328 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 329Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji • EntomologijaEntomologija • Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji Slika 1: Gnezdo B. hortorum, približno 25 čmrljev, 3. junija 2019. Slika 2: Gnezdo B. hortorum, pet čmrljev (matica in štiri delavke), 27. junija 2019. Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo • Nove knjige dneve z nalivi, plohami in nevihtami smo zaradi vpliva na vrednosti in posledično vprašljivosti zanemarili. Zaradi pomanjkanja paše smo čmrlje občasno krmili. Z dodano sladkorno raztopino, ki smo jo predhodno izmerili, se je večerna teža gnezda tako po- večala. Hrano smo dodajali v enem do štirih lončkih tablet »vitergin«, s težo enega gra- ma v lončku. Na izračun teže hrane, ki so jo čmrlji čez dan nabrali in je v tem času niso použili, dodana hrana ni vplivala, ker je bila dodana po večerni meritvi teže. S tem postopkom merjenja količine dnev- no nabrane in delno použite hrane sta bili največji ugotovljeni vrednosti 22,0 in 19,5 grama, izmerjeni 26. maja oziroma 24. ma- ja, najmanjši vrednosti pa –2,3 in –3,3 gra- ma, izmerjeni 28. junija oziroma 13. junija. Negativna vrednost pomeni, da so čmrlji ta dan nabrali za toliko manj hrane, kot so je použili. Zaradi nevihtnega vremena, ko so dežne kaplje padale tudi na panj, nismo upoštevali visokih vrednosti teže, prika- zanih v grafu za dneve od 27. maja do 29. maja in 20. junija. Zahvala: Hvaležno se zahvaljujem Marku Borku, uredniku Slovenskega čebelarja, za pomoč pri oblikovanju besedila in doc. dr. Tini Jukić s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani za pomoč pri izdelavi grafa. Pri Slovenski matici je konec leta 2019 izšla nova knjiga iz zbirke o slovenskih pokrajinah. Monografijama o Ljubljanskem barju iz leta 2008 in Vipavski dolini iz leta 2019 se je pri- družil prvi del monografije o Slovenski Istri. Prvemu, nara- voslovnemu delu, ki nam pred- stavlja neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo, bo kmalu sledil izid drugega, po- svečenega humanističnim vse- binam. Pri vsakem naslednjem Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo Slovenska matica, zbirka Slovenske pokrajine, 2019 Uredniki: Jernej Pavšič, Matija Gogala in Andrej Seliškar 330 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 331Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo • Nove knjigeEntomologija • Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji od naštetih del je namreč sodelovalo več avtorjev z več prispevki, kar je obseg vsebin o Slovenski Istri povečalo do te mere, da so jih morali uredniki razdeliti v dva dela. Zajetni enciklopedični zbornik, ki na več kot 450 straneh prvič na enem mestu celo- vito predstavlja geologijo, fizično geografi- jo, botaniko in zoologijo Slovenske Istre, so uredili priznani naravoslovci, prof. dr. Jer- nej Pavšič, akad. prof. dr. Matija Gogala in mag. Andrej Seliškar. Pri pisanju zbornika je sodelovalo kar 52 odličnih strokovnjakov, največ s fakultet Univerze v Ljubljani (Od- delka za geologijo, Oddelka za geografijo, Oddelka za biologijo, Oddelka za agrono- mijo in Oddelka za gozdarstvo), z Nacio- nalnega inštituta za biologijo, Morske biolo- ške postaje, Znanstvenoraziskovalnega inšti- tuta SAZU, Centra za kartografijo favne in f lore Univerze v Mariboru, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in z Univerze na Primor- skem. Veliko vrednost knjigi dajejo izvrstne foto- grafije in drugo slikovno gradivo, ki bralcu nazorno razložijo vsebino in omogočajo pre- poznavanje oblik ter rastlinskih in živalskih vrst. Vsakemu poglavju je dodana predsta- vitev avtorjev, za radovednejše bralce pa se- znam dodatne literature. Obravnavano območje med Kraško planoto in slovenskim delom Jadranskega morja so v prvi vrsti zaznamovala tektonska dogajanja. Ta so v preteklosti najprej privedla do obli- kovanja različnih sedimentacijskih prostorov, v katerih so se odlagali različni sedimenti in iz njih nastajale različne kamnine. Poznejše tektonske sile pa so kamninske sklade raz- kosale na bloke, jih premikale in oblikovale še glavne značilnosti reliefa, na katerem so Sistem dveh družin razpok flišnega peščenjaka. Foto: Marko Vrabec. nastali različni ekosistemi. Enako lahko tr- dimo tudi za vse druge slovenske pokrajine. In vendar je prostor Slovenske Istre za razu- mevanje vpliva nežive narave na živo naravo in s tem tudi na življenje človeka izvrstna učilnica. Tudi brez poglobljenega geološkega znanja in znanj iz drugih naravoslovnih ved lahko laični opazovalec to povezavo dobro zazna. Razlog za to je razmeroma enostavno prepoznavanje in razlikovanje ključnih ele- mentov na tem območju. Geološko sestavo se da v grobem razdeliti v samo dve vrsti kamnin, karbonatne z apnencem in bolj silikatne v obliki menjavanja tankih plasti laporovca in peščenjaka v f lišu. Tudi osnov- nega principa nastanka geološke strukture ni pretežko razumeti, ker se ga da v nara- vi jasno videti. Narivanje tektonskih blokov je ustvarilo izmenično pojavljanje f lišnih in apnenčevih skladovnic v obliki naluskane strukture in pri tem tudi najbolj izrazito pokrajinsko značilnost, visok Kraški rob. Oboje skupaj, kamninska sestava in tekton- ska struktura, je vplivalo na nadaljnji razvoj reliefa in na njegovo oblikovanje vpliva še danes. V f lišu, sestavljenem iz kamnin, ki so moč- no podvržene eroziji, se je oblikovala druga najbolj prepoznavna reliefna oblika Sloven- ske Istre, čudoviti obalni klif, na apnencu, podvrženemu raztapljanju, pa se razvija kraško površje s spodmoli, vrtačami, brezni in drugimi oblikami. Geološki in geomor- fološki dejavniki nadalje vplivajo na istrsko (mikro)klimo, pretoke površinskih in pod- zemnih voda ter nastanek tal, vse to pa na oblikovanje raznovrstnih ekosistemov. V knjigi si poglavja sledijo tako, da lahko bralec povezuje vse omenjene naravne dejav- nike med seboj in pri tem dobi odličen vpo- gled v preplet abiotskih in biotskih pojavov, ki odseva v značilnostih Slovenske Istre. Za razliko od drugih slovenskih pokrajin ima Istra še to posebnost, da ima tudi morje in z njim povezana okolja solin, obale in morskega dna, polna morskih organizmov. S tem lepo zaokrožuje naravni krog in nas vrne v okolje, v katerem so pred milijoni let nastajale kamnine Istre. Prvi del knjige nas vodi skozi geološko zgo- dovino ozemlja, ki se je začela v starejšem eocenu pred približno 55 milijoni let, in nam predstavi kamninsko sestavo, fosilne ostanke ter tektonsko strukturo. Geološko je posebej zanimiv do 80 metrov visoki obalni klif, kjer med lepo naloženimi f li- šnimi plastmi jasno vidimo več prelomov in zamike plasti ob njih. Pri podrobnem pre- gledu odlomljenih plošč peščenjaka na obali v njih opazimo različne reliefne vzorce, od- tise nekdanjega življenja na morskem dnu. V poglavju o ledenodobnih sesalcih so predstavljeni ostanki, najdeni v 14 jamskih najdiščih na območju Kraškega roba. Med najdbami 24 vrst velikih sesalcev so najza- nimivejši ostanki Deningerjevega in jamske- ga medveda, jamskega leva, jamske hijene, stepskega bizona ter stepskega in gozdnega nosoroga. Poglavje o hidrogeologiji opisuje značilnosti kratkih vodotokov površinskih voda z naj- daljšim, le 29 kilometrov dolgim vodotokom Dragonje ter dveh različnih skupin vodono- snikov podzemne vode. Medzrnski je nastal v sedimentih reke Rižane pod Koprom in Koprskim zalivom, katerih podlaga je f liš, v karbonatnih kamninah (alveolinsko-nu- mulitnem apnencu) pa so se razvili kraški vodonosniki. Na mejah med prepustnimi skladi apnenca in neprepustnimi f lišnimi hidrogeološkimi mejami prihaja do izvirov. Najzanimivejši je Zvorček, kraški izvir reke Rižane, ki je tudi največji izvir v Slovenski Istri, in se, kot izviri pri Izoli, najverjetneje napaja globoko v zaledju Istre ali morda ce- lo Notranjske. V geografskem pregledu je obravnavano po- imenovanje pokrajine in opisane značilnosti štirih glavnih pokrajinskih enot: kraške po- krajine (Slavnik s Čičarijo, Podgorski kraški ravnik ter Izolski kras), prehoda med kra- škimi in f lišnimi pokrajinami (Bržanija in Kraški rob), f lišnih pokrajin (Koprska brda) in obalnih ravnic z obalo in morskim dnom. 330 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 331Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo • Nove knjigeEntomologija • Koliko medu in cvetnega prahu naberejo čmrlji od naštetih del je namreč sodelovalo več avtorjev z več prispevki, kar je obseg vsebin o Slovenski Istri povečalo do te mere, da so jih morali uredniki razdeliti v dva dela. Zajetni enciklopedični zbornik, ki na več kot 450 straneh prvič na enem mestu celo- vito predstavlja geologijo, fizično geografi- jo, botaniko in zoologijo Slovenske Istre, so uredili priznani naravoslovci, prof. dr. Jer- nej Pavšič, akad. prof. dr. Matija Gogala in mag. Andrej Seliškar. Pri pisanju zbornika je sodelovalo kar 52 odličnih strokovnjakov, največ s fakultet Univerze v Ljubljani (Od- delka za geologijo, Oddelka za geografijo, Oddelka za biologijo, Oddelka za agrono- mijo in Oddelka za gozdarstvo), z Nacio- nalnega inštituta za biologijo, Morske biolo- ške postaje, Znanstvenoraziskovalnega inšti- tuta SAZU, Centra za kartografijo favne in f lore Univerze v Mariboru, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in z Univerze na Primor- skem. Veliko vrednost knjigi dajejo izvrstne foto- grafije in drugo slikovno gradivo, ki bralcu nazorno razložijo vsebino in omogočajo pre- poznavanje oblik ter rastlinskih in živalskih vrst. Vsakemu poglavju je dodana predsta- vitev avtorjev, za radovednejše bralce pa se- znam dodatne literature. Obravnavano območje med Kraško planoto in slovenskim delom Jadranskega morja so v prvi vrsti zaznamovala tektonska dogajanja. Ta so v preteklosti najprej privedla do obli- kovanja različnih sedimentacijskih prostorov, v katerih so se odlagali različni sedimenti in iz njih nastajale različne kamnine. Poznejše tektonske sile pa so kamninske sklade raz- kosale na bloke, jih premikale in oblikovale še glavne značilnosti reliefa, na katerem so Sistem dveh družin razpok flišnega peščenjaka. Foto: Marko Vrabec. nastali različni ekosistemi. Enako lahko tr- dimo tudi za vse druge slovenske pokrajine. In vendar je prostor Slovenske Istre za razu- mevanje vpliva nežive narave na živo naravo in s tem tudi na življenje človeka izvrstna učilnica. Tudi brez poglobljenega geološkega znanja in znanj iz drugih naravoslovnih ved lahko laični opazovalec to povezavo dobro zazna. Razlog za to je razmeroma enostavno prepoznavanje in razlikovanje ključnih ele- mentov na tem območju. Geološko sestavo se da v grobem razdeliti v samo dve vrsti kamnin, karbonatne z apnencem in bolj silikatne v obliki menjavanja tankih plasti laporovca in peščenjaka v f lišu. Tudi osnov- nega principa nastanka geološke strukture ni pretežko razumeti, ker se ga da v nara- vi jasno videti. Narivanje tektonskih blokov je ustvarilo izmenično pojavljanje f lišnih in apnenčevih skladovnic v obliki naluskane strukture in pri tem tudi najbolj izrazito pokrajinsko značilnost, visok Kraški rob. Oboje skupaj, kamninska sestava in tekton- ska struktura, je vplivalo na nadaljnji razvoj reliefa in na njegovo oblikovanje vpliva še danes. V f lišu, sestavljenem iz kamnin, ki so moč- no podvržene eroziji, se je oblikovala druga najbolj prepoznavna reliefna oblika Sloven- ske Istre, čudoviti obalni klif, na apnencu, podvrženemu raztapljanju, pa se razvija kraško površje s spodmoli, vrtačami, brezni in drugimi oblikami. Geološki in geomor- fološki dejavniki nadalje vplivajo na istrsko (mikro)klimo, pretoke površinskih in pod- zemnih voda ter nastanek tal, vse to pa na oblikovanje raznovrstnih ekosistemov. V knjigi si poglavja sledijo tako, da lahko bralec povezuje vse omenjene naravne dejav- nike med seboj in pri tem dobi odličen vpo- gled v preplet abiotskih in biotskih pojavov, ki odseva v značilnostih Slovenske Istre. Za razliko od drugih slovenskih pokrajin ima Istra še to posebnost, da ima tudi morje in z njim povezana okolja solin, obale in morskega dna, polna morskih organizmov. S tem lepo zaokrožuje naravni krog in nas vrne v okolje, v katerem so pred milijoni let nastajale kamnine Istre. Prvi del knjige nas vodi skozi geološko zgo- dovino ozemlja, ki se je začela v starejšem eocenu pred približno 55 milijoni let, in nam predstavi kamninsko sestavo, fosilne ostanke ter tektonsko strukturo. Geološko je posebej zanimiv do 80 metrov visoki obalni klif, kjer med lepo naloženimi f li- šnimi plastmi jasno vidimo več prelomov in zamike plasti ob njih. Pri podrobnem pre- gledu odlomljenih plošč peščenjaka na obali v njih opazimo različne reliefne vzorce, od- tise nekdanjega življenja na morskem dnu. V poglavju o ledenodobnih sesalcih so predstavljeni ostanki, najdeni v 14 jamskih najdiščih na območju Kraškega roba. Med najdbami 24 vrst velikih sesalcev so najza- nimivejši ostanki Deningerjevega in jamske- ga medveda, jamskega leva, jamske hijene, stepskega bizona ter stepskega in gozdnega nosoroga. Poglavje o hidrogeologiji opisuje značilnosti kratkih vodotokov površinskih voda z naj- daljšim, le 29 kilometrov dolgim vodotokom Dragonje ter dveh različnih skupin vodono- snikov podzemne vode. Medzrnski je nastal v sedimentih reke Rižane pod Koprom in Koprskim zalivom, katerih podlaga je f liš, v karbonatnih kamninah (alveolinsko-nu- mulitnem apnencu) pa so se razvili kraški vodonosniki. Na mejah med prepustnimi skladi apnenca in neprepustnimi f lišnimi hidrogeološkimi mejami prihaja do izvirov. Najzanimivejši je Zvorček, kraški izvir reke Rižane, ki je tudi največji izvir v Slovenski Istri, in se, kot izviri pri Izoli, najverjetneje napaja globoko v zaledju Istre ali morda ce- lo Notranjske. V geografskem pregledu je obravnavano po- imenovanje pokrajine in opisane značilnosti štirih glavnih pokrajinskih enot: kraške po- krajine (Slavnik s Čičarijo, Podgorski kraški ravnik ter Izolski kras), prehoda med kra- škimi in f lišnimi pokrajinami (Bržanija in Kraški rob), f lišnih pokrajin (Koprska brda) in obalnih ravnic z obalo in morskim dnom. 332 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 333Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo • Nove knjigeNove knjige • Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo Ob fizično-geografskih značilnosti enot so zanimivi opisi kmetijstva, vinogradništva, oljkarstva in mlinarstva na rodovitni f lišni podlagi. Na človekove dejavnosti in poseli- tev močno vpliva tudi razvoj različnih vrst in debelin tal na različnih kamninskih pod- lagah. Velja seveda tudi obratno, saj je člo- vekov (antropogeni) vpliv eden od pomemb- nih dejavnikov nastajanja tal. To je opisano v poglavju o pedologiji, ki v uvodu podaja osnove nastanka tal in tlotvorne dejavnike, v nadaljevanju opiše vrste tal, ki nastajajo z vplivom teh dejavnikov, ter talne karto- grafske enote, v zaključki pa še mineralne in geokemične lastnosti tal. Inženirsko-geološko poglavje opisuje pro- blematiko preperevanja, erozije in abrazije z morskimi valovi. Na razgibanem območju Istre ti pojavi vodijo do nevarnih pobočnih premikov. Na f lišni podlagi, predvsem na obalnem klifu, so najpogostejši preperinski zemeljski plazovi in padanje kamenja, na strmih apnenčevih stenah Kraškega roba pa skalni podori. V poglavju je območje s kartografskim prikazom razdeljeno na inže- nirsko-geološke enote in na verjetnost poja- vljanja zemeljskih plazov. Obsežno poglavje je namenjeno podnebnim razmeram zmernega sredozemskega podne- bja Slovenske Istre in posebej opisuje vplive Sončevega obsevanja, temperature zraka, padavin in vetra. Razgibani relief Istre je vzrok za mnoge loka lne mik rok l i- matske razmere. Ne manjka niti zelo ak- tua lnega pregleda spreminjanja podne- bja. Prvi del knjige o neživem svetu zaključuje- ta poglavji o gibanju vodnih mas in o se- dimentih v slovenskem morju. V obeh so opisani osnovni dejavniki in metode opa- zovanj ter meritev. Opredeljena sta dva me- hanizma, ki v slovenskem morju poganjata kroženje morske vode v nasprotni smeri uri- nega kazalca, to sta vetrni in termohalini. Na slednjega vplivajo temperatura, slanost in gostota vode, na oba pa topografija. Se- dimenti morskega dna nosijo zgodovinski zapis zadnjih 100.000 let, bolj natančno pa za obdobje holocena, ko je od pred 11.000 do pred 2.000 leti morje počasi doseglo današnji obseg. V morskem dnu so z me- todama akustičnega ali sonarskega snema- nja prepoznani dve rečni paleostrugi, v je- drih vrtin pa časovni zapis rastlinstva pred transgresijo morja in biogeokemičnih prvin. Prav v slednjem je zabeležena zgodovina an- tropogenih vplivov, predvsem onesnaževanja iz zaledja. Posebej je opisan sediment Sečo- veljskih solin, najsevernejših delujočih solin, kjer še vedno pridobivajo sol na tradicio- nalni način na podlagi iz petole, mikrobne prevleke iz modrozelenih cepljivk in drugih bakterij. Sklopa o živem svetu Slovenske Istre sta razdeljena na opise morskih in kopenskih ekosistemov. Morska bentoška f lora in fav- Sedimentno dno v osrednjem delu zaliva. Foto: Tihomir Makovec. na sta predstavljeni glede na življenjske prostore na raz- ličnih vrstah morskega dna v posameznih pasovih obal- nega območja. Kopenska vegetacija Čičari- je, Kraške planote in Kra- škega roba na apnenčevih tleh se močno razlikuje od tiste v f lišnem Koprskem gričevju, največja posebnost pa so halofitne (slanoljubne) rastline solin in obmorskih mokrišč. Na f lišni podlagi je bogata f lora orhidej z več kot štiridesetimi vrstami, med halofitnimi enoletnica- mi na solinah sta zanimivi dve vrsti osočnikov (Sali- cornia), to so sukulente brez listov in s skoraj popolnoma zakrnelimi cvetovi. Bota- Raznolistna mačina (Serratula lycopifolia), vrsta Nature 2000, uspeva v Čičariji. Foto: Mitja Kaligarič. Skupina steljk rdeče alge vinskordeče luskavke (Peyssonnelia squamaria) v infralitoralu obale med Koprom in Izolo. Foto: Claudio Battelli. 332 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 333Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo • Nove knjigeNove knjige • Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo Ob fizično-geografskih značilnosti enot so zanimivi opisi kmetijstva, vinogradništva, oljkarstva in mlinarstva na rodovitni f lišni podlagi. Na človekove dejavnosti in poseli- tev močno vpliva tudi razvoj različnih vrst in debelin tal na različnih kamninskih pod- lagah. Velja seveda tudi obratno, saj je člo- vekov (antropogeni) vpliv eden od pomemb- nih dejavnikov nastajanja tal. To je opisano v poglavju o pedologiji, ki v uvodu podaja osnove nastanka tal in tlotvorne dejavnike, v nadaljevanju opiše vrste tal, ki nastajajo z vplivom teh dejavnikov, ter talne karto- grafske enote, v zaključki pa še mineralne in geokemične lastnosti tal. Inženirsko-geološko poglavje opisuje pro- blematiko preperevanja, erozije in abrazije z morskimi valovi. Na razgibanem območju Istre ti pojavi vodijo do nevarnih pobočnih premikov. Na f lišni podlagi, predvsem na obalnem klifu, so najpogostejši preperinski zemeljski plazovi in padanje kamenja, na strmih apnenčevih stenah Kraškega roba pa skalni podori. V poglavju je območje s kartografskim prikazom razdeljeno na inže- nirsko-geološke enote in na verjetnost poja- vljanja zemeljskih plazov. Obsežno poglavje je namenjeno podnebnim razmeram zmernega sredozemskega podne- bja Slovenske Istre in posebej opisuje vplive Sončevega obsevanja, temperature zraka, padavin in vetra. Razgibani relief Istre je vzrok za mnoge loka lne mik rok l i- matske razmere. Ne manjka niti zelo ak- tua lnega pregleda spreminjanja podne- bja. Prvi del knjige o neživem svetu zaključuje- ta poglavji o gibanju vodnih mas in o se- dimentih v slovenskem morju. V obeh so opisani osnovni dejavniki in metode opa- zovanj ter meritev. Opredeljena sta dva me- hanizma, ki v slovenskem morju poganjata kroženje morske vode v nasprotni smeri uri- nega kazalca, to sta vetrni in termohalini. Na slednjega vplivajo temperatura, slanost in gostota vode, na oba pa topografija. Se- dimenti morskega dna nosijo zgodovinski zapis zadnjih 100.000 let, bolj natančno pa za obdobje holocena, ko je od pred 11.000 do pred 2.000 leti morje počasi doseglo današnji obseg. V morskem dnu so z me- todama akustičnega ali sonarskega snema- nja prepoznani dve rečni paleostrugi, v je- drih vrtin pa časovni zapis rastlinstva pred transgresijo morja in biogeokemičnih prvin. Prav v slednjem je zabeležena zgodovina an- tropogenih vplivov, predvsem onesnaževanja iz zaledja. Posebej je opisan sediment Sečo- veljskih solin, najsevernejših delujočih solin, kjer še vedno pridobivajo sol na tradicio- nalni način na podlagi iz petole, mikrobne prevleke iz modrozelenih cepljivk in drugih bakterij. Sklopa o živem svetu Slovenske Istre sta razdeljena na opise morskih in kopenskih ekosistemov. Morska bentoška f lora in fav- Sedimentno dno v osrednjem delu zaliva. Foto: Tihomir Makovec. na sta predstavljeni glede na življenjske prostore na raz- ličnih vrstah morskega dna v posameznih pasovih obal- nega območja. Kopenska vegetacija Čičari- je, Kraške planote in Kra- škega roba na apnenčevih tleh se močno razlikuje od tiste v f lišnem Koprskem gričevju, največja posebnost pa so halofitne (slanoljubne) rastline solin in obmorskih mokrišč. Na f lišni podlagi je bogata f lora orhidej z več kot štiridesetimi vrstami, med halofitnimi enoletnica- mi na solinah sta zanimivi dve vrsti osočnikov (Sali- cornia), to so sukulente brez listov in s skoraj popolnoma zakrnelimi cvetovi. Bota- Raznolistna mačina (Serratula lycopifolia), vrsta Nature 2000, uspeva v Čičariji. Foto: Mitja Kaligarič. Skupina steljk rdeče alge vinskordeče luskavke (Peyssonnelia squamaria) v infralitoralu obale med Koprom in Izolo. Foto: Claudio Battelli. 334 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 335Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo • Nove knjigeNove knjige • Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo nično posebej zanimiv in vrstno bogat pa je Kraški rob, kjer v skalnatih stenah raste tu- di Scabiosa trenta, roža, ki jo je v gorah iskal tržaški botanik Julius Kugy, pozneje pa so ugotovili, da gre za bledo obloglavko. Med največjimi »odkritji« knjige je poglavje o morski bentoški vegetaciji. Kakovostne fo- tografije bralcem odprejo oči za večini sko- raj neopazni živi svet plitvomorske f lore alg in morskih cvetnic. V registru teh rastlin je v slovenskem morju zabeleženih kar 19 vrst cianobakterij, 166 vrst rdečih alg, 61 rjavih, 59 zelenih alg in 4 vrste cvetnic. Izvemo tu- di, da so bili začetki sistematskih raziskav morske vegetacije povezani z ugotavljanjem onesnaženja morja, saj so alge nekaterih vrst za to odlični indikatorji. Dober vpogled v bogastvo biološke razno- vrstnosti Slovenske Istre dobimo v tretjem sklopu kar 34 poglavij o različnih skupi- nah živali, približno polovica opisuje žužel- ke. Kljub zelo majhni površini slovenskega morja, samo približno 213 kvadratnih kilo- metrov, v njem živi več kot 2.200 morskih vrst, ki sestavljajo zanimive biocenoze. Alga pozejdonka se razrašča v obsežnih morskih travnikih, ogrožena sredozemska kamena korala in tujerodni mnogoščetinec pa gra- dita prave majhne grebene. Tudi v morski favni so med najzanimivejšimi biocenozami tiste, vezane na soline, s solinskim rakcem kot najbolj znano vrsto. Sledijo poglavja o sladkovodnih in kopenskih mehkužcih, sladkovodnih rakih deseteronožcih in živa- lih podzemlja in izvirskih voda. Favnistično najbogatejša je Osapska jama z rakci, kozi- cami, postranicami, polžki, cevkarji, hrošči in kobilicami. V kopenski svet žuželk nas vodijo opisi paj- kov – ocenjeno je, da jih v Istri živi najmanj 500 vrst –, nogoprelcev, vrbnic in treh vrst bogomolk. Tako kot pajke prepoznavamo tudi po značilnih mrežah, bogomolke pre- poznavamo po trdih zapredkih z jajčeci (oo- tekah). Izjemno vrstno bogata in barvita je favna kačjih pastirjev s 53 znanimi vrstami, kar 20 med njimi na rdečem seznamu ogro- ženih. V Slovenski Istri živijo tudi lesni in zemeljski termiti ter ena vrsta paličnjaka. Tu živi tudi najbolj pestra favna kobilic v Samec firenške volnarke (Anthidium f lorentinum). Foto: Andrej Gogala. Sloveniji z več kot 100 vrstami, 9 zavarova- nimi. Opisani so tudi mrežekrilci in 10 vrst komarjev. Svojevrstna je favna hroščev, ki z mnogimi posebneži med več kot 600 zabe- leženimi vrstami odseva močan sredozemski vpliv. Več kot 10 odstotkov slovenskih hro- ščev živi samo na tem območju, 45 vrst pa ima poseben varstveni status. Sredozemski vpliv in razgibani relief sta zaslužna tudi za izjemno raznovrstnost dnevnih in nočnih metuljev. Tudi pri teh skupinah, tako kot pri hroščih, ima največjo vrstno pestrost Kraški rob. Na enem od vzorčnih kvadran- tov velikosti 5 x 5 kilometrov je bilo opaže- nih kar 129 vrst metuljev. Ocenjeno je, da na območju Slovenske Istre živi celo več kot 1.800 vrst vešč, ena od njih, vrečenoska ali jamičarka, se celo oglaša. Opisane so tudi stenice, čebele, mravlje, majhni škržatki in večji škržadi, katerih oglašanje je ena od značilnosti istrskih poletij. Posebno poglavje je namenjeno kopenskim in morskim stru- penim živalim. Sledita poglavji o sladkovodnih ribah, za- stopanih z osmimi vrstami, med katerimi je istrski klen iz Dragonje endemit, in morskih ribah z okrog 240 vrstami. Zanimiv je po- datek, da je Tržaški zaliv svetovna zibelka organiziranih oceanografskih raziskav. Z le nekaj več kot 10 vrstami so v Slovenski Istri zastopane dvoživke, po pestrosti plazilske favne pa je to območje med najbogatejšimi v Sloveniji. Precej je vrst, ki so vezane na milejše sredozemsko podnebje, med njimi kraška in primorska kuščarica in kači črnica ter progasti gož. Eni od bolj eksotičnih pla- zilcev slovenskega morja so želve, zastopane s tremi vrstami, glavato kareto, orjaško čre- paho in orjaško usnjačo, v sladki in brakični vodi pa živi močvirska sklednica. Posebnosti istrskega podnebja in rastlinja se kažejo tudi pri pticah. 17 vrst je takih, ki v Sloveniji gnezdijo samo v Istri, med njimi zelo redka sabljarka in rdeča lastovka. Oko- Šakal (Canis aureus). Foto: Miha Krofel. 334 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 335Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo • Nove knjigeNove knjige • Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo nično posebej zanimiv in vrstno bogat pa je Kraški rob, kjer v skalnatih stenah raste tu- di Scabiosa trenta, roža, ki jo je v gorah iskal tržaški botanik Julius Kugy, pozneje pa so ugotovili, da gre za bledo obloglavko. Med največjimi »odkritji« knjige je poglavje o morski bentoški vegetaciji. Kakovostne fo- tografije bralcem odprejo oči za večini sko- raj neopazni živi svet plitvomorske f lore alg in morskih cvetnic. V registru teh rastlin je v slovenskem morju zabeleženih kar 19 vrst cianobakterij, 166 vrst rdečih alg, 61 rjavih, 59 zelenih alg in 4 vrste cvetnic. Izvemo tu- di, da so bili začetki sistematskih raziskav morske vegetacije povezani z ugotavljanjem onesnaženja morja, saj so alge nekaterih vrst za to odlični indikatorji. Dober vpogled v bogastvo biološke razno- vrstnosti Slovenske Istre dobimo v tretjem sklopu kar 34 poglavij o različnih skupi- nah živali, približno polovica opisuje žužel- ke. Kljub zelo majhni površini slovenskega morja, samo približno 213 kvadratnih kilo- metrov, v njem živi več kot 2.200 morskih vrst, ki sestavljajo zanimive biocenoze. Alga pozejdonka se razrašča v obsežnih morskih travnikih, ogrožena sredozemska kamena korala in tujerodni mnogoščetinec pa gra- dita prave majhne grebene. Tudi v morski favni so med najzanimivejšimi biocenozami tiste, vezane na soline, s solinskim rakcem kot najbolj znano vrsto. Sledijo poglavja o sladkovodnih in kopenskih mehkužcih, sladkovodnih rakih deseteronožcih in živa- lih podzemlja in izvirskih voda. Favnistično najbogatejša je Osapska jama z rakci, kozi- cami, postranicami, polžki, cevkarji, hrošči in kobilicami. V kopenski svet žuželk nas vodijo opisi paj- kov – ocenjeno je, da jih v Istri živi najmanj 500 vrst –, nogoprelcev, vrbnic in treh vrst bogomolk. Tako kot pajke prepoznavamo tudi po značilnih mrežah, bogomolke pre- poznavamo po trdih zapredkih z jajčeci (oo- tekah). Izjemno vrstno bogata in barvita je favna kačjih pastirjev s 53 znanimi vrstami, kar 20 med njimi na rdečem seznamu ogro- ženih. V Slovenski Istri živijo tudi lesni in zemeljski termiti ter ena vrsta paličnjaka. Tu živi tudi najbolj pestra favna kobilic v Samec firenške volnarke (Anthidium f lorentinum). Foto: Andrej Gogala. Sloveniji z več kot 100 vrstami, 9 zavarova- nimi. Opisani so tudi mrežekrilci in 10 vrst komarjev. Svojevrstna je favna hroščev, ki z mnogimi posebneži med več kot 600 zabe- leženimi vrstami odseva močan sredozemski vpliv. Več kot 10 odstotkov slovenskih hro- ščev živi samo na tem območju, 45 vrst pa ima poseben varstveni status. Sredozemski vpliv in razgibani relief sta zaslužna tudi za izjemno raznovrstnost dnevnih in nočnih metuljev. Tudi pri teh skupinah, tako kot pri hroščih, ima največjo vrstno pestrost Kraški rob. Na enem od vzorčnih kvadran- tov velikosti 5 x 5 kilometrov je bilo opaže- nih kar 129 vrst metuljev. Ocenjeno je, da na območju Slovenske Istre živi celo več kot 1.800 vrst vešč, ena od njih, vrečenoska ali jamičarka, se celo oglaša. Opisane so tudi stenice, čebele, mravlje, majhni škržatki in večji škržadi, katerih oglašanje je ena od značilnosti istrskih poletij. Posebno poglavje je namenjeno kopenskim in morskim stru- penim živalim. Sledita poglavji o sladkovodnih ribah, za- stopanih z osmimi vrstami, med katerimi je istrski klen iz Dragonje endemit, in morskih ribah z okrog 240 vrstami. Zanimiv je po- datek, da je Tržaški zaliv svetovna zibelka organiziranih oceanografskih raziskav. Z le nekaj več kot 10 vrstami so v Slovenski Istri zastopane dvoživke, po pestrosti plazilske favne pa je to območje med najbogatejšimi v Sloveniji. Precej je vrst, ki so vezane na milejše sredozemsko podnebje, med njimi kraška in primorska kuščarica in kači črnica ter progasti gož. Eni od bolj eksotičnih pla- zilcev slovenskega morja so želve, zastopane s tremi vrstami, glavato kareto, orjaško čre- paho in orjaško usnjačo, v sladki in brakični vodi pa živi močvirska sklednica. Posebnosti istrskega podnebja in rastlinja se kažejo tudi pri pticah. 17 vrst je takih, ki v Sloveniji gnezdijo samo v Istri, med njimi zelo redka sabljarka in rdeča lastovka. Oko- Šakal (Canis aureus). Foto: Miha Krofel. 336 ■ Proteus 83/7 • Marec 2021 337Kitajci pristali na Marsu • Naše neboNove knjige • Slovenska Istra I – neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo li dve tretjini od 146 vrst, ki živijo na tem območju, jih prezimuje na mokriščih Sečo- veljskih solin in Škocjanskega zatoka. Za- nimivost so ptice, ki se tu zadržujejo samo med selitvami. Vsako leto Istro preleti več kot 100.000 golobov grivarjev v zelo številč- nih jatah. Od kopenskih sesalcev so opisani mali se- salci (ježi, rovke, miši, krti in 14 vrst glo- davcev), netopirji – teh je kar 25 vrst, največ se jih zadržuje v Osapski jami – ter volkovi in šakali. V Slovenski Istri opažajo dva tro- pa volkov (slavniškega in vremškega) in 13 teritorialnih skupin zlatega šakala. Marsikateri laični bralec verjetno ne ve, da delfini niso samo občasni eksotični obisko- valci slovenskega morja. Ob naši obali je stalno prisotna populacija velike pliskavke, občasno se pojavljata tudi navadni in proga- sti delfin, na vsakih nekaj let brazdasti kit, leta 2009 pa se je okoli Pirana dva meseca zadrževal celo kit grbavec. Člani društva Morigenos, ki sistematično opazujejo velike pliskavke, na podlagi oznak na hrbtnih pla- vutih, obraznih potez in vedênja približno 150 osebkov poznajo skoraj po imenih. Sklepno poglavje knjige je namenjeno na- ravovarstvu. Številna zavarovana območja v Slovenski Istri, med katerimi so obalna mokrišča, območja f lišnega klifa, deli Kra- škega roba, porečja Dragonje, Malinske in Bracane ter najbolj izjemna Naravni rezervat Škocjanski zatok in Krajinski park Sečovelj- ske soline, pričajo o posebni zanimivosti te- ga območja. Zdaj je pred vami še knjiga, ki bo s celovitim zapisom o geološki in biotski raznovrstnosti seznanjala prihodnje rodove, ki tega bogastva morda v taki meri ne bodo imeli več priložnosti videti. Knjigo toplo priporočam tako laičnim lju- biteljem narave kot strokovnjakom in štu- dentom naravoslovnih ved. Odlični vir po- datkov je tudi za zahtevnejše turistične obi- skovalce Slovenske Istre in seveda turistične vodiče. Angleški povzetki vseh poglavij in podnapisi k slikam omogočajo uporabo tudi tujcem. Knjiga je skoraj nujno čtivo za vse, ki se ukvarjajo z naravovarstvom, hkrati pa je pomemben dokument za osveščanje jav- nosti in odločevalcev o posegih v prostor, da se morajo teh lotevati preudarno in v najve- čji možni meri omejevati človekov vpliv na to občutljivo naravo. There is a pleasure in the pathless woods; There is a rapture on the lonely shore; There is socie- ty, where none intrudes, By the deep sea, and music in its roar; I love not man the less, but Nature more. – Lord Byron (Užitek je v gozdu brez poti, in veselje na osamljeni obali, v družbi, kjer nobene mo- tnje ni, in ob globokem morju, v glasbi, ko buči, ljubim Naravo bolj, ne manj ljudi. Pre- vod: Mark Vajd.) Matevž Novak Zadnje desetletje je Kitajska zaznamovana z vztrajnim in zelo uspešnim tehnološkim lo- vom zahoda. Na nekaterih področjih, kot je na primer informacijska tehnologija, je za- hodni svet že prehitela. Pred nedavnim pa ji je uspel velik korak v njenem vesoljskem programu, ko se je 10. februarja vesoljska sonda odprave Tienwen-1 utirila v orbito okoli Marsa. 14. maja je sledil še uspešni pristanek na njegovem površju. Tako je po- stala Kitajska tretja država, ki je uspešno dosegla Mars, ter prva država, ki ji je to uspelo v prvem poskusu. Kitajci pristali na Marsu Mirko Kokole Posnetek Marsovega površja, ki ga je naredil Zhurong, tik preden je zapustil pristajalno ploščad. Foto: CNSA.