Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Port Office of Chicago, Illinois. By order of the President, A. S. Burleson, Poatmaster General. j(t m korUti Mtfilni« .jitiihra. DaUni m *Uaai do VM|A, kar pro- , Lucira jo. % Tku pa par it , in kakor so se doslej izjalovile vse nade optimistov, ne bi bilo nobeno presenečenje več, ako bi se bojujoči m silam pridružilo se nekoliko držav, preden doživi trpinčeno človeštvo mir. Ni li vpričo tega dejstva"!nternacionala razbita in njena ideja pokopana za vse čase! Ni li prsznik prvega maja v takih razmerah krvava ironija t Solidarnost delavstva je postala prazna pena, tisti, ki so se nekdaj vzajemno imenovali sodruge, se vzajemno ubijajo na bojiščih in v rekah krvi je vtopljena mednarodnost! Prvi majnik kot simbolni praznik Internacio-nsle nima več zmisla. Kdor ga še praznuje, se roga sam sebi. Nič druzega ne ostaja, kakor opustiti znake, ko je mrtva stvar, ki jo pomenijo. • • a • Tako se je v oblake segajoči optimizem na mnogih krajih nenadoma izpremenil v najtemnejši pesimizem. Tak? je navadno z optimizmom, ki zamenjava svoje želje s trdimi dejstvi in gleda v rožnati luči prikazni svojih sanj. Če pride oblak in omrači slike, tedaj izgine up in vera. Socializem ni stvar, na katero bi se smelo gledati tako nekritično in vedno je zlo, če sedaje navdušenju preveč vpliva, kjer je treba treznega spoznavanja in uvaževanja. Kdoj je pojmoval so-eializem kot stvaren nauk in kot realno gibanje, ga tudi sedanja vojna ni mogla pahniti v obup in napraviti črnogledega pesimista is njega. Vojna ni vzela socializmu niti pičice njegove veljave. Teoretično je le še bolj dokazala opravičenost njegovih naukov, praktično gu je okrepčala in približala njegovim ciljem. Vojna je strašna; ogromne žrtv^zahteva. In tudi v mnogih glavah je povzročila žalostno re -akcijo. Mnogo prej močnih duhov je opešalo v njej. Socialistično gibanje samo je mnogo pretrpelo od nje. Ali socializem je ostal živ. Svetlejša je njegova luč, nego je bila kdaj in njegova končna smaga nedvomljiva. Vojna je prišla. Socializem je ni povzročil;, socialisti je niso hoteli. Ali da je prišla, je potrdilo, da je bilo socialistično presojanje razmer pravilno. V času, ko se je skoraj splošno širilo mnenje, da so v našem času vojne med civiliziranimi državami, vsaj vojne v velikem slogu izključene, češ da je naša kultura previsoka, da je vpliv človečnosti prevelik, da je čuvstvo odgovornosti v dušah vladajočih premočno, da bi bila vsled izpopolnjene tehnike generalna moritev pregrozna, da bi bila prehrana armad nemogoča, da bi gospodarske žrtve v kratkih mesecih pognale vse države v bankrot, v času, ko se je tako govorilo in pisalo, je socializem trdil, da so gospodarska nasprotja v kapitalističnem svetu tako velika in da se tako poostrujejo, da postajajo konflikti neizogibni iu da je v teh sporih vojna skrajno sredstvo, ki postane neizogibno, kadar ne morejo nasprotniki več drugače rešavati svojih spornih vprašanj. Zgodilo se je — ne kar je socializem hotel, ampak kar je socializem učil. Kdor razodeva, da mora iz višine izpuščen kamen pasti na zemljo, ni kriv, če zadene tak kamen nedolžnega človeka na glavo. Socializem ni odgovoren za vojno, aH sotcializcn» je izreka!, kar je kazal razvoj razmer. Toda kaj je z Internaeionalot Narod stoji proti narodu in socialisti sami stoje s puškami v rokah, v njihovih vrstah. So-drugova krogla z ene strani ubija sodruga *a drugi strani. % To je polom Interoaeionale in mednarodnosti! To je konec vseh upov. To stokanje 1)i bilo nemogoče, ako bi se v pesimiste spreobmjeni optimisti spomnili, da ni socializem nikdar učrl čudežev. Žalostno je, kar se godi. In vsa ta groza bi bila nemogoča, ako bi bil svet socialističen. Toda ne pozabimo: I#e če bi bil ves svet socialističen, bi smeli trdno pričakovati, da se preneha vojna sploh. Le tedaj bi izginila tista na- ■---■ sprotja, iz katerih se porajajo vojne. Zmaga socializma v kakšni posamezni deželi še ne pomeni miru; ne pomeni ga niti za dotično deželo, kajti obdana od kapitalističnih držav mora biti vedno pripravljena na napad in mora misliti, kako se bo branila. Zmaga socializma v kaki posamezni deželi lahko pomeni še gotovejšo vojno. Kajti nasprotje med kapitalizmom in socializmom plane tedaj se ostreje na dan. Socializem se mu ne more izogniti. Iu če napada sovražnik z orožjem, se je le z orožjem mogoče braniti. a a a Ko je izbruhnila vojna, pa sploh še ni bilo socialističnih dežel. Bile so socialistične organ iza-cije, politične, strokovne, gospodarske; bili ho socialistični poslanci v parlamentih, bilo je celo nekoliko socialističnih ministrov. ,Ali socializem ni vladal nikjer; to se pravi, da ni imel še nikjer toliko moči, da bi mogel osvojiti politično moč. Vsa eksekutivna moč je bilo v rokah nasprotnikov. Vojna napoved ni izpremenila tega. Vojna napaaed ni iz poslušnih hlapcev naredila po-cialistov. Ko je kajzer poklical, se jc njegova vojno mašinerija postavila na njegov ukaz in on jc bil tisti tre not e k gospodar. Socializem ni odgovoren za to. lin jemlje svoje pristaše iz vrst zavednega, svoje smotre poznava jočega delavstva. Masa sama po sebi ni socialistična; le* razredno vzgojo, to je z vztrajnim in navadno dolgim delom lahko postane taka. Krivda za to, kar počenja nezavedna masa, ne pada na socializem. • t i Ali česar ni storil začetek vojne, to se vrši tekom vojne. Vse, kar se more reči groznega o njej, vendar ne izbriše dejstva, da je vojna velika vzgojit eljica. Iz zakonov prihaja mnogo več socialistov, nego jih gre vanje. Obenem pa vpliva socializem s svojo resničnostjo na kroge, katerim je bil sicer tuj, tako da izpolnjujejo njegove zahteve, tudi če se jih ne za: *sus'W«N.rr »• * vsa vedajo. Tudi prakličnega socializma, dasi le v odlomkih, je danes več na svetu, nego ga je bilo pred vojno. Svet ne more izhajati brez njega — v tem je moč socializma. Kapitalistična družba prihaja do meja, kjer ji njena lastna sredstva ne pomagajo več, in zatekati se mora k socialističnim instrumentom. Zatajevati mora svetost privatne last -nine, priznavati socialno pravico nad individualno. A Internacionala? — Kot organizacija prole-tariata ne more umreti. Le igra besed je, če se pravi, da je druga Internacionala mrtva in da se mora ustanoviti tretja. Kaj pmeonijo tukaj številke? Druga ali deseta — Internacionala je Internacionala. Če je Scheidemann njen član ali ne, ni važno; pač pa je važno, da mora po zakonu nujnosti Internacionala vstati iz groba tisti čas, ko pravijo, da so jo položili vanj. Napredovanje internacionalne ideje pa vidimo še drugod. Med mirovnimi pogoji, ki jih zastopa predsednik Wilson, je zveza narodov. To predpostavlja organizacijo vsega kulturnega sveta, demokratično organizacijo, po kateri stremi, četudi v popolnejši in natančneje določeni obliki socializem sam. In ustanovitev take zveze pripravlja tla, na katerih se mora neizogibno razviti socializem v vsej popolnosti.' Prelivati solze na grobu Internacionftle ali pa rogati se njenemu poginu je enako malenkostno kakor smešno. Ae nikdar ni korakala Internacionala s tako krepkimi koraki, kakor wdaj. Ae so zapreke na njeni poti. Kronana avtokracija ni nič manjša «vira kakor človeško izkoriščanje. Ali troni se majejo in krone padajo; pravica narodov, da si sami urede življenje, se oživlja in svobodnim narodom bo lahko seči drug drugemu v roke in se pobratiti cd pola do pola, od vzhoda do zapada. Internacionala se poraja ;ob hudih bolečinah, v grozi in trepetu — ali poraja se. In sovražne sile pešajo. Mednarodni praznik je dan opravičenega velikega upanja. • L*- Ustvarjajmo pogoje za socializem. Med največje znanstvene pridobitve našega Časa spadajo dokazi za zakon razvoja. Kar so veliki umovi preteklih časov le nejasno slutili, to je danes ne pobit na znanstvena resnica: Vse se razvija. Nič ni naenkrat gotovo in dovršeno nastalo. Nikdar ni bilo tistih legedamih šestih dni, v ksterih je baje Jehove ustvaril ves svet iz "nič." To, kar navadno imenujemo 44naš svet,'* našo zemljo ali pa naše solnce s svojimi planeti, plane-toidi, kometi in trabanti, kar je v resnici le majhen, zelo majhen del vsega sveta, se je v dolgih miljonih let razvilo iz pramegle. Naša zemlja se je sama v miljonih let razvila iz ognjene oble v bivališče organičnega življenja. Via rast, vse živalstvo s človekom kot "krono stvarstva" se je razvilo iz neznatnih začetkov. Vsaka nova stopnje v razvoju pa je bila odvisna od pogojev, ki so povzročili napredek. Zakon razvoja, ki vlada v vsem svetu, v celoti vsemirja, v velikem in v malem, zahtev^ da se za vsak porod novega izpolnijo pogoji. Jabolko ne more dozoreti, preden je jablan cvetela, pšenično -seme ne vzkali, če ga vrže* na skalo. Tudi človeška družba je plod razvoja, dolgega, morda miljon let trajajočega razvoja, ki se ves r^vna po pogojih; in postanek prve, najprimitivnejše človeške družbe, navadne tolpe, je bil posledica prejšnjega, še mnogo daljšega razvoja v živalstvu; a da je moglo živalstvo samo nastati, je bilo treba pogojev, ki so bili zopet plod narmiljone in miljone let trajajočega prejšnjega razvoja. Kamor sc ozremo, povsod opažamo razvoj. In povsod vidimo njegove pogoje. Le srboriti oboževalci nevednosti, le tisti, ki kljubujejo resnici, ker so jim stare pravljice ljubše od očitnih dokazov in ki delajo to pogostoma le iz osebnih interesov, morejo tajiti tako jasno spoznano, utrjeno, utemeljeno in dokazano dejstvo kakor je razvoj. Ta naravni in zato enostavni, a za naše poj me vendar čudežni zakon si moramo priklicati v spomin tudi tedaj, če premotrujemo socializem, sjegove cilje in njegovo pot. Ker je naša goreča fclja, da bi čim prej dosegli svoje najvišje cilje, se ni čuditi, da postajamo pogostoma nepotrpež-ljivi in se nam zdi ves napredek socialističnega dela in uresničevanja počasen in majhen. Ampak kadar merimo pota zgodovine, ne smemo jemati svoje nepotrpežljivosti za merilo. Tudi tukaj se moramo spomniti, da je vse odvisno od pogojev. Tudi socialistični cilj se ne more uresničiti, dokler niso izvršeni pogoji zanj. Cilj zavednega proletarskega gibanja je socializem, nadomestitev kapitalistične družbe s socialistično. Vsa človeška družba je pri tem prizadeta, dosledno to torej ni in ne more biti vpra-ftsnje nobenega posameznika, nobene majhne skupine, temveč je zadeva vse člmešk/» družbe. — Dva razreda stojita v tej družbi proti druge ma. Kapitalizem brani svoje mogočno utrjene po- stojanke, socialistično delavstvo jih naskakuje. Ta boj se ne more odločiti drugače, kakor s popolno zmago enega ali druzega dela. Tu ne more biti kompromisov in sprave. Pol kapitalizma iu pol socializma ne more biti. Kdo l#> zmagal, ni težko ugeniti. Proletariai lahko doživi še mnogo porazov, kakor jih je že; ali za končno zmago so vsi pogoji na njegovi strani. Po številu se mu ne more kapitalistični razred niti primerjati. Vsa sredstva, s katerimi se vzdržuje kapitalizem, vso vojsko, vse orožje, s katerim brani svoje pozicije, pa dobiva od delavstva. Čim se pro-letariat tako organizira, da je odločna večina njegovih lastnih članov v njegovih vrstah, kamor resnično spadajo, je boj že takorekoč,odločen. Zato gre torej, da zbere proletariat tiste moči, ki jih ima. Doslej jih zbira, ni jih pa še zbral. Ogromne množice delavstva spe še v mraku nevednosti, brezbrižnosti in duševne lenobe. V neštetih srcih je tisočletja vzgajana hlapčevska ponižnost in pohlevnost tako prepregla prirodni človeški pogum iu stremljenje, po svobodi, da smatrajo za čednost služiti despotičnemu gospodarju zoper svoje razredne tovariše in zoper same sebe. * Ne le to. VČasi pride zelo do reakcije v vrstah tistih, ki so bili že šteti za bojevnike socializma in v katere so morda drugi proletarci upirali svoje oči kakor v predno stražo, kakor v pionirje socializma in osvoboditve. Tako tragično prikazen opazujemo prav sedaj v Nemčiji. Desetletja jc ves zavedni proletariat smatral nemško socialno demokracijo za prvobori-teljieo delavskega razreda. Mogočna je bila njena strokovna organizacija; velikanski so bili njeni volilni uspehi. Ali prišla je preizkušnja v ognju in nemška socialna demokracija jo ni prestala. Ne spadamo med tiste modrijane, ki očitajo nemški socialni demokraciji, da ni preprečila svetovne vojne. Od nikogar se ne sme zahtevati, kar je samo ob sebi nemogoče. Toda kar kažejo jasna dejstva, se lahko izreče. Velik del nemške socialne demokracije je pozabil na svoje naloge, popolnoma obupal nad svojo močjo in se tako uklonil brezobzirnosti avtokracije, da je — vsaj pasivno — pomagal drobiti in uničevati revolucijo v 1'krajini, nn Finskem in Kuskem. Toda napake posameznih socialistov ali so-cialnističnih skupin niso napake socializma. Dokazujejo nam le, da v gotovih časih in v gotovih krajih Se niso izpolnjeni pogoji za tisti napredek, ki ga želimo. Kažejo nam ovire, ki so še socialističnemu razvoju na poti. Vse te ovire jc treba še odstraniti. Pregnati je treba nezanimanje množic, zdramiti njih zavednost in odstraniti vso listo umetno navlako, ki je pokrila njih naravne zdrave nagone. Kdor se spomni, da je po deželah naše zemlje na miljone in miljone delavcev ,ki so vsi izkoriščani, a vendar žive v najraznovrstnejših razmerah in se v znanju in omiku razlikujejo, tako da je med enimi in drugimi še ogromna razdalja : kdor pogleda le v svoji deželi, v svojem kraju, kako velika je še razlika med delavcem in delavcem, pa vzame potem v poŠte v, da je trelra te razlike tisoč in tisočkrat pomnožiti, če hočemo dobiti pravo sliko po vsem svetu; kdor nadalje opazuje, kako se kapitalisti doslej še vedno z u-spehom trudijo, da bi ustvarili nasprotja med delavci; kdor vidi, kako postavljajo narodne, verske, spolne plotove med delavstvo, bo razumel, da jc okroglih trideset let odkar se praznuje prvi majnik, le kratka doba. v kateri se ne morejo premagati vse te ovire. Kar seje v tem kratkem času izvršilo, je pa vendar toliko, da mora pregnati iz duše razumnega delavca vsa! dvom o končni zmagi. Kaj je bil socializem v dobi pariškega kongresa? Le malo več kakor teoretičen nauk, ki ga je malo ljudi prav razumelo. V delavskih organizacijah, ki so se izza pariške komnne in progonov, kateri so ji sledili, izza izjemnega stanja v Nemčiji in * Avstriji, izza persekuclj na Ruskem in v drugih deželah, komaj zopet postavile na noge, je vladala nejasnost. Številno so bile organizacije slabe, delavsko časopisje je bilo komaj v povpjih, v široki javnosti 111 imelo socialistično gibanje vpliva in jc veljalo le za' nekakšno pošastno ku-rioznost. Takrat je bilo treba vere, skoraj religiozne vere v socializem, da je človek vztrajal na težki, s kamenjem in trnjem posuti poti, s katere so neštete stezice držale k policijskim konfliktom, v zapore in ječe in v vsakovrstno trpljenje. Za aktivno delo v stranki je bilo včasi treba silnega samozatajevanjn in požrtvovanja. In le malokdo je tedaj verjel, da se iz te šibke mladike kdaj razvije mogočno deblo. Drugače jc danes. Četudi ne more bili socialist, človek napredka, nikdar zadovoljen z uspehom, ker drži pot vedno dalje in dAljc, se mora vendar priznati, da se je zgodila v razmeroma kratkih desetletjih s proletariatom velikanska izprcmenba in da jc velik njegov del dozorel, kakor je bilo v tem času komaj pričakovati. Mogočne organizacije im? danes delavstvo, ki sc spuščajo uspešno v bo; z ni'prevzetnejšimi in najsilnejšimi k upi* a list i. Kazvito časopisje i-ma, ki boljinbolj tekmuje s kornmpiranim kapitalističnim tiskom in mu polagoma, toda sigurno jemlje vpliv na proletarske množice, katerim prinaša samo luč boljše omike. V socialnem življenju in v politiki se vse bolj uveljavlja glas de lnvstva; socializem si krči pot na tribune zakonodajnih zbornic, odkoder se njegov nauk širi v si- cer nedostopne kroge. Tuintam morajo pod pritiskom zavednega delavstva že nasprotniki izvrševati njegove zahteve in sprejemati reforme, ki same na sebi sicer niso socializem, ki pa krčijo socializmu pot in dajejo delavstvu potrebno o-rožje. Zlasti tekom sedanje vojne smo to lahko o-pažali na vseh koncih in krajih. Kapitalistične vlade, postavljene v krizo, so nenadoma spoznale, da ne morejo s sredstvi iz kapitalističnega skladišča doseči svojih ciljev. Individualistično kapitalistična produkcija, distribucija in transporta-cija je doživela bankrot. Hote ali nehote so si vlade morale izposoditi sredstva iz socialistične zaloge, zatajiti svetost individualističnega načela in z energično roko poseči v "nedotakljive pravice" privatnih gospodarjev. Družba, organizirana, kakor je pač dandanes, nesocialistična družba, je nenadoma spoznala, da so njeni interesi višji od interesov posameznika. Ala je celo tako daleč, da predpisuje človeku hrano. In s tem je individualistično načelo postavljeno vsemu svetu v ¿asmeh. Kes, da to ni socializem. Ali mogočen dokaz kapitalistične nesposobnosti in onemoglosti je. Dokaz, da se ne dajo odriniti socialne naloge, je. In kadar začne socialno načelo zmagovati nad pri-vatno-individualnini, tedaj i\i več poti naza¿ ampak neizogibno bo treba korakati po široki cesti v vedno popolnejše socializiranje. Velikanska je izprememba in tudi kapitalistični svet jo čuti. Ali to spoznanje nas ne sme zazibati v zadovoljnost, ki je mati lenobe in brezbrižnosti. Socialistično delavstvo je napredovalo, toda kapitalizem ni vpričo tega prekrižal rok na prsih. Kapitalizem ne verjame v nujnost svojega odstopa in v potrebo nove družbe; kapitalizem se ne pripravlja na kapitulacijo, ampak na boj. Iz vsake zmage in iz vsakega poraza se kapitalizem uči; nabavlja si nova sredstva, pripravlja se na nov c d por. Prav tako sc mora učiti delavstvo. Strah in pogum sta v boju važna faktorja. Vpričo ostrejšega nastopa kapitalizma ne sme delavstvo izgubiti poguma, ampak pripravljati se mora na moč-nejše napade. Vse svoje razerve mora mobilizirati, spopolniti mora svoje bojne metode, noben trenotek ne sme pustiti nasprotnika iz vida, vso njegovo organizacijo in njegove načrte mora pregledati, svojo armado mora napraviti sposobno v vsakem oziru, svoje orožje mora pomnožiti in poostriti, na stf*aži mora biti nočindan. Nočindan morajo biti odprte naše rekrutne poslajc. Vsak zavedni delavec, vsak član našite organizacij, vsak čitatelj naših listov pa mora biti rekrutni seržan, agitator za armado socializma, pomočnik pri delu, ki mora prinesti zmago delavskemu razredu. (Konec na 3. strani.) , Slovensko republičansko združenje. SEDEŽ V CHICAGl, ILL IZVR&EVALNI ODBOR: Frank Bostič, Filip Godita, Martin V. Koiida, Etbin Kristan, Frank Kerže, Anton 'J. Terbovee, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR. John Erinenc, Joseph Fritz, Juwepli Ivanetič, J. Judnič, Ivan A. Kaker, Anton Mots, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novuk, K. H. Po-glodič, Matt Pogorele, John Rezel, Jos. Steblaj, Frank dava, Frank Udovič, Charlie Vesel, Andrew Vidrieh, Stefan Zabric, Leo Zakrajšck, Anton Zlogar. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, Čim ae pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je slede-či: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, J".) SLOVENCI V CHICAOI! Slovensko Republičansko Združenje vabi vsi» rojake v Chicagi in okolici na VELIKO ZABAVO S PREDSTAVO. Dne 19. maja uprizori chieaška lokalna organizacija v dvorani Sokol Jonaš, 5010—14 W. 25th Str., v Ciceru, šaloigro "Ne da se preveriti." Igra ima tri dejanja, ki so zanimiva in polna humorja. Spisal jo je Etbin Kristan. Snov je zajeta iz življenja ameriških Slovencev. Igra bo sedaj prvič uprizorjena. Pričetek igre bo ob dveh popoldne. Ker se igralci trudijo, da zadovolje občinstvo in ker bo priredba združena z velikimi stroški, je od slovenskega občinstva v Chicagi in okolici pričakovati, da jo poseti. Pri tem bodo gosti imeli mnogo duševnega razvedrila in obenem bodo pomagali naši pravični stvari, ki je stvar nas vseh, moja in tvoja. Priporočam rojakom, naj že sedaj agitirajo za to prireditev, kjerkoli jim nanese prilika. Kdor hoče prodajati vstopnice, jih dobi pri tajniku. Cena za prve sedeže je 50c in za druge 35e. Vsi, kateri čutite za stvar, izrabite vsako priliko in agitirajte za to prireditev. Potrebno je, da se kar največ vstopnic proda že v pred prodaj i, kajti to je najboljša agitacija. Po igri sledi prosta zabava m ples. Igral bo izvrsten orkester med posameznimi dejanji igre in po igri. Rojaki! Prihranite si ta dan in pokažite, da ni Chicago zadnja med slovenskimi naselbinami. Dne 19. maja ne sme nihče manjkati. Frank Zaje, tajnik lokalne organizacije S. R. Z. S. R. Z. SLOVENCI V WHITE VALLEY, PA., IN OKOLICI 1 Krajevni odbor Slovenskega Republičanske-ga Združenja je sklenil, da priredi v nedeljo, 5. MAJA POPOLDNE JAVEN SHOD, da sc natančneje pomenimo o pomenu in nalogah Slovenskega Republičanskega Združenja. • O stvari bo govoril sodrug Etbin Kristan ii Chicage. Poskrbljeno bo tudi za govornika, ki pojasni pomen shoda v angleščini. Rojaki! Doživeli smo čas, ko se ob svetovnem požaru in »ob rekah krvi odločuje bodoča usoda narodov. Nihče izmed nas ni hotel te strašne vojne, v kateri padajo ljudje kakor snopje, na eni strani v slepi ali pa prisilni službi najokrutnejše avtokracije, na drugi pa, da obvarujejo svet naj-brutalnejše sužnosti. Sredi najbolj krvave tragedije, ki jo je kdaj doživel človeški svet, je zado-nel glas: Vsak narod naj ima svobodo, da odločuje sam o svoji usodi. Kaj naj v tej važni uri pravijo Slovenci? Ali naj silimo nazaj pod jarem, ki nas je žulll, da so nam -krvavele rame T Ali naj molčimo in čakamo, da nas bodo drugi premetavali, kakor se jim bo zdelo prav t Ali naj si pletemo nove biče namesto starih T # Slovensko Republičansko Združenje stoji na braniku svobode. Vsak narod na svetu naj bo prost in neodvisen, da si sam lahko uredi življenje, da se lahko razvija in da na ta način lahko postane koristen član v družbi narodov. Slovensko Republičansko Združenje zagovarja osvoboditev izpod starega jarma, noče pa, da bi bil slovenski narod namesto v svobodo odpeljan v službo novih kron in tronov. Če vodi skoraj ves svet boj za demokracijo, hočemo tudi mi biti deležni resnične, nezakrinkane, nepopače-ne demokracije. Narodi naj sami odločujejo o svoji usodi! To je tudi naše geslo. Zato morajo tudi narodi sami govoriti. Pridite torej na shod, da povemo j mm o in glasno, da je naš cilj svoboda in solidarnost r demokratičnimi narodi vsega sveta. V presledkih igra na shodu godba. Rojaki iz vse okolice, pridite v čim obilnej čem številu! Tajnik krajevnega odbora S. R. Z. rodi kakor črede ovac, s katerimi so kralji iu cesarji baruutali po mili volji. Marsikaj He je aieer godilo "v imenu narodov", toda vpraševal ni narodov nihče. Vladarji ao bili "po milosti božji, narodi pa so morali sprejemati njih odredbe in u-kaze, kakor da prihajajo res od samega Boga. Tekom te vojne, v kateri doprinaaajo narodi nezaslišane žrtve, so se pa zadeli vpraševati, če naj bodo res na vse večne čase le igrače kronanih glav in vsiljenih mogotcev: Ali naj res vekomaj služijo veličanstvom in viso^anstvom za podnožje I Ali naj, kadarkoli se poljubi kakšnemu avto-kratu, ves svet vzplamti v požaru in se kri preliva v potokih, da se poleno naposled narodi zopet na semenj in se z njimi baranta po interesih mogotcev ! In nenadoma je zadonel glasen klic, ki je preletel vse dele sveta: Narodi naj bodo sami svoji gospodarji in vsak naj ima pravico, da odločuje sam o svoji usodi. Tako mogočen je bil ta klic, da jc zdramil neštete, ki so prej ppali in dobil odmev na mestih, odkoder izhajajo besede, ki jih posluša ves svet. Tudi Slovenci so narod. Tudi zanje velja pravica samoodločevanja. V stari domovini so izpre-govorili, toliko, kolikor pač morejo govoriti v krutih razmerah pod brutalnim habsburškim ti-ranstvom. Toda mi razumemo njih besede, tiste, ki jih morajo še zamolčati, ker bi jim sicer ral>elj vzel moč besede za vse večne čase. Razumemo, da hrepene po osvoboditvi, in razumemo tudi, da jim moramo pomagati, kolikor je v naših močeh. Tukaj živimo v deželi, kjer nam ne žugajo vinlicc, ako izrečemo najglobokejše hrepenenje Hvojcga naroda. Svobodno lahko povemo, da so se tudi Slovenci naveličali cesarskega škornja, ki jih je tlačil na prsi. Na ves glas lahko izjavimo, da tudi Slovenci niso narod nepoboljšljivih hlapcev, ampak imajo voljo za svobodno življenje. Ker nam je to mogoče, je pa tudi naša dolžnost, da storimo to. Narod, ki dobi priliko, da doseže svobodo, pa ostane za pečjo in molči, ni vreden svobode in re tudi ne sme pritoževati, če ravnajo 7 njim kakeh s hlapcem. Zgodovina Slovencev ne kaže, da bi bila naša natura hlapčevska. V. dobi tleoanstva so se naši pradedje upirali in upirali, da bi stresli s tilnika jarem fevdalstva. Premagani enkrat, so vstali drugič, pa tretjič, pa četrtič, čim so okrevali od prejšnjih porazov. Oni so hoteli svobodo; ali naj mi rajši prenašamo suženjstvo? Sovražne nile so se valile od vseh strani nad slovenstvo, da bi ga popolnoma zatrle. Kljub pro-gonoin in teptanju se je ohranilo in dokazalo ži-lavost naroda. Ali naj hotno mi bolj mehkužni in brezbrižni? Na vseh straneh vstajajo narodi, rušijo stare stebre, prekucujejo stare trone in se pripravljajo, da si svobodni sežejo v roke in ustanove družbo vsega človeštva. Ali naj slovenski narod manjka v tej plemeniti zvezi? Rojaki! Slovensko Republičansko Združenje se je ustanovilo v Zedinjenih državah, da zbere tukajšnje Slovence in omogoči, da se sliši njih glas. Geslo Slovenskega Republičanskega Združenja je: Proč s staro avtokracijo, in svoboda za naprej! Iz ene sužnosti ne more držati naša pot nobeno novo podložništvo, ampak le v svobodo. Narod bodi sam svoj gospodar! Krone pa spadajo v muzej. Da se pa natančneje pomenimo o Slovenskem Republičanskem Združenju, o njegovih ciljih, o njegovem delu, bo v pondeljek, 6. maja zvečer JAVEN SHOD - V FOREST CITY, PA., kjer bo sodrug Etbin Kristan iz Chicage poročal o tem predmetu. Slovenci v Forest City in okolici bodo ob tej priliki dokazali, da niso zaspanci in da razumejo veliki čas, v katerem vre zgodovina bodočnosti. Pridite na ta shod vsi, moški in ženske in pokažite, da Vaše zanimanje ni odjenjalo, ampak da ste živejši od dne do dne. Po vseh naselbinah, v katerih žive Slovenci, stopajo na dan. Forest. City nc zaostane! Zatorje — vsi na shod! Frank Rntajc, tajnik. ZA SLOV. REP. ZDRUŽENJE. S. R. Z. 8LOVENCI V POREST CITY, PA ! Rojnki! Kaj mislijo Slovenci v Ameriki o To vprašanje je dobilo tak pomen, da si moramo na vsak način odgovoriti nanj. V strašii bodočnosti naroda v stari domovini? vojni, ki divja žc četrto leto, propadajo veliki kosi Htarcga sveta in pod razvalinami sc pripravlji nov svet, da vstane iz njih. Stoletja so bili na- Detroit, Mich. Dne (i. aprila zvečer jc bil od tukajšnje lo? kalne podružnico S. R. Z. sklican velik ljudski shod. Tema jc bila "Jugoslovansko vprašanje in S. R. Z. Poročal je sod. Etbin Kristan iz Chicage. Shod se je otvoril ob 8 zvečer. Za predsednika je bil izvoljen sod. Milan Polovina — za zapisnikarja sod. Jos. Oven. Predsednik M. Polovina jc na kratko nagovoril Hrvate in Srbe, — rekoč približno sledeče: — Sklicali smo shod, da vam pokažemo — potrebo, ki nas je silila na ta važni korak v naši koloniji. Marsikateremu izmed vas ni še znano zakaj sc moramo ravno delavci boriti in se zainteresirati za Jugoul. vprašanje, kateio ni samo naše narodno vprašanje, ampak je svetovno, internacionalno, — in obenem delavsko. S. R. Z. se je ustanovila, ko se jc uvidelo, da je prišel moment,! ko mora govoriti narod in ko se je treba direktno obrniti na narod, — da sam spregovori, kaj hoče in kaj zastopa. Tudi pri tem vprašanju nastopajo ljudje po svoji volji, ki jih ni narrd nikdar pooblastil in ga hočejo reševali na svoj način, kakor bi sc najbolje vjemalo z njihovimi osebnimi interesi. Temu ne mora ljudstvo odločno upreti, kajti prišel je čas, ko morajo narodi sami odločevati o svoji usodi in sc sme upoštevati le njih volja. Mi zahtevamo, da se reši jugoslovansko vprašanje na demokratičen način in |ako, da bo na Balkanu mir. Ze davno pred to vojno so socialisti halkaii' skih dežel spoznali važnost tega vprašanja in če zahtevamo mi danes jugoslovansko federativno republiko, s« popolnoma strinjamo s tem, kar ho že davno prej spoznali za potrebno, ko ao označili za svoj pogram balkansko federativno republiko, v kateri je prustor tudi za zcdfnjene Jugoslovane. To zedinjenje zahtevamo za narod in za njegove interese, ne pa za interese kakšne dinastije, tudi če se imenuje Karagjorjevič. Iu za vsak del mora biti v tej združitvi avtonomija in euakopravnost, da ae ne bo nihče čutil zapostavljenega ali pa anektiranega od kakšnega drugega dela. Za njim je nastopil sodrug Kristan, Čigar govor obsega v glavnih potezah sledeče: Jugoslovansko vprašanje je že davno evropski problem in vsi državniki, ki so imeli globokej-ši pogled v politične razmere, so to razumeli. Tudi Karl Marx je smatral jugoslovansko vprašanje za eno najvažnejših v K v ropi in je zahteval njega rešitev na podlagi zedinjenja in neodvisnosti. Nič pa ni moglo bolj jasno potrdit važnosti tega vprašanja, kakor sedanja vojna, ki je izbruhnila na Balkanu. Pri tem ni le merodajen kraj, kjer so se začeli prvi boji, ampak tudi dejstvo, da se je-vojna pričela ravno zaradi Balkana, kjer je iskal nemški imperializem najkrajšo pot na vzhod za svoje kapitalistične interese. In razmere na Bal-kanu so olajšale to vojno. Ker ho bile posamezne dinastije in vlade na Balkanu druga drugi tako sovražne, da ho komaj čakale prilike za napad, "ni bilo nemško-avHtrijHkemu imperializmu treba, nič druzega, kakor izrabiti ta nasprotja in nahuj-skati narode drugega proti drugemu. Kdor taji danes važnost tega vprašanja in prezira strašne dokaze, ki jih je podala krvava zgodovina zadnjih let, ne more biti nič druzega, kakor slepar, ki ima nepriznane namene, ali pa političen nevednež, ki more le škodovati interesom demokracije. Prav taki nevedneži pa zahtevajo, da naj nam ne bi bila taka vprašanja nič. Govori ne o "visoki politiki" in ljudem, ki se bavijo s temi nalogami, pravijo porogljivo "diplomati." To je — tudi če se ljudje ne zavedajo tega — prav tista metoda, katere se poslužujejo kapitalistični politi-carji, ki dopovedujejo delavcem, da naj prepuste politiko tistim, ki Mso poklicani zanjo," in tedaj delajo kajpada protidelavsko politiko. To, kar.se imenuje "visoka politika", ni v resnici nič druzega, kakor mednarodna politika; če pa ima beseda o mednarodni organizaciji Proletariat a kaj pomena, tedaj se mora bal Proletariat brigati za mednarodno politiko in skrbeti, da pride v njegove i*oke. Odvračati delavstvo od "visoke" politike se ne pravi nič druzega, kakor prepuščati jo profesionalnim diplomatom, ki jih dovolj poznamo iz bridkih izkušenj. S praznimi frazami ae ne bomo dali odvajat i od tega važnega in nujnega dela. Vse take fraze služijo nekaterim ljudem le V ta namen, da se sami otresajo dela. Če imenujejo tako postopanje revolucionarno, je to beseda brez vsebine. Morda ne bo nihče mogel Rusom očitati, da niso revolucionarni: delajo pa "visoko" politiko takore-koč na debelo; mednarodne interese predpostavljajo eelo svojim narodim. In vaak politični otrok lahko razume, da sploh ne bi'mogli izhajati brez mednarodne politike. Kakšen pomen pa ima sploh beseda o medna-odnosti v socialističnem gibanju? Deklamatorji, mislijo, da socializem ne pozna narodnosti, 'sploh ne razumejo socializma. Mednarodnost pomeni, da mora socializem presojati politiko in uravnavati svoje postopanje s stališča mednarodnih interenov. Kdor potrebuje za to revolucionarno avtoriteto, najde doka/, lahko \ Trockijevi knjigi. S tega stališča je tisti kričavi pacifizem, ki se sedaj ponekod razširja, popolnoma brez podlage. Mir želimo tudi mi. Tcda mir sam na sebi ne pomeni nič. Vprašati jc treba, kakšen bodi mir. Pacifistični "mir za vsako ceno" «ploh ni mir, temveč le nova vojna. Mir za vsako ceno bi se mogel v sedanjem času sklepati le tako. kakor bi ga diktiral kajzerski imperializem. To bi v najboljšem slučaju ustvarilo take razmere, kakršne so bile pred vojno, verjetno pa jc, da bi ustvaril še slabše, dokler se Nemčija čuti kot zmagovalka. Na vsak način bi bil tak mir le premirje. Na vseh straneh bi bile priprave za novo vojno, in ta bi neizogibno izbruhnila, čim bi ta ali ona Htran mislila, da jc bolje pripravljena od svojih nasprotnikov. To nc bi bila nikakršna lokalna vojna, ampak svetovna takoj od začetka in zahtevala bi še Htrašnejše žrtve, kakor sedanja.. Tak je dejanski položaj in če ga vpošteva-mo, tedaj spoznamo, da niso pacifisti besede pacifisti dejanja; kajti njihova propaganda ne vodi k miru, temveč v novo vojno. Mirovni programi boljševikov, medzaveztii-ških socialistov in predsednika Wilsona se vje-majo v zelo važnih točkah. Vsi gredo za tem, da sc postavi mir na tako podlago, ki bi mu garantirala največ trajnosti. V vseh teh programih stoji tudi aamoodločevanje narodov. Ako nagla-šajo ruski, angleški, francoski socialisti to pravico, bi bilo nezmiselno, če bi jo odklanjali socialisti tistih narodov, ki jo praktično potrebuje. Med njimi so tudi Jugoslovani. Ruski boljševlkl, zavezniški socialisti in predsednik Wilson lahko izrekajo to načelo; ne morejo pa narodom predpiso--vati, kako naj si določijo svojo usodo, ker bi s tem pobili načelo, ki so ga sami izrekli. Govoriti morajo narodi, govoriti morajo ludi Jugoslovani. In če ne bo, govorilo ljudstvo, bodo namesto njega govorili tisti, ki imajo v stvari svoje posebne interese. Tedaj jc pa tudi gotovo, da se vprašanje ne bo rešilo v prid ljudstva in po njegovi želji, temveč tako, kakor bodo hoteli tisti, ki bodo govorili. Ljudstvo ima torej nc le pravico, ampak tudi dolžnost, da naznani svojo voljo in jo brani. Splošno je znano, kako so se pred vojno razvijale razmere na Balkanu. Sam llalkan jc bil razdeljen v razne države na monarhistični podlagi in vse dinastije so tekmovale med seboj. Kakor je sploh v naturi dinastij, bi bila vsaka rada povečala svojo moč. Zadej so pa stale evropske impe- rialistične velesile, ki so po možnosti izrabljale to 1 rivaliteto sebi v prid. Tako ao balkanske države postale zalogi v igri evropskega imperializma in teritorij za njegovo kolonijalno politiko. Najna-sprotnej&i velekapitalistični in imperialistični in-teresi so tukaj prihajali navzkriž. Nevarnost, da izbruhne zaradi teh nasprotij splošen požar, je bila permanentna. Ta položaj je tudi največ zakrivil prvo bal-kafisko vojno. Po turški revoluciji se je poželji. vost imperializma vznemirila. Vsi veliki grabež-Ijivei so se zbali, da bi utegnili priti prepozno pri delitvi Turčije, in balkanske države so zaslutile, da pojde tudi za njihov olmtanek, če se prične na Balkanu veliki obračun imperialistov. Alternats va je bila zanje ta: Ali čakati na napad, ali pa kar od svoje strani obračunati s Turčijo. Odločile so se za drugo. Povoda za to je dala Turčija sama dovolj. \ • Takrat ho balkanske vlade ntorile korak, ki sicer ni pomenil tega, kar je zahtevala demokracija, vendur pa ne je vsaj nekoliko približal nje-nemil programu. Cstanovile so namreč balkansko zvezo. To ni bila zvezu balkanskih narodov, temveč zveza balkanskih dinastij. Zato tudi ni mogla ostati trajna. Kajti taka zveza ni mogla biti odkritosrčna. Četudi je bila osvoboditev jugoslovanskih in grških plemen izpod koruptue in bar-barične turške vlade potrebna in je ta namen posvečeval vojno, je šlo vendar dinastijam za nekaj druzega: Za svoje povišanje in svoje povečanje moči. To je povzročilo drugo balkansko vojno — na veliko zadovoljnost imperialističnih interesentov, zlasti Avstrije. Habsburška monarhija se je na zunaj delala nevtralno, za kulisami je pa intrigirala njena vlada in hujskala. Topot je bila . Bolgarska kozel, ki ga je gnala naprej, kajti njena želja je bila ponižanje Srbije. Računi Avstrije se niso uresničili. Bolgarska ni zmagala. Izgubila je celo velik del tega, kar je v prvi vojni pridobila, in Dobrudžo, ki je bila že prej njena. V ponižanju Bolgurwke je bila kal nove vojne. To je moralo biti vsakomur jasno; ni pa vsakdo slutil, da dovede to do evropske in celo do svetovne vojne. Z Bolgarsko sta bili poraženi tudi Avstrija, in Nemčija. Druga ni takrat toliko stopala v ospredje. Avstrija je pa protestirala proti buka-reškenm miru in takrat je bila eelo pripravljena sk upno z Rusijo, tedaj seveda še carnko, nastopiti na Balkanu. Rusija se je nkesala in tako je morala za trenotek tudi Avstrija opustiti svoje bojevite namene kot "zaščitnica" Bolgarske. Ali njeni nameni so bili le odloženi, ne pa de-finitivno opuščeni. Sedanja vojna je logična posledica tedanjih intrig. Kakorkoli je bila Balkanska zveza, ustvarjena v času prve balkanske vojne, nezadostna, je bila vendar imperialistom že na poti. V njihovem interesu mora biti Balkan razdejan, kajti na konsolidiranem Balkanu ne bi bilo tako lahko ropati in graditi "nova pota". Za Avstrijo je vedno stala Nemčija. Tudi ona ima svoje interese na Balkanu, in kar je najbolj odločilno, je to, da ho njeni interesi v prvi vrsti gospodarski. Avstrija je s svojimi intrigami delala zase in za Nemčijo. V prid obema je pomagala razbiti tinto Balkansko zvezo, ki je bila ovira za namene obeh. V tem je pa dovolj močan argument, da bi bil konsolidiran Balkan prav tako močna opora miru, kakor je bil razcepljen Balkan hote ali nehote pospeševalec vojne. In današnji položaj kaže jasno, da ni bila nevarnost le lokalna, ampak splošna. Balkansko in z njim jugoslovansko vprašanje je z drugimi besedami internacionalno vprašanje. Narobe-radikalci, ki nočejo o tem nič slišati, se tudi v tem oziru lahko pouče iz Troeki-jeve knjige. Če je bila razdejanost ugodna za vojno, sledi iz tega, da je za zavarovanje miru potrebno zedinjenje. Čim to spoznavamo, je pa tudi naša dolžnost, da delamo za zedinjenje; če žc kdo nikakor noče priznati narodnih interesov, kar je zelo kratkovidno, ker.se s tem utajujejo živa dejstva, bi moral vpoštevati vsaj mednarodne interese in potrebe miru. Kajti zedinjenje Jugoslovanov spada med pogoje miru . Ne pravim, da jc jugoslovansko vprašanje edino, ki ima tak pomen; spada pa med internacionalna vprašanja in je eiio najvažnejših. Reševanje jugoslovanskega vprašanja je torej moralo priti na dnevni red. Nam pa ne more biti vseeno, kako se to vprašanje rešuje in naposled reši. Za to imamo razne recepte, a preden se odločimo za katerega, jih moramo vse pregledati. V Londonu je cd bor s podružnico v Washington«, ki sta vzela jugoslovanski problem ta-korekoč v zakup. Mandat za to nta si dala sama in na podlagi takega pooblastila je londonski odbor skupno s kraljevsko srbsko vlado izdelal znano krfsko deklaracijo, ki naj bi bila temeljni dokument jugoslovanskega problema. S krfsko deklaracijo dekretirajo "kraljevino Srbov, llrvatdv in Slovencev." Pri tem se mora človek takoj vprašati, kje so ostali Bolgari. Žena tistem zboru v hotelu La Salle v Chicagi, kjer «o pričeli s svojo agitacijo, so gospodje pozabili na Bolgare. Če vprašamo, zakaj sc je tako zgodilo, dobivamo različne odgovore. Pripovedujejo nam, da se bojujejo Bolgari proti zaveznikom. To je seveda resnično, če sc vzame površno. Ampak če bi bilo zaradi tega treba Bolgare izključiti iz jugo-si ova ust va, ne bi ostalo nič druzega, kakor izključiti tudi Slovence iu Hrvate. Kajti nikakor se ne more utajiti, da sc bojujejo tudi Slovenci in Hrvati in še celo del Srbov v službi — Avstrije. Zanje znajo biti gospodje toliko pravični, da priznavajo niv.dlstvo, ki jih proti njih volji peha v habsburško sulnost. Kar jc prav za nan, mors biti prav tudi za Bolgare. Ko jc vlada Zedinjenih držav izrekla, da je med Ameriko in cesarsko nemško vlado vojno stanje, je predsednik Wilson zelo lepo izjavil, da sc ne bojujemo proti nemškemu (Koiify na 8. strani.) Engelbert Gangl; Tiran. Pot bila je a krvjo kropljana, kjer stopal njemu je korak; namesto erca v prsih — kamen, a v duši jeza in pohlep. V človeku gledal ni človeka, Več kakor človek — pes njegov; sesal je kri, suii! je mozeg z besedo kruto in s pestjo! / Bogastvo raslo je na kupe — krvavih žuljev moč in dar; ob njem aolzč in glad, bolezen — src tisoč klic en sam strašen! Pripravil zopet tak večer je, ko miza se dobrot ¿¡bi; kipeče vino je razvnelo v pohotnosti v so divjo strast. In ko je nova žrtev padla, usahnil v blatu beli cvet — omamljen legel je v blazine, hropeč zatisnil v aen oči. Tedaj zbero ob njem se tisti, ki mučil jih je in pestil, zbero se vsi obrazov divjih, in srd jim bliska iz oči! v1* Povežejo ga na ležišču, zlata mu kepe prineso in ga topč v plamenu rdečem, ki ga zapalijo ob njem. Grohočejo se maščevalno: "Osvete je napočil čas!" On sunkoma obupno prosi: 11 Usmiljenje, usmiljenje!'' "A kdsj si ti se nas tasmililT" od vseh strani vanj zahrumi, "saj vračamo ti le dobrote — nedolžnih kri v nebo kriči! . . Krope s krvjo ga, z raztopljenim zalivajo ga zlatom vsi; ■ . Sumi, vrišči ob njem kot v peklu — Moliti ho50,(MM) žebljev, ki so potrebne za desettisočtonsko ladjo. Za to delo je treba 1,200 oseb.' Če hočemo zgraditi deset takih ladij v tednu, morajo zabiti 6,-500,000 žebljev v tednu. Koncem leta 1917 je delalo v petih največjih ladjedelnicah 50,- On nekdaj je socialistično gibanje naglasalo potrebo znanja in izobrazile za delavca. Značilno je, da 1*0 bile v mnogih krajih prve orgauizacije socialistično mislečega ali socializmu naklonjenega proletariata izobraževalna društva. Tudi na Slovenskem se je tako pričelo. Pozneje je v nekaterih krogih zavladalo mišljenje, da zadostuje razredni boj hi da je izobraževalno delo nekakšna potrata časa. Pri tem se je pa prezrlo, da je izobrazba nujen, neizogiben del razrednega boja samega. Deloma se celo lahko pravi, da je delavska izobrazba pogoj uspešnega razrednega boja. Čimbolj napreduje stranka, čim več dobiva praktičnih nalog in čim več se njenih zahtev uresničuje, tem občutuejša postaja tu-|di potreba izobrazbe. Komurkoli je v na bodočnosti stranke in delavskega gibanja sploh kaj ležeče, mora priznati, da brez temeljitega socialističnega znanja ne dobimo podlage, na ka teri bi bil mogoč trajen razvoj Tako enostaven socializem ven I dar ni, da bi ga mogel delavec dovolj temeljito spoznati in razu- določcnc naloge. Treba je na primer sodelovati v mostnem gospodarstvu. Smer, v kateri mora so» cialist v takem slučaju lud it i, mu daje program njegove Strünke. Ampak noben program ne more biti tako obširen, da bi iz njega spoznal vse podrobnosti svoje naloge. Tu je kratkouialo treba zna* nja, in če ga nima, bo inož svoji stranki in delavstvu sploh lahke napravil več škode, kakor pa dobrega. Za legislature, za kongres, za najvišje urade postavljamo kandidate. Tu pa ni dovolj, da je človek 44dober socialist," kar navadno toliko pomeni, da čuti so cialistično. S samimi občutki ne opravimo nič na takih ntetftih. Poznati je treba stvari, za katere gre, in temeljito jih je treba poznati. Ne smemo se tolažili, da pošiljajo meščanske stranke pogo-sloma tepee v kongre; socializem se ne ravna po slabih zgledih in mora atremiti za najboljšim. A ui nam treba misliti Iona največje naloge, da spoznamo absolutno potrebo znanja. Spomnimo se le na temelj vsega svojega dela : Na svoje organizacije. -Sestavljene so organizacije iz nieti brez nauka. Saj objema so-j članstva. In člani socialističnih or cialno vprašanje vse panoge živ- j ganizacij morajo seveda biti so ljenja in to polje je tako obsežno, eialusti. da ga n cmore nihče objeti s samim čutom. Ni ga polja človeške znanosti, na katero ne bi moral socializem I posegati v svoji teoriji. Kakor smo že cesto naglasali, ni sociali- Nihče ne more biti prepričan socialist, če ne pozna socializma. In da nam zelo manjka takih prepričanih socialistov, da vsled tega tudi vsi naši uspehi niso taki. kakršni bi lahko bili in kftkršiii zeni nikakršna špekulacija sanja-lbi morali biti, je pač tako gotovo, čev. Doba utopij in utopistov je ¡da ni treba posebnih dokazov za minula. Modemi socialist ne vprašuje: Kako bi jaz ustvaril svet, če bi bil štiriindvajset ur Bog o I če? — Njegovo vprašanje se glasi: Kakšen je svet? Kakšni so njegovi zakoni? Kako se je po njih razvijal doslej? Kam drži torej pot zanaprej? Vsako hrepenenje, ki se 4>dda-Ijuje od take stvarne podlage in «i postavlja cilje iz same fantazije, je brezplodno. Poznati svet in njegove zakone pa ni malenkost. To mora človek sa»m sebi priznati. To si mora primati fndi socialist; in nadalje si mora logično priznati, da tudi popolno spoznavanje in razumevanje socializma ni malenkost. Če je tako v teoriji, pa postaja stvar še veliko bolj občutna v praksi. Kadar se delavske organizacije tako razvijajo, cne vojne. To teoretično načelo, ki se torej predpostavlja, naj po naših končnih nazorih odgovarja vsemu vojnemu vprašanju, in iz tega .ve zaključuje, da je vsak drug argument v tej zadevi nepotreben. Lahko bi rekli, — vzeto v ožjem smislu — da to stališče logično izključuje vsako drugo formulo za sodelovanje pri sklepanju miru. Toda tako veu-dar ni. Vemo namreč, da laore biti solidarnost uveljavljena šele tedaj, ako se ji odzove zadostno število tistih, ki jo žele uveljaviti, kakor se more reči na primer, da je dolar šele tedaj cel, če je sto centov. Zato ostane ta formula muih) teoretični aksiom, in vsled tega pri sklepanju miru res ne more imeti vloge. Toda iz tega ni treba sklepati, da je zato vsaka misel na sodelovanje pri sklepanju miru na splošno zgrešena in vsled tega izključena. Ravno narobe: kakor imamo za tekoče delo minimalni program, tako moramo smatrati mirovne pogoje za eno točko v našem minimalnem |>rograuiu. Za tu slitfčaj postavimo la'.liko svoj program, ali pa se pridružimo tistemu, ki že obstoji in ki se nam zdi najboljši in najpraktičnejši z ozirom na naš razvoj. Kakšne so formule, ki so nam danes znane, da jih lahko analiziramo, se jim pridružimo ali jih zavržemo? 'Do danes so nam znane — odštevši papeževo noto — VVilsonova parola "mir brez zmage", formula ruskih revolucionareev, ki se. glasi "ne aneksi j in no odškodnine in pravico, da si vsak narod sam odločujejo vladanju" in formule, ki jih je od časa do časa i/dajal mednarodni social, biro v Xtockholmu, izražujoče željo nekaterih social isti č-n i h odposlancev, nasnanjujoči svetu, da internacionaia vendar ni tako mrtva, kakor se « * svetu prikazuje. Ker se mi zdi, da dobimo v Wilsono v i paroli formulo za skoraj vse tiste note, ki so izšle in so nam znane, čeprav ima morda v detajlih druga od druge, različen namen in končni cilj, so zdi važno, hnviti sc z Wilsonovo formulo — prej parolo: "Mir brez zmage." Predno preidemo na razinotrivauje formule same, je treba vpoštevati spremembo razmer, pod katerimi je brla izrečena parola — pozneje formiria, da vidimo, če je parola, ki je bila izrečena predno je vstopila Amerika v vojno in formula, ki jo je razvil Wilson potem, ko je šla Amerika te primere, to je soglasja in nesoglasja drugega z v vojno, vzdržljiva tudi v tem shfčaju; kajti od drugim, je mogoče vadržati ali zavreči eno in drugo. Pred vsem moramo imeti ,pred očmi tole: parolo "mir brez zmage" je izrekel Wilson v času, ko Amerika ni bila v vojni in se morda tudi ni pričakovalo, du bo: ergo je na .strani Wfilsona obstajala možnost, da pcr>tanc v mirovnem vprašanju posredovalce. Toda A/uierika je šla v vojno, in sedaj nastane vprašanje: ali more parola, ki jo je izrekel Wilson, preden je šla Amerika v vojno, še služiti formuli, ki jo je Wilson pozneje razvil, ko je bila že Amerika v vojni, in to morda celo za njeno podlago? Poglejmo. Mir brez zmage. Kako je to splo/U mogoče! Ali je to sedaj sploh mogoče? Wilsonov mirovni program gre v kratkih potezah za dosego trajnega miru potom ustanovitve mednarodne organizacije kulturnih narodov; avtonomija malih kakor velikih narodov, nevtraliziranjc važnih pristanišč in vodnih cest in mednarodna vojska za vzdržavanje mini. Ta program pomeni organizacijo kulturnih narodov vsega sveta, kapitalistična internacionaia pod kontrolo vlad, nekakšen trust ali unija tistih narodov, ki so dosegli kapitalistični razvoj. Po tem razvoju se meri namreč današnja demokracija. Odtod boj za upravo demokracije. Miren razvoj kapitalizmu, dokler mu je živeti, naj vodi koirsekvcntno v dovršenejšo obliko, naj objame, če jc mogoče ves svet, kakor mu je namenjeno po gospml'arskih in političnih zakonih — to, kukor izgleda, je, hote ali nehottf, namenoma ali ne namenoma Wrlsonova zadača. •Predsednik Wilson ve, da se vojna ne visi le Za igračo ali "špas", ampak da ima svoje gospodarske vzroke; ne kaprice, ampak katera gospodarska sila bo odkladala na zunanjem trgu čez mero nakopičeno blago, ki se vsled profitar-skega sistema ne porabi doma, odločuje. Ti trgi so največkrat pri zaostalih — torej nekulturnih narodih. Za te trge gre pred vsem; vse drugo je le postransko. Ti trgi povzročajo medsebojno konkurenco in vojne. Da se odpravi vojna, je treba odpraviti torej nj^ne vzroke konkurenco za trge. To, meni, se odpravi lia ta način, da se ustVari mednarodna kooperacija, mednarodna zveza, kakor delajo 11. pr. kapitalisti kartelc in t niste, da se izognejo medsebojni konkurenci. Svobodna trgovina brez nasilja. Tako bi stali na eni strani kulturni, t. j. kapitalistično produktivni narodi, iw» drugi pa nekulturni ali konsumni narodi, ki bi pa prihajali v to zvezo, čim se njih, družabna stopnja produkcije približa prvim. « Predsednik Wilson, kakor izgleda, hoče s tem vzbuditi pozornost za dejstvo, da gre za nesporazum, (morda jemlje 011 to le psihološki) za nepravilnost mehanizma družabnega Organizma, katerega je. treba korigirati. Iz tega bi se dalo sklepati, da misli takole: misel, da mora sveloven trg vladati ali prevladati izključno nemški ali angleški kapital, jft napačna. Po njegovem mnenju — če ga razumemo prav — ni treba, da je kapitalistična internacionaia pobarvana izključno z nemško ali anglo saško narodno barvo — katera bi žc#v tem konfliktu zmagala, ampak naj bo vsebarvna; to je, kapitalistični razvoj naj bo dostopen vsem" narodom enako, naj vsebuje vse barve napram svoji gospodarski mogočnosti, ki se zrcalijo v inve«*ticijah in aktivnosti posameznih narodnih, akcionarjev, kakor se to izvaja n. pr. v kartelih in tnistih. Kdor pozna načelo organizacije, mu bo takoj jasno. Vzporedno s tem načelom se da razlagati Wilsonova parola in formula končnega mini brez zmage. Toda vzlic temu, da smo skušali definirati teoretično stran te formule, ostaja sedaj nerešeno dmgo vprašanje, ki naj učvrsti ali razblini to, kar smo skušali definirati: kuko doseči uveljav-Ijenje te formule? Ali je mogoče misliti, du bi Nemčija — in čisto gotovo tudi Anglija, čeprav jc zaveznica Amerike — sprejela to formulo za podlago sklepunju miru? Gotovo ne! Kujti dokler bo Nemčija čutila sama v sebi in svojih zaveznikih ncomajanost, se ne bo ozirala na tak program. Notranji nemiri ali slučajna revolucija v Nemčiji in Avstriji bi to spremenili. Toda mir nemške vlade — in tukaj zopet ne smem izvzeti angleške — je imperialističen mir, mir čisto nasproten VVilsonovi formuli, ki gre za mir demokracije, vladne kontrole nad kapitalistično internacionalo. Ker sta si ta dva mira oči-viduo v diametralnem nasprotju, je raaumljivo, da je zmaga na bojne-m polju nujna; zmaga nad Nemčijo z orožjem, in diplomatična ali drugačna zmaga nad Anglijo, da se "mir brez zmage" po zmagi omogoči. Kdor bo imel večjo silo, ta bo zmagal. Za mir, raztolmačen na podlagi Witso-novega programa, jo treba torej predvsem zmage, sicer ewtane ves pieigram utopija. I11 sedaj na-stane vprašanje: ali nam je Wil-sonov program dovolj simpatičen, da ga adopti-rauioT Pri sklepanju mirur je za stranke, katerih ožji programi ne morejo priti v poštev, taktno, da se gleda na manjše zlo — in manjše zlo v tem slučaju je eleniokratična forma vladanja, kjer ima vsak narod svoje pravice vladati se, kakor mu dopuščajo goe-podarske razmere — nasproti dnigemu zlu, obseženemu v imperialistični formi vladanja, kjer jc vse podrejeno avtokratični centralizaciji in po milosti izbranih krogov od zgoraj. V tem soglašajo tudi ruski revoluoiouar-ci. Z mednarodno organizacijo, kakršno zamišlja Wilson, sicer ne pade kapitalizem, ki še ni izvršil svoje zgodovinske naloge, ampak podlago dolri za svojo nadaljno pot mednarodne kooperacije mesto inednaroelne vojne. To so drugi-strani ne pomeni, da bo kapitalizem v okvirju naroelnih skupin pacifističen, in da s tem izginejo boji med delom in kapitalom. Nikakor ne; razreden boj ostane, dokler ostane kapitalistični sistem. Napredek, ki ga vidimo socialisti v rekonstrukciji med na rodnega kapitalizma in e>d katerega je v marsičem odvisen tudi napredek socializma, tiči v tem, ker padejo pogoji za povzročitev mednarodnih vojn, hujskanje naroda proti narodu, kar pomeni, da bo delavstvo mnogo laglje spoznavalo svojega sovražnika doma — to, kar se je dosedaj od strani kapitalističnega razreda znalo tako spretno odvrniti s hujskanjem na zunanjega sovražnika. Ker bo vsak na-rod odločeval o svoji usodi sam, bo nosil tudi sam svojo oelgovornost za posledice, in ne bo mogel nihče zvračati kri vele na drugega, kakor se to godi danes. t> v Nemčiji ¡11 Avstriji v tej vojni ne pride do revolucije, ki bi naravno v drugem slučaju vso situacijo izpremenila, tedaj bi bila Wilsono-va formula za sklepanje miru za socialiste spre-jeuHjiva, kajti pacifistična kapitalistična internacionaia — v smislu kakor zamišljamo socialisti svoje — ko trdimo, da je rešitev narodnostnega vprašanja nujno za njeno konsolidiranjc, bi pomenilo kristaliziranje kapitalistične elruž-be, njenega narodnega in mednarodnega organizma, njena spopolnitev in čiščenje poti socialističnemu gibanju, njega taktični in organiČni sleditvi prvemu — kapitalizmu, ki se do sedaj ni oziral ne na psihološko niti etiško stran organizmov, ki tvorijo mednarodno celoto. Tak program nam daje garancijo, da bi bil socializem v mednarodnem smislu lahko pacifističen, kajti le tedaj, Če bo pacifističen kapitalizem, temelječ na predpisih ¡11 predpostavkah mednarodne upruve— na poeilagi avtonomije in miru, je mogoče zahtevati, naj bo pacifističen tueli socializem. Imperialistična politika v službi kapitalizma, z nerešenimi narejdnostnimi vprašanji in drugimi problemi. izhajajoči iz kulturnih — psiholoških in etičnih virov, nam ne more dati garancije za miren razvoj, pa naj se ta razvoj nanaša na kapitalizem ali socializem, kajti socializem ni prednik, anLpak potomec kapitalističnega razvoja in mora torej eo ipso slediti bojem, ki mu jih, diktira prvi v notranji in zunanji politiki narodov. Zuto imajo socialisti v tej vojne izbirati med imperializmom in sočauno demokracijo. Prvi nosi v sebi kali za daljne vojne — drugi etbljubljajooo demokracijo, ki bi se imela zrcaliti v miniem razvoju mednarodnega kapitalizma in njegovega naslexlnika — mednarodnega socializma. Drskar. Preko Amsterdama prijiaju sledeče dunujsko poročilo: Socialistična "Arbeiter Zcitung" na Dunaju piše: "Nista še pretekla dva meseca, odkar je bila podpisanu breat-litovska pogodim, ki je priznala Rusiji Estonsko in Livonsko, a že č njem o glasove iz Berlina, da se morata ti dve deželi pridružiti Nemčiji. Ali j^ pogoelba iz Brest-Litovska še veljavna ali ni! Kar je Nemčija liareeiila in še dela, bo morala plačati z drugo vojno, čim se Rusija opomore. Nemčija in Rusija bosta trošili miljarde za nove vojne priprave. Kaj pa Avstrija? Ali bomo dovolili, ela se preliva naša kri samo zato, ker se Nemčiji cede sline po tujem teritoriju? Nikdar! To je stvar Nemčijo, ne pa naša." Sploh je opaziti, da se po Avstriji širi opeizi-eija proti Nemčiji. Toda v Avstriji ne šteje eianes ljudstvo nič. Iz Londona poročajo: Dopisnik "Kxchange Tclegrapha" brzojavlja iz Haaga, da je na Dunaju povzročil veliko senzacijo razglas, da je on-dot ni papežev nuncij na zahtevo avstrijske vlade uvedel disciplinarno preiskavo proti škofu v Ljubljani. Skof je obtožen, da se jč postavil na čelo jugoslovanskega gibanja, ki je po svojih c: I jih veleizdajsko." V Ljubljani je škof, kakor je znano, Anton Bondventura Jeglič. Da stoji na čelu jugoslovanskega gibanja, ne bo ravno popolnoma resnično. Zdi .se pa, kolikor si je mogoče napraviti slike po vesteh, ela se je bil postavil na Krekovo stran, ko je nastal v klerikalni stranki razkol. Krekova frakcija se. je postavila na jugoslovansko, Sušter-šičeva pa na avstrijsko stališče. Tako je torej tudi Jeglič prišel med " veleizdajnike". Londonski "Kxchange Telegraph" ima poročilo iz Guriha, da je avstrijski ministrski predsednik dre Seydlcr demisioniral. Seydler je izjavil, da ne more več zmagovati položaja in zato odstopi. Smatra se pa, da je Seydlerjcva demisi-ja v zvezi z afero cesarja Karla, ki jc nastala iz znanega pisma, ki ga jc pisal predsedniku francoske republike. Iz Stpckholma poročajo: V finskem časopisju se je pojavila živahna diskusija zaradi vprašanja, ali naj Finska ostane republika ali se pretvori v monarhijo, ftvedeki Finci se» za monarhijo. Delavec, ki se ne pridruži socialistični stranki. zadržuje napredek in zmago socializma. Torej je soenlgovoren za razmere, v katerih trpi prav tako, kakor kapitalist, ki nasprotuje socializmu. ADVERTISEMENT SLOV. DELAVSKA UataaoTlJtM te« 16. Arfurt« 190«. i m I W» DOPISI. PODPORNA ZVEZA Iakorporlraika 98. aprila 1000 ▼ d rim t1 Penn. Sedež: ConemAugh, Pa. GLAVNI URADNIKI Predsednik: IVAN PROSTOR. 1008 Norwood R'd., Clsvelaad. Oblo. Podpredsednik: JOSIP EORKO, R. F. D. 8. Box 113. Won Newport, Pa. Ola mt tajnik: BLAŽ NOVAK. 694 Main Str.. Johnstown. Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVOIO, 694 Mala Str.. Johnstown. Pa. 8. Pom. taj.: ANDREJ VIDRICH. 170 Main St.. FrankHn, Oonemaugh, Pa Blagajnik: JOSIP 2ELV, 6008 St. Olalr Ave.. Cleveland, Ohio. Pom. Blagajnik: ANTON H06BVAR, R. P. D. 8, Box 87, Bridgeport. O. NADZORNI ODROR: Predsednik nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Boa 09. WlUock, Pa. 1.nadaornlk: NIKOLAJ PO VSE, 1 Grab St., Numrej Hill, N. B. Pitta burgh. Pa. 2. nadaornlk: IVAN GROŠELJ, 889 B. 137th St., Cleveland, Oblo. POROTNI ODfeOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN ORBR8AN, Box 78, East Mineral, 1. porotnik: PRANC TBROPCIČ, R. F. D. S. Box 146. Fort Smith, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 B. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOBIF V. ORAHEK, 843 E. Oblo flt, Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Mala Bt., Johnstown. Pa. * GAS NARODA. URADNO GLASILO: 82 Cortland t Street, New York City. iljati Cenjena druitva, osiroma njih uradniki, so uijudno profteni posil v»e »lupine naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se poilje edino potoni PoAtnih, Erpresnih, ali Banfnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov. Nakazniee naj se na-ulov I ja jo: Blai Novak, Conemsugh Depoait Htm k. Conemaugh, Pa. in tako naslovljene poliljajo z mesečnim poročilom nn naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo drufttveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivoati, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. POSOJILO 8VOBODE. Leta 1914. ata Avstrija i» Nemčija nenadoma porušili svetovni mir. Danes ni nobenega dvoma več, na kateri strani je odgovornost zu svetovno vojno. Mi nismo sicer niti takrat dvomili. Frivolni ulti-matum, ki ga je puhloglavi aristokrat Berehtold poslal v Belgrad in namenoma tako stiliziral, da ga nobena država na svetu ne bi bila mogla sprejeti, ne da bi sama poteptala svojo neodvisnost; je bil signal za to vojno. Ko je Avstrija še prevzetno odklonila srliski predlog, da bi se sporne točke predložile mednarodnemu razsodišču v Haagu, je "bilo popolnoma očitno, da hoče Avstrija vojno na vsak način. Predzgodovina te vojne podaja nadaljnje dokaze o krivdi Avstrije. Habsburška tolovajska vlada je že od aneksije Bosne in Hercegovine dalje neprenehoma iskala-pretvezo za napad na Srbijo. Tekom balkanske vojne je morala vsa Evropa držati dunajski kabinet na vajetih, da ni že takrat zanetil svetovnega požara. To so bila očitna fakta. Knako jasno je pa bilo, da ni mogla Avstrija na svojo pest postopati tako nesramno provokatorično. Kljub vsem svojim baharijam zavedna svoje notranje razdejanosti, se ne bi bila nikdar upala postaviti skoraj vsej Evropi po robu, če ne bi bila gotova nemškega sodelovanja. Iz debate v glavnem odboru nemškega parlamenta vemo, da je bil uliimatum, namenjen Srbiji, sestavljen ali pa redigiran v Berlinu z vednostjo kajzerja Viljema. Tudi vemo, da sta si francoska in angleška vlada še zadnji trenotek prizadevali, du bi ohranili mir, a da so vse besede naletele na gluha ušesa. Vemo, da je avstrijski poslanik v Belgradu priporočal svoji vladi oboroženo akcijo proti Srbiji. Vemo, da je Nemčija imela izdelan strategičen načrt za napad na Belgijo. Tako jrovore dokazi. Socialist Licbknecht je dolŽil nemško militarističiio stranko, da je v zarotniški zvezi z avstrijskim dvorom namenoma provoeirala vojno. Nemec Ifoesemeier dolži nemški imperializem, da je vedoma povzročil vojno. Nemški poslanik knez Lichnowski objavlja dokaze, da je nemška vlada, preziraje vse mirovne napore Anglije, zakrivila vojno. Ali je treba še več dokazov? Najdemo jih lahko še cele kupe; ali kar smo navedli, menda zadostuje. Bodimo liberalni, pa recimo, da je mogel v prvem presenečenju, ki ga je naravno povzročila vojna kdo dvomiti o krivdi in odgovornosti. Danes ne more biti več takega dvoma. Diplomatičnih in drugih političnih dokumentov, iz katerih se jasno spoznava hudobni namen nemške in avstrijske vlade, je danes dovolj za precejšnjo biblioteko. In kakor je vojna napredovala, so se množili dokazi. ('emu je imela Nemčija svoje špionstvo organizirano in razširjeno po vsem svetu, kakor ga nima nobena druga dežela na tem planetu ' Čemu je vlada Hohenzollernov po Evropi in Ameriki sredi miru intrigira'a in snovala pronemške zarote! Režim "filozof" gotovo ni mogel delati tega brez determrniranega namena. Zamislimo si za trenotek, da ostaneta nemška in avstrijska avtokraeija ncomajani. Kakšne bi bile neposredne posledice, nam kažejo Poljska, Rusija, 1'ktajina, Rumnnija in Rusiji oropane dežele. Naj Nemčija formalno anektira ali pa ne — v krajih, ki jih je enkrat ek.ipiral njen militarizem, se ustanovi njena oblast. In ta je reakcionarna in brutalna. Nemčija je "osvobodila" Poljsk6, Litvo, Kuron-sko itd.; "osvobojeni" naredi pa stokajo pod njeno zveličevalno peto kakor zasužnjeni. Ali neposredni efekti so le majhen del gorja, ki bi neizogibno sledilo «rstro-neipški zmagi. Avtokraeija se ne more zadovoljiti z despotično oblastjo v lantni deželi. Demokracija, naj se javlja v kateremkoli kotu sveta, ji je zoprna, ker jo po pravici smatra za nevarno svojvmu sistemu. Enako je zmagovita avtokraeija nevarna vsaki demokraciji. Zmagovit kajzerizetn potepta takoj vsako demokracijo, ki jo doseže — dokaz je evropski vzhod — potem pa bi tep-lal dalje, z namenom, da preustroji ves svet po svoji šabloni. Kajti absolutistična krona je varna le tedaj, kadar ni nikjer več nalezljive demokracije. Nemško-avatrijska zmaga bi bila torej najstrašnejši udarec za vsake demokracijo. V Avstriji bi taka zmaga utrdiln dualistični sistem s hegemonijo nemške veleburžvazije in ftiadjandcc oligarhije. Vsi drugi narodi bi trili pritisnjeni na tla, kakor še nikdar ne. Nacionalni boji ne bi postali do skrajnosti furiozni in brezobzirni. Toda — tako se včasi glase ugovori — Nemčija in Avstrija nista dovolj mogočni, da bi mogli trajno terorizirati ves svet. Restdčno ne. Nobeno nasilstvo ne more trajati do sodnega dne. V si; k despot izem je doživel čas svojega poloma. Na kraju se mora svtokrseijs umakniti demokraciji. Ce ne bi bil to zakon socialnega razvoja, bi bil vsak napor demokracij« brezupen. . Toda nobeno tiranatvo ne pada samo od sebe; nobeno despotstvo ne umira od senilnosti. Avtokraeija *r skrušl le tedaj, če je zadela v boju. (Ki Nemčije in Avstrije podjarmi jen I in ugroženi narodi bi se morali pripraviti na boj na življenje in smrt s kajzerstvom. Za Foreat Oity, Pa. . Odkar je sodrug Kristan pre vzel uredništvo lista "Proleta rec," se ne spominjam, da bi bil kakšen dopis iz tukajšnje naše naselbine v listu. Sedrugom in somišljenikom po širni naši republiki vem da se čudno zdi in morda nam bodo očitali malomarnost in lenobo, pa moramo tudi nekoliko priznati, da je nekaj resnice na tem, zakaj delovanje samo v svojem okrožju nima tistega pomena, kakor če tudi javnost kaj o njem izve. Da se pa tukaj precej živahno gibljemo, so nam priča mnoga društva in druge organizacije. Razen drugih organizacij se tudi za S. R. združenje pridno a-gitira, in se je že tudi precej rojakov odzvalo za prostovoljne prispevke. . . Da se pa o pomenu in delovanju S. R. Z. nekoliko več pogovorimo, smo v ta namen sklenili, da priredimo shod, na katerega smo povabili sodruga Etbiu Kristana iz Chicage za glavnega govornika. Shod se vrši dne G. maja ob sed mih zvečer v Boroagh Building Ilall; na ta shod so vabljeni vsi, ki ljubijo demokracijo in sovražijo avtokraeijo. Da je tudi nasprotne agitacije dosti, mi skoraj ni potrebno omenjali. Tako je neki tukajšnji vplivni človek, (katerega ime zamolči ni) rohnel pred zbrano množico ljudi, da se delavcem ni treba vtikati v stvari, kakor so S. R. Z., ker so zato učenjaki, da bodo stvar uredili brez nas, in da jc brez potrebe za to kaj žrtvovati. Dotičnemu rojaku bi samo toliko povedal, da so delavci stoletja čakali na odrešenika, pa ga še do danes ni (Mi nikoder za ubogo de-avsko ljudstvo. In ker ni odrešenika za delavstvo od nikoder, je naloga delavstva, da postane samo svoj odrešenik, in da se enkrat otrese vseh tistih kronanih in nekronanih pijavk, katere niso za drug«, kakor da izžemajo ubogo delavsko ljudstvo; in kadar se ljudstvo otrese vsili tistih, ki ni-1 drugi tri. Prvi pile v socialističnem duhu, drugi v svobodomiselnem. voljan, da bi šel v kabino k počitku. Polglasni zvoki kitare in tožeči, bridki napev kabanera se Zakaj bi ju ne združili v enega, je čul, vzdihljaji španskih izse- ki bi usttrezal obojim tisraerom! Mislim, ako je lastnik "Glasa Svobode" za dobrobit delavstva, da je pripravljen prodati list Delavski Tiskovni Družbi, katera naj bi ga kupila ter potem izdajala Ijencev, ki so se zopet vračali domov in ki so klicali domovino v svojih pesmih. Na mostu smo se ¡/.prehajali in pogledovali smo skozi majhno, razsvetljeno okno na . telegrafista na krovu — list trikrat na teden, in ako bi sel"Mareoni" so mu dejali — ki je priglasilo dosti naročnikov, bi ga iuiel glavo pokrito s telefonsko izdajali vsak dan, izvzemši uede lje in praznike. Prinašal naj bi čtiva toliko, kot ga prinaša sedaj oba skupaj. Ctivo naj bi sestojalo iz člankov in razprav o svetovnem položaju in položaju delavstva in njega važnosti v sedanjem položaju. Prinašal naj bi dopise naprednih rojakov in rojakinj. Prinašal naj bi povesti in druge poučne razprave. Prinašal naj bi dnevne vesti o delavstvu in njih organi zacijah. Zraven tega naj bi prinašal tedenski pregled -vojnih dogodkov. Po mojem mnenju bi časopit s takim gradivom ugajal vsem. In kar bi bilo tudi vpoštevanja vredno, izhajal bi dosti ceneje za naročnike. Imeli bi en dober list z. raznovrstnim čtivom in bi ga v slučauj potrebe ložje podpirali. In dokazali bi ameriškim Slovcn-«•ein, da nam je v resnici za skun nost in skupno delo za dobrobit delavstva. List sani bi ložje Širi), propagando za socializem in organizacijo delavstva. Torej napredni Slovenci in Slovenke, izrazite avoje mnenje v tem oziru. Pred -očmi naj vam bodo le koristi delavcev Slo venccv. Naj ne igrajo . pri tem vloge nobene osebnosti ter nobene druge stvari, ki bi nas vodile v sovraštvo namesto k skupnemu delu. Mislim, ako DelavsVi Tiskovna Družba pod vzame to akcijo. da bodo sodrugi in drugi na ročniki še v obilnejši meri priskočili na pomoč. Zraven tega bi imela Delavska Tiskovna Družba svojo tiskarno in dobila bi v tisk še razne druge tiskovine od klubov in društev, neboma mogoče še kak časopis. Torej naprej za skupno delo. so za drugo na svetu, kakor da j imejmo pred očmi geslo, da je v Bogu čas kradejo, potem bo šele skupnosti moč. Večji ko smo, več in j borno dosegli in lože bomo razširjati propagando za list in organi- eijo. S socialističnim pozdravom Justin Zajec, tajnik kluba štev. 4. VOJNA NAPOVED NA OCEANU. Ko je izbruhnila evropska vojna s tem, da je Nemčija napovedala vojno Rusiji, je bil znani i-talijanski časnikar Luigi Barzini na poti v Santander na ladji "Alfonz XIII." Tam so po brezžičnem brzojavu izvedel za usodc-polni dogodek.. Barzini piše o tem takole: Vest o groznem konfliktu jc preletela ob eni in isti uri morja vsega sveta. Postaje brezžičnih brzojavov prej omenjeno, dne <>. maj». Val.-]"" Z"lu?lp . »'™h°,nl° P»">«'» I jene m, tudi žene in dekle.a, "1* ^S,",fko„ zaecl je Poldhu, (îlace Bay je odgovoril : ko jc utisnil, je ponovil New York vest najoddaljnejšitn postajam; Buenos Aires in rtič Town na drugi zemeljski polovici sta vztrepetala: Aden, Honig Kong, Yokohama so sporočili antipodom usodepolne besede: "Nemčija je napovedala Rusiji vojno." Največ v dvajsetih minutah je obšla alarmantna vest vso zemeljsko oblo, od kontinenta do kontinenta se je razlegala in odmevala. V neizmerni samoti pomorske vožnje je zaslišalo vest sto in sto parnikov in groza jih je ' obšla. Nobeno obvestilo najhujšega viharja ni povzročilo, da bi se ladje tako podvizale. Na atlantskem oceanu je ležala noč. "Alfonz XIII", na katerem sem se bil vkrcal, je plul mirno, prihajajoč iz Mehike In na potu v Santander. Mesec je prijazno razsvetljeval nebo, voda je bila vsenaokoli mirna in nlh 30. M«rc« ltlft. DOHODKI: # Januar: članarina........... članska knjižice ..... Znaki............... Literatura.........., Obrambni lond »tränke Rasno ............ 718.96 6.82 48.36 8.85 85.97 59.40 $ 927.35 Prenos od Decembre 1917 ............................ 1,966.08 Februar: Članarina.................... Članske knjiiice .............. Znaki....................... Literatura................... Obrambni fond stranke......... Raano................ .. Marc: , Članarina................... članake knjiiice .............. Znaki ....................... Literatura................... Obrambai fond stranke......... Rasno ............. $2.883.43 $ 524.63 t 2.80 15.75 6.45 16.03 240.21 $ 715.37 2.72 20.92 5.30 25.Q5 10.64 Skupaj dohodkov................................ $4,46ä.30 IZDATKI: Januar: Stranki xa članarino..................................$ Plače in vožnje...................................... Poétnina . . , ....................................... tiskovine................................... Znaki Razno in Februar: Stranki sa članarino. Plate............. Poštnina.......... Znaki in tiakovine... Razno ............ Marc: Stranki za članarino..................................$ Plače . . ............................................ Poétnina.......................................... Znaki in tiskovine................................... Literatura........................................ Rasno ................................ Skupaj izdatkov ................................$1,371.19 Dohodkov.............................$4,469.30 Izdatkov............................... 1,371.19 LISTU V PODPORO. Prank Cepirlo,. Cleveland, 0. 60c. — Socialistični itv, 190 v Broughton, Pa. $5.00. — Joe Ko gaj $1.00 in Valentin Peternel $1 Oba v Red Oak, Okla — Ludvik detina, Aurora, Minn. 50c. —r Al bert Hrast Duquoin, 111. 80c. — Frank Rugel 50c; po 25c : L. Ze-povsh, M. Koyan, C. Kusel, A. Zu pančič, J. Podbevšek, A. Cernič; po 10c.: J. Vallar, J. Rugelj, F Ooymavc in J. Požun. Skupaj $2.40, vsi v Radley, Kana in po slano po R. Zorko. — Fr. Plazzot ta, Lovington, 111. 25c. — Anton Livk, Kewanee, IU. 25c. — Mike Kruls, Mulberry, Kans. 60c — Druitvo 4 Sokol'* itv. 20 SNPJ Ely, Minn. $3.00. — Erazem Oor ske, Denver, Colo. 50c. — Fr. Ra zoršek, Clairton, Pa. 50c. — John B. Mihelich, E. Helena. Mont. $1. Socialistični klub štev. 114 v Detroit, Mich. $20.00; po $6.00: Jože Mantony, Alojz Mantony, Jože Oven, Louis Urbančič, Josip Kotar, Ivan Vivoda $1.50; po $1.: Josip Ocepek, Josip Topolak, Louis Potočnik, Thomas Petrič, J. Lamut, J. Sestanovich; po 50c: Joe Zrine, Jos. Kbs, John Holmes, Mrs. Angela Stampič 15c. J. Lu-žar 10c. Math Urbas $1.00. Na-bral Herman Orebenc; Lovrenc Biajak $2 00; po $1.00: Josip To polak, Her. Orebenc Jakob Grilc, Ernest Bajec; po 50c.: V. Maisel, Peter Kisovec, Jos. Talle, Thos. Peteric, A Kern, John Oerkman, Družina Košnik, F. Romarcky; P. Barich 85c; po 30c: Nimeno 264.07 van, T. Oregorec; po 25c.: J. Ko-73.00 tor, T. Lamovsek, 0. Rent, R. Po-26.00 točnik, L. Lautich, M. Klarich, .T. 17 06 Ručigaj, L. Orel, F. Pornich, C. 4 40 Zevnik, F. Florjančič, F. Kristan, M. Murich, J. Ručigoj, S furk, F. Komitar, F. Cidar, M. Oareta, 387 371 A. Semov, J. Briški, J. Lomkar. 42!oo Skupaj iz Detroita $74.30 in po-17.90 slano po Jože Oven. — Vslecl sla 47.74 bih delavskih razmer so se člani soc. kluba itv. 44 v Superior, Wyo. razšli in sodr. Josip Klop-čič je preostanek klubove blagajne v znesku $9.50 poslal listu v podporo. Skupaj ...............$101.10 Zadnji izkaz........... 966.00 $ 780.00 364.29 22.60 24.25 46.16 2.00 uili živi, akoravuo v nepopisnem stanju nazaj v domovino. Senator Chaiuberlaiii je podil senatu, kakor je znano, zakonsko predlogo, po kateri naj bi o vseh prestopkih in zločinih proti tako-zvaneinu spioiiskemu zakonu sodila vojna sodišča. Proti Chaiu-berlainovi predlogi se jc pojavilo precej opozicije, iu med njenimi nasprotniki je tudi predsednik VVilson. V pismu, ki ga je poslal senatorju Ovcrmauu, pravi predsednik, da bi se Zadinjene države, Če bi bila sprejeta predloga, postavile na nico sovražnikov. Pred logu'je sploh v protislovju z duhom, ki je v zakonu proti špijo-naži. Mr. ('hamberlaiu je po vda rja I pred senatnim odsekom za vojaške zadeve, da jc predloga potrebna, da se uniči nemška propaganda v Združenih državah. Ta. argument je slaboten. Nihče ne bo tajil, da so ukrepi proti zločinu potrebni, toda nobenega razloga ni, zakaj da ne bi mogla eivilua sodišča skrbeti za vzdrževanje zakona. Demokracija nima navade, da bi nadomeščala civilno oblast z vojaško. Sodnik Alschuler v Chicagi jc razsodil, da dobe klavniški policial i delili denar med seboj. I lin ton <1. Clabaugh je izjavil, da Lahko odločilna stvar. Ako trpite vslcd želodčnih ne« I je bilo nekaterim policistom dovo- prilik, neprebave, zabasauosti, Jjeno prejeti nagrado, če so prijeli, dezerterja, kadar niso bili v službi. Policista Uasperick iu .James Perinen pravitu, da se ni nič zgodilo, kar je v protislovju s postavami. Oba sta dodeljena oddelku, ki lovi mlačneže. Benjamin Kpatein, namestnik zveznega di-striktuega pravdnika, pravi, da napenjanja, glavobola, slabega spanja, nervoznosti in splošnih slabosti — in če ste previdni — beste vzeli v teh slučajih kako zanesljiv», zdravilo ter ne boste nikakor čakali, da bi se vaše stanje poslabšalo. Najbolj zanesljivo zdravilo je Trinerjevo ameriško elik*ir grenko vino. To vino izči- nima noben policist pravice do na ; &ča Želodec iu črevesje, pospešu-grade, pa naj je v mestni alužbi, je prebavo, povračuje okus (tek) ali če je dodeljen Claubuugha. oddelku mr. éé 459.30 $ 384.52 ' .65 31.71 $ 527.37 je edina slovenska revija v Ameriki. 4<<*'as" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinwke. nasvete, znanstvene zanimivosti, pod učne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic iu poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike. List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00, Naroča se pri "Oas", 2711 So. Millard Ave., de - Chicago, 111., v Clevelandu in oko-lavci povišano mezdo ml 14. jsnu- licl^pn na 6033 St. Clair ave. arja t. 1. Te dni so izplačali klav-niškim delavcem tudi mezdo za uadčas. Po cenitvi znaša mezda za nadČas okoli $«,000,000. Tvrdka Swift & Co, je izplačala preostanek svojim delavcem že v soboto popoldne. Zdaj so izplača-j le preostanek tvrdke Armour Co., Wilson Ac Co., Morris & Co. in Cudahy & Co. Preostanek mezde za posameznega delavca znaša od $30 do $.~>0, nekateri posamezni delavci so do-bili oc v lekarnah; po pošti 4T> in 75e. — Joseph X'rine r Co., 1333—1:143 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.) Previdne gospodinje lui*Jo dun» t »dno eno stekleuloo Dr. Itlcliterjevega PAIN-EXPELLER Zanesljivo sr*4«tvo k» rtr#r>1o j»rt revtniittfnll t boMiush, prehlad», uv.tATlj*aju ud. Jedlao prs?l s varstveno zaamko sidra lic. In 65e. ▼ lekarnah In nsrsmost od P. AD. RICHTER 4 CO. 74-80 WaihlRKto« Street. New Vorfc, N. V Izvrstno zdravilo za želodee. Za želodi ne bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ves telesni sistem, temveč tudi uredi vaše prebavne organe. 6e posebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. Ako nimate slasti do jedi, če imate zapeko, če je vaš jezik nečist, ako imate slab okuH v ustih ali pa če trpite vsled slabe prebave, potem vzemite .1 Severov Blagajna dne 80. marca.............. $3,098.11 \ * IMETEK: Blagajna dne 80. marcS....................::......$ 3,098.11 Fond zvezne tlakama............................... 8,097.25' Tirjatva....................................... 608.13 Vsega skupaj $1,067 70. PSI HA SEVERU. DOLG: Stranki sa obr. fond............ III. drž. org. za konv. prisp......... Narodni tiakarni za tiskovin«...... e $11,803.49 $ "Brez eskimoskih i>sov bi, ne bilo nikdar mogoče pisati o se ver- Senat je sprejel konferenčno predlogo proti sabotaži, ki določa 30 let ječe in $10.000 denarne globe za vsakega, ki izvršuje sabotažo ali ovira vojno industr\ jo. V predlogi je črtan odstavek, ki je določat kazni za štrajkujoče delavce pri vojnih potrebščinah. Črtanje te določbe ni bilo neka-Iterini senatorjem všeč. Med temi ■V Zalodečni grenčec (Severa'« Stomach Bitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boMte počutili boljše, vaša slast do jedi se vam vrne, peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema se vam bo okrepil. Posebno •• priporoča starim In slabotnim Ijudam in bolnikom kot xa lahko odvajalno zdrevilno sredstvo. Tudi zdravi ljudje bi morali od ¿asa do casa imeti po malo tega zdravila. Jemlje naj se vedno pred jedjo. Na prodaj a* dobi v lekarnah. Cena je 75 centov in $!.SS. Ako pa alu¿ajno vaá lekarnar nima tetra adravila, mu recite, naj za narodi ta vaa. Ako i>a on no¿e teza Uvriiti, tedaj pa vam za mí poiljemo sa omenjeno vaoto. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. i m 11 ty* sa ■ s^p» ■ e^fr 106.05 2.75 22.50 131.30 Skupni imetek........................$11,803.49 Skupni dolg____....................... 131.30 nem tečaju", piše glasoviti senatorji tudi senatorju Sher-Nansen, »lavnoznam raziskovalec man iz Illinoisa. Senator llollis daljnega severa. Psi so na takem iz New llampshira je zagovarjal potovanju edini zanesljivi tovari- organizirano delavstvo, ši, kateri ne zapuste popotnika,! Senator Sherman je v svojem ga spremljajo skozi vse napore iu govoru napadel Samuel (lomper-smrtne nevarnosti in ga celo pre- predsednika "Ameriške de- hranijo s svojim mesom in krvjo, lovske federacije". ReCel je, da ! čisti imstek dne 30. msres 1918......$11,672.19 FRANK PETRICH, tajnik. Za nadzorni odbor: M. Dimich, s. r. Frank Zaje, s. r. M. Sekulich, s. r. J. Jurenich, s. r. F. Ribarich, s. r. *) Od svote za fond tiskarne odpada $932.35, ki je prišteta iz blagajne $3,098.11, ki pa še ni oddana v fond; vsled tega je čisti imetek Zveze za to svoto manjši, t. J. $10,739.84, namesto $11,672.19. ako zmanjka vsega. je v rudnikih v dolini Missouri Nansen piše, da sta mu .»stala stv"r zcl° "apela med premogov- jiiškimi operatorji in rudarji, da lahko vsak trenotek pride do REZULTAT SPLOŠNEGA GLASOVANJA Z OZIROM NA IZREDNI KONGRES. Nadzorni odbor je pregledal dne 13. aprila glasovnice o iniciativi št. 165, tičočs ae sklicanja izrednega kongresa. Nadzorni odbor je našel, da je bilo oddanih 1825 glasov. Od teh,je bilo oddanih 1064 za obdržavanje kongresa, in 761 proti obdriavanju. Ker je treba za izreden kongres % oddanih glasov, in % bi bilo v tem slučaju 1522 glasov za kongres, je bilo premalo oddanih glaaov za kongres 458, vsled česar izredni kongres odpade. Na prepozno dospelih glasovnicah je bilo 50 za obdržavanje in 42 proti obdržavanju kongresa. Brez tajniškega podpisa pa 56 za in 40 proti kongresu. TAJNIŠTVO J. S. Z. White Valley, Pa Približuje se prvi majnik, splošni delavski praznik, in nai socialistični klub itesr. 195 je na svoji redni mesečni seji dne 14. aprila sklenil, da se dne 1. maja skupno pozabavamo. Kdor ni bil na seji, naj vzame to na znanje. Nadalje naznanjamo vsem so-dru gom in rojakom,da priredi naš klub dne 4. maja zvečer ▼sliko vesslioo z raznovrstnim programom. Pred voielico nastopi sodrug Etbin Kristan iz Chicage, ki bo govoril o pomenu socializma in njegovih nalogah. rals. Zabava traja do polnoči. Rojaki! V našem kraju nimamo vsak dan prilike za večje shode. Sedaj dobimo govornika in upamo, da porabi vsak Slovenec priložnost. in pride na shod in veselico. Odbor poskrbi za dobro postrežbo in vsak, kdor pride, bo lahko zadovoljen. Torej na svidenje dne 4. maja! Tajnik. West Frankfort, 111. Poživljam vsevse tukajšnje člane kluba št. 188, da se polnošte-.vilno udeleže prihodnje seje, ki se vrši dne 12. maja, ker imamo na dnevnem redu veliko važnih stvari in obenem bo treba volitev tajnika. Frank Pergar, tajnik. LISTNICA UPRAVNISTVA Proletančeva slavnostna 44Maj-niška Revija" je izšla. S platnicami šteje dvainpetdeset strani. Le nekaj malega smo jih dali tiskati več, kot pa je bila naročenih. od osemindvajsetih psov samo dva, ko je zapuščal daljni sever. Ker pa jih ni bilo mogoče vzeti seboj na Kajake, s katerimi so nadaljevali pot, je moral ustreliti se ta dva, kar je storil s težkim srcem. Tudi Amudson opisuje polarske pse kot živali z občudovanja vredno vstrajnostjo in zvestobo. Po-larski pM so podobni ruskim volčjim psom. Rabijo se za lov in vožnjo. Ni je živali, s katere pomočjo bi bilo mogoče prodirati v kraje večne teme in zime. Ti psi imajo izvanredne zmožnosti. H rez strahu napadejo severnega medveda. Morskega psa ali severnega medveda vohajo žc na pol milje daleč in na ta način mnogokrat rešijo popotnike, ki so že dalje časa brez hrane. stavke, potem je pa nadaljeval: "Hočem, da mr. Ciompers uboga postave te republike in raznih držav. Več časa je porabil za kršenje postav kot za obrambo dežele, preden je izbruhnila vojna." V* delavskih krogih menijo, da Goniperš ne ostane dolžan odgovoru in odgovori senatorju ob prvi priliki. Spor med organiziranimi elek-tričarji in Otis Klevator kompa-nijo v Chicagi bo najbrž predi.i-žen najvišjemu razsodišču v Zc-dinjenih državah. Spor med organizacijo in kompauijo je star že več mesecev in sicer gre za to, da sc natančno določi, koliko do- Rasiirite svoje znsnje! Poučite se o socializma! Basvedrite si duha! "Prol#»tsr«e" ima v svoji književai zslogi sledeče kajige in bitfure. Pošlji- te naročilo še danes: Makslm Oorkl: Mati, mehka vesba ..............................,$100 Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnlk in Iv. Kaker): Diangel. Povest lz chlcašklh klavnic ...........................................78 Gnrlco Ferri: Socializem in moderna veds......................... .80 Proletariat . . . . . . ..••..••••••••••»»••••««••••»»••••••••••••••«• .10 Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10 Sociallzcm.......................................................10 Socialistična knjižnica, 2 svezka in "Naša bogatstva" .............10 KspltallsUčnl razred.............................................10 Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetomo nazlranje in svobodna znanost.........................................28 O konsumnlh društvih............................................10 Zadrušna prodajalna ali konsum ...................................00 Katoliška cerkev ln socializem .....................................10 Spoved papeža Aleksandra ........................................ >10 Vse te knjige ln brošure pošljemo poštnine prosto. 4008 W 31st St. PBOLETABEO. CHIOAOO. ILLINOIS. Kdor je želi imeti, naj nemudoma Na veselici igra godba iz Fede-lposlje lik», v poštnih znamkah na naslov Proletarca. PRIPOROČILO. Sodrug Louis Kveder je poto valni sostapnik 'Proletarca" za vse diiavs. Pravico ima, da nas zastopa v vseh rečeh, kar se tiče naročnine in oglasov. Bodruge prosimo, da naj mu pri tem poslu kolikor mogoče pomagajo. Upravniitvo. la izvrši unija jm novi postaji Amudson je vzel s seboj na svo- p*nnsylvanske železnice. Unija je jem zadnjem potovanju 110 P™\^ SVoj<.čnsno odredila stavko a dr-katere je rabil, da so vlekli na sn-;žavni })or za spravr Uravnal stav-neh vse njegove potrebščine na ko. Cnija izjavlja, da se komp.i-njegovem junaškem potovanju njja „j rav„ala po določbah spo-proti severni točki. Nad vse zani razuma jn delavci so suspendirali mivo je njegovo opisovanje, kak« fj(.lo j>reci nej<> milj predlože svoj spor najbrž najvišji daleč v enem dnevu. Pot je šla instanci, da prisilijo kompanijo, mnogokrat tisoče čevljev visoko da se ravna po sporazumu, ki sta |p čez ledene gore in preko s sne «n sprejeli obe stranki, goni zakritih prepadov. V snegu, v groznem severnem mrazu smo Največja slovenska zlatarska trgovina FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnlce, roedaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov In gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. Pilite po cenik, kateri se Vem pošlje breiplačno. jTJ Nejboljše blago. Najaiija cene. M r=u-irar=i BF=1BI^=]E1S] Lriiiiii«i>if*iiii>iiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiii>iiiitiii>iii>iii>i>>"i*llllllllllllllllll,llllillll>lllii MODERNO UREJENA Vojaškim oblastim v Camp S počivali, v tišini, katern je tako Ornntn jc bila predložena pritož-vplivala na mene in moje sprem- ba, da si klika policistov v spora-ljevalec, da snio mnogokrat misli- zumu z nekaterimi lokalnimi na li,' da bodemo zblazneli. l\o nam bornimi komisijami služi lep de jc pošel živež in ko nismo mogli nar z lovom na vojaške dezerter s zasačiti nobetie živali več, smo se je. Za vsakega dezerterja dobe po-j = NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA preživeli z mesom naših psov. Tudi njih kri smo pili iu le na la na- liehst i $f»0. Neki oficir sc je izra S zil, da utegne preiskava dognati, s čin je bilo mogoče, da siuo se vr- da so nekateri člani komisije inj* Domača kuhinj«, svnkovrstni kolači dobre pijače, turška | kava, sladoled in sniodke. I Oprto po dnevu in po noči. Tel: Cannl 1220. 9 2. RADNOVIC, | lastnik. 1149 VV. 18th. Str. Chicago, III. niniiiiiiiiiiMiiiiiisHiiiaiiiaiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiaiimaiiiiiimiiiiitiMiaiviiitMiamaiM«^ 8 PRO V. ETA R E C ZA SLOV, REP. ZDRUŽENJE. . (Konec z 2. «trani.) Ai hi narodu ,ampak proti nemški avtokraeiji. Jugoslovanski menarbisti ne znajo hiti tako demokratični kakor predaednik Wiluon. Oni ne poznajo razlike med Kohuržanovo vlado in bolgarskim na-' rodom, ki se tudi ne bojuje po avoji volji, temveč je prav tako prisiljen kakor Slovenci in Hrvati. Tudi narodopisna teorija je morala gospodi priti na pomoč. Tekom vojne so se nenadoma "spomnili", da so Bolgari "Tartarí", ne pa Slovani . Pred vojno se pač ni tako kovorilo. Kjer so šteli Slovane, so šteli tudi Bolgare. Kadar je bila kakšna vseslovanska slavnost, so bili Bolgari vah-Ijeui nanjo in mnogo takih slavnosti se je priredilo sploh na Bolgarskem. Tekom prve balkanske vojne so bili Bolgari veliki slovanski junaki. Zavzetje Odrina je bila slovanska zmaga. Zdaj naenkrat niso Slovani. Seveda poznamo tista poglavja iz zgodovine, ki govoré o pošlo-vanjenju Bolgarov. Toda h takimi povestmi se dandanes ne more mnogo opraviti. Če bi pri vsakem prebivalstvu tako "kritično" postopali in priznavali le "čiste" narode, ne bi bilo kmalu po vsem civiliziranem svetu nobenega naroda več. Kajti povsod so se vršile izpremembe in povsod se je mešala pri. Prav s Slovenci bi bil tedaj neznansko velik križ. Nihče izmed nas ne more prešteti, koliko kapljic slovanske krvi in koliko druge krvi ima v svojih žilah. Tista mnogoštevilna plemena, ki so živela na naši zemlji pred prihodom Slovencev, Obri, ki so se z njimi vred naselili, vsi raznovrstni narodi, ki so v času velike selitve hrumeli preko naših krajev in tam kakor povsod zapuščali večalimanj svojih ljudi, niso kar od kuge pomrli; tudi pojedli jih niso Slovenci, ampak pomešali so se z njimi in pretopili v Slovence. Ampak danes je ta narod .kakorkoli se je razvil, slovenski, in tako so tudi Bolgari danes Slovani, ker so-postali Slovani. Bolgarski narod ni hotel vojne. Ali so že pozabljeni vsi protesti, vse demonstracije, vsi upori? Ali je pozabljeno, da so klicali turške polke na Bolgarsko, ker se niso mogli zanašati, da bodo bolga^ki slušali? Razun tega se pa tudi jugoslovansko vprašanje ne more pravično, popolnoma in zadovoljivo rešiti brez Bolgarov. Vzemimo le Macedonijo. Na eni strani stoji trditev, da je ta dežela bolgarska, na drugi, da je srlwka — kakor se je pač ljudem vtepalo v glavo. Resnica je, da ni Macedonija ne bolgarska, ne srbska, enako je pa tudi resnica, da žive tam ljudje, ki se imenujejo Srbe, in ljudje, ki se imenujejo Bolgare — ne glede na Grke, Žide, Arnavte. Komu naj bi torej dali deželo, da bi bilo pravično? Izhod je edino v tem, da se osnuje jugoslovan-a zveza, v kateri so Bolgari in Srbi enakopravni In kjer je Macedonija avtonomna. To je pa nemo-goče, ako se Bolgari izključijo iz jugoslovanstva. Zatorej bi bila ustanovitev "kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev" le nepopolna rešitev ju -goslovanakega problema. Ne le da se z njo ne bi dosegel veliki cilj miru na Balkanu, ampak na -sprotno bi se povzročil trajen nemir, iz katerega bi se prejalislej izlegla krvava vojna. Nikakor sc pa tudi ne moremo strinjati z idejo monarhije, pa naj bo karagjorgjevičcva ali kakršnakoli. Govornik je obširno analiziral bistvo monarhije na eni in republike na drugi strani in podal argumente, zakaj Slov. Rep. Zdr. odločno nasprotuje vsaki monarhistični obliki vlade. Potem je utemeljeval zahtevo S. R. Z.,* da hodi jugoKlovanska republika federativna. Nobeno dejstvo ue ne inore z dekretom spraviti s sveta. Tako tudi realno nič ne poineni, če se na papirju "odloči", da so vsi Jugoslovani "en narod". Predvsem je to vprašanje, ki se mora rešiti znanstveno, preden se more rešiti politično. Povrh pa je absolutno treba vzeti v poštev mišljenje in čustvovanje ljudstva samega. Ime. gor, ime dol — neizpodbitno dejstvo je ,da čutijo posamezni jugoslovanski deli, pa jih imenujte narode ali kakorkoli, razlike in posebnosti, in hočejo, da se te posebnosti vpoštevajo. Moje mnenje je, da so Jugoslovani na poti, da postanejo en narod; ampak ta proces ni dovršen. In dovršiti se ne more po sili, ampak le po naravnem razvoju. Povsod'izziva sila odpor; ako se bo Jugoslovanom vsiljevala dogma, da so en narod, dokler se smatrajo Slovenci, Srbi, Hrvatje, Bolgari vsak zase za narod, se bo priredno stapljanje le oviralo. Za gojitev tistih posebnosti, ki faktično obstajajo in ki so naravno opravičene, je potrebna avtonomija. Z drugimi besedami: Rešitev jugoslovanskega pro-v blema je v federaciji. Pri vsem tem ne smemo pozabi)i na dobo, v kateri živimo, na dobo, ki gre za najpopolnejšo demokracijo. Tudi za jugoslovansko republiko moramo zahtevati, da se postavi na najdemokra-tičnejšo podlago. Ako je sedanja vojna res vojna demokracije zoper avtokracijo, tedaj mora demokracija veljati tudi za Jugoslovane. Ali demokracija ne .pride sama od sebe. Če jo hočemo doseči, moramo delati zanjo. Kdor sedi v teh časih za pečjo ali pa se zadovoljuje s teoretičnimi izjavami, pa odklanja vsako praktično delo, bo sokriv, če se rešijo velika vprašanja proti interesom ljudstva. To hoče S. R. Z. preprečiti in zato vabi na delo vse resnične prijatelje svobode, da dosežemo prostost za svoj narod in tako po -magamo izvojevati svobodo vsega sveta.--- Mnogo poslušalcev se je potem oglasilo z vsakovrstnimi vprašanji, na katera je govornik obširno odgovarjal. Na shodu se je nabralo $24.54. Predsednik je še enkrat pozval vse navzoče na delo, naznanil prihodnjo sejo delegatov in zaključil shod. Jos. Oven, zapisnikar. Pravi socialist ne sms biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje strank«. Kdor nod svoje prepričanj« 1« sam t sebi, n« koriiti nié n« sebi, ne tvoji stvari. Prepričevati mora tiste, U ie niso prepričani Pravi socialist hoče poznati težav«, zapreke, usp«h« in napr«d«k delavskega boja. Na tej poti ga spremlja Proleta-r«c. PAZITE IN HRANITE Narodni iv«k pravi: "Pulte na vaA Mi denar za črae dne-ve." To pomen *a toliko kakor prvo pazite in hranite dokler st« fte ruvi in utladi, da bost« imeli nekaj *a tiara, is vn.mogla leta. Vaak človek mor* pati ti in hraniti, ke te to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki «a date nabran, *e lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na parnetu narodni izrek ki piavi: "Zruo do trna pogača: kamen na kamen palača". Najtežje jo početek ali bres IK^etka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati val denar š* danes, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varuo banko. Z vlogo eu«*ga dolarja dobita valo bančno knjižico. Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njegn. Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo In Francosko. Prodajcmo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale. Hprejemo upise za psrobrodno potovanje v staro domovino po vojni. STATE BANK 1000 Blue Island Avenue, Chicago, 111. Kapital, vloge in prebitek znaša nad $6,000,000. zatrjujejo, bi vsaka tonika vet nal telesni Kakor zdravniki morala vsebovati taka stvari, ki pi Mata v utrjevala in bi bolniku v obča pomagala. Vtlad taga priporočamo vtam bolnim in slabotnim osebam, da naj rabijo MODERNA KNJIGOVEZNICA. s evera's Balsam of Lite UTRINKI Z ozirom na irsko konskripeijo poročajo iz Londona: # V irskih masah je zavladalo mnenje, da se je angleška vlada tako ustrašila Štiriindvajset ur-ne "stavke" proti konskripciji, ki je bila zadnji torek, da ne uveljavi zakona za splošno vojaško obveznost. Voditelji narodne stranke in sinnfei-novcev so pa druzega mnenja; oni pravijo, da bo Anglija novačila Irce po sili, ako se bodo upirali. "The Church od'Ireland Gazette", glasilo irskih protestantov, izreka obžalovanje, da je irska konskripcija postala verska zadeva. Katoliški nadškof Walsh je odbornik protikonskripcijskega sklada, ki je silno narasel zadnje dni. Unionistič-ni listi svetujejo katoliški duhovščini, da naj garantira vladi toliko prostovoljcev, kolikor jih dobi konskripcija in da ne bo zakon uveljavljen; toda na te nasvete se ne bo nihče oziral. Iz Rima poročajo, da bo papež kmalu poslal noto zaradi stališča irskega kardinala v zadevi konskripcije. V tukajšnjih katoliških krogih pravijo, da je papež dovolil irskim škofom popolno svobodo v političnih rečeh. Iz Amsterdama poročajo: Znano jc, da je Wekerlova vlada že pred daljšim časom demisi-onirala. • Kakor poročajo sedaj listi iz Budimpešte, je pa Ogrska Se vedno brez ministrstva. Joseph Szernyi, bivši trgovski minister, kateremu je bila poverjena naloga, da sestavi nov kabinet, je o-pustil svoje prizadevanje. Karolyjeva neodvisna stranka in socialisti zahtevajo, da mora biti državni zbor razpuščen v jeseni, ako nižja zbornica do tega časa ne sprejme originalne volilne reforme, kakor je bila predložena. . . "Wekerle je demisioniral največ zaradi tega, ker baje ni mogel dobiti kraljevega dovoljenja zn razpust zbornice, v kateri ima večino stranka grofa Tisze, ki se z vsemi štirimi upira vsaki demokratični volilni reformi. I* Haaga poročajo: Berlinski "Tageblatt" prinaša poročilo, da se je na Dunaju organizirala stranka proti cesarju Karlu. Stranka sestoji iz "visokih oseb," ki imajo ugled na cesar.ikem dvo-ru; med njimi so tudi razni nadvojvode in drugi plemenitaši, ki so bili osebni prijatelji umrlega Franca Jožefa. "Stranka" stoji na staliiču, da se je cessr Kari silno blamiral pred svetom s svojim pismom, katero je pisal knezu Sixtu Burbonskemu, bratu svoje žene, ki je častnik v belgijski armadi; pismo jc bilo poslano — kakor je že znano — s posredovanjem kneza Sixta francoski vladi, ki ga je pred kratkim obelodanila. Sprva so na Dunaju I a jil i .resničnost tega pisma in delali razne izgovore, toda zdaj so tudi ožji cesarjevi krogi prepričani ,da ne pomagajo več nobeni izgovori; kar jc Kari pisal, to je zdaj pribito. Proticesarjeva stranka toži, da je Kari izdal Avstrijo in Nemčijo in zahteva, da se čimprej odpove prestolu v prid koga izmed svojih sorodnikov, ali pa da javno prekliče, kar je pisal, in izjavi, da "njegove dolžnosti kot vladarja Avstrije in zaveznika Nemčije ne bodo pod inozemskim vplivom." Karlovi naspro)niki v novi stranki so tudi napovedali boj cesarici Žiti in njeni materi, kateri dolže, da iinata Karla pod svojo komando in da sta mu oni diktirali dotično slavno pismo. Ko je baron Burian prevzel posle zunanjega ministrstva, je najprvo zahteval, da se odstrani Zi-tina mati z avstrijskega cesarskega dvora. Njegova zahteva je obveljala in cesarska starka je morala odpotovati v neki kloster v Švici, v katerem mora ostati do konca vojn*. Ta čin jc naravno razburil cesarico Žito in povečal njeno sovraštvo napram dunajskim militaristom, medtem ko stoji Kari med dvema ognjema in ne ve, kam bi se obrnil. Zadnji teden so imeli gotovi nadvojvode — člani cesarske rodovine — konferenco na Dunaju in kolikor je znano, so zahtevali, da pokliče gosposka zbornica cesarja na odgovor in da zahteva cd njega dvoje: Ali naj odstopi ali pa prekliče, kar je pisal Franciji. Knez Windisehgraetz, predsednik gosposke ali višje zbornice avstrijskega parlamenta, je pa rajši odstopil predsedništvo, kakor da bi bil dovolil tak nastop zbornice proti vladarju Avstrije." Razume se, da nima demokracija nič opraviti s takimi dvorskimi intrigami. Da ni Kari nič vreden, je eno; da pa nadvojvodska stranka tudi nič nt vredna, je drugo. Koristno bi bilo le to, če bi bilo ljudstvo rešeno obeh. Iz Washingtona, I). C., poročajo: Po poročilih, ki jih je dobil državni department, so centralne sile odvrgle "neosvojevalno" masko in in delajo odprto, da spremene Ukrajino v avstro-ogrsko provinco. Poročila so prišla iz zaupnih a zanesljivih virov. Centralne sile se polastujejo vseh uradov ukrajinske rade. Ali so tako daleč, da nastavljajo nemškemu kajzerju in avstrijskemu Karlu vdane kreature. Da svet ne izve za nasilje nemških in avstrijskih mogotcev, so odrezali 1'krajino od drugega sveta. Ukrajincem je nemogoče dobiti zvezo z drugimi deli Rusije, ako se ne posluŽijo tajnih sredstev. Nemški in avstrijski mogotci so izdali ukaz, da aretirajo vsakega zavezniškega uradnika, ki sc nahaja v Ukrajini, dasiravno so najprvo priznali, da smejo zapustiti Ukrajino, ne da bi bili nadlegovani. V cirkulacijo so spravili tudi nemški in avstrijski denar. Glasovi se slišijo, da bo ukrajinska rada razpuščena in da jo nadomestijo s parlamentom po neniškeM vzorcu, ki bo dobival ukaze z Dunaja in Berlina. — Tako se maščuje izdajstvo na ukrajinski buri-vaziji, ki je poklicala na pomoč nemške in avstrijske mogotce, da ji pomagajo ugnati rdečo gardo. (Savarov živ|janski balsam). Ts balzam ja osdbito priporočljiv pri zdravljanju navadne in pogost« zapeki (zabudnosti) nsprsbav« in bolastih na jetrih. Poskusita to toniko kadar imita spremenljivo mrzlico; posabno naj bi jamala to toniko stara in slabotna osaba. Natančna navodila so označena na vsakam zavitku. Cana 86c. Dobi m v vsah lekarnah. w F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Central Hotel Conemaugh, Pa. Fred. Mosebarger, CARL STROVER Attorney al Law* Okusno, hitro in trpežno dela za Zastopa na vsak sodiiiih. privatnike in druitva. Sprejemamo Specialist za tožbe v odškodnins- naročila tudi izven mesta. kih zadevah. St. sobe 1009. 133 W. Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. Ali veste za letovišče Martin Potoka rja T Ss/eda. To je "VIL-LAOE INN" s prostornim vrtom za izlete. Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici. Ogden Ave., blizo cesine železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska .številka 224 M. LASTNIK. LOUIS RABSEL SHAJALIŠČE SLOVENCEV. U 480 SUHI AIE., KENOSHA, WIS. Telefon 1199. Dr. W. C. Imamo moderne stroje. Nizke cena in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1638 Blua Island Ave., (Adv.) Chicago, 111. SLOVENCI . pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PORNI JED NOTI. POD- , Naročite si devnik "Prosveta". List stane za celo leto $3.00, pol leta pa $1.50. Vstanavljajte nova druitva. Deset članov (ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je : 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. Olrlendarf, bolezni m. s. Zdravnik sa notranja in ranocelnik. Zdravniška preiskava brezplačna —- plakati je I»- zdravila. 1924 Blua Island Ave., Chicago. U redu je od 1 do 3 po l>ol.; «hI 7 do 9 zvečer. Izven Chicaga ¿¡veli bolniki naj pišejo slovensko. ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE Z V ANE " CLEARING HOUSE". Kaj to pomeni sa ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom "Clearing Housa". Vie banke, ki imajo zvezo s Chicago Clearing House, so podvržene strogemu nadsorovaajn od uradnikov tega zavoda. Pregledovanje računov in imetja «e mora vrftiti najmanj enkrat na leto. Irvcdcnei natančno preiščejo stanje viftke bsnke. Vso gotovino prefttejejo, pregledajo vse note, varSčine, vknjižbe in drugo vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne , štejejo več kot imovina banke. Ako se jo skrčila vrednost bančnega premoŽenja, mora banka kazati pravilno vrednost M^svojih knjigah. Oe banka drzno Špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-; »kirano, se mora takoj odstraniti in na-i domestiti z boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnje ugodnosti in prsvice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House. , Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj deno ni promet po predpisih, varno in sigurno. v Načr^ za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicago pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v sveži s tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi bunki slabo esled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspeien, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt. American State Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov. American Htate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois. Napravite NA&O banko za VAŠO bnnko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite. Vprašajte za seznam naših First Gold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov. Naivečia «lovanska tiskarna v Ameriki je Narodna Tiskarna= Blue blssl Avcnac, Chicago, H«. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnoet so tiskovine za društvo in trgovce. -:« "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni mmmmmmm»m<»mmmm»mmmmmmmmmiimm J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F, KERZE CO., 2711 Soutb Mil lar d Avenue. CHICAGO, ILL. a Cenike prefínete zastonj. Vm delo garantirano. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tli, 1475 JOHNSTOWN, PA. predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE Blue Island Ave., vogal I.oomis in IS. aaste. Zaupno zdravilo dola čudeže Bkoro ie 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Čislanje od strnni Številnih odjemalcev. Mnlo povl-Äanje cen je sedanja potreba, da se ohrnni zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo nn vseh številnih potrebščinah nnSih, a novi vojni davek nam je spodbil Se sadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsnk prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla fajo /a nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svojo stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodcu. Trincrjevp Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščin e drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne meša niče in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavo bola, nervoznostl, navadne slnboče, kakor tudi v želodčnih nepriliknh, ki rade nndlegujejo ženske ob premembi žit ja ali rudarje in drugo delavce, ko delaje In vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njen» neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgni* in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rnbo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih rassts-vah: Oold Medal- San Francisco IDIft, Grand Prix—Panama 1916 JOSEPH TRINER MANUFACTURING CHEMIST 1333-1343 South Ashland Ave. Chicago, III.