Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVI., štev. I45
Ljublfat;*«, sre^a 26, jsnija 1935
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Lnseratm oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. a. — TeL 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. IL — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180,
Wien št. 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Nova vlada je včeraj prevzela svoje posle
Sporočilo ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča predsedstvoma obeh zbornic — Sodelovanje z Narodnim predstavništvom - živahna posvetovanja poslancev
Beograd, 25. junija p. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je danes pismeno obvestil predsednika Narodne skupščine in predsednika senata o sestavi Svoje vlade ter obema sporočil namero vlade, da bo sodelovala z Narodnim predstavništvom.
Člani nove vlade so deloma že snoči takoj po zaprisegi, po večini pa v teku današnjega dopoldneva prevzeli posle svojih resorov od svojih prednikov. Vsi ministri so prebili ves današnji dan v svojih kabinetih, sprejemali prve referate načelnikov in si dali predstaviti osobje svojih resorov. Minister brez portfelja dr. Behmen je dobil svoj kabinet v poslopju prometnega ministrstva, minister brez portfelja Djuro Jan-kovič ima svoje prostore pri predsedni-štvu vlade. Kakor se doznava iz vladnih krogov, bodo v njegov delokrog spadale predvsem zadeve Centralnega presbi-roja.
Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je dopoldne prevzel od g. Jevtiča posle zunanjega ministrstva. Pri tej priliki se je seznanil s šefi posameznih oddelkov in sprejel njihove prve referate. Bivši minister za gradnje dr. Kožulj se je danes dopoldne poslovil od uradniištva iD se mu zahvalil za njegovo sodelovanje.
Objava ukaza o spremembi vlade
Beograd, 25. junija p. Današnje »Službene Novine« objavljajo ukaz o ostavki vlade g. Jevtiča in ukaz o imenovanju vlade g. dr. Stojadinoviča.
Prva
nove vlade
seja
Beograd, 25. junija p. Danes popoldne ob 17. je imela vlada svojo prvo sejo. Razpravljali so pred vsem o deklaraciji vlade in o delovnem programu, ki ga namerava izvajati vlada ob sodelovanju Narodnega predstavništva. Deklaracija vlade bo sestavljena v teku prihodnjih dni. Na današnji seji se je konstituiral tudi ekonomsko - finančni komite ministrov, ki ga tvorijo, kakor znano, vsi ministri gospodarskih resorov in minister pravde.
Minister pravde dr. Auer o nalogah svojega resora
Beograd, 25. junija p. Novi minister pravde g. dr. Ljudevit Auer je dane« dopoldne prevzel posle svojega resora ter pri tej priliki podal novinarjem krajšo izjavo, v kateri je med dTugim rekel:
»Naša država je bila razdeljena na šest pravnih področij z najrazličnejšo zakonodajo in z najrazličnejšo ureditvijo sodišč. Z uvedbo okrožnih in sreskih sodišč \ Južni Srbiji in črni gori je bila dosežena enotna ureditev sodišč v naši državi in s tem storjen velik korak k izboljšanju našega pravosodja. Ministrstvo pravde pripravlja sedaj še nekatere važne zakone, med drugimi izenačenje občega državljanskega zakona, spremembo pomorskega trgovskega zakona, nov menični zakon v smislu mednarodne konvencije o izenačenju meničnega prava in nov čekovni zakon tudi v 6mislu mednarodne konvencije o izenačenju čekovnega prava«.
Parlamentarni delovni program vlade
Beograd, 25. junija p. V zvezi z rešitvijo vladne krize so se razširile govorice, da je računati s skorajšnjim razpustom Narodne skupščine in razpisom novih volitev. V vladnih krogih pa zatrjujejo, da to vprašanje še ni na dnevnem redu in da namerava vlada sodelovati z Narodnim predstavništvom zaradi rešitve nujnih zakonodajnih poslov, ki so se zaradi volitev zakasneli. Vlada je sklenila, da se predstavi Narodnemu predstavništvu z deklaracijo. Takoj po vladni deklaraciji in izvolitvi stalnih skupščinskih odborov bo vlada predložila Narodnemu predstavništvu proračunske dvanajstine do konca proračunskega leta, s čimer bo izredno zasedanje Narodne skupščine in senata končano ter bosta obe zbornici odšli na poletne parlamentarne počitnice, da bi se v jesenskem zasedanju bavili z velikimi problemi, kojih rešitev se je pri reševanju sedanje vladne krize pokazala za nujno potrebno. Tu so mišljeni zlasti zakon o razširjenju samouprave, volilni zakon, tiskovni zakon in društveni zakon. V parlamentarnih krogih računajo s tem, da bo prihodnja seja Narodne skupščine sklicana za ponedeljek 1. julija.
Poslanci na razpotju
Beograd, 25. junija, p. V Narodni skupščini je bilo danes ve6 dan zelo živahno. Bivši ministrski predsednik g. Jevtič ie kot predsednik Jugoslovenskega kluba narodnih poslancev sklical nujno sejo kluba in brzojavno pozval vse člane, da se seje zaneeij <*o udeleže. Narodni poslanci so se v velik-mi številu odzvali njegovemu pozivu
Med narodnimi poslanci je zavladala i*o-polna oeorientiranoet in velike razdvojenost, ■skoro v vseh parlamentarnih krogih raču nj jo s kratkotrajnostjo novoizvoljene Narodna »ku-pščine in so zaito tembolj v zadrugi kj*ko r« j se po spremembi režima orientirajo. Večina narodnih poslancev zastopa
oportunistiono smer in se zavzema za s^e-lovanje z vi-jo dr. Stojadinoviča, ožji prijatelji g. Jevtiča pa poudarjajo potrebo opozicije napram novi vladi.
Gosp. Jevtič sam ne daje nikakih iziav, bil pa je ves dan v Narodni skupščini in v neprestanem kontaktu s političnimi prijatelja. Narodnim poslancem priporoča, naj ohranijo mirno kri in počakajo na nadaiiuji razvoj dogodkov. Sporočil je tudi, da ga je dr. Stojadinovič ob priliki prevzema vlad-
nih poslov obvestil, da njegova vlada nima volilnega mandata, marveč da jo je smatrali za delovno vlado, ki bo zaradi tega 'urtd sodelovala s parlamentom. Slovenski narodni poslanci so danes dolgo konferirali z Marušičem, a se še niso odločili za nobeno konkretno stališče. Iz njihovih razgovorov da sklepati, da hočejo počakati na tafc čiščenje položaja v Jevtičevem klubu. "Nekateri slovenski poslanci pa so se že i7.r,ii'il za sodelovanje z novo vlado.
eja p
hiba
Razprava o stališču Jevtičevega poslanskega kluba do nove vlade je bila zelo živahna in se bo danes nadaljevala — Zdi se, da bo večina za vlado
Beograd, 25. junija p. Za danes popoldne je bila sklicana seja poslanskega kluba v katerem so se združili po volitvah narodni poslanci, izvoljeni na državni listi g. Jevtiča. Seja s« je pričela ob 17.50. Otvoril jo je g. Bogoljub Jevtič, ki so ga njegovi prijatelji pozdravili z aplavzom. V svojem otvoritvenem govoru j«; obrazložil zibranim narodnim poslancem, kako se je razvijala kriza vlade, ter navajal, da so na razplet krize vplivali r a .fini momenti političnega značaja. Za neobhodno potrebno smatra, da ostane klub narodnih poslancev, izvoljenih na njegovi listi na dostojni višini. Zato predvsem prosi, naj se na današnji seji ne razpravlja o stvareh, ki niso zrele. Predvsem pa je sklical današnjo sejo zaradi tega, da razpravlja klub o novo nastalem političnem položaju ter da zavzame svoje stališče napram vladi g. dr. Stojadinoviča.
V debato je prvi posegel narodni posla-nec g. Milovan Lazarevič, ki je dokazoval, da bi bilo še preuranjeno, ako bi poslanski klub že sedaj razpravljal o političnem položaju in zavzemal kako stališče. Treba je počakati na deklaracijo vlade in šele, ko bo klub videl vlado na delu, naj zavzame svoje stališče.
Po kratkem odgovoru g. Jevtiča, ki je zavrnil nekatera izvajanja govornika kot neumestna, je povzel besedo posl. Voja Lazič, eden izimed bivših voditeljev srbskih zemljoradnikov, ki je nr»j za d n iih volitvah kandidiral na Jevtičevi listi. Njegov govor je naletel v klubu na deljeno mnenje, vendar pa se je opažalo, da večina navzočih ne odobrava njegovega stališča. V. Lazič je energično plediral za naj-ostrejšo opozicijo proti vladi in zahteval, naj klub v posebni resoluciji poudari to svoje »tališče. Po njegovem mnenju je vsaka drugačna taktika nemogoča že zaradi tega,, ker so bili vsi narodni poslanci, člani tega kluba, izvoljeni na izrecnem programu g. Jevtiča, zaradi katerega jim je narod izrazil svoje zaupanje. Narodni poslanci samj zato nimajo pravice, da bi izpreminjali te smernice, ker jim narod ni odobril nobenega drugega programa in nobenih drugih smernic.
Naslednji govornik je bil dr. Grga An-djelinovič, ki je zelo ostro kritiziral postopanje dosedanje vladne večine. Izrazil je mnenje, da se nihče nima pravice vmeša-
vati v ustavne prerogative krone, ki lahko imenuje vlado, kakršno hoče. Klub lahko kritizira vlado in zavzame svoje stališče šele takrat, ko bo videl vlado na delu. Verifikacijska debata v Narodni skupščini je bila pod vsako kritiko in padale so najbolj nepremišljene izjave, ne da bi bil le eden nastopil proti temu.
Nar. posl. Dragiša Cvetkovič je bil prav tako mnenja, da je -ie preuranjeno razpravljati o stališču kluba do vlade. Ozračje je elektrizirano in vsi poslanci so do skrajnosti nervozni in ne morejo trezno gledati na situacijo. Stojadinovicevi vladi se ne more prav nič prigovarjati, ker je prišla na krmilo docela rednim potom. Slabo uslugo delajo klubu oni, ki zahtevajo naj se že sedaj opredeli, ko še ni znana deklaracija vlade, niti njen program.
Govorilo je še več članov kluba, nakar je bila seja ob 20. zaključena, ne da bi bil sprejet kak konkreten sklep. Razprava se bo še jutri nadaljevala, vendar pa je že danes vidno, da bo opozicionalna skupina ostala v manjšini. Tvorili jo bodo v glavnem bivši zemljoradniki z Vojo Lazičem na čelu, srbski zadružniki dr. Djordjeviča in nekateri hrvatski poslanci
Voja Lazič — vodja opozicijske struj e
Beograd, 25. junija, p. Voditelj opozicio-nalne »skupine v J^vHtevem poslana*-mi klubu je bivši zemljoraduik Voja Lazjč. radi njegovega opozicionalnega stališča, ki ga je zavzel napram vladi dr. s*tojaainovtea in ki ga je zastopal tudi na današnji »»>i poslanskega kluba, so se razširile verz,je, da bo podal ostavko kot podpredsednik Narodne skupščine. Ko so ga novinarji vp. a-šali, koliko je resnice na teh vesteh je g. La* zič izjavil: »Za enkrat nimam nobenega razloga, da bi podal ostavko na položaj podpredsednika Narodne skupščine, na katerega sem prišel z zaupanjem cele Narodne skupščine. To bom storil šele takrat, ko bo nastopil primeren trenutek. Ta trenutek na bi nastopil le tedaj, če bi se večina Narodne skupščine orientirala v drugi smeri V:« kor jaz, to je, če bi se Narodna skupščina, ki je izvoljena na podlagi Jevtičeve vlade, izjavila za Stojadinovičevo vlado. Mi, ki smo izvoljeni na programu Jevtičeve vlade, -:'0 ramo na tem programu ostati, čeprav grem« v opozicijo.«
Inozemstvo o imenovanju Stojadinovlčeve vlade
Prvi francoski odmevi
Pariz, 25. junija. AA. Sodeč po prvih komentarjih pariških listov, bo nova jugoslovenska vlada naletela v francoski javnosti na odličen sprejem.
Tako piše n. pr. »Temps« v svojem poročilu iz Beograda, da bo Stojadinovičeva vlada predvsem pomirjevalna vlada. Njena prva naloga bo: v miru pripraviti zbližanje med Beogradom in Zagrebom zaradi končne ureditve hrvatskega vprašanja. Sedaj je mogoče upravičeno trditi, da je odprta pot k sporazumu. Stojadinoviču je pripadla čast, da bo vezano njegovo ime na konsolidacijo narodnega edinstva z upravičeno zadovoljitvijo interesov vseh pokrajin. Ne gre samo za navadno premirje med političnimi nasprotniki, ki so prišli v svoji borbi do vrhunca. V resnici se nahajamo na izhodišču nove dobe na podlagi zdrave ocene sedanje stvarnosti in pravičnega razumevanja. kako je treba zgraditi notranjo močno Jugoslavijo, da bo lahko žela spoštovanje od zunaj.
List pristavlja, da daje prisotnost ge. Korošca in Spaha ter posameznih srbskih in hrvatskih osebnosti novemu kabinetu značaj široke nacionalne koncentracije.
Finančno-ekonomski list »Information« objavlja seznam nove jugoslovenske vlad<» Svojemu poročilu pristavlja komentar, v katerem pravi ined drugim: »V Beogradu in notranjosti Jugoslavije so sprejeli z velikim zadovoljstvom vest, da je namestni-štvo izbralo g. Milana Stojadinoviča za novega predsednika vlade.« Nato navaja življenjepis novega premierja in pravi o novem kabinetu, da »pomeni odločen korak k pomiritvi in razširitvi osnov vladne akcije«, in sicer potom sodelovanja skupin, ki stn do zdaj 3tale ob strani.
Poluradna Agencija Havas pravi med drugim: »Stojadinovičev kabinet se je pojavil kot izraz pomiritve in zbližan ja. ki bo na eni strani nadaljeval delo gospodarske in finančne obnove izza Jevtičeve vlade, po drugi strani pa poravnal notranje politične
spore in s skupnim sporazumom rešil hrvatsko vprašanje, da s tem pripravi tla za postopno vrnitev k demokraciji in normalnemu parlamentarnemu režimu.« Havas zaključuje svoje poročilo: »Pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza Pavla bo Stojadinovi-čev kabinet otvoril nov režim. Vse pa kaže, da se v jugoslovenski zunanji politiki ne bo nič izpremenilo «
Sprejem v Nemčiji
Berlin, 25. junija. AA. Imenovanje vlade dr. Stojadinoviča je deležno ugodnih komentarjev vsega nemškega tiska. »Borsen tung« pravi: Novo vlado je sprejela jugoslovenska javnost e soglasnim odobravanjem, še več, tudi opozieija jo je pozdravila. Vlada se sme zanašati na podporo v prebivalstvu. Delala bo, da ublaži notranje-politični položaj, ki se je z zadnjimi volitvami bolj poostril. Računajo, da bo dr. Slojadiiio vič tudi v skupščini deležen dobrega spreje ma. V ostalem mislijo, da bi obstoječa uspava omogočila vladi dokaj svobodno delo ne glede na parlament.
Dalje pravi lisi, da sodijo v nekaterih krogih, da je vlada volilna, med tem ko drugi poudarjajo možnost, da bi vlada imela b'ti delovna. Sicer pa, dokler dr. Stojadinovič sam ne pokaže želje po volitvah, ni zan;» nikakih razlogov.
»Volkiseher Beobachter« govori o pripadnosti posameznih članov nove vlade in o:a-vi. da je v njej devet Srbov, trije Hrvati, dva muslimana in en Slovenec 0 dr. Stojadinoviču pravi list. da spada med najboljše politike in da je njegovo delovanje kot finančni minister in ravnatelj mnogih gospodarskih ustanov najboljše poroštvo, da pozna vse probleme List dalje naglaša kot pomembno, da je dobil notranje ministrstvo dr Korošec, to je ne Srb. ne Hrvat
»Kolnisrhe Zeitung« pravi, da je Nj. Vie kn^z Pavle zelo spretno izvedel prehod Ustvaril je atmosfero, ki daje upanje v po mirienje
»Deutsche Allsemeine ZHtnnr« nnvaia pripravljenost opozicije, da bo ^odpirala no-
vo vlado, čeprav bo ostala Je nadalje zunaj parlamenta. S to vlado vrnemo zanesljivo 'u-čunati na pomirjenje med Srbi, Hrvati in Slovenci.
»Lokal Anzeiger« poudarja važnost podpore. ki jo je dr. Maček obljubil dr. Stojadinoviča.
Tudi drugi listi pišejo v podobnem zmislu.
Angleški komentarji
London, 23. junija. AA. Listi priobčujejo na vidnih mestih vesti o imenovanju nove jugoslovenske vlade pod predsedstvom dr. Stojadinoviča. »Times« priobčujejo pod naslovom »Nova .jugoslovenska vlada — vlada pomirjenja« listo nove vlade in ji dodajajo komentar, v katerem med drugim pravijo: »V vrstah nove vlade so zastopniki vseh strank. Razen predsednika vlade dr. Stojadinoviča so najmar-kantnejše osebnosti vojni minister general Živkovič, notranji minister dr. Korošec in prometni minister dr. Spaho. V vlado so stopili tudi štirje Hrvati zunaj bloka dr. Mačka. Novo vlado, ki je že prisegla, je vsa država sprejela zelo dobro in jo je moči smatrati za vlado notranje pomiritve in konstruktivnega dela.
»Daily Herald« poudarja, da je bil sedanji predsednik vlade finančni' minister v vladi g. Jevtiča. Novo vlado, v katero so stopili med drugimi general Živkovič, Spaho in dr. Korošec, smatrajo v glavnem kot vlado pomiritve v Jugoslaviji. Ta vlada ima značaj nacionalne koalicije.
»Morningpost« poudarja, da je dr. Stojadinovič sestavil koalicijsko vlado in sam v njej prevzel zunanje zadeve. V kabinetu je ostal vojni minister general Živkovič. notranje zadeve je pa prevzel dr. Korošec.
»News Chronicle« piše: Nova vlada je koalicijska in v njej so zastopani radikali, bosanski muslimani, Slovenci, ki jih vodi dr. Korošec, in trije Hrvati. Dt. Stojadinovič sam je srbski radikal z britanskim pojmovanjem.
»Manchester Guardian« priobčuje obenem s poročilom o sestavi nove vlade tudi življenjepis novega predsednika dr. Stojadinoviča.
Vtis v Bolgariji
Sofija, 25. junija. AA. Vsi bolgarski v*ti in vsa javnost, ki živahno spremljajo dogodke v Jugoslaviji, so z veseljem sprejeli vfst o novi vladi. Prihod dr. Stojadinoviča na čelo vlade je zbudil v tukajšnjih krogih veliko zanimanje, čeprav so že prej napovedovali, da bo dr. Stojadinovič najverjetnejši naslednik g. Jevtiča. Dejstvo, da je dr. Stojadinovič odlična politična osebnost in eden izmed največjih finančnih strokovnjakov v Jugoslaviji, mu olajšuje nalogo, da bo v notranji politiki konsolidiral državo in ohranil zdrav državni sistem. V tem smislu ima vlada dr. Stojadinoviča pripraviti tla za popolno normalizacijo političnih razmer v Jugoslaviji. Glede zunanje politike bo nova vlada ostala slej ko prej zvesrta dosedanji pr Ji tični smeri, torej tudi zbl'žanju z Bolgaijo.
Današnji jutranjiki priobčujejo j>oroči!o o imenovanju vlade dr. Stojadinoviča na pivi
Včeraj smo poročali o pogajanjih med tiskarnami in grafičnim delavstvom za obnovitev tarifne pogodbe. Pogajanja včeraj še niso dovedla do sporazuma. Zato se zna zgoditi, da nekateri gg. naročniki današnje številke ne bodo dobili pravočasno. Vse prizadete prosimo, da nam oproste, ker ne zadene krivda ne uredništva, ne aprave »Jutra«.
strani im jx)zdravlj.ajo z velikimi nadami prihod novega predsednika vlade, ki ima duore zveze z vsemi smermi političnega življenja v Jugoslaviji.
Varšavski listi
Varšava. 25. junija. AA. Poljski listi priobčujejo na uvodnih mestih obširna poročila o imenovanju nove jugoslovenske vlade ter prinašajo članke in življenjepise s slikami predsednika dr. Milana S;ojadin»viča. — »Kurier« piše, da so stopidi v vlado dr. S;o-jadinovdča zastopniki Srbov, Hrvatov, Slovencev in muslimanov. To predstavlja poroštvo za zdrav razvoj političnih razmer. Hrvati so sprejeli sa?tavo vlade dr. Stojadinovica navdušeno in z obču''£»m globokega olajšanja. Glavna naloga vlade je pomirjenje in okrepitev dobrih odnošajev z dr. Mačkom.
Vladni list »Gazr-ta Polska« pravi pod naslovom: »Vlada pomirjenja v Jugoslaviji«: Nova vlad« širokih zasnov predstavlja via-do notranje sprave. Ta vlada prinaša zbližanje, potrebno za dokončno ureditev vprašanja notranje politike.
Grški listi
Atene, 25. junija. AA. Grški listi pišejo zelo ugodno o novi jugoslovenski vladi. Vladni list »Katimcrini« poudarja, da se v novi vladi nahajajo zastopniki prejšnjih strank, in naglaša. da je prevzel notranje ministrstvo dr. Korošec. Dosedanje politično delo in osebnost dr. Stojadinoviča in njegovih sodelavcev so najboljše poroštvo za ureditev vprašanj, ki so na dnevnem redu. Grški narod in grška vlada kar naj-topleje pozdravljata to vlado.
Opozicijski »Elefteron Vima« poudarja sodelovanje med novimi in starimi strankami v vladi, ker ji to podeljuje značaj vlade nacionalne koalicije in vlade pomiritve.
Odmevi iz Madžarske
Budimpešta, 25. junija. AA. O politični spremembi v Jugoslaviji prinašajo današnji madžarski listi daljše članke. Osebni org;m ministrskega predsednika Gombosa »Figet-lenseg« pravi, da kaže sestava vlade, da se začenja v Jugoslaviji nova doba, ki bo odstranila strankarska, j>olitična in plemenska nasprotja.
»Magyarsag« pravi, da hrvatska kmetska stranka sicer ni poslala svojih zastopnikov v koncentracijsko vlado g. Stojadinoviča, zato bo pa nevtralno spremljala delo nov« vlade.
»Pesti Naploc poroča, da pomeni vlada g. Stojadinoviča po splošni sodbi pomirjenje In vrnitev k demokraciji. Sestava nove vlade predstavlja v jugoslovenski notranji politiki velepomemben preobrat.
»3Iagyar Hirlap« pravi, da izjavljajo v okolici predsednika vlade g. Stojadinoviča, da nova vlada ne bo izpremenila smeri zunanje politike, kakor so to trdili nekateri listi.
Ministrski predsednik o svojih zvezah s Francijo
Izjava g. dr. Stojadinoviča francoskemu novinarju — Delal bo za še tesnejše zbližanje obeh držav
Pariz, 25. junija AA. Listi priobčujejo izjavo, ki jo je dal predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič beograjskemu dopisniku Havasa. Izjava se glasi;
»V trenutku, ko sprejemam težko dolžnost predsednika ministrskega sveta, se obračajo moje misli k prijateljstvu z zavezniško Francijo, s katero nas vežejo svete vezi skupnih spominov na najusodnejšo stran zgodovine, po drugi strani pa mnogoštevilne podobnosti značaja in čuvstvovanja, tako da lahko rečemo, da se Francozi in Jugosloveni v državi drug drugega počutijo kakor doma. Kar se mene osebno tiče, se ta trenutek ne morem spomniti brez hvaležne presunjenosti toli koristnih in plodovitih naukov, ki sem si jih nabral v začetku svoje kariere v finančnem ministrstvu v Parizu. To zame toli srečno razdobje je v meni še bolj raz-
Nadškof Šarič pri banu
Lukiču
Sarajevo, 25. junija, n. Nadškof dr. Šarič je danes posetil novega bana drinske banovine Predraga Lukiča. Ko je odhajal z banovine, je dejal novinarjem, da je zelo zadovoljen s svojim posetom in da je dobil najboljši vtis. Vprašali so ga. ah sta govorila tudi o novi politični situaciji, pa jim jc odgovoril: »Povsem razumljivo ie. da sva. Ban mi je dejal, da je to pričetek urejevanja naših prilik m da pričakuje, da se bo vse v redu dovršilo.«
vilo ljubezen do vaše lepe države, ki je prirojena vsakomur izmed nas do francoskega genija, do vašega jezika in do demokratskega sistema, ki nam je skupna. Mnogoštevilne osebne zveze, ki sem jih nabral in gojil z vašimi javnimi delavci, so mi dale priložnost, da do sleherne podrobnosti sledim dogodkom pri vas v zadnjih 15 letih in da v njih najdem koristne nauke in novih nagibov za ljubezen do vaše domovine. Načelovanje vladi moje države mi bo ena izmed največjih zadovoljstev ravno zato, ker bom mogel zdaj bolj kakor prej delati za razvoj zvez vsake vrste, ki nas združujejo in za katere imamo skupno ambicijo, da se z njimi okoristimo tako za svoja dva naroda kakor tudi za izboljšanje splošnega evropskega položaja in okrepitve miru.«
letalske sile, tako da bo turška vojska razpolagala z najmanj 800 letali. Za kritje stroškov bodo uvedeni novi davki. Sklepali so tudi o ojačenju vojske na kopnem in vojne mornarice ter o utrditvi dardanel-*kih ožin.
Povečan ie turške vojske
Carigrad, 25 junija k. Turška vlada je sklicala vrhovni vojni svet. Ki je imel doslej tri seje pod vodstvom ministrskega predsednika generala fsmeta Razpravljal »e o povečanju turških vojaških sil Sestavi ien je bil načrt za tri leta po katerem bodo med drugim znatno povečane turške
Italijanska teza o Dodunavski konferenci
Pariz, 25. junija. AA. V rimskih političnih krogih prevladuie glede podunavske konference mnenje, da bi bilo treba delati v dveh etapah Najprej naj bi se dosegel splošni sporazum med vsemi prizadetimi državami, ne izvzemši niti Nemčije, s katerim bi se zajamčila neodvisnost Avstrije, nato pa bi se začela pogajanja za podrobnejši sporazum,' ki bi se dal do seči bodisi na temelju skupne izjave o ne-vmešavanju ali pa na osnovi dvostranskih pogodb, v katerih ne bi bilo določbe o medsebojni pomoči, ker ji Nemčija nasprotuje.
Kaj je opravil Eden v Rimu
Kakor Francija, smatra tudi Italija, da se vprašanje oboroževanja ne sme ločiti od organizacije mednarodne varnosti
Rim, 25. junija k. Angleški minister Eden, ki se že od nedelje mudi v Rimu, je imel včeraj dopoldne svoj prvi razgovor z Musso-linijem, ki so mu prisostvovali tudi angleški poslanik v Rimu sir Eric Drummond, italijanski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Suvich in šef kabineta zunanjega ministrstva baron AloisL Razgovor je trajal do 11.45. 0 njem je bil izdan le kratek komunike, ki pravi, da sta imela Mussolini in Eden dve uri dolg prisrčen razgovor, v katerem sta proučila angleško-nemški pomorski pakt z dne 12. junija, načrt letalskega sporazuma in druga vprašanja v zvezi z angleško-francosko izjavo, podano 3. februarja v Londonu.
Ob 12.30 se je Eden udeležil obeda, ki mu ga je priredil Mussolini v hotelu »Excel-sior«, popoldne pa je imel iz angleškega poslaništva daljše telefonske razgovore z zunanjim ministrstvom v Londonu. Ob 17, je imel Eden drugi sestanek z Mussolini-jem, jutri opoldne pa odpotuje iz Rima.
Kakor zatrjujejo v političnih krogih, Eden ni razpravljal z Mussolinijem samo o ansle sko-nemškem pomorskem sporazumu, temveč tudi o organizaciji varnostnega sistema v vzhodni Evropi, ustvaritvi sličnega siste ma v Podunavju, zapadnem letalskem pak tu glede medsebojne pomoči in omejitvi oboroževanja na kopnem in v zraku. Italija se je glede na angleško-nemški pomorski sporazum, ki je bil glavni predmet razgovorov v Rimu. postavila na slično stališče, kakor francoski ministrski predsednik Laval. Znano je, da temelji italijansko stališče na načelu medsebojne odvisnosti oboroževanja posameznih držav in na doktrini, da ro problema o omejitvi oboroževanja in o organizaciji mednarodne varnosti ne moreta ločiti in uredili vsak zase. Zato zahteva Italija popolno svobodo za svoje oboroževanje na morju.
Kar se tiče letalske konvencije, je Italija mnenja, da mora biti vsekakor udeležena pri njej. ker bi sicer ne pomenila zadostnega jamstva za varnost v zapadni Evropi. Po sodbi italijanskih uradnih krogov je vprašanje letalskega pakta tesno zvezano z drugimi vprašanji britansko-francoskega komunikeja od 3. februarja. Zato Rim ne bo mogel pristati na britansko tezo, po kateri naj bi se najprej uredilo letalsko vprašanje,' nato pa po vrsti vsa druga vprašanja
Komunike o zaključnih razgovorih
Rim, 25. junija b. O zaključnih razgovorih mpd Edenom in Mussolinijem, ki so pozno popoldne trajali dve uri, je bil izdan komunike, ki med drugim ugotavlja, da sta oba državnika topot proučila razne evropske probleme in ugotovila, da bi se mogle smernice, ki so bile določene v londonskem komunikeju z dne 3. februarja in na konferenci v Stresi, v interesu okrepitve miru v Evropi še bolj razviti. V teku razgovorov je bilo v razpravi tudi abesinsko vprašanje.
Angleško posredovanje zaradi Abesinije
Rim, 25. junija, č. Čeprav italijanski tisk z vso odločnostjo trdi, da Italija ne dopušča, da bi se kaka tuja sila vmešavala v njen spor z Abesinijo, zatrjujejo dobro
poučeni politični krogi, da sta Mussolini in
Eden na svojem današnjem sestanku govorila tudi o italijansko-abesinskem sporu. Mussolini je baje dejal, da spor ne more biti predmet razprav Društva narodov, ker Abesinija ni izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela, ko je vstopila v Društvo narodov, da bo namreč takoj odpravila suženjstvo. Za svoje razgovore z Mussolinijem o afriških vprašanjih se je Eden podrobno posvetoval z izvedencem angleškega zunanjega ministrstva Geoffreyom Thomsonom,
London, 25. junija. AA. Listi se v svojih poročilih iz Rima strinjajo, da so bili včerajšnji razgovori Edena in Mussolinija posvečeni izključno britanskemu-nemškemu pomorskemu sporazumu in letalskemu paktu, dočim sta danes načela abesinsko vprašanje.
»Daily Mail« pravi, da Italijani delajo najmanj na to, da dobe protektorat, če ne popolne suverenosti nad obmejnimi abesin-skimi predeli. Izključeno je, da bi se mogle italijanske čete vrniti iz Afrike, preden ne bi Italija dosegla svojega cilja, da pridejo italijanske afriške kolonije v neposreden teritorijalni stik z abesinsko visoko planoto.
»Morningpost« misli, da je končni cilj Mussolinija protektorat ali celo mandat nad vso Abesinijo.
»Daily Telegraph« pravi med drugim, da bi se Italijani mogli zadovoljiti le z nekaterimi splošnimi nasveti, ki naj bi olajšali nadaljnja pogajanja v abesinskem vprašanju, nikakor pa ne s konkretnimi predlogi za ureditev spora. Pri vsem tem misli, da bo Italija vestno proučila vse britanske predloge in nasvete in da se bosta Velika Britanija in Italija v evropskih vprašanjih zelo lahko sporazumeli.
Italija ne odneha
Rim, 25. junija g. O pogajanjih med Edenom in Mussolinijem se je izvedelo ia prav dobro poučenega vira:
Mussolini je včeraj tako eminentno obrazložil načelo neodvisnosti in teritorialne nedotakljivosti Avstrije kot neobhodno potrebo celotne evropske politike, da je bil Eden globoko pod vtisom teh i^jav. Prav te izjave Mussolinija so v znatni meri pripomogle, da sta se zbližali angleSko in italijansko stališče glede problemov Društva narodov. Po vsem tem bo najbrž Anglija v ženevi opustila svojo opozicijo proti italijanskemu naziranju o abesinskem problemu, tako da je ustvarjena za ureditev vzhodnih afriških vprašanj v Društvu narodov za Italijo prosta pot. Kakor pravijo, je bila včerajšnja razprava precej ostra, ker so bile meje pogajanj že več mesecev popolnoma določene in tesno omejene. Glede na abesinsko vprašanje je ostal Mussolini nepopustljiv, tako da bi bila izključena vsaka možnost sporazuma, če ne bi v marsikaterem pogledu popustil Eden. Glede na teritorialne in gospodarske koncesije v korist italijanskih interesov v vzhodni Afriki, ki jih je predlagal Eden, je Italija vztrajala na negativnem stališču in so bile kot popolnoma nezadostne odklonjene. Italija pričakuje mandat Društva narodov nad Abesinijo. Abesinsko vprašanje je potemtakem ostalo včeraj že odprto in je bilo danes glavni predmet pogajanj.
Kako je prišlo do vladne krize
Beograd, 24. junija.
Kriza vlade je trajala ravno pet dni in je bila najdaljša od 6. januarja 1&29. naprej. Začela 6e je 20. junija, ko je podal ostavko na portfelj mini6tra prosvete novoizvoljeni predsednik Narodne skupščine Stevan čirič. Njegova ostavka je bila sprejeta in že istega dne je bila izvršena rekonstrukcija Jevtičeve vlade s tem, da je bil imenovan za ministra prosvete dotedanji minister za socialno politiko dr. Marušič, za ministra socialne politike pa dotedanji mini6ter brez portfelja dr Ha-sanbegovič.
Tako rekonstruirana vlada 6e je sestala 2C. junija zvečer k seji, na kateri je poročal predsednik Jevtič o izvedeni rekonstrukciji in razvil delovni program vlad« za prihodnje tedne," ko naj bi Narodna skupščina predvsem 6prejela nove pora-čunske dvanajstine. Po poročilu predsednika vlade eo ee prijavili k besedi ministri dr. Milan Stoiadinovič. dr. Milan Vr-banič, dr. Ljudevit Auer, dr. Marko Ko-žulj in general Peter živkovič ter utemeljevali svoje mnenje, da.bi morala podati demi6ijo V6a vlada, ker je bila njena glavna naloga izvesti volitve in je treba sedaj dati kraljevim namestnikom priliko da prouče opložaj. Proti temu naziranju eo pledirali ostali člani vlade in večina je bila mnenja, da ni povoda za demisijo celokupnega kabineta, imenovani ministri pa so vztrajali na svojem stališču in izjavili, da oni na vsak način odstopajo. Zaradi tega se je ministrski predsednik Jevtič odločil podati o6tavko celokupne vlade in je takoj s seje odšel na dvor, kjer je sporočil demi6ijo Nj. Vis. knezu namestniku
% Ko je bila d emisija vlade sprejeta, je bilo jasno, da ne gre samo za formalno dejanje, marveč da bodo spričo nastalo politične situacije izvršene najširše konzultacije in pretehtane vse možnosti, še deti večer sta bila v skladu s parlamentarnim običajem kot prva pozvana v av-dienco predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič in predsednik Narodne skupščine Stevo čirič. Konzultacije so se nadaljevale vse tri naslednje dni, v petek, soboto in nedeljo. V petek je bil prvi sprejet predsednik Jugoslovenskega kluba narodnih poslancev Bogoljub Jevtič, za njim pa voditelj združene opozicije dr. Vladko Maček. V soboto so bili pozvani na konzultacijo Nikola Uzunovič kot predsednik JNS ter Aca Stanojevič in Ljuba Davidovič kot šefa nekdanje radikalne in demokratske stranke. V nedeljo so se razvrstile avdience šefov ostalih bivših strank: dr. Korošca, Jovana Jovanoviča in dr. S-paha ter Jugoslovenske narodne stranke Hodžere. Po peturnem odmoru je bil poklican v avdienco dr. Milan Stojadinovič. ki mu je Nj. Vis. knez Pavle izročil mandat za sestavo vlade.
P
onovno opozarjamo
cenjene naročnike inseratov in malih oglasov, da bo glavna praznična številka , Jutra" izšla v soboto zjutraj in da nedeljsko ,fJutroM zaradi praznikop odpade. NAROČILA OGLASOV ZA TO ŠTEVILKO SPREJEMAMO SAMO DO PETKA OPOLDNE.
OGLASNI ODDELEK »JUTRA«
Angleški odgovor Franciji
Laval čaka še na nov razgovor z Edenom, predno bo Francija zavzela svoje stališče do angleško-nem-škega pomorskega dogovora
Pariz, 25. junija AA. Včeraj je prispel odgovor angleške vlade na francoska vprašanja od 17. junija, o angleško-nemškem pomorskem dogovoru. Odgovor je zelo kratek in poudarja, da je ideja sklicanja pomorske konference ob koncu leta umestna, ker poteče letos washingtonski pomorski dogovor.'
Seja francoske vlade
Pariz. 25. junija. w. Ministrski predsednik Laval je podal na današnji seji ministrskega sveta poročilo o zunanjem političnem položaju. V njem je predvsem obvestil ministre o svojih razgovorih z angleškim ministrom Edenom ter jim pojasnil, na Kakšni podlagi namerava doseči nadaljevanje sodelovanja z Anglijo. Ker angleško - francoski razgovori ž« niso bili končani in
Eden, da bo mogel francoskemu ministrskemu predsedniku dati končni odgovor Anglije šele v teku tedina, ee je tudi Lava! omejil samo na splošno obrazložitev položaja. V svojem poročilu je tudi poudarjal da Francija glede abesinskega vprašanja ne namerava opustiti svoje dosedanje rezervi-ranoeti. H koncu seje je podal še trgovinski minister Bonett kratko poročilo o francosko - nemških gospodarskih pogajanjih v Berlinu. Francoska delegacija pri teh pogajanjih se je nocoj vrniia v Pariz, da i>bi nova navodila za njihovo nadaljevanje.
»Newyork Herald« poroča iz dobro poučenega vira, da namerava francoska *-lada zahtevati od zbornice še te dni, preden pojde na počitnice, nov kredit v znesku 2fK) milijonov frankov. S tem kreditom bo vlada pospešila prihodnji mesec gradnjo novih vojnih ladij, ki so že v deta.
Usoda Hitlerjevega biografa
V zadnjem času se je v nem&ki javnosti zopet začulo ime pisca prvega Hitlerjevega življenjepisa. Ta znameniti literat kljukastega križa ae piše Erik Czech-Jochberg in se je šele pred nekoliko leti preselil z Dunaja v Nemčijo. V avstrijski prestolnici je izdal prvo svojo knjigo o »Fiihrerju« in je napravil z njo prav dobro kupčijo. Pravijo, da mu je nesla sto tisoče. S tem pa ae je zameril avstr. oblastveni in jo je pred njihovo nejevoljo pobral v Lipsko. Tu je izdajal mesečnik, ki je imel glavno nalogo, da ščuje proti češkoslovaški, poleg tega pa je pisal debele knjige o Adolfu Hitlerju, ker je konjunktura tako velela. Bil je poleg Rosenberga uradni nacistični pisatelj in nihče si ni upal napraviti mu najmanjšega očitka na račun njegovega pokolenja. Ko je še posnel smetano v protipoljski kampanji, pa so se začeli v vrstah pravovernih hitlerjevcev le dvigati glasovi proti njemu, kajti vrli Czech-Jochberg je služil denar na debelo, medtem ko nekateri nemški pisatelji niso zaslužili niti beliča. Iz konkurenčne zavisti se je Czechovim nasprotnikom le posrečilo, da so celo v »Volk. Beobachterju« razkrili skrivnost njegovega izvora. Erik Czech se namreč ne piše samo tako, marveč je tudi po rodu Čeh in, kar je najhujše, on je pravi nečak slavne ga češkega pesnika Svatopluka Čeha. Svoje ime piše v poljskem pravopisu, drugi priimek Jochberg pa si je nadejal sam, da bd na njem bila vsaj betvica nemštva. Zdaj je mož padel v nemilost zaradi »nečiste« slovanske krvi. Ako bodo Nemci dosledno čistili — koliko jih bo ostalo od onih 100 milijonov duš, ki so jih nedavno v Kraljevcu na Pruskem proglasili za sinove matere Germanije?
Dve struji v vladi Toševa
Nesoglasje v bolgarski vladi zaradi poostritve zakona o prepovedi političnih strank
Sofija, 25. junija. AA. Notranji minister general Atanasov bo te dni predložil ministrskemu svetu zakonski načrt o popolni odstranitvi vseh pojavov, ki so v zvezii z bivšimi političnimi strankami, kakor tudi novelo k zakonu o odstranitvi političnih strank, ki ga je izdala vlada Kimona Geor-gijeva po prevratu 19. maja lanskega leta. Načrt novele poost.ruje sankcije zakona o razpustu političnih strank. Strogo je prepovedana vsaka propaganda zoper sedanji režim in vsak poizkus zbiranja prejšnjih ali ustvarjanja novih političnih strank. Vsakdo, kdor bi se pregrešil zoper novi zakon bo strogo kaznovan, ne glede na to, kakšno mesto ie prej zavzemal v javnem življeniu
V zveizi z nameravanim dopolnilnim zakonom govore v političnih krogih, da se je v vladi pojavilo odkrito nesoglasje. Zoper zakonski načrt ste »e odločno izrekla oro-metn: minister Todor Kožuharov in graibe-ni minister Nikola Jotov. Kožuharov je bil pristaš C-ankova. Jotov pa zemljedelske ve-ze. Eden izmed pogojev Todorja Kožuharo-va za vsitr*p v vlado Andrije Toševa je bil, kakor znano, da izmisite takrat interniranega bivšega predsednika vlade Aleksandra Can-ko^a Jotov in Kožuharov sta se izrekla proti nameravanemu dopolnilnemu zakonu fJd' zato. ker mislita, da se morp bodoči parlament sestavit* samo rvreko razpu^čenih političnih strank Voiaške osebnost; v -ladi Aleksandra Tnševa pa nasprotno še vedno zahtevajo, naj današnja vlada integralno iz-
vaja svoj program od 19. maja. Kakšne bodo posledice nesoglasij v vladi, se bo seveda videlo šele potem, ko pride zakonski načrt pred ministrski svet.
19 žrtev letalske nesreče
Pariz, 25. junija. AA. Havas poroča iz Paname: Zaradi hudega vetra je trimotor-no potniško vodno letalo letalske družbe »Saco« takoj po odletu z letališča Medea-lina v Kolumbiji trčilo v neko drugo tri-motorno vodno letalo. Katastrofa je terjala 19 človeških žrtev. Med ubitimi sta tudi ravnatelj letalske družbe »Saco« in ugledni argentinski operni pevec Carlos Gardel, ki je bil tudi zelo priljubljen filmski igralec. Gardel je z lastno skupino gostoval v nekaterih južnoameriških državah ter je potoval iz Bogote v Panamo na gostovanje v Colonu, Gvatemali in Tegu-cicalpi.
Titulescov odhod v Pariz
Bukarešta, 25. junija AA. Zunanji minister Titulescu je odpotoval v Pariz.
Čsl. pooblastHni zakon sprejet
Praga, 25. junija AA. Parlament je včeraj v obeh čitanjih sprejel zakon o širokih pooblastilih vladi.
Proces v Sarajevu
Sarajevo, 25. junija, n. Danes se je po dvodnevnem presledku nadaljeval proces zaradi bosanske agrarne afere. Sodišče je zavrnilo predlog obrambe, da se' kot priči zaslišita tudi bivši ministrski predsednik dr. Srškič in sedanji prometni minister dr. Spaho. Branitelji so zaradi tega vložili pri-ziv.
Eden izmed obtožencev, Vekoslav Oče-našek, agrarni ocenjevalec iz Kiseljaka je predvčerajšnjim umrl.
Proces bo trajal še okrog tri tedne. Sodišče je odredilo, da morajo agrarni ocenjevalci izdelati pismene elaborate, kako so vršili oceno posameznih zemljišč.
Iz državne slvšbe
Beograd, 25. junija, p. S kraljevim ukazom sta imenovana za starejšino sreskega sodišča v Trebnjem dr. Ivan Bizjak, do-sedaj sodnik okrožnega sodišča v Varaž-dinu in za starejšino sreskega sodišča v Tržiču Slavko Papež, dosedaj sodnik sre-skega sodišča v Krškem.
Z odlokom prosvetnega ministra sta napredovala v višjo skupino veroučitelja Anton Avbelj v Mariboru in Josip žužek v Kranju.
S kraljevim ukazom je premeščen na predlog ministra socialne politike za višjega svetnika pri sreskem načelstvu gališke-ga sreza dr. Ljudevit Haring, dosedaj višji svetnik pri sreskem načelstvu v Ljutomeru.
Beograd, 25. junija AA. Imenovana sta za uradniškega pripravnika-zdravnika pri načelstvu črnomeljskega sreza zdravnik dr. Boris Malerič, za uradniškega pripravnika higienskega zavoda v Banjaluki pa kemik Albin Podveršič.
Zadnje priprave za evharistični kongres
Pripravljalni odbor je objavil na prebivalstvo Ljubljane poziv, v katerem pravi med drugim:
Se nekaj dni in Ljubljana bo pozorišče velikih evharističnih svečanosti. Teh slavnosti se bo naša ožja slovenska domovina udeležila v ogromnem številu. Vso pozornost pa smo dolžni posvetiti zlasti številnim gostom, ki dospejo iz inozemstva in našim izseljencem, ki menda tudi še niso v tolikem številu obiskali domovine. Evharističnemu kongresu bo prisostvoval sv. oče Pij XI. po svojem posebnem odposlancu. prvem cerkvenem knezu bratske Poljske Nj. Em. kardinalu Hlondu. Prvikrat se bo zgodilo, da bo stopil na svobodna jugoslovenska tla službeni zastopnik vrhovnega cerkvenega poglavarja. Kongresnim svečanostim pa bodo prisostvovali tudi najvišji predstavniki domačih oblasti.
Ljubljana je ob vseh podobnih prilikah pokazala, da čuti s polno slovansko gostoljubnostjo in se zaveda tudi velike tuj-sko-prometne važnosti takih prireditev. Če kdaj, je Ljubljana za II. jugoslovanski Ev-haristični kongres poklicana, da posveti številnim gostom in evharističnim romarjem vso pozornost. To pozornost naj med drugim pokaže zlasti tudi z bogato okrasitvijo hišnih fasad, oken in balkonov ter s čim učinkovitejšo razsvetljavo v času, ki je za to določen.
Okrašene naj bi bile prav vse hiše v mestu ter hiše, ki se držijo neposredno mesta, zlasti bogato pa še one ulice, po katerih se bodo vršili sprevodi. Slavnostni značaj naj bi mestu dale predvsem številne zastave, državne in papeške. Prav tako naj bi bile fasade pokrite še z malimi zastavicami. Balkoni naj bi bili drapirani z lepimi preprogami in trobojkami. Kot okras za fasade prihajajo v poštev okrogli venci, od katerih se spuščajo dolgi trakovi, ali pa girlande. Okna, balkoni, izložbe itd. naj bodo okrašene s cvetjem.
Na Vidovdan, 28. t. m. od 9. do 10. zvečer bo slavnostna razsvetljava vsega mesta. V tem času naj bi bila razsvetljena vsa okna, fasade, izložbe, balkoni itd. s svečami, žarnicami, reflektorji ali kakor že.
Ob priliki nočne procesije razsvetlite okna ob oestah, po katerih gre nočna procesija, čeprav gre Najsvetejše s procesijo še le od stolnice dalje. Razsvetlite pa samo okna in balkone, ki gledajo na cesto, po kateri gre procesija, ne pa tudi stranske fasade.
Za glavni sprevod dne 30. junija popoldne razsvetlite okna po onih ulicah, po katerih se vije glavna procesija.
V	soboto ob 3. popoldne bo na Stadionu prvo manifestacijsko zfeorovanje. Papežev legat kardinal dr. Avgust Hlond bo imel svoj nagovor v slovenskem jeziku.
Kongresne prireditve bo posnela za zvočni in nemi film zagrebška tvrdka »Zora«. Poseben film bo posnet tudi za Ameriko. Kongres bo filman v celoti, ne le v odlomkih za običajne filmske žurnale
Sloviti Ciril-Metodov zbor iz Zagreba bo imel koncerta 29. t. m. ob 18.30 v frančiškanski cerkvi in v ponedeljek 1. julija v veliki dvorani Uniona Vstopnice se že dobe v knjigarni Glasbene Matice.
V	petek, 28. t. m. in v soboto, 29. t. m. ob 21. uri bo glasbeno društvo »Ljubljana« izvajalo v unionski dvorani veliki Hand-lov oratorij Mesija (vstopnice v kongresni pisarni na Miklošičevi c. 7).
Gledališče bo vprizorilo 28. in 30. t m. ob 21.30 na Kongresnem trgu, 29. t. m. ob 19. pa v dramskem gledališču Gregorinovo pasionsko dramo »V času obiskanja«. Opera izvaja 29. t m. ob 18. v opernem gle dališču Wagnerjevega »Parsifala«. V noči od sobote na nedeljo ob 2. zjutraj bo na Kongresnem trgu predstava »Slehernika«. (Vse vstopnice pri gledališki blagajni).
Ljubljančane opozarja pripravljalni odbor, naj si vstopnice za sedeže na Stadionu in za prireditve, dalje kongresne knji žice in znake preskrbe v predprodaji, ker bo na kongresne dni same prevelik navaL
smernice dela in stremljenja Jadranske straže, je mala podmladkarica počastila s šopkom cvetja go. kumico, soprogo advokata g. dr. A. Klemenčiča, nakar je bil izvršen ceremonijel blagoslovitve prapora po domačem g. župniku in prapor izročen po razvitju malemu predsedniku P. J. S. in nato zastavonoši, obema prav odločnima malima možakoma. Med slovesnostjo je šolski pevski zbor pod vodstvom učitelja g. Klemenca odpel več pesmic, ki zmorejo našemu naraščaju poglobiti pomen posebniS dobrin naše obalne narodne lastnine in dobrine.
Po opravljeni slovesnosti se je po trgu razvil dolg sprevod navdušene podmlad-kove mladine, pred katero je zastavonoša ponosno nosil pravkar krščeni prapor, nato pa so jim sledili še vsi važnejši javni in kulturni predstavniki našega trga, vs«m na čelu pa je igrala trška gasilska godba.
— na.
Jadranski dan v Sevnici
Sevnica, 23. junija V nedeljo okrog 9. ure je gasilska godba z živo koračnico izvlekla šo zadnje le-nuharje iz postelje in jim naznačila pot k slavnostnemu razvitju in blagoslovitvi prapora Podmladka Jadranske straže, ki mu pripada sevniška mladina. Okrog okrašenega odra s slikami pokojnega in sedanjega vladarja se je zbrala v sredi trga pod senco zelene lipe pestra podmladkova otroška družina in preprosti narod, ki ga je godba izvabila izpred cerkve. Sledeč zgledu drugih družin v naši banovini, ki so pred nedavnim razvijale svoje prapore v Ljubljani in enako na današnji dan tudi v drugih središčih Slovenije, je bilo kaj primerno, da se oglasi tudi pri naših, sicer zelo zavednih državljanih odločna nacionalna beseda in izrazi trdna zavest o našem Jadranu, ko še vedno, že po tolikih letih osvobojenja prav zelo rado in ne preveč obzirno kramljajo takozvani »nem-škutarji«, sicer pa prave štajerske korenine.
Po zelo izbranem, globoko občutenem govoru predsednika, sodnika g. Ravtnerja, ki je očrtal v kratkih besedah pomen m
Natakarji za izpremembo načina in plačevanja postrežbe
Ljubljana, 25. junija. Kdor le malo pozna današnje socialno stanje natakarjev, njihovo delo in stanovske težave, mora priznati, da je njihovo gibanje za zboljšanje socialnih pogojev ne le upravičeno v njihovem interesa, ampak tudi v interesu naših gostinskih podjetij in v interesu gospodarstva giede na naš tujski promet. Sedanje stanje na-takarskega stanu je bilo že večkrat predmet ostrih kritik, a zlasti zaradi zelo neurejenega sistema postrežbe, ki gostu jemlje živce, podjetniku pa goste.
Tako so natakarji prišli do zaključka, da je treba sedanji sistem postrežbe v vsakem pogledu spremeniti — in sicer z uvedbo procentno revirnega sistema, to je, da se vsakemu natakarju v večjih podjetjih določi število miz. V tem svojem revirju bi bil le on sam strežaj in plačilni hkrati — plačilni za vso kavarno ali restavracijo naj se pa odpravi. To bi bila za natakarja nedvomno lepa socialna pridobitev — in krivičnega odnosa med plačilnim in navadnim natakarjem ne bi b3o več. Prav tako bi bil zadovoljen tudi gost, ker mu ne bi bilo več treba dajati dvakratne napitnine. A natakarji so tudi proti vsaki napitnini, ki je, kot neobvezna le nekakšna miloščina gosta in kot taka sramotna za prejemnika. Zato so za obvezni 10 odst. prispevek na potrošnjo. S tem bi bilo ustreienp dostojnemu gostu, ki dai« danes 25 odst. in več odstotkov napitnine. Tako bi bilo s procentno revirnim sistemom ustieženo vsem, tudi podjetniku, ker bi z njim na številu gostov le pridobil zaradi boljše postrežbe m večje pazljivosti natakarja v določenem mu revirju.
Iz tega pa že samo po sebi sledi, da mora natakar doseči z uvedbo procentno-revirnega tudi normirane mesečne plač« v sorazmerju z 10 odst. prispevkom gostov, a prav tako socialno zavarovanje
Poleg teh in drugih manj važnih zahtev so natakarji odločno za skrajšanje delovnega časa. Saj ima natakar danes najdaljši delovni čas in je prav ta čas tudi vzrok tako velike brezposelnosti natakarjev. Malo pereča je pa njihova zahteva za popolno odpravo ženskih moči v velikih podjetjih, ki bi se dala omiliti v toliko, da ženska moč po 22. uri ne moTe biti več v službi.
Upamo, da bodo natakarji v kratkem dosegli svoje upravičene zahteve. Čas je, se tudi vprašanje natakarskega stanu reši sodobnim socialnim in gospodarskim potrebam primerno. Natakarski stan bo pridobil na ugledu. Natakar je zdaj le nekak »slučajnostmi« delavec brez socialnih pravic. Zato je njegovo prizadevanje po izboljšanju stanovskih razmer treba toplo pozdraviti. Koristilo bo vsem.
Zadnje športne vesti
Protest z balkanijade. — Velik Spored v Pragi.
Sofija, 25. junija AA. Včeraj se je sestala bolgarska športna zveza in sklenila vložiti pritožbo pri. mednarodni nogometni zvezi zoper verifikacijo tekme Jugoslavija : Bolgarija za balkanski pokal. Sklep utemeljuje s tem, da sodnik ni priznal Bolgariji četrtega gola.
Dunaj, 25. junija w. Predsednik odbora za srednjeevropski pokal Coppola je odločil, da se mora tekma n. kola Austria : Slavija igrati v soboto ali nedeljo v PragL Prav v teh dnevih pa se mora igrati tamkaj tudi tekma med Sparto in Fiorentino. če "se oba češka kluba ne bosta mogla ze-diniti, kateri bo igral v soboto in kdo v nedeljo, bo o tem odločil žreb
Bolgarsko-ruska trgovinska pogajanja
Sofija, 25. junija AA. Te dni se bodo začeli trgovinski razgovori med bolgarsko in rusko vlado. Ruska vlada je predlagala bolgarski, naj se vse nabave iz Rusije plačajo v levih, za katere bi Rusija kupovala bolgarsko blago.
Vremenska nanoved
Dunajska vremenska napoved za sredo:
Se bolj toplo in najbrž tudi več neviht.
Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej vedro, ponekod začasno oblačno in morda tudi nevihte.
Ifudfe
Major Lavrič se je podal na Gorenjsko, kjer je v teku 14 dni zbral 7 oficirjev, 38 mož in 3 strojnice, s katerimi je 19. novembra ponoči krenil preko Ljubelja ter s hitrim udarom zasedel Borovlje, kjer je brez večjega odpora razorožil nemško obrambo. V hitrih in odločnih sunkih je v naslednjih dneh očistil vse ozemlje južno od Drave od Podkloštra do Borovnice pri Ja-liciji, s čemer je bil ves slovenski Rož in znaten del Zilske doline zaseden po naših četah. Junaški major Lavrič je torej s svojo maloštevilno četico hrabrih borcev osvobodil in branil to ozemlje na skoro 70 km dolgi fronti.
Dne 30. novembra 1918 je bil major Lavrič imenovan za vojaškega pooblaščenca jugoslovenske vlade za Koroško, razen ve-likovškega okraja. Ker se je celovška vlada bala, da bo major Lavrič s svojimi zvestimi udaril na Celovec, je intervenirala dunajska vlada pri Narodni vladi v Ljubljani, da bi se pričela pogajanja za mirno poravnavo spora. V resnici pa je šlo koroški deželni vladi le za to, da pridobi na času, da organizira svoj Volks\vehr v obrambo. In tako smo šli Nemcem na limance. Major Lavrič in general Maister sta sklenila Celovec zasesti že 30. novembra, kar je major Lavrič Celovčanom v posebnem proglasu tudi že sporočil, toda zasedbo so preprečila pogajanja, ki jih je med tem sprejela Narodna vlada v Ljubljani. V 14 dneh, ki jih je celovška vlada s temi itak brezuspešnimi pogajanji pridobila, je organizirala močno obrambo, ki je našim četam brez znatnejše ojačitve onemogočila nadaljnje prodiranje.
Major Lavrič je imel proti koncu decembra 1918 za obrambo Koroške za črto od Podkloštra preko Borovelj do Galicije sicer okroglo 400 borcev, 14 strojnic in 3 topove, vendar je to komaj zadoščalo za obrambo, spričo vedno jačjega odpora avstrijskega Volksw-ehra, zato na kako zasedbo Celovca ni bilo misliti, ko je bila
I najugodnejša prilika po lahkovernosti Ljubljane zamujena.
Organizirani avstrijski Volkswehr je prešel polagoma v ofenzivo, ker je spoznal našo skromno obrambo. Najhujši boji so se razvneli v odseku majorja Lavriča v času od 4. do 8. februarja 1919. Volkswehr je napadel naše obrambne postojanke pri Pod-kloštru in Borovljah. Kljub vsemu junaštvu in hrabrosti naših čet so se morali naši oddelki umakniti na eni strani proti Pod-rožci, na drugi strani pa proti Borovnici pri Galiciji. Zlasti težke so bile borbe pri Borovljah, kjer je padlo 10 naših borcev, 30 pa jih je bilo težko ranjenih. Major Lavrič, ki se je junaško boril v prvi črti, je bil težko ranjen, njegov adjutant poročnik Sirnik je padel. — Major Lavrič je zašel v avstrijsko ujetništvo, odkoder se je po okrevanju vrnil v domovino, kjer je služil še nekaj časa V naši vojski, nato pa je stopil kot invalid v pokoj ter se nastanil v Mariboru. Njegove hrabre prsi je dičilo visoko odlikovanje reda belega orla z meči.
Ves slovenski narod, zlasti pa koroški borci ohranimo junaka-tovariša, pokojnega majorja Lavriča v trajnem in častnem spominu. Ostal bo nam in našemu borbenemu naraščaju svetel zgled, kako se nesebično in požrtvovalno služi blagru naroda in veličini ljubljene domovine. — Legija koroških borcev.
Maribor, 25. junija
Slovo od pok. majorja Lavriča na starem mestnem pokopališču v ponedeljek popoldne je bilo prav prisrčno. Prišli so pokojnikovi znanci in častilci v ogromnem številu, tudi častna četa 45. pešpolka z va-jaško godbo je prišla. Toplo občutene so bile besede, ki jih je spregovoril v poslednje slovo predsednik Maistrovih borcev prof. dr. Anton Dolar proslavljajoč pokojnikove junaške čine v vročih borbah za osvoboditev Korotana. Matični pevski zbor je ubrano odpel žalostinko »Vigred«, častna četa je oddala salvo, turobno so odmevali zvoki vojaške godbe. Krsto so dvignili v avtofurgon, ki je odpeljal telesne ostanke slovenskega junaka v Gradec, kjer so jih v tamošnjem krematoriju upe-pelili. Slava njegovemu spominul
Spominska plošča v Stranjah
Stranje, 25. junija V nedeljo se je izvršila pri nas skromna a zato tem prisrčnejša slovesnost odkritja spominske plošče blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Gasilska četa iz Kamniške Bistrice je zbrala denar in dala vzidati na narodno šolo v Stranjah ploščo iz domačega apnenca z naslednjim napisom:
VITEŠKEMU KRALJU ALEKSANDRU I. UEDINITELJU Nikdar ne bo zatrla časov sila, kar Tvoja je ljubezen v Eno zlila: Od Brane, Rinke, Skute in Planjave nosila Bistrica Ti bo pozdrave. Slovesnosti so se udeležili g. sreski načelnik Kosi, predsednika občin Kamnik in Kamniška Bistrica, šola Stranje z učitelj-stvom, gasilske oete Kamniška Bistrica. Kamnik z zastavo in Duplica, prosvetno društvo Stranje, strelska družina Mekinie in mnogo domačinov. Pred ploščo je zapel zbor prosvetnega društva Stranje pesem »Blejski zvon«. Nato je slavnostni govornik g. župnik Langerholz orisal delo blagopo-kojnega kralja kot vladarja in kot človeka, kakršnega so poznali naši lovci v prelepi Kamniški Bistrici. Nato je deklami-rala učenka Slavka Langerholzova za to priliko zloženo pesem: »Pokojnemu kralju«. Slavnost je zaključilo petje državne himne. Obiskovalci naše prelepe Kamniške Bistrice in drugih naših prirodnih kra-sot, poglejte si ta skromni spomenik in spominjajte se Onega, katerega liubezen nas je v Eno zlila.
Občni zbor Zveze jugosl.-čsl. lig
Beograd, 25. junija V soboto in nedeljo je bil v Beogradu občni zbor Saveza jugoslov.-češkoslovaških lig. Danes delujejo lige skoraj v vseh važnejših krajih naše države — od Bleda
in Maribora do Skoplja. Obstoji že blizu <20 podružnic.
Iz letnih poročil posameznih lig se je videlo, kako važno nalogo vrši vsaka in kako potrebna je ustanovitev novih lig v drugih krajih. To velja zlasti za obmejne kraje, kakor so Jesenice, poleg tega pa za kraje, kamor prihajajo Cehoslovaki na letovišče. Na občnem zboru se je ugotovilo, kako važni sta bili turneji predavanj po Češkoslovaški predsednika ljubljanske lige dr. Stareta, ki je v desetih krajih vzbujal zanimanje za Slovenijo in zlasti njene Alpe, in predsednika skopljanske lige prof. Jelačiča, ki je skušal dvigniti zanimanje za Južno Srbijo. Uspeh obeh turnej se kaže v zvišanem češkoslovaškem obisku obeh pokrajin. Obenem se je v obeh pokrajinah pojavila potreba, da se izda novi češki vodnik po teh krajih. V Južni Srbiji že delajo za ustanovitev novih lig v Bito-Iju, Ohridu itd.
Misel, da se ustanovijo izvršilni odbori za posamezne banovine, je bila sprožena v Dravski banovini, lani se je ustanovil še izvršilni odbor lig Savske banovine, ki tudi uspešno deluje. Na beograjskem zboru se je predložilo, da se naj Savez lig organizira tako, da bodo v vseh banovinah obstojali banovinski izvršilni odbori.
Poročilo Saveza je vzbudilo precej debate in je bilo sproženih mnogo koristnih predlogov, kako naj bi se njegovo uelo poživilo.
Izmed poročil posameznih lig je vzbudilo največjo pozornost in pohvalo poročilo ljubljanske lige, mariborske lige in skopljanske lige, pa tudi govor mini'stra dr. Kukovca, ki je govoril zlasti o zunanjepolitičnem položaju Slovanstva.
Po podelitvi absolutorija je bil izvoljen odbor, kateremu predseduje g. minister dr. Kumanudi, posledoveči podpredsednik je načelnik Momčilo Miloševič, podpredsednika sta dr. Egon Stare, predsednik ljubljanske lige in izvršilnega odbora lig Dravske banovine in dr. Milovan Zoričič, predsednik Upravnega sodišča v Zagrebu, dočim med ostalimi člani odbora ni bilo
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne FF8I1Z JOSCfOVC grenčice
Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Htjtlrur
sirUjmjcrMjuAir
pere LUX hitro in brez truda.
mnogo sprememb. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen predsednik mariborske lige dr. Kukovec.
Po izvršenih volitvah so bile sprejete resolucije, kakor jih je predlagal Izvršilni odbor Dravske banovine, ki zahtevajo sodelovanje obeh držav in narodov na vseh poljih in obenem pozivajo vso javnost, da naj sodeluje pri zbližanju; poseben poziv je veljal naši mladini, ki naj goji staro idejo češkoslovaško-jugoslovanskega kulturnega zbližanja in naj bi vsaj 1 semester študirala na češkoslovaških visokih šolah, da si s tem razširi svoje znanje in obzorje.
Zadnja resolucija govori o čim tesnejšem sodelovanju vseh društev, ki gojijo pri nas stike z drugimi slovanskimi narodi. Ponovno se je pokazalo, da imajo različna taka slovanska društva pogosto skupne cilje, zaradi česar se priporoča, da delujejo kolikor mogoče po predhodnem sporazumu.
Občni zbor je pokazal, da prodira misel jugoslovansko - češkoslovaškega in sploh slovanskega zbližanja med vedno širše plasti naroda.
ČITAJTE
ŽIVLJENJE IN SVET
Surov napad pijanca
Kamnik, 25. junija Orožniki so izvedeli, da je hišni posestnik Andrej Hanžič na občinski poti iz vasi Mlake pri Komendi v pijanosti in objestnosti z nožem zabodel 251etnega Adol-fa Koželja. 251etni Koželj se je ponoči vračal proti domu v spremstvu svaka Križ-mana, posestnika iz Mlake. Ko sta dospela do Križmanove hiše, sta na poti postala. Od strani sta začula korake, takoj nato pa glas: »Adolf, če si ti, glej, da izgineš, če ne, te ustrelim!«
Koželj in Križman nista prav nič odgovorila, po glasu pa sta spoznala 421etnega posestnika Hanžiča, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi pretepov in težke telesne poškodbe. Ko je Hanžič prišel bliže, je pristopil h Koželju in ga sunil z nožem v desno stran nad ledvicami ter mu prere-zal trebuh pod rebrami do hrbtenice, ki jo je tudi poškodoval.
Ranjencu je nudil prvo pomoč banovinski zdravnik dr. Jože Bohinjc iz Cerkelj pri Kranju, Hanžiča so pa orožniki aretirali. Dejanje je priznal, vendar se zagovarja, da ga je Koželj prvi napadel s kolom, kar pa ni res in kar zanika tudi Križman, ki je bil priča. Ugotovili so, da je Hanžič že od 20. t. m. stalno popival in grozil zdaj enemu, zdaj drugemu, da ga zakolje. Prepeljali so ga v sodne zapore v Kamniku. — Koželjevo stanje je precej resno.
niki svetovali, naj počivam in držim di-jeto, toda popolnoma mirovati res ne morem, zato delam tako rekoč dijetalno.
—	Kaj pripravljate?
—	Hudo lahko reč: nič presenetljivega. Pišem komedijo v dveh dejanjih »Uzviše-na svinja«. Ko bo ta končana, sežem po novem načrtu, ki je že dozorel do prvih
skic Bo zopet satirična komedija, kakor so bile moje zadnje večje komedije. Obravnavala bo pojav, ki je pri nas čedalje bolj očiten, namreč: ljudje polagajo preveliko važnost na razne šolske diplome kot dokaz človekove izobrazbe. V ospredju dejanja bo sin bogatega očeta, ki mu je oče
kupil diplomo. S to diplomo aedaj dela kariero...
—	Potemtakem ste že dovršili komedijo o učenih ženskah?
—	Mislite komedijo »Ujež«, moje najnovejše dovršeno delo? Da, ta je že izročena upravi beograjskega gledališča in pride v jeseni na oder. Zanima Vas vsebina? »Ujež« je kratica, ki pomeni: Udruženje jugoslovenskih emancipovanih žena. Gre za ženske — javne delavke. Razdelil sem jih v dve kategoriji: v prvi so ženske, ki so po intelektu in sposobnostih poklicane za javno delovanje in ki tudi vedno delajo z vsem prepričanjem. V drugi kategoriji so pa ženske, ki se ne vtikajo v javne zadeve iz prepričanja ki tudi nimajo zadostnih sposobnosti; te postajajo članice raznih odborov samo zato, da lahko gredo z doma, pa zato, da jih včasi fotografirajo in objavijo v listih, da sede na banketih, da dobe odlikovanja itd. Take ženske kajpak smešim. V ospredju dejanja je predsednica nekega društva, ki si je zastavilo nalogo, skrbeti za ohranitev rodbine kot temelja družbe. Predsednica se bavi s to rečjo samo zato, da je lahko predsednica, ter se tolikanj navdušuje za bankete, deputacije in druge podobne reči, da njena rodbina propada, dokler ona rešuje »rodbino kot temelj družbe«.
G. Nušič je pripovedoval vsebino svoje nove komedije z nekakim lokavim nasmehom in porednim zadovoljstvom. Oči so mu pobliskavale, češ, zopet sem jim zagodel! — O njegovi satiri marsikdo misli, da je preveč nedolžna in bolj humorna ka-
kor pa moralična. In vendar naj bi kome* diograf imel pred očmi ideal ljudi, ki so boljši od tistih, katere smeši: če smeši, dela to iz nekega skritega moralnega ogorčenja.
Nato sem navezal razgovor.
G. Nušič se je zresnil in dejal:
— Komediograf bodi kronist svojega časa, vedno v najtesnejši zvezi z dejanskim življenjem, vendar njegova prava naloga ni samo ta, da registrira, zapisuje in prikazuje smešnosti ljudi in življenjskih za-pletljajev, marveč mora takisto ocenjevati dejanje in nehanje svojih oseb. Prav v tem je vrednost Gogoljevih komedij. Dandanes ne mislimo, da hi tako dogajanje bilo še vedno mogoče, marveč vidimo tedanjo družbo, a skozi njo se nehote pokaže marsikaj, kar je tudi nam znano, da, še predobro znano. To so tiste občečlove-ške poteze, ki jih zasledimo tudi pri Mo-ličreu in daleč nazaj pri Aristofanu. znak, da so v vsakem času poleg minljivih tudi trajni in splošni pojavi. Vešč komediograf mora izmed življenjskih pojavov izbrati ftim več trajnejših, ki se potem izpremi-njajo samo po svojih vnanjih oblikah. Kako taki pojavi vzlic siceršnjim oblikovnim izpremembam kljubujejo času, priča n. pr. tole: Moliereove »Smešne precioze« se pojavljajo v devetnajstem stoletju v srbskem okolju pri Stenji Popoviču kot »Pokundi-rena tikva«, a »Pokundirena tikva« današnjih dni je »Gospa ministrica«. — Glejte, moje reči so prenatrpane s humorjem, zato kajkrati ne zapuščajo vtisa, da je tud< tu v ozadju moralno vrednotenje. Skozi
KULTURNI PREGLED
Razgovor z Br. Nušlčem
O njegovih novih komedijah — O nalogah komediografa — O rasnem duhu
literature in še marsikaj
Biograd na moru, junija
Lepi kraji so kakor prijetni spomini: človek se vedno rad vrača vanje. Tako me je hrepenenje po morju in po mediteranski lepoti naše Dalmacije zopet zaneslo sem ob Pašmanski kanal, v idilični kraj, kjer je morje kakor veliko švicarsko jezero in gozdovi kakor v Toscani. V enem letu se ni kdove kaj izpremenilo: očarljivi koncert slavčkov zvečer, ko luna posrebri valove, je bil isti kakor lani, in takle večer v gozdu ob morju je prav za prav najlepši »festival«, ki ga more nuditi majhno dalmatinsko mesto.
Drugače Biograd vidno napreduje. Pravkar so pričeli razširjati in poglabljati pristanišče tam blizu lepe vile, ki jo ima naš častitljivi rojak in bodri korenjak, zaslužni gospodarski prosvetitelj Dalmacije g. štrekelj. Poslej bodo lahko -v Biogradu pristajali veliki parniki. že od lam ima mestece električno razsvetljavo in vodovod z dobro, hladno vodo. Prav sredi junija so prihajali z bližnjih otokov in z notranjih krajev Dalmacije ljudje, ki jim je voda tako velik božji dar kakor kruh. Človek iz naših zelenih in mokrih krajev si težko zamisli, kaj pomeni v kamnitih, izsušenih krajih, .kjer usiha sleherno zele-
nje, izvzemši najodpornejše drevje, nekoliko te naravne tekočine, ki jo vsi devlje-mo v
*
Toda na tem mestu ni besede o prebrani vodi. V Biogradu na moru ni voda življenjska zadeva. Tu je vse lepo in zeleno. kakor le redkokje v Dalmaciji.
V mondenem hotelu »Ilirija«, ki si ga je nedavno zgradil inž. Karaganjan m ki je eden najlepših hotelov na vsej obali do Splita, sva neko vroče popoldne sedela z avtorjem »Gospe ministrice«, z najpopularnejšim srbskim in sploh jugosioven-skim književnikom, g. Branislavom Gj. N u š i č e m. Mojster je že dobrih mesec dni v tem hotelu. Jugoslovenski gost postane takoj pozoren- nanj. Kdo ga ne bi poznal vsaj po sliki: markanten obraz, bistre oči. za njegova leta kar presenetljivo temni lasje, vpognjen trd ovratnik, široka ovratnica; vsa ta gibčna figura najrajši tiči v sivi suknji salonskega kroja. — Tu se prav dobro počutim, mi je dejal g. Nušič. — Mislim, da mi najbolj koristi gozd, kraj ni niti malo monden. a življenje je prijetno. Prišel sem, da si naberem kaj rezerve za delo pozimi. Sicer so mi zdrav-
Maši kraji i:
Ministri v vladi g. dr. Milana Stojadinoviča
Minister za kmetijstvo dr. SVETOZAR STANKOVTČ
Minister za socialno politiko in narodno zdravje NIKOLA PREKA
Kako se je major Lavrič boril z& Koroško
Major Alfred Lavrič, ki je te dni umrl, je bil oficir redkih vrlin. Že kot komandant bataljona 17. pešpolka se je na italijanski fronti odlikoval z izredno hrabrostjo in junaštvom. Svojim vojakom, ki so ga zaradi plemenitega značaja vzljubili, je bil najboljši tovariš in skrben komandant. Svojih podrejenih nikdar ni izpostavljal po nepotrebnem nevarnostim, kadar pa je bilo potrebno, je s svojimi »Janezi« udaril tako, da je bil uspeh vedno siguren. Njegovo osebno junaštvo je bilo vedno zgledno, j kar tudi ni ostalo brez vpliva na njegove čete. Za junaštvo, s katerim je že takrat branil našo slovensko zemljo, je bil odlikovan z najvišjimi odličji.
Ko se je po prevratu vrnil s svojimi četami v domovino, se je stavil na razpolago Narodni vladi v Ljubljani. Dne 6. novembra 1918 mu je poverila nalogo, da zasede vse ozemlje južno od Drave, izvzemši sodni okraj Pliberk, kjer je prodiral že poročnik Malgaj. Major Lavrič je kot odločen Slovenec izredno težko in odgovorno nalogo z veseljem sprejel, izrazil je le nekatere tehtne pomisleke zaradi maloštevilnih čet in sredstev, ki so mu stale na razpolago. Toda poverjenik za narodno obrambo dr. Pogačnik je vztrajal pri svoji odločitvi, zlasti ker je tudi načelnik generalnega štaba II. vojnega okrožja polkovnik Ulman-ski izjavil, da mu razen orožja in municije in skromne vsote denarja ne more ničesar nuditi. Prejel je povelje, »-da izvede vojaško organizacijo slovenske Koroške in da priklopi to pokrajino jugoslovenskemu državnemu ozemlju.«
Minister za vojsko in mornarico general PETER ŽIVKOVIC
Notranji minster dr. ANTON KOROŠEC
Minister za promet dr. MEHMED SPAHO
Minister za trgovino in industrijo dr. MILAN VRBANIČ
■■■■ Tel. 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 ZNIŽANA VSTOPNINA!	Samo §e danes ob 4„ 7.15 In 9.15 uri zvečer
MARLENE DIETRICH
v filmu
CARICA VSEB RUSOV
Domače vesti
♦ Rektor sofijske univeite v Beogradu.
INa povratku iz Pariza, kjer je prisostvoval slavnosti 300 letnice Francoske aka demije, se je ustavil v Beogradu rektor sofijske univerze dr. Mihail Arnaudov. Obiskal je mnoge 6voje stare prijatelje in znance ter poklicne tovariše na beograjske univerzi.
+ Počastitev spomina narodnega muče-nika in zaslužnega prosvetnega delavca. V vasi Odri blizu Tetova so odkrili spomenik zaslužnemu učitelju Gligoriju Jo-vanoviču, ki so ga med okupacijo 1915. ubili bolgarski komiti. Učitelj Jovanovič je bil doma iz Bele Crkve v Banatu, a je že ob izbruhu prve balkanske vojne emi-griral v Srbijo, v Balkanskih vojnah 6e je hrabro u-dejstvoval kot vojak, potem pa je nastopil učiteljsko službo v tetovski okolici ter si je zlasti v Starem selu pridobil velike zasluge kot prosvetni oionir Pri posvetitvi njegovega spomenika, za katerega je zbralo prispevke učiteljstvo tetovekega sreza, je opravil obrede SOlet-ni duhovnik Milan Popovič, ki je bil prijatelj pokojnega Jovanoviča in ki je tudi pokopal njegovo truplo. Slavnosti se jt poleg učiteljstva udeležila velika množica iz vsega okraja, ki se je hvaležno spominjala zaslužnega narodnega delavca 'n inučenika.
♦	Velika propaganda za čebelarstvo v čačku. Podružnica čebelarskega društva v čačku je pred tedni na slojem občnem zboru sklenila prirediti po vsem okraju propagandistična predavanja, združena s čebelarskimi razstavami. Začetek te pomembne propagandistične akcije je bil v nedeljo in so odborniki podružnice priredili predavanja v 26 okoliških vaseh. Taka predavanja se bodo vršila do jeseni in v nekaterih vaseh že sedaj pripravljajo tudi večje čebelarske razstave.
Agitacija za zimo......LUTZ
♦	Podaljšan rok za sprejem slušateljev beograjske višje pedagoške šole. Rektorat
višje pedagoške šole v Beogradu je podaljšal rok za sprejem slušateljev prvega letnika do 5. julija, da bi tako učnim močem narodnih šol nudil možnost sprejema v letošnji tečaj na podlagi ocen za fcolsko leto 1934-35.
+ Na banovinski kmeti jsko-gosipodinjski šoli v št. Jurju pri Celju se prične šolsko leto 15. septembra. Pouk traja 10 mesecev. Zavod ima namen izobraziti kmečka dekleta v dobre kmečke gospodinje. Kol-kovano lastnoročno spisano prošnjo (kolek za 5 Din) za sprejem je po6lati direktno vodstvu banovinske kmet.-gosp. šole do 1. avgusta. Prošnji je treba priložiti: krstni list, domovnico, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo ter obvezo staršev oziroma varuha (kolek 2 Din), da bodo plačevali stroške šolanja. Za sprejem je potrebna starost najimanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Mesečna oskrbovalnina znaša 350 Di n. Plačuje se mesečno v naprej. Kraljevska banska uprava in sreski kmetijski odbori prispevajo za gospodarsko šibkejše prosilke gotovi del mesečne oskr-bovalnine.
♦ Slava samostana sv. Nauma. Romantični samostan sv. Nauma ob Ohridskem jezeru slavi 3. julija svojo slavo. Na ta dan se zbere okrog samostana velika množica domačih in tujih gostov in je
tradicionalna slava tudi velikega pomena za tujski promet, ki ee uspešno razvija na srbskem jugu. Prometno ministrstvo je letos odobrilo poeetnikom slave sv. Nauma polovično voznino, ki velja za čas od 1 do 7. julija.
Gradim štedim kupim LUTZ
*	Ureditev velikega pokopališča nemških vojnih žrtev v Bitoiju. V Bitolju je društvo za zbiranje zemskih ostankov nemških vojakov dovršilo veliko pokopališče, kjer so uredili grobove za 4163 nemških vojakov, ki so padli v okolici Bitolja. Pokopališče z mavzolejem ima videz nekakšne utrdbe, ki ima na svojem obzidju grbe raznih nemških dežel. Grobovi niso v vrstah, temveč v krogu, v sr«j-di pa je spominsko svetišče. Stroški velikega pokopališča so znašali okrog 6 milijonov dinarjev.
♦	Hudi nal'ivi v okolici Skoplja. V nedeljo proti večeru so bili v okolici Skoplja močni nalivi, ki so povzročili nevarno poplavo Markove reke. Tudi železniška proga je bila na dolžino 700 m pod vodo in je bil zaradi tega nekaj časa prekinjen promet na progi Skoplje-Djevdjelija. Markova reka in njeni pritoki so poplavili tudi preko 150 oralov njiv in travnikov ter porušili nekaj mostov. škodo so cenili na pol milijona dinarjev.
| Zvočni kino Ideal |
Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer Fredric March v sijajnem filmu
Nesmrtni ljubavnik
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.—
♦	Denarni zavodi v dravski banovini na Vidov dan 28. t. m. ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov v dravski banovini«.
♦	Obiedeie obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u —Pri odkritju spominske plošče na
ivana Vrhovnika rojstni hiši, so bili navzoči med drugim tudi: predsednik šent-petrske moške podružnice g. Rohrmann s štirimi odborniki in podpredsednica ženske podružnice ga. Dudvikova, zastopajoča v Prekmurju odsotno predsednico go Potočnikovo s sedmimi odbornicami, k. so prodale nad 200 Vrhovnikovih razglednic. — V dodatek poročila je treba tudi omeniti, da je kot prvi 6prožil misel spominske proslave g. Alojzij Potočnik, učitelj v pokoju, iskren prijatelj pokojnega g. Ivana Vrhovnika. G. Potočnik je tudi kot bivši mestni svetnik 26. junija 1926. predlagal mestnemu 6vetu imenovanje g. Vrhovnika za častnega meščana. Predsednik mestne občine g. dr. Ravnihar je g. Potočnika pooblastil, da je vodil vse priprpve spominskega slavja.
u— Zadnjič v letošnjem šolskem letu apelira naš najvišji glasbeni zavod, ljubljanski državni konservatorij na zanimanje vseh slojev našega prebivalstva ter jih opozarja na poslednjo letošnjo javno produkcijo gojencev drž. konservatorija, ki bo drevi ob pol 7. uri v fil harmonični dvorani. Nastopijo gojenci solopetja, klavirja, violine in čela, v dveh točkah todi
Na toaletno mizo
lepih dam,
td hočejo ohraniti adravo kote in zdrav naravni taln spada k
RIVIERA
TOALETNO MILO,
ki je Izdelano po kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega olja
»droieni orkester dri.' kooservatorija in orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom odličnega skladatelja in dirigenta prof. L. M. škerjanca. Orkester spremlja soJopevko Korenčanovo jn klavirski koncert, ki ga igra gojenec Bojan Adamič. V celoti je spored izredno zanimiv. Ponovno opozarjamo na točen začetek ob pol 7. uri in na izvedbo Mozartovega d-mol koncerta za klavir 6 spremjje-vanjem orkestra. Sedeži po 5 Din, stoji šča po 2 Din se dobe tekom dneva v knjigarni Glasbene Matice, od 6. ure daflje pa pred Filharmonično dvorano, kjer bo sklepna javna produkcija.
u— Ljudska univerza. Drevi ob 20. se bo vršil na državni trgovski akademiji izredni občni zbor Ljudske univerze. Na dnevnem redu je j sprememba pravil. Vsa včlanjena društva vabimo. Upravni odbor.
»Močvirno kopališče« Boleče nevralgije 10 f	ublažujejo topli
obkladki blata že ® po nekoliko kope-ljih. Novi pavšalni cenik: Pistyan in-® formator, Zagreb, Strossmayerjev trg 1-11.
Maturanti II. drž. realne gimnazije v Ljubljani iz leta 1925. prirede 28. t. m. proslavo desetletnice mature v gostilni Robežnik na Viču. Zbirališče ob 20. pri električni uri na križišču Bleiweisove, Tržaške in Rimske ceste. Odhod ob 2015 — Dr. Bleiweis.
Za sončenje samo »NIGGEROL«. Dro-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul.
u— Močvirski odbor začenja svoje delo.
Odbor za osuševanje Barja, ki je bil izvoljen že pred nekim časom, se je včeraj zjutraj o-estal na svoj! prvi seji z edinim dnevnim redom: konstituiranje predsedstva. Za predsednika je bil z vsemi glasovi izvoljen posestnik Vladimir Peruzzi iz Lip, za podpredsednika inž. Maks Dekle-va, za blagajnika pa odvetnik dr. Ivan Modic, ki je v odboru kot zastopnik banske uprave. Močvirski odbor, ki predstavlja najvažnejšo gospodarsko korporacijo naših Barjanov, tvorijo deloma virilisti, med katere spadajo posestniki z najmanj 50 hektarji zemlje na Barju, deloma po
Pride slavna:
Dorotea Wieck
v prekrasnem veledelu
USPAVANKA
občinah voljen) zastopniki prizadetih kmetov, a razen banske uprave je zastopana v njem tudi mestna občina po dveh delegatih. Zadnji čas 6e vse delo odbora izčrpava v sodelovanju pri regulaciji Ljubljanice, za katero prispeva pretežni del svojih tekočih sredstev, za bližnjo bodočnost pa ima pripravljen obrežen načrt za regulacijska dela na Barju samem (ureditev hudournikov, dograditev jarkov itd.).
u— Redni izleti po Ljubljanici. Mornarska sekcija JS je sklenila po uspelem ia-letu na Vrhniko prirejati redne izlete 6 čolnom na Podpeč in na Vrhniko. Vožnja po Ljubljanici z udobno urejenim ponto-nom in močnim motorekim vlačilcem, ne zaostaja za drugimi izleti v okolico LJubljane, temveč jih prekaša po 6voJi originalnosti in užitku. Poletno jutro na vodi. na večftonskem za vožnjo urejenem pon-fconu je užitek, za katerega bo vsakdo hvaležen ljubljanski mornarski sekciji, če omenimo še, da Je preskrbljeno za brezhibno navigacijo p on tona, za vožnjo z ležalnimi fotelji, za vso možno udobnost 'u
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2, stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6- oblačnost 0—10, 7. padavine v nun, 8. vrsto padavin, Temperatura: prve števHke pomenijo
najvišjo, druge najnižjo temperaturo. Ljubljana 7, 762.4. 18.2, 80, 0, 1, —, —; Ljubljana 13. 761.2, 28.6, 4&, SSW1, i, —; Maribor 7, 761.3, 20.0, 80. NW1, 3. —, —; Zagreb 7, 762.0, 21.0, 70, SE1, 4, —, —; Beograd 7, 760.5, 21.0, 70, SE1, 4, —, —; Sarajevo 7, 763.1, 14.0, 90, 0, 10, dež, 3.0; Skoplje 7, 759.8, 19.0, »0, 0, 8, dež, 10.0; Kumbor 7, 760.3, 20.0, 90, 0, 6, —, —; Split 7, 760.3, 25.0, 50, E2, —, —; Rab 7, 761.2, 23.0, 70, NB2, 4, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 16.0, 95, Wl, 0, —, —.
Temperatura: Ljubljana 30.0, 15.4; Maribor 27.0, 17.0; Zagreb 30.0, 18.0; Beograd 26.0, 17.0; Sarajevo 22.0, 12.0; Skoplje 25.0, 17.0; Kmroboa- —, 17.0; SplK 30.0, 21.0 Rab —, 20.0; Rog. Slatina 27.0, 15.0.
P
onovtto opo$at)ctmo
cenjene naročnike inseratov in malih oglasovt da bo glavna praznična številka , Jutra" izšla v soboto zjutraj in da nedeljsko „Jutro" zaradi praznikov odpade. NAROČILA OGLASOV ZA TO ŠTEVILKO SPREJEMAMO SAMO DO PETKA OPOLDNE.
OGLASNI ODDELEK »JUTRA«
da je preskrbljeno na ladji med vožnjo, ki traja do Vrhnike 2 in pol ure, za skromni bufet, potem je ta akcija mornarske sekcije vsekakor posrečena zami-seL In cena je nizka. Tako ni dvoma, da bodo ti izleti, ki zasledujejo edini cilj propagande za Jadransko stražo, nova privlačnost za ljubitelje izletov po edini vodni poti, ki jo pač imamo. Vožnja, k: jo aranžirajo spretni bivši mornarji je popolnoma v režiji mornariške sekcije in se redni izleti vršijo zaenkrat vsako pr-vo nedeljo v mesecu.
u— Umrl je g. Urban Robič, železniški sprevodnik v pokoju, star 69 let. Pogreb bo jutri ob pol 16. z Vodovodne ceste 72, k Sv. Križu. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Starše skavtov in volčičev, ki nameravajo iti na tabor, prosimo, da 6e zglase v četrtek 27. t. m. zvečer med 6. in 7. uro v Skavt6kem domu na velesejmu, če žele imeti še kakšne informacije. — Uprava Zmajevega stega 6kavtov v Ljubljani.
u— Zveza gospodinj opozarja na predvajanje o električni kuhi, ki bo danes ob 20. Breg 8. Pokušnja jedi. Vstop prost.
u— Društvo »Delo in eksistenca« sklicuje na nedeljo dne 14. julija t. 1. izredni občni zbor, ki se vrši ob pol 9. nri v vrtnem salonu hotela Lloyda. Dnevni red je običajen.
u— Izlet na slovensko Koroško in Veliki Klek 28., 29. in 30. t m. Prijave in informacije pri Putniku za nebotičnikom do četrtka 27. t m. do 12. ure.
u— Poneverba v carinarnici, policija In sodišče. Kakor smo zabeležili, vodita preiskavo o poneverbi carinskega uradnika Frana Dubroviča finančna direkcija in
| Zvočni kino Dvor
Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer LIANA HAID v muzikalnem filmu
ZVEZDA VALENCIJE
Cene: Din 4.50 in 6.50
uprava glavne carinarnice v Ljubljani. Policija doslej ni prejela o stvari še nobene oficielne prijave, temveč je bila v soboto samo ustno povabljena, da po svojem zastopniku prisostvuje zasliševanju osumljenca na kirurškem oddelku. Po informacijah, ki jih je zbrala o dogodku, pa je kriminalni oddelek včeraj dopoldne vložil pri državnem tožilstvu prijavo, na kar je namestnik državnega tožilca g. Br. Goslar predlagal uvedbo sodne preiskave proti Dubroviču in odredbo preiskovalnega zapora. Stanje Frana Dubroviča se polagoma obrača na bolje, tako da je njegovo življenje že izven nevarnosti.
u —Preproge — perzijske bo prevzemal v strokovnjaško popravilo 1. julija v hotelu štrukelj poverjenik in specialist banovinske tkalnice preprog v Sarajevu. Naslovi naj 6e pustijo pri vratarju.
u— Shranjevanje čolnov čez poletje in zimo sprejema kopališče na Ljubljanici Telefon 29-8«.
Iz Celja
e— Vsi celjski iskreni Jugosloveni brez razlike stanu in politične opredeljenosti so dolžni, da se udeležijo ustanovitve Bra-nibora, ki bo 27. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Narodnega doma. Odbor.
e— Akademiki! Abiturienti! V četrtek 27. t. m. ob 20. bo v Celjskem domu sestanek Društva jugoslov. akademikov v Celju. Tov. Miro Pavšič bo predaval o »ideo loški usmerjenosti akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani«. Obenem bodo na programu tudi informacije o univerzitetnih študijah. Za članstvo udeležba obvezna, abiturienti iskreno vabljeni!
e— Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v torek 2. julija od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlago-va 8.
e— Stane Vidmar pred sodiščem. Danes
ob 8. se bo začela na sreskem sodišču v Celju zanimiva razprava proti predsedniku >Boja« Stanetu Vidmarju, ki ga toži upravni svet Celjske posojilnice d. d. zaradi Vidmarjeve izjave na zborovanju »Boja« lani 10. maja pred Narodnim domom v Celju in minister n. r. g. dr. Albert Kra-mer zaradi Vidmarjevih izjav na lanskih zborovanjih -»Boja« dne 20. maja v Trebnjem in dne 10. junija na Bledu. Celjsko posojilnico zastopa celjski odvetnik g. dr. Juro Hrašovec. ministra g. dr. Kramerja ljubljanski odvetnik g. dr. Cepuder.
e— Nesreča z najdeno patreno. V nedeljo je našel 14 letni kočar jev sin Anton Žvipelj iz Kokarja pri kopanju v Savinji patrono. Deček je tolkel po patroni, pri čemer je patrona eksplodirala in mu raz-mesarila obe roki. 2vipelj se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Obnovite takoj srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20_3C zvočna komedija »Škandal v Rimu« in rvočni tednik.
Iz Maribora
a— V občinsko prevedbeno komisijo, ki
ima nalogo proučiti način prevedbe magistralnih uslužbencev v odgovarjajoči poiožaj državnega urad.ništva, so bili na zadcij: seji občinskega odbora izvoljeni mestni predsednik dr. Fr. Lipold referent I. odseka dr. Vauhnik in mestni svetnik H. Sabotv.
a— Društvo magistralnih uslužbencev ]e imelo v ponedeljek v mestni posvetovalnici svoj redni občni zbor. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor z J. Bar-letom kot predsednikom in dr. Rojkom k?t podpredsednikom na čelu.
a— Črna maska bo nastopila drevi na unionskem borišču. Tako je sporočil g. Konic v ponedeljek zvečer rokoborbo ljubečemu občinstvu. V ponedeljek zvečer je jusro-sloveneki mojster Mairkovič premagal židovskega Herkula Faktorja, Jugosloven Janež francoskega črnca Kid Cameya, ruski medved Kirilov pa Angleža Mortona. Borba med Poljakom Šerbinskim in Nemcem Aiudc-schem je ostala neodločena.
a— Maturo na državni trgovs4ci akademiji so napravili; Tarman Genovefa z odličnim uspehom. Demšar V. Vodenik Marija, Jelene Vera, Zavodnik Alberta in Pele Marija s prav dobrim uspehom, Usar Ferdinand, Sluga Adolf, Hiti Marjan. Kirechof Ferda, Čeh Ernesta, Lindtner Hildegarda, Hauptmann Vida, Pfeifer Danica, Lorber Anton, Jakac Ljubo z dobrim uspehom, Fabjan Artur, Karničnik Ana, Orel Franja z zadostnim uspehom, dva kandidata sta pa bila odklonjena na tri mesece.
a— Mladeniči se sprejemajo v voj.no obrtno šolo voino * tehničnega zavoda v Kraau-jevcu, vojno - obrtno šolo zavoda v Obili-cevem ter nižjo šolo vojne akademije v Beogradu. V piva dva zavoda se sprejemajo v starosti od 12. do 15. leta, v nižjo šolo vojne akademije pa od 18. do 22. leta. Pojasnila se dobijo pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11.
a— Ii I. dekl. mešč. šole. Vpisovanje z? šolsko leto 1935-36 bo v četrtek 27. t. m. <vl 8 do 12. in od 15. do 17.
a— Na 2. drž. dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici bo vpisovanje v četrtek Jne 27. t. m. od 8. do 13. Sprejemajo se učenke,
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
obilje humorja ni takoj opaziti njih etičnega jedra, zato sem navadno dokaj pozno dobil pravo satisfakcijo, potem, ko so se prvi vtiski porazguoiili. Toda jaz sem zadovoljen tudi s pozno satisfakcijo, morda zato, ker mi je Bog namenil dolgo življenje in torej dovolj časa, da jih poč* kam.
Ali je zadovoljen z najnovejšimi uspehi v inozemstvu?
G. Nušič je vedro odvrnil:
—	Kako da ne ? Morda sem s svojimi komedijami pripravil pot drugim jugoskv venskim dramatikom. Sedaj se za »Gospo ministrico« resno zanima neka berlinska gledališka agencija. Pri vsem tem Je najlepše to. da »Gospo ministrico« povsod sprejemajo kot nekako domačo reč. Ah. saj tudi druge žuli pretesen čevelj. Ni£ novega pod solncem.
Odtod je razgovor prešel k proznim spisom g. Nušiča Beograjski založnik Geza Kohn izdaja njegove zbrane spise; dvajset knjig je že izšlo, pet jih še izide. Knjige gredo tako dobro, da se sedaj že pripravlja druga izdaja, ki bo urejena Kronološko. »Veste, še sam nisem vedel, Kaj vse sem napisal. Kc so izhajaie posamezne knjige zbranih spisov, so me razni ljudje opozarjan. češ, tega ni, pa onega ni. Pozabil sem, da tem to spisal in objavil; je pač križ, ko človek mnogo piše in potlej z vsem tem obračunava.. .«r
Dolga literarna preteklost.
—	Rodil sem se tedaj, ko se je nekako
pričela naša nova književnost. Upam, da ne umrjem prej, dokler ne -vidim noeiteljev njenega novega preporoda.
Ta izjava se mi je zdela značilna, zato sem g. Nušiča takoj prijel za besedo: Kaj zahteva od nositeljev novega literarnega preporoda? Po čem Jih bo spoznal?
— To, da se prilagode novim težnjam, novim oblikam, da preiščejo in preobrazijo globoke vrelce našega jezika, da najdejo nove lzraževalne forme, toda take, ki bo skozi nje vedno govorila duša našega naroda. Kot gledališki človek sem vsek-dar čutil, da ne moremo dati v vsem tega. kar dajejo svetu večji narodi, a v nečem smo vendarle lahko izvirni: to, kar ustvarja naše gledališče, imej obeležje naše rase! Ne le dramatikova beseda: tudi režiserjevo pojmovanje, tudi igralčeva igra! Kar velja za gledališče, veljaj za vse slovstvo: naši pisatelji naj ne opuščajo barve naše zemlje; vzgojimo v literaturi lepe cvetove, vendar naj se povsod čuti. da so srkali iz najše zemlje; da nosijo nad pečat!
Spričo tega so mu izmed jugoslovenskih pisateljev najbližji tisti, v katerih vidi najčistejše razne izraze: Bora Stankovič. Jovan Dučič, Oton Župančič — pa Krleža in Ivo Andrič. Kajpak, posebno rad ima starejše »Sicer pa.« je pripomnil šaljivo, »o starejših ne govorim rad. Pokopal sem 36 književnikov in jim govoril ob grobu, zato nimam poguma da bi izrekel o njih kak-čne literarne sodbe ^c
Naposled je razgovor nanesel še na slovensko dramatiko. G. Nušič je dejal:
— V kolikor jo poznam, mislim, da bi slovenski dramatski avtorji s svojimi očitnimi sposobnostmi lahko dali še več kakor so. Nisem si na jasnem, kaj jih zadržuje: ali občutje majhnosti, ali pa, kakor mnogi mislijo, verski okvir. Za ae sodim, da vera v Evropi ni nikdar zamorila velikih duhov, zato mi je bližja prva razlaga, kajti občutje osamljenosti in majhnosti je zelo težko duševno občutje in mora prav posebno ležati na ustvarjalcih narodovih duhovnih vrednot. Mislim, da bo bodočnost mnogo tesneje zbližala vse jugoslovenske rodove in tako odprla tudi slovenskemu pisatelju širši svet, kakor mu ga nudijo tesne geografske meje Slovenije, šele tedaj se utegne slovenski dramatik popolnoma razživeti in najti tisto Širina ki mn je morda sedaj nedostaja...
G. Nuftič je medtem odpravil na pot svojo gospo, izpil turško kavo & povedal mar-sikak dovtip. Improvizirani razgovor bi lahko tekel de dolgo: vedno so vstajala nova vprašanja. Toda čas je ie bil, da sva jih odločno prekinila, zakaj od zunaj je vabilo morje, rahla sapa je nosila vonj bližnjega gozda; tudi govoriti je treba »di-jetalno«. Kajti najpametneje živi, kdor v vsem drži »etijeto«: to, čeear vsi ne znamo in ne moremo.,,	—o.
Beograjski listi o Mszetovi
Kakor je bilo že sporočeno, je v beograjski operi bila nenadoma odpuščena naša sopranistka Anita Mezetova. Zanimiva komentarja priobčujeta beograjska dnevnika »dtampa« in »Vreme«.
V »štampi« je bil naslednji članek brez podpisa:
»Gdč. Anita Meze, odlična članica naše opere, je dobila od uprave gledališča zelo ljubeznivo pismo: »Iščite si drugo mesto, ker nam niste več potrebni.« Tako gledališče. prav za prav g. Hristič (direktor opere) ali še bolje ga. Rogovska (Hristoviče-va). Kar se tiče publike, pa je zadeva čisto druga: gospoda Hrističa celo sezono ni bilo v gledališču, pa se to ni niti čutilo. In 6e se res zgodi, da naša najboljša pevka ne bo ponovno angažirana, bo to čutila ne le publika, ampak tudi gledališče in gledališka blagajna.«
Komponist in kritik Milenko žfrvkovič piše v »Vremenu« ob priliki gostovanja znanega francoskega tenorja Burdinoja naslednje:
»V vlogi Manon je gdč. Mezetova ustvarila nov tip v nizu svojih kreacij, ki jih je dajala na naši sceni, kar nas je končno prepričalo, da ta naša mlada, rasna pevka s svežim in blestečim liričnim sopranom in vibrantnim igralskim talentom stoji na začetku zavidljive umetniške kariere. Melodične linije partiture Manon je prinašala z lahkotnostjo vedno zveneče tn prečiščeno in njen zvočnih barv bogati organ je dal linijam najlepše modulacijske prelive. Razuzdani temperament mondenke Manon, ki ima	2 Damo a taBaeBJami,
je prihajal spontano do izraza iz kreacije te ljubke in ognjevite pevke. Pri tej predstavi je »reducirana« gdč. Mezr-tova dobila popolno satisfakcijo in je bila nagrajena z nenehajočimi aplavzi naklonjene publike.«
Zapiski
Nor svezek »Življenja in sveta«. Pravkar izisla prva številka 18. knjige priljubljenega tedenskega obzornika »Življenje in svet« priobčuje na naslovni strani reprodukcijo slike Saše Santla »V dubrovniški luki«. Nadaljuje se razprava dr. Maksa Kremžarja >Homoiopathia«, prav tako se nadalje razpleta potopisno kramljanje dr. Antona De-beljaka >Po sinii Adriji«. Dr. Mirko černič je prispeval tehtni članek »Kirurška tub«r-kuloza in planinsko zdravilišče«, ki opozarja na nujno potrebo našega javnega zdravstva in 8 slikami prepričevalno ponazoruje uspehe zdravljenja kirurške tuberkuloze. Anton Ingolič je zastopan s povestjo »Ze-bica«, ki samo potrjuje njegov mnogo obetajoči pripovedni talent. Nadaljuje se Essad-begova »Zarota zoper svet«, članek >Clovek proti naravi — narava proti človeku« obravnava zanimive poiave iz prirode. »Ženska — morski ropar« vodi v pretekle *ase, v rubriki »Ir literarnega sveta« pa piše A. Debeljak o književni kraji in o Drobnjako-vičevi knjigi »Ribolov na Jadranu«. V ostalih rubrikah najdeš obilo mikavnega štiva. a med besedilom mnoge slike. Vse to stane bore dva dinarja.
Zinka Knnfeva ia Mario Šimenc sta te dni vpešno gostovala v Sofiji.
ki so brez slabe ocene dovršile 4. ali 5. razred osnovne šole in ne bodo do 1. septembra t. L prekoračile 14. leta. Učenke predložijo pri začasnem vpisovanju samo izkaz o šokkem napredku. Redno vpisovanje bo 2. in 3. septembra.
a— II. redni občni zbor Mariborskega tedna r. z. z o. z. bo v četrtek 27. t. m. ob pol 18. v mestni posvetovalnici.
a— Redni občni zbor Mariborskega Šahovskega kluba se bo vršil v torek 2. julija ob 20. v kavarni »Central« z običajnim dnevnim redom.
a— Logarjeva borba i divjimi lovci. Logar
Jakob Špenger je naletel v Attemsovih gozdovih na Planini na tri divje lovce.. Ko jih je logar a pozivom »stoj« pozval, naj se ustavijo, je sledil strel, ki pa k sreči logarja ni zadel. Prišlo je do streljanja na obeh straneh in so divji lovci naposled pobegnili. Orožniki eo v gozdu našli neko puško tn dobili na podlagi te najdbe dragoceno smer pri izsledovanju krivcev.
a— Goljufov ne manjka. Posestnika Janeza Ferka od 8v. Trojice je neki neznanec opijanil, nato pa ga pripravil do tega, da je podpisal pogodbo za prodajo svojega posestva za znesek 25.000 do 30.000 Dio tt-r
V	soboto zvečer se je vršila v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani redna letna skupščina ljubljanskega Združenja trgovcev. Skupščino, ki je pri zanimivi debati trajala nad tri ure, je otvoril predsednik g. Karel Soss, ki se je v uvodu poklonil spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Spomnil se je tudi smrti bivšega predsednika Franca Stu-pice, nadalje Jurija Verovška, Ivana Krivica, Amalije Magdičeve, Josipa Pollaka in Adolfa Potokaria, nakar je pozdravil številne predstavnike oblastev in gospodarskih organizacij, zlasti magistratnega nadsvetni-ka dr. R u p n i k a, predsednika Zbornice za TOI g. J e 1 a č i n a in tajnika dr. Ples-s a. predsednika Zveze trgovskih združenj g. Josipa Kavčiča, predsednika Društva industrijcev in veletrgovcev g. Staneta Vidmarja, predsednika Društva trgovskih potnikov g. Kreka, predsednika pomočniškega zbora g. Melicerja, predstavnika Trgovskega društva »Merkurc g. Š k r a j n e r j a, ravnatelja trgovske nadaljevalne šole g. G r u m a, predsednika Društva izložbenih aranžerjev g. Č u 1 k a in pozneje došlega narodnega poslanca dr. K o-c e t a.
V	svojem poročilu je predsednik g. Soss omenil, da se je moralo trgovstvo tudi lani boriti s skrajnimi lapori in poslovno negotovostjo ter z vedno večjimi dajatvami, kar je privedlo do skupnega nastopa proti pretiranim davkom. Ohširno se je pečal tudi z vprašanjem javnih del, zlasti cestnih del, pri čemer pa odpade od skupnega zneska »68 milijonov le 35 milijonov na dravska banovino. Dolžnost naših narodnih poslancev bo. da dosežejo naknadno zvišanje kreditov za našo banovino. Predvsem nam je potrebna cestna in železniška zveza s Suša-kom in zasavska cesta. V pogledu telefonskih pristojbin je vlada ugodila dolgoletni zahtevi trgovstva, vendar se trgovstvo še n« more strinjati s sedanjimi tarifami. Glede denarnih zavodov pa je predsednik predvsem poudaril dejstvo, da šele danes vidimo obseg nesreče, ki nas je zadela, ko vidimo. da naši denarni zavodi ne poslujejo normalno. Potrebna pa bo za ozdravljenje tudi dejanska pomoč našim denarnim zavodom. Z novim finančnim zakonom pa se mora odložiti izvajanje zakonskih predpisov, po katerih se mora denar mladoletnih nalagati v Državno hipotekarno banko. Tudi samoupravni proračuni se morajo prilagoditi dejanskemu gospodarskemu stanju. Sistematično bo treba revidirati vse dosedanje trošarine in pristojbine ter napraviti načrt za sanacijo zadolženih občin.
Ljubljansko občinsko gospodarstvo
Zaradi težkih davčnih bremen se v Ljubljani razna podjetja selijo v okolico, kar povzroča padanje trgovskega prometa. Dolgovi mestne občine znašajo nad 180 milijonov Din in zahtevajo samo za obresti na amortizacijo 15 milijonov letno. Mestne trošarine in uvoznine obremenjujejo vsakega prebivalca povprečno s 300 Din na leto. Razumljivo je, da se gospodarski krogi branijo pristati na povišanje uvoznin in doklad tem bolj, ker so bile lani povišane državne davščine. Če upoštevamo, da je vsak prebivalec v Ljubljani obremenjen s 3000 Din mestnega dnlga in da je Ljubljana relativno najbolj zadolženo mesto v državi, potem se morajo odločujoči zavedati, da je prišla zadnja ura za sanacijo mestnega gospodarstva. Za razvoj Ljubljane se v vseh letih ni pazilo na to, da bi privabili v mesto velika podjetja in industrije, ki bi nudile prebivalstvu novih zaslužkov. Kako nazaduje Ijub-
Gostovanje Anite Mezetove v Zagrebu. Minule dni je nastopila v zagrebškem gledališču slovenska rojakinja gdč. Anita Me-zetova, prej solistka beograjske opere, kot Mirni v »La Bohemec. Zagrebška kritika se izreka zelo ugodno o pevki in poudarja umetniške kvalitete njenega nastopa.
Večer plesne šole Mete Vidmarjeve. Izmed produkcij, ki jih posamezne umetniške šole prirejajo za zaključek šolskega leta, je nastop plesne šole Mete Vidmarjeve pred-snočnjim privabil v dramsko gledališče izredno mnogo občinstva. Večer je razveseljivo izpričal, da je ples, ta najsubtilnejša in najelitnejša med umetnostnimi vrstami, tudi pri nas deležen v javnosti zmerom širšega in globljega zanimanja, obenem pa da mu tudi pri nas dorašča nekaj svežega, talentiranega, z resno voljo kvišku stremečega naraSčaja. Spored je uvedla skupina učenk s stiliziranim predavanjem osnovnih elementov plesnega ustvarjanja, korakov, hoje in vzmahov. Telesno in duševno naporne, prav po svoji naravni prvobitnosti zanimive like so mlade plesalke podale skrbno dognano in lepo. obenem pa so pred gledalci za trenutek odgrnile pogled v delavnico obsežnega študija in napora, ki je na začetku vsega potreben za vsako ritmično kreacijo. Drugi del večera so izpolnili predvsem solistični nastopi učenk: Titka Šker-Ijeva v »študiji«. Marija Gradnikova v »Pravijo, da sem srečna«. Vida Lojkova v »Temi«. Marija Tratnikova v »Improvizaciji*. Poleg tehničnega znania so plesalke pokazale tudi mnogo samonikle kreativne moči ter intimnega smisla za simbolično oblikovanje doživetja. Ti solistični nastopi so pri
istočasni prejem 6000 Din, ki jfh pa v resnici ni dobiL Ferk je zadevo prijavil orožnikom.
a— Pred malim kazenskim senatom se ,e
zagovarjal včeraj dopoldne znani vlonv-.ec Emerik Čuš, ki je, kakor znano, začetkoi»i maja t L udri v stanovanje ge. Eignerj-ave v Židovski ulici ter ob tej priliki odnesel razno zla/tnino v vrednosti 2000 Din. Krivdo je priznal, obsojen je bil na 18 mesecev 'o-bije ter triletno izgubo častnih državljanskih pravic.
a— šušteričev material je zbran. Je precej obširen in se je izročil drž. tožilstvu, k; bo sestavilo obtožnico, nakar bo v kratkem razprava.
a— Po periferiji strašijo nevarni ljudje. V Mautnerjevo gostilno na Radvanjski cesti so udrli in odnesli več predmetov, škoda je precejšnja. Storilcev še niso izsledili.
Iz Trbovelf
t— Ob 25 letnici obstoja priredi Lovsko društvo »Jelenca« Trbovlje — Hrastnik 29. t. m. »domačo brakado« na vrtu Gasilskega doma Trbovlje II. Sodeluje sokolska godba. K jubilejni proslavi vabi odbor.
ljanska trgovina, nam kažejo podatki carinarnice, iz katerih je razvidno, da sta ljubljanska trgovina in industrija plačali v letu 1928 154 milijonov Din carin, leta 1933 pa le še 67 milijonov. Ce pri tako silnem nazadovanju trgovine zahtevata občina in banovina vedno nove davščine, potem ni upanja, da bi si mogli kdaj pomagati. Omogočiti je treba sanacijo mestnega gospodarstva in mestne hranilnice, da s tem poživimo gospodarsko življenje mesta. Ljubljana je mnogo dražja od Beograda, kjer plačujejo le 25% doklade. pri nas pa poleg občinske 45 odstotne še banovinsko doklado oSVn, ki jo Beograd ne plačuje.
Govor predsednika Jelačina
Po prečitanem predsedstvenem poročilu se je oglasil k besedi predsednik zbornice za TOI g. Ivan J e 1 a č i n, ki je z obžalovanjem ugotovil slabo zanimanje članov za občni zbor. Če je trgovstvo lani doseglo gotove uspehe, je to pripisati predvsem solidarnosti v trgovskih vrstah in tudi solidarnosti z drugimi gospodarskimi stanovi. Le v solidarnosti smo lahko podrli naziranje, češ da gospodarski krosi le iz navade zabavljajo zaradi davčnih bremen. Zbornici je cilj, da med posameznimi gospodarskimi ustanovami goji ta solidarizem. ki je potreben, če hočemo doseči skupne uspehe. Ne smemo cepiti sil, sicer bomo morali plesati, kakor bodo hoteli drugi. Zbornica mora biti vrhovna gospodarska institucija in bi bilo prav, če bi imela še poseben kmetijski odsek. Obsoditi je tendence, ki se poiavlja: jo v naši državi po ločitvi zbornic, kjer pogosto igra važno vlogo ambicija posameznikov, ki hočejo biti predsedniki. Našo državno upravo bo treba nujno dekoncentri-rati in je treba tu odstraniti vse one tajne ovire, ki onemogočajo dekoncentraeijo. Iste nevidne sile so tudi mnogo škodovale" prt reševanju naše kreditne krize. V gotovih krogih obstoja tendenca, da se ves naš denarni promet koncentrira v treh ali štirih denarnih zavodih v Beogradu. Nismo mi sami krivi, da so postali naši denarni zavodi nelikvidni, zato moramo z večjo odločnostjo zahtevati, da se to vprašanje reši in da se našim denarnim zavodom dejansko pomaga, ne samo s papirnatimi uredbami.
Češkoslovaška je svoje denarne zavode trikrat sanirala, vsakokrat z ogromnimi žrtvami, in danes nima več takih skrbi. Tudi Avstrija in Nemčija sta žrtvovali mi-lijardne zneske za sanacijo denarnih zavodov. Pri nas pa ne dobijo denarni zavodi nikake pomoči. Ne smemo samo prosjačiti, temveč moramo odločno nastopiti, sicer ne bomo nič dosegli. Sedem let se že borimo za cestno ali železniško zvezo na Sušak, pa je ne moremo dobiti in vendar to ni naša kaprica, to je naša življenjska potreba. Naši narodni poslanci se morajo zediniti na minimalni gospodarski program dravske banovine in ne sme vsak jahati le svojega konjička. Odločno se moramo postaviti tudi na stališče, da bodo samoupravne davščine, ki se pri nas poberejo, šle v celoti nam v korist, ne pa tako, da plača Slovenija 9 milijonov na banovinski trošarini na kavo, riž in čaj, dobi pa le 3 milijone.
Tajniško in blagajniško poročilo
Iz poročila tajnika g. Lojzeta Šmuca posnemamo, da je število trgovin 1368 v začetku leta 1930. padlo v začetku letošnjega leta na 1114. Beležimo torej padec za 254 obratov. Šola združenja je letos proslavila 251etnico svojega obstoja in jo obiskuje sedaj 213 učenk in učencev. Ljubljansko trgovstvo je od leta 1929. naprej žrtvovalo
občinstvu želi največ zasluženega priznanja. Spored je zaključil ples njihove učiteljice, ki je v »Pokrajinski pesmi« s preprosto, ubrano kompozicijo pokazala bistveno lepoto ritmičnega podajanja in pa kratek, skrbno pripravljen osnutek za menuet, ki ga je izvajala skupina učenk. Občinstvo je vse izvajalke nagradilo z mnogo priznanja, učenke pa so Meti Vidmarjevi poklonile tudi mnogo rož.	I«. M.
Češki glas o knjigi Juša Kozaka. »Lidove Noviny« so priobčile 23. t. m. referat dr. R. Habrine o knjigi Juša Kozaka »Za prekmurskimi kolniki«, ki jo je izdala Tiskovna zadruga. Češki kritik se prav ugodno izraža o novem delu Juša Kozaka, ki utegne Čehoslovake zanimati zlasti zaradi tega, ker Prekmurje spominja na Slovaško in nje usodo v preteklosti.
Dva jugoslovenska dramatika na praškem odru. Uprava Mestnih gledališč v Pragi je pravkar objavila repertoar za sezono 1935-1936. Izmed šestdesetih komadov je des?t čeških, a dva sta jugoslovenska: Iz slovenske dramatske produkcije so sprejeti Brat-ka Krefta »Malomeščani«, iz srbskohrva-ške pa drama »Kapitan Niko«, ki jo je spisal v Pragi že desetletja živeči književnik Božo L o v r i č.
Vzgoja za literaturo na Češkoslovaškem
Osrednje društvo srednješolskih profesorjev v Pragi je letos prvič priredilo srednješolski literarno-estetski natečaj za najboljše ocene češkoslovaških slovstvenih novosti zadnjih štirih let. Natečaja so se lahko udeležili srednješolci od šestega razreda dalje in dveh zadnjih letnikov učiteljišč. Literarna komi-
za to šolo nad poldrugi milijon dinarjev. Trgovskih sotrudnikov ima združenje sedaj v evidenci 1187.
Blagajniško poročilo je podal g. Ver bič,
ki je podrobno navedel posamezne postavke dohodkov in izdatkov. Na dokladah je lani združenje prejelo 143.000 Din, na in-korporacijah 97.000 Din. na šolnini 100.000 Din, za vzdrževanje šole je prejelo 18.000 Din, od obresti 15.000 Din itd. Dohodki od doklade so zadnja leta nazadovali za okrog 30.000 Din, prav tako 60 manjši dohodki od inkorporacije. Največ izdatkov gre za šolo (116.000 Din), za najemnino prostorov (54.000 Din), za plače^ osobja (86.000 Din) in za ostale upravne in pisarniške stroške (52.000 Din). Premoženje združenja znaša 1,016.000 Din.
Poročilo nadzorstva je podal g. Naglas, o proračunu za leto 1935. v višini 255.000 Din pa je poročal zopet g. Verbič. Zaključni račun in proračun sta bila soglasno sprejeta, prav tako predlog za pobiranje 12 odstotne doklade.
Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o samostojnih predlogih g. Petelinca in g. Fabijanija glede poslovanja o praznikih. Oba predloga sta si nasprotovala. Z večino glasov je bil sprejet predlog g. Fabijanija, naj bodo trgovine ob praznikih ves dan zaprte in dodatni predlog g. Goloba, da se v poletnih mesecih uvede popoldansko poslovanje od 3. do 7. Številne samostojne predloge je nato predlagal še g. Sedlar, o čemer pa ni zaradi obsežnosti predlogov bilo mogoče razpravljati in sklepati ter bo o tem razpravljal poseben odbor.
Kongres mednarodne trgovinske zbornice
V ponedeljek je bil v Parizu ob navzočnosti predsednika republike Lebruna otvor-jen kongres mednarodne trgovinske zbornice, ki so mu prisostvovali delegati iz 32 držav. Zasedanje kongresa bo trajalo teden dni. Predsednik kongresa g. Fentener van Vlissingen (Nizozemska) je imel ob otvoritvi značilen govor, v katerem je poudarjal, da si vsi narodi prizadevajo doseči izboljšanje gospodarskega stanja le v okviru svojega gospodarstva, medtem ko bi morali stremeti za tem, da dosežejo svoj cilj s skupnimi mednarodnimi akcijami. Tako obstoja vznemirljivo dejstvo, da so ukrepi, ki jih napravi posamezna država, zgolj v svojo lastno korist, največkrat v nasprotju z ukrepi, ki so jih izdale sosedne države. Ali moremo priti naprej, če določene dežele izdajajo premije za omejitev kmetijske produkcije tam, kjer so za to najugodnejši pogoji, medtem ko druge dežele, kjer ni teh ugodnih pogojev, izdajajo premije za povečanje kmetijske produkcije; ali pa če vidimo, da plača ena država podpore za to, da se omeji tonaža trgovinske mornarice, medtem ko druge dežele ustvarjajo javne fonde za gradnjo novih ladij, čeprav s svojo trgovinsko politiko omejujejo obseg dobrin in potnikov, ki naj bi jih prevažale te ladje. Kaj nam pomaga, če nekatere dežele doprinašajo znatne žrtve, da z deflacijskimi ukrepi prilagodijo produkcijske stroške padlim cenam, medtem ko istočasno druge dežele z valutnimi manipulacijami in z devalvacijo povzročajo nove motnje v razvoju svetovnih cen. Toliko časa, dokler ne bo vzpostavljena osnova svetovne trgovine, ne moremo imeti zaupanja v bodoči razvoj svetovnega gospodarstva. Prav tako ni misliti na stabilizacijo svetovnih cen, dokler bo vladala sedanja nesigurnost v denarnem vprašanju. Podjetnosti pa ne bo mogoče vzbuditi, dokler bo industrijec ali trgovec pri vsakem koraku naletel na poseganje države v njegove posle in ne bo imel trdne podlage za kalkulacijo.
K načrtu hranilničnega zakona
V beograjskem »Privrednem Pregledu« objavlja prof. Vladimir Rosenberg zanimive podatke k zakonskemu načrtu o hranilnicah. Med drugim ugotavlja, da bo z omejitvijo naziva »hranilnica« ali »štedio-nica« zgolj na zavode v smislu hranilničnega zakona v Jugoslaviji prizadeto 185 bank od skupnega števila 620. Pri tem pa niso upoštevane kreditne zadruge ki nosijo v svojem nazivu besedo hranilnica.
Glede določbe zakonskega načrta, po katerih mora imeti hranilnica rezervni tond za kritje eventualnih izgub v višini najmanj 10 odst. skupne vsote vlog, ugotavlja prof. Rosenberg, da ima od 56 hranilnic v Jugoslaviji le 36 hranilnic take rezervne fonde v skupnem znesku 27.8 milijona Din, dočim bi ti rezervni fondi po načrtu zakona morali znašati okrog 160 milijonov Din, kajti hranilne vloge pri vseh hranilnicah v Jugoslaviji so ob koncu leta 1933. znašale 1591 milijonov Din.
Glede na določbo zakonskega načrta, da smejo hranilnice le 20 odst. hranilnih vlog plasirati v hipotekama posojila, navaja pisec primer nemških hranilnic, ki so imele
sija pri osrednjem profesorskem društvu je prejela 161 spisov, ki pa so jih na posameznih srednjih šolah že izbrali. Razpisanih je bilo deset nagrad, izmed katerih je znašala najvišja 1700 Kč. Obravnavana so bila samo prozna dela. Največ dijakov — »kritikov« si je izvolilo roman Ivan Olbrachta >2alaf nej-temnejši« (Najtemnejša ječa). Vsak ocenjevalec je podvrgel izbrano delo estetski in jezikovni razčlembi. Prvo nagrado je komisija podelila nekemu praškemu osmošolcu. Založniški klub »Kmen«, ki je omogočil razpis nagrad, namerava nagrajene ocene izdati v posebni boršuri. Nedvomno je to zanimiv in vzpodbuden primer, kako se v mladini vzbuja globlje zanimanje za literaturo.
Svetovni kongres pisateljev ca obrambo kulture se je sestal te dni v Parizu. Navzoči so med drugimi Andre Gide, Romain Rol-land, Malraux, Heinrich Mann, B. Brecht, A. Huxley, John dos Passos in drugi.
Nov viSinski rekord za ženske
Na letališču v Guidoniji je te dni posekala jedva postavljeni rekord Francozinje Maryse Hilszove markiza Karina Ne-grone iz Genove. Vzletela je z letalom Ca-pronijevega tipa in došegla v mrazu 65 stopinj višino 12.043 m.
Narod, k! pozablja brate v sužno-sti, tepta svofo čast! »Bran-l-bor« se briga zanje. Pristopajte!
ob koncu leta 1933. 10.8 milijarde mark vlog na knjižice, od tega pa so imele nič manj kakor 8.9 milijarde mark plasiranih dolgoročno odnosno 5.6 milijairde mark v hipotekarnih posojilih. (Na gornje podatke, ki nam jih kaže primer hranilnic v Nemčiji, je »Jutro« že opozorilo v članku od 19. t. m. Op. ur.) Prof. Rosenberg ugotavlja na podlagi statistike hranilnic za leto 1933., da je pri sedanjem stanju naložb hranilnic minimum, ki ga predpisuje zakonski načrt, že znatno prekoračen. Ob koncu leta 1933. so imele hranilnice v Jugoslaviji 1087 milijonov hranilnih vlog in bi smele imeti po zakonskem načrtu naloženih le 217 milijonov v hipotekarnih posojilih, v resnici pa so hipotekama posojila znašala 281 milijonov. K gornjim ugotovitvam prof. Rosenberga pa je treba pripomniti, da so hipotekatna posojila naših hranilnic dejansko še znatno večja. Omejitev žakonskega načrta glede dajanja hipotekarnih posojil ne velja samo za nalaganje sredstev v amortizacijska hipotekama posojila, temveč določa, da vsa posojila na realni podlagi, med njimi tudi posojila po tekočem računu s hipotekarno garancijo ne smejo znašati več nego 20 odst. hranilnih vlog na knjižice. Če upoštevamo še posojila v tekočem računu s hipotekarno garancijo, tedaj je vsota hipotekarnih posojil, ki so jih dale hranilnice, še znatno večja. Ljubljanska Mestna hranilnica je imela ob koncu leta 1933. sicer le 37 milijonov pravih hipotekarnih posojil, vendar je pri tem upoštevati, da je od skupnega zneska 223 milijonov posojil po tekočem računu pretežni del takih posojil, ki imajo hipotekarno garancijo in za katere naj bi prav tako veljala omejitev po zakonskem načrtu. V splošnerp lahko sodimo, da imajo sedaj hranilnice v Jugoslaviji najmanj 40 odst. do 50 odst. sredstev od vlog na knjižice plasiranih v hipotekama posojila in kontokorentna posojila s hipotekarno garancijo.
Nadalje navaja prof. Rosenberg, da so znašale ob koncu leta 1933. posojila občinam ustanoviteljicam 361 milijonov Din, to je 143 milijonov več nego bi bilo dopuščeno po zakonskem naČTiu, ki ta posojila prav tako omejuje na 20 odst. vsote vlog na knjižice (ne glede na to, da ta posojila občinam ustanoviteljicam ne ustrezajo določbi, da morajo biti kratkoročna in izplačljiva v istem proračunskem letu). Poleg gornjih 361 milijonov posojil občinam ustanoviteljicam so imele naše hranilnice v letu 1933. še 79 milijonov posojil, danih drugim občinam, kar bi bilo po zakonskem načrtu prepovedano in bi jih bilo treba likvidirati.
Gospodarske vesti
=■ Uspešno poslovanje javnih skladišč na Sušaku. Sušaška mestna občina je lani z velikimi denarnimi žrtvami zgradila in uredila javna skladišča, da na ta način olajša blagovni promet preko sušaške luke. Naši gospodarski krogi so takoj spoznali ugodnosti, ki jih nudijo ta javna skladišča, kjer se je promet že zelo razvil. Kakor poročajo s Sušaka, je sedaj v skladiščih za okrog 450 vagonov raznega blaga, večinoma uvoznega, ki je deloma določeno za tranzit, deloma pa za uvoz v našo državo. Pa tudi precej izvoznega blaga je vskladiščeno, tako okrog 50 vagonov žita, ki je namenjeno za izvoz. V skladiščih za manipulacijo in nadaljnjo odpremo pa so vskladiščene znatne količine kave in drugega kolonialnega blaga. Ze po prvem letu poslovanja javnih skladišč se je izkazalo, da bo treba naprave še razširiti.
= V zapadni Evropi je za 94 milijard tesžvriranega zlata. »Kolnische Zeitung« objavlja zanimive podatke o gibanju zlata v zadnjih mesecih, iz katerih je razvidno, da je šlo v maju od zlata, ki so ga morale oddati novčanične banke (predvsem francoska in švicarska) za 1.5 milijarde mark ali za 27 milijard dinarjev v privatne roke ln se sedaj ceni, da je v, zapadni Evropi tesavrirano pri privatnikih zlata za 5.2 milijarde mark ali za 94 milijard dinarjev.
= Stanje hmeljskih nasadov v Nemčiji. Iz Nuruberga poročajo, da se je hmelj v nasadih Južne Nemčije v zadnjem času pri ugodnem vremenu naglo razvijal in je rastlina dosegla tri četrtine višine drogov odnosno ogrodja, deloma pa je že dosegla celo višino. Rastlina je močna in zdrava ter ima številne stranske panoge. Le v slabših nasadih je tu in tam nastopila peronospora.
= Kontrola kozmetičnih preparatov. V iz-premembah in dopolnitvah pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah je določeno, da spadajo med zdravila tudi vsi kozmetični preparati s primesmi močne učinkovitosti, in sicer preparati: 1. ki so v državni farmakopeji označeni z enim križcem ali z dvema križcema, v kakršnikoli količini, 2. ki vsebujejo živo srebro in njegove spojine v kakršnikoli količini, 3. spojine arsena in svinca v kakršnikoli količini, 4. spojine antimona, barija, kroma, kadmija, bakra, urana, cinka, kalija, srebra, ko-balda in bizmuta v kakršnikoli količini ali obliki, ki bi pri daljši uporabi lahko škodila zdravju, 5. gumi orolin, parafin, lendia-min in diomidofenol v keličinah, ki bi pri daljši uporabi lahko škodili zdravju. Vsi ti kozmetični preparati smejo po uveljavljenju navedenih izprememb in dopolnitev, to je od 12 februarja t. 1. priti v promet šele, če jih potrdi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Izdelovalci kozmetičnih preparatov z navedenimi primesmi močne učinkovitosti morajo svoje preparate prijaviti ministrstvu za socialno politiko preden jih izroče v promet. Prijavi je treba priložiti takso v znesku 700 Din, če gre za domač proizvod, takso 1200 Din pa pri tujih proizvodih. Za kršitve odreja pravilnik o zdravilih in zdravilnih specialitetah kazen do 10.000 Din ali kazen do enomesečnega zapora. Pravilnik je določil tromesečno prehodno dobo zjf prijavo navedenih preparatov. Izdelovalci takih preparatov, ki so že v prometu, naj jih takisto takoj prijavijo, ker bo sicer ministrstvo za socialno politiko prisiljeno prepovedati prodajo vseh neprijavljenih preparatov.
= Občinska davščina na potrošnjo v gostilnah. Mestno poglavarstvo v Ljubljani objavlja: S čl. 17 finančne uredbe o proračunu mestne občine ljubljanske za 1. 1935/36 (Služb, list od 15. V. 19H5) je spremenjen § 6 naredbe o občinski davščini na potrošnjo z vstavkom naslednjega besedila: »Zaradi kontrole je lastnik (zakupnik) obrata dolžan voditi točen seznam, v katerem mora v izogib kazni po § 8. te naredbe vpisovati dnevno ob zaključku obratovanja številko zadnjega prodanega računskega listka ter ta seznam na zahtevo pokazati kontrolnemu organu.« Opozarjamo lastnike gostilniških
SEMD Sili-svilnato milo
in kavarniških obratov, zajtrkovalnic. vino-točev (bifejev) in v<o javnost, da se pobira ta davščina po § 2. naredbe na računske listke pri zapitku preko 10 Din. Obenem poziva mestno poglavarstvo lastnike omenjenih obratov, da'spričo socialnega namena te davščine (dohodki od nje se v smislu § 1. naredbe stekajo v socialni fond mestne občine) pri vsakem zapitku preko 10 Din izdajajo predpisane računske listke, ne gle-de na sankcije iz § S. (globa od 100 do 1000 Din), kontrolo nad pobiranjem te davščine vodi ravnateljstvo mestnega doho-darstvenega urada, kjer je tudi dobiti kontrolne pole (sezname), ki jih je voditi v smislu citiranega določila S 6., počenši s
1.	VII. t. 1.
— Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave 301)00 kg ovsa. 300 lopat za premog, 1C0 rudarskih želez, do 4. julija pa glede dobave 900 kg samotne opeke, 1 agregata, električne naprave, 1 termometra 1000 kg transformatorskega olja ter razne konjske opreme. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 14. julija ponudbe glede dobave svedrov, kolofonije, plutovine. patine v prahu, arzenika, svinčenega belila, pločevine, raznega orodja, meril. do 16. julija glede dobave kokosovih in pletenih preprog, lužnega kamna, angleškega kamna, plavca, lepila za linolej, do IS. julija pa glede dobave kuhinjske posode in jedilnega orodja. — Pri vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 15. julija glede dobave radiatorjev. 17. julija pa glede dobave svinčenih trakov ter raznega orodja. — Dne
2.	julija se bo vršila pri komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija glede dobave mornariškega sukna. 26. julija pa glede dobave mineralneca in ricinovega olja.
Borze
25. junija
iNa ljubljanski borzi je danes deviza Newvork v ekladu z zunanjimi notacijami popuščala in tudi Trst je bil slabejši. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi nekoliko popustili in notirajo 8.70—8.S0. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.73, v angleških funtih po 234.25, v španskih pe-zetah po 6.25 in v grških bonih po 39.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda v glavnem obdržala včerajšnje tečaje. V začetku prometa je bila zaključena po 370. pozneje se je nudil denar po 366 (v Beogradu je bil promet po 367 in 369); za julij je bil zaključek po 3<56, za avgust pa po 370. Promet je bil eamo še v 7% Blairovem posojilu po 65 in 65.50.
Devize.
Curih. Beosrad 7, Pariz 20.2250. London 15.0850, Newycrk 304.8750. Bruselj 51.5250, Milan 25.2750, Madrid 41.9250, Amsterdam 208.10, Berlin 123.15, Dunaj 57.40. Stock-holm 77.80, Oslo 75.80. Kobenhavn 67.:>5, Praga 12.7850, Varšava 57.75. Atene 2.00, Bukarešta 3.05.
Dunaj (tečaji v priv. kliringu): London 26.26, Milan 43.98. ' Newvork 529.51. Pariz 35.26, Praga 22.09, Curih 174.—, 100 S v zlatu 128.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 366—370, za julij 366—368. za avg. 3(36 do 370, za sept.-okt. 368—370, 7% invest. 81 do 83, 4°/o agrarne 46 den., 7*'/o Blair 65.50 do 66, 8°/o Blair 76 bl„ 6% begluške 63 do 64; delnice: PAB 224.50 den.," Trboveljska 110 do 120, Šečerana Osijek 135—160.-
Beograd. Vojna škoda 366—367 (3(37 do 369), za julij 365.50—366 (367), za sept. 366.50—367 (367). 6°/o begluške 63.75 clo 64.25 (64.55), T/o Blair 65.50—66 (66). Narodna banka 5750—5900 (5800), PAB 224.50 do 225.50 (225.25).
Dunaj: Staatseisenbahngesellschaft 24.70, Trboveljska 12.55 (ex coupon), Alpina-Mont. 11.25.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Cliicago, 25. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 79. za sept. 79.75, za dec. 82.25; koruza: za julij 81.75, za sept. 75.50, za dec. 64.1250.
+ Winnipeg. 25. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 81.6250, za avg. 82.50, za okt. 85.1250.
•f Novosadska blagovna borza (25. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška potiska 126—131; slavonska 127—129; sremska 124—126; baška 123 do 126; gorajebanatska 119—126. Oves: baški in sremski 96—98; slavonski 100—10*2. Koruza: baška in sremska 77—79; banatska 75—76. Moka: baška sOg:: in »Oggi 192.50—220: »2« 172.50—195: »5« 152.50 do 175; »6« 132.50—155; 57« 110—120; 85 do 87.50. Otrobi: baški, sremski 83—85; ba-natski 82—81. Fižol: baški, sremski 115 do 120.
+ Somborska blagovna borza (25. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška, okol. Sombor 122—124: gornjebaška, banatska, sremska 124—126; baška in banatska potiska ter slavonska 128—130. Oves: baški 96—98; sremski 98—100. Ječmen: baški 63/64 kg 110—120; jari 130—132.50. Koruza: baška, sremska 76—77. Moka: baška sOg« in »Ogg« 197.50—217.50;	177.50—197.50;
»5« 157.50—177.50. Otrobi: 83—85. Fižol; baški uzančni 110—120.
+ Budimpeštanska terminska borza (25. t m.). Tendenca stalna. Koruza: za julij 11.28—11.30, za avg. 11.20—11.22.
ŽIV/NA.
+ Živinski sejem v Ptuju. Na zadnji živinski sejem dne 18. in 19. t. m. je bilo prignanih 49 volov. 251 krav, 24 bikov, 27 juncev, 122 telet in 119 konj. Vsega je bilo prignanih 592 glav, prodanih pa je bilo 173 glav. Cene so bile naslednje: voli 2 do 3.50 Din, krave 1.40—3, biki 2 do 3. teleta 2.25 do 5 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 320 do 3700 Din za komad, žre-beta pa po 480 do 600 Din za komad. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 43 svinj »n 71 prascev. Prodanih je bilo vsega 13 rilcev. Cena prascem, starim 6 do 12 tednov, je bila 50 do 100 Din za komad, pršutarji in plemenske svinje pa so se prodajali po 4 do 4.50 Din za kg žive teže.
BOMBAŽ.
4- Liverpool, 24. junija. Tendenca mirna. Zaklj. tečaji: za julij 6.30 (6.33), za okt. 6.01 (6.03).
+ Newyork, 24. junija. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: za julij 11.53 (11.59). za okt. 11.22 (11.29).
Gospodarstvo
Zbor ljubljanskih trgovcev
Belgijski inženjer M a x C o s y n s, sotrudnik pionirja stratosfere prof. Picearda, je te dni predaval na pariški Sorbonni o stratosferi. Tik predavatelja sedi predsednik
pariške Akademije znanosti, Esclangen
Nastanek sončarice
Nezadostna regulacija toplote v človeškem organizmu — Kako ravnati z bolnikom
Poletna vročina zahteva vsako leto mnogo žrtev, a sončarica je pri tem tisto, česar se ljudje najbolj boje — čeprav imajo potem čez zimo dovolj časa, da spet pozabijo, kako naj se je varujejo.
Vročinske bolezni te vrste se pojavljajo samo v soparnem, t. j.
zelo vročem in vlažnem vremenu
pri nezadostnem zračnem gibanja. Pospešuje jih težko delo, izčrpanost, pitje alkohola in podobne stvari, ki prisilijo organizem k pospešenemu notranjemu delovanju. Pri tem nastajajo v telesu prave vročične temperature do 41 stopinj in to pred vsem zaradi nedostatne toplotne regulacije v organizmu. Telo skuša
s potenjem oddati odvišno toploto v sebi,
če je pa zrak sam prevlažen in mu človek brani morda še dostop do telesa z nepro-dušno ooleko, je umljivo, da se toplota v telesu nabira in nabira, možgani se napolnijo s krvjo tako, da nastanejo
znaki akutnega možganskega vnetja.
To vodi do nagle smrti, če hitro ne odpravimo vzroka toplotnega nabiranja.
Večinoma navajajo, da nastopa sončarica v trenutka. Res je, da se pojavi kakor kap, res je pa tudi, da gredo pred njo neki znaki, ki nam omogočajo, da se je pravočasno ubranimo s tem, da jih upoštevamo. To so pred vsem
hude bolečine v glavi,
bledota obraza, hiter utrip in slabost Tudi telesna temperatura se prej močno dvigne. Pacient mora takoj v hladen, zračen pro-
stor, dobiti mora hladne pijače in hladne ovitke na glavo ali druge dele telesa, če se je onesvetil, mu moramo z močnimi dražili
nezavest hitro odpraviti,
če mu zastaja dih, pa moramo pomagati z umetnim dihanjem. Bolnik potrebuje pred vsem miru in celo pri transportu moramo paziti, da mu ne vznemirimo srca. Glavo mu je treba visoko podložiti, obleko po možnosti sleči. Seveda moramo tudi takoj pozvati zdravnika.
Ker se pojavljajo sončarice posebno tudi
pri sončnih kopelih,
moramo biti z njimi zelo previdni. Kdor ni vajen sonca, naj se mu sploh izogiba in se naj počasi privaja nanj. Previdnim ljudem se sončarica ne bo tako kmalu primerila.
Finski državni prezident na švedskem
Piccardov sotrudnik v Franciji
Dobra matematičarka slaba kuharica
Ljubezen ne gre vedno samo skozi želodec
Amerika jc najbolj znana dežela nemogočih možnosti. Njeni profesorji odkrivajo največje senzacije. Zdaj poročajo iz Tarrytowna, da je ondotni prof. Lehman odkril
novo vrlino pri ženskah.
Dognal je na podlagi statistik, da je dober red v računstvu za ženske najboljše izpričevalo za zakon. Dobra matematičar-ka je boljša gopodinja nego kuharica, to
pa ne zaradi tega, ker razume nekaj mato-matike, temveč zaradi tega, ker jo diči višja stopnja inteligence. Vedno in vedno se sliši, da gre ljubezen pri moškem skozi želodec, treba pa je povedati, da se skriva nekje drugje
še neka ljubezen,
in to je ženski duh. Prof. Lehman je doslej previdno zamolčal, če je njegova žena dobra kuharica ali dobra matematičarka.
Glava dol, noge gor
?ot do skladnosti z vesoljstvom
Londonski listi poročajo o visoki dami, ženi nekega diplomata, ki je dosegla te dni 60 let — a ima vendar navado, da potelo-vadi vsako jutro pred zajtrkom pet minut z rokami na tleh,
z glavo navzdol in z nogami v zrak.
Je to žena atašeja britskega poslaništva v Parizu, sira Charlesa Mendla, s katerim se je poročila 1. 1926., in po rodu Kanad-čanka. Nekoč sta prišli z neko princeso v skupini, ki je predstavljala revijo v
Moulin Rougeu, po rokah v dvorano, kjer se je vršil maskiran ples. Zanimivo pa je to, da lady Mendlova takšnih reči ne počenja toliko zavoljo tega, da si ohrani
prožnost telesa,
kolikor za to, ker je pristašinja indijskega okultističnega gibanja, jogizma, v katerega sta jo posvetili miss Ann Vander-biltova in njena hči, princesa Muratova. Te visoke dame so vse sveto prepričane, da prideš »v harmonijo z vesoljstvom« še najprej tako, da se na glavo postavljaš ...
in njegova redilna vrednost
Poleg sladkorja in škroba so v sadju še kisline, ki mu dajejo svojevrstni okus, in sicer jabolčna kislina, vinska in citronova kislina. Razen tega imajo neke vrste sadja še kakšno aromatično olje, ki jim daje aromo, ali eterske spojine, ki vplivajo ma-mihio.
Redilna vrednost sadja ni bogve kako velika, saj vsebuje zelo veliko vode. Posušeno sadje je seveda redilnejše. Kisline, aromatično olje in eterske spojine so tiste, ki so vzrok, da je sadje osvežujoče, da pospešuje prebavo in delovanje živčevja. Krvi so v prid posebno sadne soli in vitamini. Higienski pomen sadja je za vse vrste pri-lično enak.
Hitlerjev dvojnik
Buren doživljaj meščana Pitoisa v Niči
V Niči živi neki Pitois, ki je v obraz in tudi sicer v postavi čudvito podoben nemškemu kancelarju Hitlerju. Nesrečnik je prav zaradi tega te dni postal
žrtev javnega napada
na ulici. Naskočili so ga protifašisti, ki so se ga lotili v prepričanju, da imajo pred seboj nemškega kancelarja, ki je naskrivaj dopotoval v Francijo.
Ubogi Pitois je moral držati, dokler je padalo po njegovem hrbtu. Po napadu pa je izjavil, da bo moral že na vsak način
spremeniti svojo zunanjost, ker ne žeH. da bi še kdaj doživel kaj podobnega, ka-kor se mu je primerilo v Niči. Pustil si bo zategadelj
rasti brado,
ki ga bo vsaj na zunaj oropala sličnosti z dvojnikom na čelu nemške države. Ce bi pa tudi to ne potpagalo, pravi, da mu ne preostane nič drugega kakor izseliti se v Nemčijo, kjer ga bodo gotovo z velikim veseljem sprejeli in uporabljali, če ne za drugo, vsaj za propagando.
NEKAJ ZA VSE
Množina in kakovost mleka pri ženskah je bolj stvar njih narave 'nego prehrane.
V zadnjem času so ugotovili, da razširitve srca pod vplivom digitalisa razmeroma hitro nazadujejo.
črne koze so se pojavile baje prvič leta 1120. pr. K. na Kitajskem.
Normalni želodec men v dolžino okrog 15 cetimetrov.
Nov umor pri Parizu
Zagonetna smrt žene, ki je pobegnila svojemu možu
V Aubenasu blizu Pariza so te dni našli v nekem stanovaniu truplo umorjene ženske. Umorjenka, 23 letna Pauletta Nougie-rov«i, je pred kratkim
zapustila svojega moža
in šla stanovat k nekemu mehaniku, ki je bi nekoliko let starejši od nje. Priselila se je k njemu z vsem svojim lišpom in vsemi efekti.
Kmalu po njenem odhodu je prejel njen mož pismo s podpisom mehanika. Med drugim je stalo v pismu: >Smešno se vam bo morda zdelo, da vam pišem, toda va-
svojo ženo mrtvo. Ne znam si razložiti, kaj se je zgodilo, zato vas prosim, da pridete!«
Mož je pokazal pismo orožnikom, ki so odšli v mehanikovo stanovanje in našli v njem resnično Nougierjevo mrtvo. Na mizi v stanovanju je ležal listič s sporočilom, da je
mehanik izvršil samomor.
Ker pa niso našli poleg umorjenke nobene zlatnine in tudi nič oblek, domnevajo, da je postala Pauletta žrtev roparskega napada. Storilca niso še izsledili, tudi o meha-
bim vas, pridite k meni, našli boste tukaj niku ni duha ne sluha.
Higiena nog
Pravila za poletje
Doraščajočo mladino bi bilo treba posebno pri telovadnem pouku dobro opozoriti, kakšen pomen ima nega nog za pravilno hojo, za njih utrditev in za to, da se obvaruje ploskosti, ki povzroča toliko bolečin in ovira človeka v delu. Pred vsem bi jo bila treba poučiti:
da prstom ne sme ovirati prostega gibanja in da mora odstraniti v ta namen tudi vsak pritisk nanje s strani nogavic ali čevljev;
da morajo biti čevlji močni in imeti široke. srednje visoke pete;
da si velja noge krepiti s pogostimi ko-pelmi;
da mora pri hoji teža telesa prehajati pred vsem na nogo. ki stopa naprej, kajti po hoji na zadnji nogi se noge slabijo in postanejo lahko ploske.
Prav tako je potrebno, da posveti mladina nekaj časa redno specialni telovadbi za noge.
Kentska vojvodinja se čuti mater
Po Angleškem že nekaj časa krožijo vesti o predstoječem veselem dogodku v hiši najmlajšega sina angleškega kralja. Bivša grška princesa Marina, sedanja vojvodinja Kentska, se čuti mater in je zaradi tega odpovedala svojo udeležbo na vseh slavnostih in javnih prireditvah. Poroka Kentskega vojvode s princeso Marino je bila, kakor znano, lani 29. novembra.
§5 stopinj pod ničlo!
Francoska pilotka Marysa Hilszova ni imela sreče s svojim višinskim rekordom za ženske; prekosila jo je že italijanska kom-tesa Carina N egron e, kise je dvignila v zrak s Capronijevim letalom ter dosegla nad 12.000 m ob 65 stopinjah pod ničlo
Ameriški razbojniki
Nedeljski oddih so porabili za priprave na ugrab-
ljenje boksarja Louisa
Kakor poročajo iz \Vashingtona, se je ameriški policiji posrečilo prijeti v bližini Mountain Viewa, New Jersev, nevarno tihotapsko in izsiljevalno družbo, ki je bila na glasu najbolj pretkane organizacije svoje vrste v Zedinjenih državah.
Tolpa je štela sedem članov. Policija jih
ZANIMIVOSTI
Neki ameriški mornariški častnik, ki je šele nedavno dovršil 47 let, se je zdaj pet-najstič oženil. Umrli sta mu samo dve ženi, od dvanajstih družic v zakonu pa se je ločil.
Francoski hidroplan -»Južni križ« je star-tal k poletu na progi Cherbourg — Nova Gvineja in je pri tem posekal hitrostni rekord vseh dosedanjih voženj vodnih letal na daljavo. Zračna pot, ki jo je preletel, znaša 5000 km, dočim je dosedanji rekord znašal 4132 km in so ga držali Italijani.
Francoski pisatelj Romain Rolland je dospel v Moskvo.
Kupuj domače blago!
Tristoletnica Francoske akademije v Parizu
je presenetila v trenutku, ko so se zbrali, da si čez nedeljo oddahnejo in se
pripravijo na nov podvig.
V New Jersevu pa so se razbojniki zbrali zategadelj, ker se pripravlja ondu v bližini boksar Joe Louis na spopad z Italijanom Carnero.
Aretacija banditov je bila zelo dramatična. Najprej so obstopili hišico policisti, za njimi pa še vojaki in detektivi z nasajenimi bajoneti in nabitimi puškami. Roparji so se vdali brez hujšega odpora. Ko so po njih aretaciji preiskali hišo, so odkrili v njenih shrambah
celo skladišče orožja,
samokresov, strojnic in pušk, dinamita in bomb s plinom za solzenje. Tolpa se je zbrala v hišici za nedeljski oddih na posvetovanje, kako bi z uspehom izvršila novo ugrabljenje.
ANEKDOTA
Skladatelj Franz Abt je bil velik sladokusec. Nekoč ga je obiskal prijatelj. Našel ga je židane volje. Opomnil mu je, da ga že dolgo ni videl tako vedrega in veselega, nakar mu je Abt povedal, da se je pravkar vrnil s pojedine. Prijatelj ga je vprašal, koliko jih je bilo na gostiji. »Samo dva«, je odvrnil Abt in na prijateljevo vprašanje, katera dva, je pristavil: »Jaz in gos, ki je ležala pred mano na mizi!«
VSAK DAN ENA
»Kako to, da ste ponarejali bankovce po tisoč Din?«
»Ker nisem vedel, kako se izdelujejo pravi., h;
Za gospodinje
Salato in zelenjavo ohraniš poleti svežo, če jo zaviješ v papir, tnko da prihaja skozi čim manj zraka. Takšen zavoj položi potem v hladno klet Izkušnja ti bo pokazala, da se zelenjava na ta način izvrstno drži.
.V Parizu na Sorbonni so te dni obhajali tristoletnico Francoske akademije, nstanove, ki ji je položil temelje kardinal JRfcheHeu. Na
Sliki vidimo udeležence svečanosti na Sorbonni ob tem pomembnem dogodka
Državni prezident Finske Svinhufvud je nedavno obiskal švedsko prestolnico in se udeležil strelskih vaj na ondotnem strelišču
Reprezentančna vrsta SKJ za sofijski zlet
Ljubljana, 24. junija.
Tekme za prvenstvo SKJ so bile končane v nedeljo opoldne. Rezultat je bil razglašen ob 17. v sejni dvorani Ljubljanskega Sokola. Načelnik SKJ dr. Pichler se je v kratkem nagovoru zahvalil tekmovalcem in naglasil, da so tekme pokazale zadovoljive uspehe, tako da lahko z najboljšimi upi čakamo na sokolski zlet v Sofiji in na nlimpijado v Berlinu, ki se je Sokolstvo prav ^otovo udeleži.
Kakor smo že poročali, je bilo pri članih dosegljivih točk 2800, pri članicah pa 1800. Člani so tekmovali v enajstih, članice pa v devetih panogah orodne telovadbe, prostih vaj in lahke atletike. Savezni prvak ie postal član Ljubljanskega Sokola, Gregorka Boris, ki si je priboril 2430 točk, 2. Pristov Janez (Jesenice) 2363. 3. Grilec Konrad (Maribor Matica) 2304. Med tekmovanjem sta odstopila Primožič in Brno-bič. Pri članicah so zasedle prva tri mesta: 1. Stefanini Zulejka (Zagreb II) 1557, 2. Krajinovič Zrnka (Beograd Matica) 1420, 3. Radivojevič Dušica (Beograd II.) 1412. Izvrstna je bila Stefaniniie-va. ki je v lahki atletiki dosegla v skoku v višino z 125 in v metu diska 1 kg s 29.82 najboljše rezultate. V teku na 60 m sta Krajinoviceva in Hofmanova dosegli čas 8.6 sek.
Na posameznih orodjih je bil vrstni red naslednji:
Drog: 1. Antosiewicz (Ljub. Sok.) 394
točk (od 400 dosegljivih), 2. Gregorka (Ljub. Sok.) in Merzlikin (jBeograd V.) 392, 3. Mihočinovič (Beograd IV.) 390.
Bradlja: 1. Boltižar (Zagreb II.) 374, 2. Košnik (Kranj) 373, 3. !A.ntosiewicz (Lj. Sok.) 372.
Krogi: 1. Budja (Beograd I.) 388, 2. Stergar (Beograd V.) 382, 3. Boltižar (Zagreb II.) 376.
Konj na šir: 1. Gregorka (Ljub. Sok.) 392, 2. Grilec (Mar. Mat.) in Skrbinšek Marjan (Ljub. Sok.) 391, 3. Pristov (Jesenice) 387.
Preskok preko konja vzdolž: 1. Merzlikin (Beograd V.) in Mihočinovič (Beograd IV.) 387, 2. Malnarič (Ljub. Sok.) 383, 3. Skrbinšek Miloš (Ljub. Sok.) 382.
Proste vaje: 1. Gregorka (Ljub. Sok.) 291, 2. Merzlikin (Beograd V.) 287, 3. Boltižar (Zagreb II.) 284.
Ko je načelnik dr. Pichler razglasil rezultate, je tudi javil, da se SKJ udeleži sofijskega zleta z reprezentančno vrsto, ki bo sestavljena iz prvih osmih plasirancev prvenstva SKJ, poleg tega pa še Vadnov Joža (Ljub. Sok.), Merzlikin Dimitrij (Beograd V.) in Mihočinovič Rade (Beograd IV.). Razen navedenih bodo torej tvorili savezno vrsto: Gregorka Boris (Ljub. Sok.), Pristov Janez (Jesenice), Grilec Konrad (Maribor Matica), Budja Ju-raj (Beograd I.), Boltižar Stjepan (Zagreb IL), Košnik Milan (Kranj). Malnarič Janez (Ljub. Sok.) in Antosie\vicz Edo (Ljub. Sok.).
Za nimiv kult bosanskih muslimanov in Židov
Iz vse Herceg-Bosne romajo muslimani v Ajvatovlco,
židje pa v Stolac
Sarajevo, 24. junija
V islamski in židovski veroizpovedi sicer ni svetniškega kulta, muslimani in židje Herceg-Bosne pa so v dobi stoletnega skupnega življenja s kristjani vendarle prevzeli v svoj verski kult tudi mnoge krščanske elemente. Tako imajo bosanski muslimani svojega svetnika Hajvaza Dedo, čigar grob je v mali vasi 'Ajvatovici pri Dolnjem Vakufu v srednji Bosni. Na njegov grob potujejo vsako leto muslimani iz vse Herceg-Bosne in se tam zbere do 10.000 vernikov, ki ostanejo ves dan v molitvi na Hajvaz-Dedovem grobu in na pečinah, iz katerih je po starem ustnem izročilu ta svetnik pričaral vodo. Romanje se vrši vsako leto sedmi ponedeljek po Djurdjevem, ki ga praznujejo na svoj način tudi muslimani. (Djurdjev dan je bil letos 6. maja).
Po ustnem izročilu je prišel Hajvaz-De-do v Bosno iz Anatolije s turško vojsko, ki je prodirala proti zapadu. Nastanil se je v malem kraju Pruscu in postal je tam nekakšen upravitelj. Tedaj Prusac ni imel vode in je tudi okolica zaradi tega mnogo trpela. Blizu kraja teče sicer reka, voda pa ni mogla zaradi ogromnih skal teči v naselbino Da bi z božjo pomočjo oskrbel vodo kraju in okolici, se je Hajvaz-Dedo 40 dni postil in vsak dan pred zoro je hodil na pečino ob reki. Po 40 dneh se je zgodil čudež, ogromna stena se je prekla-
la in voda je pritekla naravnost proti Pruscu. Pripovedke govorijo še o drugih ču-dodelnostih Hajvaza-Dede, svetniški kult Droti predpisom veroizpovedi pa je utemeljil in ohranil skozi stoletja močan izvirek vode v preklani skali Ajvatovice.
Podobnega čudodelnega svetnika imaio tudi bosanski židje v nekdanjem sarajevskem rabinu Moise Danonu, ki je živel v začetku 19. stoletja. Pripovedke pripovedujejo, da je na čudežni način rešil mnoge Žide iz najhujših težav v dobi turške oblasti. Nekoč je bil z desetimi drugimi rojaki zaprt v temnici in, ko so se vsi drugi bali smrti, jim je on zatrjeval, da se jim ne bo zgodilo nič in da se bo vsakemu jetniku v tekočem letu še rodil sin. Baje se je to prerokovanje točno izpolnilo. Moise Da-non pa je točno napovedal tudi svojo smrt. Rekel je namreč, da bo umrl nagle smrti tam, kjer mu bo veter z glave vrgel rabi-nersko kapo. To se je zgodilo v okolici mesta Stolca v Hercegovini, ko je rabin Danon z večjim spremstvom potoval iz Sarajeva v Dubrovnik. Njegovo truplo so hoteli spraviti v Mostar, a tudi šest vpre-ženih volov ni moglo premakniti mriiča. Čudodelnega rabina so pokopali ob cesti v vinogradu, kjer so pozneje zgradili malo kapelo. Vsako leto 21. junija je ob tej kapeli zbirališče židovskih romarjev iz vsa Herceg-Bosne.
P O R T
Jugoslavija — balkanski prvak
Jugoslavija je igrala včeraj v odločilni tekmi z Bolgarijo 3:3 in si je zaradi boljšega količnika golov osvojila prvenstvo
Sofija, 25. junija
Včeraj so se odigrale odločilne tekme za balkanski pokal. Na igrišču »Levskega« sta igrali Grčija in Rumunija, na igrišču »Junaka« pa Jugoslavija in Bolgarija. Slednji je prisostvovalo 20.000 gledalcev, med njimi tudi kraljica Ivana. Obe tekmi sta se končali neodločeno in sta zaradi boljšega količnika golov zasedli Jugoslavija pred Bolgarijo prvo, Grška pa pred Rumunijo tretje mesto.
Tudi včeraj je ves čas deževalo in sta bili obe igrišči popolnoma blatni, kar je stavilo na moštva velike zahteve. Grki so bili v prvi polovici v veliki premoči in eo že vodili z dvema goloma naskoka. Zaradi težkega terena pa so pozneje popustili in so Rumuni izenačili. Kljub vsem naporom se rezultat v drugem polčasu ni izpreme-nil in je ostalo pri stanju 2:2. Tekma je še trajala, ko se je na igrišču »Junaka« pričela odločilna tekma za prvo mesto med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Obe reprezentanci sta nastopili v svojih najmočnejših postavah. Jugosloveni so bili zaradi težke tekme po blatnem terenu z Grčijo utrujeni in so igrali znatno slabše kakor v prvih tekmah. Odločilna za neodločen izid je bila slaba igra obrambe, ki je dovolila, da so Bolgari, čeprav smo že vodili z 2:0, izenačili. Tudi napad in kril-ska vrsta nista mogli ponoviti prejšnjih iger. Bolgari so bili tehnično slabši, vendar so igrali z velikansko voljo in požrtvovalnostjo, imeli pa so tudi veliko zaslom-bo v občinstvu. Na tekmo se je pripeljalo okoli 500 navijačev iz Jugoslavije, vendar je večina že odpotovala, ker bi se tekma morala vršiti v nedeljo.
Tekmo je sodil Grk Hadžiopulos. že v 1. minuti so imeli Bolgari krasno priliko, ki pa jo je Glaser preprečil. Takoj nato •dobi žogo Gayer, ki strelja nizko iz 20 m in Jugoslavija vodi 1:0. Jugoslavija igra prvih 10 minut zelo lepo, dočim iščejo Bolgari srečo v nenadnih prodorih, ki pa so zelo nevarni. V 13. minuti dosežejo izenačenje, vendar sodnik gola zaradi off-sidea ne prizna. V 18. minuti vodi žogo Marja-novič in pritegne nase tri nasprotnike, žoga roma k živkoviču, ki jo nesebično odda prostemu Vujadinoviču. Njegov strel je neubranljiv. 2:0 za Jugoslavijo. Po igri sodeč se splošno pričakuje katastrofalen poraz domačih. Naši so popolnoma gospodarji položaja, Bolgari igrajo podrejeno vlogo. Preobrat nastopi v 25. minuti. Dech-ner, ki je bil zelo slab, ni pokrival desnega krila, ki uide do gola in predloži prostemu Lozanovu ki zmanjša na 2:1. Po tem golu so bili Bolgari kakor prerojeni, naši pa so vidno popustili Dve minuti nato izenači Angelov, spet po Lechnerjevl krivdi. Podoba je, da bo Jugoslavija tekmo izgubila. Deset minut se igra pred našim golom. Jugoslavija se spet opomore in drži do odmora igro odprto. V drugem polčasu so Bolgari v premoči. V 22. minuti preigra levo krilo vso našo obrambo, njegov center pošlje srednji napadalec z glavo v mrežo. Po tem golu igrajo Bolgari defenzivno,
kar naši izkoristijo. V 33. minuti lepa kombinacija notranjega tria, Marjanovič doda Vujadinoviču, ki z 8 m zabije v drog, odkoder se žoga odbije v gol. 3:3. Sedaj igra Jugoslavija defenzivno. V 37. minuti dosežejo Bolgari četrti gol, vendar je sodnik že prej žvižgal off-side. Do konca nevarne situacije pred našim golom, Glaser pa je nepremagljiv.
Končna tablica izgleda takole: Jugoslavija 3 2 1 0 11:4 5 (1) Bolgarija	3 2 1 0 12:5 5 (1)
Grčija	3 0 1 2 5:13 1 (5)
Rumunija	3 0 1 2 2:8 1 (5)
Merodajen je bil torek količnik. Pri. Jugoslaviji je 2.75, pri Bolgariji 2.4, pri Grčiji 0.38, pri Rumuniji 0.25. Prvič se je zgodilo, da je pri plasmaju vseh štirih odločeval score.
Službene objave LHP
(Seja u. o. dne 18. VI.)
SK Ptuju se potrjujejo naknadne prijave za tekme proti TKD Ateni in VŠK. V zvezi s tem se Ptuj ponovno poziva, da pod pretnjo najstrožje kazni naknadno predloži prošnjo za odigranje tekem proti VŠK, ker u. o. teh tekem, h katerim se je pobirala vstopnina, ne smatra za trening tekme. Istočasno se poziva Ptuj, da brez odlašanja poravna prijavnino za te tekme. Podsavezni sodnik g. Versel se poziva, da nemudoma nakaže sodn. > takso za tekme proti Ateni in VŠK.
Opozarjajo se vsi savezni in podsavezni sodniki, da ne smejo soditi tekem, h katerim niso delegirani.
Na znanje se vzame: sodniško poročilo o tekmi Jadran ; Ilirija 16. VI.; sodniška poročila o tekmah Ptuj : Atena in Ptuj : VŠK.
Opozarjajo se klubi ki še niso poravnali članarine, da jo morajo urediti po sklepu savezne uprave brez odlašanja, ker sicer bo savezna uprava postopala proti njim v smislu pravil. Savezna uprava bo konec sezone nagradila z okusnim pokalom klub, ki bo odigral največje število prijateljskih tekem. Podsavez bo vodil o teh tekmah točno evidenco. Prijave za propagandni ha-zenski pokalni turnir naj se odpošljejo takoj.
LahkoaUetske prireditve na Jesenicah
Jesenice so anane daleč naokrog kot središče gorenjskega zimskosportnega gibanja in kraj, ki je dal za naše državne smučarske reprezentance najboljše tekmovalce sikoraj v vseh disciplinah. Na Jesenicah so doma najboljši jugoslovenski alpinista in tudi dobri nogometaši, ki eo z uspehi tekmovali tudi že z močnejšimi klubi doma n v tujini. V zadnjem času so intenzivneje pričeli delati tudi naši lahkoatleti, Slani SK Bratstvo in Alp. SK Gorenjec ter si začrtali za letošnje leto za naše razimere zelo pester in bogat program, ki ga bodo
ob ugodnih vremenskih prilikah tudi v ee-loili izvedli.
Tako priredi SK Bratsbvo ▼ juniju propagandni mediklubski miting ter dvoboja reprezentance Jesenice z reprezentanco mesta Kranja, v juniju na Jesenicah in re-vanž meseca septembra v Kranju. V avgustu ali .septembru bomo imeli tekme po-edincev za prvenstvo Jaeenic v lahki atler tiki za 1. 1935 ter veliko medkhibsko lah-koetletsko prireditev ob priliki športnega dne Bratstva ob sodelovanju gostov iz Ljubljane in ostalih klubov na Gorenjskem. V načrtu je tudi štiridnevni lahkoatietski tečaj v avgustu ali septembru.
Razpored dvoboja reprezentance Jeseni-ce-Kranj, ki se bo vršil v dneh 28. in 30. junija na igrišču Bratstva na Jesenicah je naslednji:
Sobota, 29. junija ob 15.30: Tek na 100 metrov, met krogle tek na 400 m, skok v daljino z zaletom in tek na 5000 m.
Nedelja, 30. junija ob 9.30: Tek na 200 metrov, met kopja, tek čez ovire 110 m, skok ob palici, skok v višino in izmenski tek 4X100 m.
Alp. SK Gorenjec je priredil v mesecu maju tekmo o izmenskem teku okoli Jesenic in tek na 5000 m čez polje in gozd v mesecu septembru. Program Gorenjca _ je razmeroma skromen, kar pa gre na račun igrišča, ki se ni popolnoma in pravilno urejeno.
Višek sezone bo pač medmestno srečanje reprezentanc Jesenioe-Kranj. V obeh mestih se pripravljajo za borbe najboljši lBhkoatleitii. Priprave za ta zanimiv dvoboj so v polnem teku. Odbor, sestavljen za izvedbo tega dvoboja, je vložil prošnjo na upravo mestne občine Jesenice za podporo. Za častnega pokrovitelja prireditve pa je naprosil predsednika občine mr. phm. g. Jožeta Zabkarja. Kakor poročajo tovariši iz Kranja, je mestna občina Kranj podprla reprezentanco Kranja s podporo v znesku 1500 Din; pokroviteljstvo revanž-nega divoboja, ki ee bo vršil v septemibni v Kranju, pa je prevzel predsednik občine Kranj g. Ciril Pire. Idealno stremljenje naših lahkoatletov zasluži pažnjo in podporo naše jevnoetii, predvsem pa mestne občine, bi ima inieres na tem, da društva in klubi vzgajajo močne, zdrave, treane in pridne občane.
Službeno rz LNP. Drevi ob 20. po poslovni seji seja upravnega odbora v pod-saveznem tajništvu.
Plavanje v ljubljanskem radiu. Opozarjamo na propagandno informativno predavanje »Nekaj besed, preden se greste kopat« v radiu. Predaval bo g. Kramaršič drevi ob 19.
Plavalna šola. Zaradi velikega zanima^ nja za udeležence ni prijavnine, temveč samo vsakodnevna vstopnina 2 Din. Treningi se prično vsak dan ob pol 11. člani se morajo zbrati točno ob tem času pod desetmetrskim stolpom. Prijave za tečaj se bodo kmalu zaključile. Sprejema jih do nadaljnjega ključar kopališča.
Popravi! V poročilu o tekmi Ilirija : Celje smo omenili, da je tekmo sodil g. Ba-žant iz Zagreba. V resnici pa tekme ni sodil g. Bažant, ki je v ostalem bil za to tekmo delegiran, temveč g. Mlinarič, tudi iz Zagreba.
SK Slovan. Danes ob 18. mora biti obvezno rezerva na našem igrišču. Igramo tekmo z old boyem. Postava moštva je v okencu na Marijinem trgu (lekarna Sušnik) in na igrišču.
Iz življenja na deželi
Iz Novega mesta
n— Zadnja pot Jakoba Paučiča. V soboto se je pred pol 17. uro zbrala pred
hišo žalosti na Ljubijanski cesti množica pogrebcev, ki so čakali, da spremijo Jako ba Pauciča k večnemu počitku. Od blizu in daleč sd prišli ljudje, da se poslovijo od popularnega moža. Mrtvaški sprevod je vodil novomeški prošt g. Čerin Karel ob številni asistenci duhovščine. Poleg vseh ostalih so bila zastopana v sprevodu tudi vsa društva, pri katerih je bil pokojni včlanjen, zlasti še gasilsko društvo z načelnikom g. Reitzem in sokolsko društvo s starosto br. Marinčkom. Obilna udeležba na zadnji poti je lepo pokazala, koliko simpatij je užival pokojnik. Lahka mu bodi žemljica!
n— Matura na novomeški gimnazij je trajala od 12. do 22. t. m., h kateri je bilo pripuščeno vseh 31 kandidatov, absolventov 8. razreda. Višji tečajni izpit, ki se je vršil pod predsedstvom univ. prof. dr. Jovana Hadžija iz Ljubljane, je napravil« 19 kandidatov. Dovoljenje za popravni izpit v septembru je dobilo 5 kandidatov, na leto dni pa je bilo odklonjenih 7 kandidatov. Maturo so napravili Ahlfeld In-geborg, Bizjak Danica, Borštnar Jože Bruljec Franc, Erpič Franc, Grgič Hermir na, Horvat Josip, Jug Albin, Juvan Pero, Kapš Stanko, Kopač Idi, Lamut Branimir, Mervič Branko, Morelj Marjan, Pire Stanko, Pirkovič Franc, Torkar Radoslav, Vaši č Jovo, Skalicky Ljudmila.
Iz Ptuja
j— Doktorska diploma. Na pravni fakulteti beograjske univerze je nostrificiral svojo doktorsko diplomo državoznanskih ved, katero si je pridobil leta 1928 na dunajski univerzi, g. dr. Milan Zupančič, vodilni uradnik Posojilnice v Ptuju.
j— Višji tečajni izpit na drž. realni gimnaziji v Ptuju se je vršil v času od 14. do 23. junija pod predsedstvom vpok. ravnatelja mariborske real. gimnazije g. Jakoba Zupančiča. Izpit so napravili: Bido-vec Arnold, Čurman Ludvik, Feguš Mihael. Fras Kamilo, Kolarič Konrad. Pavličič Josip, Petrak Marjan, Petrič Bojan, Polič Svetozar, Sorec Herbert, Steudte Hen-bert, Vrbnjak Franc in Praper Zorislava. 3 pripravniki in 1 pripravnica so bili zavrnjeni do jesenskega roka, za vse leto ni bil zavrnjen nikdo.
j— Ogenj. V nedeljo zvečer je nastal ogenj na gospodarskem poslopju posest-nice Vmdiševe Roze v Zgornjih Pleterjih. Ker je bilo poslopje leseno in s slamo krito ter polno sena in slame, je pogorel« do tal. tako da na rešitev sploh m bilo ve?, mogoče misliti. Gasiti so pomagali sosedje. Vsa družina je bila že v trdnem spanju, ko jih je zbudil posestnikov sin Drevenšek Jožef iz Pleter. Sumijo, da ja bil ogenj podtaknjen.
DOiBOVA. Tekmo koscev je organiziralo Društvo kmečkih fantov in deklet v
Gaberju z enakim društvom lz Velikega Obreža. Sodelovala so pri prireditvi in tekmovala še tovarieka društva lz Viher,
Obraz
poln mladosti in lepote!
Polt nekaterih dam je tako negovana in sveža, da jih tudi nehote smatramo za lepotice, četudi nimajo v obrazu pravilnih črt . . . To so one dame, ki so pri izberi svojih sredstev za polepšavanje izbirčne. — Taka izbirčna dama morate biti tudi Vi! ... Zahtevajte po vsem svetu sloveče THREE FLOWERS izdelke, predstavnike vseh sredstev za polepšavanje. Three Flowers izdelki Vam dado v kratkem času polt tako kot sveža roža, ki vedno očarujoče deluje. Poskusite dovršeno kremo kot n. pr. Vanishing obenem z znamenitim »Three Flovrers« pudrom, ki se dobiva v mnogih nijansah.
Three Flowers serija obsega vse preparate za moderno negovanje lepote: >Vanishing kremo« (za dan), a>Skin and Tissue kremo« (za masažo), »Cleansing kremo« (za odstranjevanje šminke), »Cold kremo« (za noč), puder za obraz, lojevčni puder, parfeme, rdečila za ustna in lice itd.
Dobivajo se v vseh drogerijah in parfumerijskih trgovinah.
THREE FL0WERS
PAPIS
HUDNUT
NEWYORK
Leskovca in Gorice. Tekma ee je vršila na travniku posestnika Cetina iz Sel. Ob 2. popoldne so se zbrali udeleženci pri gabemki kapelici, nato pa se je razvil sprevod v Dobovo in odtod na Cetinov breg h košnji. Tekano je otvoril predsednik društva iz Gaber ja g. Zupančič. Udeležilo se je tekme osem koscev. Prvo mesto si je priboril Vovk ja Leskovca, drugo Ivšič iz Krške vasi, tretje pa član društva iz Gorice.
SHVNTOA. Gasilska četa priredi v nedeljo 30. t. m. veliko tombolo s krasnimi dobitki (petceven radijski aparat, ki ga je podarila tvrdka Heinzl v Zagrebu, nadalje voz z lestvami, krava, več sežnjev bukovih drv, kolo, vreča moke, nad 500 manjših dobitkov). Dobitki so razstavljeni v bivši lekarni, kjer si jih lahko vsakdo ogleda. Začetek tombole odnosno žrebanja na glavnem trgu ob 8. uri navedenega dne. Ker je gasilska tombola založena s tolikimi dobitki, ee vabita vsa bližnja in daljnja okolica, da se tombole udeležita. Pri obeh jetrnih vlakih bodo na razpolago vozovi in tudi gasilski avto, tako da se ni treba nikomur bati zamude. Segajte pridno po tombolskih tablicah. da ne zamudite ugodne prilike.
ZG. KUNGOTA. Tukajšnja narodna šola je imla na Telovo svojo mladinsko prireditev v zvezi z vidovdansko proslavo ob 15. v dvorani Katoliškega doma. Na sporedu je bil govor g. šol. upravitelja Albina Sprajca o pomenu Vidovega dneva. 3 dejanka »Povodni mož«, prizori, dekla-macije »Jadrana smo stražarji« (govoreči zbor), živa slika — kralju in zaključek narodna himna. Prireditev je popolnoma uspela, zakar gre topla zahvala vrlemu tukajšnjemu učiteljskemu zboru, ki je položil mnogo truda in dela v to domoljubno prireditev.
Zavrnjena tožba
Ljubljana, 25. junija
Ko je bil I. 1933. imenovan komisarijat naši radiofonski postaji, to nekaterim ni bilo prav. Začela se je v listu »Radio« stalna prav žolčljiva kritika, ki je imela ton napadanja. Tudi sicer so mnoga izvajanja tega lista zvenela enostransko orientirana in ne v skladu z veljavnim naziranjem o neposrednih nacionalno vzgojnih nalogah naše radiofonije. Zaradi takšne pisave lista »Radio« je komisariat pisal novemu lastništvu in uredništvu lista, brači Obra-dovič v Beograd, da temu listu zaradi pisave revije »Radio-Ljubljana« ne bo več dajal programov in da sploh opozarja na nedostatke te revije, katera (razen navedenih napadov) »neprestano prikrito goji plemensko mržnjo«.
Zaradi tega očitka sta dva tožitelja, namreč zadruga -Radio« in prof. NikoKu-ret, vložila tožbo zoper oba podpisnika tega dopisa in takratna člana komisarija-ta, gg. dr. Dularja in dr. Tavzesa, zaradi klevete ali žaljenja časti z neresničnimi trditvami. O tožbi je sresko sodišče ▼ Ljubljani opetovano razpravljalo. 18. t. m. te je zadeva pred tem sodiščem končala. Sodil je sreski sodnik g. dr. Tominec, oba tožitelja je zastopal g. dr. Krek. oba toženca pa g. dr. Knaflič. V svojo obrambo sta toženca uveljavljala pred dokazom resnice, dobre vere in nežaljivega objektivnega uradovanja zlasti tudi, da tožitelja sploh ne moreta tožiti v imenu revije »Radio-Ljubljana«, ker revija ni pravna oseba, marveč organizacija, katero zastopajo osebe, določene po tiskovnem zakonu, ln izrečen! očitek ni namenjen tem tožiteljem vsaj ne v smislu § 301. k. z., marveč onim. ki po tiskovnem zakonu revijo predstavljajo, pa niso tožili. Sodišče si je to pravno naziranje osvojilo in izreklo oprostilno sodbo, ne da bi se spuščalo v oceno ostalih dokazov, tožeča stranka pa je prijavila oriziv.
BCPEBTOJJ*
DRAMI
Začetek ob 20. uri Sreda, 26. junija: Izdaja pri Novari. Red Sreda.
Četrtek, 27. junija: zaprto. Petek. 28. junija: Ob pol 22. uri »V čas« obiskanja«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvi jo. Sobota, 29. junija: Ob 19. uri v drami V času obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdol.
Nedelja, 30. junija: Ob 2. uri zjutraj Slehernik. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo. Ob pol 22. uri V času obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo.
OPERA
Začetek ob 20. uri
Sreda. 26. junija: zaprto. Četrtek, 27. junija: Faust. Red Četrtek. Petek, 28. junija: zaprto. Sobota, 29. junija: Ob IS. uri Parsifal. Izv. Znižane cene od 30 Din navzdoL
Drama
Udeležence evharističnega kongresa opozarjamo, da je prodaja vstopnic za vse preJ-stave, ki bodo v tem času, dnevno pri operni blagajni od 8. do 12. in 14. do 17. in dve uri pred predstavo na Kongresnem trgu. Poslujejo tri blagajne, in sicer: v Zvezdi pred Novo založbo, v Gradišču in sredi Kongresnega trga pri univerzi. Cene so izredno nizke, zato je dana vsem udeležencem možnost, da si ogledajo predstave.
Radie
Sreda 26. junija
LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Simfonične glasbene slike na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Plošče po željah. — 1S.20: Pogovor s poslušalci. — 18.40: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. _ 19: Nasveti za kopalce (B. Kramaršič). — 19.30: Nac. ura. — 20: Narodne v novi obleki: gdč. Sokova in Rupnikova, gg. Franci in Tone Petrovčič s spremljevanjem radijskega orkestra. — 20-45: Ronny jazz. — 21.30: Cas, poročila, vreme, spored. — 22: Operetna glasba (radijski orkester in plošče).
Četrtek 27. junija
LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Spored, obvestila. — 13.15: Podoknice na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Mojstri saksofona na ploščah. — 18.20: Slovenščina (dr. Kolarič).
—	18.40: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19: Narodne vojaške pesmice po-
jo fantje na vasi. _ 19.30: Nac. ura. _20:
Prenos iz Beograda. _ 21.30: Čas, poročila, spored, vreme. — 22: Iz naših logov in gajev (radijski orkester in plošče).
BEOGRAD 20: Godba kraljeve garde. — 22.30: Lahka godba. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 20: Iz Beograda. — PRAGA 20: Zvočna igra. — 21.15: Orkester. — 22.30: Jazz. — VARŠAVA 20.10: Vojaška godba.
—	21: Simfoničen koncert. — 22.10: Orkester. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.10:
Schubertove pesmi. _ 17.25: Koncertna ura.
_ 2150: Sonate. _ 22.30: Pesmi. — 23.45: Jazz. — BERLIN 20.10: Plesni večer. — M0NCHEN 20.10: Operna glasba. — 23: Orgle. _ STUTTGART 20.15: Komorna glasba. — 21: Orkester. — 22.20: Schuman-nov koncert. — 24: Orkester. — RIM 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.50 Spevoigra.
R. L. Stevenson:
Prigode francoskega ujetnika na Angleškem
»Ali, gospod!« se je uprl Rowley.
»Da, da, le misli na to. Reci, da si prehlajen ali kaj podobnega. Bog ne daj, da bi zbudil v gospe Mc Rankinovi sum.«
»Prehlajen?« je vzkliknil Rowley in pobitost ga je minila še tisti mah. »Oh, nič ni lažjega, gospod Anne.«
Jel je kihati, kašljati in se usekavati, kakor da bi bil res nevarno prehlajen.
»Takih ukan znam, kolikor hočete,« je ponosno pripomnil.
»Nu, imenitno.«
,Ves vesel je stekel k stari gospe, da bi ji pokazal svoj nahod.
Ko sem ostal sam, sem spet vzel časnik v roko in jel brati. Moje misli so sc vrtile okoli grozeče nevarnosti, dokler se nisem spotaknil nad temle odstavkom: — »O nedavnem strašnem umoru na gradu nam sporoča policija tesle podatke: .Upravičeno domne* vajo, da se potika vojak Champdivers po okolici našega mesta. Postave je srednje, bolj majhne kakor narobe, prijetne vnanjosti in nenavadno izbrano oblečen. Ko so ga zadnjič videli, je imel na sebi modno bisernosivo obleko in škornje s srnjerjavimi zalekL Spremlja ga sluga, ki mu utegne biti šestnajst let. Champdivers govori angleščino brez tujega poudarka in se skriva pod imenom Ramornie. Tistemu, kdor ga prime, je obljubljena nagrada.'« Ko sem to prebral, sem neutegoma planil v spalnico in jel trgati bisernosivo obleko s sebe.
Priznati moram, da sem bil dokaj zbegan. Težko je ohraniti
hladno kri, če vidiš, kako se zanke počasi in zanesljivo zadrgavajo okoli tebe. Kar vesel sem bil, da je bil Rowley zunaj in ni mogel opaziti mojega razburjenja. Kri mi je silila v obraz in komaj sem dihal. Ne pomnim, da bi bil kdaj v svojem življenju tako zme* den, a vendar sem moral čakati prekrižanih rok, se udeleževati skupnih obedov in kramljati z večno zgovornim Rowleyem, kakor da bi imel ves svoj notranji mir. In če mi ni bilo treba poslušati tudi marenj gospe Mc Rankinove, je bila to samo nova kaplja grenkobe v mojem kelihu. Zakaj, kaj je neki bilo gospodinji, da se je tako strogo odmikala od naju, se otresala vsakega razgovora, hodila po hiši z zariplimi očmi in venomer šepetala molitvice? Zelo sem se moral motiti, če ni bila tudi ona brala prekletega članka in spoznala nevarne sive obleke. Zdaj sem se tudi spom« nil njenega čudnega vedenja, ko je položila časnik na mizo, in nosljajočega, na pol sočutnega, na pol izzivalnega glasu, s katerim mi je bila rekla: »Nate svoj časnik!«
Čutil sem, da s te strani vsaj ni nujne nevarnosti; a vendar mi je odleglo, ko se je spustila na edinburške ulice večerna megla in me je glas nočnega čuvaja poklical na dejanje.
Nekaj pred sedmo uro sem dospel v bližino Florine hiše. Ko sem se pa vzpenjal po stezi, ki je vodila k vrtnemu obzidju, sem v svojo veliko prepadenost začul pasji lajež. Pse sem bil slišal tod že prej, a le s pobočja nad vilo. Ta pes je bil pa prav na vrtu; tulil je kakor besen, in slišal sem celo, kako je skakal in se trgal z verige. Počakal sem nekoliko, da se je žival nadivjala, se nato z vso previdnostjo splazil dalje in prišel do znožja vrtnega zidu. Komaj sem pa pokazal glavo izza grebena, se je pričelo lajanje s podvojeno močjo. Skoraj isti mah so se odprla hišna vrata, in na pragu sta se pokazala major in Ronald s svetiljko. Stala sta malone tik pod menoj, in plamen v laterni ju je živo osvetljeval. Major je izkušal potolažiti psa, ki je hudobno renja!,
vmes pa časih zagnal močnejši glas.
»Dobro je bilo, da sem vzel Nerona s seboj,« je dejal Che* venix.
»Vprašujem se le, kje bi utegnil biti!« je rekel Ronald in po« svetil s svetiljko na vse strani. »Najrajši bi preiskal ves vrt.«
»Da se ne predrznete, fant!« je odvrnil Chevenix. »Ne pozabite, kako sva se dogovorila. Vsak korak preko steze, ki vodi okoli hiše, je prepovedan. Lezi, Nero, lezi. Tiho!« je nadaljeval major, božaje svojo nemarno pošast.
»Če pomislim, da naju morda sliši!« je vzkliknil Ronald.
»Nič ni verjetnejšega,« je rekel major. »Ali ste tu, Saint* Yves?« je dodal z razločnim, a pritajenim glasom. »Rad bi vam samo povedal, da je bolje, če se vrnete. Gospod Gilchrist in jaz sva na straži.«
Spoznal sem, da je vsak up svidenja s Floro izgubljen, vsaj za nocoj.
»Obilo zabave, gospoda!« sem odvrnil z enakim glasom. »Na žalost je prav za prav premraz, da bi človek stražil. Fazita, da ne ozebeta!«
Te besede sem izrekel v nepremagljivi togoti, ki je očividno sprožila v ravnodušnem majorju enak izbruh; zakaj ne glede na pametni svet, ki ga je bil dal Ronaldu trenutek poprej, je odpel svojega psa z verige, in ta se je kakor puščica zakadil proti zidu, s katerega je slišal moj glas. Odskočil sem, pograbil kamen in se pripravil. Pes se je skokoma pognal na vrh zidu, in skoraj še tisti hip ga je zadel moj kamen v glavo. Zamolklo je javknil in padel nazaj na vrt. V istem trenutku je zarohnel Chevenix z glasom, ki mu ga ne bi bil prisodil: »Peklenski nepridiprav! Gorje mu. če mi je ugonobil psa!« Glede na to grožnjo sem neutegoma vzel podplate pod pazduho.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Ein 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« V^S«. «	. -
odgovor, priložite JJIIl J«" V Znamkail.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoea se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana«
Oi/NO
OPOZARJAMO
cenjene naročnike inseratov in malih oglasov, da bo glavna praznična številka »Jutra« izšla v soboto zjutraj in da nedeljsko »Jutro« zaradi praznikov odpade. Naročila oglasov za to številko sprejemamo samo do petka opoldne.
Oglasni oddelek »Jutra«.
Bt;seda 1 Dio, davek 2 Din. za Šifro aii dajanje naslova
5	Din. Najmanjši znesel
17 Din
Kioskom
hotelom, papirnicam v na^ih mestib., letoviščih in božjih potih! Javite aam svoje naslove. da vas zmoremo seznaniti
6	poslom. pri katerem boste tekom sezone
imeli krasen dohodek. DoDise i>od šifro »M. K.« na ogl. odd. »Jutra«, Ljubljana.
14607-8
Brseda I Ola. davek 2 Oin. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Dia
Brivski pomočnilc
duber delavec in »bubi štucer« se sprejme takij. Ivaji Gjurim, Kamnik.
14758-1
Natakarico
sprejmem takoj. Kavcija potrebna. Naslov v vseh Ju-siovalnicah »Jutra«.
14787-1
Natakarico
pridno in polteno rabim za takoj in za stalno. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	14779-1
Dijaka - amaterja
za vsa amaterska čela sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« »1773-1
Hišnika
sprejme Sokolsko društvo Ribnica na Dolenjskem. Stanovanje (1 soba in kuhinja), prosta kurjava in razsvetljava ter letni dohodek do 3500 Din. Pogoj: biti mora pripadnik Sokola. Dopise jy nasljvrti na upravo društva najkasneje do 15. julija z opisom dosedanjega službovanja.
14734-1
Še nekaj postrežnin
mladih in veščih sprej mean za čas evharističnega kongresa. Predstaviti se je danes 26. t. m. od 1. do 3. ure Donoldne. Na_«lov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	147U7 1
Krojač, pomočnika
dobrega, sprejmem. Vprašati v gostilni pri »Jožici* Poljanska cesta. 14770-1
Delavke
tovarniške, za ročno c?elo sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pripra-vne« z navedba dosedanjega službovanja,	14778-J
Seseda 50 para, davek 2 Ola. ca Šifro ali dajanje naslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Din.
Šafar
z dolgoletno prakso v kmetijstvu, živinoreji in vinogradništvu. Želim službo na večjem posestvu samo proti hrani in stanovanju. — Franc Marinič, Ljubljana. Mivka 23'T
14606-2
G. Th. Rotman:
Pobegli cvetlični lonec
Stopili sva v hišo, a nihče se ni oglasil na najine klice. Ne meneč se za to, da se prav za prav ne spodobi, sva sklenili kar sami pogledati, kje je lonec. Pretaknili sva vso hišo in prebrskali vse omare; teda o loncu ni bilo ne duha ne sluha.
Brivec
dober bubi štucer, soliden io dober delavec, išče stalno mesto. Nastop po dogovoru. Petar Filipovič, Zagreb, Starčevičev trg 6.
14740-2
Pek. pomočnik
prvovrstna delovna mo6, išče službo v Ljubljani ali na deželi, raznaša! bi tudi pecivo. Makovec, Zagreb, Paromlinska 17.
14471 ž
Dekle
vajeno vseh hišnih del, tudi kuhanja in šivanja, želi priti k družini, naj-rajše v mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna, poštena in delovna«.	14794-2
Trg. pomočnica
začetnica, pridna in poštena, govori perfektno nemško, išče službe za takoj. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna pomočnica«.	14795-2
Prodatn
Beseda 1 Din, davek 2 Din. «a Šifro alt dajanje naslova 5 Dia N«jmanjgl znesek 17 Ola
Avtomobilne plašče
5, 25/18, rabljene, prodamo. A. Goreč, d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa c. 1.
14366-6
Znižujemo cene za 10 do 20%
za čas evharističnega kongresa oblekam, perilu in vsem oblačilnim potrebščinam. — Lepe športne suknjiče dobite že za 98 dinarjev — Presker, Sv. Petra cesta 14.-
21-6
Izložbena stojala
in kovinske predmete nndi Krom - Kovina, Ljubljana. Tyrševa 34.	L 00-6
Gostilniški inventar
kredence, mize, steklenice, prodam. Cesta v Rožno dolino št. 36.	14763-6
Baročne kipe
različne, lesene antične — isto dva krasna angelna, pozUčena, proda Golob. Gallusovo nabrežje št. 29-14791-6
Beseda f Dia, davek 2 ^lo. ta Šifro ali dajanje naslove 5 Dia Najmanjil znesek 17 Dia
Kompanjona (ko)
z 60.000 do 80.000 Din za razširjenje industrije iščemo. Osebno sodelovanje mogoče. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Iz-borno naloženo«. 14687-16
Šestsedežno
limuzino
Adler in 4 sedežni mali Plymouth, zaprt, ugodno proda ali zamenja Lovše, Beethovnova 14. 14746-10
Motorno kolo
angleške znamke, 500 ccm, OH V, v najboljšem sta.nju se proda. Aleksandrova 9i>TH., levo.	14738-10
Avtomobile
prvovrstne, rabljene, osebne in tovorr.e. proda najceneje proti hranilnim knjižicam ŽirLek, Ljubi iana, Tavčarjeva 111. 14781-10
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
Rudoli Zore, Ljubljana
Gledališka 12, telefon 38 10
7.a pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah 184-16
Hranilno knjižico
Kmetske posojilnice ljubljanske z vlogo 81.J00 Din zamenjam za knjižico istega zneska Mestne hranilnice ljubljanske. Naslov v vseh poslovaJnicah »Jutra« 14750 16
Avto, rhoto
Beseda t Din, davek 2 Din. u Šifro ali dajanje naslova S Dia Najmanjši toesek 17 Ola
Motor
dobro ohranjen, zaradi premestitve poceni prodam. Znamka »Harley Davidson« 350 ccm. Poročnik Bolje-vič, artiljerijska vojašnica.
14784-10
Novost!
Avtomobilistl! Motoristi!
?5°/» prihranka na bencinu, odstranjenje saj, lahko vžiganje D. S. A. Benool tablete, Zagreb, Miramar-ska 32. Sprejmemo zastopnik«.	14770-10
Lokal
v dvorišču v centru mesta se odda tudi za »sla-dišče s 1. avgustom 1&35. Vprašati je pri hišniku, Frinčiškanska ulica it. 10.	14762-19
Beseda 1 Dia, davek 2 Din. :a Šifro ali dajanje naslova S Dia Najmanjši znesek "> Din.
Vilo
i velikim vrtom za Leoni-ščem ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.	14732-i»
Enodružinsko vilo
prodam, deloma na mesečno odplačevanje za 150.000 dinarjev. Naslov: Globoč-nik, ključavničar, Celje.
1478S-20
Vrtciribte
Beseda t Din, davek 2 Oin. ia Šifro aii dajanje aaslova 5 Din. NajmanjSi tnesek O'-
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje rafinerija iragih kovin v Ljubljaai, Ilirska ulica štev. 36 — vhoi z Vidovdanske ceste (p:i gostilni Možina).	70
Beseda I Din, davek 2 Din. ta Šifro aii dajanje naslova 5 Dia Najmanjši tne«ek 17 Ola
Malo trgovina
na deželi oddam v najem ali na račun. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 14753-17
Lokali
deseda I Din, davek 2 Din ta Šifro ali dajanje naslova i Dia NajmanjSi znesek 17 Ola
Slaščičarno
z vsem inventarjem v večjem kraju na deželi poceni prodam Poizve se: Sa Ion »Vesna«, Gradišče
147714 1»
Mlekarno
na prometni točki oddAin. Poizve se: Mlekarna i!o-ste, Predovi-čeva 12-
14750-19
Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Ker se bo rabilo te dni veliko pijače
do-bite pristno vino, belo Ln rdeče na Predovičevem dvorišču v skladišču po ceni od 8 do 10 Din liter vsak čas.	14756 C3
Dijaške sobe
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dva dijaka
nižješoloa
sprejme v Celju na stanovanje in hrano bivša učiteljica - vdova. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Učiteljica«.
14721-23
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek
11" 'in.
Dvosob. stanovanje
lžčem. Avgust, september, plačam tromesečno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka«.	14502-21a
Dvosob. stanovanie
s kuhinjo in pritiklinami za mesec avgust iščem. Ponudbe je poslati na naslov: Christof. uprava »SI Naroda«, Ljubljana.
U765-21a
Enosob. stanovanje
6olnčno, oddam na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 23 34745-21
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo oddam boljši stranki z avgustom. Cesta v Rožno dolino 9.
147S5-21
Sobe išče
Seseda SO para, davek 2 Dio, ca iifro ali dajanje taslova S Din. NajmanjSi znesek 12 Dia
Separirano sobo
udobno opremljeno, z vso oskrbo Iščem. — Ponudbe pod »Točno plačam«.	14542-23a
Beseda t Din, davek 2 Din. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Stanovanje
5 sob s pritiklinami v centru mesta se odda eventualno za stanovanje in pisarno s 1. avgustom 1!©>. Vprašati je pri hišniku, Frančiškanska ulica 10.
14701-21
Dvosob. stanovanje
kuhinje in pritiklin, vse pod enim ključem od-lam boljši stranki za avgust. Mesečna najemnina 8:>0 dinarjev. — Vp/aša se: Pod Rožnikom, cesta I., št. 9/1. nadstropje.
1^66 21
Prazno sobo
s popolno oskrbo ifče upokojenka. Ponudbe pod »Učiteljica« na oglasni od delek »Jutra«. 14704-23a
Beseda 2 Din, davek 2 Din
za Šifro ali dajanje aaslova S Dia. Najmanjši znesek 20 Dia
Letoviščarji!
V vili ob gozdnem krajo oddam tri lepe sobe z aii brez hrane v bližini elektrarne. Stefanie pleteršek, Fala.	14742-3S
Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
veliko, lepo, mirno, tisto in solnčno, s posebnim vhodom, evet. z 2 posteljama, v centru mesta oddam s 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 146-36-23
Prazno sobo
oddam, eventuelno z v&o oskrbo. Čopova št. 10.
14751-23
Prijazno sobico
z dobro domačo hrano ln vso oskrbo oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 11754 23
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, e posebnim vhodom in s souporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 14755-23
Lepo sobo
opremljeno, mirno, s posebnim vhodom od Lun boljšemu gospodu v hl»m-ško^i ulici 7/11., desnu — Blizu menza in kolodvor.
14772-23
Hotel „Bristol" s kavarno in restavracijo
v Beogradu
Karadjordjeva ulica, se renovira in popolnoma modernizira. Imel bo 45 sob, centralno kurjavo, toplo in mrzlo vodo, kopalnice, telefone v sobah, lift, na splošno najmodernejši komfort. Vsa dela v načrtu bodo dovršena do 1. oktobra t. 1. Interesenti, ki se zanimajo za zakup tega hotela, naj se obrnejo na Beogradsko zadrugo a. d., Beograd. Pogoji ugodni, posebno za interesente, ki bi razpolagali z lastno opremo in ostalimi premičninami.	5468
■i'
V globoki žalosti naznanjamo, da se je moj ljubljeni soprog ozir. oče, stari oče, brat in svak, gospod
URBAN ROBIČ
SPREVODNIK DRŽ. ŽELEZNICE V POKOJU
v 69. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, dne 25. junija ob 5. uri zjutraj preselil v večnost.
K večnemu počitku ga spremimo v četrtek, dne 27. junija, ob 16. uri od doma žalosti, Vodovodna cesta 72, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 28. junija ob 6. uri zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Ljubljana, dne 25. junija 1935.
5476	žalujoči ostali.
nova bela peneča se pasta za zobe
v modro-belih progastih tubah, izrednega okusa dela zobe že po kratki uporabi snežno bele.
DOVRŠENOST SEDANJOSTI!
Poskusite še danes. Tube po Din 8.— Tube po Din 12.—
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice v I. nadstropju oddam. Soba je uporabna tudi z* dvt osebi. Sv. Petra nasip št. 43.	14799-20
Opremljeno sobo
solnčno, oddam t vso oskrbo, eventuelno dvema osebama. Sturni, Stari ti g 28/IH.	14780-23
Sobo
veliko, solnčno oddam takoj aH pozneje, prazno ali opremljeno pod usrodnimi pogoji v Florijanski u.ici 19,1.	14798-23
Sobo
poseben vhod, center, oddam dvema gospodoma. Gledališka 12, vrata 3, levo.	14783-23
OpremIjeno sobo
oddam, po želji tudi s hra-no. Cegnarjeva ulica i/l. pri Sv. Petru. 14786-33
Prazno sobo
krasno, veliko, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
14797-23
Beseda 50 para. davek 2 Din. ta Šifro ali dajanje naslova 3 Din NajmanjSi znesek 12 Din
2 Wertheim ključa
s črnim trakom skupaj zvezana, sem v torek zjutraj na trgu zgubili. Najditelja prosim, da ju odda v oglasnem oddelku ».Jutra« ali pa pri tržnem nadzorstvu.	147S2 28
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Šifro ali dajanje naslove 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Grlica
se je izgubila. Proti" nagradi naj se odda pri Josipu Bergmanu, Poljanska cesta S7.	14752-27
Mlad volčjak
se je izgubil na gradu v ponedeljek zvečer. Sliši na »Cigo«. Prosim najditelja, da ga odda preti nagradi. Sv. Petra c. 30/1.
14793-37
Beseda I Din, davek 2 Din. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Pisalni stroj
Remington naprodaj pv. tudi proti hranilni vlogi Ljudske posojilnice v Cilju. Ponudbe na naslov A. Sternad, Šoštanj. 14741-20
1
Beseda I Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje oaslova S Dia. Najmanjši znesek I? Oin
Entel-ažur-plise
izvrši ekspresno Matek &
Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj.	30-30
Damski frizerji!
Zahtevajte brezplačen vzo rec vode za trajno onuu-lacijo »D e h a«, najboljši nemški preparat z garancijo, da drže kodri 6 do 8 mesecev. Za vsak ipa-rat, za vsak las. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rim.-ka cesta 13.	147(*KX)
Industrij, podjetje
srednje, živilske stroke, dobro idoče. lep zaslužek, realna vrednost 650 tisoč dinarjev, prodam zaradi starosti in bolehnosti za 500.000 Din. Ena tretji ia lahko ostane za obratni kapital. Ztvitter, Maribor. Stritarjeva 5.	14792^36
11 -uniMf iiaimiiru i • ia
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Svarim
osebo, katera hodi s ponarejenimi ključi v frizerski salon, reže žice, jemlje vijake, kvari aparate za trajno kodranje. Izpostavlja svoje življenje. — Kirinič, Jernejeva cesta, Ljubljana 7.	14777-31
CITAJTE
ŽIVLJENJE IN SVET
TEDENSKA REVIJA 2 Din ŠTEVILKA
Mnogo nesrečnih
ki so zaradi smrtne nezgode izgubili svojega nramtelja, je bilo osreCenih z »Jutrovo« zavarovalnino, k) Jim je bila izplačana od »Jugoslavije« za v. družbe v LJubljani, v vsakem primeru, ko Je bila naročnina na »Jutro« točno plačana. Vsak »Jutrov« naročnik je zavarovan za «5lneai smrtne nfzeode za Din 10.000.—.
DAMSKE PERILNE OBLEKE
OD DIN SS.— NAPREJ
predpasnike od 18.— Din, vse vrste boljše obleke, halje, krila m bluze, bombažasto in svileno perilo itd. nudi 5455
F. I. GORICAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29
ODDAMO šrn
pisarniške prostore
(primerne tudi za samsko stanovanje) v palači »Grafiki«, Masarykova cesta 14.
ZAHVALAj
Povodom tragične smrti našega nad vse ljubljenega
MIRKA KUKMANA
nam je bilo v veliko tolažbo toplo sočutje, s katerim so se nesrečnega spomnili vsi, ki so ga poznali. Vsem in vsakomur, ki nas je v teh težkih dneh tolažil, vsem, ki so našega nepozabnega Mirka spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetja: prisrčna hvala. Zlasti pa se zahvaljujemo častiti duhovščini, županu ljubljanskemu g. dr. Ravniharju, mestnemu uradništvu, šentjakobskemu gledališkemu odru in tenis sekciji SK Ilirije za častno spremstvo, gg. Gnidovcu in Končanu za v srce segajoče besede ob odprtem grobu in pevskemu društvu Ljubljanski zvon za ganljive žalostinke.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek ob 7. uri v cerkvi Ma. Oznanjenja.
Ohranimo našega dobrega, nesrečnega Mirka v trajnem spominu. Ljubljana-Celje, dne 24. junija 1935.
5467 Žalujoči rodbini KUKMAN in GRADIŠNIK.
-rejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inaerainl del je odgovoren AI0J2 Novak. — Val.» LJubljani.