok pas puste stepe, ki spominja na severoamerikanske prerije ali pa na južnoamerikanske pampase. Za stepo nastopi prehodni pas, v katerem najdeš tuintam gozdne o-toke, ki se stekajo v obsežne gozdove posejane z njivami in travniki. Niti pravzaprav ne vemo, kdaj prispemo v pravi gozdni pas, ki se razprostira dalje proti severu in prehaja v bližini polarnega kroga v gole tundre in močvirnate stepe. Napol puste in tundrska puščava za naše opazovanje ne prihaja v poštev, ker so to ozemlja, na katerih ni zdravo prebivati, a prebiva ondi kljub temu siromašno in jako naseljeno ljudstvo. (Konec jutri.) raibJiialli in koliko potrebe ipo inaičinu uporabe in po ladij bo na 'razpolago. Prosta trcoviiia bi ne uvažala takoj pnatirebne' siirovime itn živila, temveč zagrabila bi poljubno in brez načrta. Za cene produktov bo odločilen vo&ni rolk. Vožnje pa se bodo, ker se bo vsevprek povpraševalo po blagu, poskočile ob prositi konlkureincl najmanj na višino, ki .jo je dozdaj doseglo atngflešiko ladjevje. Ako v tuzamstvu odpravijo zasega živil in najvišje cene, bi jele zopet naraščati cone, ki bi prekašale današnje najvišje cene. Ob-cueim pa unoraimo računati s tem, da bodo mezde padlle itn da začasno nastopi velika brezposelnost. Raditega se kaže prisilno gospodarstvo odpraviti že v prehodnem gospodarstvu, kajti delavci in vsii marui imoviti sloji bi vsiled visokiih cen pri vseli potrebščinah prišli v naravnost obupen položaj. Vnelo bi sc iznova zopet diivje pehanje in lovljenje za vsakdanjimi potrebščinami, ki bi bilo mnogo hujše, kakor stmO' ga doživeli tekom vojne. V nasprotju z zaigovonniki proiste trgovine smatramo razširjenje iprisiilne-ga gospoidarstva za neobhodino potrebo*. Nemogoče je, da se prepusti morski vožnji proisto razpolaganje z ladjami in poljubno določitev voznine. To se zgoidi šele, ko se ctnjiaišlkii naval v preskrbi trga nekoliko poleže. Vsako čezmerno povpraševanje mora v iproistem prometu dovesti k brezciljnosti in divjemu navijanju cen. 2e ohranitev sedanjih cen bo na našo konkurenčno zmožnost na svetovnem trgu neznansko neugodno vplivala 'in koliko bolj še, če bi namesto k pravim cenam, prešli k novemu povišanju cen. Kolikor se da zdaj pregledati, se ni bati, da bi tuidi na svetovnem trgu nastopilo pomanjkanje blaga, kakor ga imampi sedaj. Nizke cene v Argentini ji dokazujejo, da so tam velike zaloge, katere se sedaj ne morejo oddati. Iz Avstralije prihajajo enako ugodna poročila. Sevieda se danes še ne da pregledati, 6e ne bodo te zaloge, ko se zatečejo (tja vse izstradane dežele, prehiitro izginile. Ako pustimo- v preskrbi s surovinami prosto1 trgovino, potem bi se mali obrt pač potisnil skoro na stran in obdržati bi se mogla le kapitalistično miočna podjetja že zatraidi dobave surovin. Upaimio, da nam v prehodnem gospodarstvu ne pojde tako kakor v vojnem, da prihajajo vse odredbe najnujnejše potrebe navadno prepozno*. Z našim gospodarstvom je vedno tako* kakor s težko bolnim, ki se umora zdraviti še kot rekonvalescent, keir potrebuje še .vedimo podpore dokler se ne more zopet.rajogto kretati. t Napad s plinom v svitu mednarodnega prava. Kakor poroča časopisje je mednarodni komite Rdečega križa v Ženevi dne 6. februarja t. 1. poslal na vse vojujoče sc države oklic proti vporabi strupenih plinov. S tem vprašanjem se je pečala, kakor znano, prva haaška konferenca leta 1899 .Rezultat je bil druga deklaracija 29. julija 1899, v kateri se določa: Pogodbo sklepajoče države se pokore vzajemno prepovedi, da se poslužijo takih izstrelkov, katerih edini namen je raz-širjevanje zadušljivih ali strupenih plinov. Po tej določbi gre samo za vojna sredstva, ki ne razvijajo plinov le mimogrede, marveč ki hočejo bojno nezmožnost povzročiti prav in izključno z zadušenjem ali zastrupljenem. Takih izstrelkov v onem času še ni bilo. V komisiji je izrekel proti prepovedi pomisleke ameriški pooblaščenec Mahon, ki je izjavil nastopno: Ugovor, da je vojni stroj barbaričen, se je čul vedno proti vsakemu novemu orožju, ki pa je bilo končno vendar sprejeto. V srednjem veku se je očitala grozovitost ognjenemu orožju. Pozneje so prišle na vrsto granate in pred kratkim torpedi. Ne zdi se mi dokazano, da so izstrelki z zadušljivimi plini nečloveški ali brezuspešni grozoviti vojni stroji in da ne bodo povzročili nikakega odločilnega rezultata, laz sem zastopnik ljudstva, ki je pie-vzeto žive želje, da naj bo vojna humana, ki pa moie biti prisiljeno, vojskovati sc. Radi tega gre za to, da se ne oropamo z naglimi sklepi sredstev, katerih bi sc mogli pozneje z uspehom posluževati. Kljub temu ameriškemu ugovoru je bila sicer deklaracija sprejeta, ali samo z dostavkom, da je obvezna za pogodbe sklepajoče države samo za slučaj vojne med dvema ali več izmed njih, in da preneha obveznost s trenutkom, ko se v vojni med pogodbenimi državami kaka nepogod-bena država pridruži eni izmed vojnih strank. Ta slučaj je nastopil dejanski z vstopom Zedinjenih držav v vojno ker Zedinjene države niso ne podpisale, ne ratificirale pogodbe. Vzrok neveljavnosti pripade torej en-tenti Napačno pa bi bilo misliti, da je to bojno sredstvo zadeto s prepovedjo uporabe strupa ali zastrupljenega orožja (člen 23. a haaškega dezelnovojnega reda), lo sledi predvsem iz tega, da omenjeni lastni dogovoi velja plinskim granatam, potem pa tudi iz haaških komisijskih posvetovanj, kjer se je izrecno povdarjalo, da se uporaba strupa ne more zjednačiti s plinskimi granatami, ker jim v razliki s strupom popolnoma nedostaja zavratni moment. Tudi pod točko e) navedenega člena 23, ki prepoveduje vporabo bojnih sredstev, ki povzročajo po nepotrebnem bolečine, ne spada vporaba plinskih granat, kajti točka e) zadeva samo izstrelke, ki bolečine vojakov za boj nesposobnih samo po nepotrebi povišujejo. To je slučaj pri dum-dum-patronah, ki ne dosegajo samo bojne nezmožnosti, marveč, ki povzročajo tudi bolečine, ki so v svrho dosege nezmožnosti nepotrebne. Plinske granate pa povzročajo samo take bolečine, ki so pogojene po taktični svrhi. Treba bi torej bilo posebne določbe, da se napad s plinom potom mednarodnega prava izključi. Taka splošna prepoved pa se je, kakor omenjeno, izjalovila z odporom Amerike. V tem položaju se ne more pričakovati od centralnih držav, da bi opustile to taktično tako važno bojno sredstvo, katero so s tehničnim napredkom tako izpolnile, da so sovražnika prekosile. (»Pester Lloyd.«) Politični pregled« -*» Odstop princa Hohenlohe in generala Martererja. Cesar je sprejel iz zdravstvenih ozirov zaprošen odpust prvega najvišjega dvornega mojstra, princa Konrada Hohenlohe, in imenoval njegovim naslednikom majorja grofa Josipa Hunyadya. Cesar je sprejel dalje iz istih vzrokov zaprošeni odpust generalnega pobočnika, generala barona Martererja, in na njegovo mesto imenoval generalmajorja barona Zeidlerja. — Parlamentarni položaj. Pogajanja nemških strank s Poljaki o delovni večini v poslanski zbornici so se odložili, ker je večina vodilnih poslancev te dni zapustila Dunaj. Nemški poslanski krogi pričakujejo ugodnih uspehov. Zanašajo se na vladarja, ki je v zadnjem času zaslišal voditelje raznih strank v avdijenci, med drugimi nemška poslanca VValdnerja in Urbana, in češka člana gosposke zbornice bivša ministra barona Trnka in Začka. = Oktroa v Avstriji. »Hrv&tsika Rliječ« je prejela iz Beea naslednje zanimivo poročilo*: V petek ziviečer, po avdajencii *dr. Žolgerja) pri vladanju, prišla sta tajna isvetniikia baron Trnka i/n dr. vitez 2olger ponovno >v avdijemoo*, da) še amkirait opozorita na teižfoe posteidliice ntktmiaja. na Češkem* i;n *na posledice preganjani na ju®ti. ta oktroa bil politični ukrep s težkimi iposledi-ta olvtroja bil politični ukrep s težkimi poisieidi-cami. Vladar je, kakor se poroča z informirane strani, zahteval izjavo čeških zaisitoimiiikov za avstrijsko državo in za dimas-tijo. _ Omenjena taina svetnika sta obvestila *o teim1 Češky svaiz. Na prihodnji konferenci se imajo storiti važni sklepi. = Avstro-Ocrska in Runmnija. Ravnokar 'objavljeiua avstro-oOTsko-ruirniuniska pravno-potitiična dodatna pogodba k mirovni pogodbi z Ruimiuniiio ureja vzpostavitev javnih in zasebnih pravnih odmošajev, nadomestite'v vojnih in civilnih škod, izmeno vojnih ujetnikov in civilnih internirancev, pomilostitveno vprašanje 'kakor tudi vprašanje postopanja z ladjami, ki se jih je polastil nasprotnik. Od posameznih določb člena 19 obsevajoče pogodbe je poudarjati: obveznosti Ruimumije, da najkasneje te- kom enega leta po raitifikaciji 'dodatne povodih e sklene konzularno pogodbo: 'dalje odpoved Ru-onrumlje potvračiiu vseh škod, ki so ji nastali na njenem ozemlju vsled avstro-o®rskih vojaških odredb, vštevši rekvizicije in kontribucije. škode, ki sio jih doživeli nevtralci na irnmiun-skerp ozemlju vsled odredb avstno-offrlskih_ čet mora RnimtUinija povrniti. Avstrijci in Oirri, ki so 'bdi pred izbruhom vojne v nntmmskih javnih službah in so bili odpuščeni le kot sovražni inozeimči, 'miorajo biti na mjihovo prošoj© zopet nastavljeni v istem činu in z istimi dolroidiki. Pogodba nagflaša dalje 'obojestransko ohveizinost pogodbenih strank, da boste preprečili v last-niLh -ozemljili vsako agitacijo in propagando in tudi vsako dejanje, ki bi bilo naperjeno posredno ali neposredno proti nedotakljivosti ozemelj, proti zaknmiijtiemu redu in varnosti! ati javnemu miru drugega pogodbenega dela. posebno* zbiranje ali uporabljanje vsakih podpor, darov in dragih 'prispevkov v svrho take piroipavanide. Rripuščene smejo biti le .take šoteke (knjige in druga učna sredstva, ki ne nasprafU'j©.i*o_ zgoiraa-šnjiim določbam. Rumiuniija se zaveznic ^ dahe, da ne bo ovirala izseljevanja rnmunskili drzav-ljajnov madžarskega 'pbkaljepia na UvrsKo. Ru-miuinija se glasom te dodatne pogodbe zavezuje, da 'izplača Avst*ro-()vr.ski 35 imihijoniov jeron efektivno v z*latu in sicer tokom dveh lat po 'ratifikaciji mirovne pogodbe: vendar pa izraža Avstro-Offrska -priprav,Urnost, da se odpove temu znesku, ako bo glede ureditve plač:,lin* ;: prometa med 'monarhijo in Rumunijo v prih-cd-injih letih dosežen z:i oba dela ugoden uspeh. V nemškem državnem zboru -je državni tajnik pl. t kapelic povodnim razpravljanja 'mornariškega proračuna opozarjal na ugoidne uspehe neomejene pod vodniške vojne im nagla-šal, da je bila vsa vojna industrija, v kolikor dopuščajo to druge potrebščine armade lin (mornarice, postavljena v službo gradnje 'podmorskih čolnov. Državni tajnik je izražal samozavest^ m svoje zaupanje iv podtvbdnilcie in je končno z ozirom na 'angleška poročila o uspehu pri Ostende ugotovil, *da se je potoipila. angleška zaporna ladja zunaj pristanišča na odprtem mlorju, da s-e je torej t*a napad, kakor prvi, ponesrečil. — Zvišanje dijet za nemške državnozborske pt>-slance. Zvezni svet je sklenil, da zviša dijete nemških državnozborskih poslancev z ozirom na draginjo od 3000 na 5000 mark. — Odkrita beseda o nemški vzhodni politiki. Neodvisni socialni demokrat, poslanec Haase, je nedavno govoril v glavnem odseku nemškega državnega zbora in izvajal med drugim: Politika, ki jo vodi nemška vlada na vzhodu, ne bo privedla do prijateljskega razmerja z vzhodnimi narodi. Nikdar še ni iskala vlada sporazuma pri svojih sosedih, nasprotno pa je hodila vedno po poti nasilja. Trditev, da moramo osvoboditi Finsko, je čisto navadno varanje javnega mnenja. Nobenega sovražnika nimamo tam, ampak naš smoter je bij, da zatremo tam v korist buržuazije delavsko in kmetiško gibanje. In neprestano se vmešavamo v zadeve drugih držav. Na Estonskem smo naročili deputacije, ki zahtevajo v nasprotju z narodovo voljo, da naj se priklopi dežela Nemčiji. Ker je bil estonski deželni zbor nasprotnega mišljenja in ker je sestojal iz naroda, smo ga kratkoinmalo ignorirali. Dokler ni bilo na Estonskem naših čet, je vladal tam mir. Nato smo zatrli časopisje in uničili državnopravno svobodo. Zunanji nemški urad je rekel izrecno, da spadata Estonska in Livonska v območje ruske republike. Kancler pa pravi, da moramo podpirati odcepitev teh dežel od ruske države. Z Ukrajino je sklenila .vlada mir, pomagala njeni vladi do krmila, sedaj pa gre in povzroči v republiki prevrat. To je zahrbtna politika. Ukrajinska rada hoče dati kmetom zemljo, nemški reakcionar, kakor gospod v. Braun, pa ji svetuje, naj kmetom zemljo proda, da jih tako že vnaprej potisne v suženjsko zadolžitev. Nova vlada seveda ravna čisto po tem receptu. Nemški vrhovni poveljnik ni imel nobene pravice, izdati povelje glede obdelovanja zemlje ,in posledica tega je morala biti ta, da je prišla ukrajinska vlada ob svoj kredit. Ali hočejo sedaj odvzeti kmetom žito nasiloma? Nasilno so vrgli rado in ravnali z njo prav po oldenburškem receptu-Kmetiška skupščina je bila pravzaprav skupščina veleposestnikov.« — Izvajanja so jasna in osvetljujejo vso smer in taktiko oficielne politike nemške države. Da naša monarhija tako politiko podpira, tri, da bi posebej dokazovali. In navsezadnje, kdor molči — pritrjuje. — Varovanci Nemčije. O ukrajinskem hetmanskem kabinetu piše Pavel Rohrbach, nemški imperialist in zato gotovo v teh podatkih objektivna priča naslednje: »Skoropadski izhaja iz stare ukrajinske rodovine, kateri je pripadalo že v 18. stoletju hetmansko dostojanstvo. Doslej ni imel nobene zveze z Ukrajino in se tudi ni brigal za ukrajinsko gibanje, temveč je bil petrograšld gardni častnik in caristični general. Novi hetrnan je podobna prikazen, kakor finski general Mannerhcim, ki ie pixiv tako visok častnik stare ruske tradicije, iz časa carizma. Ministri Loskyj, Prokopovič, Čečenko, Ni-kavskyj so pristaši ukrajinskega federalizma in propagirajo idejo združitve Ukrajine v Veliko Rusijo v skupno zvezno državo ali državno zvezo. Vasdenko, Butcnko, Kijanizyn, Ljubinsky, Stetkevič so kadetje, t. j. meščanski liberalci, ki pripadajo že od začetka sem vseruski kadetski stranki. lej smeri piisega posebno Va-silenko, zato je imenovan mesto njega od diuge strani (!?)' ministrskim predsednikom Lysogub. Poštni minister Butenko je kadet z izrecno vseruskim stališčem. Justični minister Šeluhin je postal popularen vsled nekega spisa, v katerem nastopa v skrajno sovražnem tonu proti nemškim kolonistom v Ukrajini. Vojni minister je Poljak, kar je treba posebno poudariti, ker ima na razpolago oboroženo silo ukrajinske države, in mu je mnogo do tega, da se potrudi in pomaga z njo svojim rojakom, poljskim veleposestnikom. Najbolj čudna prikazen v ukrajinskem ministrstvu je admiral Kolčak. poznan že izza caristične dobe kot človek najneprijet-nejše vrste. Za časa revolucije je bil pod boljševiki se poveljnik črnomorskega brodovja. Seveda ni imel tam p^i moštvu nobene avtoritete, kakor nobeden dosedann ^ pomorskih častnikov ne. Nekdaj ie rekel: »Ce se v S|ii ne bo dalo več bojevati proti Nemcem, pa se dam Amerikancem na razpolaganje!« — Lepa mešanica nazorov in političnih stremljenj je vsekako v novem kabinetu. Najlepše pa je to, da nima niti vseruska, niti federalistična stranka svoje večine, ker je kabinet tako *sinotrcno« sestavljen. “■ Majska amnestija na Ruskem. Na podlagi splošne amnestije z dne 1. maja je bilo oproščenih veliko šte-vi'o Političnih in hudodelskih zločincev. V Petrogradu izpustili na svobodo bivše ministre carističnega rebrna in režima za časa vlade Kerenjskega, izvzemši ?.ne’ so b>h obsojeni radi veleizdaje in goljufije. Biv-m vojni minister Suhomlinov, kakor tudi Puriškevič in »Ki, ki so se borili proti sovjetom, so postali prosti, a dan je bilo oproščenih samo v krestijskili vojnih za- iri" i m?*0 ~()° ose^’ ki so bili obsojeni zaradi političnih dehktov. dp deželni zbor, »Berltingsike 'Pidem- ski' L?f!C-W>,U5 H^Mfffdrsa, da se sestane fiui-n , ni.,™;0,r naijbrže še tieikotin meseca .ma- lti'g -t^reirsitiijih 70 socialističnih poslancev jih M»o«emstvr) 0Sta® 80 ^ viietbi, ali pa so ubežali v poro - ^ilR^ia ,n Finska. Iz Helsingforsa se brzojavno i oca. Tukajšnji angleški konzul je predložil senatu I vlzor|čno ureditev diplomatičnih odnošajev med An-10 111 Finsko. Definitivna ureditev se pridržuje mirov-P).'1111. kongresu. V smislu teh predlogov je Anglija pri-Fin V!ietla za^asno Priznati samostojnost Finske, ako s ,"ska P Pila garancijo za svojo nevtralnost ter dovoli siio d v1 Preh(K' angleškega blaga in potnikov v Ru-voda^ °r tUtl' Sv°bodno porabo finskih teritorijalnih b°to se je^o V. *Jernskem špijonažnem procesu. V so-111 radi poro'^6^** Soc^a- Zaradi izdajstva proti Švici so bilj oh . v s‘ie službe za tujo velesilo (Francijo) Mongeot 0Jeni: francoski dragonski poročnik Maurice Sona iz i"1- ^esef ‘e‘ Prisilnega dela in dosmrtnega iz-francosk' eZe*0’ Francoz George Clairin na šest let, Prokur' ! „ve'e'nt‘llstrijec Alfred Beuvard in francoski l" izv'S. . einanc‘ Dreyfuss na štiri leta prisilnega dela Frauc ila iz dežele. Vsi štiri se nahajajo že dolgo na bil' . Cem- Švicarski stražmojster Albert Schaffrot je bil dve'P- PoizkušeneRa deželnega izdajstva obsojen na g leti in švicarski stražmojster Pavel Koctschet na tega brisilnega dela in izključcnje z armade. Razen dan' 16 °bs°jenih še 14 obtožencev radi prepove-C p°rP^evalske službe v zapore do enega leta. mirovna 'lovno Ribanje v Italiji. »Secolo« poroča, da se C;^Tanda V Roma^i vedno bolj razširja. V povedov-ii - IC*v Je ai'etiranih 30 oseb, ker so pri-dan ol 1 -i *• meČkemu ljudstvu, da bo dne 24. maja, na ' se ,.e vojne napovedi Avstriji, sklenjen mir. Da lan dstvo navdušilo za vojno, se prirede v Rimu in d"u na dan 24. maja velike svečanosti. Delavci, delavke! sodmj diam bučitio še vedimo, topovi, ''minil a &e zdii krvavi, ples me bo nikdar klide' v b) bučanje toipoiv 'je sodima1 tromba, ki te,” j; lSe tnpine sveitia skupaj, maii sii boido na aih n!1-01?* sirarni 'Sftrefekiih jarkov, .mati govore ta tramih! ,|ez^‘ Vsf lte Zbirne kliče strašna1 vetima !S taTtif* «*»>• «*•« t t trpeče liurkAlL ,,sodba b<> strašna. ko- bo to klicali- pnj-ii , adal,°- Krožen bo klic, ki bio za-•fienj' .. e'rite ise vi prekleti od nas iv večni Likoni r. pf na,me,ni-ien vam in vašim1 petrmoč-■sti wJfTat se bo ze,tnAia stresla in zrušite , !° ^e' okrog katarega iplešeio ti po-yvwoi voiine-. združi|Ve'dno 'delavstvo, zadnji čas je, da sc ni?.,'•• v »vodih strokovnih iin ipoilditičnlih omga-dctjiaih. ofeje AVe^e važnosti iie l5a 'danes budi časo-i)eilav- S'ni>is l,e dameis hujši nego visi topovi. sito ča?*™ ^pOMmiiite .si dobro, kadar 'bo de/lav 'krat bedo zia delavka, pninig 'kiratt bodo zi'^ Močnejše nege kapitalistično1, tia-delavkiai utihnili vsi topovi Delavec Ali te 'kapitalist MU ti napofci^^to..^-. -.. ,. . . mu s svommii znilm', ali se mio Jdaj povabii k lv01?h11:> °ao! • • • i tern sli mu ti maiS- aKat0 bo^mjem mizi, ka-'eš usesti na vlaku k . - • Wo blazino, ali more?fm'-- !'ia, nieg0V°' visoka in lelpo o, , 1ltria,n,a rniznioinimow lteffl'a' »draViilišča, kirer VaiKi ^/azpolavo najbolljše adratvtnlitee. ali, .hn mn L^i n,a Talce' alfi f la '^Pravile delavčeve žniljcive yah. Nip ^ 'Siprejema oia svojih večernih zaba- cajiih l)i kmibi ddavec, v vseh Oimieindenih slm- 'dlcami 1 dokazal hrbet, kajti ljudje z /.mijav in ni . ' "h uimiazanio 'oblčko niso zanj. delavk is,pvar ima kapibailist, katteno naj bi LS^LŽnti*m’. ^ duševna linama, svoijem čn doluvci1 v vsialkli 'Oiblilki. nr c ^Muia, da bi nekioiliko ^ nikri,, ;’d J VSe '^P1^ 'beseda miilo-. Pokorni slnsja, ter Poildubltianje rok itd 'bdipe^pKt delavec in delavka! Ako ničesar ne ‘Meti' s kapitalistom skupno, pusti še njc- vovo duševno hnano. Visak idelaviec in vsaka delavka naroči delavski časopis, isikrbmo g-a či-taii In širi med svojo sotalpimic. PioSnemaimlo nemiške delavce. Pril visidkemiu boste našli na imlizi delavski časoipls. Vsalk delavec in vsaka delavka naj naredi svojo dolžnost in kmalu boste videli, da ,nam ne boldo mogli več očitati, da iimalinlo listič in da smio suha veja na.deblu. Kmalu se bo pokazalo, da 'je slovenski delavec vrh Slovenskega drevesa. Vsalka dclalvka pazljivo čiltai delavski ča-is opis. V njem se bodeš mamčila vizigiajati svoiie otiroike, da bodlo znali stati- na straži, ko irniime ta voljna, ida se milkoh več 'kaj eniakegja ne ponovi. Ako boš žena čitala delavski časopis, boš znala tudi skrbno ipripnavitfii svoje 'cltroilce, ki uidi z velilklim trudom izšolaš, da postanejo uradniki, učitelji itd., nato, da nikdar me poza-ibiijo, da so delavski sinovi in hčere, ter, da bodo voditelji trpinom. Znali btedo inflsilitii, da :"i kapital istotafco tlači, kakotr dru^e delavce in da le s skupno močijo ibo premta«ian ta družabni rad, ki da tistim, ki nič me delalo vse, kar jim srce poželi, a za tislte, ki delajo cd ranega jutra pa do poznega večera, pa še redkega rneč-niilka ni. — Sodražica M. R. Dnevne beležke. — Zagorje ob Savi. Na razna vprašanja sodrugov in sodružic v okraju politične organizacije Zagorje se vse sodruge obvešča, da je odbor politične organizacije dogovorno z zaupniki sklenil, da naj sc sodrugi in sodružice, ki žele iti na shod na binkoštno nedeljo dne 19. t. m., v Trbovlje zberejo v društvenem lokalu v Zagorju ob 11. uri dopoldne. Vsi oni, ki gredo prej ali pozneje, pa naj bodo točno ob 1. uri v Delavskem domu v Trbovljah. Odbor. — Železničarji postaje Rakek prirede dme 19. imntia oto 3. pclpoildne pni -groisp. Sevanju šaljivo 1'oteirliuio s pnnisto zabav o v knirist občin-skiim isincimakcm', ki slo vsleid voljne posebno prizadeti. — Vstopnina 60 vlin. za pseibo, — (rleide na blaci nalmien ise slavim> oibčinstvo vabi k nlbilni ndoležbi — Pokojni sodrug Gašper Strmšek je bil dolgoletni olain železničarske organizacije in član 'osebuo-dohobntmske toomiisitie. Piokoipaill so ga v Lapcrjah na Spodnje Staiicrislkelm. Organizacija železničarjev izgnibd ž .njim zapet anega iztned požrtvovalnih članov. Strmšek je 'Opravljal ponovno razne funkcije prti podružnici Lijub-ljan-a, katere član je Ml nazadnje. Umiri je na proletarski boteznl v -očeitovski hiši, kjer je mislil, d.a bo dobil mir lin zdravje proti zavratni bolezni. Pogreb se je vršil ob številni udeležbi. Ne samo njegovi rojaki in sosedu, temveč tudi veliko število sodirugov Iz Ljuibljaine in zastopnik postaje Ljubljana (južna železnica) so prlLšli k pogrebu. Čast njegovemu spominu. — Resolucija graških delavcev. V nedeljo dopoldne so imeli še stavkujoči delavci graške tovarne za vagone shod, na katerem je bila sprejeta naslednja resolucija: »Zaupniki celokupnega delavstva obrata VVeitzci, in sicer: kovinarski delavci, mizarji, ple- skarji, ženske delavske moči itd., predlagajo skupščini, da nadaljuje v ponedeljek, dne 13. t. m. delo, pod pogojem, da izposluje pritožbena komisija čim preje ugodno rešitev plačilnega vprašanja, ki čaka rešitve že več mesecev. Skupščina izvoli iz svoje sret de 12 zaupnikov, ki naj opišejo močno ogorčenje delavstva vsled neugodnih plačilnih in delavnih razmer deželnemu namestniku, predsedniku pritožbene komisije in vojaškemu voditelju. Delavstvo zahteva od svojih zaupnikov tudi, da izjavijo tem merodajnim či-niteljem, da je bil eden vzrokov za delavski upor tudi neprestalia provokacija ravnatelja, ki vodi podjetje, in da bi vplivala nadomestitev te osebe bistveno pomirjevalno.« S to resolucijo je gibanje graškega delavstva končano. V toi ek pojde k deželnemu namestniku deputacija dvanajstih mož pod vodstvom sodr. Macholda in mu naznani želje ter pritožbe delavstva iz graške tovarne za vagone. -— Gospodarska zveza industrij za umetna t; noj ih*. Visilcd odredbe lirigoivmsilveitra mftnlilstr-stva se bodo združila vsa podli ©tja za inmctma gnojila v einotao giospoldiairsikio zvezo, iki bo imeli a pole« drugih pravile ituidi to, da ibo določevala razdelitev im cen© umetnim trincjlloim. Pasivna resistcuca na praških cestnih železnicah. Praški listi poročajo, da se vrši na nekaterih progah električne cestne železnice v Pragi pasivna resi-stenca s tem, da večina voz neha voziti že ob 9. namesto ob lo. zvečer. Uslužbenci izjavljajo, da vsled slabe, nezadoktne hrane ne morejo' več delati od 5. ttre zjutraj do polnoči, ker jim popolnoma poidejo moči. Zahtevajo, naj uprava železnice poskrbi za primerno prehrano zanje in njih družine ter jim da vsak teden en poplnoma prost dan. — Ljudsko deputacijo zaprli. V iietdeiljoi je ipirišfo inetoatj sto žen pred vilo piraškio - šimlihiov-skc(ff.a župana KoMmskcffa im so tam diemicni-sbrltrale, nafcair 'jili je .btllio devet aretiranih. V pomedeliičk, dan na to., je šlo 120 šmtihovtsikiih žen pred -praško kaz. sedišče, kjer so zahtevale, da sodišče airetiramlke takoj izpusitii. Ko se flmi jie ipovcdiato', da žene niso zaprte -v kazenskem sodlišču, so odšle iprcd ipclliciiislkoi rav-nateljistvo in so odposilalc k predsedtviu dapa-taciiio štirih žen. To odpolanistvo pa te policija vsled nekateiniih krepkih izj:av zaprla za štiri dni. Ostalih 116 žen iso mia dvicrllšču poiliicijslke-®a ravmateiliisitAra pcviprašali za .imama in jih nato iizpiustiilli. — Do tzittrediov te pniivedla žeme .naraščajoča lakota. . — Neprijeten dogodek za delavca ob zadnjih ljubljanskih izgredih. Tlisti dan po ljubljanskih demclmstriaciiiah te prli'šeil delavec M. Š. na 34.000 mo/. K temu pride še 1,200.000 ranjenih, ki so mogli oditi zopet na fronto. Tekom naše jesenske ofenzive leta 1^17. so imeli Italijani mrtvih 800 oficirjev in . 5.000 mož, ranjenih 3200 oficirjev iu 120.0000 mož, vjetih 10.000 oficirjev iu 285.000 mož. Skupna sovražnikova izguba od začetka vojne znaša 2,250.000 mož. Volilna reforma' na Pruskem. 13 eri in, 14. maja. Pri tretjem branju zakonske osnove o volilni reformi je bil predlo«, naj se § 3. Jede enake volilne pravice vpostavi zopet po vladnem načrtu, odklonjen z 236 glasovi proti 185 glasovom. Nova zvezna pogodba. 13 e r 1 i n, 14. maja. »Berlimer TagebJatt« oiiše: O iwatlinem obvestilu, da se zvietza aned Netmčitio in Avstno-Olgrsko razširi ®i ipoigiloibi1, se v političnih krosih živahno razpravlja. Izjavlja se, da bi Nemčija brez pamisileika privolila v priklopit e v Pollake Avstriji, če bi Avstno-Ogrska voiiaSko-poliitično bila zvezana z Neim- čiiiO'. Nova oddaja premoženja v Neinčiif. Berlin, 14. maja. V glavnem odseku državnega zbora so podali centrum, naprednjaki, nacijonalni liberalci in socijalni demokratje predlog za novo oddajo premoženja. Rusija in Nemčija. Berlin, 14. maja. Reuterjev urad poroča baje iz Moskve, da je vročil nemški poslanik grof Mirbach ljudskemu komisarjatu ultimatum s celo vrsto zahtev, ki bi sprejete izpremeuile Rusijo v nemško obrambno ozemlje. \VoIfov urad je pooblaščen, da izjavi: Poročilo ni resnično. Pogajanja z ljudskim komisarijatom se drže skozi in skozi brestovske mirovne pogodbe in se tičejo le tehnične izpeljave njenih pogojev. Pogajanja se vrše v popolnoma spravljivem duhu in mso niti od daleč podobna ultimatu. Mack^nsen na zapadni fronti. G e n e v e,. 14. maja. Angieškii foti javljajo1, da je vrhovni poveljnik armade centralnih držav na Balkanu feldimairšal -Mackensen prevzel povelimštvo naid voamo skupino prestolonaslednika Rupreehta bavarskega na tram eolskem bojišču. Oproščeni socijalists. R i m, 13. maja. O priliki hišne preiskave v rimski strokovni zbornici prijeti in aretovani agitatorji Fu-rio, Pacca, Sokario in Stagnitti, kakor tudi anarhist Monticelli in še nekaj drugih, so bili pred sodiščem oproščeni in izpuščeni na svobodo. Mirovna pogajanja tned Rusijo in Ukrajino. Kijev, 14. maja. Ukrajinska vlada se .je pogodila z Rusiitjo, da se bodo poigaljanja za mir vršila v Kijevu lin n«e v Kunstom. Obe mirovni delegaciji se bodeta v kratkem sestali. Kavkaz samostojen. C a r i gr a d, 14. maja. Carigradska Agen-ce telegraphique poroča: Ciskavkaz je proglasil sivoio neodvisnost. Francoski socialisti proti nemški soc. dem. stranki. Pariš, 13. maja. Štinideiseit elanov socialistične parlamentarne skupine je poldtpiiisalo manifest, v katerem soglašajo z nazori članka, ki ga je priobčil Brantiing v »Soc i aldem^V^a -ten« in v katerem pravi, da se tje stara melmiška soc. dem, stranka vsled izjave v »Vorwa,“f oziroma V0/« odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo.