Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrlfo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za 54 leta 90 Din, za yt leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 8. novembra 1934. štev. 125. Na drugem mestu poročamo o statistiki Zbornice za TOI o številu prijavljenih in odjavljenih trgovskih in obrtniških obratov. Nič manj ko 2421 obrtniških in 2875 trgovskih obratov je *e» prenehalo, kakor pa jih je bilo prijavljenih v niti celih 3 letih. 5296 ali skoraj 5300 samostojnih gospodarstev je prenehalo, za 5300 je padlo število podjetij, ki so ne le sama služila denar, temveč dajala tudi zaslužka drugim. Naravnost katastrofalne so te številke in priti mora do poloma v našem gospodarstvu, če bi to stanje trajalo še naprej. Da pa se napravi konec temu pogubnemu propadanju trgovine in obrta, je en sam izhod, da se namreč že enkrat začne izpolnjevati to, kar zahtevajo naše gospodarske organizacije, da se že enkrat upošteva njih glas. Nobena ozdravitev našega gospodarstva ni mogoča, če bodo zahteve gospodarskih krogov še naprej tako presli-ševane kakor doslej. To je prvi opomin številk, ker te več ko potrjujejo, da je vse resnično, kar so napovedovali gospodarski krogi. Na neštetih zborovanjih so trgovci naglasili, da mora trgovina propasti, če se dovoljujejo konzumom in nabavljalnim zadrugam nezaslišani privilegiji. Nekoliko se je ta zahteva sicer upoštevala, toda v glavnem je ostalo vse pri starem in baš te dni smo čitali, da so bile zopet dovoljene vse vozne olajšave za železničarske in tudi nabavljalne zadruge. Prijavo za prijavo so pošiljale posamezne trgovske organizacije zaradi povodnji tujih agentov po naših krajih. Izšlo je sicer nekaj okrožnic, ki naj bi to povodenj omejile, a v glavnem je ostalo vse pri starem. V zadnjem času pa je treba govoriti celo o vidnem poslabšanju. Za sanacijo denarnih razmer, od česar je odvisen kredit trgovca, so poslale naše gospodarske organizacije tudi že celo kopo predlogov in zahtev. Toda kriza denarnih zavodov traja kar neprestano dalje, a prav tako tudi enostranska zaščita le enih stanov. Ni treba niti omenjati, da tudi glede kartelov ni doseženo nobeno zboljšanje, saj je smatrala za potrebno, da opozori policijo in sreska načelstva, da delujejo karteli kar naprej, pa če so odobreni in prijavljeni ali ne. Ne samo, da se ni doseglo zboljšanje, se celo govori, da bo obnovljen sladkorni kartel. Neuslišane pa so ostale tudi zahteve trgovstva glede enakega obdačenja prodajaln tvorniških podjetij, kakor so obdače-ne trgovine samostojnih trgovcev. Celo ta zahteva, ki bi jo morala državna finančna uprava zagrabiti z obema rokama, je ostala neizpolnjena. Še več! Tuja velepodjetja se kar neprestano širijo in segajo na vedno nova področja. S hvaležnostjo je sprejelo trgovstvo vest, da so veleblagovnice prepovedane in da ne bo še »Ta-ta« uničevala legalne trgovine. Toda v tem pogledu naj gre vlada do konca in usta# že enkrat širjenje tujih in nepotrebnih podjetij na naših tleh. K vsem tem težavam pa prihaja še davčno breme. Skoraj v isti meri, kakor pada promet, rastejo javne dajatve. Ni bila samo uvedena cela vrsta novih dajatev, temveč še stare so bite občutno zvišane. Kakor da to še ni zadosti, je bila sedaj še davčna osnova zvišana ., Več ko za 100% višjo odmero v časih, ko je vse nazadovalo, ne morejo prenesti naši obrati. To se mora že enkrat spoznati tudi na vodilnih mestih. Poleg teh splošnih razlogov pa so zadeli nekatere vrste trgovine še čisto posebni udarci. Predvsem treba tu omeniti lesno trgovino, ki je že skoraj pred popolno likvidacijo. Cena lesu je padla že tako zelo, da se prodaja naš les v brezcenje. Začelo se je že pravo zapravljanje narod- nega premoženja, ki mora imeti vedno usodnejše posledice. In še pri teh uničujočih cenah zastaja izvoz. Kako je letos po nepotrebnem doživela svoj polom sadna trgovina, je tudi le še v predobrem spominu. Propada pa sploh vsa trgovina z živili, kar pač najbolj zgovorno priča o silnem padcu kupne moči prebivalstva. Posebno katastrofo pa doživlja naš mali gospodarski človek. Trgovine z mešanim blagom, branjarije, kramarji in sejmarji, vsi ti propadajo stalno in nevzdržno. — V teh slojih se je nekoč formiral kapitalistični razred, danes se v njih ustvarja proletariat. Pa dovolj teh črnih konstatacij, od kate- rih je ena močnejša od druge, od katerih pa vse govore le eno, da je nastal trenutek, ko gre za obstoj naše domače trgovine in domačega obrta, to je dveh panog našega gospodarstva, ki sta čisto naši in ki nam dajeta glavno moč, da se tudi v drugih panogah osamosvojimo. S tem pa je tudi že dovolj jasno povedano, da mora biti rešitev trgovine in obrta naša glavna skrb in da je temu delu podrediti vse drugo delo. A vse delo bo zaman, in mora biti zaman, če se ne bodo upoštevali predlogi in zahteve gospodarskih krogov. Rešitev iz sedanje gospodarske krize je zatoke v večjem upoštevanju zahtev in potreb gospodarskih stanov. Tako se glasi opomin suhih številk, tako govore dejstva. I/ ftoeastitei/ keai\aAleksandca - ZeAUtitdja ustanovi Zbornica za TOI obrtno-industrijski muzej predsednika ter je tako naša najvišja gospodarska ustanova na naravnost vzgleden način počastila spomin blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. Na torkovi seji predsedništva Zbornice za TOI, dne 6. novembra, je zbornični predsednik Ivan Jelačin po otvoritvi seje stavil dva pomembna prediloga, kako naj Zbornica počasti spomin velikega kralja Aleksandra Zedinitelja. Svoja predloga je utemeljil s tem govorom: »Spoštovana gospoda! Pod uničujočim vtisom narodne nesreče, ki je zadela našo kraljevino z izgubo Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, sem sklical na dan 12. oktobra žalno sejo predsedstva, da s tiho komemoracijo damo izraza neizmerni bolesti nad to nenado-mestjivo izgubo. Vse nacionalne in javne ustanove stremijo za tem, da postavijo veličastnemu delu kralja Aleksandra trajen spomenik, njemu, ki je s toliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo gradil proti vsem naporom sovražnih sil kraljevino Jugoslavijo. Moja želja je, da postavi tudi naša zbornica kot predstaviteljica trgovine, obrta in industrije za bodoča pokolenja trajen spomenik ter s svojimi skromnimi sredstvi pripomore k temu, kar je za dovršitev stremljenj in dela blagopokojnega krhlju storiti naša dolžnost. Znano Vam je, da že dolga leta nabira zbornica z vso vnemo gradivo, ki priča o sposobnosti našega obrtništva in industrije v preteklih stoletjih, da se s tem gradivom dokumentira naša gospodarska zgodovina. S štednjo in vnemo se nam je tudi posrečilo zbrati že lepe zbirke takih zgodovinskih del umetnega obrta v naših krajih. Smatram, da bi gospodarski krogi Dravske banovine najlepše počastili mane kralja Aleksandra, ako ustanove muzej, ki bo nosil njegovo slavno zgodovinsko ime. Zato mi je čast predlagati predsedstvu, da blagovoli skleniti, da zbornica ustanovi Muzej kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V ta namen prosim, da odobrite, da zbornica iz svojih sredstev odredi znesek 250.000 Din kot temeljno dotacijo sklada za ustanovitev tega muzeja ter da se v bodoče proračune vstavijo nadaljnji primerni zneski, da bi mogla zbornica čimpreje postaviti zgradbo muzeja, v katerega bodo potem prenesene vse že dosedaj nabrane in tudi v bodoče nakupljene zbirke. Obenem mi je čast predložiti Vam, da osnuje zbornica »Podporni fond kralja Aleksandra I. Zedinitelja« za podpiranje osiromašenih in onemoglih pripadnikov Zbornice za TOI. Iz tega fonda naj bi se vsako leto izplačalo onemoglim in osiromašenim pripadnikom naših stanov za 25.000 Din podpor. Prosim, da odobrite, da že za tekoče leto z ozirom na bližajočo se zimo razpiše Zbornica podelitev teh ustanov v omenjeni višini iz tekočih proračunskih sredstev. Mnenja sem, da se bomo na ta način še najbolje odzvali naši domoljubni in narodni dolžnosti in trajno počastili spomin na Velikega kralja.« Soglasno in z odobravanjem je predsedstvo Zbornice sprejelo oba predloga S torkovim sklepom predsedstva Zborni moramo reči, da je bil ustanovljen slovenski gospodarski muzej. Kajti ta muzej bo posvečen vsem panogam našega gospodarstva in bo verna slika vsega gospodarskega življenja na slovenskih tleh od najstarejših časov pa do današnjih dni. Z razstavljenimi modeli in predmeti, z vsem svojim gradivom bo pričal, da je bilo gospodarstvo v slovenskih krajih na visoki stopnji in da so znali naši predniki izkoristiti vse prednosti, ki jim jih je dajala lega dežele ih njeni naravni zakladi. Muzej bo imel tri glavne oddelke, in sicer za obrt, industrijo in trgovino. Za obrtni muzej je že zbrano zelo mnogo gradiva, ki je deloma že last Zbornice, deloma pa ga je zbral bivši oblastni odbor, deloma pa se nahaja v sedanjem bano- vinskem muzeju. Obenem z zbirko marljivega nabiratelja g. Grebenca je tega gradiva že toliko, da bi se mogel oddelek obrtnega muzeja takoj odpreti. Pa tudi muzej industrijskega oddelka bo mogoče v primeroma kratkem času tako dovršiti, da bo dozorel za javno razstavo. Nekaj gradiva je že itak nabranega, velik del gradiva pa bodo dale naše industrije. Muzej je namreč zamišljen tudi tako, da bo vsaka domača industrija pokazala v modelih način svoje proizvodnje, da bo obiskovalec muzeja videl vse faze, kako iz sirovine nastaja gotov izdelek. Seveda pa ne bo zanemarjena niti zgodovinska plat razvoja naše industrije. Primeroma najbolj skromen bo oddelek za trgovino, zato pa nič manj pomemben. Saj je zgodovina trgovine na naših tleh ne le nad vse bogata, temveč tudi poučna in šele s spoznavanjem vse te zgodovine more dobiti tradicija našega domačega trgovstva ono trdno podlago, ki je potrebna za razvoj trgovine. Muzej Zbornice za TOI bo ne le dokument lepe zgodovine našega gospodarstva, temveč bo predvsem velikanskega vzgojnega pomena, šele z ustanovitvijo tega muzeja bo naš naraščaj v vseh naših gospodarskih poklicih pravilno spoznal svoje naloge in svoje dolžnosti. Obenem pa bo muzej stalna vzpodbuda k novim uspehom, k novemu napredku, a da bo pri tem obvarovana vsa moralna sila, ki je v čuvanju tradicije. Ustanovitev Muzeja Kralja Aleksandra l. Zedinitelja je zato za našo deželo gospodarski dogodek prvovrstne važnosti, ki bo imel vedno rastoči pomen za vse naše potomce. S posvetitvijo muzeja spominu ustanovitelja Jugoslavije pa je tudi potomcem dan opomin, da mora imeti ves napredek našega gospodarstva le en namen, da služi Jugoslaviji, da je tudi vse naše gospodarsko delo posvečeno zadnjemu sporočilu velikega kralja, da s trdnim gospodarstvom damo Jugoslaviji nepremakljive fundamente in jo tako očuvamo pred vsako nevarnostjo! 7xfywU%a Ut obet pcopadata V 3. četrtletju padlo število trgovin za 223, število obrtov pa za 235 podjetij — V treh četrtletjih se znižalo število trgovin za 1093, število obrtov pa za 1075 Zbornica za TOI je izdala statistiko o prijavljenih in odjavljenih podjetjih v 3. četrtletju letošnjega leta. Statistika razgrinja naravnost obupno sliko o stanju, v katerem se danes nahajata trgovina in obrt. V letu 1932. začeto propadanje trgovine in obrta se nadaljuje še nadalje z nezmanjšano silo. To propadanje tudi za slepce več ko le opominjajoče govori, da niso prazmo pritožbe privrednikov o nevzdržnih razmerah, v katerih se bore za ®voj obstoj, temveč da je treba njih zahteve i'n predloge že enkrat upoštevati, ali pa doživimo popoln propad naše domače trgovine in našega domačega obrta. Samo v 3. četrtletju je padlo število trgovin za 223, v vseh treh četrtletjih letošnjega leta pa za 1093. Skupno pa se je znižalo število trgovin od 1. 1932. dalje za nič manj ko 2875 trgovin. Ta visoka številka jasno dokazuje, da tu ne gre več za selekcijo, ker nezdrava podjetja, ki so nastala po vojni, so propadla že ob prvi krizi, ki je nastala s koncem inflacije. Kar je ostalo še manj solidnih podjetij po tej prvi krizi, to je padlo ob prvih udarcih svetovne krize v 1. 1930. Danes zato ne moremo več govoriti o selekciji, temveč le o nevzdržnem propadanju trgovine, ker so postale razmere takšne, da tudi najbolj soliden in najbolj sposoben trgovec ne more več vzdržati v boju za obstanek. Prav tako žalostna je statistika, ki jo izkazuje Zbornica za naš domači obrt. V 3. četrtletju t. 1. je padlo število obrtov za 235, v devetih mesecih t. 1. pa za 1075. Od leta 1932. se je skupno znižalo število obrtnih podjetij za 2421. Skupno je torej v ne celih 3 letih padlo število trgovin in obrtov za 5296 Ker pa še ni nobenih pravih znakov za zboljšanje, temveč moramo z ozirom na novo odmero pridobnine računati še z znatnim poslabšanjem, je več ko gotovo, da se bo do konca teta 1934. to število še znatno povečalo in da bo preseglo, če nad vse optimistično računamo 5500 ugaslih podjetij. To se pravi z drugimi besedami 5500 davkoplačevalcev manj, 5500 manj podjetij, ki bi mogla dati zaslužka tudi drugim ljudem, ki so pa sedaj sami na cesti. Perspektive, ki se tu odpirajo, so pač tako žalostne, da se mora zamisliti vsak, komur je blaginja naroda pri srcu. Zakaj propadanje trgovine in obrta pomeni propadanje gospodarske sile naroda, pomeni nazadovanje njegove materialne in s tem tudi duhovne kulture in pomeni končno, da nima narod več sile zbrati kapital, ki ga potrebuje za svojo gospodarsko osamosvojitev. Zelo slaba tolažba je, da se ni zmanjšalo število industrijskih podjetij, temveč se je celo malenkostno zvišalo. Toda pripomniti je treba, da so novo nastala industrijska podjetja večinoma v tujih rokah in da je celo ta napredek za naš narod v resnici le izguba. Kaj nam vendar pomaga, če se na naših tleh širijo in večajo tuja podjetja! Statistika Zbornice za TOI o prijavljenih in odjavljenih obratih nam daje to sliko: 1. Trgovina: Prijav. odjav. manj obratov 1. 1932. 1069 1521 — 452 1. 1933. 777 2107 —1330 1. 1934.: I. četrtletje 197 648 — 451 II. četrtletje 160 383 — 223 III. četrtletje 168 587 — 419 skupno —2875 2. Obrt: Prijav. odjav. manj obratov 1. 1932. 2007 2017 — 10 1. 1933. 927 2263 —1336 1. 1934.: I. četrtletje 274 688 — 414 II. četrtletje 238 473 — 235 III. četrtletje 245 671 — 426 'skupno —2421 3. Gostinski obrati: 1. 1934.: Prijav. odjav. manj I. četrtletje 61 108 — 47 II. četrtletje 96 51 + 45 III. četrtletje 84 74 + 10 Statistika je navidezno ugodna. Dejansko pa niti ta statistika ni ugodna. V 3. četrtletju so doživeli gostinski obrati malo konjunkturo zaradi tujskega prometa, ki je bil letos znatno boljši od lanskega. V 4. četrtletju, ko tega prometa ni več, pa je pričakovati nazadovanje, kakor se je to tudi lani zgodilo, ko je število gostinskih obratov padlo za 46. Če pade letos v enakem razmerju, potem bo mesto 8 novih podjetij, okoli 40 podjetij manj. In tega se je zlasti bati z ozirom na odmero davčne osnove za pridobnino, ki je bila zvišana gostilničarjem za 100, pa tudi za 300 odstotkov. Gibanje industrijskih podjetij pa kažejo te številke: 1. četrtletje 6 prijav, 5 odjav, 2. četrtletje 3 prijave, — odjav, 3. četrtletje 4 prijav, — odjav, skupno torej 13 prijav in 5 odjav ali 8 podjetij več. Kakor pa smo že omenili, je treba pripomniti, da gre pri naših podjetjih v veliki večini za tuja podjetja. Propadanje trgovine Če podrobno pregledamo statistiko Zbornice za TOI, potem pridemo do teh, več ko žalostnih ugotovitev: Lesna trgovina propada nevzdržno. V tretjem četrtletju je padlo število lesnih trgovin za 60, v I. za 56 in v II. za 46, skupno v 9. mesecih za 164. Če se to propadanje ne ustavi, potem je z našo lesno trgovino konec. A od nekdaj je bila ta za ves naš narod največje važnosti. Stalno in nevzdržno propadajo tudi trgovine z mešanim blagom. V I. četrtletju je padlo njih število za 44, v II. za 17, v III. kar za 90, ali skupno v 9. mesecih za 152. Branjevci se tudi še komaj bore za svoj revni obstoj. Število branjarij je padlo v I. četrtletju za 40, v II. za 22 in v III. kar za 45, skupno za 107. Sejmarji jim slede za petami. V I. četrtletju je prenehalo z obratovanjem 37, v II. 17 in v III. četrtletju kar 30 sejmarjev, da se je njih število letos zmanjšalo za 84. Silno je nazadovala vsa trgovina z deželnimi pridelki, vinom, sadjem, špecerijo in sploh z živili, kar najbolj kaže na pad- lo kupno moč prebivalstva ter nazadovanje izvoza. Tako je bilo več odjavljenih ko prijavljenih podjetij v trgovini: četrtletje I. II. III. skupno z živino 20 •14 26 60 s prašiči 11 6 6 23 z deželnimi pridelki 13 18 13 44 z živili 30 4 19 53 mlekom in mlečnimi izdelki 5 6 9 20 s sadjem 11 7 10 28 delikatesami 6 3 3 12 perutnino 21 16 14 51 špecerijo 4 5 7 16 vinom 11 5 6 22 vinom v zaprtih steki. 10 3 7 20 Nazadovanje torej na vsej črti. Od drugih trgovin, kjer je nazadovanje najbolj močno, maj Se omenimo: Čuvajmo Jugoslavijo! I. II. III. skupno četrtletje manij trgovine z manufakt. 6 5 11 22 agenture 8 6 7 21 avtoksi —15 +5 — 11 21 izvoščki —12 +4—5 13 Novih trgovin pa je le tu in tam za kakšno stroko, da vse te nove trgovine, od katerih pa so tudi nekatere tuje, niti najmanj ne izprameme celotne žalostne slike. Propadanje obrta je enako močno Število obrtov se je zmanjšalo: I. II. III. skupno opekarn četrtletje 6 8 6 20 lončarjev — 10 1 11 kovačev 9 5 18 32 ključavničarjev 6 1 5 12 kolarjev 18 2 15 35 žag 18 12 25 55 mizarjev 24 8 21 53 strojarjev 5 1 1 7 sedlarjev 11 1 13 25 vrvarjev 3 1 1 5 izdelovalcev pletenin 12 3 8 23 izdelovalcev perila 3 2 4 9 krojačev 28 28 29 85 šivilj 45 34 66 145 čevljarjev 92 75 83 250 mlinov 30 2 43 75 slaščičarjev 4 1 4 9 mesarjev +4 —3 —14 13 izdelovalcev žganja 4 2 7 13 sobnih slikarjev 2 6 1 9 fotografov 1 9 4 14 godbenikov 13 — 16 29 Te številke jasno kažejo, kako rušijo tuja velepodjetja naše domače obrtnike. 250 čevljarjev gre na račun Bat’e, 85 krojačev na račun Tivarja itd., dočim je silovit padec žag posledica zastoja lesne trgovine. Najbolj naši obrti, ki so od nekdaj cveteli v deželi, nimajo več obstojne možnosti. In to kljub stalnemu naraščanju prebivalstva, ko bi moral konzum stalno rasti. Ko nazaduje trgovina in propada obrt, pa prihaja na dan nov naraščaj. A vedno manj je mest, ki jih more zasesti. Ni težko potegniti rezultante iz te konstatacije. Zato pa je treba, da ta opomin številk čujejo tudi na odločilnih mestih, ker propadanje trgovine in obrta je treba ustaviti, ali pa doživimo pravo gospodarsko katastrofo. Novi zvezek Trgovsko-gospodar-skega leksikona Izšel je 9. zvezek Trgovsko-gospodarske-ga leksikona, ki ga izdaja Umetniška propaganda. Novi zvezek zaključuje veliko razpravo o davkih ter na kratko še pojasni določila v primeru neizterljivosti davkov. Nato obravnava razna geselca, ki se zlasti uporabljajo v poslovnem življenju, kakor razni termini, ki jih izražajo angleški dayi, dealec, debaclage, deballage, debarkirati itd. Nato razpravlja zelo obširno o dednem pravu. Za vsakega poslovnega človeka so posebne važnosti tudi vsi predpisi glede delavske zakonodaje ko tudi razprava o delavskem vprašanju, kar oboje navaja 9. zvezek Trgovskega leksikona v podrobnostih. Na koncu obravnava 9. zvezek delniške družbe in razne pojme v zvezi z delnicami. Ta razprava je tako temeljita, da daje skoraj 9. zvezku njegov značaj. 9. zvezek Trgovsko-gospodarskega leksikona se zaključuje s široko zasnovano razpravo o denarju, ki bo po vsej priliki zavzela še v 10. zvezku znaten obseg. — Vsa gesla so, kakor že omenjeno, temeljito obdelana, zaradi omejenosti prostora seveda nekatere malo manj. Želeti bi bilo, da bi se v zvezi z reparacijami Dawesov načrt razložil podrobneje, tudi Dawesovo posojilo, ker je še danes važno. Tudi bi bilo dobro, če bi se povedalo, kdo je bil Dawes. To pa tudi mimogrede pripomnjeno, ne da bi s tem hoteli zmanjšati vrednost 9. zvezka, ki zopet dokazuje, da nam Umetniška propaganda ustvari s svojim Trgovsko-gospodarskim delom naravnost prvovrstno leksikalno delo, ki bo zlasti dobro služilo vsemu poslovnemu svetu. Znova opozarjamo zato na to delo in naj ne bo gospodarskega delavca, ki ne bi bil naročen na to delo. Letna naročnina le 300 Din, posamezni zvezki po Din 25. Železniške tarife ne bodo znižane Pred kratkim so poročali naši listi, da bo železniška uprava znižala železniške tarife. Kakor pa se sedaj poroča, ta vest ne odgovarja resnici. Železniška uprava sploh ne misli znižati tarife, temveč hoče znižati prevoznino samo za ono blago, ki ga prevažajo avtobusi ceneje. Gre torej le za ukrepe, ki jih izda železniška uprava, da premaga konkurenco avtobusov. železnico Krivajo prevzelo gozdno ministrstvo Lesno podjetje »Krivaja« je bilo lastnik 118 km dolge vicinalne železnice iz Han Pjeska do Kusačke. Sedaj so posebne komisije gozdnega ministrstva začele prevzemati to železnico. Takoj po prevzemu železnice se začne sečnja v gozdu po načrtu, ki je že v podrobnostih izdelan v gozdnem ministrstvu. Posekalo se bo oko- li stotisoč kubikov bukovine in iglastega drevja. Obenem začne obratovati tudi žaga v Zavidoviču, ki je ena največjih žag v državi in ki stoji že pet let. Upajo tudi, da bo s prevzemom železnice končan spor, ki je nastal v zvezi s konkurzom Krivaje. Posebni vlak za Oplenac Posebni vlak za obisk zadnjega počivališča Nj. Vel. Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja organizira Putnik v Ljubljani v dneh 30. novembra in 1., 2. decembra t. 1. Cena vožnje Ljubljana— Beograd—Mladenovac—Oplenac, tja in nazaj II. r. Din 273'—, III. r. Din 178'—. Prehrana za ves dan Din 50'— za osebo. V laik so odpelje v petclk, dne 30. t. m. iz Ljubljane zv., ter se vrne v Ljubljano v nedeljo, 2. decembra. Udeleženci izven Ljubljane bodo imeli od svojega bivališča do Ljubljane in nazaj polovično vožnjo. Prijave sprejemajo občinski uradi in »Putnik« za nebotičnikom do 24. t. m. Nagradni natečaj za osnutke lepaka Ljubljanskega velesejma Uprava velesejma razpisuje natečaj za osnutke lepakov junijskega velesejma v letu 1935. Osnutki morajo biti izvedeni umetniško za litografični tisk, največ v treh barvah, Format osnutka mora obsezati 63 X 95 cm. Besedilo: XV. velesejem v Ljubljani, 1.—11. junij 1935. Črke besedila morajo biti dobro čitljive. Avtor prvonagrajenega osnutka je zavezan sestaviti v litografič-nem zavodu tudi besedila v petih drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 15. decembra t. 1. opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo poslati svoj točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je označeno geslo osnutka. — Nenagrajene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 15. januarjem in 15. februarjem. Predvidene so te nagrade: ena za dinarjev 2000'—, ena za Din 500'— in dve po Din 250'—. Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa, čim predloži litografični zavod poizkusni odtis. Uprava Ljubljanskega velesejma. Ze v 24 urah ST. S£\S£ klnhukr Itd Akrolit In uretlnlika Krajce, ovratnike In manietr 1’orr -nAi munga in lika domače perila tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6 4elehnrgora ni. S Telefon it 22-73 »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 7. novembra objavlja med drugim: Uredbo o ustanavljanju in ureditvi pogo-stinskih obratov. — Uredbo o premestitvi sedeža šenčurske občine. — Pravilnik o obrazcu potrdila o tem, kdo je kmet. — Pravilnik o opravljanju pregleda denarnih zavodov, ki so zaprosili za odložitev plačila, sanacijo ali izvenstečajne likvidacije. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Kcnkuvzi in ----------------------- = prisilne jpcvavnuie Odpravljen je konkurz tvornice kisa »Triglav« na Klancu pri Kraju, ker ni pokritja za stroške postopanja. Odpravljen je nadalje konkurz trgovca Cirila Korošca v Ljubljani, ker je bila sklenjena prisilna poravnava. Potrjene so prisilne poravnave: trgovca Pavla Pelca v Ljubljani, družbe z o. z. »Elcktroton« v Ljubljani in trgovca Lju-dovita Sirca v Kranju. Končano je poravnalno postopanje puškarja Alberta Rutarja v Celju. Potrjena je poravnava lastnika avtode-lavnice Viljema Šulgaja v Celju. 51% kvota je plačljiva v 6 tromesečnih obrokih, od katerih prvi zapade dne 25. januarja 1935. ž^olff ičrae vesti Titulescu se je na povratku iz Ankare ustavil v Sofiji, kjer je imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom Georgi-jevim in zunanjim ministrom Batoloviin. V glavnem je z njima razpravljal o še nerešenih vprašanjih med Rumunijo in Bolgarsko. Titulescu je pred odhodom iz Sofije sprejel novinarje in jim med drugim izjavil: Ustvarili smo zdravo podlago za mir vse sredozemske kotline. Nadalje smo konsolidirali Balkansko zvezo in brez pretiravanja morem reči, da smo ustvarili novo velesilo. V tem okviru bomo še nadalje pospeševali medsebojne socialne, gospodarske in politične stike. Tako smo v interesu ^niru zagotovili neodvisnost Balkana. Dr. Benešev ckspoze v čsl. parlamentu o zun. politični situaciji je vzbudil po vsem svetu najVečje zanimanje. Med drugim je dr. Beneš poudaril, da je danes Društvo narodov še edini resni element miru. Vstop Rusije v Društvo narodov je bil ugoden tako za Češkoslovaško ko Malo antanto. Ohranitev neodvisnosti Avstrije ne izključuje sporazuma z Nemčijo. Nad vse delikatno je posaarsko vprašanje, ker je od njega odvisen sporazum med Nemčijo in Francijo. Ta sporazum pa je za evropski mir odločilne važnosti. Mednarodni položaj je zelo resen in leto 1935. bo odločilno leto. Pripravljeni moramo biti in smo na vsako eventualnost. Vprašanje narodnih manjšin bi se moralo rešiti tako, da bi imele vse države enake dolžnosti do manjšin. — Nato je govoril dr. Beneš o marsejskem atentatu ter z najvišjim priznanjem govoril o kralju Aleksandru, ki je bil pravi knez miru. Naj se zgodi karkoli, bo češkoslovaški narod vedno ohranil zvestobo jugoslovanskemu narodu. Terorizma po mora biti konec in brez vsake rezerve se mora ugotoviti vsa odgovornost za ta ostudni zločin. V tem pogledu je Mala antanta popolnoma soglasna in z njo tudi Francija. Manifestacija jugoslovanskega edinstva je bila prva posledica marsejskega atentata, ki je imel baš nasprotni učinek, kakor pa so pričakovali njegovi temni duševni očetje. Posledice marsejske tragedije morejo biti zelo resne. Prav očitno se bo odločiti o nadaljnji usodi evropske civilizacije in kulture. V vsakem primeru bo češkoslovaški narod storil svojo dolžnost za ohranitev miru in svoje neodvisnosti, a tudi svojo dolžnost do zaveznikov. Francoski listi komentirajo Gombosovo bivanje v Rimu ter pravijo, da ni danes nihče tako naiven, da bi verjel le oficial-nim zatrjevanjem, češ da gre le za pogajanja o izvajanju rimskega protokola. Gom-bosov obisk ima samo ta namen, da prepreči razpravo o marsejskem umoru pred mednarodnim forumom. Je pa Madjarska premalo pomembna in Rim preslab, da bi mogli uspeti njuni manevri. Madjarski ministrski predsednik Gom-bos je hotel pred svojim odhodom v Rim obiskati še Berlin, da bi posredoval v ita-lijansko-nemškem sporu. V Berlinu pa so se za njegovo posredovanje lepo zahvalili. Ali bo Mussolini izpregledal? se sprašuje Pertinax v »Echo de Pariš«, da je nemogoč sporazum med Francijo in Italijo, dokler je Italija v slabih odnosa j ih z Malo antanto. V dobre odnošaje z Malo antanto pa ne more priti, dokler podpira Italija madjarski revizionizem. Danes pa je potrebno za zboljšanje francosko-itali-janskih odnošajev tudi to, da Italija pomaga razčistiti ozadje marsejskega atentata. Z ozirom na izjavo angleškega zunanjega ministra Simona, da Anglija odobrava priprave francoske vojske, da more na zahtevo Društva narodov ali predsednika posaarske vlade vkorakati v Posaar-je, je sedaj nemški londonski veleposlanik izjavil, da bo Nemčija storila vse potrebno, da se preprečijo vsaki nemiri na meji Posaarja. Pri volitvah v reprezentančno zbornico so na vsej črti zmagali Rooseveltovi demokrati. Vsak boj republikancev proti Rooseveltovi avtoriteti je bil nemogoč. Vidi se, da ameriškemu ljudstvu odločnost Roosevelta naravnost imponira. Pri zadnjih občinskih volitvah v Angliji je dosegla delavska stranka velike uspehe, dočim so konservativci zelo nazadovali. V Londonu si je priborila delavska stranka večino. Na vsej črti so tudi nazadovali komunisti in liberalci. Angleški parlament je sprejel zakon, s katerim so se znatno poostrile kazni za rovarenje v vojski. ža tvaptedtk našega tucizfna žacadi stafaU cest nazaduj tuisUi pcomet - HaUacfa klimatsko- ■zdcai/itište. IBengfsfvc Hranilne vloge se dvigajo le pri državnih zavodih Narodna banka je objavila izkaz o stanju hranilnih vlog v septembru. Iz izkaza se vidi, da se je v celoti padanje vlog ustavilo in da so se dvignile hranilne vloge v vseh zavodih (državnih in drugih) za 21 na 9888 milijonov Din. Lani so v istem času znašale le 9.867 milijonov Din. Padanje hranilnih vlog se je torej ustavilo. Toda to konstatacijo je treba izpopolniti z dodatkom, da se je padanje hranilnih vlog ustavilo le pri državnih zavodih, ne pa tudi pri zasebnih in samoupravnih. Skupno so znašale vloge pri Državni hip. banki in Poštni hranilnici 1. septembra 1931 914 1932 1130 1933 1334 1934 1703 milijonov Din, dočiin so istočasno nazadovale vloge v vseh drugih denar, zavodih od 12.321 na 9.613, nato na 8.533, končno na 8.185 milijonov dinarjev, torej še vedno za 348 milijonov manj vlog ko pred enim letom. Ameriški trgovci za stabilizacijo dolarja Ameriški kongres za zunanjo trgovino je sprejel resolucijo, v kateri se izreka za stabilizacijo tečaja dolarja, ker je drugače zboljšanje zunanje trgovine nemogoče. Kongres se je nadalje izrekel za zopetno uvedbo zlate valute. Nazadovanje prometa na njujorški borzi V prvih 9 mesecih 1. 1929. je znašal promet na njujorški borzi še 827 milijonov dolarjev, koncem 1. 1933. je padel na 547, letos pa celo na 264 milijonov dolarjev. Nazadovanje je v glavnem posledica novih davkov ter raznih predpisov, ki so zelo omejili trgovino na borzah. Deloma pa je tudi gospodarska stiska kriva, da je padel promet. Zaradi manjšega prometa in raznih omejitvenih predpisov je padla tudi možnost zaslužka. Zato pa se tudi vedno manj plačuje za mesta stalnih senzalov. V letu 1929. se je doseglo na licitaciji za takšno mesto še 625.000 dolarjev, koncem maja 1932 pa le še 62.000. Pozneje so ponujali zopet več, v zadnjem času pa je bilo na licitaciji doseženih le 76.000 dolarjev. * Beograjska borza je začela ta teden poslovati v svojih novih in zelo reprezentativnih prostorih. liuinunsko notranje posojilo, ki je bilo te dni položeno v podpisovanje, je doseglo popoln uspeh. De Valera je imenoval 21 člansko komisijo, ki naj izdela načrt finančne reforme, po katerem bi se Irska tudi finančno popolnoma osamosvojila od Anglije. Irska bi ustanovila tudi svojo emisijsko banko in svojo valuto. češkoslovaški proračun Češkoslovaška vlada je predložila parlamentu finančni zakon skupno s proračunom za 1. 1935. Novi proračun ima vse znake pravega stabilizacijskega proračuna. Dohodki in izdatki so sicer za približno 350 milijonov Kč proračunani višje, kar pa pri 8 milijardnem proračunu ne pomeni mnogo. Proračun dokazuje, da so se gospodarske razmere na Češkoslovaškem v preteklem letu zboljšale. Proračun je popolnoma uravnovešen. Vsi državni izdatki so proračunani na 7983 (1934: 7631, 1933: 8632) milijonov Kč, dohodki pa na 7985 (1934: 7632, 1933: 8634) milijonov Kč. Vsi direktni davki so proračunani na 1,571,7, trošarine na 1.781, kolki na 280, takse na 980 in prometne pristojbine na 157 milijonov Kč. Tobačni monopol bo dal po proračunu 1055 milijonov, državna podjetja pa izkazujejo 7175 izdatkov in 8003 milijonov dohodkov. Izdatki za vojsko so povečani za 53 milijonov. Maribor, dne 6. novembra. Te dni je bila pri generalni direkciji Putnika in deloma pri odseku za turizem v ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu važna seja ravnateljev vseh tujsko-prometnih zvez v naši državi ter zastopnikov pristojnih ministrstev. Razpravljalo se je o vseh komponentah našega turizma in o ukrepih, ki so potrebni za povzdigo tujskega prometa v naši državi. Med važnimi sklepi te konference omenjamo samo ustanovitev šole za strokovno izobrazbo okenskega osebja, ki bo imela vele-važno nalogo, dalje ureditev Baedekerjev za vse važnejše tujskoprometne teritorije iz vse države, izboljšanje informativne službe v tu- in inozemstvu, centraliziranje propagande, da se s tem omogoči smotre-nost in preglednost na podlagi doseženih učinkov, med najvažnejšimi pa so gotovo sklepi, ki se tičejo napredka turizma v severnem delu Dravske banovine. Mariborsko Tujskoproinetno zvezo je zastopal na konferenci ravnatelj Loos. Podal je obsežen referat o stanju turizma na področju te zveze. Največjo pozornost so vzbudile v njegovem referatu podrobnosti, ki se bavijo s stanjem naših cest, zlasti glavne prometne žile, po kateri doteka mednarodni avtomobilizirani turizem v našo državo — ceste Št. IIj— Maribor—Rogaška Slatina—Zagreb—Sušak. Referat je podkrepil s konkretnimi izjavami tujih avtomobilistov in turistov, ki so jih podali pri prestopu naše meje ob povratku iz naše države na obmejni postaji v Št. liju. Iz teh izjav je šele razvidno, koliko škodo trpi naše narodno gospodarstvo zaradi zanemarjanja cestnih zvez. Po Avstriji vodi do naše meje pri Št. liju mednarodna prometna žila, ki je najmoderneje urejena. Cesta je vsa deloma tlakovana, deloma asfaltirana. Cesta na našem ozemlju pa je tako slaba, da se mnogi vrnejo že po nekaj kilometrih zopet nazaj v Avstrijo. Drugi pridejo do Maribora, k večjemu nadaljujejo vožnjo do Celja ali Rogaške Slatine, pa se zopet vrnejo. Tretji prevozijo kolikor morejo najhitreje progo od Maribora do Rakeka, da pridejo zopet na boljšo cesto. Večina teh avtomobilistov ima namero, da ostanejo v naši državi, si ogledajo našo riviero in ostale naše naravne krasote. Ostrašeni zaradi slabih cest se ali takoj vrnejo, ali pa zavijejo na italijansko riviero. To so predvsem finančno-najmoč-ncjši krogi, ki nam poleg tega še neizmerno škodujejo s širjenjem vesti o slabem stanju naših cest, tako da imamo dvojno škodo. Na podlagi tega referata so uvideli odločujoči činitelji nujno potrebo izboljšanja glavne prometne žile med Mariborom in morjem, od katerega bi imela vsa država izredne koristi. Obljubili so vso potrebno pomoč. Tudi Touring-klub bo zastavil vse sile, da se cestne razmere na tej progi popravijo. Druga važna pridobitev za povzdigo tujskega prometa v severnem delu Slovenije je, da se bo Pohorju priznal značaj klimatskega zdravilišča. Mariborska Tujsko-prometna zveza se je že dalje časa trudila za to ugodnost, ki bo za povzdigo tujskega prometa v Mariboru in na Pohorju izrednega pomena. Ravnatelj Loos je sedaj dobil na pristojnih mestih v Beogradu garancijo, da se bo Pohorje uvrstilo v vrsto naših klimatskih zdravilišč najbrže s pričetkom letošnje zime, in sicer 21. decembra. Z uvrstitvijo med klimatska zdravilišča so zvezane velike železniške ugodnosti. Obiskovalci Pohorja imajo v letnem času po 10 dnevnem bivanju pri povratku pravico na 50% znižanje na železnici, pomladi in jeseni znaša popust 75%, v zimskem času imajo povratek zastonj. Zdraviliški značaj ne bodo imele samo postojanke na vrhu Pohorja, temveč tudi kraji v ožjem območju Pohorja, tako zlasti Dravska dolina. V zvezi s tem se bo moralo urediti tudi vprašanje ugodnejših železn. zvez med Mariborom in Dravsko dolino. Predvsem bo treba upeljati turistične vlake, kakor na primer vozijo iz Ljubljane na Gorenjsko. Tretja pridobitev zadeva Mariborsko tujskoproinetno zvezo samo. Kakor znano, so obstajale pri banski upravi tendence, naj bi se ljubljanska in mariborska Tujsko-prometna zveza združili v enotno institucijo. Za ohranitev samostojne Tujskoprometne zveze v Mariboru pa govore važni razlogi zemljepisnega in gospodarskega značaja. Potrebo njene samostojnosti pa so pokazali tudi veliki uspehi, ki jih je v zadnjih letih dosegla za napredek tujskega prometa na svojem teritoriju. Radi tega se je vprašanje združitve mariborske tujskoprometne zveze z ljubljansko, ki se je na konferenci podrobno obravnavalo, končno veljavno odstavilo z dnevnega reda. Prav tako se je opustil načrt, da bi se združili obe tujskoprometni zvezi v Zagrebu in na Sušaku ter bo ostala Zveza na Sušaku tudi v bodoče samostojna institucija. Konferenca je izdelala enoten načrt za organizacijo tujskega prometa v vsej državi. V vseh za turizem upoštevnih krajih naj se takoj ustanove društva za pospeševanje turizma, pri katerih bi morali sodelovati vsi lokalni činitelji.. Ta posamezna društva bi potem tvorila zveze, v katerih bi sodelovale vse organizacije, ki imajo posredno ali neposredno zveze s turizmom. |9obovc^Kc^cijc Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 14. novembra ponudbe o dobavi 6000 kg portland-ce-menta. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 15. novembra ponudbe o dobavi amper-metrov, risalnega orodja, 200 m balat-jer-men ter strokovnih knjig. Nabava poštnih obrazcev. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo licitacijo za dobavo 127 vrst poštnih obrazcev. Licitacija bo dne 19. novembra t. 1. ob 11. uri v pisarni rač. ekonomnega odseka. Pogoji v pisarni podpisane direkcije. Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 14. novembra ponudbe o dobavi raznega materiala (kabli, žice, izolatorji, črpalke itd., itd. (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku te direkcije.) Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo pisarniških potrebščin. Licitacija bo dne 15. novembra ob 11. uri v pisarni ekonomskega Odseka direkcije pošte v Ljubljani. 5%' kavcija najkesneje do desetih na dan licitacije. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 16. novembra ponudbe o dobavi 100 rudarskih krampov. Pri Upravi državnih monopolov v Beogradu bo dne 14. novembra ofentna licitacija za dobavo 23.000 kg žebljev. Dne 17. novembra bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije dlrž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 221 grafitnih loncev in 45.072 kg livarskega grafita. — (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljaini, Ljubljanski dvor, soba 194, vsak delavnik med 10. in 12. uro.) Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 16. novembra ponudbe o dobavi 10 polžastih prenosnikov; do 23. novembra pa o dobavi 3000 vžigalnikov aa karbidlne sve-tiljke. Pri Vojno-tchničncm zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 17. novembra za dobavo jeklenega rnaileriala; dne 19. novembra za dobavo 1 električne peči za vlivanje jefcla; dne 22. novembra za dobavo 2 gumiastih spiralnih cevi, 200 m platnenih gasilskih cevi, 10 m cevi za vodo, 3000 m parovodnih cevi, 15 parov gumijastih rokavic in 15.000 m svilenega platna; dne 23. novembra za doba- vo 65.800 pol smirkovega platna, 5000 kosov steklenega papirja, 24.000 kg strojnega olja, 1500 kg avto-olja, 2000 kg cilindrske-ga olja, 2100 kg rumene masti, 9000 kg bencina, 1000 kg turbinskega olja, 160 kg vazelina, 4700 kg petroleja, 1000 kg lanenega olja, 20.000 kg ribjega olja, 10.300 kg govejega loja, 15.000 kg mineralnega olja, 2000 kg cerezina, 278.400 kg nafte, 4250 kilogramov repičnega olja iM.; 'dne 24. novembra za dobavo večje množine usnja; dne 26. novembra m dobavo 14,000.000 etiket za kartonske škatle; dne 28. novembra za dobavo 8100 kg železne pločevine, 120.000 vijakov, 3000 kg pocinkane pločevin© in 1000 kg cinkaste pločevine. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 15. novembra ponudbe o dobavi javorovih desk, 27 m3 hrastovih tesanih gred in 1750 kg železne pločevine. Dne 10. novembra bo pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 84.000 kg fižola, 52.000 kg riža, 25.000 kg ješprenjčka, 25.000 kg zdroba, 25.000 kg testenin, 10.000 kg svinjske masti, 1600 kg kave, 900 kg kavinih konzerv, 2000 kg praženega ječmena, 600 kg paprike, 3500 kg kisa in 260 kg čaja. (Pogoji so na vpogled pri komandi.) Vsi oglasi in pogoji so na pogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, če ni pri oglasu samem drugače navedeno. Kvote in dvostranske trgovinske pogodbe na trg. konferenci v Parizu Dne 19. oktobra je zboroval v Parizu svet Mednarodne trgovinske zbornice, ki je razpravljal predvsem o sistemu kvot, kakor se zdaj uvaja v mnogih državah. — Konferenca v Parizu je ta sistem obsodila, govorili so v tem smislu izvedenci vseh dežel. Predložena resolucija ugotavlja, da sistem kvot uničuje normalno kapaciteto trga z uvajanjem umetnih trdot. Konferenca poziva vse vlade, da za čas tega sistema upoštevajo naslednja dejstva: predvsem se ne smejo dvigati carine, davki in druge dajatve, naložene na blago iz kvot. Kvote bi se morale dovoljevati za določene dobe, spremembe pa že vnaprej določiti in ne čakaiti do zadnjega trenutka. Upoštevati bi se morala tudi možnost za sklepanje rednih takih pogodb za primerne kvote. Vsaka država bi morala imeti pravico popolno izrabiti dovoljene kvote brez vseh nadaljnjih administrativnih omejevanj. Enako ostro je kritizirala konferenca tudi sistem dvostranskih trgovinskih pogodb, t. j. pogodb med po dvema državama. Namen teh pogodb je ustanoviti popolno biilanco med dvema, neglede na ostale države. Take pogodbe so nasprotne načelu kupovanja na najcenejšem trgu, povzročajo visoke cene, manjšajo kupno moč iin umetno kvarijo ter spreminjajo normalne trgovinske poti. Popravljajoč bilanco med dvema motijo razmerje z ostalimi. Upniške dežele tvegajo svoje dohodke iz investicij, ko hočejo za vsako ceno doseči in imeti trg. ravnotežje, kajti samo tristransko trgovanje omogoča plačilo mednarodnih dolgov. Nove investicije, ki so potrebne za obnovo trgovine, so v nevarnosti, ako dežele ne bodo smele svobodno uporabiti teh kreditov na najbolj dobička-nosni način, to je s kupovanjem na najcenejših trgih. HEunanja irgcvina Francoski trgovinski minister Lamou-reux odpotuje v Moskvo, da sklene trgovinsko pogodbo s sovjeti. Bolgarska je do konca oktobra izvozila 3500 vagonov grozdja. Avstrija je izvozila v prvih 09mih mesecih t. 1. v Palestino blaga za 5,5 milijonov šilingov, za 0,8 milijonov šilingov več ko v istem času lani. Med sovjetsko vlado in znano angleško družbo za pridobivanje zlata na Leni je po dolgih letih pogajanj končno prišlo do sporazuma. Vsebina sporazuma pa še ni znana. Djp. Pirčeva sladna kava je prvovrsten dcmac izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pi|a£o za Vas in Vaše otroUe. P,rfeva sladna kava je prav prijetnega okusa in io pijo odrasli kot otroci z užitkom. : ■ ■ ==