MARIBORSKI
m#
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In ^kravat Maribor, Gosposka uu tl / Tolofba oradafttva 9440, apra*a 245« lakaja razen nedelj« In praznikov vuu dan ob 10. mH / Voljo mesaSno prejemaa V upravi aN p« poiti 10 Din, dostavljali na doia 13 Din / Ogias! po ooallra / Oglasa •prsjema tudi oglaanl oddslslt »Jutra* v Ljubljani < Poitei čafcovttl n»6u» M> 11^9B
JUTRA'
99
Državljanska vojna v Avstriji še ni končana
Astrijski problem in sedanja državljanska vojna — Kritičen položaj včeraj Danes se je sreča obrnila na stran vlade — Večina socialističnih postojank zavzetih — Število žrtev — Avstrija in Evropa
PRAGA, 14. febr. Tukajšnji »Narodni Usty« objavljajo k dogodkom v Avstriji sledeča zanimiva izvajanja:
če se ozremo nazaj v petnajst povojnih let, moramo ugotoviti, da je bila naša soseda Avstrija v vsem tem času objekt evropskega zanimanja, vsekakor pa veliko bolj, kakor bi to mogli pričakovati po njeni velikosti in moči, saj meri komaj 83-838 kvadratnih kilometrov in štele samo šest in tričetrt milijona duš. Njen tomen pa spoznamo takoj, čim ugotovijo, da je že po svoji geopolitični naravi križišče interesov treh velesil in skoraj vseh narodov srednje Evrope. Ta mala Avstrija, ki je nastala v zmedi velikega leta 1918. bolj po naključju in po Volji drugih kakor njenega prebivalstva, tvori tako za Nemčijo kakor za Italijo in Francijo ključ do nadvlade v Podonavju. Brez Avstrije je Nemčiji nemogoče uveljaviti svoj politični in gospodarski upliv v tem delu našega kontinenta, 11 a 1 i j i pa je njej vdana avstrijska republika dragocena zveza z Madžarsko. In naposled je tudi francoska koncepcija rešitve podonavskega proble-le utopija, če je Dunaj ne sprejme.
Ce ugotovimo ta dejstva, vidimo torej, s0: Avstrijo ustvarile velesile (Francija. Italija, Anglija), da jo one vzdržujejo in se (tu se pridružuje še Nemčija) bore za njeno politično in gospodarsko Posest. Spričo vsega tega ni nič čudnega. da je avstrijska notranja politika u-sodno odvisna od zunanje. Vse dosedanje avstrijske vlade so skušale voditi Politiko, katere cilj je bil: volk sit in koza cela! Tudi sam dr. Dollfuss, dasi na Zunaj diktator, se je upiral vsaki radikalni odločitvi- Rim je zahteval fašizira-nje, toda mali kancelar ni hotel pretrgati 'rseh zvez s Francijo in je zato poleg ftsiimvehra to1 "i ral tudi marksizem. Obenem se je v času, ko so se na zunaj hili najostrejši boji med njegovim režimom in narodnimi socialisti, pogajal z Zastopnikom istih narodnih socialistov fr. Habič h to m. Tako je moralo priti tako daleč, da so obstojale v Avstriji hkrati najmanj štiri fronte: Dollfussova, heimvvehrovska, hitlerjevska in marksistična,. da niti ne štejemo krščanskosocialne, ki ni docela identična z frollfussovo. Dollfussov režim je tolerira! vse te fronte in si ni upal razpustiti niti socialnodemokratske niti krščanskosocialne stranke. Prav tako so pa tudi vse te skupine vodile vsaka svojo notranjo in zunanjo politiko.
. Razen dr. Dollfussa je vedel menda Vsakdo v Avstriji in izven nje, da se tako stanje trajno ne bo moglo vzdržati, ^ bo napočila prej ali slej ura razraču-^vanj. In ta ura je naoočila čim so heim-\veln-ovci hoteli izsiliti dokončno odločitev. Do’1fussovo odsotnost v Budimpešti s° poralrli za svoje »udare« v raznih 2Veznih deželah, s čimer so.— posebno ^ Preiskavami — izzvali potrpljenje marksistov. Ti poslednji so se pač predobro 2avedali, da je napočil zanje zadnji trenutek: ali se vda*o in So za vedno igro ksjtiblll, a1? na prekršilo še zadn*e, o-huPno sredstvo — krvav odnnr! Odločili ?° se za drn^o: če če nronadtejo, naj vsaj Ustilo, v o^nrtem hoiu Tako je nastala k^ava državljanska voina. Dollfuss se le sedaj moral pridružiti fronti heim-
ki so bile sijajno oborožene ter so se neprestano z vseh strani pomikale proti središču mesta. Socialisti so tudi onemogočili vsak dovoz pomožnih čet heiimvehrovcev in vojakov na Dunaj. Pričakovati je bilo, tla bo po-sledica tega žalosten padec in konec Dollfussove vlade. Vodstvo beimweh-rovcev pa je še vedno trdno upalo na svojo zmago, enako optimistično je bila razpoložena tudi vlada. V ogor-
so na mnogih krajih že pričeli uporniki izročati svoje orožje eksekutivni oblasti. V Eggenbergu pri Gradcu vlada mir. O stavki je tukaj le prav malo sledu. Promet je že v stadiju normalizacije, le vlak, ki je davi vozil z Dunaja proti Gradcu, je bil pri Perneggu obstreljevan s strani Schutz bunda.
DUNAJ, 14. febr. Na Dunaju so sinoči poskušali uporniki prodreti v tako imenovano notranje mesto In so v tem cilju že prispeli do tretjega okra ja (Landstrasse). Zvezna artilerija jih je nato pregnala s šrapnelskim ognjem. — Bilanca mrtvih izkazuje na Dunaju po uradnih ugotovitvah 127 oseb, med njimi mnogo žensk in otrok.
V	bitki za Schlingerhof je padlo 43 stražnikov in vojakov. Reuterjeva agencija poroča v Londonu, da je bi-
vvehrovcev, ker druge poti zanj ni več bilo. Napočila je ura odločitve vsaj glede tega vprašanja. Kocka je padla. V Avstriji pokajo puške, bombe, strojnice in topovi, teče kri, padajo ubiti in ranjeni. Takega klanja v Evropi po ruski revoluciji, kakor je to, še nismo doživeli.
Bitka se bije, a od njenega izida še ni odvisna dokončna rešitev avstrijskega vprašanja. To bo obstojalo dalje, pa naj zmaga heimwehr ali marksizem. Dokler u
bo Avstrija center sporov evropskih ve*i cene bojie v vseh avstrijskih mestih In; !o v vseh bojih ubitih okrog 500 oseb
industrijskih centrih je poseglo voja-i PARIZ, 14. februarja. Po informacijah štvo tudi s topovi in strupenimi plini.
Prvi naskoki na socialistične barikade v dunajskih predmestjih so bili pa brezuspešni. Število smrtnih žrtev je na obeh straneh silno visoko. Samo policija je izgubila v pouličnih bitkah okrog 100 mož, Skoraj ves železniški promet v Avstriji je ukinjen in ne vozijo tudi ne mednarodni vlaki.
Po prekem sodu je bilo obsojenih in
...	„	,	-	_	.	i	takoj tudi justiflciranih	že več sociali-
uvodniku predlagal me vec m me manj j g^čnjh delavcev.
lesil, bo obstojal avstrijski problem dalje!
Listi v Nemčiji in tudi v Angliji imenujejo Avstrijo že nekaj tednov »bolnega moža ob Donavi«, kakor so nekoč imenovali Turčijo »bolnega moža ob Bosporu«. Če pa hočemo popolnoma razumeti od kod ta naziv, moramo prebrati uvodnik v »VViirzburger Zeitung«, objavljen pred dobrim tednom. Ta sicer lokalni nemški dnevnik, toda vendar glasnik unifici-rane »tretje države« je v tem
kakor — razdelitev Avstrije! Svoj predlog je pa naslovil v prvi vrsti na Francijo, dokazujoč ji, da je obstoj samostojne Avstrije za Evropo in posebno za Francijo ter njeno evropsko politiko boli nevaren, kakor bi bil Ansehluss Avstrija bo kot samostojna država vedno predmet sporov, zlasti pa intrig Italije. In če se Rim docela polasti Dunaja, ne bo s tem oškodovana samo Nemčija, marveč v še večji meri Francija in mala antanta. Rešitev podonavskega problema v francoskem smislu bo potem za dolgo dobo nemogoča. Zato, pravi list, naj se rajše prizna Ansehluss v formi razdelitve Avstrije med Nemčijo, Češkoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo. Jugoslavija naj bi dobila slovensko ozemlje na Koroškem in Štajerskem ter eventuelno še del hrvaškega na Gradiščanskem. Taka bi avstrijski problem za vedno zginil s sveta in v Podonavju bi zavladal mir. Ker v Nemčiji noben list ne sme voditi politike, ki bi bila v navskrižju s cilji vse državne politike, moramo smatrati ta predlog kot resnično mišljenje Hitlerjeve Nemčije. In reči moramo, da ima »Wiirzburger Zeitung« precej prav.
DUNAJ, 14. febr. Kakor je razvidno iz poročil, prihajajočih iz vse države, se je vladi oziroma eksekutivi posrečilo danes zlomiti upor marksističnega delavstva. Dočiin sta Kapien-berg in Bruck zopet v rokah vladnih čet, še divja trenutno divja borba v Floridsdorfu, kjer je vzela artilerija na muho tamkajšnje občinske hiše, v katerih so se zabarikadirali člani republikanske"?, Schutzbunda. Raz osta lih občinskih hiš na Dunaju, okrog ka terih se je bil včeraj še ljut boj, vihrajo danes že bele zastave v znamenje, da se žele uporniki predati. V Brucku je pobegnil marksistični voditelj Koloma« Wallisch s 400 člani Schutzbunda v okoliške gozdove, kjer so se mu pa pričeli njegovi privrženci upirati, Na Zgornjem Štajerskem
lista »Petit Parisien« sta francoski zunanji minister Barthou in italijanski pariški veleposlanik Pignazzi ua svojem včerajšnjem sestanku razpravljala o položaju v Avstriji, ki povzroča vladam v Parizu, Rimu in Londonu velike skrbi. Dobro poučeni krogi trdijo, da se francosko stališče glede Avstrije popolnoma strinja z angleškim, dočim je zavzela Italija popolnoma ločeno, nasprotno stališče. Izredna seja sveta Društva narodov, ki se bo bavila z avstrijsko pritožbo proti Nemčiji, bo mogla biti šele čez kakih 10 dni. ker prej ni mogoče pričakovati, da bi se zapadne velesile zedinile v tein vprašanju.
PARIZ, 14. februarja. Davi se je sestala eksekutiva medftarodne strokovne federacije k izredni seji pod predsedstvom angleškega labourlsta Slttrlna. Na seji se je razpravljal Izključno le položaj v Avstriji.
RIM, 14. februarja. Italijansko zunanje ministrstvo potrjuje vesti o zbiranju italijanskih čet ob avstrijski meji In dostavlja, da v tem primeru ne gre za nobeno nameravano akcijo vkorakanja na avstrijsko ozemlje, temveč se hoče zavarovati le državna meja za primer, da bi se položaj v Avstriji kakorkoli Spremenil.
V	severni Italiji je koncentrirana kompletna armada v vojni formaciji.
Carinska vojna med Francijo in Anglro
VOJNA SE JE ZAČELA PRETEKLO NOČ. FRANCIJA ODPOVEDALA ANGLIJI TRGOVINSKO IN POMORSKO POGODBO.
DUNAJ, 14. febr. Orkan državljanske vojne v Avstriji je včeraj divjal dalje z vso besnostjo. Zdelo se je, da je vlada brez moči napram dobro organiziranemu socialističnemu delavstvu, ki je imelo izvrstno vodstvo in je kazalo v vseh svojih bojnih nastopih bogato izkušenost bivših vojakov iz svetovne vojne. Socialisti so bili sijajno oboroženi prav z vsemi vrstami orožja, ni jim primanjkovalo pa tudi | ne streljiva. Poseben pogum so dobili socialisti za nadaljevanje krvavih bojev z ozirom na dejstvo, da so se jim pridružili v bojih proti sedanjemu režimu in heimwehrovcem deloma tudi narodni socialisti in celo vojska. Položaj vlade je postajal z ozirom na nezanesljivo vojaštvo skrajno obupen. Socialist! so bili popolni gospodarji položaja v vseh važnejših industrijskih krajih, zlasti pa v Dunajskem Novem mesiti in v Steyru. Tlidi Dunaj sam je, bil popolnoma blo
LONDON, 14. februarja. Carinska vojna med Francijo in Anglijo se je pričela preteklo noč opolnoči. Ker francoska vlada ni zadovoljivo odgovorila na angleške ultimativne zahteve proti politiki kontingentiranja, so stopiie preteklo noč v veljavo nove carinske tarife. Francoska vlada je takoj odgovorila z represalijo In odpovedala trgovinsko in po-
morsko pog< ho z Anglijo- Iz Pariza prihajajo vesti, da bo francoska vlada ukrenila tudi vse ostale potrebne korake, če bo Anglija vztrajala na svojih prohibitiv-nih carinah. Tukajšnji krogi zatrjujejo, da bo potem prisiljena tudi Anglija v svojo zaščito izdati primerne tikr«?^ ki ne bodo premili.
Lebrun bo odložil predsedstvo?
PARIZ, 14. februarja. Iz Elizejske palače se doznavajo vesti, da se je zdravstveno stanje predsednika republike Le-bruna znatno poslabšalo. Predsednik Je v zadnjih dneh splošno zelo malo spal zaradi neprestanih konferenc in posvetovanj, katerih zla posledica se je pokazala z znaki živčnega zloma. Vladni krogi Že razpravljajo o možnosti Lebrunovega odstopa iz zdravstvenih razlogov. Radikalni Ust »Oeuvre« poroča, da je izstopil predsednik poslanske zbornice Bulsson iz socialistične stranke / namenom, da kandidira za bodočega predsednika re-
ŽRTVE DRUGEGA POTRESA V INDIJI
LONDON, 14. febr. Minister za Indijo Horn je sporočil včeraj spodnji zbornici, da je zahteval novi katastrofalni potres v Indiji te dni že po prvih informacijah okrog 6.000 smrtnih žrtev- Kakšen je položaj v oddaljenejših mestih in krajih, zaenkrat še ni znano. V vseh obmorskih večjih mestih je zavladala silna panika.
kiran od socialističnih delavskih čet, I publike.
m-
BOLGARSKE OBČINSKE VOLITVE
SOFIJA, 14. febr. Volilni boj za bližnje občinske volitve je v vsej Bolgariji v polnem razmahu. Volitve, ki obetajo biti zelo burne, bodo že v nedeljo.	_
Dnevne vesti
V ostrih zimskih dnevih in pri športu
NIVEA CfiENE
ali NIVEA. OLJE
Nadrgnite si lice in roke, preden se podaste na prosto i Nivea-cremo ali Nivea-oljem. Oba ščitita Vašo kožo pred neugodnimi vremenskimi vplivi, tako da ostane gladka, :.veža in prožna in pospešujeta' ozdravljenje razpočenih in vnetih mest. Pronicujeta globoko v tkivo, ojačujeta ga, da postane odporno. Med sredstvi za nego kože na vsem svetu vsebujeta edino Nivea-crema in Nivea-olje kožni maščobi sorodni eucerit, na katerem temelji njih edinstveni dobrodelni učinek.	U-t
Hm* oano siedalii^
Razprava o davkih, trošarinah in taksah na banovinskem zasedanju
Banovinski svet je včeraj dopoldne nadaljeval razpravo o banovinskih davkih, trošarinah in taksah, ki je bila napo poldanski seji končana. Davek na zaposlitev tujih delavoev je bil prenešen nazaj v bednostni fond. Črtana pa je bila 25% doklada k državnemu davku na luksuzne predmete. Mnogi banovinski svetovalci so naglašali potrebo po znižanju nekaterih banovinskih dajatev. Ban dr. Marušič se je ugodno izrazil o stavljenih pred logih, pojasnil pa je stališče banovine.
Obširna je bila nato razprava o banovin stih taksah in trošarinah. Predlogu načelnika finančnega odseka dr. Orla, naj bi se pobirala od kvasa trošarina 2 Din, je ugovarjal banovinski svetovalec Zadravec, drugi pa so ugovarjali in stavili predloge proti trošarini na pnevmatiko in bencin, proti taksam na zapuščine, zahtevali davek na šmarnico, bili pa so proti obdavčenju električnega toka in pogonske sile. Obširna debata se je razvila o predlogu za trošarino na elektriko in je bil stavljen na popoldanski seji spreminjevalni predlog, ki je bil tudi spre jet. Na dnevni red je prišla nato zadeva o razlastitvi kočevskih gozdov in se je pri razpravi oglasil k besedi tudi banovinski svetovalec g. Rudolf Golouh, ki je v daljših izvajanjih predlagal sprejetje zadevne resolucije in dodatka-
Živahna je bila razprava o predlogu trošarine na alkoholne pijače. Po stvarni debati je bila trošarina na vino in žganje obnovljena in se bo pobiralo od litra vina 1 Din. Nato je ban ob 19. uri zaključil včerajšnje zasedanje in napovedal nadaljevanje za danes dopoldne ob 10. uri.
Kuharska razstava pri »Orlu« se zaključi danes zvečer. Kdor si je še ni o-gledal, naj te prilike ne zamudi!
Poroka. Preteklo nedeljo sta se poročila v pravoslavni kapelici priljubljeni častnik in Sokol poročnik Svetomir I-lic in gdč. Branka Elza Šoštaričeva, hčerka znanega narodnjaka trgovca g. Ivana Šoštariča V Mariboru. Bilo srečno!
Poroka. V soboto sta se poročila v tukajšnji pravoslavni cerkvi gosp. Djoko Bujoševič, poročnik II. bataljona ljubljan skega planinskega polka in gdč. Jelka Begatčeva, hčerka sodnega uradnika iz Maribora. Kot priči sta fungirala pri poroki podpolkovnik g. Stanešič in poročnik g. Mičič. Mlademu paru želimo obilo sreče!
Nov grob v zasužnjeni domovini. V
Melvičah na Koroškem so pretekli petek pokopali 76-letnega bivšega dolgoletnega slovenskega župana velike občine Brdo pri Šmohorju g. Josipa Fellacherja-Pokojnik je bil stara slovenska grča, ki je ni mogel izruvati še tako besneč vihar. Bil je oče ljubljanskega državnega pravdnika in znanega borca za pravice koroških Slovencev g. dr, Julija Fellacherja. Bodi imiu lahka zemlja koroška, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje!
Važno za davkoplačevalce. Oddelek 2a davke v finančnem ministrstvu je izdal tolmačenje člena 48. zakona o neposrednih davkih, ki govori o odpisu pri-dobnine. Po tem tolmačenju bo pridob-nino in davek na poslovni promet po členu 48' v prvi instanci odpisovala davčna uprava, na pritožbo pa v drugi instanci finančno ravnateljstvo. Davčne uprave morajo take sklepe pošiljati kot prilogo k mesečnim pregledom odpisa na vpogled in odobritev finančnim ravnateljstvom in šele po odobritvi in morebitni izpremembi odloka v smislu pripombe finančnega ravnateljstva, izročiti davkoplačevalcem kot svoje odloke.
Predavanie v angleškem Jeziku priredi angleško društvo jutri v četrtek 15. tm. ob 20. uri v državni realki. Predavala bo Miss Oxley o angleški pokrajini »Wa-les«. Predavanje bodo spremljale skiop-tične slike. Vstop prost.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 15. t. m. ob 19. uri predava gosp-Pirc o temi »od Sušaka do Dubrovnika po naši morski obali« s filmom.
Po planinah južne Srbije nas bo vodil drevi predsednik Osrednjega odbora 'SPD g. dr. Pretnar iz Ljubljane. Predavanje, ki ga priredi smučarski odsek SPD Maribor, bo ob 20. v prostorih Ljudske univerze. Predavanje bodo spremljale številne slike.
Izlet v Nemčijo. Jugoslovansko-nem-ško društvo v Beogradu priredi s sodelovanjem sejemske uprave v Leipzigu in društva »PUTNIK« v Beogradu ob priliki velesejma v Leipzigu v času od 2. do 10. marca t. 1. društveni izlet v Nemčijo z obiskom najznamenitejših velemest.
Cene izleta od Din 3.560 do Din 4.360-
Informacije, prijave in nabave valut pri »PUTNIKU«, Maribor. Aleksandrova 35, tel. int. 21-22.
Klaverno so Mariborčani pokopali pusta. Najbrže še nobeno leto niso Mariborčani tako klaverno pokopali pusta, kakor letos. Po mestu se včeraj popoldne in sinoči skoraj ni poznalo, da je bil praznik norcev m veselja. Le številni kričeči lepaki in letaki so vabili na razne pustne veselice in maškerade, ki pa so bile vse prav slabo obiskane. Nikjer ni bilo opaziti nekdanjega pustnega razpoloženja in nekdanje vesele razigranosti. Pustna veselica, ki jo je priredilo Slov. planinsko društvo v »Unionu«, je bila zelo slabo obiskana; prireditelji najbrže ne bodo prišli na svoj račun. Prav tako slabo pa so bile obiskane ostale pustne prireditve. Le v kaki krčmi sta vino in harmonika zmešala slavljencem pusta glave- V splošnem smo torej Mariborčani preživeli pustni torek v znamenju resnih časov in v znamenju današnje pepelnice: »Memento homo«...
Zaradi dajatev je ogrožen naš avtobusni promet. Predvčerajšnjim je bila v Zagrebu konferenca zastopnikov avtobusnih podjetij iz vse države, na kateri so razpravljali o položaju, v katerem je ves naš avtobusni promet. Zastopniki so naglašali, da so dajatve in bremena, ki so se v zadnjem času še povišala, porazna za razvoj avtobusnega prometa in bo do mnogi avtobusni podjetniki primorani ustaviti promet.
»Velika kavarna«, danes pojedina slanikov. Gostovanje Careny. Specialiteta: morske ribe-
Vsi gurmani v »Grajsko klet«! Dospela je velika izbira morskih rib: brancini, barboni, sampieri, orade, dentali, kalamari, sardelice, cevoli. Pripravljeni ribji specialiteti: brodeto s polento, rižoto iz kalamarov. Ribja majoneza, polenovka, slanikova solata, pohani krapi.
Ogenj na Pobrežiu. Včeraj dopoldne ob 9. uri je izbruhnil požar v zasilnem stanovanju Antona Jeleniča. Jelenič si je kupil pred kratkim majhno zemljišče in si na njem postavil zasilno barako, v kateri je uredil za sebe in svojo družino potrebno stanovanje. Ko je včeraj zjutraj Jeleničeva stara mama pospravljala barako, je položila na štedilnik mokro perilo, da bi se prej posušilo. Po končanem delu ni odstranila perila iz štedilnika in se je podala k trgovcu, stanovanje v katerem je pustila leto starega otroka, pa je zaklenila. Med tem se je perilo vnelo in je bila baraka v hipu v ognju. Orožniki in gasilci, ki so prihiteli na pomoč, so z največjo težavo rešili iz barake otročiča, baraka pa je s pohištvom vred zgorela do tal. Zgorela pa je Jeleniču tudi ena svinja in več kokoši in ima škode nad 3.000 Din- Ostal je siromak brez strehe in brez vseh sredstev, ker ni imel barake zavarovane. Prisiljen bo, kakor nešteti drugi pogorelci, beračiti od hiše do hiše, da preživi sebe in svojo družino.
Prvi češki Ulm v Grajskem kinu. Dolgotrajni iskpani želji mariborskega narodnega občinstva je ustreglo slednjič tudi vodstvo Grajskega kina, ki si je omislilo originalni češki film »Revizor«, izdelan po znani duhoviti Gogoljevi veseloigri, katero smo imeli priliko že ponov no gledati v našem gledališču. Film je res prvovrstno umetniško delo in zasluži, da si ga ogleda prav vsak Mariborčan. Ta korak vodstva Grajskega kina pozdravljamo in je želeti, da bi mu sledili še mnogi drugi proizvodi češkoslovaške in ruske filmske industrije.
Eleganten pisemski papir v mapah: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Krajevna organizacija JNS v Krčevini-Košakih ima občni zbor v nedeljo 18. ebr. ob pol 9. uri v krčevinski šoli. Dnevni red običajen. Govoril bo nar. poslanec g- dr. Pivko. Nastopi tudi govornik iz gospodarske stroke. Udeležite se obč. zbora ne samo vsi člani, ampak tudi nečlani, da se zainteresirate za važne zadeve!
Občni zbor krajevne organizacije JNS za meljski okraj. V soboto 17. t- m. bo imela krajevna organizacija JNS za Meje v Honigmanovi gostilni »Pri belem zajcu« letošnji občni zbor. Začetek bo ob 20. uri. Ob tej priliki bo poročal o političnem položaju tudi narodni poslale g. dr. Pivko. Članstvo in somišljeniki naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Občni zbor Narodnega železničarskega glasbenega društva »Drava« v Mariboru bo 25. februarja 1934. ob 9. uri 30 minut dopoldne v mali dvorani Narodnega doma.
Zdravniško društvo v Mariboru ima
svoj občni zbor 25. februarja ob 5. uri popoldne v hotelu »Mariborski dvor«.
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine
ima svoj redni občni zbor v nedeljo 4. marca 1934 ob 9. uri zjutraj v beli dvorani hotela »Union«, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Dopolnilne volitve- 5. Predlogi odbora, med njimi predlog glede olajšav pristopa v društvo. 6. Predlogi članstva. 7. Slučajnosti. V primeru nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje istotam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih članov.
Sobno streljanje SLD bo drevi ob 20. na kegljišču restavracije »Plzenski dvor« v Tattenbachovi ulici. Lovci in prijatelji strelskega športa vabljeni.
Igro »Čruošolec« ponovi dramski odsek Sokola Maribor II. na splošno željo v nedeljo 18. febr. t L ob 17. uri pri Renčlju na Pobrežju, na kar opozarjamo že vnaprej cenj. občinstvo in članstvo. Zdravo!
Radio Ljubljana. Spored za sredo 14. t- m- Ob 12.15: reproducirana orkestralna lahka glasba: 12.45: poročila: 13: čas, slavni pevci na ploščah. 18: predavanje v lepi knjigi, 18:30: srbohrvaščina; 19: pogovor s poslušalci; 19.30: plošče po željah; 20: prenos iz Beograda; 22: čas, poročila, radio-jazz.
Grajski kino. Do vključno petka izborna. češka komedija »Revizor iz Petrograda« z Vlastom Burianom, najznamenitejšim komikom Češke v glavni vlogi. Prvovrsten film, katerega prav toplo priporočamo že zaradi tega, ker je to prvi češki film, katerega vidimo pri nas. Pripravlja se vesela opereta »Življenje je lepo«:
Kino Union. Do vključno četrtka zvočni in govoreči film temperamentne špan ske umetnice Dolores del Rio »Luana«-Pripravlja se »Grand hotel«, velefilm po romanu Vicy Bauma z Greto Garbo, Joan Grawford-
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesju, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri katarji, motnje sluznice preidejo 7. uoora-bo naravne Franc-Jožefove grenčice.
REPERTO‘ 7.
Sreda, 14. februarja: Zaprto.
Četrtek, 15. februarja ob 20. uri: »Gospo-dlčna«. Red C.
Petek, 16. februarja. Zaprto-Sobota, 17. februarja ob 20. uri »Štam-bulska roža«, red A.
Iz gledališča. Prva ponovitev »Gospodične«, izborne komedije francoskega modernega pisatelja J. Devala, bo v četrtek, 15. tm. za red C. Ta komedija radi svoje vsebine in dobrega podajanja splošno ugaja.
Prihodnja glasbena premiera bo koncem prihodnjega tedna- Uprizori se povsod uspela velika Kalmanova opereta »Vijolica z Montmartra«. Naslovno vlogo bo pela za vse abonmane gdč. Erika Druzovičeva, mariborska rojakinja in ena najboljših pevk »Narodnega kaza-išta v Zagrebu.__________________________
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne Franc-Jožefove gren čice urejeno prebavo- Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so^ z učinkom staro preizkušene Franc-Jožefove vode zadovoljni v vsakem oziru. Franc-Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Poskušen samomor. Sinoči je v Taborski ulici št. 8 izpila 18letna delavka Ama ija T. v samomorilnem namenu večjo množino lizola. Domači so njeno obupno dejanje še pravočasno opazili in obvesti-i reševalce, ki so mlado kandidatinjo smrti nemudoma prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Tamkaj so ji zdravniki izprali želodec in jo tako rešili prezgodnje smrti.
Elektrika v Rošpohu. Na pustni torek je kamniški župan g. Peter Lovrenčič presenetil goste v svoji gostilni z novo, prepotrebno moderno napravo- Točno ob 17.15 je prijel za Stikalo in gostilniški | prostori so zažareli v prijetnem sijaju f novonapeljane električne luči. Zbrani gostje so z neprisiljenim odobravanjem in ploskanjem dali duška svojemu vzrado-ščenju in veselju nad to hvalevredno pridobitvijo prijetne izletne točke.
Današnji živilski trg je bil skrajno slabo založen in so bila živila, zlasti pa perutnina, sadje, zelenjava in jajca kmalu pokupljena. Cene se niso napram preteklemu tednu nič spremenile. Kmetje so pri peljali na Vodnikov trg samo 2 voza zelenjave, na Glavni trg pa tudi samo 2 voza jabolk, dočim je bilo kokoši in piščancev okrog 500. Domačim jajčaricam so občutno konkurirali trgovci z jaici iz Varaždina, ki so prodajali jajca po 50 par dočim se gibljejo cene domačih jajc med 75 parami in 1—1.25 Din. Na trsnu za seno in slamo je bilo na prodaj 6 voz sena po 28 do 35 Din, 4 vozovi otave po 30 do 35 Din in 3 vozovi slame po 22 do 25 Din stot.
Ribji trg. Prvi dan posta se je poznal tudi na tukajšnjem trgu za ribe, ki je bil izredno bogato založen. Ribe so se prodajale po naslednjih cenah: orade, barboni in cevoli po 26 Din, sioe, morske jegulje, šuri in zobatci po 42 Din ter živi krapi po 18 Din kg.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke nostaie. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4.2 stopinje C pod ničlo; minimalna temperatura je zna?a1« 5 stotini C pod ničVi: barometer ie kaml nri 14 sto-oiniah 75^6, re^ndran na n<*1o 754.9; relativna vlaga 87; vreme je jasno.
Mariboru, dne 14.
UBN
II. 1934.
BSttftJUflH
Vr }!•
fr*,
V F. C F P NI K« »
Stran 3.
Večer slovanske pesmi
Pod okriljem Ljudske univerze priredita naša domača umetnika, koncertna pevka gdč- prof. L. V e d r a 1 o v a in koncertni pevec. g. A. Živko, pevski koncert, ki bo vseboval slovanske pesemske skladbe. Oba sta si s svojimi dosedanjimi nastopi na koncertnem odru pridobila zaslužen sloves in pozdraviti je iskreno zamisel prireditve skupnega pevskega večera. Na obsežnem programu so zastopani najpomembnejši slovanski. osobito pa jugoslovanski skladatelji. Slišali bomo marsikatero pesem, Id bo za naše občinstvo noviteta in pripada radi tega prireditvi še osobito izrazit poučen namen.
V uvodnem delu so razvrščeni naj-večji predstavniki ruske, poljske in češke glasbe.
Č a j k o v s k y in M u s o r g s k y, sta dva značilna ruska skladatelja. Prvi izrazito lirične narave in zastopnik stare-je struje, drugi pa prototip moderne impresionistične in ekspresionistične smeri v ruski glasbi. Poljak Chopin izraža v svojih skladbah nežno poezijo in je prav svojstven v klavirskih skladbah. Slovi kot utemeljitelj novega klavirskega sloga- Češko glasbo zastopata Dvorak in Novak. Prvi velja za Smetano kot največji češki komponist in je znamenit v svojih vokalnih skladbah, kjer se vse njegovo elementarno melodiško ustvarjanje jasno izraža. Novak pa je med najpomembnejšimi novimi komponisti in ima zlasti kot učitelj kompozicije velik vpliv na razvoj sodobne češke glasbe.
Prav lepo je število naših domačih skladateljev, ki so zastopani na koncertnem vzporedu. Slišali bomo Ravnikov Ciklus pesmi iz pesnitve O. Zupančiča: Sequidilla. Posamezni deli bodo sledili v nepretrgani zvezi. Skladba je bogata na globokih idejah. Bogat na in-venciji je istotako Škerjanc. Pela se bo njegova Vizija. Naš prvi reprezentant noveje glasbene smeri, Lajovic, bo zastopan posvoji popularni: Kaj bi le gledal. Tudi eden izmed najmlajših, L i-po.všek, se nam bo predstavil s svojo skladbo: Večer-
Hrvatsko in srbsko glasbo bosta predstavljala Gotovac in K o n j o v i č. Prvega poznamo pri nas že kot dirigenta in skladatelja. Nastopil je s svojim akademskim pevskim zborom »Mladost« in njegov zbor »Jadovanka za teletom«, je bil opetovano pri nas na koncertnih vzporedih. Topot bomo slišali njegove Mornačke jadi. Vse Gotovčeve skladbe so prožete iskrenega nacionalnega čutenja. Isto velja o Konjovičevih prireditvah narodnih pesmi iz Srbije in Medjimurja. Zanimive bodo še Štritofov e priredbe Prleških narodnih pesmi po zapiskih St. Vraza.
Skrbno in bogato sestavljen vzpored zaključuje dvospev iz Musorgskije-ve opere: Boris Godunov. Klavirskega spremljevalca gdč. Vedralove, g. prof- Lipovšeka bomo tokrat slišali še kot solista. Igral bo Chopinovo N o c t u r n o (c- mol) in S c h e r z o (h-mol).
Solo-speve g. A. Živka bo spremljal g. Vinko Živko.
Koncert obeh naših umetnikov je vrlo dobrodošel vsem našim prijateljem in čestilcem glasbene umetnosti. Idejo tega samostojnega koncerta je torej toplo pozdraviti in prireditev zasluži vso našo pozornost ter kar najbolj obilen poset.
H. D.
Sejem za živino. Na sejem 13. t. m. so
prignali 544 glav živine, in sicer 12 konjev, 12 bikov, 244 volov, 265 krav in 11 telet. Dogon in kupčija sta bila izredno dobra in je bilo prodanih 262 glav živine, od teh 29 za Italijo. Cene so bile naslednje: debeli voli 3.50 do 3.75 Din, poldeheli 2-50 do 3 Din, voli za rejo 2.25 do 3 Din, biki za klanje 3 do 3.25 Din, klavne krave debele 2 do 3.50 Din, ple menske 1.50 do 2.25 Din, krave za klobase 1.50 do 2 Din, molzne krave 2 do 2.50 Din, breje krave 2 do 3 Din, mlada Živina in teleta 3 do 4 Din. Cene mesa: Volovsko meso I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in te lic 4 do 6 Din. teletina I. vrste 10 do 15 Din. II. vrste 8 do 10 Din, svinjina 10 do 16 Din.
Gibanje zapo •- rn Si v a m riu
V mesecu jan. je bilo pri ob .rim. m uradu za zavarovanje- delavcev, zavarovanih 41557 članov, in sicer 29,034 mo ških in 12.523 žensk. Število moških je padlo napram prejšnjemu mesecu za 798 število žensk pa je naraslo za 1529. Bolnikov je bilo 1236. Celokupna zavarovana mezda je znašala 1 milijon 75.475 Din. Letni prirast zavarovanih delavcev v letošnjem januarju je znašal skupno plus 731 napram primanjkljaju minus 10 zavarovancev v decembru 19.33, Ves prirast pa gre na račun ženskih moči. Paralelno z naraščanjem zaposlitve žensk naraščajo tudi njihovi zaslužki. Povprečna zavarovana mezda je bila v januarju za 0-13 Din večja, kakor ista v januarju lansko leto. Obratno pa je dnevna , zavarovana mezda moških zavarovancev padla v tem času za dinarjev 0.47.
Slabo v:	je vedno nevarno za Vaše zdra-
vje in ,,nedolžno" prehlajenje se lahko razvije v ir;' ko in dolgotrajno bolezen. Vsled tega vze-mi to takoj po prvih znakih svetovnoznane IRI N tablete . yai jevim križem(w}
9
.i m i. 1931
V tujskem prometu leže zakopani zakladi
Nekaj številk o lanskem tujskem prometu na področju mariborske iuisko-prometne zveze in primerjava s tujskim prometom v letu 1932
Tujec, ki pride v naše kraje, ima pol-, sko dolino -306, Luče 114, Mežo 342, Mena usta hvale o lepoti in privlačnosti : žico 155, Mozirje 278, Ormož 725, Pol
naših mest, trgov, vasi in naših gorskih postojank. Neštetokrat sliši človek, kako bi izrabili drugi narodi naravno lepoto naših krajev, kako bi znali preoblikovati njih življenje in ustvariti iz njih vabljiva letovišča. V mislih imamo predvsem kraje v bivši mariborski oblasti, kjer se v zadnjih letih že dokaj lepo razvija tujski promet. Številke nam povedo, da je tujski promet v lanskem letu v splošnem nazadoval, razveseljivo pa je dejstvo, da so v tujskem prometu napredovali razni kraji, predvsem naše planinske postojanke.
Tujsko-prometna zveza v Mariboru skrbi uspešno za napredek tujskega prometa v vseh krajih na njenem področju, ker se pač dobro zaveda, da lahko postane tujski promet pri nas vir lepih in trajnih dohodkov- Storila je lani vse, kar je bilo v njeni moči, da bi tujcem postregla in jih tako privezala na naše kraje, da bi postali stalni gostje. Iz statistike o tujskem prometu, ki jo je izdelala zveza, posnemamo, da je lani obiskalo naš obmejni Maribor 14.421 tujcev, od teh 9425 naših državljanov in 4996 iz drugih držav. Naši državljani so prenočili v Mariboru 11.611 noči, tujci pa 6327 noči. Leta 1932. je obiskalo Maribor 18.09] gostov, ki so prenočevali v njem 28.823 noči. Na drugem mestu je Celje, kd ga je lani obiskalo 10.315 gostov in sicer 7.817 naših državljanov in 2498 tujcev, ki so prenočevali 4.405 noči, naši državljani pa 11-465 noči. Tudi starodavni Ptuj je imel lani 2124 gostov, in sicer 1443 naših in 681 tujih, ki so prenočevali 5627 noči, naši pa 2469.
Braslovče je obiskalo lani 152 gostov, črno 237, Dravograd 336, Fram 84, Gornjo Radgono 229, Gornjigrad 443, Konjice 565, Ljubno 65, Ljutomer 210, Logar-
zelo 31, Prevalje 224, Ptujsko goro 1251, Ribnico na Pohorju 888, Rogatec 168, Ruše 184, Slovenjgradec 1027, Slovensko Bistrico 352. Solčavo 91, Sv. Lenard v Slov. goricah 225, Sv. Lovrenc na Pohorju 228, Sv. Martin na Pohorju 98, Šoštanj 447, Šmarje pri Jelšah 67, To-polščico 238, Velenje 135, Vitanje 119, Vuhred 58, Vuzenico 50, Žalec pa 215. Skupno je torej obiskalo lani naše kraje .39.117 gostov, in sicer 29.064 naših državljanov, 10.053 pa iz drugih držav. Naši gosti so prenočevali 60.390 noči, tuji pa 30-632 noči. Če primerjamo lanske številke s tujskim prometom iz leta 1932, ko je naše kraje obiskalo 43.227 gostov, tujih in domačih, ki so prenočevali 92.397 noči, vidimo, da je promet nekaj nazadoval.
Sokolstvo
Smuške tekme Sokolskega društva Studenci. V nedeljo 11. t. m. je priredilo Sokolsko društvo Studenci smuško tekmo za svoj naraščaj in deco. Naraščajniki so imeli precej naporno, nad 10 km dolgo tekmovalno progo, dočim je imela deca lahko progo v smuku in je bila za deco višjega oddelka 1.5 km dolga, za deco srednjega oddelka pa samo 1 km. Na startu se je javilo 18 naraščajnikov domačega društva in 4 gostje sosednih sokolskih društev, skupaj 22. Na cilj jih je prispelo 16, med katerimi so bili: 1. Plevnik Ivan 56 min- 39 sek., 2. Vampi Alojz 57.51, 3. Škorjanc Leopold 1,00.14, 4. Beloglavec 1,00.48, 5. Klemenčič Konrad 1,02.15, 6. Koren Vilko 1,03.15. Izven konkurence je dosegel najboljši čas Heric, član Sokolskega društva Maribor I. s časom 51 min. 55 sek- Dece je tekmovalo 12 in so bili doseženi sledeči rezultati: Deca višjega oddelka: 1. Škorjanc Jože 7 min. 8 sek., 2. Kompara Ivan, 3. Hanžurej Danilo, 4. Špurej Alojz. Deca srednjega oddelka: 1. Krebs Rudi 6.20, 2. Erbežnik Alfred, 3. Kragelj Albert, 4-
Slabi današnji časi pa niso prizanesli 1 Kranjc Ziatan. Rezultati, ki so jih do
niti našim zdraviliščem. Lani je obiskalo naša zdravilišča 9839 gostov, od katerih je bilo 8346 naših in 1492 tujih. Skupno so gosti prenočevali 114.453 noči, in sicer naši 92.819, tuji pa 21.634. leta 1932 pa je obiskalo naša zdravilišča 10.817 gostov, ki so se zadržali 132.477 dni in noči. Dobrno je obiskalo lani 2568 gostov, 2347 naših, ki so prenočevali 28-477 noči in 194 tujih, ki so prenočevali 2967 noči; Laško 752 gostov, 713 naših, ki so prenočevali 7566 noči in 39 tujih, ki so prenočevali 433 noči; Rimske Toplice je obiskalo 4034 gostov, in sicer .333 naših, ki so se zadržali tam 2924 dni in 101 tuj gost, ki so se zadržali tam 988 dni. Rogaško Slatino je obiskalo lani 5270 gostov, od teh 4222 naših, ki so se zdravili tam 46.273 dni, in 1851 tujih, ki so ostali tam 16.010 dni; Slatino Radenci pa je obiskalo lani 805 gostov, ki so se zdravili tam 8759 dni. Podatke o planinskih postojankah bomo objavili drugič.
Sprememba pravilnika o bolniških taksah. Po odloku socialnega ministrstva je spremenjen in izpopolnjen pravilnik o bolniških taksah za zdravljenje v* državnih in banovinskih bolnišnicah ter v banovinskih ambulancah. Bolniki, člani OUZD, bratovskih skladnic in drugih usta nov za zavarovanje delavcev in nameščencev, ki se zdravijo v bolnišnicah za venerične in nalezljive bolezni, bodo u-živali olajšave predvidene v pravilniku samo v državnih in onih banovinskih bol nišnicah, kjer so jih dotične banovinske uprave predvidele, dočim bodo plačevali na infekcijskih oddelkih pri centralnem higienskem zavodu v Beogradu in Zagrebu, kakor tudi v vseh mestnih javnih bolnišnicah, polno takso.
Poučna razstava o reklami In propagandi bo v okviru letošnjega spomlad-nega velesejma od 30. maja do 10. junija v Ljubljani. Ta razstava bo prikazala način moderne propagande pri raznih narodih in bodo zastopani vsi kontinenti. Tej razstavi bo pa priključena še specialna razstava jugoslovanskih plakatov. — Uprava Ljubljanskega velesejma vabi vsa podjetja, da ji čimpreje pošljejo svoje plakate in reklamni material sploh.
Plakati, vsaj po 2 izvoda od vsake vrste, naj bodo kaširani na kartonu, ostali reklamni material pa po možnosti že pripravljen v razstavni namen. Sodelovanje tvrdk na obeh razstavah je brezplačno.
Obmejni promet v januarju. V mesecu januarju je prekoračilo našo severno mejo 9.662 oseb. Dopotovalo je 4.979 oseb, in sicer 1.640 Jugoslovanov, 1933 Avstrijcev, 395 Čehoslovakov, 248 Nemcev in 763 drugih. Preko Maribora je dopotovalo 3765 oseb, preko Št. lija 370, preko Cmureka 46, preko Dravograda 16, preko Prevalj 182, preko Radgone 79, preko Hodoša 11, Lendave pa 10 oseb. V istem Času je odpotovalo iz naše države 4683 oseb, in sicer 1761 Jugoslovanov, 2102 Avstrijca. 148 Nemcev, 435 Čehoslovakov in 237 drugih. Preko Maribora je odpotovalo 4041 oseb, preko Št- lija 288, preko Cmureka 47, preko Dravograda 25, preko Prevalj 184, preko Radgone 72, preko Hodoša 17, preko Lendave pa 9 oseb. Največji promet je bil z Avstrijo. V tranzitnem prometu je potovalo v januarju 2139 potnikov. Največji tranzitni promet je bil z Italijo.
segli posebno naraščajniki, so zelo lepi. Upoštevajoč še lepo število tekmovalcev, nam daje upanje, da bo imelo studenško sokolsko društvo v nekaj letih lepo število dobrih tekmovalcev.
Ptuj
Hud pretep se je vršil preteklo nedeljo v Jurovcih med ženskami. Posestnici Neža Lozinškova in Marija Vaupotičeva sta se zaradi nekega dolga sprli, nakar je sledil hud in brezobziren pretep, ki- se je končal z nevarno telesno poškodbo Vaupotičeve, ki je obležala v nezavesti. Težko poškodovano se prepeljali v ptujsko bolnišnico. Ista usoda je doletela pos. sina Jožefa Ivančiča iz Tržca pri Sv. Vidu. Njegov brat Vid, s katerim živita v sovraštvu, ga je s kolom obdelal tako neusmiljeno, da ima po vsem telesu, posebno na glavi, težke in nevarne rane. V obeh primerih je uvedena preiskava.
Nezgoda- Ko je preteklo nedeljo brezposelni trgovski pomočnik Ivan Pevc iz Ljubljane beračil po Ptuju, je na ledenih tleh pri gasilskem domu padel in si pri padcu zlomil levo nogo nad kolenom. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim, avtom v ptujsko bolnišnico.
Iz sodne dvorane. Radi delamržnosti in beračenja je policija aretirala 301etno Angelo Benzikovo iz Voršincev pri Ljutomeru. V ponedeljek 12. t. m. jo je sodišče obsodilo na 14 dni zapora, po odsluženi kazni pa sledi izgon. Radi enakega pregreška je bil obsoien na 40 dni zapora brezposelni rudar Josip Delopot h Topolščice. Po prestani kazni bo izgnan iz Ptuja.
Izgon. Za dobo treh let je izgnan iz Ptuja 48 let stari brezposelni natakar Ivan Gradišnik iz Zg. Polskave-
Kino. V mestnem gledališču se predvaja v sredo 14. in v četrtek 15. t. m.. obakrat ob 20. uri film »Vesela naslednica« z Ani Ondro v glavni vlogi. Kot dodatek Ufin tednik.
Branko Mašič:
PERUNIKA
Legenda,
Tedaj so prišli njegovi vojaki, okrašeni s tamariskami in lovorikami ter ga odnesli, da proslavi zmago nad premaganimi sovražniki-
Zaplenjeno je bilo blago kaldejsko, ujetih je bilo 12 legij najmočnejših borcev skupaj z ranjenim kraljem in njegovim haremom, ki se bo razdelil med faraonove vojskovodje m najhrabrejše vojake; ostali bogati plen v orožju in dragocenosti se bo hranil kot trofeja v večni spomin zmage. A vrhunec triumfa bo sama smrt ranjenega kralja kaldejskega, ki bo poginil pod helebardo svojega naj-vdanejšega podložnika.
Ni preteklo mnogo časa, pa je faraon popolnoma ozdravel. Ker je bil še mlad, v najboljši moči, je pričel živeti brezbrižno in razvratno.
Ne podnevi ne ponoči niso v njegovem ogromnem prekrasnem dvorcu, obkroženem s hipostilom iz porfimih stebrov, prenehale gostije s popivanjem in brez-
umnimi orgijami. Cele čete stotnikov, skribov, dvorjanov, zakladnikov, perja-nikov, čavšev, ulakov, sokolarjev in drugih so ga spremljale na vsakem koraku ter pazile na vsak njegov mig, a on, nepremagljivi faraon, je bil mogočen in ponosen kakor lev ter strog in brezsrčen kakor tiran.
Ob priliki nekega popivanja, ko se je faraonov dvor ves blestel od sijaja in razkošja, ko se je skozi arkade belih stebrov z lepimi kapitelni in trdimi temelji iz bazalta glasil razvraten krik divjega veselja; ko se je v glavni dvorani kakor v gozdu dehtečih aktan z grozdnatimi cveti, sagovih palm z zrelimi sladkimi plodovi, rdečimi bazamet-ninti rožami in tenkimi izrezljanimi akan-tusovimi listi širil razdražljv bizamov dim in sladki opojni vonj ambre in kro-kusa; ko so se dovršile vse dvorne ceremonije in predpisane svečanosti; ko so se prinesle na mizo vse raznovrstne je di in pijače — je ukazal faraon: naj pridejo pevke in plesalke z zborom starcev, igrajočih na harfe.
Na te besede je zaorilo po dvorani:
»Naj živi faraon!«
In navdušenega ploskanja ter veselja
ni bilo ne kraja ne konca.
Na prestolu iz temnordečega mahagonija, obloženega s suhim zlatom, slonovo kostjo in dragim kamenjem, nad katerim se je bočil baldahin iz gostega bro-kata z blestečimi se nizi biserov in belih korald na svilenih trakovih, je sedel ponosni faraon in se smehljal ves zadovoljen.
Sužnji so pohiteli na vse strani.
Zunaj iz dvoran se je slišalo pripravljanje pevcev in uravnavanje strun na harfah ter škripanje in žvenketanje ta-larnbasov. Nakičeni gosti so se zbrali o-kol: faraona kakor čebele, da bi bolje videli in slišali.
»Gospodar! Silni in nepremagljivi ke-div Iemurijski, junaški in slavni faraon vseh faraonov, vse je že pripravljeno in čaka samo še na tvojo zapoved!« mu je javil nekdo izmed dvorjanov, globoko se priklanjajoč pred njegovim prestolom. Faraon je dal znak za vstop.
Takrat so zatrobili etiopski črnci na dolge pozavne, in fanfare so zaigrale neko staro junaško koračnico.
Vstopili so po vrsti: najprej dečki in deklice v tenkih pisanih oblekah s košaricami cvetja v rokah. Na glavah so no-
sili pisana pokrivala iz svilenih trakov in svetlikajočih se biserov- Za njimi so prišle vitke plesalke, vsaka z diademom v laseh, ogrnjene s tenkimi plašči, z belimi koturni na nogah in cimbali v rokah. Potem so prišli obriti pevoi z dolgimi lasmi, pozlačenimi lirami in drugimi glasbili. Naposled pa je prišel še zbor starcev s trioglatimi harfami iz slonove kosti in ebenovine.
Fanfare so umolknile.
Otroci so se zbrali v kolo, plesalke pa so razvile svoje plašče, ki so se vsi prelivali v pestrih barvah; tedaj je zadonel pod rokami starcev orkester drhtečih harf. Pevci so peli kakor zbor kerubinov, plesalke so se zvijale kakor silfide plavajoče po zraku, dočim so dečki in deklice vsipali nanje cvetje.
Opijanjeni in razdraženi gostje so se še bolj razživeli. Nastalo je divje vriskanje, smejanje in kričanje, ki ie zaglušiio nežno nedolžno godbo. Izgubil se je žven ket daire, izginil ie ritem in gibki po-kret, znova so se pordečile mramomate mize z vinom, zadehtela sta mirta in balzam; gosti so se pomešali med deklice in plesalke.
(Se nadaljuje.)
■EKft-Lvr-
Šport
Orožnov smuk preko Pohorja
Vztrajnostna preizkušnja naših smučarjev. Krmarska vožnja od Mariborske koče do Vuzenice
Smučarski odsek SPD Maribor je že lani opustil vsa tekmovanja v zimskem športu, ki premnogokrat nimajo one koristi, lei ga večina od športnega udejstvovanja pričakuje. Vsak tek na daljavo, posebno pa še skakanje, zahteva dolgotrajno stalno trenažo, da ne utrpi tekmovalec škode. Saj res ni lahka stvar prevoziti v določenem času celo kopico kilometrov brez vestne priprave, ki le prečestokrat primanjkuje našim belim tekačem. Primer enega mariborskih tekmo valcev pri letošnjem državnem prvenstvu v Planici potrjuje dovolj, da niso vsi sposobni za tako težko atletsko preizkušnjo.
Prav v tem oziru hoče smučarsiki od-
sek SPD Maribor uveljavljati drugo smer smučarskega športa. Izleti in skupni pohodi po zasneženih gorskih predelih, odkrivanje novih smuških rajev in spopol-njevanje v smučarskem znanju so cilji smučarskega odseka SPD.
Kot edino preizkušnjo sposobnosti turnih vozačev priredi smučarski odsek SPD vsakoletni smuk preko Pohorja, z izhodiščem pri »Mariborski koči« in ciljem v Vuzenici. Odsek je imenoval ta znameniti Pohorski tek po svojem ustanovitelju g- dr. Janku Orožnu in ga bo letos že v drugič izvedel v nedeljo 18. tm. Udeleženci naj se prijavijo v soboto zvečer v »Mariborski koči«.
Hoteli z umetno čiščenim zrakom
Milijoni mikrobov pri vsakem dihijaju
Mariborski smučarski klnb. Sestanek tekmovaloev in seja upravnega odbora bo v četrtek 16. tm. ob 30. v klubovem lokalu, Kolodvorska ulica 1.
Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Prihodnja odborova seja bo v petek 16. t. m. ob 20- uri v društveni sobi, Kolodvorska ulica 1.
Sankaška tekma SPD na Smolniku. Za
tekmo je vladalo veliko zanimanje med starimi in mladimi konkurenti. Tekmovalo je 30 oseb. Med tekmo se je razvil oster boj med sledečimi prvaki: Radom Robnikom, Tončko Dolinškovo (oskrbnica Hlebovega doma) in Jernejem Crn-kom. Prvi je prišel na cilj (števši od spredaj) g. Rado Robnik, od zadaj Stev-ši pa g. Jernej črnko. Prvi je prevozil progo v 9 minutah, drugi pa v 19 minutah- Vsi ostali pa vmes. Žirija je bila v veliki zadregi, končno pa je proglasila oba tekmovalca za prvaka Smolnika. Po tekmi se je razvila domača zabava v gostilni g. Frica Olaserja, kjer sta se slavila oba prvaka.
Motosekclla »Peruna« ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 18. t m. ob 9. uri v posebni sobi kavarne »Jadran«:. •
Smuške tekme v Ptuju
Preteklo soboto in nedeljo so priredili SK Drava, ptujski Sokol in smučarji ptujske garnizije smuške tekme. V soboto so se vršile mladinske tekme, v nedeljo pa tekme za prvenstvo posameznih edinic. Rezultati so bili naslednji; Sokol: l. Verhovšek v času 32:45 (najboljši čas dneva), 2. Stropnik 33:18, 3. Polič 34:03- SK Drava: 1, Dular 34:33, 2. Kristanič 34:35, 3. Rihard 35:45. Vojaštvo: 1. podnarednik Lončarič 36:53, 2. podporočnik Bartol 36:24, 3. podnarednik Nagoda 37:30. Vsega skupaj je startalo 28 tekmovalcev, ki so prišli vsi na ciij. Proga Je bila dolga 8 km. Start je bil v Ljudskem vrtu, cilj pa v vojašnici Kralja Petra.
SK Železničar, težkoatletska sekcija.
Radi temeljite reorganizacije sekcije bo v petek 16. t- m. ob 19. obvezen sestanek v telovadnici na Ruški cesti. Vabljeni so tudi vsi, ki se zanimajo za težko-atletski šport.
Table tennls turnir v Mariboru! Table-teniška sekcija I8SK Maribora priredi dne 18. t. m. turnir za prvenstvo kluba v letu 1934. Tekmujejo lahko tudi nečlani. Turnir je trening za velik medklubski turnir, ki bo dne 25. t- m. v Mariboru s sodelovanjem ljubljanskih, zagrebških, graških in celjskih klubov. Prijave sprejema Dušan Vodeb, Kamniška ulica 15, Maribor. Pri njemu se dobe tudi podrobnejša obvestila. Razpored turnirja bo objavljen v oglasni omarici v Slovenski ulici.
Pred dnevi je bil odprt v Londonu že četrti »hotel z umetno očiščenim zrakom«. Hoteli te vrste se ustanavljajo z ozirom na izjavo nekega znanega angleškega zdravnika, ki je ugotovil, da vdiha vsak londonski prebivalec z vsakim vdihom v svoje telo 7 milijonov mikrobov. Po znanstvenih podatkih se privali iz londonskih dimnikov vsako uro okrog 44 ton raznega materiala, ki se s sajami raz prši po mestu. V teh 44 tonah je tudi znaten odstotek katrana, ki po najnovejših zdravniških ugotovitvah povzroča obolelosti za rakom.
Da bi se Londončani izognili obolenju za rakom, se sedaj lahko zbirajo že v četrtem hotelu, čigar okna se nikdar ne odpirajo in v katerem vdihavajo gostje le očiščeni zrak brez mikrobov. V pro-
storih se s kompliciranimi aparati vzdržuje stalna enaka temperatura, v posebnih kavčukastih ceveh pa se nabira vsako uro po 4 kg prahu, ki bi ga sicer vdihali gostje. Nečist londonski zrak je tudi privedel Angleže k uporabljanju lc pisanih srajc in ovratnikov.
Prvi poskus s takim Tadikalnim čiščenjem zraka je bil napravljen v Londonu leta 1928. v sobanah angleške kraljice. Tudi med zadnjo boleznijo kralja Jurija je bil zrak v njegovih sobanah umetno očiščen in desinficiran. V prej omenjenih novih hotelih morajo gostje plačevati čisti zrak po 4 šilinge na dan in od osebe. Kakor je videti, si pač še dolgo ne bo mogel vsak Anglež v Londonu privoščiti vdihavanja »zajamčeno čistega zraka«.
Redna paroplovna proga v Arktiku
Kakor poročajo moskovski listi, je sovjetska trgovinska mornarica te dni otvo-rila prvo redno arktično paroplovno progo Murmansk—Svalbard. Na tej progi bodo pluli tovorni parniki in prevažali premog iz sovjetskih rudnikov na Sval-bardu. Mimo tega pa je bil otvorjen tudi reden potniški promet med omenjenima arktičnima lukama. Parniki sicer zaenkrat še ne vozijo, ker je treba počakati pomladi, ko se bo otajal led, vendar pa pisarne podjetja že poslujejo. Jeseni bo seveda promet preko zime zopet ukinjen. Moskovski listi pripisujejo uvedbi tega prometa velik pomen, ker upajo privabiti velike množice evropskih in ameriških turistov.
Straino maščevanje brezposelnega.
Pred dnevi je bil odpuščen iz službe pri upravi carigrajskega pristanišča neki mehanik, ki je v silni maščevalnosti odšel k pristaniškemu guvernerju Hasl-mu beju, ga ubil in storil isto tudi še z dvema višjima uradnikoma, ki sta prihitela svojem« šefu na pomoč.
Eksperimenti modernega fakirja na Dunaju.
Pred dnevi je bila nekega večera v metafizičnem društvu na Dunaju zanimiva znanstvena prireditev, na kateri so se razpravljale različne moderne fakir-ščine. Po predavanju profesorja Grossa je ilustriral neki mlad Dunajčan Robert Santner, moderni fakir, s praktičnimi eksperimenti to predavanje. Pokazal je, kako se dajo z naporom človeške volje posamezni deli telesa storiti absolutno neobčutljive tudi za največje bolečine. Santner je držal v svoji roki razbeljeno železo, dal se je prebosti z ostrim bodalom, ne da bi občutil kako bolečino oziroma bi ostali kaki sledovi ali rane na njegovem telesu. Pri teh eksperimentih
.ie bila navzoča cela vrsta znanih učenjakov, ki so potrdili, da je bil pri teh eksperimentih popolnoma izključen vsak trik in da Santner res ni. ničesar občutil-Taka neobčutljivost se da doseči k s sistematičnim treniranjem človeške volje.
Najdba divnega mozaika v Tripolisu.
V Leptis Magni v Tripolisu je bil najden ob izkopavanju zemljišča za temelj neke nove vile krasen mozaik, na katerega robu so geometrični ornamenti, dočim je sredina razdeljena na 7 delov- Največja in najlepša slika predstavlja Orfeja, obdanega od leva, medveda in gazele, ki poslušajo njegovo igranje. Šest drugih slik predstavlja razne prizore iz življenja ribičev in pastirjev.
Mali oglasi
Ramo	VELIKA IZBIRA KUHINJSKIH OPREM v raznih barvah In velikostih. Oglejte sl izložbo! F. Novak Vetrinjska ul. 7. 605
la APNO nudi stattio apnenica Polzela 111 zelo ugodno za Maribor in Štajersko sploh. 525	
Inventurna PRODAJA	SPALNICA iz mehkega lesa, pobarvana za Din 1800.— na prodaj. Mizarstvo, Miklošičeva ul. 6. 610
svilenih ostankov Ugoden nakup v Trpinovem bazarju	Sobo išie
	SOBO opremljeno z dvema posteljama v neposredni bližini kasarne vojvode Mišiča na Tržaški cesti iščem. Naslov pustiti v upravi lista. 300
Sobo odda
LEPA, SVETLA SOBA
na ulico, tik Glavnega trga. z uporabo kopalnice, se odda v podnajem solidnemu gospodu. Pojasnila v upravi »Ve černika*.	300
SOBICO
z vso oskrbo oddam- Vprašati Aleksandrova c. 64 pri hišnici.	609
SOSTANOVALCA
sprejmem. Zidovska ul. I2/I. 606
pomladanski klobuki
iz svile ali slame pri
480
ANI STAUBER'^,,
Maribor, Ullea X. oktobra it. 4
SOBO
z dvema posteljama oddam boljšim osebam s 1. marcem. Naslov: Dravska ul- 10 pri Lahu.	604
OPREMLJENO SOBICO
oddam. Taborska ul. 8 dvorišče.	Goi
M* MIH ta« M
Kupujte svoje po. trebiiine pri naših inserentih I
kdaia kOMOtcU »Jutra« v Liubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.