-,                       J. Kmet
Zadnja pravljica
Ituslrirala Elda Pisfaner
Snežilo jc že vcs tcden. Zdaj pa zdaj jc zavila hurja, da je tanko za-piskalo ob vogalih in stresnilo šipe v oknih. Bili so temni rinovi, da nisi vedel, kdaj se je končala noi in začel vrfer. Mati je vzdihovala in straboma pogledovala proti sosedu.
»Sc podpalo nas bo, otroci, da bomo od vsega hudega pomrli,« je sto-kala, ko je videla, kako s<< lomijo čeSplje pod tcžkim sncžnini bremcnom. Jaz in scstrc smo se stiskali na peči. Matcrina tožba nam je scgla v srco. a le za hip. Saj smo že komaj iakali snega. Sanjali smo o saneh, ki so sa-mevale pod podom. Lani sc je Ccne spustil v globoko dnlino t scnožetih, letos se bom pa tudi jaz! Le počakaj! Iz objcstnosti sem izpodrival sostni i rreie prosa. Začel sc je prepir, Tsak bi rad sedei na topli mehki vreii. 1'ulili smo se zanjo, dokler se ni proso usulo po hrapari peLi. Spogledali snio se, saj smn vedeli, kakšno plačilo nas iaka za tako nerodnost.
Tisto zimo je vsak dan prišla k nam Mina. Živela je na koncu vasi. Na vaški zemlji so ji poslavili lesenjačo in ji dali ped z robidovjem prepre-iene zemlje. Poleti jo hodila r dnino, pozimi pa brala pravljice in gladila
212
znpcčkp po hišah. 0, pravljic je pa vedela, in kakršnih je kdo hotel: o zma-jih, volkovih, kraljičnah, zakletih gradovih. Vsak (lan je pri nas novo po-vedala. Ogrnjcna je hila v veliko ruto, ki je imela žc toliko zaplat, da ni bilo mogoče dognati, katero je bilo pravo blago. Sedla je na zapeček — naj l>o poleti ali pa pozimi —, prislonila k vratom grčavko in pravila, pravila, da smu zadržcvali sapo in z odprtimi usti poslušali...
Ležal sem na trebuhu po vsem dol-gem, se pomikal bliie, z obcma rukama podpiral brado in nepremično zrl Minci.
»Bajta mi bo poSenila,« je javkala in tožila, da bi se še kaninu smilila. Plctla je kupčkastc rdeče nogavice. Vba-dala jc in rbadala z iglo, a ni mogla ni-kamor, četudi je naočnike olipsilu na ko-nec noso.
»Tetka, kakšno praTljico povejte, danes niste šo oobcnc,« smo jo silili otroci. Rcs, ni se dala dolgo prosili. No-garica ji jf omahniia v naročjc, popra-vila je naočnike in zaieia:
»Lcjte otroci! Na tcmle hribu nad vasjo so razvaline Rtarega gradu.«
»0, kolikokrat sem ie plezal po zi-dovju,« aem se bri pobahal. »Prav v zadnji lini sem ie sedel, krnšil kamenje in ga trkljal t liolinci. To je butalo ob drojc, skakalo Cez skalo in sc ni prej ustavilo kot v gošči nad našo njivo.«
Komaj sem odtrgal misli od grado in sprcmljal Minino pripoTedovanje.
»Pod temi razvalinami jc globoka kk't.« je nadaljevala. »V njej so iri kadi ilata in srcbra. Na vsaki kadi preži Srn pes in iz gobca mu šviga pla-mcn. Okoli vseta trch kadi se ovija bela kača. Na glavi nosi zlato krono, okrašeno z biseri, da se sveti kot sonce. Samo enkrat na leto sc razmakne zidovjc in kata se privali na soncc«
Tu jc prenehala. Mi smo obstrmeli. Pozabili smo na vse. Prestrašeni smo zijali skozi zasncžcna okna, kdaj sc bo prikazala kaf-a. jMina je bila io biiala našo domišljijo.
»Kadar bo prišel mladeniii,« je hitela Mina, »Eist, brez vsakega greha, ki je bil rojen na kresni vcčer opolnoči, in bo neostrašeno stopil prcd kačo, jo nagovoril in prekrižal v imena božjcm, (cdaj sc bo kafa spremenila r fniluvifo lepo kraljifnu. Segla bo jnnaka r roka, se ma znbralila in ga oa-zvala — rešitelja. Prcd njima bo zopet s(al grad v tscj nekdanji krasoti. Na grajskem dvorišfu sc bodo lesketale kadi srcbra in zlata. Tedaj bo sprc-govorila kraljična: ,Glej, rešitclj, kolikor dalef ti sežejo oti po teh valOTitili poljih in vasch, vse je tToje. Stoletja sem oakala rešitclja, stoletja bi ga še fakaJa, ie bi tebe ne bilo. Srežen si, da je nebo tebc izbralo. To riato pa,
213
ki ga vidiš pred seboj, razdeli med siromake; kajti vsakega zlatnika in sre-brnika se drži kapljiea krvi trpinčenih prednikor. Prvemu prebivalcu, ki si jc postavljal kočo pod tem gradom, je grajski bifi rezal krvave brazde po npognjenem brbta. — Zdaj te prosim za roko, da boni kraljica in (i kralj, da bova delila tem siromakoni, ki prebivajo v dolini, pravico in ljubezen.''
Ko bo to izgovorila, se bodo sami razmajali zvonovi in vriskajofa pe-sem lep** bodotnosti bo odjeknila preko naših domov.«
Nenartno je Mina nmolknila in sc s sklonjeno glavo zaniisliln. Nismo sc ganili, da bi je ne zmotili v njenih Castvili. Natii je brez besed zilrknila z zapefka, vzela palico in odšla. Se smo jo videli, kako je gazila po zame-teni gazi. Njene besede so nam zvenele v ušesih, njenega oenadnega in nenaradnega odLoda si nismo znali razložili. Pred nami je zaplcsal grad, strašna se mi je zdela kača. Sestre so sanjale o kraljižni, o njeni obleki, okrasju. Pripravljcn sem bil iti rešit kraljifno, a kam naj bi ie\; znnaj je snežilo, kot bi se bližal sodni dan, ftfvlji pa v niatcrini skrinji.
Mine ni bilo vei k nam. Zbolela je in kmalu nmrla. To je bila zadnja pravljica, ki nam jo je povedala. Z njo so legle v grob.
Kadar gledam razvaline gradn nad naSo vasjo, se sponinim na Mino iii na kraljifno, ki Caka odrešenja.