* .--.i•. ■• ■■'■•Sgffi
H Mi>»8t«f>J ratura to^^
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
Return Po«U|« Gurulnd.
S* . J**««*« Slovenian Weekly in the United State* of America.
Issued every Wednesday
Subscription rate;
For mciukan y«*rljr----$1.20
Fm non nwmk.fi ......$2.00
For am a Countri««..... $3 00
Telephone 1048*




■
Največji slovenski v Združenih državah.
Izhaja vsako sreda.
Naročnina:
Za člana, ea leto .....
Za Milena.......
Za isM*Mlro.........$3.00
NASLOV
aredMiltra in Mprtraiitra imt
1004 N. Chicago Street, Joliat, lil.
Telefon; 1048
...........- CARNIOLIA.N SLOVENIAN CATHOLIC UNIONi
Ent« rad as Second-Class Matter December 9, 1920,nt the Poet Offiee al Joliet. Illinois, Under the Act of Auynst 24, 1812
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED P0R IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3,1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
Stev. 23. — No. 23.
JOLIET, ILL., 7.vJUNIJA (JUNE) 1922.
Leto VIII. — Volume VIII.
Razne vesti.
Hud udarec za delavske unijei Washington, D. C., 5. jun.— Že od leta 1919 se je vlekla tožba Coronado premogovne družbe v Arkansasu, ki je povodom tedanje stavke sodnijsko zasledovala znano unijo premogarjev IT. M. W. of A. češ, da ji je ta unija vsled stavke prizadela mnogo škode. Okrožno sodišče države Arkansas je v prvi instanci premogarsko organizacijo obsodilo v plačilo $200,000 odškodnine.
Danes je o tem izreklo vrhovno zvezno sodišče svoje mnenje, toda žal v škodo organiziranega delavstva. Nadsodnik Ta ft in bivši predsednik Združenih držav se je izjavil, da so vse delavske organizacije podvržene sodnijskemu postopanju v slučaju, da prekršijo znani Shermanov protitrustni zakon. Sodnija pri tem nič ne vpošte-va dejstva, so li delavske unije inkorporirane ali ne. Vsled tega bodo morale delavske unije trpeti in plačati vsako ma-terijelno škodo, povzročeno povodom kake stavke.
Vendar je vrhovni sodnik Taft v slučaju Coronado stavke premogarsko unijo A. M. of A. oprostil z t žirom na to, ker je bila navedena stavka bolj lokalnega pomena, in so bili v isto zapleteni samo stavkarji, ne pa direktno premogarska unija. Na podlagi tega sodnijskega odloka ne bo treba uniji U. M. W. of A. plačati že določene ji kazni; poleg tega bo tudi nazaj dobila za $600,000 vrednosti Liberty bondov, katere je morala položiti kot varščino.
Premogarska stavka v Co-ronadi se je vsled tegai pričela, ker so hotele kompanije uvesti takozvani "open shop" sistem po načrtu iz leta 1914.
Vojaški "bonus".
Washington, D. C. 4. junija. — Perciče vprašanje o zakonu vojaškega priboljška, ali "bo-liusa" pride tekoči teden pred senatsko zbornico v rešitev; tako poroča senator McComber iz Severne Dakote, načelnik tozadevnega finančnega odseka.
Zadnji teden je bilo v tem odseku oddanih za MeComber-jev zakonski načrt 9 glasov proti 4, da naj bi se s 1. jan. 1923 vojakom pričelo izdajati posebne certifikate v svrho izplačila njih bonusa. V obče vlada med senatorji sodba, da bo predlog vojaškega bonusa pri končnem glasovanju sprejet.
Žrtev poklica.
Chicago, 111. 3. junija. — Danes se je vršil krasen pogreb za pokojnim chikaškim zdravnikom Dr. D.E. Costainom, ki je predvčerajšnini po daljšem bolehanju umrl. Bolezen si je nakopal v svojem poklicu, s tem, da je pri pravijal posebne vrste narkozo za operiran-ce. Po njegovem načinu je bilo zadnji čas samo v Chicagu vporabljenih nad 30,000 nar-koz.
Platforma guvernerske kan-didatinje.
Topeka, Kans. 5. junija. — Gdč. Helena Pet ti grew je pri državnem tajniku danes vlažila naznanilo, da bo pri prihodnjih volitvah nastopila kot kandidat in ja za guvernerja ita republikanskem tiketu. Njena glavna platforma je: zo-petna uvedba prodaje vina in piva, Navedena kandidati-nja ima sirom drž&ve mnogo pristašev, osobito onih, ki so se že naveličali prohibicije.
Zavezniki podaljšali rok plačila Nemčiji.
Paris, 31. maja.—Reparacij-ska komisija je danes ugodila prošnji Nemčije s te^n, da je Podaljšala moratorij za tekoče leto.

Poslanik brez države odslov-ljen iz Washingtona.
Washington, D. C., 4. jun.— Državni department je naznanil ruskemu poslaniku Boris Bakhmetevu, da ga od 30. t. m. naprej naša vlada več ne bo priznavala za vladngea zastopnika Kusije, vsled česar bo mo-raLodpotovati iz dežele... Bak-hmettov je to službo opravljal že zadnjih 5 let, ali od časa propadle Kerenskijeve vlade na Ruskem. (M tedaj je bil poslanik samo na papirju, ali brez države.
Katoliška cerkev zgorela.
Chicago, 111., 5. junija. — V predmestju Naperville je včeraj požar do cela uničil krasno katoliško cerkev sv. Petra in Pavla, ki je bila zgrajena pred 75 leti. Skupna škoda znaša okrog $75,000, zavarovalnina je pa komaj polovico tolika. V obče se zatrjuje, da je cerkev zanetila zlobna roka. Farani te fare so imeli v teku že vse priprave, da bi na jesen obhajali 75 letnico ustanovitve cerkve sv. Petra in Pavla; zdaj jim je pa ta hiša božja na veliko žalost pogorela.
Pogajanja za znižanje cene premoga.
Washington, 4. junija.—Trgovski tajnik Hoover se bo jutri posvetoval z zastopniki Zveze prodajalcev premoga v svrho znižanja cene. Ta konferenca se bo vršila vsled prošnje unije premogarjev, ki so se pritožili, da razni prodajalci premoga pri tem preveč ljudstvo odirajo.
Vsled še vedno trajajoče stavke je pričela produkcija mehkega premoga vedno bolj in bolj pojemati; produkcija trdega premoga se je pa do cela ustavila.
. Žalostna slika iz Rusije.
London, 5. junija.—Kakor iz nekega ruskega lista posneto, so dale te dni boljševiške oblasti ustreliti stosedemnajst o-trok, ki so bili okuženi na smoli ki (konjski bolezni). Te nesrečne žrtve lakote so vsled tega zbolele, ker so uživali okužene odpadke jedi. Oblasti so skupno usmrčenje teh okuženih otrok vsled tega odredile, ker prizadeti otroci niso mogli več bolečin prenašati in da bi se to bolezen še med druge ne razširilo.
K obletnici iznajdbe linotype stroja.
Prihodnji mesec bo poteklo 31 let, odkar je bil dovršen prvi linotype stroj, ki je od tedaj revolucioniral vso tiskarsko obrt.
Izumil ga je Nemec Ottmar Mergenthaler, ki je prišel v A-meriko iz Bremena dne 26. oktobra 1877 komaj 18 let star.
Najprvo je mladi Mergen-thaler delal v Baltimore, Md. pri svojem sorodniku Avgustu Halil kot pomočnik v njegovi tvornici električnih potrebščin. Po večletnem trudu je izboljšal nek pisalni stroj, katerega je izumil Charles T. Moon v White Sulphur Springs, Va. Pri tem delu je dobil Mergen-thaler prvo idejo za sestavo linotype stroja, katerega je dovršil meseca julija 1. 1885. Prvi njegov stroj je prodal listu The New York Tribune.
Tri leta zatem je bila v Brooklvnu, N. Y. ustanovljena družba "The Mergenthaler Linotype Mfg. Co." Ker se je izumitelj skregal z ravnatelji te družbe zaradi zahtevanega deleža pri patenlu7 ga jITfo tako ujezilo, da je odpotoval zopet v Nemčijo.
V kolikor se poroča, ni imel oče modernega linotype stroja dosti koristi od svoje epohalne iznajdbe, kajti glavni dobiček so mu vzeli njegovo sorodniki, ki so postali vsled tega večkratni milijonarji.
Mergenthaler je čez leta zopet vrnil v Baltimore, kjer je oktobra 1899. umrl.
Prvi ameriški papirnat denar.
Morda kdo misli, da je naš ameriški papirnat denar v rabi že od početka Združenih držav? Ne. Prve bankovce je v-lada uvedla še le pred 61 leti, oziroma leta 1861 ki so se na-zivali "demand note" (zahtevne note). Tega prvega papirnatega denarja je še za več tisoč dolarjev med ljudstvom.
Leto kasneje (1862), ko je bil ves srberni in zlati denar iz prometa potegnjen, so pričeli trgovci in podjetniki izdajati "tikete", Shin plasters", ali plačljive nakaznice, katere se je rabilo namesto drobiža. Ker je bilo preveč raznovrstnega tega papirnatega drobiža v cirkulaciji, je kongres tudi i-stega prepovedal zaeno pa dovolil, naj se namesto drobiža rabi poštne znamke; še le zatem je dala vlada tiskati papirnati denar v manjših zneskih namesto srebrnega drobiža.
Ženska obsojena na smrt.
- Atlanta, Ga., 3. junija.—Tukajšnja velika porota je danes na smrt na vešalih obsodila Mrs. Coro VinsonJter je letos, meseca marca v neki lekarni umorila svojega moža Dr. W. D. Vinsona. Dan usmrčenja je določen na 28. julija t. 1.
Gozdni podari v Minnesoti. Duluth, Minn. 5. junija. — Ker je 75 milj severno oddaljeno od Dulutha zopet izbruhnil gozdni požar, so pričeli danes čuvaji tamošnje prebivalce siliti k begu, da si rešijo življenje Ogenj se vedno bolj in bolj širi.
Papirnat denar na Ruskem.
Ker sovjetska Rusija nima ne zlata, ne srebra in ne kredita, rabi že ves čas samo papirnato valuto, seveda brez kakega pokritja. Nabava tega denarja je odvisna od količine papirja in naglice strojev za tiskanje papirnatih rubljev Naravno, da morajo v državni tiskarni noč in dan z delom hiteti ker so natiskali že za sedemnajst trilijonov teh malo-vrednih bankovcev. Ako bi današnji rublji imeli še predvojno ceno (52c za 1 rubelj), bi z-našala vsa svota ogromno v-rednost nad osem trilijonov dolarjev. S tem denarjem bi Združene države lahko plačevale vse svoje vladne izdatke in tudi vojaški bonus za Več kot dve tisoč let. Ker pa dobiš v Moskvi za en ameriški dolar že štiri milijone rubljev, znaša torej vsa vrednost ruskega papirnatega denarja (17 trilijonov) le $4,750,000.
Bik umoril farmerja. Nanitowoc, Wis.
5.
Še vedni nemiri na Irskem.
Belfast, 5. junija. — V Ulster okraju na Irskem, kjer se vrše neprestani nemiri med republikanci in angleškim vojaštvom je danes angleška ar-tilerija zasedla vse važne stra-tegične točke ob meji. Pri zadnjem spopadu med ustaši ter vojaštvom je bilo 30 oseb u-bitih, številno pa ranjenih. Angleži hočejo uporne Irce s silo zatreti, za kar vporabljajo tanke, zrakoplove in oborož?^ ne motorne čolne.
Dublin, 5. junija. — Začasna irska vlada naznanja, da je sinoči iz tega mesta zbežalo nad 400 irskih nacionalcev, katere je vojaštvo prisililo do tega. Tako beži tudi iz Ulster okraja številno Sinnfajnevcev.
Med tem ko je trajala državljanska vojna v severnih delih Irske, so uradniki svobodne države pripravljali dostav-ke k novi irski ustavi; še le na I .ta način je bil z angleško via Ido dosežen sporazum za ponov-
toza-
no mirovno pogajanje
...	devna konferenca se vrši jutri
Vfera.i je v nnselbun Cato | y Ij0IK,0nu Xe k(>uference
AVi«. rMj«r,eu. b.k napadel 66;b0 , di ^ w„ Arthur Grif-letnega tarmerja Mihaela Rie-i«... , . , , v , i • • i a i ui- -i nth, preds. irskega državnega .derer, ki je vsled zadobljenih1 ' 1	°
ran v 10 minutah umrl. Xa
zbora (Dail Eireann).
ran v lu minutah umrl. A a	...
lice mesta'je prihitel farmer- Mihael Collins in njegov mi-
jev starejši sin, oddavši na po divjanega bika štiri strele, toda žival ni hotela pustiti nesi-rečne žrtve.
Ponarejevalci denarja.
Montreal, Kanada, 5. jun. — Kanadska policija je da^es obkolila neko farmarsko hišo na otoku sv. Terezije, kjer je žive la dobro organizirana
nistrski svet za trdno upajo, da bo Anglija odobrila novo irsko ustavo. Dne 14. junija t. 1. so razpisane za Irsko splošne volitve, pri katerih bo ljudstvo določilo bodoči način vlade svobodne iBske države.
Dobra letina grozdja. Napa, Calif. — Kakor poro-tajna ča državni poljedelski oddelek, družba ponarejevalcev ameriš- kaže letos vinska trta v tukaj-kega denarja. Aretirana sta šnjem Napu okraju tako izbor-bila dta moška. Policija je v no, kot že več let ne nazaj. Sa-
Jugoslavija poskuša žito iz Kansasa.
F. D. Farrell, ravnatelj poljedelskega poskuševališča države Kansas, je dobil prošnjo od g. Mirka Korič, ravnatelja poljedelskega poskuševališča v Križevcih (Jugoslavija), naj mu pošlje zalogo raznih rvrst žita, ki raste v Kan saškem po-skuševališeu.
Jugoslovanska poskuševalni-ca preizkuša razne vrste žita in je nabrala vzorce pšenice iz raznih delov Jugoslavije in iz raznih evropskih držav. Kan-saško poskuševališče je poslalo razne vzorce pšenice, ovsa koruze in ječmena da se poskusi, kako bi ohrodili v Jugoslaviji. Poslali so jugoslovanski postaji tudi iztise svojih publikacij.
"Žalibog nismo v preteklosti imeli nikakih direktnih zvez s poljedelskim poskuse vali šč i v Združenih državah," rekel je v svojem pismu jugoslovanski poljedelski strokovnjak. "Mi znamo o uspehu vašega dela le iz druge roke, večinoma potom nemških časopisov. Mi bi bili ;'ako veseli ako bi mogli ustvariti direktne zveze z vami."	J. O. F. L. 1 S.
tej hiši našla več kot za $100,-000 ponarejenih ameriških bankovcev v večjih svotah, katere je z modernim tiskarskim strojem vred zaplenila.
mo v tem okraju se računa, da se bo v jeseni pridelalo 27.500 ton finega grozdja, za kar bo treba pri izvozu 412 železniških vagonov.
Radio plug.
Ameriški inženir Dr. John Hays Hammond, ml., ki je izumil radio vodilne torpede, radio naprave za parnike, za zrakoplove, avtomobile in za telefone, ima zdaj v delu tudi radio pluge. Več farmarjev z zapada je tega mladega izumitelja naprosilo, da naj jim sestavi najmodernejši plug za o-rati s pomočjo radio naprave. S tem strojem bo lahko kmet oral lepo doma sedeč, stroj bo pa opravljal svoje delo na več milj oddaljenem polju. Stroj, kjer ne bo treba nobenega pomočnika zraven, bo mogoče na poljuben način voditi doma s kontrolnega Stolpa.
Razstrelba na izletniškem parniku.
Buenos, Aires, Brazilija, 4. jun.—Na izletniškem parniku "VillaFranco", blizu Para-guary-Argentina meje je danes nastala razstrelba gazolina, kar je povzročilo takojšnjo smrt 90 potnikom; s težko silo se ji'h je rešilo samo 20. Ker je takoj po katastrofi več potnikov po-skakalo v vodo, se niso mogli rešiti na varno ker je bila vsa reka obdana s plameni gorečega gazolina.
Jetnik ubil jetnika.
New York, N. Y., 5. junija — Na policijski postaji v Sheeps-liead Bay, je danes aretirani Italijan John Licato ubil svojega tovarša Wm.Owensa vsled tega, ker je slednji preveč vpil v celici. Licato je svojega tovarša toliko časa z glavo ob steno tolkel, da mu je prebil lobanjo; morilca bodo stavili pred veliko poroto.
Liberti bondi dosegli nominalno ceno.
New York, 31; maja.—Danes so na borzi prvič v zgodovini vsi Liberty bondi dosegli svojo nominalno ceno; nekatere izmed njih se je celo prodajalo nad "par" veljavo. Uradniki zvezne blagajne zatrjujejo, da bodo vse te obveznice v kratkem še v ceni poskočile.
Cita Habsburg porodila hčerko.
Madrid, 31. maja. — V svoji palači Pardo v bližini tukajšnjega mesta je danes bivša avstrijska cesarica Cita porodila hčerko. Novorojenka je osmi otrok pok. avstrijskega cesarja Karola. ki je letos meseca aprila na otoku Madeira v pregnanstvu umrl.
Henry Ford predsedniški kandidat.
Detroit, Mich. 5. junija. — Wm. T. Kronberg, urednik Fordovega dnevnika zatrjuje, da bo njegov gospodar, Mr. H^nrv Ford pri prihodnjih glavnih volitvah kandidiral za urad predsednika Združenih držav. Vendar pri tej kampanji ne bo izdal nobenega de-? narja, kajti Ford se zanaša samo na ljudstvo in pričakuje' zmago na dan primarnih volitev.
Anglija zasegla ameriški parnik.
London, 5. junija.—Angleške oblasti so danes v Tralee zalivu na irskem obrežju ustavile in zasegle ameriški tovorni parnik "Seattle Spirit" iz New Yorka pod pretvezo, da uvaža municijo ustaškim Ircem, ali Sinnfajiiovcem. Po natančni preiskavi se je v resnici našlo na tem parniku večjo količino orožja in smodnika.
Za naše pečlarje.
Na Dunaju je postalo vsled minule vojne veliko pomanjkanje ženinov. Vsaka dekle, vdova ali samica se prišteva srečnim, če slučajno ujame kakega prikladnega ženina, čeravno ni bogat.
V nekem dunajskem listu je bilo nedavno čitati nad dvesto ženitnih ponudb od samih žensk. Tu navajamo samo dve taki ponudbi: "Moja hči, jako izobražena, zlatolasa, stara 26 let, ponižna in prikupljiva bo i-mela en milijon! kron dote, (o-krog $100!) bi se rada v svrho možitve spoznala s kakim uglednim gospodom."
"Brunetka, srednje postave, velikih oči z 40,000 kron ($.40) premoženja, bi se rada poročila s kakim državnim uradnikom."
Slovenski pečlarji pozor! Na Dunaju je dosti nevest! Tam dobite tudi danes za deset dol. stotisoč kron!

m
Dr. sv. Jožefa št. 2 Joliet, Ill.pl ttev novih članov za društ-s tem naznanjam onim čla-j vo; vstopnina v društvo je pro-nom našega društva, ki niso sta do konca tega leta, za vse
bili na zadnji mesečni seji, da se je na isti sklenilo sledeče:
Naše društvo se korporativ-no vdeleži dne 18. t. m. srebrne sv. maše, katero bo ta dan daroval naš g. župnik Rev. John Plevnik povodom 25 letnice s-▼ojega mašništva v cerkvi sv. Jožefa. Člani naj se zbirajo v prostorih, kjer se vrše društvene seje točno ob 10. uri dopoldne; vsakdo naj prinese društ. regalijo s sabo ob določenem času odkorakamo skupaj z drugimi društvi v cerkev k slavnostni službi božji.
Dalje je bilo na tej seji tudi sklenjeno, da se naše društvo odzove vabilu odbora faranov cerkve sv. Štefana, Chicago, 111. in se z zastavo vdeleži dne 2. julija velike slovesnosti po vodom polaganja in blagoslov-Ijenja vogelnega kamna tamo šnje slovenske farne šole in slovenskega Doma.— Ker se bo te redke siavnost i gotovo udeležilo še kaj drugih naših društev iz Jolieta, tako tudi posameznikov, bomo skušali za ta izlet najeti posebni vlak vsled znižane vožnje. Vsakdo izmed članov(ic), ki se hoče vdeležiti dne 2. julija slavnostnega izleta v Chicago, naj to kmalu »podpisanemu tajniku naznani, ali pa bratu podpredsedniku Anton Golobiču. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni predsednik, podpredsednik in tajnik. Natančen s-pored.in druge podrobnosti o nameravanem chikaškem izletu bodo pravočasno v 44 Glasilu" priobčene.
Ker bo dne 2. julija tudichi-kaško društvo sv. Janeza Kr1 stnika D. S. I), blagoslovilo s-vojo novo zastavo, se bomo na povabilo zaeno tudi te slavnosti udeležili.
S sobratskim pozdravom1 John Plut, tajnik.
novo pristopile člane.
Kakor je večinoma članom znano, je naše društvo sklenilo v korist blagajne žrebati cekin za $10,00; vsak član mora vzeti po 4 tike te, potem naj iste proda ali pa zase obdrži; zato pro-sSm vse člane, da se prihodnje seje vdeleže in vsak naj svoje tikete vzame in plača; tiketi so po 25c.
Pozdrav na vse elaiu K S KM.
Vinko Besal, tajnik.
NAZNANILO Iz urada društva sv. Jožefa št.
41 Pittsburgh, Pa.
Člane našega društva uljudno prosim, da se vsi udeležijo prihodnje redne mesečne seje dne 11. junija točno ob deveti uri dopoldne v navadnih prostorih. Na dnevnem i;edu bomo imeli več važnih točk.
Opozarjam tudi one člane, ki ostajajo ases. dolžni 1 mesee, ali več, da mora biti ves dolg plačan do 15. junija. Dobro mi je znano, da nekateri člani nalašč s plačilom ases. do zadnjega dne v mesepu ostajajo; to razvado se bo moralo opustiti. Tudi vam priporočam da si izvolite novega tajnika na Si; j i meseca julija.
John Bojane, tajnik.
Društvo Vit. sv. Jurija št. 3, Joliet, 111.
Dne 1. junija jc umrl naš Sobrat Jakob Malerič na svojem domu na 1406 Oakland Ave. v
Iz urada dr. sv. Alojzija št. 47, Chicago, 111.
Tem potom opozarfjam vse one člane, kateri mi še niso oddali spovednih listkov, da to gotovo storijo do prihodnje seje, katera se se ima vršiti dne 11. junija. Prosim da to vpo-števate, ker to zahtevajo društvena in Jednotina pravila. Jaz moram poslati natančno poročilo duhovnemu vodji K. S.K.J.
S sobratskim pozdravom Peter Kure, tajnik.
m
goriomenjenega društva, da bi bolj redno plačevali mesečne asesmente; ker ako se istih redno ne plačuje, tudi blagajna 110 more napredovati.
Tudi naznanjam, da so ases. lahko plača na gori označenem naslovu dvakrat v tednu: v sredo zvečer in v nedeljo dopoldne.
^ S sobratskim pozdravom
John Baboshek, tajnik.
604 —■ 1st Ave.
Milwaukee, Wis.
NAZNANILO.
Iz urada dr. Marija Čistega
Spočetja, št. 85, Lorain, O.
Ker se vrši cerkveni "fair" drugo nedeljo t. m., ,to je na dan, ko se ima vršiti mesečna seja našega društva, se je sklenilo, da se omeji redna mesečna soja za junij, pobiral se bode le asesment.
Pobiranje, oziroma plačevanje asesmenta se prične ob 12:30 popoldne v navadnih prostorih.
Prosim vse sestre, prinesite, ali pošljite svoje doneske rano, da ne bodemo zadržavali prostora,ker bi s tem mogoče delale nepriliko cerkvenim prireditvi
S pozdravom
Angela A. Kovan, tajnica.
Iz urada tajnika dr. sv. Jurija št. 64, Etna, Pa.
S tem prosim vse one naše člane, ki mi še niso izročili potrdila o opravljeni velikonočni spovedi, da to zanesljivo
starosti 56 let.- Pokojnik jc'store na prihodnji redni ruese-
hil rojen na Krupi, fara Semič. V Ameriko je prišel pred 34 leti. Tukaj zapušča užaloščeno družino in sicer soprogo, sina 111 tri hčere, vsi odrasli. Rft-njki je spadal 26 let v naše društvo Vit. sv. Jurija št. 3, K.S. KJ. katero mu je priredilo dostojen pogreb. Družini 111 sorodnikom izrekam v imenu našega društva iskreno sožalje. Pokojniku pa večni mir in pf>-ko j !
čni seji dne 11. junija. Ako je 1.
Chisholm, Minn.
Dne 27. maja, 20 minut čez poldne t. 1. je po dolgi , in mučni bolezni umrl v Nopeming Sanitarium, naš rojak in sobrat Karol Baraga. Pokojnik je bil doma iz vasi Pudob, fara Sta-
ritrg pri Ložu 11a Notranjskem. Star je bil 37 let. Spadal je k drpštvu Friderik Baraga št. 93 K.S.K.J.
Pogreb se je vršil v torek 30. maja ob 8, uri zjutraj s sv. mašo. Društvo se je pogreba korporativno udeležilo in mu darovalo krasen venec.
Pokojni zapušča tu na Chis-
holmu žalujočo ženo, pet sinov in eno hčerko. Najmlajša sinčka dvojčka sta komaj po 8 mesecev stara. Hudo prizadeti družini izrekam globoko so-žalje, pokojnemu pa naj bode lahka ameriška zemlja!
John Sterle.
ste mu pred hišo žalosti zapeli žalostinke, tako tudi v cerkev in iz cerkve.
Pogrejb se je vršil dne 19. maja s peto sv. mašo zadušni-co, od tam pa na katol. pokopališče v Bulilu.
Počivaj sladko naš nepozabni Leo in prosi za nas, da se enkrat zopet snidemo tamkaj nad zvezdami. Naj ti bo lahka žemljica! Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: J0I111 in Marija Panijan, starši; Jožef, Matt in J0I111 ml. bratje.
Popravek in zahvala.
V št. 20 4'Glasila "je bila pri-občena zahvala . vsem onim društvom K.S.K.J., ki so kaj darovali za mojega umobolne-ga moža Frank Pirša, »člana dr.
fda kateri član to dolžnost j št. 61. Priobčeni so bili tudi zanemaril, naj posledice sam!zneski vsakega društva, pose-sebi pripiše.	jbej. žal, da se je pri društvu
pri lično že dobro, radi tega bi bilo svetovati, da se zastale a-ses. društvu plača; posebno pa oni, katere društvo že celo leto čaka.
Tudi naznanjam, da se je 11a-
Iz urada društva sv. Družine št. 5, La Salle, IU.
se naznanja članom in članicam goriomenjenega društva, da je društvo 11a svoji red in mesečni, seji sklenilo in potrdilo , drf plača vsak član in članica $1.00 (en dolar) za pokritje uradnih stroškov.
Ne govori se o tem, ali dobi podporo ali ne; uradni stroški se morajo pokriti za kar plača vsak član in članica $1.00 in sicer lahko na 4 niesecece po 25 centov in to je: junija, julija, avgusta in septembra.
Prosim, da t,o naznanilo pre-čit.itL* in tudi vpoštevate, da se ne bode morda prebacivalo da to sam odber dela.
S bratskim pozdravom Frank Strehar, tajnik.
Jožef Panian, tajnik dr. št. 3. še društvo udeležilo parade povodom blagoslovi jen ja nove hrvatske cerkve sv. Nikole v Millvale, Pa. "(Benett); ali žalibog v tej paradi so bila samo društva naše K.S.K.J. 111 to: št. 64, 89, 163 in nekoliko članov dr. št. 50 in 33, tako da smo parado tvorili večinoma Slovenci; pri tej paradi ni bilo nobenega hrvatskega društva. — Tukaj v Etni je neko, 350 članov broječe hrvatsko društvo pa je od parade zaostalo. Pač žalostno ! S pozdravom
John Skoff, tajnik.
NAZNANILO
Iz urada tajnika dr. sv. Uoka št. 15 K. S. K. J. v Pitsburghuf Pa. se naznanja vsem članom našega društva, da se .je na zadnji mesečni soji sklenilo,da naj člani začno agitirati za pri-
Iz urada tajnika dr. sv. Janeza Evang. št. 65, Milwaukee, Wis.
S tem naznanjam članstvu našega društva, da sem prevzel tajništvo dr sv. Jan. $vang. št. 65, namesto bivšega tajnika, ki je odpotoval v staro domovino. Vsled tega prosim, da naj so" vsa pisma in poročila pošiljajo na naslov: John Baboshek, 604 — 1st Ave. Milwaukee, Wis.
Zaeno tudi opozarjam člane
Je
darovalo $2.77 ne pa samo $2.27; to naznanjam v blagohoten popravek.
Dalje sem prejela podporo še od sledečih dveh društov: štv. 57 znesek $5.00; št. 165 znesek $3.00; skupaj $8.00. Zadnjič izkazana prejeta podpora $147.-32, danes izkazana $8.00 torej sem prejela vsega skupaj $155.-32,
Tem potom izrekam še en krat iskreno hvalo vsem društvom za naklonjeno mi podporo. Dobri Bog naj Vam to obilno poplača z ljubim zdravjem in srečo.
Ostajam s pozdravom vsem skupaj hvaležna
Barbara Pirša. •
Youngstown, Ohio, 28. maia 1922.
Cleveland, Ohio. Cenjeni g. urednik:
Blagovolite priobčiti to kratko pojasnilo, ki ga Vam tukaj pošiljam o naši najlepši Marijini družbi v slovenski naselbini fare sv. Vida.
Kako lepo to društvo napreduje, to le tisti ve, kateri je že Jlje časa V tej fari in redno zahaja ob nedeljah k sv. masi.
Pred par leti je bilo skoraj Nuno šolarce videti pristopati mesečno k mizi Gospodovi. Sedaj je pa že dve leti tega, ko
sem opazila, da tako lepo in veliko število mladih gospodičen roduo vsaki mesec sprejme skupno sv. obhajilo na prvo nedeljo.
Kako ganl'jivo je ko toliko mladih deklet skupno koraka v cerkev in med sv. mašo poje najkrasnejše Marijine pesmi.
Jaz pac ne morem timet i, kako je vendar mogoče gospodu župniku tako dober uspeh 1-meti pri mladih dekletih, ki i inajo toliko nevarnosti med svetom. Slišala sem sledeče besede nekaterih tuji ljudi, ki so prišli prvo nedeljo v cerkev sv. Vida: 44Mnogo Marijinih družb smo že viejeli, ker smo bili že v več farah in cerkvah, a take lope MarijineDružbe pa še nismo videli tukaj v Ameriki kakor je baš v toj naselbini."
Ali ni to čast naši slovenski naselbini«, kjer se nahaja toliko dobrih deklet, ki tako redno skupno sprejemajo sv. zakramente f Tudi starši so lahko ponosni, ako imajo kako hčer, ki spada v Marijino družbo.
Nekatera dekleta so mi povedale, da vsa dekleta,, katere so dobra ali se vsaj ^potrudijo
ostati 11a pravem potu, sprejemajo mesečno z Marijino Družbo sv. Obhajilo; kakor pa hitro katera s prave poti zaide, takdj ipreneha sprejemati sv. zakramente in počasi se 11a ta na^in sama izključi iz Marijine Družbe. Nekatere se poboljšajo, ako še niso čisto i>okvar-jene, ker takim se pošilja večkrat kako malo pisemce in svarilo.
Večinoma so pa dekleta tukaj vse pridna katera spadajo v Marijino družbo, vsaj tako si
mislim kadar vidim tako ogromno število mladih deklet pri sv. obhajilu. Človeku se ti^ko ganljivo dozdeva, da mi večkrat solzo v oči stopijo ka-! dar jih vidim. Pač morajo ta dekleta dobre stariše imeti, ker drugače si ni mogoče misliti, da bi se mogle dekleta zo- L	.. , I . ® postavljati sovražnikom Ma- ia v Slovenija" dvorani lepo rijine družbe. siavnost povodom zaključka 'Samo še nekaj manjka v na- jžol*ke£a Ie.ta* Ta veselica bo ši fari in to je: 44I)ruštvo sv.!v Pm vrstl namenjena za mla-
Alojzija" Mladih fantov pa še (Ii,1(>* 1>a tudi tKlnLsli so dobr°-nisem nikoli videla skupno sprejeti sv. zakramentov. Kavno tako se mi dozdeva, kakor da ne bi bilo nič fantov v tej fari. - Ako bi se fantje tako pokazali vsak mesec v cerkvi kakor dekleta, potem bi bila naša fara sv. Vida ena izmed najboljših.
"Morebiti bodo nas gospod župnik še za fante kako društvo sv. Jožefu ali sv. Alojzija u-stanovili f ker ne morejo vsega na enkrat storiti, akoravno se tako trudijo, da so že svoje zdravje zapravili v tej fari, ker to lahko vsakdo spozna, kdor jih vidi in pozna. S pozdravom
Mrs. Marija Zupančič.
Lokalne vesti.
NAZNANILO IN VABILO.
S tem se naznanja ^članom Najsvetejšega Imena fare sv. Jožefa, da je društvo na redni seji, dne 4. junija, sklenilo da se korporativno vdeleži jubilejne sv. maše dne 18. junija ob 10:30 dopoldne. Kakor že vsem članom znano, bode daroval srebrno sv. mašo naš č. g župnik Rev. J. Plevnik.
Ker je društvo N. S. I. strogo katoliško, zato nas tudi veže verska dolžnost, da se te sv. maso gotovo vsak član korpo rativno, to je z društvom udeleži.
Člani naj se zberejo v stari
li točno ob 10. uri, da se potem razvrstimo. Naj ne bo ne enega člana, ki bi izostal, kajti, ta redka siavnost se nam ne nudi vsako leto; mnogo iz med nas je še ni doživelo in zopet je mnogo iz med nas ne bo.
Tore^j še enkrat se opozarja vse članstvo, da se gotovo polnem številu zbere z regalja-mi dne 18. junija ob 10. uri dopoldne.
S sobratskim pozdravom o-staja Vam udani -
Odbor, o , Šolska siavnost.
V torek, dne 13. t. m. popoldne ob drugi uri bodo priredili učenci in učenke; višjih razredov naše farne šole sv. Jože-
Bulil, Minn. Naznanjamo vsem sorodui-i:om, prijateljem in znancem žalostno vest o nepričakovani mrti našega ljubljenega sina in brata Leo Panijan-a, ki je u-n;rl dne 17. maja v najlepši dobi 20 1qJ in pol , po kratki bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoče. Bil je nad vse priljubljen mladenič pri svojih tovariših. O11 je bil e-den izmed prvih rojen v tej naselbini; priden in posten fant, tako da ga bodo njegovi starši in prijatelji vedno pogrešali.
Stem izrekamo zahvalo vsem onim, ki so ga obiskovali za časa bolezni, ali so ga prišli kropit na mrtvaškem odru. Le-pa^vala za darovane vence in sv. mašo in vsem onim, ki so se vddežili pogreba ter ga spremi iT* zadnjemu počitku. Hvala fantom, ki So nosili krsto in članom društva S.N.P.J., ki so Se za pogreb toliko potrudili in mu preskrbeli godbo na zadnji Poti. Hvala Vam pevci, ki
došli, pred vsem stariši !
Glavna, ali velika šolska slatnost graduantov te šole se pa vrši v četrtek dne 15. junija ob |M>1 8. uri zvečer tudi v farni 4 'Slovenija'* dvorani. Spored te vsakoletne prireditve naše šolske mladine bo osobito letos lep in bogat, vsled česar naj nihče tega večera ne zamudi ! Imena letošnjih graduantov farne šole sv. Jožefa priobčimo prihodnjič.
Slovesno sv. obhajilo.
Na binkoštno nedeljo pri osmi sv. maši se je vršilo slovesno sv. obhajilo za učenke in učence naše farne šole sv. Jožefa. Vseh teh srečnih obha-jancev je bilo 100; dokaj lepo število !
v Dolgo vrsto svatovsko oblečenih deklic in dečkov so pripeljali v cerkev, domač g. župnik, Iiev.Plevnik in čast. šolske sestre, med tem ko so zvonovi v stolpu to novo in mlado Kristusovo armado s potrkavanjem slovesno pozdravljali. Da jim pa izkažejo ,tudi odrasli farani čast, jim jc društvo Naj svetejšega Imena naredilo dolg špalir, kar je naredilo krasen prizor.
Sv. mašo je daroval naš, za mladino vedno vneti g. župnik Rev. John Plevnik, ter je imel 1 mlade obhajance tako krasen in v srce segajoč govor, da je pri tem marsikakemu očetu in materi porosila solza veselja, .spomina in ranljivosti. G. župnik je povdarjal velik pomen prvega, ozir. slovesnega sv. obhajila, ki mora biti najsrečnejši dan za vsakega kristjana v celem življenju. Dalje je čestital mladini, njih sta rišem, šolskim sestram i 11 celi župniji 11a pridobitvi toli-
ko no\Hh častilcev Presv. Reš-njega Telesa.
Najbolj ganljiv jet bil prizor za časa obhajan ja. Lepšega reda, točnosti in nastopa med obhajanci bi ne mogli izvršiti niti najbolj izvežbani vojaki; vse je šlo kakor po nitki. Pri tem gre največ priznanja g. župniku, g. kaplanu in čast šolskim sestram, ker so privadili malčke na tako vzoren red.
Srečna mladina ! Nikdar ne pozabi tega ]>omembnega dneva !
Poroka.
Dne 31. maja se je v cerkvi sv. Jožefa poročil rojak Anton Papež, z gdč. Terezijo Težako-vo starejšo hčerko preds. porotnega odbora K. S. K. J. Martin Težaka. Oba novoporočen-ca sta bilo rojena in vzgojena tukaj v Jolietu. Želimo jima v novem stanu mnogo sreče, zdravja in blagoslova božjega!
Smrtna kosa.
Dne 1. t. m. je v bolnišnici sv. Jožefa vsled ponesrečene operacije na mehurju umrl rojak Jakob Malerič star 56 let, večletni član dr. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. Tukaj v Jolietu zapušča ženo Katarino, sina Avgusta in tri hčere: K oz al i j o, Katarino, in Marijo, omož. Nelson. — Pokojnik je bil doma iz Krupe pri Semiču 11a Dolenjskem; tu v Ameriki je živel 34 let. —Naj v miru počiva!
Izlet Jolietčanov v Chicago.
Ker se je naša sosedna slovenska naselbina v Chicagu že večkrat odzvala pobavilu Jolietčanov s tem, da se je vdeleži-la kake naše večje slovesnosti, bomo dne 2. julija t. 1. zopet obiskali naše vrle sosedne rojake povodom blagoslovljenja vogelnega kamna tamošnje farne šole cerkve sv. Štefana.
Letos, dne 2. julija bo za slovensko naselbino v Chicagu velik dan. Navedene sti se bo vdeležih) številno slovenskih in drugih duhovnikov mnogo domačih ter aiueri-
kanskih društev. Po dovršenem polaganju vogelnega kamna popoldne ob 1. uri se vrši v Češko-ameriški dvorani slavnostni banket, 11a katerem bodo govorili chikaški župan Mr. Thompson in več drugih uglednih Američanov; nastopilo bo tudi veČ slovenskih govornikov, pevskih društev in klu-H>v s svojimi pevskimi točkami.
Že danes apeliramo 11a cenj. občinstvo jolietske naselbine, da naj ne zamudi tega redkega slavnostnega dneva v Chicagu. Naslov našega centralnega tozadevnega pripravljalnega odbora in druge podrobnosti bomo pravočasno v 4'Glasilu" priobčili.
(Politični oglas.) PRIPOROČILO.
V šestem okraju v St. Louis County, Minn, za okrajnega komisarja (County Commissioner) se uljudno priporoča Charles Penttila vsem Slovencem, da bi ga podpirali pri primarnih volitvah dne 19. junija t. 1. in pri glavnih volitvah dno 7. novembra. . Kot za časa mojega termina v tem uradu sem vedno vse storil ter gledal kar sem mogel, da sem v prvi vrsti vstregel Slovanom. To spričuje, da so bili vodilo Slovani zaposleni po cestah in potih, in kakor veste sem imel tudi za delovodjo (bo-ssa) vašega rojaka skozi vsa službena leta mojega « službovanja, kar tega ni bilo zadnjih par le,ts ko je bil drugi na moje mesto izvoljen. Z velespoštovanjeui Charles Penttila. Eveleth, Minn.
Na prodaj
imam dve telici za rejo, ena stara 1 leto, druga 2 leti. Prodasta se po ceni pri M. Wardjan . - 1024 Wilcox St.
Joliet, 111.
-r
GLASILO K. & K. JEDNOTE. 7. JITNTJA 1922.
ff
ZA RESNICO.
Osemnajst obrambnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v
Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka stolni kanonik
Tz zbirke: "Za resnico" v LjubHani 1921. Založba prodajalne K. T. D. H. Ničman.
(Nadaljevanje.) -NEUMBJOČI. II.
Ljudje smo neumrjocL tako je prepričanje celokupnega človeštva, tako zahteva naše srčno koprnenje po sreči in naš Čut za pravico. Vemo pa, da naše. telo umrje. Jasno je tedaj, da je v polnem pomenu besede neumrjoča le naša duša. Ta se v smrtni uri loči od telesa in gre takoj v večnost po svoje plačilo. A telo? Telo položimo v zemljo, da segnije in strohni. In tako je telesa konec za vekomaj? Ne! Tudi naša telesa bodo neumrljiva.— Staro ljubljansko pokopališče pri sv. Krištofu ima nad svojim prvim vhodom napis, ki ga krajšega in lepšega ne more i-meti nobeno pokopališče. fina sama beseda: Resurrectu-ris! — Tem, ki bodo vstali! Da, tem, ki bodo vstali, so posvečene naše božje njive; tem, ki bodo vstali, so postavljeni naši nagrobni spomeniki ;~te, ki bodo vstali, hodijo obiskat naše misli, naše želje,, naša srca, polna svetega upanja, da jih bomo — mile in ljubljene svoje — nekdaj zopet videli v njijiovih telesih, s tistimi obrazi, ki so nam tako znani, ki zmerom sanjajo o njih naše duše, s tistimi očmi, ki so nam kakor zvezde svetile, s tistimi rokami, ki sio nam toliko dobrot delile... v-se tiste kot nekdaj.... in oni bodo videli in objeli nas, ki se bomo tudi prebudili iz zemlje, kakor se prebudi žitno zrno, ki je bilo vsejano in je umrlo v
črni prsti---- Vsi, vsi bomo
vstali nekoč q>o telesu: naše duše se bodo zopet združile s telesi in potem bodo tudi ta telesa živela vekomaj. Verujem v vstajenje mesa! Ali je ta vera resnična? ali je gotova! Popolnoma resnična in popolnoma gotova!—
Na j odprem danes najprvo knjigo božjega razodenja, da vam podam iz njenih besed pričevanje za naše telesno vstajenje poslednji dan! — Gospod Jezus nas v 5. poglavju evangelija sv. Janeza zagotavlja, da i-ma oblast, obujati ne samo od smrti greha, marveč tudi od telesne smrti. Potem nadaljuje: — Ne čudite se temu; ker ura pride, ob kateri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sina božjega. In bodo prišli, kateri so dobro delali, v vstajenje življenja, kateri pa so hudo delali, v vstajenje obsodbe. (Jan. 5,28—29.) Jasna beseda! Dvoje vrst vstajenja bo: v žil jen je, v pogubo — kakšna usoda bo pač doletela dušo koj ob smrti. Toda vstajenje bo za vse. Vsi,
teri med vami, da ni vstajenja mrtvih? Ako pa ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Ako pa Kristus ni vstal, tedaj je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi naša vera. (1. Kor. 15, 12—14.) To se pravi: Če mi ne bomo vstali, tudi Kristus ni vstal. Zakaj Kristus in mi smo eno telo — mi udje, on glava — in kjer so udje, ,tam je glava. Če pa Kristus ni vstal, ali je potem premagal smrt? In če ni premagal smrti, tudi ni premagal greha in ne zadostil za nas, zakaj smrt je kazen za greli. Če pa Kristus ni izbrisal greha, so prazne naše besede, ko oznanjamo, da imamo odpuščen je grehov in večno življenje, in naša vera je torej prazna____Toda Kristus je resnično vstal, kakor vam vem jaz na svoje oči pričati — torej naj nikar nihče ne dvomi tudi o našem vstajenju! —
Po apostolih so bila tudi vsa prva stoletja krščanstva docela prepričana o teilesnem vstajenju vseh ljudi. UčenikiCer-kve, kakor Justin, Atenagora, Tertulijan, Irene j so o vstajenju napisali posebne spise. In Tertulijan 11. pr. začenja svojo razpravo tako: — Trdno zaupanje kristjanov je vstajenje od mrtvih; po tem smo verni. To verovati nas sili resnica. — Toda kaj — ali mar ni imel te vere že stari vek, davno pred Kristusom Odrešenikom? Poglejte ubogega J oba! Vse je izgubil in strašno trpi na svojem telesu. Ob bogastvo je, ob družino, ob dobro ime — in s tako grozno boleznijo je udarjen, da se ga boje njegovi bratje in bližnji in znanci. — Moji domači in moje dekle so me kot tujca imeli, toži sam. — Svojega hlapca sem klical, in ni odgovoril, z lastnimi ustmi sem ga prosil. Moji ženi se je gnu-silo nad mojo sapo.... Mojim nekdanjim, svetovalcem se je studilo, in katerega sem najbolj ljubil, je bil moj zoprnik. (Job, 19 nsl.) Nič čudnega. Kakšen pa je v svojem telesnem razdejanju! Strašen pogled! — Na moji koži vise moje koristi, ke.r je izginilo meso, in samo ustnice so okrog mojih
zob ostale____ (Tam.) — In
glej, kakšno upanje .tolaži trpina v tej grozni telesni in dušni bolečini ? Ali to, da bo ozdravel na zemlji? da se bodo po-
dil k večnemu življenju. — In ko so od tretjega zahtevali jezik, on na povelje jeszik pomoli in rok« srčno iztegne in z zaupanjem reče: — Iz nebes imam te ude, pa zavoljo božjih postav jih sedaj zaničujem, t. j. se ne menim zanje, ker jih upam od njega (tam gori) zopet dobiti .... In ko je četrti že umiral, je tako govoril: — Dobro je, da imajo ti, ki so po ljixleh v smrt dani, upanje v Boga, da jih bo spet obudil.... (2. Mak. 7, 9 nsl.)
Toda bodi dovolj teli določnih in jasnih pričevanj! Kako pa bi le mogel Bog drugače ravnati z našimi telesi, nego da jih poslednji dan zopet oživi in jih vrne njihovim dušam, katerim so bila tovariši na zemlji? Ali ne bi duši, ki je po svoji naravi s skrivnostno vezjo navezana 11a telo, v večnosti nesreča manjkalo, če bi ji manjkalo telesa? Vzemite dušo pravičnega: ali ne bi tej duši manjkalo nečesa do popolnega blaženstVa, če bi ostalo njeno naravno .teženje po zopetni združitvi s telesom, s katerim je bila 11a zemlji zlita v najlepši umotvor božjih rok — č>e bi to njeno teženje po zopetnem celem človeku ostalo neizpolnjeno? Resnično da bi radost ne bila čista. A dobrota božja bo hotela, da je» mera blaženos-ti v večnosti dovršena, navrlia-na — in zato ne bo odrekla dušam nobene želje____lil kaj —
ali nista duša in telo na zemlji skupaj služila Bogu, svojemu najvišjemu Gospodu? Ali ni bilo čisto telo, v katerem je prebivala krepostna, sveta (Tuša, Gospodu najlepši in najljubši tempelj na zemlji? Kaj bo zgodba od kamna in lesa, od zlata in srebra! Telo človekovo poglejte! Toni tempelj, v katerem se moli, to je tempelj, ki sam moli svojega Stvarnika! Glejte, kako poklekujejo kolena; kako se klanja pred Bogom cel život! Glejte, ta pobožna usta, kako se pritiskajo 11a mrzli kamen zemlje, da poljubljajo Bogu posvečene kraje; glejte te oči, kako strme v tebernakelj, kako se polnijo
z ljubezenskimi solzami____To
srce — kako utriplje Bogu naproti; te roke — kako se dvi gajo proti nebesom, kako bi hotele podati spoštovanje in lju bežen srca naravnost pred pres
tol Večnega----čujte ta jezik,
kako govori in prepeva čast Gospodu in kliče vsem stva rem, naj oznanjajo slavo njega,
Najvišjega----Ne dovolj! To
telo človekovo služi Bogu tudi z deli ljubezni do bližnjega. Srce človekovo čuti tujo bolečino in njegova roka dviga padlega, drži slabega, briše solze ob
novo življenje, v steblo in klat? Ali je 011 tisti ali ni, ki je v zaničevano gosenico položil moč, da — potem, ko si je pri pravila grob in v njem omrtve la — nenadoma spet prodre svojo rakev in kot blesteč metulj sfri'ota v božji dan? Ali je- Bog tisti — ali ni, ki vso naravo, po zimi v grob položeno, vsako pomlad spet zbuja v pestro in bohotno življenje? In nazadnje: Ali je on tisti —■ ali ni, ki je vse, kar je, nekoč priklical iz niča? Fiat! Bod5! —
In bilo .je!----I11 njemu da je
pretežko spet oživiti to, kar je mrtvega, ki mu ni bilo težko o-živeti to, česar bilo ni ?' O11 da
ne bo znal najti prvin našega telesa, raztresenih v naravi, ki jih je znal poiskati v 'brezdan-jem brezdnu, kjer je vladal sam
niča nič?____Ah, kako si pač
predstavljate njega, ki najvišje misli o njem niso njegove veličine niti medel sled!.... •
Z lahkoto bo stvarilna božja vsemogočnost dovršila tudi ta čude. Tromba sodnega dne bo zapela, glas Sinu božjega bo odjeknil od štirih, strani neba in zrak in zemlja in vode in
brezdna____bodo hiteli vračat
ostanke naših teles — zakopane, razmetane, raztrgane, raznesene, razpršene, sprhnele, strohnele, izhlapele, ustreljene, o-bešeme, potopljene, 11a sto in
sto načinov razdejane____V
trenutku bo skupaj prah in se bo sprijel v nekdanje podobe — in mrtvi bomo vstali iz grobov pred Sodnika____
Takrat bo vsega sveta poslednja vesela aH žalostna Velika noč. Amen.
celile njegove rane? Ne, tega upanja nima. — Ali to, da bo jokanemu, oblači nagega, lomi
skoro sirotno poginil in se ves pogreznil v nič? Ne! — Druga velika in svetla tolažba mu napolnjuje dušo, vredna, da se napiše v knjigo, začrta v svinčeno ploščo, vseka v skalo....
ki so v grobeh, bodo slišali glas ! Poslušajte! — Kdo mi da, da
Sina božjega in bodo prišli____|se moje besede zapišejo? Kjk>
Tako jasna je ta beseda, da ni |mi da,-da. se v bukve začrtajo z niti eden apostolov nikoli železnim pisalom in 11a svinče-dvomil o nji. Nasprotno: na! 110 ploščo, ali da se z dletom v-vso moč so apostoli pridigali | sekajo v skalo?____Vem 11am-
vstajenje od mrtvih in branili to resnico proti krivovercem, ki so jo hoteli že takrat majati. Pp nauku apostolov bodo naša trupla tako gotovo obujena k življeaiju, kakor je telo Jezusovo iz groba vstalo. — Vemo, pravi sv. Pavel, da bo on, ki je
reč, da moj Odrešenik živi in poslednji dan bom vstal iz zemlje in zopet bom obdan s svojo kožo in v svojem mesu bom videl svojega Boga. Jaz sam ga bom videl in moje oči ga bodo gledale, in ne drugi; to upanje je shranjeno v mojem srcu.
Jezusa obudil, tudi nas z Jezu-;(Job, 19, 23—27.) som obudil (2. Kor. 4, 14). Da, I Da, in toisto upanje je bilo, tako velika je resnica našega ki je krepilo Makabejske bra vstajenja, da z njo stoji in pa-
de vsa krščanska vera. — Ako
te, ko so za vero žrtvovali ude svojega telesa smrti; to upanje
se pa o Kristusu oznanja, da> bilo njihova moč. Ko so je od mrtvih vstal, govori SV. mučili drugega, pripoveduje 2. Pavel Korinčanom (kakor vam 'kujiga Makabejcev, je v pošto oznanjam jaz in vam tudi lednjih izdihih kralju Antiohu Pripovedujem, kako se je pri-,tako govoril: — Ti prehudob-kazal svojim učencem in meni.uež nas sicer v pričujočem živ-samemu) — ako se vam torej o ljeaiju moriš, ali Kralj sveta nas Kristusu oznanja, da je od mr-jbo, ker umrjemo zavoljo nje-
tvih vstal, kako pravijo neka-jgovih postav, ob vstajenju obu-Jti razpadlemu žitnemu zrnu v
kruha lačnemu, postilja poste ljo popotniku, trudnemu od romanja----Ali niso ustnice človečke tiste, ki govore besede moči in tolažbe siromaku, da mu kakor balzam kapajo na rane in jih celijo? Ah, vse svoje moči, vse svoje ude, sebe vsega žrtvuje velikokrat telo človeško za blagor bližnjega zavoljo Boga----I11 v plačilo za
vse to naj bi Bog ob smrti naše telo za vselej ugonobil, uničil ? Bre<z usmiljenja naj bi za vekomaj raztrgal vezi med dušo in telesom, ki sta bila na zemlji združena tako .tesno in sveto, združena združena za vsa bo-goslužna in človekoljubna dela? Ne. o Gospod, tega moj z vero obžarjeni razum ne bo verjel nikoli! —
Naj le prihajajo neverniki in dvomljivci in naj govore: — Kako se bo to zgodilo? Kako bo Bog naše raztresene in v prah razpadle ude zbral in jih zopet vrnil duši? Sramotni govor, da bi ob njem poganu pordelo lice! Povejte: Ali je Bog stvarnik vsemogočen — ali ne? Ali je on tisti — ali ni, ki leto za letom daje vstaja
OPOROKA BOGOLJUBNEGA OČETA.
Med številnimi pijonirji, ali ustanovnikj Združenih držav, ki so dne 4. julija 1776 v Phila-de Iti i ji podpisali žgodovinsko znano deklaracijo ameriške neodvisnosti, se je nahajal tudi bogoljubni mož Rihard Stockton.
Iz zgodovine tega blagega in vernega patri jota nam je liano, da je bil rojen I. 1730 bli zu mesta Princeton, N. J. Sča soma je postal sloveč odvetnik ter si pridobil veliko premožen ja. Leta 1766 je bil izvoljen v kongres Združenih držav tako da je 10 let kasneje kot zastop ni k države New Jersey podpisal proglašen je neodvisnosti.
Kmalu zatem so Angleži iz sovražnosti zaplenili vse njegovo premoženje in uničili vsa posestva, da je do cela ubo žal. Poleg tega si je v teli hudih časih nakopal težko bole zen, ki ga je po večletnem trp-1 jen ju (I. 1781) spravila v grob
Pred smVtjo je Rihard Stockton naredil sledečo zanimivo oporoko, katera naj bi bila kot izgled vsem krščanskim oče toni. Ta poroka se je glasila:
"Ker bodo moji otroci to listino večkrat .imeli v svojih rokah in ker se bodo morda posebno spominjali zadnjih besed svojega očeta, smatram s tem za umestno, da jim napišem sledečo izjavo: "Jaz s tem priznavam, da verujem v vse nauke, katere nam nudi krščanska vera; jaz verujem v Boga; priznavam, da je naša človeška narava pomanjkljiva in po k varjena vsled grehov. Jaz verujem v tri Božje osebe, v Bo ga Stvarnika našega Odreše-nika in v sv. Duha. Priznavam da se zamore z zaupanjem v Boga doseči krepostno življenje, katero nam -deli Božja previdnost. Končno pa še priznavam, da je dolžnost vsakega o-četa, da svoje otroke bodri v božjem strahu in ljubavi kajti, strah pred Bogom je začetek modrosti!—R. Stockton.';
istega; ta misel pa postaja zad-|no stanarino; vsekako se bo pa nji časvedno bolj popularna, isto na podlagi celoletnega z-Tako na primer so začeli itali-jneska jednakomerno na mesec janski zvezdoslovci s sodelo- razdelilo. Kdor na pr. danes
PREUREDBA KOLEDARJA.
Odkar imajo skoro vsi civilizirani narodi sedanji, ali grego-rijanski koledar uveden, se je ze večkrat mislilo na preuredbo
vanjem cerkvenih oblasti na to gledati, da bi se sedanji koledar povsem preuredilo, ker ni docela prikladen in pripraven.
Največ preglavice dela prat-karjem mesec februar, ker nima vedno stalnega števila dni. Februar tvori eno trinajst i no dni celega leta namesto dva-najstine. Tudi meseci, ki imajo od 28 do ni dni delajo za 11 odst. razlike. Letos bo znašala kolekta po cerkvah za 3 odstotke več kajti leto 1922 Šteje 53 nedelj; lansko leto jih je bilo samo 52, Ta posebna nedelja bo letos naredila železniškim družbam primerno škodo; drugo leto bodo pa železnice na boljšem ker bo Štelo 53 pondel-jkov.
Kdor dela za dnevno plačo, je letos februarja za 14 odst. manj zaslužil, kot pa v marcu; samo za kaznjence po ječah je vseeno če šteje mesec 28 ali 31 dni, ker se jim vse enako po 30 dni računa.
Te dni so se v Rimu zbrali številni zvezdoslovci celega ^ sveta, kjer so imeli revizijo ko-l leda rja na dnevnem redu; prihodnji mesec bodo pa o tej točki v Rimu razmotrivali cerkveni prelatje, 11a kak način bi bilo mogoče preurediti še cerkveni koledar, osobito kako bi bilo mogoče določiti stalen dan kot velikonočni praznik. Častni predsednik tega cerkvenega odseka je znani belgijski kardinal Mercier. Upati je, da bodo cerkvene oblasti skupno z Mednarodno unijo zvezdoslov-cev to važno vprašanje ugodno rešili.
Strokovnjaki imajo dosedaj izdelana že dva tozadevna načrta; prvi je sestavljen po zvez-d osi ovil ili (astronomih) in naj bi se imenoval mednarodni'koledar, drugi način so pa pred-ožrli Francozi.
Mednarodno koledarjevo leto naj bi štelo po 13 mesecev;
plačuje $20 renta na mesec, ali $240 letno, ga bo po novem načinu plačeval po $18.40 mesečno v 13 obrokih namesto v 12 po $20, kar znaša isto celoletno svoto. Kdor ima plalčo na teden ne bo nič 11a boljšem in nič 11a slabšem, kajti novi koledar bo. štel ravnotako 52 tednov; gotovo bo pa za one malo bolj prikladno, ki imajo letno plačo v mesečnih obrokih; radi tega ne bodo dobivali za 13 mesec več plače, ampak se bo celoletno plačo na 13 enakih delov razvrstilo; namesto 12 krat i>o $100 mesečno, bodo dobili plačo po $76.92 na mesec 13 krat, gospodarji gotovo ne bodo poleg običajne (stare) mesečne plače dolagali plače svojemu delavcu še za 13 mesec.
Drugi načrt za preuredbo koledarja osobito francoski zvezdoslovci priporočajo; izdelal ga je še leta 1887 M. G. Amelin, profesor astronomije v Parizu. —Tudi po tem načinu naj bi se vsak novoletni dan in dan prestopnega leta posebej štelo kot neodvisna zakonita praznika.
Po tem načinu se deli leto na 364 dni, oziroma v 4 kvatre (četrtletja) po 91 dni, ostala dva pa po 30 dni.
Na letos se vršeči konvenciji astronomov v Washingtonu, je bil z veliko večino sprejet načrt za uvedbo mednarodnega koledarja s 13 meseci na leto, kakor že zgoraj pojasnjeno. Naj se to novo časovno mero vpelje ali ne, bo te dni mednarodna konferenca zvezdo-slovcev v Rimu določila.
Ta prememba ne bo delala po zatrdilu strokovnjakov nobenih težkoč. Sprva se bo ljudstvu novi koledar zdel bolj čuden, a istega se bo ljudstvo kmalu privadilo, kakor se je privadilo uvedbe standard časa, sprejete v Washingtonu že pred 40 leti.
WALTER H. BORGEN,
vsak mesec pa samo po 28 dni,! okrajni avditor St. Louis okraja v ali 364 dni v letu. Vsak meseci	je vložil naznanilo
bi imel po 4 tedne in vsak dan
tedna naj bi padel 11a gotov, ozir. določen dan. Novoletni dan naj bi se pisalo s številko 0. januarja, ta dan naj bi bil posebni mednarodni praznik;vsa-ko četrto leto, ko nastopi prestopno leto naj bi se posebni dan pisalo pred 1. julijem (0. julija); dan prestopnega leta (29. febr.) bi torej odpadel.
Vsled te preuredbe bi bilo pa treba določiti posebni ali trinajsti mesec in sicer med junijem ter julijem; ime temu mesecu je določeno "Sol" (solnce), kajti ta čas bi bil solčni o-brat za severno in južno zemeljsko poloblo povsem enak; Velikonočni praznik krščanskih cerkva bi bil stalno določen na 14. aprila.
Iz nastopne ta belice razvi-dimo, v kako lepem in stalnem redu bi bili dnevi tedna in meseca porazdeljeni.
Označbo d 1 levov tedna smo označili z o okrajšavo: pondeljek. T. je torek itd. P. T. S. Č.. P. S.
za zopetno izvolitev.
Duluth. Minn., 31. maja 1922.
Walter II. Borgen, ki sedaj izvršuje svoj prvi uradni termin kot okrajni avditor (County Auditor) St. Louis okraja, Minnesota, je vložil svoje naznanilo za zopetno izvolitev.
Walter H. Borgen.
si
1 8 15 22
9 16
23
3 10 17 24
4 11
18 25
5 12 19 26
6 13 20 27
N. 7 14 21
28
Profesor Cotsworth iz Kanade glavni agitator za uvedbo mednarodnega koledarja zatrjuje, da bo nameravana prememba velikega pomena tudi v gospodarskem ozirur. S skrajšanjem meseca samo na 28 dni in s podaljšanjem leta za en mesec bo denar med ljudstvom za 9 odstotkov bolj naglo krožil ako računamo zaslužek, stanarino in izdatke. Hišni gospodarji 'bodo pri tem nekaj 11a boljšem, ker bodo dobivali od strank po 13 krat na leto meseč-
Tekom svojega prvega termina je vedno prizadeval držati se P* je natančno gesla: "Biznes**, ne pa politika v St. Louis okraju!" To geslo je rabil tudi za časa svoje kampanje pred 4 leti, ali tedaj ko je bil z veliko večino izvoljen. Mr. Borgen je mnenja, da se je za časa njegove administracije v uradu avditorja nudila občinstvu najboljša postrežba; njegov rekord triinpolletnega uradovanja nam jamči, kaj 011 sploh zmore in bo še storil v bodoč
Mr. Borgen bo vodil povsem čisto in aktivno kampanjo, ter ho pri vsaki priložnosti pokazal dosežene uspehe v svojem uradu, ne pa kake politike. Ljudstvo ga bo vsled tega še bolj spoznalo, kako vestno uradu je na podlagi "biz-nes" administracije in da je sleherni dan na svojem mestu.
Walter Borgen je član delavske organizacije;njegovo zopetno kandidaturo so priporočile vse delavske unije St. Louis okraja v Minnesota (Advertis.)
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
alk« Ka
rsako sredo.
Kraajtko-SlorcniVt Katoliške JeAaote ▼ Združenih državak hawri|kfh,	. i __—_____
«M M. Chicago »t
Ure4niitro in opramiltro: Telefon xOO.
JOLIET, ILL.
Harofainai
S* (Use, na let« ......................t*..........................f1-20
U nečlane .............................................m..........$2.00
h inozemstvo ••...... »tr*«••• •»»•••♦••*«*»»........................ .'$3.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. _
Issued every Wednesday.
IB04 N. Chicago St
OFFICE: Phone: 1048.
JOLIET, ILL.
Subscription price: Por Members, per year......................... ...................
For Nonmembers ...........p..«••.«••	•. w. ••••••
tot Foreign Countries nm«t>.j.<«♦.»»««»•«•*■ ■	.*».«■»«■»><i»«»»f!*^
SREČEN IZSELJENEC.
Začetkom junija t. L se je poflal v staro domovino na o-bisk, v Now Yorku obeeznani in premožni kon trak tor Angolo Paino, rodom Italijan. S sabo jo vzol vso svojo družino, ki se je peljala v prvem razredu novega paraika "Oolite Rosso" proti Rimu, rojstnemu kraju Painota.
O tem italijanskem izseljencu so povodom njegovega obiska v staro domovino na obširno pisali razni newyorski listi, kajti njegov životopis je v resnici zanimiv ter nam kaže, da je Amerika dežela vseh mogoč nosti in priložnosti.
Angelo Paine je prišel v New York pred 20 leti v III. razredu nekega starega paraika. Vse svoje imetje je imel tedaj v malo culo zavito. —
_______i( se je pa proti j-ojstnem
kraju odpeljal lepo oblečen z veliko svoto denarja v prvem razredu italijanskega brzopar-nika.
Njegovo prvo delo pred 20 leti je bilo v Bronxu (New
cev in čas zaslužka. Čez nekaj let zatem se je preselil v Brooklyn, kjer je stopil v službo koutraktorja Sigretta kot delovodja. Ta njegov gospodar je baš pred 6 leti hotel prevzeti neko veliko gradbo za
Številke govore.
Kakor naj bi veljala znana prislovica "Svoji k svojim!" v izpodbndo našim ameriškim rojakom, da bi podpirali svoje rojake trgovce in obrtnike, tafko bi moral veljati ta pregovor tudi glede pristopa v naše slovenske podporne organizacije.
Žal pa, da se po tem navodrlu ne ravna lepo število naših Yorku) ko je služil pri nekem ameriških "rodoljubov." Kaj je temu vzrok! Vzemimo n. pr. kontraktorju za donašalca voza slučaj naše domače (slovenske) podporne organizacije (Jed- de z borno plačo 10c na uro. note, zveze in društva) in pa angleške. Marsikdo izmed teh Kasneje ga je gospodar dolo-"rodoljubov" seprerad ponaša s svojo prebrisanostjo (smart), čil, da je vodil imenik delav-ter se oklene rajši tujca, kot pa domačina, trdeč: "Ameriške podporne organizacije so mnogo boljše, bolj varne, pa tudi dosti cenejše. Saj imajo kar na milijone članstva in na milijone denarja! Jaz ne dam za kako slovensko podp. Jednoto—nič, ker iste bodo vse propadle, angleške bodo pa obstojale!" — Kako hudo se vara tak zaslepljen "smart" rojak!!
Ne trdimo, da niso vse angleške ali ameriške podporne organizacije tako dobre in varne kot naše slovenske. Mnogo je mesto (podcestni kanal v Ja celo bolj bogatih; toda k tem dragi rojak ti ne moreš pristo- inaici ter je v to svrho poslal piti, prvič ker so pristop in asesmenti preveliki, drugič te pa svojo ponudbo. Ko so odprli tudi ne marajo, ker opravljaš nevarno delo (hazardous or risk I vse ponudbe, je bil navedeni work).
Drugi se izgovarjajo: "Nočem pristopiti k slovenski Jed-noti, ker je treba vedno hoditi na seje veselice itd."
Tudi angleške podporne organizacije imajo jednak poslovni sistem. Društva nekaterih zborujejo celo po" dvakrat na mesec. Ako boš pri angleškem društvu zaostal z 1 ali dvomesečnim asesmentom, te bodo brez usmiljenja suspendali. N. pr. pri kakem društvu naše K. S. K. J., te pa še čakajo in ne postopajo tako energično z dolžniki.
Za vzgled, da niso tuje Jednote tako solidne kot slovenske, navajamo tukaj v resnici na ljubo samo tako hvalisano največjo ameriško podp. organizacijo: Modern Woodmen of America, ki šteje nad 1 milijon zavarovanih članov.
Iz zadnjega glasila navedene podporne organizacije titamo	je dovršil culi
naslednje tozadevne podatke:	i Myrtle Ave v Flusbingu velik
RfiJL0nnfVedtenat°rgT?,aC'ila Je	3?-0d,^- 8?m.°! podcestni kanal, ki je veljal en
06.04% solventnosti; redn.h članov j_e štela 1,03^,276 denarja je miHjon do,arjev paillt> jt. iz.
pa premogla v vseh skladih $o,444,ooo.56.
Zdaj pa vzemite svinčnik v roko in računajte! — K. S. K. Jednota je istočasno izkazovala svojo solventnost 1(X).27%. Ona angleška organizacija je torej za celih 44.23 odst. za nami, dasiravno ima nad 1 milijon članov in nad pet milijonov dolarjev premoženja.	. T T .	. .
r,	. , . , 1ft1r , . . tr c -rr t	Corom, L. I. tudi svojo krasno
Znano nam je, da je 1. 191d, ko se je pri K. 8. K. J. *preure- j jj '	J
dilo plačilno lestvico, kmalo potem mnogo naših članov K. S. K.	, .. ,
J. pustilo in pristopilo h gorinavedeni angleški podporni orga- , 1 red f OJ,U1l Zaea.8nim nizaciji. V resnici so tedaj plačevali manjši posmrtninski ases-| " V.sta[° imovino «e je ta ment, toda samo nekaj let. Od julija 1919 je gorinavedena an- *rtcm 1fel«,eniec Brazil: -Scm-gleška podp. organizacija naenkrat zvišala svoj ases. za ,75 od- \ka{ v A.meriko sem. Prišel za stotkov. V rokah imamo zavarovalninski certifikat nekega|sr<r.co: ozin>m? da najdem kako člana, ki je plačeval 1917 leta 60c za $1000—danes plačuje pa V™1™10^ k izboljšanju zivlje-$1.06 na mesec. Vprašali smo ga: "Kje je na boljšem!"
"Pri K. S. K. Jednoti. Pri te^ plačujem za $1000—zavr
kontraktor zelo presenečen, kajti njegov preddelavec Angelo Paino je poslal mestu tudi svojo ponudbo in to za veliko manjšo cei|o. Prvo svoje samostojno kontraktno delo je dobil torej podvzetni Angelo Paino. Od tedaj je ta podjetnik dovršil skoro vsa s lična dela v Broklyi a. Baš zdaj i* ma Paino vposljenih več sto delavcev pri konkretnem tlakovanju Kockaway bulevarda;
kopal ter zgradil tudi vse pod cestne odtočne kanale v Wood-haven ter pri tem tako obogatel, da premore danes nad milijon dolarjev; poleg tega ima v
nja; in našel sem isto z vstraj-nostjo in delom." Edina raz-
rovalnine samo 12c več, sem pa zato za 44 procentov pri solvent-	* ^^ ie	nisem
nosti na boljšem! Ono angleško podp. organizacijo bom kar pustil!"
Ta mož zna dobro računati. Predno doseže gorinavedena angleška organizacija svojo stoprocentno solventnost, bo morala še večkrat asesment dvigniti.
Amerikanci so izkušeni in vajeni velike reklame. Na prvi
bil rojen tukaj. .In če bi imel tudi priliko do izbere rojstnega kraja, bi si izbral Ameriko, na katero sem vedno mislil, še mislim in bom vedno mislil. Ko ob iščem svoj rojstni kraj
mi Amerik i." *
strani uradnega glasila "The Modern Woodman" je z velikimi	vidimo v "blaženi"
črkami označeno: "Bodi naklonjen najboljši in največji družbi na svetu! itd. Če je že v resnici največja, ni pa še dokazano, da je tudi najboljša, kajti mnogo drugih podp. organizacij ima' več kot 56.04 odst. svoje procentne vrednosti (solventnosti).
Kakor moški, tako silijo tudi naše slovenske ženske kaj rade v tuje podp. organizacije. Naj omenim§ pri tem organizacijo "The Royal Neighbor," h kateri spada.tudi več članic naše K. S. K. Jednote.
V 'št. 6 uradnega glasila za junij razvidimo, da je znašalo imetje te organizacije napram obveznostim 72.13%; torej je tudi ta tuja podp. organiacija za 28.14% za nami in še ni solvent-The Royal Neighbor organizaija šteje sedaj 395,072 red-
na.
nih (zavarov.) članic in premore približno 9 milijonov do]. Navzlic tako velikem denarnem premoženju in takem številu članic, manjka isti še 27.87 odst. do popolne solventnosti.
Nikakor nočemo s tem kaj slabega predbacivati tej ali oni angleški podporni organizaciji, ali ji celo škodovati. V svobodni deželi živimo. Vsakemu Slovencu, ali Slovenki je dano na prosto voljo pristopiti k tej ali drugi Jednoti, saj bo moral vsakdo, ali salu potrebne asesmente plačevati. Gorinavedeni članek smo danes napisali samo radi tega, da bodo naši rojaki uvideli, da ni vse zlato kar se sveti, ali da je n. pr. tudi naša K. S. K. J. glede solventnosti na svojem mestu in na boljšem staliAru kakor pa kaka velika tuja podp. organizacija. Kadi tega Vam svetujemo in priporočamo, da agitirajte za našo lv. S. K. Jednoto!
4 leta v ruskem ujetništvu
(Piše Josip Grdina, Weit Park, Ohio.)
(Konec.) V novi službi. Naporna košnja. Zopet v slabem položaju. Dobrodošla denarna pomoč iz stare domovine inA-merike. Zopet pri novem gospodarju. Zaključek. V novi službi, kamor so me določili na občinski seji, se mi je nekoliko drugače, ali boljše godilo. Bilo je to bolj malo posestvo; tudi živine ni imel moj novi gospodar toliko; samo tri krave Jn dva konja, knjih pa ni bilo treba redno goniti na polje. To delo je imel v okrbi 13 letni gospodarjev sin. Le tu in ,tam sem mu tudi Jaz noma-
mmmt m
ta ker nas je
•••	i. Vi
bilo več skupaj. Zdaj sem imel
več prilike priti v dotiko z drugimi avstrijskimi ujetniki. Slovencev v onem kraju res jii bilo več potem ko jo odšel moj tovariš Berčič; pač item se pa seznanil s Slovakoma Rudolfom in Ludvikom, ki sta bila jako ugledna in poštena fanta; kakor tudi Hrvatom Mihaelom po imenu; vsi smo kmalu postali najboljši prijatelji. Ko je napočil kak praznik, smo jo u-braii po vasi, ter gledali veselo mladino, ki je rajala in prepevala razne ruske pesmi. Še jaz sem se nekaterih navadil; najrajši so peli sledečo: 44Ti Germanec, Avstrijak; nekršče-na tvoja mati. 40 let si se pripravljal z Rusijo se bojevati."
Ko sem vprašal zraven stoječega kmeta, zakaj tako pojejo, mi je povedal, da se je Nemec že več let pripravljal na vojsko nad Ruse in da so zato zložili to pesem. Seveda sem se nasmehnil tem besedam; pritrdil sem mu pa vseeno, da je ros tako.
Vesela mladina nas je tudi povabila k sebi v družbo, kar smo ji brez ugovora ugodili. Tako smo skupaj v vrstah po vasi korakali in s harmoniko in igralcem na čelu. Najprvo so mu sledili fantje ter dekleta, zadaj za njimi pa starci in otroci; sploh vsa vaška mešanica ki se je pehala za veselimi pevci. Na večer smo pa posedali pred hišo, ter se razgovar-jali o tem in onem. Mene je najbolj zanimala družba starih mož, ki so pripovedovali stvari, bolj zanimive od knjig in časnikov. Pravili so kako je bilo 50 let nazaj slabo za ruskega kmeta, ko ga je še tlači la grofovska "mora". Tedaj je bil ruski kmet še suženj bogatih grofov in baronov. Te tlačane je Šele car Aleksander 11. osvobodil, saj je bil izmed vseh carjev največji prijatelj •kmečkega ljudstva. Žal le, da ga je prekmalu smrt zadela; kakor znano, so ga na neki vožnjo njegovi zarotniki z bombo usmrtili. Da, ti stari možje so pripovedovali v resnici dosti zanimivega iz pretekle ruske zgodovine. Tako som jih dostikrat poslušal, ko smo sedeK na kakem pragu pred hišo.
Kakor som že omenil, je i-mel moj novi gospodar bolj malo posestvo. Če bi bil gospodar zdrav, bi bila služfba pri njem prijetna; taiko sem pa moral jaz skoro vse opravljati. Gospodar mi je velel: "Josip, kar ti vse vodi ter opravljaj, saj znaš!" — Za en del sem bil vesel, ker bom poleg hlapca tudi za gospodarja; nasprotno pa tudi ne, ker nisem še umel vsega pri gospodarstvu ruskega kmeta. Največ mi je dalo dela, ko sem pripravljal koso za košnjo žita. Na Ruskem, kdor nima kosilnega stroja, mora kositi žito s koso, na kateri je nasajen kol ravno na koncu kosišča polog kose. V ta kol je zabitih četvero klinov nekoliko podobnim malini grabi jam, krajših od kose; da se zobje pri košnji ne odlomijo, so pritrjeni z vrvico.
Tako koso sem jaz pripravljal, da grem na polje in liajd ma delo! Ko bi kdo prinesel tako koso na Slovensko, bi jo gotovo poslali v muzej na ogled. — Najprvo sem -se spravil nad rž. Priznati, rmoram, da mi je šlo sprva bolj t>iabo, kajti žito mi je padalo čez gratblje in ,vrv v drugo stran. "Ej," sem si mislil, — jJože, zdaj nisi v "ri-glcu" kot doli pri Sivcovem griču, kjer mi je kosa rezala kot britev; zdaj kosiš v Rusi-
> >
Dasiravno sem še le malo časa opravljal to novo delo, se nii je že par klinov nad koso zlomilo; moja gospodinja Ul-jana ni bila te moje spretnosti nič kaj vesela, — Pa ni bilo drugače. Zatem sem sedel v aenoo pod voz, da popravim grablje na kosi. Ko sem ta čndni kosilni aparat po-
pravil, mi je šlo pa pri košnji
že prav dobro izpod rok, da je gospodinja komaj sproti snope vezala za mano. Reči moram, da je vseeito po ruskem načinu veliko bolj praktično na ta način kositi, kot pa pri nas s srpom-žeti. Že tedaj sem sklenil da bom tudi prišedši v staro domovino naredil talke vrste kosilni umotvor.
Ko sem pokosil rž, sem se s-pravil pa še nad pšenico in ječmen. Seveda tudi na seno ne smem pozabiti, kojega sem mo ral enako sam pospiaviti. Z našim, gospodarjem ni bilo nič, ker ga je vedno tako noga bolela,. da ni bil za nobeno rabo. Le redkokdaj se je z mano pripeljal na polje, pa še tedaj je vedno tarnal vsled bolečin. Pa saj ni. čuda, saj je imel skoro do cela SjCgnito stopalo; bil je v resnici revež.
Žito sem zvozil domov,da ga omlatimo. Priznati moram, da imajo na Ruskem zelo slabo u-rejeno glede mlatitve, kakor sem o tem že enkrat bolj obširna poročal. Tam ne vidiš nobenega skednja; kar na prostem mlatijo. Zadaj za dvoriščem smo odstranili travo kar z rušami. Ztmljo smo zatem malo z vodo pomočili in pustili, da se osuši; zatem razmetali snope v obliki kolobarja. Gospodar mi zatem veli da naj vp-režem konje v telego in jih poženem na okrog po snop ju. Da mi ni bilo treba tekati za konji, sem sedel na telego. Čez ne^ kaj časa smo snope obrnili na drugo stran, in tako se je nadaljevala ta plesna dirka toliko časa, da ni bilo snop je že vse razcefrano. Ni mi treba pov-darjati, da se na ta način mnogo žita potepta v zemljo. Koliko več bi imel ruski kmet u-speha če bi si zgradil take pode in skednje, kot jih imamo na Slovenskem.
Ko je bilo vse z mlačvijo pospravljeno, so me začeli k-metje izpraševati, če ostanem tudi čez zimo pri tem gospodarju? O tem jim nisem mogel nič kaj gqjovega, odgovoriti. Kakih šest kmetov me je vabilo da naj pridem k temu, ali nemu v službo čez zimo; pa nobenemu nisem mogel obljubiti. Najbolj me je silil ugleden in pošten posestnik Peter Miha jlovič; ta mož me je ved ho vabil k . sebi. Res, k njemu me je najbolj vleklo, ker je bil ta kmet najbolj pošten izmed vseh drugih v Bogohra-nimovem. Nekega dne sem torej vprašal svojega gospodarja, če me misli tudi čez zimo obdržati ? O tem ga je šel'tudi Peter Mihajlevič nekoč vprašat; pa moj gospodar me ni hotel od hiše pustiti, vsled česar sem ostal še čez zimo pri lijem. Naravno da je bilo Petru Mihajle-viču hudo zaradi tega, ker si je moral iskati drugega hlapca; kajti brez njega ni moge; obstati, ker je imel edinega sina v vojski. Čez dva tedna zatem mi pa naznani moj gospodar, da me ne bo rabil na zimo in da si lahko iščem drugo službo. Jezen sicer radi tega nisem bil nič, toda čemu ftii ni dedec tega že preje povedal, da bi bil šel k Mihajleviču; zdaj je imel pa že drugega hlapca. Pa kaj sem hotel drugega, kakor da sem pričel pospravljati svoje reči v culo. V revni o-bleki, in šše bolj revnih čevljih sem se napotil k sosedu Nazar Simonjoviču, ki me je tudi vedno k sebi vabil. Smilil sem se tedaj samemu sebi, ker v hudem mrazu so mi gledali prsti skozi raztrgane čevlje. Za vse delo mi je pa moj stari gospodar odštel osem borih rabljev. Pri Simjonoviču so me prijazno sprejeli in dali vse potrebno. Takoje dokler človek komu dela je dober, ko pa dela z-manjka, ga pa zapodi od hiše, Četudi bosega in raztrganega.
Hvala Bogu! Med tem ko se mi je tako godilo, mi je pa f)ri-šla druga pomoč. Ud očeta z doma sem dobil nekaj denarja
še na uspensko pošto. Kmalu zatem sem pa prejel obvestilo, da me čaka zopet druga pošilja tev zdatno večja od prve.
Kdo je isto poslal, si nisem mogel predstavljati; le poštni
uradnik mi je rekel, da je po-šiljatev iz Amerike. Toda ime-ua nisem mogel izvedeti. Tej posiljatvi je sledila tretja in pismo. Denar, in pismo mi je poslal moj* vrli stric Anton Grdina iz Cleveland a. O. Kako sem bil tega vesel, ne morem popisati. Med tem ko mi je poštar štel denar sem pismo či-tal; še le ko me uradnik opozori, da naj spravim tudi denar sem odložil pismo. V pismu mi je stric Anton omenil, da je denar ? odposlan potom Sakserjeve privatne banke v olajšavo in za priboljšek. Dalje me je bodril k vernosti in v-strajnosti ^ težavah, ob enem me pa še tolažil, da naj ne o-bupam, ker enkrat ni bo gotovo prisijalo zopetno solnce svobode, (hii poštni uradnik me je radovedno izpraševal, kdo mi pošilja toliko denarja iz Amreike, kar sem mu naravno vse pojasnil. Takoj, ali še tam na pošti sem se stricu pismeno zahvalil, zatem pa zajezdil konja in se ves vesel napotil proti domu. Čemu pa tudi ne? Saj nisem bil več tako "suh", prišteval sem se celo med bogatine v oni vasi. Domačini so me kar zavidali, ker sejni tako hitro prišel do denarja baš v hudih časih.
Pfi novem gospodarju Na-zarju sem se kmalu privadil; dopadlo se mi je pri njem bolj kot povsod drugod; bil Vam je pa v resnici to dober in,prijazen človek da sva kmalu postala oba kot domačina. Ob lepem vremenu sva navozila domov vse potrebno ter popravila klaje za zimo. Tedaj me je gospodar Nazar tolažil: "Josip, letos, ali to zimo pa ne boš zmrzoval na polju kot lansko leto; zdaj imamo že do cela vse pod streho!" V resnici me ni bližajoča se zima nič skrbela ker sem bil pri dobrem gospodarju; poleg tega mi ne bo treba v mrazu več sena domov voziti in najbolj glavna stvar je bila pa ta, ker sem imel denar v žepu. Zadovoljilo sem si torej mel roke in pričakoval obljubljene boljše bodočnosti. Mislil sem si tudi: Za dežjem vedno solnce sije, ter hitel po opravkih.
Zame se je res obetalo boljše, za Rusiijo pa slabše; in res že mesec oktober 1917 je prinesel Rusiji preobrat spojen z bratomorno vojno, klanjem in ropanjem, o ko jem je svetu že dosti znano.
Opomba pisca:
Cenjenim čitateljem "Glasila " s tem uljudno naznanjam, da začasno prekinem s priobčevanjeni opisa "Štiri leta v ruskem ujetništvu." Z ve-lespoštovanjem: Josip Grdina.
SPREJME SE V SLUŽBO
za hišno delo
pridno, pošteno in zanesljivo slovensko dekle. Išče jo ugledna angleška katol. družina v Jolietu. Navedentka mora znati vsaj nekoliko angleščine. Dobra in stalna služba z lepo plačo. Slovenke, ne zamudite te prilike!
Več se poizve pri: Upravništvu " Glasila"K.S.K. Jednote, 1004 N. Chicago St.,
Joliet, 111. Telefon 1048.
NA PRODAJ ALI V ZAMENO.
so v Michiganu velike ali ma-« le farme za sadje. Zemlja se nahaja v srodišču pokrajin kjer so naglepše farme iza sadje in grozdje nedaleč od Benton Harbor, Mich. Ondi jo že velika slovenska in hrvatska far-merska naselbina.
Pišite na naslov: George Miller Box 591
Indiana Harbor, Ind.
llfltofiOTijeaa t Jolieto, I1L, dne 2. aprila 104. Inkorporinu* s I*U«ta. državi Illinois, dne 12. januarja, 18M, GLAVNI URAD: JOLIET, ILL, Telefon 1041.
od ustanovitve do 1. marca 1922 skupna izplačana podpora $2,033,845.
GLAVNI URADNICI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IU. K. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. IL podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St, N. S Pittiburgh, Pa
Glami tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet 111.
Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet, IlL
Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IlL
Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Waukegan, IlL
Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, P»
NADZORNI ODBOR: I rank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, IlL	»
Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich at 1000 N. Chicago St Joliet IlL
POROTNI ODBOR: Martm Teiak, 1201 N. Hickory St Joliet IlL Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, IlL
PRAVNI ADBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, ItL John Dečman, Box 529 Fcrest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet IlL Telefoa Chicago 1041.
JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IU. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo n> glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet Ut, dopise druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa tm "GLASILO' K. S- K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago. St, Joliet, IlL
I
i
Uradno naznanilo«
PREMEMBE PRI ČLANSTVU K. S. K. J. ZA MESEC MAJ 1922.
Pri\topili.
K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111., 10049 Kompare Marija, roj. 11)06. R. 16. $500. 24030 Pueel Alojzij, roj.' 1906. K. 16. $1000, Sprejeta 9. maja 1922. Dr. šteje 426 članov(ic).
K tir. sv. Janeza Krstnika št. 11 v Aurora, III., 10050 Bartoneelj Marija, roj. 1901. R. 21. $1000. 10051 Žagar Ana, roj. 1896. R. 25. $1000. 10052 Aister Antonija, roj 1886. R. 36. $500. Spr. 7. maja 19922. Dr. šteje 73 članov (ic).
K dr. sv. Janeza Krstnika št. 13 v Biwabrk, Minn., 20431 Urich Josip, roj. 1906. R. 16. $1000. Spr. 7. maja 1922. Dr. šteje 52 članov (ic).
K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 10053 Drobuie Frančiška, roj. 1883. R. 39. $1000. 24032 Brodnik Ivan, roj. 1906. R. 16. $1000. 24033 Simončic Anton J., roj. 1904. R, 18. $1000. 24034 Bele John, roj. 1878. R. 43. $1000. Spr. 7. maja 1922. Dr. šteje 449 članov(ie).
K dr- sv. Frančiška Sal., št. 29 v Joliet, III., 24035 Janes Andrej, roj. 1878. R. 43. $1000. Spr. 7 maja 1922. I), šteje 389članov(ic) K dr. sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa., 24036 Klobučar Jurij, roj. 1892. R. 30. $1000. 24037 Janežio Josip, roj. 1878. R. 44. $1000. Spr. 18. maja 1922. Dr. šteje 90 članov (ic)
K dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., 24038 Dorčie Marko, roj. 1897. R. 25. $1000. Spr. 21. maja 1922. Dr. šteje 199 članov(ie).
K dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N". Y„ 10054 Blaž Marija, roj 1880. R. 42. $1000. 24039 Končan Metod, roj 1893. R. 42. $1000. 24040 Viskovič Metod, roj. 1893. R, 28. $1000. Spr. 13. maja 1922. Dr. šteje 76 članov (ic).
K dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 24041 Faletič Ivan, roj. 1906. R. 16. $500. Spr. 17. maja 1922. Dr. šteje 115 članov (ic).
K dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 10055 Gnidovič Mol-lie, roj 1906. R. 16. $1000. 10056 Simončič Terezija roj. 1892. R 29. $1000. 24042 Novak Franc, roj 1906. R. 16. $1000. Spr. 14. majja 1922. Dr. šteje 223 članov(ie).
K dr. sv. Janeza Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis., 24043 AViecher Josip, roj 1906. R. 16. $1000. 24044 Lubesek Alojzij, roj. 1892. R. 30. $1000. Spr. 9. maja 1922. Dr. šteje 157 članov (ic).
1	K dr. Marije ('istega Spočetja št. 80 v So. Chicago, III., 10057 Lajkovič Neža, roj. 1884. R. 38. $1000. Spr. 21. maja 1922. Dr. šteje 180 članov (ic).
K dr. sv. Srca Marije št. 86 v Rock Springs, Wyo., 10058 Buli Ana roj 1895. R. 27. $500. 10059 Dolinar Marija, roj. 1888. R, 34. $1000. Spr. 14. maja 1922. Dr. šteje 57 članov (ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio, 24045 Jakopin Filip, roj. 1906. R.16. $1000. Spr. 7. maja 1922. Dr. šteje 56 članov (ic).	,
K dr. sv. Jožefa št. 110 v Barberton, Ohio, 10060 Rostan Antonija, roj. 1888. R. 34. $500. 24046 Kalčič Alojzij, roj. 1903. R, 19. $500. 24047 Lintol Ivan, roj. 1902. R. 20. $1000.' 24048 Stopar Anton, roj 1897. R. 25. $500. 14049 Vujovič Ivan, roj. 1888. R. 34. $.">00. 24050.Lukežrč Jožef, roj. 1887. R. 35. $1000. 24051 Gradisar Anton, roj. 1882. R. 40 $1000. Lintol Ivan, roj. 1881. R. 41. $1000. 240053 Rostan Jožef, roj 1880. R. 42. $1000. 24054 Pavlic Tomaž, roj. 1879. R. 42. $500. 24055 Hiti Josip, roj. 1879. R. 43. $500. Spr. 21. maja 1922. Dr šteje 64 članov (ic).
K dr. sv. Roka št. 113 v Denver, Colo., 10061 Andolšek Marija, roj. 1906. R. 16. $1000. Spr. 11. maja 1922. Dr. šteje 58 člauov (ic)
K dr. Marija Pomagaj št. 119 v Rockdale, lil., 10026 Majnarič Marija, roj. 1899.R. 22. $1000. Spr. 26. maja 1922. Dr. šteje 41 članic.
K dr. sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio, 10063 Hoehevar Ana S. roj. 1906 R. 16. $1000. Spr. 21. maja 1922. Dr. šteje 70 članov (ic).
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Shebovgan, Wis., 24056 Falle Anton. roj. 1901, R. 21, $500. Spr. 7. maj. 1922. Dr. šteje 129 članov (ie).
K dr. sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Qhio, 10064 Skube Marija, roj. 1899, R. 23, $500. 10065 Glivar Marija, roj. 1889, R. 33, $500. 10066 Unočič Franca, roj. 1888, R. 34, $1000. 10067 Papež Marija, 1885, 36. $1000. 24057 Boker Kari, roj. 1902, R. 20, $1000. '24058 Hočevar Anton, 1887, 35, $500. 24059 Kenik Rudolf, roj. 1887, R. 35, $500. Spr. 28. maja 1922. Dr. šteje 106 članov (ic).
K dr. sv. Ane št. 150 v Cleveland, Ohio, 10068 Matičie Ana, roj. 1883 R. 39, $1000. Spr. 21. maja 1922. Dr. šteje 90 članov (ic).
K dr. sv. Mihaela št. 152 v So. Deering, 111., 10078 Pešut Helena, roj. 1903. R. 19, $1000. Spr. 24. maja 1922. Dr. šteje 63 članov (ic)-;
K dr. sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minu., 10069 Arko Jennie, roj. 1906, R. 16, $1000. 10070 Antonič Marija, roj. 1903, R. 19, $500. Spr.
2	aprila 1922. Dr. šteje 96 članov (ic).
K dr Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis., 10071 Prislaud Marija roj 1898. R. 24, $500. 10072 Valte Marija, roj. 1893, R. 29, £>00. '10073 Weiss Rozalija, roj. 1880, R, 42, $1000. Spr. 18: maja 1922. Dr. šteje 78 članov(ic).
K d ...... **
roj. 1896
\na^o!'1 1«? R 20, $1000. 10075 Skrjanec Jožefa, rojj. 1891, R, 30, $1000. 10076 TliOinas Matilda, roj. 1886, R. 36, $1000. Spr. 1. maja Dr. šteje 335 Članov(ic).
K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa.. 10077 Ban Ana. roj. 1900 R. 22, $1000. 24060 Terihaj Franc, roj. 1 S!>4, R. 27, $1000. 24061 Petriš Ivan. roj. 1890, R. 32, $1000. 24062 Broz Frane, roj. 1883, R, 39, $1000. Spr. 17. maja 1922. Dr. šteje 167 članov (ic).
Suspendovani.
Od dr. sv. Jožefa št. 2. v jToliet, 111., 19438 Dobrijevič Simon, R. 28, $1000. Susp. 27. maja 1922. Dr. šteje 426 članov(ie).
Od dr. sv. Jožefa žt. 7 v Pueblo, Colo., 21733 Bedeneič Josip, R, 37, $1000. 7766 Bedeneič Ana, R. 26, $1000. 21504 Germ Franc, R, 16, $1000. 17651 Pugel Alojzij, R. 47. $1000. 418 Pugel Ivana, R, 48, $500. Susp. 25. maja 1922. Dr. šteje 481 članov (ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda žt. 8, v Joliet, 111.. 23607 Rakar Josip, R. 16, $1000. Susp. 20. maja 1922. Dr. šteje 101 članov (ic).
Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 20 v Ironwood, Mich., 23195 Milan Obajdin, R. 24, $1000. Susp. 21. maja 1922. Dr. šteje 56 <-lanov(ic). Od dr. Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa., 22240 Pavlakovich Jurij, R. 28, $1000. Susp. 7. maja 1922. Dr. šteje 134 elanov(ie).
Od dr. sv. Petra in Pavla št, 38 v Kansas City, Kans., 22848 Stark Jurij P., R. 20, $1000. Susp. 15| majja 1922. Dr. šteje 92 elanov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa., 12895 Lokar Jožef J., R. 25, $1000. Susp. 28. maja 1922. Dr. šteje 90 elanov(ic).
Or dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pq., 22352 Hren Franc A., R. 18> $1000. £3548 Fereak Pavel, R. 35, $1000. Susp. 21. maja 1922. Dr. šteje 199 članov(ic).
• Od dr. st. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., 22392 Novak Mihael, R. 23, $1000. Susp. 14. maja 1922. Dr. šteje 178 članov(ie).
Od dr. sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., 22129 Durst Peter, R. 18, $1000. Susp. 14. maja 1922. Dr. šteje 141 članov (ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., 22912 Turk Ivan, R. 37, $1000. Susp. 14. maja 1922. Dr. šteje 185 članov (ic).
Od dr. Vit. sv. Mihaela št. 61 v Youngs t own, Ohio, 20814 Tanko-vič Vid, B. 28, $1000. 23502 Mehle Martin, R. 18, $100Q. Susp. 21. maja 1922. Dr. šteje 96 elanov(ie).
Od dr. Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa., 19068 Marinič Anton, R. 23, $1000. Susp. 14. maja 1922. Dr. šteje 163 članov (-ic).
Od dr. Marija Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., 7793 Gorenc Alojzija R. 24, $500. Susp. 24. maja 1922. Dr. šteje 194 elanov(ie).
Od dr. Marije Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 9130 Skorieh Julija, R. 16, $1000. 9136 Oberman Karolina, R. 29, $1000. 9137 Sertich Marija, R. 39, $1000. Susp. 24. maja 1922. Dr. šteje 180 članov (ic).
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 22693 Kelihar Peter, R. 35, $1000. Susp. 21. maja 1922. Dr. šteje 98 članov(ie).B
Zavarovana za $500.00. 36.
Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R.
'r"' -t ■■■• v '^^t
38.
3480 FRANK PRINC, star 47 let. član dr. sv. Vida 25, Cleveland Ohio, umrl 12. aprila 1922. Vzrok smrti: pobit na glavi v tovarni. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 16. dec.
f. ^.1901. R. 41.
\	39.
61/0 URŠULA SlLC, stara 36 let, članica dr. sv. Frančiška Sal.*29, Joliet, lil., umrla 13. maja 1922. Vzrok smrti srčna bolezen. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 15. julija 1914. R. 28.
40.
3521 NICK KRALJ, star 48 let, član dr. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 9. maja 1922. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 6. jan. 1902. R 41
41.
FRANCES ('EMAŽAR, stara 36 let, članica dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., umrla 25 aprila 1922. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 13. sept. 1906. R. 30.
42.
21420 FltANJO ŠEBAU, star 37 let, član dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., umrl 15. maja 1922. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 13. februarja 1916. R. 31.
43.
23847 J'AUL PAVlčlC, star 33 let, član dr. sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., umrl 25. apr. 1922. Vzrok smrti: vnetje erev vsled pretrganega slepiča. Zavarovan za $1000.00. Pri-- stopil k Jednoti 5. novembra 1921. R. 32.
2840
44.
17643
R
0(1 dr. sv. Barbare št. 92 v Pittsburgh, Pa., 4463 Cindrič Roza'ija, . 27, $1000. Susp. 14. maja 1922. Dr. šteje 75 članov (ic).
Od dr. Frid. Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., 9056 Ekar Jožefa, R. 41, $1000. Susp. 22. maja 1922. Dr. šteje 116 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., 23528 Florjančie J oil an R, 16, $1000. Susp. 22. maja 1922. Dr. šteje 106 članov (ie).
Od dr. sv. Ane št. 105 v New York. N. Y., 7904 Zidar Marija, R. 47, $250. Susp. 24. maja 1922. Dr. šteje 68 članov (ic).
Od dr. sv. (ienovefe št. 108 v Joliet,ill., 9091 Plaveč Neža, R. 16, $1000. 9773 Bregar Franca, R. 17, $1000. Susp. 27. aprila 1922. Dr. šteje 138 članov (ie).
Od dr. sv. Ane št. 123 v Bridgeport, Ohio, 4670 Straus Neža, R.
Od dr. sv. Roka št. 132 v Frontenae, Kans., 13313 Sluga Ignac, R 39, $500. 5584 Les kovic Antonija, R. 24, $500. Susp. 25. maja 1922. Dr. šteje 58 članov (ic).
Od »dr. sv. Janeza Krstnika št. 143 v Juliet, 111., 21490 šušteršič Franc, R. 17, $1000. Susp'29. apr. 1922. Dr. šteje 33 članov(ie).
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis., 20510 Kur-nik Ivan, R. 38, $1000. Susp. 24 maja 1922. Dr. šteje 129 elanov(ie).
Od dr. sv. Jožefa št. 148 v Tlridgeport, Conn., 7574 Sobošeaii Barbara, R. 20, $500. 21018 Sobošeaii Jožef, R. 20, $500. Susp. 21. maja 1922. Dr. šteje 56 članov (ie).
Od dr. Kraljica Majnika št. 157 v Sheboygan, Wis., 9154 Puklek Marija, R. 16, $500. 9499 Markele Vineeneija, R. 17, $1000. Siisp. 10. maja 1922. Dr. šteje 78 članov(ic).
Od dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 22220 Belanič Josip R. 50, $250. 2239 Belanič Ivan, R. 38, $1000. Susp. 27. maja 1922. Društvo šteje 167 članov (ie).
Od dr. Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 5438 Grandlič Ana, R. 19, $500. 9203 Tomše Marija, R. 39, $250. Susp 22. maja 1922. Dr. šteje 48 članov (ic)
FRANK PAPEŽ, star 30 let, član dr. sv. Janeza Krstnika 143, Joliet, 111., umrl 5. maja 1922. Vzrok smrti: utonil. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 19. jul. 1911. R >2
45.
23850 ANDR1JA MARTOS, star 33 let, član dr. sv. Mihaela 163, Pittsburgh, Pa., umrl 23. aprila 1922. Vzrok smrti: vsled opojne pijače. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. novembra 1921. R. 33.
2126
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
46.
Suspendovani zopet sprejeti.
ičiška Sal. št. 29 v Joliet, 111., 23
K dr. sv/.Frančiška Sal. št. 29 v Joliet, 111., 23094 Pulič Karl, R 27, $1000. Zopet spr. 10. maja 1922. Dr. šteje 389 elanov(ic)
'Edward F., R, 18, $1000. •članov (ic). .
Zopet spr. 14. maja 1922. Dr. šteje 185
K dr. sv. Jurija št. 64 v Etna, Pa., 22982 Tujko Jurij, R. 31 $1000 Zopet spr. 1. maja 1922. Dr. šteje 92 članov (ic).
Prestopili.
Od dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., k dr. sv. Jožefa št.
ar la-
169 v Cleveland, Ohio, 914 Zalar Anton R, 41. $1000. 23305 Zale Anton, R. 17, $1000. Prestopila 14. maja 1922 1 dr šteje eli nov(ic). 2. dr. šteje 31 članov (ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 16 v Virginia, Minn., k dr. sv. Cirila'in Metoda st 59 v Eveleth, Minn., 18801 Mlakar Ivan, R. 21, $1000. Prest.
OS mn^ 1 ft')tl 1 J. Si:'	»1	„ _	' .. ' .	. .
180 članov (ic).
- * Jln Mar'ja istega Spočetja št. 85 v Lorain, Ohio, k dr. sv. Jožeta st. 169 v Cleveland, Ohio, 2466 Bombač Amalija R. 34, $500. 8349 Bombac Amalija, R. 16, $1000. Pres. 14. maja 1922. 1. dr šteje 56 clauov(ic) 2. dr. šteje 31 članov(ie).
Odstopili.
, .(,)d„dr:.Mlriie Čistega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 9418 Smajd Marija, R. 19, $1000. Odstopila 21. maja 1922. Dr. šteje 180 elaiiov(ic).
št' 148 v Bridgeport, Conn., 20808 Sebijan Mat-jas, Iv, 11, $.,00. 7889 Bohnec Barbara >>9 $1000 21935 " Franc, R, 29, $1000. 22613 Mlinaric Štefan,' 29, $500. 22768 vie Martin, R. 30, $1000. Odstopili 21. maja 1922. Dr. Šteje 56 čla-nov(ic).	''
Zvišala zavarovalnino.	<
dr^Ba;;bare žt' 328 v Btn«» Pa> 1925 Crsetič Ana, R. 42, z $,>00 na $1000. Zvišala 28. apr. 1922.
Josip Zalar, gl. tajnik.
Bohnec Beuko-
NAZNANILO ASESMENTA 6—22, ZA MESEC JUNU 1922. Imena umrlih članov in članic.
,DAVV T ^poredna št. smrtnega slučaja 35. '	LOZAR, star 58 let, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo,
li^vLaprila 1922. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarov
619 FR umrl $1000.00.
Colo., an za
R. 51.
Pristopil k Jednoti 7. marca 1897. 36
m FRANK1 EGAX, star (.1 let", član dr. Vil. .^..Jurija 3, Joliet.
iiMnnnn a|>rihl	Vzrok *mi:ii: .Jt tika. Zavarovan m
$1000.00. Pristopil k Jedili 5. sept'. Ig05. R. 54.
37.
1000 ROSIK KOVAO, Stara 43 let, članica dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrla 15. aprila 1022. Vzrok smrti: Rak na želodcu.
JOHN KATKlf, član dr. Manje Sedem Žalosti 50, J t burgh, Pa,, operiran 12. aprila 1922. Opravičen do podpor 50.00.
47.
23552 ANTON ZABCKOVKC, član dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, operiran 17. aprila 1922. Opravičen do podpore $50.00.
48.
23408 MIHAEL UNMAN, Man dr. sv. Barbare 74, Springfield, 111., operiran 19. aprila 1922. Opravičen do podpore $50.00.
49.
5950 TEREZIJA PANJ AN, članica dr. sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., operirana 4. maja 1922. Opravičena do podpore $50.00.
50.
15957 ANTON ANTONC10, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, o-periran 19. jan. 1922. Opravičen do podpode $250.00, za izgubo vida na levem očesu.
51.
23224 JOSEPH KOBE, člau dr. sv. Frančiška Sal., 29. Joliet, 111., operiran 13. marca 1922. Opravičen do podpore $50.00.
52.
7959 JOHANNA VICICH, članica dr. sv. Frančšika Sni., 29, Joliet, IU., operirana 18. aprila 1922. Opravičena do podpore $50.00.
53.
1469 JOHN JURSINICH, član dr. sv. Frančiška Sal., 29, Joliet, 111., operiran 24. avgusta 1921. Opravičen do podpore $250.00, za neozdravljivo nogo.	.
54.
19416r JOHN JAKOBCICU član dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., operiran 7. deeembra 1921. Opravičen do podpore $50.00.
55.
13997 MARKO MALJEVIT', člau dr. sv. Jurija te, Etna Pa., operiran 27. marca 1922. Opravičen do podpore $50.00.
56.
9124 MARY 1ND1HAR, članica dr. sv. Antona Pad. 72 Ely, Minn., operirana 5. maja 1922. Opravičena do podpore $50.00.
57.
6230 ALOJZIJA MEHLIN, članica dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., operirana 18. aprila 1922. Opravičena do podpore $50.00.
58.
12819 PETER DROLL, član dr. sv. Cirila in Metoda 144, Shebovgan, Wise., operirana 26. aprila 1922. Opravičen do podpore $50.
59.
10253 FRANK KREN, član dr. sv. Janeza Krstnika 60. Wenona, 111., operiran 26. aprila 1922. Opravičen do podpore $50.00.
■	Ime bolnega člana.
28.
15400 ANTON ZIMA, član dr. sv. Jurija 73, Toluca. III., boleha vsled bolezen na obistih. Prijavil boluim 12. oktobra 1921. Na Jednoto pripada od 17. oktobra 1909 dalje. Zavaroval proti dolgotrajni bolezni 19. jan. 1914.
MLADINSKI ODDELEK. •
132.
6561 MARIJA TUCIBAT, stara 4 leta, 5 mesecev in 27 dni, članica dr. sv. Mihaela 163, Pittsburgh. Pa., umrla 1. maja 1922. Vzrok smrti: Otekli taneelni. Pristopila 19. julija 1920. Bila je članica 1 leto, 9 mesecev in 11 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 5 let. Opravičena do podpore $48.00, kateri znesek je bil nakazan 18. maja 1922.
133.
7192 JOŽEF MOŽINA, star 12 let in 3 mesece, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, III., umrl 12. maja 1922. Vzrok smrti: utonil. Pristopil 21. aprila 1921. Bil je član 1 leto in 21 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 13 let. Opravičen do podpore $450.00, kateri znesek je bil nakazan 22. maja 1922.
134.
6714 MARY PUG AR, stara 2 leta, 11 mesecev in 19 dni, članica dr. sv. Mihaela 163, Pittsburgh, Pa., umrla 4. maja 1922. Vzrok smrti: pljučnica. Pristopila 18. oktobra 1920. Bila je članica 1 leto, 6 mesecev in 16 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 3 leta. Opravičena do podpore $40.00, kateri znesek je bil nakazan 25. maja 1922.
Josip Zalar, gl. tajnik.
Joliet, 111., 29: maja 1922.
Imamo ravno to, kar ste iskali.
Ekstrakt za RUM, BOROVIČKO, KI-MLOVEC VISKO (R2ENO) IN TOR-KOLY SLIVOVKO.
PolijTTe naročilo danes, nakar vam bomo poslali najboljše vrste in
najbolj čjste dišeče ekstrakte.
1 steklenica dovolj za 2 galone tekičine ----------------------------$ 1.35
5 steklenic vsakovrstnega ekstra.aa -------------------------------- 5.50
10 steklenic vsakovrstnega ekstrakta ------------------------------- M-50
Zavarovalnina in poštnina znaša šc 15c posebej. Zavitke pošiljamo na željo tudi C. O. D., aH po povzetju.
MUTUAL FLAVOR COMPANY
P. O. Box 997	Dept. K. L.	Pittsburgh, Pa.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■IHHIHHHHHM^H^
Strela ubila moža. Iz Beltinc »ledeno truplo moža, ki so ga v Prekmurju se je vračal če v (spoznali za 58 le;t starega Fran-ljafrski mojster Ivan Mančee s četa Škufca. Na veliki četr-svojo ženo na'svoj dom v Ba- tek se je nesrečni mož, ki se je kčvo. Na potu ju je dohitela bavil z brušenjem žag, nahajal nevihta. Ko sta bila že blizu dcma, je nenadoma udarila strela in na mestii ubila moža,
žena pa se je onesvetila. Ženo, ki je bila že prej bolehna, so prepeljali na njen dom. Ivan Mančee je bil priljubljen v celi okolici.:
Prst božji? Ko so dne 23. apr. v Črnomlju pokopali narodnega mučenika Ivana Kro-marja, se je naenkrat zmračilo
naZvirčim in se hvalil z denar-jem. Proti večeru se nameni v Struge, toda ga med potjo doleti žalostna smrt. Na glavi, ki je vsled dežja in mrčesa vsa razjedena, zevati dve, naj-brže s sekiro vsekani rani. Nahrbtnik in torba ter sploh vse imetje mu je odvzeto. V roki je držal zaprt pipec. O troei-paatirji so ga izsledili že na veliki petek, toda ga imeli
nebo in nastala je nevihta. Ko |za, pijanca, ki je zalezel na tra-
se je »prevod vračal s pokopališča mimo hiše Kromarjevega ovaduha Jožefa Matije Skubi-ca,.je udaril vanjo strela, kar jt napravilo na zbrano množico silen vtis. Vse je reklo: Sedaj je na Skubica še Bog s prstom pokazal. Strela je uapra vila na hišo manjšo škodo. Da
bi ovaduh ta dan ne bežal z 1 jfl tudi kralj Aleksander. Ob doma, bi ga lahko ubila strela. |tej priliki je bilo najetih okoli
vnik in se ga bali. Morilcu so na sledu.
G. pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju. Iz Kamnika poročajo z dne 5. maja: Pokrajinska uprava za Slove-nijo je priredila 26. in 27. decembra 1921 lov v Kamniški Bistrici, katerega se je udele-
Smrtna kosa. V Gradencu pri žužemburku je 25. aprila
«;U voznikov, ki so za svoje opravljene vožnje predložili ra-
Da-ih edno
poravnani. Ce pokrajin; bornik in vaški mož, zelo do- ska uprava sama nima denar-ber in skrben oče svojim otro- za]jHj ne predloži teh raču-
kom.
Požar na Dolenjskem. Iz Ve
libe Loke poročajo: Dne «30. a prila opoldne je začelo goreti
nov v saldiranje Trbovljški premogokopni družbi, knezu Windischgratzu ali knezu Air ( -spergu? Kdor je že plačal
v vr.*i Kamni potok pri Veliki t) žke milijone, bo z lahkoto dal Loki. Zažgale so iskre loko-' t 1(li teh par tisočakov vozni-motive viaka, ki vo>.i ia^Nuve	ki {\onnr nujno rabijo,
ga mesta proti Ljubljani. Kadi( Kraljeva civilna lista. Bel-silnega viharja se je požar hi- ^»jske "Službene Kovine" o-tro r»zširil na poslopja štirih bjavljajo zakon o povišanju
c i
goce ničesar. Novi zvonovi.
posestnikov, ki jim jedo tal(Vilne liste kralja Aleksandra vse pogorelo. Rešiti ni bilo mo- j Civilna lista je zvišana na
21- milijonov dinarjev na leto. Groblje pri Zvišana civilna lista se prične Domžalah. Dne 21. aprila so Vplačevati s 1. junijem 1922. nam pripeljali iz Ljubljane na j Naia telefonska ^ brzojav. okusno okrašenih vozovih 2 E& glužba y nagi <Iržavi je nova bronasta zvonova. Topic, UJo , 1920 975 br7ojavnih po. ho pokali, domžalski wcmoyij^ DMhm br2ojavnih žic so viselo pozdravljali svoje ^^ 20 184 k levilo nove tovariše. Nase veselje ,'e hrzojavk y tem letu je zna. pnkipelo do vrhunca, ko so se ^ -n j milijoim _ Sto. oglasili iz visokih hn. Kakor telefollskih po8taj je Zlla.
prijetna godba doni na uho to ^ ?99; telefonskih naroeni-ubrano zvonenje. Slovenci smo k je bik> j5J05 J)ol?ina lahko ponosni na svojo doma- telefongkih linii je zllaAala 13_ čo zvonarno strojnih tovarn in km livarn v Ljubljani. Da je mog
Oče in sin ustreljena. V
Prištini sta bila ustreljena Aj-rul Ibratcimovič in njegov sin, ki sta bila obsojena tia smrt, ker sta ubila 4 letno hčerko tamkajšnjega učitelja.
Cene kruha v Avstriji. Ker se je krušna moka na Dunaju podražila od 500 do 640 na K, se bo v najkrajšem času tudi kruh podražil. Rajonirani kruh stane danes 740 na. K hleb (320 g).
0 umoru Martina Jurečiča
la naša niala občina nabaviti 3 bronaste zvonove, je v prvi vrsti zasluga naših vrlih Američanov, posebno Mihaela Pirna-ta, a tudi drugi so prispevali radovoljno po svojih močeh. Zvonovi pa naj dosegajo svoj-namen, ki je izražen na velikem zvonu: Svetovni srd je prednika ugrabil, *a mene žar ljubezni vlil: da v božji hram bi glas moj klical, vabil, oznanjal mir in up na raj budil.
Samomor. Dne 5. maja se je ob pol 14. uri z vojaško puš-|smo prejeli iz Cerkelj pri Krško ustrelil ob Savi južno odjkem sledeči dopis; Na Mar-Plavža leta 1897 v Vipavi ro- kovo nedeljo 30. aprila t. 1., ko jeni nastavljene Splošne gos- smo imeli pri nas žegnanje, sta podarske zadruge za Slovenijo se v gostilni Vahčič (gospodar na Jesenicah Alojzij Trošt. (te gostilne je samostojnež, o-Krogla je Troštu prodrla srce. z i r. sedaj že zemljoradnik ali Bil je takoj mrtev. Svojim celo že republikanec, starosta starišem je pisal mladi .Trošt Sokola itd.) sprla fanta Jure-pismo sledeče vsebine: "Dra-jčič Martin in Jamnik Lojze, gi oče in draga mama, oprosti- Pridrvela sta na cesto; prvi je ta mojemu delu; da sem se ust- pograbil velik kamen, drugi je relil sam, je vzrok, ker se mi je od plota odtrgal planko. Jam-ponesreeilo moje delovanje v nik je imel s seboj tudi revol-trgioviii splošne gospodarske j ver, ki mu je padel na tla, a Ju-zadruge in da sem preveč kre- rečic ga je pobral in pomeril ditiral raznim upnikom in to na Jamnika. Sprožilo se ni. nisem mogel popraviti. Ne Stopili so med oba možje in ju žalujte in hudujte se nad me- razdvojili. Toda še enkrat noj, keT to je bil moj namen že j sta skmTila skupaj, potegnila pred 14 dnevi. Pozabite me vsak svoj nož iz žepa in — čez in tudi drugi. To naj Vam nekaj trenotkov je bil Jurečič bo zadnji pozdrav. Alojz." izaboden v srce. Morilec Jam Umrla je v Zagorju pri Sa- nik je tekel za bežečim — že za-
nazaj na cesto in še parkrat u-stelil iz samokresa, t; Jurečie je med tem umiral, že nezavestnega, ne da )»i zabodeni in umirajoči Juivčič izrazil željo in ne da bi dal kako znamenje kesanja, ga je domači g. kaplan na klic ljudstva mazili! s sv. poslednjim oljem. Pretresljiva in žalostna je bila smrt mladega fanta, ki ni imel navadi- hoditi k sv. zakramentom, smrt sredi ceste! — Oče je prise! k gospodu radi zvonenja in podrt im. Povedal je, da nesrečni sin ni bil že nekaj let pri spovedi, Ljudje pa so povedali, da se je zadnjo n deljo, na dan smrti, med sv. maso mudil na trgu ozir. ulici pred cerkvijo in se obnašal tako, da je bilo očividce sram. — En dan pred svojo smrtjo je v pogovoru z neko bahavastjo povedal tudi sanv da ni bil že več let pri spovedi. Sam je povedal in oče je tudi potrdil, da bi ne bil šel (k spovedi namreč), če bi bil ostal živ. Ju-rečiči je bil zapisan za Sokola. Da U je bil tudi Jamnik zapisan pri Sokolih, ne vemo, naj-brže ne, vemo pa, da nikdar ni bil Orel! — Čin pa, ki ga je bil izvršil, je pa precej sokolski. Zakaj sta se vendar zalezovala? "Jutro" je poročalo, da je bilo med*njima politično nasprotje. To je docela izmiš-jeno! Prav gotovo bi se v političnih ozirih ta dva fanta še najpreje sprijaznila. Oba je vezala ena stvar, če drugega prav nič, namreč sovraštvo do Cerkve in do duhovnika! Jamnik se je na Belo nedeljo, sedeč v gostilni s svojima dvema tovarišema, norčeval iz ljudi, ki so šli ravno v cerkev. Mati umorjenega Jurečiča pa je povedala (6. maja t. 1. na Gazicah pri Janezu Ignoti), da sta se zasledovala, "ker pobje hodijo v druge vasi ponočevat, pa jima je prišlo nekaj navs-kr-iž". — To jc; torej oni politični' * vzrok, da je Jurečič mrtev. Vsi pa, ki so videli potek poboja, pravijo to-lc: "Če ne bi padel Jurečič, bi bil Jamnik. Slo je na življenje in
smrt." — Okrog umirajočega JurcOiča se je na cesti nabralo veliko , ljudi, med temi tudi mnogo mladeničev, — celo takih, ki so posegli vsaj deloma tudi v ta boj. Vsi so bili nekako osupnjoni in vsaj za hip jih je pretreslo. Domači gospod kaplan je tam dvignil svoj glas in rekel: "Poglejte, fantje! Kdaj se bodo vendar fantje spametovali! Ali morete reči, da vas je kdaj kak duhovnik kaj slabega učil! Če pa človek prosi in opominja s prižnice, da - bodite pametni, pa pravite: 14Tiho bodi, pr
...... far!" Ta opomin je
bil umesten, ker je ravno po pridig ob desetih g. kaplan dejal in prosil s prižnice: "Danes je, kot veste,"pri nas žegnanje. Nekateri ljudje imajo navado, da na tak dan radi malo — ali celo zelo ponore! Prosim vas, bodite pametni! Kil žalosten dogodek lahko več pove, kakor 10 mojih pridig."
— In ob tem je zakasljal med fanti pod koroni eden kot bi se davil. Ta kašelj je bil proti besedam s prižnice naperjen. — Tako je prosil kai>lan po pridigi ob desetih, ob dveh popoldne je Jurečič ležal mrtev na cesti. — "Slovenec."
I petno veselo in zdravo sttde-njo ! živeli !
! ' V New Yorku, N. Y. dne 31. maja 1922
Joe Windishman, z družino.
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da dne 21. maja ob pol 6. uri zvečer zasipal v Gospodu naš pre-Ijubljeni sinček
John Plut v nežni starosti dveh in pol let. Pogreb se je vršil dne 23. maja iz hiš« žalosti v cerkev sv. Frančiška, in od tam pa na novo k atol. pokopališče Kalvari-ja v N. W. Ottawi.
Tem potom izrekamo prisrčno zahvalo vsem onim, ki so nas tolažili v teh bridkih urah. Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, in vsem onim, ki so prišli pokojnika poškropit na mrtvaškem odru ter so ga spremili k večnemu počitku. Posebna hvala toti Mrs. Jerman in teti Mrs. Panian in Mr. J. Jerman
j iz Jolieta, ki so nas tolažili v item žalostnem času.
Ti pa, dragi nam nepozabni | Johnny se veseli med krilatci v j svetem raju/ ter prosi za nas, i da bi se vsi enkrat sešli nad ^zvezdami !
Žalujoči ostali: Josip in I'ary Plut, starši. Mary, Josipina, Edvard, sestri in brat
Ottawa, 11. duel, junija 1922.
IZKAZ PROSTOVOLJNIH DAROV
Za zvonove farne cerkve v Metliki.
Antonija in Josip Obra.no-vie $5.00; Anton Petrich *4.(H); po $1.00: Anton Muc, John Golob, M. Stanovnik, Gregor Br-dar, Martin Petrich, Martin Zugel, John Bajnk, Josip Ke-Iber, Frances Kompare. — Po !50c: T. Sa vi an o, Marv Dreshar, |John Merduš in Martin Vuk-sinič. — Skupaj nabrana «volta $20.00 (dvajset) je bila na pristojno mesto v stari kraj odposlana. Lepa hvala vsem darovalcem !
Antonija in Josip Obranovic.
nabiralca.
South Chicago, II.. dne 1. junija 1922.	(Advertis.)
vi obče spoštovana gospa Frančiška Ranzingar v starosti M let. N. v. m. p.!
Roparski umor. Na sedlu med Strugami in Zvirčami so našli 3. maja v neko dolino za-
bodenim — Jurečičem in mu na tleh ležečemu vzel samokres. Jurečič je držal odprt nož še v roki, ko je že omahnil, da se ni več dvignil. — Jamnik je kot kak ztaagovalec prišel
V SLOVO! ,
Predno se vkrcam na parnik "France" na obisk v rojstni kraj, Jugoslavijo, pozdravljamo še enkrat vse sorodnike, znance in prijatelje v Milwaukee in okolici. Sobratski pozdrav pošiljam tem potom oso-bito vsemu članstvu društva sv. Janeza Evang. št. 65, K.S.K.J. v Milwaukee, Vis. Bodi izrečena vsem istim prisrčna hvala, ki ste- nas spremili v obilnem številu na kolodvor. Na zo-
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE ! ! !
Izdelujem sledeča najbolj uspešna zdravila^ Alpentinkturo za rast in proti izpadanju last, Brusim tinkturo za sive lase od katere vam postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti, tinkturo za prahute na glavi od katere se prahute hitro odstranijo, po-mado zarast moških brk, Wahcic Fluid za revmatizem, ali trganje v rokah, nogah in v križcih, ravno tako za otekline, rozenmazilo za rane, opekline bule, ture, kraste, grinte in lišaje, mozolce pege na obrazu in srbeeine na koži, kurje oei, bradoviee, potne noge, azeb-line, debelo kožo na nogah in o-zebline. Pišite takoj po <^enik. ki ga pošljem zastonj.
Jakob Wakic
6702 Bonna Ave. N. E. CLEVELAND, OHIO.
domača zdravila.
Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi " Domači zdravnik" imam vedno v za-logi.
Pišite po brezplačni cenik, v. katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi.
Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. ! New York, N. Y.
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE
tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi ehrematične z 12 basi; pišite po cenik.
Nadalje imam v zalogi tudi prave
STAR0KRAJSKE KOSE
kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENTORK-KRKT-HOF iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 mčev, kakor tudi klepalno orodje iu brusilne kamne po sledečih cenah:
Posamezna kosa z rinko in ključem.......................... 9 (!o
Šest kos skupaj ali več..................................... ,5
Klepalno orodje, dvoj^ vrste, garnitura..«............................ •
BERGAMO brusilni kamni, dva kamna ...................... l-^fl
Motike ........................$1.00	Srpi ....................100
Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je po-i tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih ze na-
slad rečili od mene.
323 Epsilon Place
ALOIS SKULJ,
Brooklyn. N. Y.;
DENARNE POŠILJATVE.
Jugoslavija:	Italija:
1000 kron za... .$ 4.50 100 lir za.....$ 6.00
10000 kron za...40.00 1000 lir za.....56.00
NOTARSKA DELA.
Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz .stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage.
Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St.	Chicago, IU.
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti T»led večje množine denarja med ljtufetvom delaju ipekulantje velik« do-*bičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Nai denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po tvoji nljudni in bitri postrežbi
'I Mi plaJfajtmo na hranilno ulofo
po 3 odst.
ki jih pripišemo k glavnic! ako jih ne dvignete.
Naša banka je pod naaorst-vom vlad« Združenih drŽav trn Slanica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavl-ljajo sedaj kronam visoke ce-, ae, ker sc hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povpraiajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino 1
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačn«
THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360f000.0Q
POZOR SLOVENCI!
Zopet je prišel ugodni čas naselitve na farme. Kakor je znano Slovencem, da mi nismo nikoli priporočali se seliti na kmetije, kadar so bile cene jako visoke pri živini i,n na drugih rečeh katere rabi novi naseljenec kadar se naseli na kmetijo. Sedaj najbolj ugodni Čas, da si ustanovite svoj lastni dom za se in za vašo družino, kajti sedaj je vse po zelo nizki ceni kar potrebujete za ustanovitev svojega lastnega ognjišča.
Tukaj okoli Greenwood, Willard, in Gormans, Wis., je že na stotine Slovencev naseljenih, katerim smo mi prod&li zemljo, in to je največja slovenska farmarska naselbina v Ameriki. Imamo še okoli štiri tisoč akrov jako rodovittne zemlje na prodaj poleg slovenskih farmarjev. Večina zemlje leii ob cestah in blizu šole in mlekarne in blizu železnice. Zatorej ne odlašajte, pridite kupit i zemljo takoj. Ker vaš denar bo najbolj varno naložen če kupite 40 akrov zemlje ali več Cena zemlji je od $20.00 do $25.00 aker. Eno tretjino celokupne vsote se plača takoj pri nakupu, ostala vsota se plačuje na petletne obroke.
Pišite za natančno pojasnilo v slovenskem jeziku na naslov:
N. C. FOSTER LUMBER CO.
FAIRCHILD, WISCONSIN.
Največja slovenska banka v Ameriki Denar v stari kraj
Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka.
Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja
Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko.
Naša banka je pod državno kontrolo
Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 STREET.
NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00
(Nadaljevanje.) Administracija Andrej Jack-son-a 1829-1837.
Proti koncu administracije predsednika J. Adamsa je
bil na njegovo mesto izvoljen Andrej Jackson. Svojega prednika je pri volitvah porazil z ogromno večino elektoralnih glasov, dobil jih je namreč 178, Adams pa 83.
7. predsednik Združenih držav Andrej Jackson je bil rojen 15. marca 1767 v Južni Ivaroli-ni; njegovi starši so bili irskega pokolenja, ubožni in siromašni; vsled tega je moral tudi naš Andrej Jackson v svojih zgodnih letih marsikaj hudega prestati. Za časa vojne z Anglijo se je komaj 13 let star pridružil ameriški armadi, da je nosil vojakom vodo. Kasneje je študiral pravo in se kot od vetnik preselil v državo Ten nesee. L. 1796 je bil prvič izvoljen v kongres, kojega mesta pa ni dolgo opravljal, ker je bil imenovan za vrhovnega sodni ka v Tenn.; vdeležil se je zatem 1.181*2 zopet vojne s Španci in Angleži, kjer se je kot vrhovni poveljnik cele armade tako hrabro vzdržal in odlikoval, da so ga sirom dežele nazivali "Old Hickory" (»tar beli o-reh). Umrl je 8 junija 1845.
Za easa Jaksonove administracije je zavel nov politični duh sirom Združenih držav. Tedaj je pri predsedniških volitvah prvič nastopilo nekaj novih držav iz zapada, ki so Jacksonu dosti do zmage pripomogle.
Rekli smo že, da Jackson ni bil premožen, kakor nekateYi njegovi predniki. Ko je stopil prvič v javnost se je med ljud-st\%m kmalu ^in~Arso*trausko priljubil kot bortielj za domovino in kot izboren politikar. Najbolj je zaslovel vsled zmage pri New Orleansu, kasneje pa v vojni s Seminole Indijanci. Jackson se je sčasoma tako pri ljudstvu prikupil, da ga je vsakdo čislal in ljubil, osobito pa v zapadnih državah.
Ko je Jackson nastopil svojo administracijo, je najprvo odslovil več višjih državnih uradnikov, ki so te službe bolj slabo opravljali že leta in leta. Na ta način je bilo odslovljenih takoj prvo leto nad 2000 raznih uradnikov. Da je rabil pri tem čiščenju predsednik Jackson močno metlo, nam kaže dejstvo, ker je bilo za časa njegovih 6 prednikov iz raznih državnih služb preje odslovljenih samo 160 uradnikov. Vsak državni uradnik je moral položiti izpit na podlagi civilne službene postave (Civil Service Law), katero je Jackson osobito odobraval.
Tarifni zakon. Webster in Hayne.
Že zadnjič omenjeni novi tarifni zakon 1. 1824—1828 je zbudil osobito v južnih državah mnogo nezadovoljnosti. Te države so bile mnenja, da se zvezni kongres nima pravice urnega vat i v notranje zadeve posameznih držav, torej naj bi se že omenjeni tarifni zakon preklicalo. V tem smislu je 1. 1830 v senat ski zbornici govoril senator Hayne iz Južne Karoline. Hayneja je pa pri tej priliki porazil »loveči državnik in domoljub Daniel Webster. Govoril je v senatu tako prepričevalno napram nazorom Hayneja, da so se mu vsi senatorji čudili. %ke{ je, da je tarifni zakon de^ ustave Unije, katero se mora vpoštevati. Nikakor ni torej na mestu preklicevati tarifne postave, ki bi lahko povzročila odcepitev vec držav -iz Unije. Webster je to nagla-šal, ker se je isto leto (1832) vršila državna konvencija v Južni Karolini pod pokroviteljstvom tedanjega podpredsednika Calhouna. Na tej kon-
venciji je bilo soglasno sklenjeno navedeni tarifni zakon o-vreei, ali odklanjati plačilo davkov. Če bi slučajno oblasti vsled tega ljudstvo s silo nadlegovale, se bo Južna Karolina odcepila od Unije.
V tem kritičnem času je pa nastopil previdni predsednik Audrey Jackson. Izdal je svojo značilno proklamacijo, naslovljeno na prebivalstvo Južne Karoline povdarjajoč, da se mora vse postave Združenih držav izpolnjevati. V svr-ko pobiranja tarifnega davka je predsednik Jakson poslal v Južno Karolino (Charleston) generala Scotta in poročnika Farraguta s primernim številom vojašstva. *
Henry Clay je hotel to sporno vprašanje kompromisnim potoni rešiti. Vsled tega je priporočal znižanje tarifa iz 1.
1832	za dobo 10 let, dokler ne bo tarifni davek tako nizek kot leta 1816, ko se je plačevalo 20 odstotkov vrednosti od vsega import i ranega blaga. Olayev predlog je bil 1. 1833 sprejet, vsled česar se je Južna Karolina zopet pomirila.
Za odpravo suženjstva.
Leta 1831 je začel v Bostonu, Mass., izhajati tednik 4 4 Libera tor" (Osvoboditelj), katerega je izdajal komaj 26 let stari Win. Lloyd Garrison. Ker je tedaj osobito v južnih, državah naše Unije suženjstvo zelo cvelo, se je ustanovila posebna stranka "abolicionistov" (A-bolitionist) kojili glavno načelo je bilo, da se suženjstvo vsepovsod odpravi. Kot glavni zagovornik tega lepega n*v'ela in kot glasilo abolicionistov jim je služil omenjeni tednik '4 Liberator.7 * Skocopo vseh državah, mestih in krajih so se pričela ustanavljati protisu-ženjska društva, ki so alarmirale ves jug iii sever. Navedene družbe so zatrjevale, da je suženjstvo že tudi Anglija leta
1833	odpravila s tem, da je vse zamorce v kolonijaili Zapadne Indije osvobodila. Angleži niso že tedaj več imeli ni enega ozemlja s sužnji.
Istočasno so sužnji v Virgi-iiiiji dobili že toliko poguma, da so se uprli ter umorili 60 belo-kožeev. Sovražniki ljudske svobode so takoj proglasili, da je bilo to ljudsko klanje direktno v zvezi s hujskanjem abolicionistov. Mnogo njih pristašev je zatem prestopilo v nasprotni tabor ter započelo hudo gonjo napram prijateljem sužnjev. L. 1835 so Garrisona, urednika gorinavedenega tednika zvezali in po bostonskih ulicah vlačili a namenom linča-ti ga; tako so tudi do cela uničili njegovo tiskarno. Taki nemiri antiabolicioinistov so se vršili tudi v Filadelfiji, Pa., in v Altonu, 111. V Altonu je bil pri tej priliki ubit Elija Love-joy, urednik nekega drug 1 glasila za odpravo suženjstva.
Iz stranke abolicionistov se je leta 1840 ustanovila nova politična stranka. "Liberty party," ki je pri tedanjih volitvah postavila svojega prvega predsedniškega kandidata. Pravica do peticij.
Kmalu zatem je ljudstvo pričelo v kongres pošiljati peticije (prošnje) za odpravo suženjstva v Kolumbia distriktu. Politični voditelji v južnih državah so zahtevali od kongresa, da naj vse te prošnje zavrže. Dasiravno je J. Q. Adams zatrjeval, da so ali ene peticije (prošnje) na mestu in v soglasju ustave Združenih držav (1. amednment), je bil končno v kongresu sprejet predlog, da se označene prošnje smatra ne-u-tavnim. To je abolicioniste tako razkačilo, da so pričeli po pošti v južne države pošiljati vedno več svojih časnikov, brošur in tiskovin za odpravo su-
ženjstva. Seveda, da s to pro-pagadno niso bili stanovalci južnih držav zadovoljni; naprosili so zvezno vlado, da naj prepove, ali ustavi pošiljanje teli listov, ki netijo upor med sužnji ter tudi med ljudstvom. Na to pritožbo jim je generalni poštar odgovoril, da nima za to nobene postavne pravice; v-sled tega jim ni hotel prošnje ugoditi. Izjava generalnega poštarja je stanovalce mesta Charleston v Južni Karolini tako, razburila, da so s silo vdrli v t a mošnji poštni urad in vse abolicijske liste javno na trgu sežgali. -	___
Tudi, nasprotniki suženjstva so zatem bolj odločno nastopili. Pritožili so se v kongresu vsled kršitve na podlagi ustave jim zajamčenih pravic, pravice do. peticij in svobode tiska. Vse to je ideje protisuženjstva še bolj utrdilo kot preje; ustanavljale so se nove slične dru žbe ne samo na jugu, ampak tudi po severnih državah. Vedno je bilo pričakovati kdaj bo to važno vprašanje vlada rešila, kar se je izvršilo še le leta 1862 za časa predsedništva Abra ham Lincolna.
Jackson, sovražnik Banke Zd ruženih držav.
Predsednik Jackson se je za časa svojega uradovanja osobito zanimal tudi za razne denarne zavode širom držav. Is točasno je poslovala v Filadelfiji, Pa., znana banka pod imenom 'The United States Bank*, ki je imela širom Unije mnogo svojih podružnic. Ta banka je tudi opravljala vse denarne posle narodne vlade. Ker so bili nekateri glavni ravnatelji te banke inozemci, je Jackson ta denarni zavod smatral kot neameriški monopol, ki ni zado sti varen, da bi se mu toliko V-laduega denarja zaupalo. Skd njič je sklenil ustaviti poslovanje označene banke, dasiriiS vno je imela ista svoj charter veljaven do 1.1836. še leta 1832 so prijatelji teh bankirjev v kongresu predložili resolucijo, da naj se banki Združenih držav koncesijo za nadaljnih 20 let podaljša; to resolucijo je pa predsednik Jackson lyatkoma-lo vetiral. Že naslednje leto je moral državni blagajnik ves v-ladni denar, naložen v tej banki, dvigniti ter ga naložiti v razne novo ustanovljene državne banke. (State banks.). Naravno, da so prizadeti finančniki vsled tega predsednika ostro kritizirali; slednjič je pa le Jackson zmagal in ustavil banko Združenih držav. Indijanske vojne na zapadu in jugu.
V istih letih so se po raznih državah zapada in j"ga zopet Indijanci dvignili; prizadeli so novim naseljencem toliko škode in gorja, da je bila vlada prisiljena zopet poseči z orožjem. Na zapadu je vodil uporne Sac in Fox Indijance poglavar Black Hawk (Črni kra-gelj), katerega so vojaki končno pri reki Mississippi premagali; v Floridi so se pa u-prli Indijanci. Seminoles plemena pod vodstvom krvoločnega poglavarja Osceola. Ti divjaki so tedaj požgali in opusto-šili mnoge cvetočih naselbin belokožcev. — Lota 1842 se je vendar posrečilo vladi Združenih držav, te uporne rdeče kož-ee premagati in pregnati dalje proti zapadu v določene jim rezervacije.
(Dalje sledi.)
Ubijajte muhe.
Muhe prenašajo bolezen.
Kadi svojih običajev je muha morda najbolj odurna žuželka, s katero človek prihaja v dotiko. Ne le se ona zaraja v nesnagi, ampak živi in se redi v nesnagi vse nadaljne dni svojega življenja in jo zapušča le,j ko vdira v stanovanja, da okuži človeku njegovo hrano in širi bolezni.
Hižna muha je vztrajen po-
žeruh, ali njena paša je precej
porasna. Plazi se na površino jedi in na teh izletih utegne no-fiti s seboj, zlasti na kocinah svojih nog, klice nalezljivih bolezni, jajčeca parasitov in or-ganično nesnago. Ko muha poseti vašo mizo, odlaga to nevarno snov na vaio hrano. Ako taka okužena hrana gre v želodec, postanemo naravnost okuženi in utegne razviti se kaka nevarna bolezen.
Letokrog hišne muhe navadno ni obsežen. Morda redko-kaj odletava dalje kot pol milje od svojega vališča in običajno ostane dvesto do tristo metrov okolo kraja, kjer se je zarodila. Raditcga, ako se kje nahajajo muhe, je prav gotovo, da so se zaredile v najbližnji okolici.-Bolezni radi muh.
Tekom špansko-anieriške voj ne je bila pozornost ameriškega naroda prav dramatično o-brnjena na nevarnost muhe kot razširi tel jice legarja. Na stotine vojakov je umrlo za to boleznijo, dasi jo je prav lahko preprečiti. Iste razmere, ki so prevladale v oni vojni, obstojajo dandanes v tisočerih ameriških naselbinah.
Kjer se muhe morejo slobod-lio gibati med straniščem in jedilno mizo, utegnejo okužiti vsako vrsto hrane. 'Zlasti mleko je dostikrat predmet takega nalezila in našlo se je večkrat, da se epidemije tifusa in logarja imele svoj pričetek v mlekarnah, ki niso bile preskrbljene s potrebnimi sredstvi za odstranitev odpadkov. Hramj, ki jo kupite v štacuni, prenapolnjeni muh, utegne tudi biti o-kužena in, ako jo užijete surovo, more direktno provzročiti kako bolezen. Tudi kuhana hrana utegne biti okužena po tekuhanju. V tem tiči velika nevarnost za adravje. Torej vzlic vsaki pažnji ki jo individualno lahko obračamo na nevarnost okuženja s strani muh, smo vendarle podvrženi infekciji lega rja radi nemarnosti drugih. Radi tega je v ničen je muh zadeva, za katero mora skrbeti vsa občina, in je torej stvar občinske higijene.
Druga jako navadna infekcija, ki jo muha prenaša, je poletna driska (diarrhea). Ta bolezen se bolj poprijema otrok, ali tudi odrasli so ji podvrženi. L| 1920 je v Združenih državah umrlo 38,514 otrok pod dvema letoma radi driske in črevesnega vnetja.
Kako naj se iznebimo muh.
Najbolj uspešen način uničenja muh v celi občini je organizirati in nadaljevati kampanjo v to svrho. Le potoni skupnega prizadevanja vseh stano valcev in zdravstvenih oblasti in organizacij je mogoča popolna iztrebitev muh. S tem ni rečeno, da je prizadevanje in snaga poedinca podrejene vrednosti, marveč le da bi trebalo smatrati iztrebitev muh kot vprašanje, katerega treba lotiti se v njegovi celoti.
Najprej treba uničiti vsa za-rejališča muh; brez tega koraka vse drugo nič ne pomaga. Radi tega mora prevladati v občini najvišji standard čisto-te; treba preprečiti nakopiče-vanje odpadkov in smeti in skrbeti za pravilno odpravo istih. Že mali kupček smeti u-tegne služiti kot zarejališča ne-števila mušnili ličink (larv); iz tega se razvidi velika važnost največje snage.
Vse liišne smeti morajo držati se v posodah v katere naj ne prodira ne zrak ne voda, o-premljenih s tesno zapirajoči-mi pokrivali, tako da ni muhe in druga golazen nima pristopa do smeti. Nakopičevanje smeti okolo hiše je odgovorno za žarejanje muh in tudi javna smetišča utegnejo biti dobrodošlo zarejališče. Neonirežena hiša in neobvarovano stranišče izven hiše ustvarjata nevarnost, ki je nikaka družina ne bi smela pretrpeti. U£rfze na oknih seveda ne d rji j o stran
v>eh muh, ali petindevetdeset
od «o ne bo v stanu priti noter, in nevarnost bo za toliko manjša. Vsaka soba v hiši bi morala biti omrežena; ako ni mogoče omrežiti vseh sob — pa vsaj kuhinja in obetfnica naj bo opremljena z mrežami. V slučaju bolezni treba zlasti obvarovati spalnico, kjer bolnik leži, posebno ako gre za kake nalezljivo bolezen. Na kmetih treba zlasti paziti na hlev in mlekarno. Muli ne bi smelo biti v prodajalnicali, pekarnah in drugih prostorih, kjer se hrana pripravlja. Kjerkoli je navada postaviti mreže na okna in vrata, naj služijo mreže ne le proti muham, tali tudi proti komarjem; radi tega treba vporobljati mrežno žico štev,
i6. r
Od snovi, ki so strupene za muhe, morda najbolj primeren je formalin. Naj se pomeša v štiridesetkrat večjo količino vode in izlije v skledice, ki naj se postavijo vse okolo sobe; istočasno odstranijo naj se vse druge tekočine. Ako muha tekom nekoliko ur nima pristopa do drugih tekočin, bodo napojile se na tej raztopini in bodo poginile. Treba paziti ^e pred mušnimi strupi, zlasti pred o-nimi, ki so sestavljeni od arse-nika. Zastrupitev otrok iz tega vira je prepogosto.
Prilepi jivi mušni papir pomaga tudi k ničevanju muh, diasi ni pravzaprav znak dobrega gospodinstva. Ubijanje muh z batom ne zadostuje za odpravo muh. Navadno se po-tolčevanje muh začne v poznejši sezoni, ko je že vse polno muh in more lov na muhe le neznatno znižati njih število, število. Boljše bi bilo, ako se bi to storilo takoj v spomladi, ko je muh, iz katerih se bo rodilo še iua milijone drugih, raz meroma še malo. Ako bi ljudje vporabljali takoj ob začetku musne sezone vso ono energijo proti muham, ki jo rabijo kasneje, in bi Zlasti pazili na takojšnjo uničenje vse nesnage in smeti tekom vsega leta, vprašanje muh bi bilo že zdavno rešeno.
J. (J. F. L. I. S.
USPEHI MODERNEGA IZ-NAJDITELJA V EGIPTU.
Ilipokrates, grški filozof, rojili leta 400 pred Kristusom, znan za stoletji kot "oče zdravil" je bil palinen v ozadje z uspehi modernih iznajdb v Egiptu, kar znači, da so Egipčani imeli že precej razvito zdravstveno vedo pred 5,000 leti, ali vsaj več kot 3,000 let pred Hipokratom. Imeli so izvrstno idejo o prebavnih procesih in veČina njih zdravil je bila narejena iz raznih zelišč. Vse zmesi Trinerjevega gren- j kega vina spadajo v to kate- j gorijo. V tem zdravilu ni nobenih kemičnih snovi in je zelo zanesljivo za zabasanost, slab okus do jedil, pline v prebavnih organih, glavobol in druge želodčne! nerodnosti. Vsak naš odjemalec priporoča to zdravilo svojim prijateljem. Mrs. Anna Ondrik nam je pisala iz New Britain, Conn.: "Moj j soprog je bolehal vsled želod- j ene nevednosti že izza mladih nog, Trinerjcvo grenko vino je pomagalo obema meni in njemu in vsled tega ga priporočam vsakomur, ki trpi na želodčnih boleznih." Vprašajte vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili tudi po drugih Trinerjevih zdravilih vsa so izvrstna. Mrs. Alice Switz nam je pisala iz Jefferson, Tex., dne aprila: "Jaz sem vedno zadovoljena s Trinerjovimi zdravili. Trinerjev Liniment je izvršno dober, daje najboljše po pomoč proti revmatiz-mu."	(Advertis.)
ZASTONJ
Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in patentov. Iznajditelji in drugi pišite ponjo danes.
Patentni odvetniki: pošteni, točni, zanesljivi
A. M. Wilson, Inc.
PATENTS.
315 Victor Building Washington, D. C.
Povečane slike pok, Msgr. J. F. Buh-a.
Za spomin si naročite: krasno in najzadnjo fotografično sliko pok.
MSGR. JOS. F. BUH-A.
Veliki st 8 x 10, cena je $1.00, s poštnino vred.
Naročilom priložite bančni ček ali poštni "Money Order".
ELY PHOTO STUDIO, Ely, Minn.
Za kuho
Več kot dvajset let je Carnation napisni listek v družbi z najbolj čistim mlekom. Od tedaj že se ta listek vsepovsod smatra za simbol j najboljše kakovosti mleka. To mleko je prikladno, ekonomično in čis- . to; vsled tega ga rabite pri vseh pripravah. Ker je Carnation mleko premočno, ga morate na polovico z vodo zmešati, ako hočete dobiti kakovost navadnega mleka. Pri kuhi se navadno rabi bolj redko mleko, zato mu morate pri-liti več vode.
Carnation Milk Products Company 2102 Consumers Bldg. Chicago, Ili.
Carnation
Milk
Od zdravih krav.
Napis na škatlji je rdeč in bel.
Pravijo, da potrpežljiv in u-bogijiv konj največ potegne; zato pa dobi zvečer tudi največ
ovsa.
Croquettes iz pišk: Začimba, dve skodelici mrzlega kurjega mesa, 1 žlicico peteršila, 1 in pol čase goste bele omake. j:Razreži dobro meso ali smelji; priženi limoninega soka, čebulinega,, soli in zelene. Pomešaj meso v gosto omako in ohladi. Pomešaj (povaljaj v krušnih drobtinah, potem še v raztepenem jajcu in \ zopet v drobtinah; deni vse skupaj v dosti raztopljeni masi i. ()-suši in okrasi s peteršiljem. Ta
Ta Carnation kuharska knjiga vse ( buje nad 100 pripravnih navodil za razna jedila. To knjigo vam * dopošljemo na željo brezplačno.

_,--

ŠTIRI SMRTI,
Drama v vasi
Spisal Ksaver Meško.
I
I
h

(Nadaljevanje.)
44Kes, res, gospod Meh! Bili so nekdaj dolgovi, a rajni oča Bog jim daj dobro, so jih poplačali ter še prikupili nekoliko koscev zemlje."
i' Trdili ljudje sem slišal, prav trdni. Lehko se merite z najboljšimi kmeti, kakor sem slišal."
Hm, gospod Meh, tako, tako."
Janezu, ki mu je vino raz-revalo možgane in kri,"je prija-lo tako laskanje.
•<Hi, belec!"
Meh je; švignil -z drobnim, dolgim bičem po zraku ter se samozadovljno, lokavo nasmihava].
4'Tako, sedaj pa sva takoj doma.'1
Voz se je ustavil pred precej veliko, snažno, kaka dva stre-ljaja od žnpne cerkve oddaljeno hišo. Meh in Janez sta poskakala raz voz.
*4 Torej hvala lepa, gospod Meh!"
44Nič hvale, nič!" je ugovarjal krčmar ter izpregal konja.
"Ko mi bo mogoče, pa Vam vrnem uslugo."
4 4 Eli, eh, saj ntsmo tujci, mislim. Za domače;, ljudi pa človek rad kaj stori."
4 4 Sedaj pa bom moral polagoma iti."
44 Sa j se Vam ne mudi tako. Pridite še. Doma ne gori."
44Pa me že pričakujejo."
44E, saj menda ste Vi gospodar in pridete, kadar se Vam ljubi. Ali ticši pri Vas nemara žena hlače, ha ha ha!"
Janez je molčal. A besede
krčmarjeve so ga dobro zadele. Jezil se je.
44Stopite v hišo, Megla! Jaz dam še za en liter, da izplaknc-va prah iz grl. Le kar naročite pri sestri Pepci!"
A ta je bila že na pragu.
Bila je dekla kakih petindvajset let, dokaj lepega obraza, strastno zročih oči. Na ustnicah se ji je vedno zibal nasmeh, napol lokav, napol poželjiv in zapeljiv.
Bila je razvajeno kramarsko dekle. Bila pa je iz one vrste, ki porablja vse od narave ji dane čare in vsak le mogoča sredstva v to, da zaplete čim vec mož v svoje mreže ter jih izkorišča, dokler se nti izpametuje-jo ter ne spoznajo, da so le ^lepa, smešna igrača v rokah brezsrčne, podlo egoist Lene ko-kete.
Ljubko sei je nasmihavala mlademu, zalemu in moškole pemu možu .ter popraševala s sladkim glasom, kako da sta se vozila.
44Dobro, Pepca, dobro", je odgovarjal brat. 44A sedaj sva žejna. Prinesi vina«! Megla, le; kar pijte, jaz pridem takoj."
Pepca je peljala gosta v sobo. Smehljaje mu je razkazovala, kako sta se z bratom tukaj nastanila, kako sta poprej zanemarjeno hišo že popravila in očedila in kaj vse še> mislita v ta namen storiti.
(Dalje.)
NAPREDEK MESTA CHI C AGO.
Kakor znano, je mesto Chicago največja industrijska metropola na celem sfvetu. To mesto ne napreduje samo ua tem polju, ampak tudi glede števila prebivalstva. Dokaj zanimive podatke o naraščanju mesta Chicago posnemamo iz uradnega poročila mestnega knjižničarja Friderik Rex a, ki zatrjuje, da bo mesto Chicago do 1. septembra leta 1925 štelo že tri
milijone prebivalcev, tako da bo nadkrililo celo Pariz, oziroma, <Iti bo postalo trcftje največje mesto na celem svetu.
Nobeno drugo mesto v Združenih državah ni tekom zadnjih 80 let tako rapidno napredovalo kot bas Chicago; to se lahko razvidi iz nastopnih številk.
Leta 1840 štelo to mesto samo 4,479 prebivalcev; leta 1850 — 28,269; le,ta 1860 — 109,260; 1. 1870 — 298,977; 1. 1880 — 503,185; 1. 1890 — 1,0-99,850; 1. 1900 — 1,698,575; 1. 1910 — 2,185.283 leta 1920 pa L\701.70;"). Te številke so posnete iz uradnih ljudskih popisovanj.
Na podlagi dosedanjega naraščanja se štetvilo Chikažanov pomnoži sleherni mesec za4395, ali okrog 53,000 na leto. Lahko torej računamo na tej podlagi da bo mesto Chicago dne 1. marca 1924 štelo 2,921,455 in bo že prekosilo Pariz, kajti popisno naraslo število prebivalca znaša 1 et no samo 1836, (Pa-riz šteje 2,910,144 prebivalcev)
pred vojno je znašal letni naraščaj Pariza do 17,000 prebivalcev. Pri tem je treba pomniti, <la je Francija izgubila v minuli svetovni vojni nad dva milijona prebivalcev.
Dalje je chikaški mestni knjižničar izračunal, da bo letos 1. julija štlo mesto New York, 5,839,746 prebivalcev, mesto London pa 7,251,358; glede Chicaga p pa navedel še sledeče izračunane številke 1. jan 1923 — 2,859,925; 1. jan. 1924—2,965,405 1. jan. 1925 — 3,018,145 prebivalcev.
NAZNANILO IN PRIPO-ROČILO
Cen j. občinstvu v Jolietu in okolici naznanjava, da sva o! pri a novo
trgovino z grocer i j o,
ter z vsem; v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava
Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St. Telefon 4555 . Jol\et, £11.
V NAJEM
se odda prostor za grocerijo in pekarijo na 1106 N. Chicago Str., Joliet, 111. Vprašajte pri lastniku: Matt Krasovich, 409 Russell St. Joliet, 111.
Importirane KRANJSKE KOSE
iz najboljšega jekla. Dolgost 65 in 70 centimetrov. Cena $2.00— z rinko. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
Zastave, bandere, regalije iD zlate znake za društva ter člane K S K J
EMIL BACHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111.
PRISELJEVANJE IZ STARE-GA KRAJA V AMERIKO BO 1. JULIJ A T. L. ODPRTO. Pišite meni da Vam naredim . pravilne in dobre prošnje. Č« oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
OBJAVA.
H. H. Von Schlick, izdelovalec sloveeega Bolgarskega eaja zatrjuje, da nastaja največ bolezni vsled nečiste in zastrupljene krvi. Ako imate bolan "želodec, <se boste slabo počutili; to prihaja vsled začaranega želodca, ker strupene snovi v krv silijo. K« vam jetra odpovedo svoje delov i je, gre tudi strup v krvni sistem; istotako je, ee imate slabe ledice. Vse to vam povzroča bolečine po celem telesu.
Jaz sem že več let pomagal bolnikom sirom sveta, za kar se štejem zelo srečnega, da je moj Bolgarski krvni čaj najboljše zdravilno sredstvo za one, ki trpe na želode«, jetrah. ledicah in vsled slabe krvi.
Vsakemu takemu bolniku svetujem, dii naj poskusi moj Bolgarski krvni eaj. — Na milijone ljudstva ue rabi drugih zdravil. — Ti dobro vedo, da se v tem času nahajajoče koreninice, skorje, listje, jagode, rože in cvetje čiste, ki k zdravju dosti pripomorejo.
Mnogo zdravnikov ter lekarnarjev vsepovsod priporoča Bolgarski krvni čaj, ker so prepričani, da i-ma ta čaj zdravilno moč v sebi.
ldite torej bližnjemu lekarnarju danes. Recite mu, da naj vam da Bolgarski krvni čaj. Lekarnar vam bo z veseljem postregel, ker mu je ta čaj že dobro znan.
Ako ga pa morda nima, — ..i ga morate vi takoj nabaviti. Jaz vam odmah posiljeni po posti priporočeno eno veliko družinsko škatljo, zadostno za pet mesecev za $1.25; ali 3 za $3.15 ali 6 za $5.25. Naslov: H. H. Von Schlick, President, Marvel Building, Pittsburgh, Pa.
(Advert.)
POZOR!
Slovenci in Hrvati ▼ Chisholm, Minn., in okolici.
Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vase poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi
Miner's State Bank
Chisholm, Minn.
. "Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite ▼ materinem jeziku.
"T o č n o s t", "Varnost" is "Postrežba" je nase geslo.
EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Ave. New York, N. Y. ZASTPNIŠTVO SLAVENSKE BANKE
DD. Zagreb. FANCOSKE — SRBSKE
BANKE, BELGRAD in vseh njih podružnic v
JUGOSLAVIJI. Izplačuje gotovi amerikan ski dolar in dinar (krone) v kraju PRODAJE ŠIFKARTE
ZA VSE PROGE DOPREMA ROJAKE IZ
KRAJA. IZVRŠUJE VSE BAN-
ČNEPOSLE SPREJEMA DENAR NA ULOGE IN PLAČUJE
4% obresti PIŠITE PO CENIK
Emil Kiss, bankir
133 Second Ave. New York, N. Y.
IzVrstrU pripravi za qe*o las, idedlqa, zdravilqd, iq asVa.
CENA 25c VprdMjtW lelvdrfja!].
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS. IOWA
1
ZNIZANA CENA
Cipar, najboljše vrste, j^ko velike jagode, baksa 28 funtov.. $4.20 Brinjeve jagode, vreča 132 funtov ..................$9,00
Muškatel, sladke debele jagode, baksa 50 funtov____.$6.40
Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........$6.40
Fige (v reštah) najboljše vrste, baksa 110 funtov. .$10.80 K naročilu priložite Money Order.
MATH. PEZDIR Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY.
NOVO! NOVO!
Naročite in se prepričajte.
Dobro Kalifornijsko kapljico, ki stane le $1.25 za en galon' in $3.00 za tii galone. Hmelovi ječmenovec stane za 5 galone $1.25 v škatlah in 2a 4 galone $1D0 v komadih. Vse to se pripravi brez vsakega kuhanja. Navodila pošljem z vsakim naročilom.
FRANK SIMOK and COMPANY
P. O. Box 37, N. S. Pittsburgh, Pa.
Jugoslovanom iz Chisholma in okolice
Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka,
s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00.
To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne sa-ipo v bančnih zadevali, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila.
Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen., O-brnite se nanj, ker vam bo šel Vedno rad na roke.
Vedno ko imate kako banko v mislili, obrnite se na
First National Bank
t * CHISHOLM, MINN.
STAROKRAJSKE KOSE.
Agenturo imam za celo Ameriko za najboljše vrste kose štajerskega izdelka. Cena močnejših kos, zva-ne Moldovke z rink^ in ključem
vred ......................$2.50
Pri naročilu 6 kos po $2.00 ena.
Srpi za klepanje po.......$1.00
Brusilni kamni po ... .50c in G0e
Klepalno orodje po.......$1.25
Kosičča po . |............$1.50
Plehnati ost4niki po......50e
Starokrajske pile 8 palcev dolge....50c_
Motike, fabriško delo --------------$1.00
Motike "Struske", ročno kovane
na Kranjskem----------------$1.75
Ribežni za repo ribat po $1,50 in Si.75
Fabriške motike $1.00 in ta večje po ....................$1.25
Druge vrste kose malo ožje "Poleranke" cena za eno ali več $2,00. Velikosti so 20, 28, 30, in 35 palcev.
Poštnino (prevoz) plačam na vse kraje. Pošljite poštno nakaznico z naročilom vred tia naslov:	\
STEPHEN STONICH, 105 Lake St. Chisholm, Minn. Trgovin« s želemino in pohištvom.
Slavna društva K, S, K. J., pozor!
Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d, dalje v&e tiskovine pri prirejanja veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna.
Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik.
Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do na«.
V naši tiskarni »e tiska "Glasilo" K. S. K. J.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOV. LIST V AMERIKI.
Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St._-:-	Joliet, Illinois, g
Veliko potnikov
V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov. Ako se tudi vi namenjeni tja, tedalj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je z-nana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih od onih, ki so že potovali.
IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. Ako želite tud Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila.
PRI POŠILJANJU DENARJA so prede vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. poslužite se je tora vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa
. pojasnila se obrnite na
Zakraišek & Češark
SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York City.
THE DOLL AH SAVINGS BANK
BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00
Prebitek $50,000.00.
»
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inoxemskemu oddelku.
na
Established 1857 Prijateljstvo banke
je neprecenljive vrednosti za vsako osebo. Isto pomeni: dober nasvet v slučaju potrebe. pomoč v času sile in zanesljivega, ter vestnega druga aH prijatelja ob vsakem
času.
Naša banka je tako PRIJATELJSKA banka— ravno pravi način banke, s katero je veselje poslovati. Tukaj se z vami postopa, kakor s kakim POSAMEZNIKOM, ne pa samo "na račun."
Pridite in podajte nam roke. Vaš biznes — naj si bo že velik, ali majhen — bomo vedno cenili.	«
NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA banka v Jolietu.
A BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857
m
mš
STEDENJE KOT IZDATEK.
KATERO POT GRE VAŠ DENAR?
PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV J/AM^ BO POVEDAL
TOV NAPREJ.
.v,. \ . • - - - t- '	••	•""* •..	*
Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štede-nje Čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako mali so, ali kako občutni so odbitki od istih.
Ako smo tora j dosegli stališče, pri katerem sm itramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni z nesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi—potem je vprašanje rešeno.
Dajte nam priliko razložiti vam način, ki bi bil najbolj primeren vašim potrebam.
olav^ozastopstvo FRANK SAKSER STATE BANK
JADRANSKE B ANKE.
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
: vj. i-iM i —