The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Mediunn EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIET VOLUME XIX. — LETO XIX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) MAY 32, 1936. Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki ŠTEVILKA (NUMBER) 113 IN F LACIONISTI ^ Penn. s konvencije umjeje-Plmiiz avtov umoreMaterinski dan je 1 yjihfpvain nniriAP klarckih HpIsivpav ficnpp liiirli \^r^tAnxV nrnvi nocfnr KONGRESU IIPAIO NA ZMAGO Frazier-Lemkejev zakonski | osnutek za refinanciranje farmarskih dolgov je izšel zmagovito iz prve preizkušnje WASHINGTON, dne 12. maja. — Zagovorniki denarne inflacije so včeraj popoldne v nižji kongresni zbornici dosegli prvo zmago, ko je bilo sprejeto % 220 proti 153 glasom, da se Prazier - Lemkejevo predlogo za. refinanciranje farmerskih dolgov vzame iz rok odseka za dnevni red, ki jo je poskušal zadržati, da ne bi prišla na glaso-■v^nje tekom sedanjega kongresnega zasedanja. Predloga določa izdajo treh milijard dolarjev v papirnatem denarju, s katerim bi se refinanciralo dolgove (mortgage) farmerjev, ki Iji plačevali odstotek in pol ob-i%ti in enako na glavnico letno. Takoj nato so zagovorniki te Predloge dosegli novo zmago, ko Jp večina odločila, da se sme vrnili debata o predlogi samo šest Ur, kar pomeni, da se bo moralo glasovati o nji še danes. Za-Sovorniki te inflacijske predlogo smatrajo to za znamenje, da bo predloga nedvomno prodrla. Zagovorniki administracije, katera predlogi nasprotuje, pa drugačnega mnenja in prero-''•iijejo, da bo nedvomno poraže-Republikanski kongresnik ^ioland iz Pennsylvanije, ki ga demokrati rabijo za svoj bič, jo '^■javil, da lahko vsakdo varno ^tavi, da bo predloga poražena. ST. PAUL, Minn. — Tukaj-^"je zvezno apelatno sodišče je včeraj odločilo, da je prazier-^ '(^mkejev amendirani zakon za **^oratorij farmskih dolgov protiustaven. Sodni odlok veli, da. je zakon v nasprotju s petim u-^tavnim dodatkom, češ, da jem-upniku pravice do zadožene-posestva brez odškodnme. zahtevajo pomoč HARRISBURG, Pa., —- Včeraj je prikorakalo pred poslopje pennsylvanske legislature! več sto brezposelnih moških in žensk, ki so na ves glas zahtevali od državnih zastopnikov, ki so se zbrali na izrednem zasedanju, da dovolijo 121 milijonov dolarjev za prehrano, obleko in stanarino brezposelnih delavcev. Demonstranti so tekom skupne seje obeh zbornic navdušeno pozdravljali svoje zagovornike, ki zahtevajo od države izdatno pomoč za brezposelne. Ko so začeli prihajati v zbornico državni senatorji, so jih pozdravili z kriki; "Nehajte se že Igrati politiko in začnite hraniti uboge!" V pennsylvanski državni blagajni je denarja za odpomoč brezposelnim in njihovim družinam samo še za ta teden. štrajk na grškem še traja ATENE. — Stavkujoči delavci v Solunu nadaljujejo s svojim bojem za izboljšanje svojega položaja in v mestu je tudi zavladalo pomanjkanje kruha in drugih živil, ker je stavka paralizi-rala trgovske aktivnosti. Na poti v Solun so štiri bojne ladje, ki jih je poslala tja vlada. Novih nemirov včeraj ni bilo. Javni shodi so prepovedani in po ulicah patrolirajo močni oddelki vojaštva in orožnikov. četvorke obiskale petorke NORTH BAY, Ont. — Včeraj so dobile Dionnejeve petoi ke nevsakdanji obisk, ko so jih prišle pogledati četvorke Roberta, Le-ota, Mona in Mary Keys iz Oklahoma, ki so se rodile pred 20 leti in zdaj pohajajo v kolegij v Texasu. Obiskale so tudi dr. A-llana Rova Dafoea, zdravniškega varuha petork. Vojaštvo straži sod no obravnavo HUNTSVILLE, Ala. — Vče-''^3 se je tu začela obravnava Pi'oti črncu Walter ju Miller ju. ki obtožen umora nekega 19-let-dekleta in oddelek državne •žilice je zastražil sodno poslo-1^3®. ker obstoja bojazen, da u-t^gne priti med prebivalstvom nemirov. Na jugu se večkrat "^^godi, da take obtožence drhal ^'gfabi in linča. Vendar doslej še ni bilo nobenega razburje-in nemirov. kitajski komunisti tereni SIANFU, Kitajsko. — Čete diktatorja Gang Kajšeka, ki so jim pomagala Kajšekova vojaška bombna letala, so razpršilo komunistične čete v provinci Shensi ter jih pognale v beg. Slabo oborožene komunistične čete zasledujejo čang Kajšeko va bombna letala in pehota. klarskih delavcev CANONSBURG, Pa. — Pričakuje se, da bo konvencija unije jeklarskih delavcev Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers, ki tu zboruje že dva tedna, danes ali jutri načela vprašanje, ali se bo podvze-lo kampanjo za organiziranje jeklarskih delavcev na industrijski ali pa na podlagi organiziranja po posameznih strokah. Delegati so tekom week-enda proučevali tiskane obrise obeh sistemov in gl. tajnik unije Ijouis Leonard pravi, da je po dveh tednih razpravljanja že čas, da se o stvari glasuje. .John L. Lewis, predsednik u-nije premogarjev United Mino Workers in načelnik odbora za industrijsko organiziranje je iz-j javil, da bo Amalgamated dobi-1 la pol milijona dolarjev za kampanjo, ako se odloči za industrijski sistem organiziranja. Predsednik A. F. of L. je j>a nasprotno zagovornik organiziranja na podlagi posameznih strok, to je za stari sistem. Med delegati prevladuje mnenje, da bo prišlo v slučaju, da se konvencija jeklarjev izreče zal industrijske unije, do sličnega gibanja med delavci v avtomobilski, kavčukovi, cementni in drugih industrijah. dr. eckener obiskal roosevelta NAKEHURST, N. J. — Slavni nemški graditelj in voditelj zrakoplovov Zeppelinovega tipa. dr. Hugo Eckener je v spremstvu poveljnika zrakoplova Hin-denburga kap. Ernsta Lehma-nna včeraj odppotoval v Washington, da obišče predsednika, Roosevelta. Včeraj se je nagnetlo na zveznem zrakoplovnem pristajališču Lakehurs^ okrog 75 tisoč ludi, ki so hoteli videti novega nemškega zračnega cu'-jaka. Zrakoplove! so bili gostje na banketu, ki se ga je udeležilo ]000 ljudi in tekom katerega jo bila izročena dr. Eckenerju zlata medalja. tisoče ljudi letno 'racket', pravi pastor ženske umirajo na porodu,! NEW YORK. — Rev Char- ker hočejo roditi brez bo-i'^^ Franocs Potter, ustanovitelj j Prvega humanističnega društva __j v New Yorku, je v nedeljo izja- KANSAS CITY Mo.-Dr. Reck iz Baltimore je včeraj MaterinakegA otvoritvenem zborovanju vencijo Ameriške zdravniško nato pa priporo- /vez, izjavil, da pov/mči karbo- za opustitev Materin- nov monokside (stnipen plin. ki prihaja iz avtomobilskih motui- J« bila. da bi se Mrs. J. R. jev) 36.400 smrti letno v Zdru- Golden ženih državah, polr^g tega je pa "stanova za "tipično ame-odgovoren še za nešteto manjših rna^rza l. 1936' ukrcalo obolenj, vključivši nerazpolože- ^ "T" zrakop ov "Hinden-nje in nataknjenost. Neznatne burgtcrsejoposlalovNemcijo. količine tegastrrpenega plina, ki so ga ameriške ceste prenasi-čene, povzroče po daljšem stal-j^^""', .lem vdihovanju kronično lase zvite v svitek na vratu lenje, tako fizične kot mentalno!'''da so se človeški ide-neiTde. Zrak, ki vs(,buje cn odstotek tega plina, puvzročil"^.^!^'"%1^^^".' akutno zastrupljeniP in posledi.l:'"^'^''^"^ diskuzi.ie, rada kuha m ca jo navadno takojčnja ali sko-l"'' rajšnja smrt. Ker je ta plin brez duha in okusa, človok nikdar ne! za 1. 1936! Letnica 1906 ali 1886 ve, ali ga vdihava ali ne, vsleil'^' pristojala." česar je težko podvzeti preven-j Humanistični pastor si je pri-tivnc korake. j voHČil tudi komercijabia vošči- Drugi problem, s katerim se | la za Materinski dan. "Sentl-je pečala konvencija, je vpra-|monti, ki jih izražajo voščilne sanje: "Zakaj ženske umirajo j razglednice za Materinski dan ob porodu in zakaj je v Ameriki | so tako prepojeni s saharinom, vec, takih slučajev kot v drugih | da mora njih osladnost razžaliti deželah?" Na to vprašanje je i vsako normalno mater. Enaka odgovorila newyorška zdravni- voščila se tiska v stotisočih, na ca dr. Sara Josepiiine Baker z katerih se čita: "Ti si najboljša izjavo; "Preveč žensk zahteva mati, ki Jo Je kdaj imel' kak sin." porod brez vsakih bolečin. Po- Ali se more pametna ženska, ki Mussolinljev zastopnik bojkotira Ligo narodov Baron Aloisi je zapustil včerajšnjo sejo ligi-nega odbora zaradi navzočnosti etijopskega delegata "Italija ne pozna več nobene etijopske države!" sledioa je povečana raba zdrav, niških instrumentov in raznih omamil, posledica tega pa več smrti na porodu." Prosvetni klub SND Jutri, to je v sredo dne 13.' francoski fašisti ro-govilijo PARIZ. — Francoski fašisti, ki jih je silno razkačila sijajna levičarska volilna zmaga, so včeraj skušali spremeniti proslavo v počast Device orleanske v protestne demonstracije proti levičarskemu bloku, kar je privedlo do aretacije okrog GO faši- zvezni prosekutorji posvarjeni WASHINGTON. — Joseph B. Keenan, pomožni zvezni generalni pravdnik je včeraj naslovil resno svarilo na vse zvezne prosekutorje, naj držijo roke proč od i)olitike, ako se ne žele znajti v neprijetnih situacijah. Keenanovo svarilo je prišlo v zvezi z domnevanimi političnimi aktivnostmi distrikt-nega pravdnika Georga J. Gro-bea iz Buffala. ^elgrajčani so dobri mesojedci ■BELGRAD. — Uradna statistika ugotavlja, da se, v Belgra-izmed svetovnih glavnih poje proporčno največ me-hrane. Bel grad poje letno kot 150,000 glav govedi, o-in pujskov. f'otnota glede predavanja Včeraj smo pomotoma poro-glede predavanja o vzgoji '^trok v Slov. Domu na Holmes *^ve., kakor bi se imelo vršiti ^^eraj, kar pa ni bilo točno. Pre-Qavanje se bo namreč vršila ^ocoj ob pol osmih zvečer. Pre-a-vala bo Mrs. J. F. Teibižan. tarši so prijazno vabljeni, da, Predavanje poselijo. Vstopnina Prosta. stov pod obtožbo "hujskanja maja ob 8. uri zvečer se vrši proti redu". Aretirance se je od redna seja Prosvetnega kluba peljalo na policijsko postajo, SND v dvorani štev. 3., staro nakar so bili kmalu izpuščeni, poslopje. Rešiti imamo jako važne naloge, zato bodite vsi društveni zastopniki in prosvetni odsek direktorija gotovo navzoči. — E. Gorshe, ta j. Prispel iz star. kraja J'i starega kraja iz Brezi ne pri Brežicah je pretekli teden dospel John Oštir k družini Baz-nik na Prosser Ave. Karto mu je brzojavno poslala tvrdka Ko-llander, skozi katere posredovanje je dospel v Ameriko. Potoval je na parniku lie de France. Dobrodošel v naselbini. Izvršil samomor John Novak, star 72 let in živeč na. naslovu 3504 St. Clair Ave., si je včeraj doma v kuhinji pognal kroglo skozi srce ter preminul. Novakov zet Joseph Gasper, pri katerem je mož živel, pravi, da ga je do samomora pripravilo nedvomno zelo slabo zdravje. cvetlice za stalina MOSKVA. — Včeraj je para-diralo mimo Josefa Stalina o-krog tri tisoč žena upraviteljev in nižjih tovarniških uradnikov ki so bili poklicani na konferen CO za izboljšanje delovnih me tod in pogojev v sovjetskih to varnah, ki so ga med petjem ob sipale s cvetjem, s čemur so da le poudarka Stalinovi nedavni izjavi, da je "življenje v Rusiji postalo bolj veselo". Sovjetski diktator je dobil v dar ob tej priliki tudi razne vezenine. ima čut za humor in proporcijo, čutiti počaščeno, ko prejme tako stereotipno narejeno voščilo?" Rev. Potter je nato opozoril svoje avdijenco, da se "tipična iimeriška mati za 1. 1936" zanima v glavnem samo za cerkev, otroke in kuhinjo, nato pa izjavil: "To je srednjeveška idealna žena Hitlerjeve Nemčije, ni pa več tip ameriške žene," Nato je dejal, da bi morali otroci izkazovati spoštovanje svojim materam vsak dan v letu, ne .samo na, Materinski dan. stoletni vpokojenec EL PASO, Tex. — Na tukaj šnjem pokojninskem uradu se je oglasil s prošnjo za državno starostno pokojnino 104-letni J ose Gallegos, ki pa pravi, da naj njegova starost nikogar ne moti, ker ne misli še kmalu umreti, temveč vleči pokojnino nekaj časa. Njegov oče je u-mrl v starosti 120 let, njegov ded je pa živel 112 let. ŽENEVA, — Baron Pompeo Aloisi, Musolinijev zastopnik v I.igi narodov, je včeraj na dramatičen način odšel s seje sveta. Lige narodov, ko je slednji načel vprašanje podjarmljene af-liške države Etiopije. Dučejev zastopnik je pred odhodom izjavil, da se Italija ne more z nikomur pogajati v navzočnosti "ta-kozvanega delegata iz Etiopije". Njegov odhod je bil posledica trpkega protesta pobeglega a-besinskega cesarja Haile Sela-spicja proti Mussolinijevi anek-siji Etiopije in proti njegovim namigom, da rajši zapusti Ligo narodov, kakor da bi se pogajal glede E ti jopi je v navzočnosti etijopskega zastopnika. Z italijanske strani pa je bilo namig-njeno, da Aloisijev odhod ne pomeni, da je fašistična Italija zapustila Ligo narodov, temveč samo omenjeno sojo njenega od bora. Preden je zapustil sejo, je A-loisi izjavil pred zbranimi delegati ; "V čast si štejem izjaviti, da italijanska delegacija ne more dopustiti navzočnosti pri (xlbo-rovi mizi takozvanega etijopskega delegata. V resnici danes ne obstoji nobena, senca države Etiopije. Edina oblast, ki danes eksistira v Etijopiji, je Italija." Etijopski delegat Woede Marian pa je pred liginim svclom. izjavil, da je Etijopija ir.polnje-vala določbe liginega kovenanta in da ni prekršila nobenih določb. Nato je dodal, da izroča v ligine roke usodo Etiopije. Li-gin svet je nato sklenil, da bo takoj začel z javnim zasedanjem. RIM. — Itahjansko vojno ministrstvo je včeraj odredilo delno demobilizacijo vojaških letnikov 1911 in 1913, ki sta bila 1/ prvi vrsti vpoklicana pod o-rožje v vojni proti Abesiniji. To ukrep pomeni, da Italija smatra, da je vojna v Afriki dokončno zaključena in da Mussolini no verjame, da bi nastale kake koinphkacije v Evropi zaradi priključitve Abesinije k Italiji. policaj obsojen NEW YORK — Prometni policist Joseph W. Barclay je bil včeraj obsojen na globo ;>110, kar znaša njegovo dvatedensko plačo, ker je sprejel od nekega motorista dva dolarja "za cigare". S tem je zagrešil dejanje, "ki se ne spodobi za policista", se glasi izrek disciplinarnega sodišča. iz hitlerije BREMEN, Nemčija. — Tukaj je bilo obsojenih pet oseb v zapor od enega do dveh let, ker se iih je zasačilo, ko so poslušali radio, naravnan na moskovsko oddajno postajo, ki je tedaj oddajala vesti iz nacijske Nemči-.ie. ugrabljevalec prijet WASHINGTON. — Včeraj so zvezni kriminalni agentje prijeli Thoniasa H. Robinsona, ki je leta 1934 ugrabil Mrs. Alice Stoli iz liOuisvilla, izsilil 50 tisoč odkupnine ter zbežal na varno. Prijet je bil v Californiji. S tem je prišel pod ključ zadnji izmed na prostem se nahajajočih članov ugrabljevalske gange, ki je "poslovala" v Ameriki v zadnjih letih. Bil je zadnji na listi "javnih sovražnikov" in prijetju so je doslej izmikal vefkrat tudi na ta način, da se je preoblačil v žensko. "hindenburg" je odplul LAKEHURST, N. J. -- Nem-«ki zrakoplov "Hindenburg" sinoči ob 10.27 odplul nazaj proti Nemčiji. Smrtna kosa Smrtna kosa četvorčki še žive PASSAIC, N. J. — Stanja četvorčkov, ki so se rodili zakoncema Kasper pred tremi dnevi, se je včeraj obrnilo na slabše, vendar so prišli zopet k sebi in bolniške oblasti pravijo, da so izven nevarnosti in da bodo živeli. Maša zadušnica V sredo se bo brala maša 3-dnevnica za pokojnim Louis Ko-vačičem v cerkvi sv. Vida ob 9. uri zjutraj. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže. Vreme Clevelandski vremenski opazovalni urad nam obeta za nocoj malo dežja in hladnejše vreme za jutri. Vsled toplega vremena zadnjih dni so cene lemon in pomaranč občutno poskočile. Po dolgi in mučni bolezni ,]e preminul poznani rojak George Sever, po domače Zorčev, v starosti 66 let. Doma je bil iz fare Hinje, odkoder je prišel sem pred 40 leti. Clan je bil društva "Slave", št. 173 SNPJ in dr. sv. Imena. Poleg žalujoče soproge Frances, rojene Blatnik, zapušča sinove Johna, Georga, Franka, Josepha, Rudolpha in Andreja in hčere Mary, poročena Ule, Frances, Josephine in Ama-lia ter sestro Antonio Papež, v stari domovini pa brata Augu-ština in več drugih sorodnikov. Pogreb ranjkega se bo vršil iz hiše žalosti na 3701 East 77 St. v petek zjutraj pod vodstvom pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia. Včeraj zjutraj je preminul po dolgi bolezni poznani rojak Charles Novinc, star 64 let. Doma je bil iz vasi Veliki Lipovec fara Ajdovca pri Žužemberku na Doljenskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1898. Tri leta pozneje je odprl gostilno na St. Clair Ave., blizu London Rd., ki jo je vodil do leta 1918, ko se je začela prohibicija. Potem je odprl gasolinsko postajo na St. Clair Ave. in East 163 St., ki jo je vodil do smrti so proge Mary, ki jo preminula k ta 1932. Tedaj je izročil postajo sinu, ki jo še danes vodi. i Pokojni zapušča tu hčere Fran-1 ces, por. Torak, Cecilia in Mil-i Stavka voznikov tovornih vozil Danes se je vršilo v Metal Trades Hallu zborovanje članov General Truck Drivers' u-nije, ki so bili predvčerajšnjim ooklicani na stavko, v kateri je prizadetih okrog štiri tisoč delavcev in 72 prevozniških tvrdk. Na zborovanje je prišel župan Burton, ki je skušal pregovoriti stavkarje, da bi sklenili premirje, dokler se spora s pogajanji ne izravna. Ni pa povedal, ali ima pripravljen kak definitiven načrt ali ne. Pred stavkarji so nastopili tudi zastopniki dveh prizadetih skupin delodajalcev. Zborovanja se je udeležilo 2800 unijskih članov. Nekatere firme so medtem že napravile separatne pogodbe s svojimi delavci, od katerih se jih je vsled tega okrog 1200 vrnilo na delo. Predsednik unije Murphy je poročal, da je 65 firm pripravljenih plačati 5c mezdnega povi-ška na uro. Unija je prvotno zahtevala lOc. Slabo za pijane voznike Varnostni direktor Ness je odločen, trdo stopiti na prste pijanih avtomobilistov. Policija bo zadevno uvedla novo metodo, da se okajeni vozniki ne bodo mogli tako lahko izmuzniti kazni. Državni zakon določa do šest mesecev zapora in 'do $200 globe za take prestopke. Mladinski zbori Seja skupnih mladinskih zborov se bo vršila v torek zvečer, dred, ter sinove Charles, Rudolph in Edward in brata Louis j to je nocoj, v Slovenskem Dru-in Felix in sestro Carolin? j štvenem Domu na Recher Ave. Kmet. V stari domovini pa so-1 Pričetek bo ob 8. uri zvečer, stro Rose Legan. Bil je delni-1 Prošeni so vsi zastopniki, da so čar Slovenske Zadružne Zveze j gotovo udeleže seje, ker je za in Slovenskega Doma na Holmes i ukrepati več važnih stvari. Ave. Pogreb se bo vršil v čc-j Odbor. trtek zjutraj ob 8:30 iz hiše ža-| V bolnici losti na 726 East 163 St., v cer-j Poznana Mrs. Mary ^ntih : kev Marije Vnebovzet in na t iz Garfield, Ohio, se ualiajii pokopališče sv. Pavla pod vodstvom pogrebnega zavoda August F. Svetka. St. Luke's bolnici, soba št. W203, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 12. maja, 1936. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMEllICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL. Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 za 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 za 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesecc ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 za e me.secev ........$2.50; ža 3 mesece ..........$1,50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Dardanele že pred časom smo na tem mestu opo--zorili, kako je Nemčija s tem, da se je enostransko otresla obveznosti, naloženih ji po mednarodnih pogodbah, sprožila nevaren plaz, ki mu ni videti mej. Omenili smo pri tem tudi namero turške vlade, da se osvobodi omejitev, katere ji glede oborožitve Dardanel nalaga lozan-ska mirovna pogodba. In res je Turčija začela svojo namero že izvajati. Predložila je Društvu narodov, odnosno podpisnicam lozanske pogodbe, svojo zahtevo, da se predrugačijo določbe glede razorožitve Dardanel ter se prizna Turčiji pravica, da morske ožine po potrebi tudi utrdi. Pred vsem je važno, da Turčija ni postavila po nemškem in avstrijskem zgledu Društva narodov in posebej zainteresiranih držav pred izvršeno dejstvo, marveč jih je pozvala na pogajanja ter s tem odprla prosto pot za povsem normalne razgovore, ki naj na novo uredijo problem v skladu z mednarodnopravnimi normami. S tem je Turčija podčrtala, da stoji na temelju mednarodnih pogodb in da se čuti po njih vezano, pa želi doseči spremembo v sporazumu z Društvom narodov in s prizadetimi državami. Dokumentirala, je tako, da hoče ostati lojalna na osnovi mednarodno urejene politične skupnosti, kateri pripada, in da hoče svojo bodočnost urejati po normah te skupnosti. 2e s tem dejstvom samim si je pridobila mednarodne simpatije za svoje želje in vsi dosedanji komentarji res kažejo, kako globok in ugoden vtis je napravila s svojim postopanjem, ki se tako zelo razlikuje od berlinske in dunajske taktike. A tudi v stvarnem pogledu se ne da dosti ugovarjati turški zahtevi. Pravilno opozarja turška diplomacija, da je demilitarizacija Dardanel le iluzornega pomena, ker se more v primeru oboroženega konflikta z modernimi vojaškimi sredstvi brez težav tu zapreti prehod vojnim ladjam tei- onemogočiti izkrcavanje čet. Zato je tem lažje pridobiti simpatije za , turške zahteve, da se demilitarizacija razveljavi in se tako prizna Turčiji popolna suverenost tudi i;a tem delu njenega ozemlja, posebno še, ker navaja v podkrepitev svojih zahtev tudi prav tehtne obrambe razloge. Dandanes ni več neobičajn(j, da se vojne začno brez vsakršne napovezemskjega morja ter njegovega ne- nost za Dardanele vidno stopnjevana. Tudi temu turškemu argumentu ni mogoče odrekati utemeljenosti. Neposredno aktualno postaja darda-nelsko vprašanje spričo skrajne poostritve konflikta med Italijo in Anglijo. V bližini Dardanel je Dodekanez, ki bi v eventualnem oboroženem spopadu igral zelo važno vlogo. A tudi če se sedanja napetost mirno likvidira, popolnoma odpravila se ne bo. Zlasti zaradi italijanskih uspehov v Abesiniji je treba računati, da bo napetost ostala in da se bo še prav posebno koncentrirala v sredozemskem področju. Na vsa ta dejstva se spretno opira turška zahteva po pravici, da se na Dardanelah tudi vojaško zasidra, kakor to narekujejo državni obrambni interesi. Omenili smo že, da je skoro vse evropsko časopisje, ne izvzemši angleškega, s simpatijo sprejelo vesti o turški akciji. Iz tega se da sklepati, da ta akcija tudi pri vladah ne bo naletela na popolno odklonitev. Preostanejo še trgovske določbe glede dardanelskih ožin. Turška nota jih je omenila posebej ter v naprej zagotovila svoje popolno lazumevanje za trgovske potrebe. Trgovina po pomoi'ski poti skozi Dardanele in mimo Carigrada se je znova lepo razvila in zlasti Anglija je pri njej zelo močno udeležena. Tod vodi tudi velevažna pot za oskrbo s petrolejem in tako Rumunija kakor Rusija imata pri tem odlično vlogo. Nedvomno je, da v trgovskih pogledih ne bo težko priti do soglasja, zlasti ko Turčija že v naprej zagotavlja polno upoštevanje trgovskih interesov ter potreb napredujoče trgovine. Prav poseben pomen imajo določbe glede Dardanel za države, ki ležijo ob Črnem morju. Med njimi sta Bolgarija in Rumunija, ki jima je to edino morje, do katerega imata neposreden dostop. Rusiji je črno morje samo eno izmed morij, ki oblivajo njena prostrana ozemlja. Imamo pa tu tudi posredno prizadete države, kakor so vse one, ki so udeležene na trgovinskem prometu, ki se vrši po internacionaliziranem Dunavu; tudi zanje ni vseeno, kako je s ključem do Dardanel. Nedvomno je Turčija dosegla soglasje pred vsem z Rusijo, s katero jo veže najtrdnejša aliansa že vso povojno dobo; da so se o njenem koraku že v naprej izjavile države ki so z njo vred v Balkanski zvezi, je tudi več ko verjetno. —"jutro" prehladi spomladi Pomladili jiicliladi .<(' pojax'ljajo jjoscb-iio pri .) in 4.) let i. Splošno je znano, da doseivajo današnji ljudje po\ preč- Gmtav Strniša: GREH Noč je gosta in meglena. | badajo kakor jeklene igle. Ko se vrača domov, ga nekaj j On ju opazuje in vse ga boli. plaši, zdi se mu, da vse okolij "Zakaj to?" se mu iztrga iz njega pritajeno šumi in drhti.! grla. Ozre se. Nikjer ni žive duše.' "Zato, ker si šleva, ker nimaš toliko moči, da bi preživljal otroka! Zato, ker te sovražim!" Žena hrope in se zvija, ti njeni glasovi so ječanje ranjene zveri. Svetilka reže mrak z ostro črto in kakor z blestečo ploskve širokega meča, bleščava mu vsiljivo prodira v obraz. Presune ga občutek, da ga je nekdo močno udaril in se mu je za časek posvetilo pred očmi. i Babica odide in se vrne brez Kosevleževpostelj, in či kakor žival. Ne zebe ga, ven-'®^®^ ^ ženi. dar trepeta. Postelje se vedno' On molči. In potem bolest-boji kakor grobnice, a vračati '■ no začuti, da se je kepa mesa se mora vanjo. Včasih prihaja' pojavila v njem, da mu je legla pozno, prepričan, da bo takoj i na srce, da je v nji zavalovalo zaspal. Ko se vleže, ne mara {življenje in še drugo srce za-ničesar misliti. Sili se in si' trepetalo na njegovem srcu. In skuša ohromiti misli, pa posta-1 to drobno, nevidno srce se v ja vedno budnejši. njem širi. On čuti, da ni nje- In potam ga zgnUu. iComaj ki rnu nekam tone pod zaznavno ga poščegeta po pal-:*''"^™! udarci srca, ki udarja cih na nogah. Prestraši se in ^ kepi. nemo prosi: j Bolečina narašča. Truden se "Nikar! Živčevje je raztrga-Y Postelji, da bi se otre-Ho, kmalu se mora vse končati, i spominov, a vse mu kn- saj so misli otopele in ranjene j® kriv^ tudi žena tr- do skrajnosti; Nastrašneje je, \a.ie. Da, drugi da se ne more spočiti duh pijan pri jokal domov: mi blodi po sobi, hiti v svet,; "Kako, da si obdolžila mene? med ljudi, v prirodo, kjer ga Branil sem ti!" draži domišljija. Ko se vrača, ..... so misli še bolj raztrgane in! Miruj! Pijan si! "Nisem, ampak cutim, da se , tista nedolžna kri razliva po "Premotilo me ie, zdai ie, gf»wi=i»a prepozno!" "Da, prepozno! Babica ga je pokopala, pod hruško leži, jaz pa čujem, kako ga v mesečini zibljejo veje, dobro vidim belo telesce, ki drhti med listjem. Luna doji moje dete, a veje ječe in ječe!" Žena ga je spravila v postelj in zaspal je. A nocoj ne more spati in čaka, da se začne tudi pri nji. Ona leži dolgo časa tiha kakor mrtva. Polagoma se ji zenice razširijo v nemi grozi. Tudi ona zazre kepo mesa, ki na-likuje majhnemu pokvečenemu pritlikavcu. In že jo pogledajo iz kepe oči drobne, vendar jasne in žalostne. Ona čuje poleg sebe svojega bednega otroka: "Mati!" Nepopisna bol jo pograbi, o-čita si v duši umor, premetavati se prične in ihteti. Tedaj dvigne otrok svoji rokici, ne, dve drobni tipalki sta, ki jo pobožata po obrazu, da divje zakriči. Mož prižge luč. Ona ga gleda z blaznimi očmi. In objameta se, čeprav se sovražita. Strah ju združuje. Poznata se, vsak svojo blatno pot hodita odkar sta grešila, a pla-hota ju sili, da se primakneta drug k drugemu in si stiskata roke. Noč se odpravlja počasi, tako ŠKRAT Dragi škrat! — In potem začuti, da gre preko i meni, da mi tone srce pod nje- počasi! podplatov. Lahno se ga je nekaj dotaknilo. "Nedolžno ščegetanje in nič drugega!" si zatrjuje, vendar se boji. Dobro ve, da je to pri-četek groze, da se zdaj prične borba z živci, ki ga hočejo uničiti, mu izogleneti možgane in ga spremeniti v duševnega slabiča. no težo, da je prišla tista kri Z^jutiaj ležita oba na postelji name!" kakor mrtva, poglobljena v glo- In žena je jeknila: boke nemirne sanje. IZ PRIMORJA J Oni dan sem čital v "Novi Dobi" zanimivo novico, ki si jo pa Ti očitno čisto prezrl, dasi je spadala v Tvoje področje. Gie se 07. se je šlo za psa fmorda je bila mačka, se ne spominjam dobro), ki se je stegnil pred poslopjem Tvoje sosede "Ameriške Domovine" ter se preselil v pasja večna lovišča, svoje ne-blagodišeče zemeljske ostanke pa pustil kar pred omenjenim uredništvom, kjer so ležali cele tri dni in noči, preden jih je vzel šintar. No, Tebi se to nemara ne zdi nič zanimivega. Pa je. Pivič je zanimivo, ker se je cucek stegnil pred uredništvom A. D. kar" no more pomeniti drugega, da je popolnoma scagal ali je pa ta-mošnja okolica polna stinp'jnih plinov. Drugič pa ta dogodek pomeni, da mora imeti A. D. silno '■'elik puli pri šintarju, ker se ji je posrečilo, da je pustil ležati pasjo paro cele tri dni pred njenim nosom. Ja, nima vsak takega pulla kot A. D., Ti pa prav :-i'otovo ne. Glej, da drugič nc pre/reš takih novic! Te pozdravlja Jurij Pogliha. Novii bojna enota Velika patrijotična slavnost Spet se sključi. Še bolj zleze je bila 21. aprila v Trstu, ko so skupaj, da bi se vsemu izognil' in se otresel zla, ki mu preti ter ga hoče ugonobiti. Hipoma mu vse preskoči v glavo. Po razbolelem čelu mu seže, da nevede udari z nogami ob končnico postelje, ki zaropota. Nekaj časa obleži nepremič-no. Oči ne more zatisniti. ime "Vitorio Veneto . Dospel okno strmi, kjer se mota pajče-i-^® genovski vojvoda. Go- vinasta senca. In ko jo gleda, I kaplan ve, da je zastor, vendar se mu «««1. ki .je omeml, da. se zdi, da se je senca premaknila spustili iz ladjedelnice San Marco v morje novo križarko "Garibaldi". Ljudstva je bilo ogromno, dasi je nel^oliko deževalo. O-biskovalca je zanimalo, videti v ladjedelnici, kako se gradi tam še neka druga ladja, in sicer največja, kar jih je bilo dozdaj \' Italiji zgrajenih, katera bo nosi- i.i. iitjua,. lir, kar je omogočilo in da so mu približuje. Vstane in občepi na postelji. Oči strme v silhueto, pričakuje jo, pripravljen je na naskok. Tedaj se spomni, da sliči gol veliki beli opici. Ta misel ga žični darovi, v katerih je oblast videla iredentistično propagando, jc bil aretiran tudi trgovec Avgust Gregorič iz Trsta. Zdaj je bil obsojen na konfinacijo na otoku Potenza, kamor so ga že odpeljali. Če ne pride vmes amnestija, bo moral tam bivati štiri lota. Spominska slavnost za narodnjakom Viktorjem Co-Ijo ki je doma iz Gabrovce v ko-menskem okraju iia Krasu, je janske prosvete po Julijski Benečiji. Razne sekcije so vae prišle % zastavami in godbami. Vsakega je prevoz na Sv. Goro stal ^ elik obisk. V govorih se je poudarjala vekovečna pripadnost Julijske Benečije k materi Italiji in ogromno kulturno delo za italijanstvo te pokrajine, ki ga jc izvršilo in še vrši dru&lvo Do-polavoro. Ljudsko štetje , , ... . . . , je v Julijski Beneci]! v polnem bila te dni. V bitki pri Aradamu ^ ...... ...... teku. v mestu Trstu se predlo- obrnem z ladjo "Garibaldi" istega dne spušča v morje kri/arka "Luigi di Savoia", ki je bila, agr.ajcna v Genovi. Značilen jo bil sklep njegovega govora, ki .ie je glasil; "Naj bi s tvojega jam-j i-jg bora, "Giuseppe Garibaldi", pla-■ ' je vodil miltraljeski oddelek z veliko hrabrostjo in odbil napad ženi \ pisni listi že vračajo, do-čim na deželi liste še vedno iz- Abesincev na fronto 16. pespol-' • m 4. ., , . ^ , , , . _ , iPoJnjujejo. Topot se oblast zelo ka, Kateremu je Colja pripadal.' Padel je smrtno zadet poleg svo-' jega orožja, potem ko je pozval svoje tovariše, naj streljajo da- trenutno zabega in se skrijeitalijanska zastava kot: Olepševanje tržaškega mestii znamenje prijateljstva in miru % vsemi onimi narodi, ki želijo miru s fašistično Italijo! Toda če bi Rc zopet oglasila vojna trom- J , ba, pa ponesi med gromoM smr-če, sovražnik ne sme vedeti, da , ^ , . „ v . ,,tonosnih topov po valovin he- bdi sovražnica, sicer bo nrirml i ^ pod odejo. Med tem se zbudi njegova žena. V temi skuša razbrati njegovo postavo, a oglasiti se ne- se kljub vojni v Abesiniji nada- pričel! spuščati svoje strupene strelice. I nizom junaka, kojega ime no- iga za točno izpolnitev vsoii rubrik. Ničesar pa se ne izve, kako je z rubriko o narodnosti oziroma jeziku, in se zdi, da bo tonot vse prebivalstvo proglašeno kot italijansko. Granate ljujo z vso vnemo. Te dni imamo prililco občudovati palačo znano zavarovalne družbe Riunione A- izza minule vojne zahtevajo na Primorskem vsak dan kakšno C,- i. X ,žrtev. Tako je bil kmet Ivan driatica di Sicurta na trgu Ober-'c.,,,. ■, , ■ . ^ .......® I feuligoj IZ Lokavca pn Cepova- danka, tako da bo ta trg s &vo-' nu ranjen od projektila, po ka- Ona tiho leži. macje oci se , . , , _ skoro svetijo v mračini, ko v strogo enostavnem moder kako je trenutno počenil:^^™^' "ijnem slogu, je pa v svojih linijah ; mogočna ladja je spolzela v | drža na klasično. Edini zunanji jo čarobno perspektivo najgran- v .L IV, .terem je tolkel na poliu, kier ga Qiozneisi v Trstu. Knvn ar;, I . ^ ' J ° :;si,^!" Ob 10 je botra Gina Fe-,dioznejši v Trstu. Nova palača' ^ ti ^ ^iderzoni, soproga predsedniku.! ie v stroeo enostavnem mnuAr./' sreči niso vidi na postelji. Strah jo je in rada, . „ , . . . . bi zakričala. KosconvležejT'J\!^T i''T.':'^^J"P°-^'.'''''«.i('l^^sv.Mark«.Stanuva. ii je, ko da je legel pole"- niei obiskal tudi trzisko iadjt-;nja bodo seveda samo za boga- človck, ki ji šepeta, da P" Notranja ornamentika pa vrazi samo zato, ker jo je ljubil, preden je ni spoznal. Cerkvene vesti. ' nic gradijo tudi letala. je bogata. V atriju imamo mozaik v rimskem stilu, risan, o 1 ^ v. t i-nvit-iif gospc Felicite Lustig, potem On trenutek počiva. Čaka. Ve,' ' freske od Ahila Funi in drugo da ga bolni živci še ne bodo i Župni upravitelj na Munah v slike. Arhitekt je bil Umberto izpustili. Komedja se mora na- roški šlcofiji je zatožen oblas- Nordio. daljovati do konca! Tiste ten-,tem zaradi neke pridige. — V' , . ko niti, ki mu preprozajo telo, Bergudu, ki je'tudi v reški ško-j italijanska manifestacija so natrgane, toda žive so, raz- fiji, so tudi ne pridiga več v j ip bila v nedeljo na Sv. Gori. • smrtonosne. A. Gwylim Evans, Jugoslovanski zastopnik za Cunard-White diažene drobne kačice, ki ga.ljudskem jeziku. .Za duhovnika.'Zbrali so se namreč predstav- Star linijo, je sedaj na potova ti ju po Ameriki, da se seznam zbadajo in mučijo in vozlajo v: je tam don Marco Mocevin, ki jo Iniki tako zvanega Dopolavoro, mreže iz katerih se ne more iz-,Italijan. — V Barkovljah sc boikojoga namen je širjenje itali-'z agenti družbe. Ker ima Mr- motati. ;predvidoma tudi popolnoma pre-j- . --j Evans .velike izkušnje o potova- Tedaj zagleda %)red seboj kr-; nehalo s slovensko pridigo. |: vavo kepo mesa. Babico vidi, Konfinacija ki se je izneverila svojemu po-: klicu in ženo vidi, ki je nosila j V znani aferi od lanskega bo-tisto kepo. žena drhti in joka,!žica, ko so bili razdeljeni v trži- Oglasaj+e v — "Enakopravnosti" nju po Jugoslaviji, bodo njegovi nasveti zelo koristni za prodajalce parobiodnih vozniii tukaj, kakor tudi za Jugoslovane, ki nameravajo to poletje iti ua .O" --^' 12. maja, 1936. ENAKOl'KAVNOST STRAN 3. V živalskem raju sredi Afrike American Martin Johnson je s svojo ženo Ozo že pred 25 leti krenil v srednjo Afriko, kjer je v prosti naravi fil-mal puščavske divje živali. Poslej se je docela posvetil z ženo vred temu poklicu, ter o tem izdal tudi nekaj knjig s fotografijami. Iz njegovih popisov posnemamo tu nekaj zanimivih odstavkov. Da bi si okrajšal dolgočasje ^olgih ur, ko sem po noči čakal bivali pri napajališčih, sem za- natančneje razmišljati lastnostih živali, katere so i^n-^^jale pit. Kamela se mu zdi podobna čmerikavi stari babi. Slon je ^^stitljiv učenjak, žirafa pa ro-plemkinja. Lev se mi zdi podoben športniku, zebra po-^Gpuhu, noj puhloglavemu ba- se z njimi pečal. Sicer pa sploh lačen nisem." Med tem je iz bližnjega gozda prišla velika samica in stopila k drcmajočim tovarišeb. Drugega za drugim je s taco rahlo imenitno poda. Oba neprestano likata svojo pernato obleko. Ošabno se dviga na prste, trep-Ije 3 perutnicami ter se na ta način hoče primerjati stari dami, katera vsa načičkana seda v naslonjač. Malo pa je živali, ki bi bolj pazile na grozečo nevarnost, ter bi se ji znale bolj urno ukamniti kakor noj. Pri povedovanje, češ da zasledovani noj vtakne glavo v pesek, je gola bajka, ki je nastala zato Društveni 1 o, oktobra, sobota — Uaem-1 listični club št. 49 ples v S. D< plovment club ples v SDD, na D., Waterloo Rd. zbudila. Njena šala jih je sicer ker noj svoj dolgi kljun večkrat ^^ču, leopard pa zahrbtnemu Morilcu. Kamela se sama sebi sviili Imeli smo velbloda, ki je na-^adno prvi hodil v vrsti. Ni bil mlad, vendar za velbloda še fObro ohranjen. Imel je dosti '^fme in pijače, bolečin in bole-ni poznal. Nekega dne pa J® že na vse zgodaj zjutraj začel strahotno stokati. Žvečil je ®^ojo krmo, pri tem pa jokal in pretresljivo stokal. Naenkrat pa prenehal in se je oglasil '^^kako tako kakor bi rezgetal hli pa kihal. Ko je pristopil ^Pec in ga hotel natovoriti, ga J® hotel popasti. Ko so mu to-srečno naložili, se je delal ^kor da bi strašno trpel. Ko je kdo malce dregnil, da bi opogumil, je začel vekati, ka-da bi ga kdo kako pretepal, ^ed tem pa so že drugi velblo-/ poprijeli geslo svojega vodi-in v zboru začeli kričati ®^°jo bedo v svet. Med levjo družino ^ekoč sem s Karlom Akele-zašel v dolinico, kjer še Vov, e nikdar ni vznemirjal le-Takrat sem šele prvikrat Poznal, kakšna je pravzaprav ^ 2ival. Na planici pred nama bilo 11 levov, ki so brezskrb-polegali tamkaj. Nekateri ^ spali, star samec pa se je ^'jal po tleh in z vsemi štirimi otovili po zraku. Tiho sva približala in snemala ta pri-Nemogoče se nama je zde-^'dabi živali ab najinem pri-mirno obležale in ne po-®Snile. Pa, je vendarle bilo -O. Končno sva le nekaj mc-še bila stran od močnega arega korenjaka. Dvignil je ^^0 in naju hudo zaničljivo ^gledal. Najbrže si je takole v "Tale bitja so pa čudna. ®koda, da je prevroče, da bi Le ujezila, nazaj pa niso udarili. Eden izmed levov se je dvignil, ter se odstranil. Mirno in dostojanstveno je stopal, kakor bi kdo ve kaj važnega premišljeval. Za naju se sploh ni brigal, ampak meni se vendarle zdi, da naju je skrivaj opazoval. Lev prav dobro ve, kaj hoče. Če je lačen, si pobere pečenko iz črede zeber ali žiraf, katere požene v divji beg. Ubije naglo in zasneljivo. Nato se do sitega nažre ter blizu svoje žrtve leže spat. Ko se prebudi, zopet žre. Pustinjska svojat pa se v spoštljivi razdalji plazi okoli njega. V boju kaže lev viteški pogum in hrabro vztrajnost. Videl sem ga, ko se je odločno postavil proti celemu tropu oboroženih Zamorcev. Prva skeleča rana, katero dobi, mu naznani, za kaj gre. Širna pustinja je pred njim odprta, on pa ne beži, ampak napada. Zaničljivo zadoni njegovo rjovenje. Ko je njegovo truplo že vse razsekano od ran, pade, ampak še vedno u-porno strmi v sovražnika. Krvoločna strahopetnica Pravo nasprotje kralju živali je hijena. Ta zoperna žival je strahopetna, krvoločna, samo-goltna; samotarska in ima še več drugih zopernih lastnosti. Nekoč sem doživel, da je hijena ponoči zašla med čredo nebogljenih koza in vsem pregrizla kite na nogah. Menda je njena največja naslada, kadar mo-| re šibkejše živali najpodleje mučiti. Hijena plane iz gošče na mimoidoče koze celo takrat, kadar ni lačna. Grda krvoločnost ji je prirojena, odlikujeta pa jo strahopetnost in zahrbtnost. Nekoč smo prav kar krenili na pot, ko smo zagledali dve hijeni, ki sta prihajali, ne da bi nas bili opazili, ter se grozotno krohotali kakor dva norca. Zdeli sta se nam podobni dvema, ki si pripovedujeta kosmate ša le. Tedaj sem prvič srečal kro-hotajočo se hijeno. Obe živali sta se nam zdeli strašno smešni. Naši črni spremljevalci, ki sicer nimajo mnogo smisla za humor, so se kar tresli od smeha. Tudi moja žena in jaz sva se na vse grlo smejala. Napuhnjena sleva Noj je napuhnjena šleva. Nje gova toga hoja mu je pridobila napačni sloves, ki ga obdaja. Veliki in črni samec je pravi gizdalin, h kateremu se samica vtika v tla, ko stika za vodo. Pripovedoval sem že, da se marsikak štirinožec noja boji. Nikdar nisem videl, da bi bil noj s svojimi krepkimi nogami brcal, pač pa sem večkrat opazoval, da so črede zeber in žiraf dolgopetemu ptiču brez ugovora napravile prostor, da je mogel naprej. Moja žena in jaz sva se vsakokrat veselila, kadar sva morala iz nojevih jajc napraviti jajčno jed. Vsako jajce tehta skoro tri funte in je tolikšno kakor tri ducate kurjih jajc. Celih 40 minut potrebuješ, preden ga skuhaš v mehko. Kadar ga hočeš skuhati v trdo, mora najmanj 4 ure vreti, potem ga imaš pa tudi dovolj za več tednov. Nekoč, ko še nisva bila dolgo v Afriki, sva v viharni noči zašla ter sva morala prenočiti pri nekem naseljencu. Ko smo sedeli v goli sobi, je gospodar v podnicah odprl neka vratca in iz luknje prinesel nekaj, kar je bilo podobno velikemu belemu kamnu. Nato je vzel s police kladivo, šel iz sobe, nakar sva slišala, da zunaj nekaj razbija. Ko se je vrnil, je položil na mizo belo trdokuhano nojevo jajce, ga razrezal ter nama ponudil s soljo, poprom in suhorjem na zelenem listu. Redko kdaj nama je kaka stvar bolje teknila. maj ! julij 1 (J. maja, sobota. — J u n i o r; 4. julija, sobota — Piknik Cle-I..eague of SDZ. Ples v spod-1 velandske federacije b. N. P. nji dvorani S. N. D. ' J- na Pintarjevi farmi. K), maja, sobota, — Concordia | "I- Julija« sobota — Piknik Dra Club ples v SDD, na Waterloo; matičnega društva "Anton I^oad Verovšek" na Stuškovi farmi. 17. maja, nedelja — Zajednički 5. julija, nedelja Piknik pri-Dan HBZ proslava v Avdito- redi Društvo Tabor, št. 139 S. LIFE'S BYWAYS ifeus I, VHO T CUTtuW PO jtAT T cosripc Asou n u EI Telo vr 'R3 SMITH TSAiTH CIKA-S-THAT-WEiaM 1Z5 T-'J'B, AM"P ON .SiTTlSC. on VoUK X>F ANT? CoOli>J<:;. BABS TAJ.K1 CAI-S - \JVit) AW-I i-IVE ■poWH in THE /AW-EY . EATTEAS V/IT« A KNITE BUT - iNSijrr ON / TAxi-s': r Noj znese kakih 16 jajc. Mislim pa, da jih nikdar ne šteje, ampak se ravna po tem, kako jih pod seboj čuti, ko jih vali. Kar so mu zdi odveč, pa zmeče iz gnezda. Dvomim pa, da bi solnčna gorkota valila nojeva jajca, kakor nekateri trde. Res sem večkrat našel gnezda, ko starih daleč naokoli nisem opazil, toda nikdar nisem našel gnezda, ki bi bilo docela izpo stavljeno opoldanski sončni vro čini. Odrasel noj tehta kake 3 cente, ter je kake tri metre visok. Njegovo orožje je noga. S svojimi prsti na nogah prav tako močno udari kakor močan konj. Zamorci noja ne love kot lovno divjačino. Mislim da nojevo meso po okusu ni slabše kakor meso morskega galeba, za katero je Jack London napisal tale kuhinjski recept: "Napolni kotel z vodo. Galeba skrbno oskubi in pazi, da mu ne poškoduješ nog in kljuna. Ko voda dobro zavre, vtakni ptiča z glavo naprej v krop in pusti, da 15 minut vre. Potem vodo odlij in zopet ponovi isto. Ko si tretjič odlil, vrzi stran kotel in galeba ter si poskrbi kaj drugega za kosilo. Nič ni namreč bolj zoprno kakor galeb." — Jaz bi še dostavil: noj je morda pa še bolj zopern. riju SND. 17. maja, ifcdcija — Konoert društva "Zvon" v Slovenskem Narodnem Domu na E. 80 St. 17. maja, nedelja — Piknik čevljarjev iz Collinvvooda in Euclida na Joe. Kavsek farmi. 22. maja, petek — Prosvetni klub S. N. Doma otvori razstavo slik .učencev Jugoslovanske šole moderne umetnosti, ki jo poučuje Per usek. Vrši se v spodnji dvorani S. N. Doma. 23. maja, sobota .— šolska predstava S. N. Doma v avditoriju V spodnji dvorani razstava slik. 23. maja, sobota — West Side Slovene Pinochle Klub ples v Sachsenheim dverani, 7001 Denison Ave. 34. maja nedelja — šola Sv. Vida, Prireditev v Auditoriju S. N. Doma. 23. maja, sobota — Zabavni večer na prostem priredi S. N. Dom v Maple Heights; 24. maja, nedelja — Prosvetni klub SND, razstava Peruško-vih slik in slik njegovih u-čencev v spodnji dvorani S. N. D. Zadnji dan razstave. 24. maja, nedelja — Piknik društva "Euclid", št. 29 S. D. Z. na prostorih Slovenskega društvenega Doma, Recher Ave. N. P. J. na cerkvenih prostorih, Maple Gardens, v Mai.^e Heights, O. 12. julija, nedelja — Piknik društva "Složne Sestre št. 120 S. S. P. Z. na Stuškovi farmi. 12. julija, nedelja — Društvo "Soča" št. 26, SDZ priredi piknik na Hartman's farmi, — North Royalton, O. 12. julija, nedelja — Piknik priredi društvo "Delavec" na Zornovih prostorih na Bradley Road. 12. julija, nedelja — Piknik Slovenske Zadružne Zveze na Mo-čilnikarjevi farmi. 18. julija, sobota. — piknik društva "Napredne Slovenke" št. 337 SNPJ na Pintarjevih farmah. 19. julija, nedelja — Piknik društva Waterloo Grove št. 110 W. C. na Stuškovi farmi. 19. julija, nedelja — Piknik priredi Samostojna "Zarja" na Močilnikarjevi farmi. 26. julija nedelja — piknik S. N. Doma in Klub Društev SND,; na Pintarjevi farmi. 26. julija, nedelja — Piknik društva "Washington" št. 32. Z. S. Z. na Stuškovi farmi. 26. julija, nedelja — Piknik dr. Velebit št. 544 SNPJ na Zornovih prostorih, Bradley Rd. august k ALL UP v/r-ET J- Goif5 TUEV PQt4'r KiS'^ ALi. BoVS THAT WAV : Čiisa.s'- WMO - ■PKovi-piUC Vou Kav£. A •RoAP.STE.K- Coosl- COAT"-ANV VJlL). CCT BACK i-",A'S ■ 3 A.M. .»Si?*«!, •»•"rtJiii; x»-jwvwikl Kruschen is worth its wolKht in sold." Mrs. ITickcy paid no attention to goHslpcrs who said there was no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. Why don't YOU? Get a jar of Kru.schen to-day (liiat.i 4 weeks and costs but a Irl(lu). Simply-take half tea.-ipooiiful in cup of hot water every inornlnK. All druggists. Help Kidneys Don't Take Drastic Drugs Yoiir Kidncyi« ocior'« pro^-fiiutlon oallod C\vsiex (Siff-Tttx), WorKii faMt—Bafc and sure. In -IS hours it inuat bring now vitality and Is guaranteed to make you fenl 10 years ynnngnr In one stran 4. enak6pravi>ost 12. raaja, 1936. Carica Katarina Zgodovinski roman preiščite! O uporabi posameznega samokresa pa naj odloči žreb. Kreginja pregleda samokrese. Oba sta bila nabita. Potem izvleče robec in ga pogrne 6ex samokrese. Ko je bila a tem poslom gotova, stopi k svoji carici. Medtem, ko je kneginja Mir-cvinska merila razdaljo, prinese Katarina meče. Katarina sleče svoj dragoceni plašč in ga vrže na sneg. Za tem sleče suknjo svoje uniforme in kmalu je bila cesarica do pasu brez obleke, pokrivala jo je samo fina tanka srajca. — Tudi Elizabeta se je morala sleči. ker bi jo plašč pri boren ju zelo oviral. Kneginja Mircvinska preda o-bema nasprotnicama meče. Potemkin je bil približno pet korakov od njih oddaljen. Kneginja Mircvinska izvleče svojo zlato z briljanti-obloženo uro in pogleda kako pozno je že. — Čas je — reče naposled. — Dvoboj mora začeti! — Toda, dovolite Veličanstvo, da vprašam, ali bi ne bila sprava več mogoča? — —- Sprava? — vpraša carica. — Da, bila bi mogoča, če bi bila Klizabeta Voroncov pripravljena, odreči se gotovih svojih pravic. Potem ji velikodušno opro-Ičam! — — Elizabeta Voroncov pa vam odgovarja reče kneginja, da se ne bo nikdar odrekla svojih pravic. Pripravljena je pričeti z borbo. Carica in Elizabeta se posta vita 2 rneti v rokah druga pred drugo. Meči se dotaknejo. Kneginja pogleda na uro in zakliče; — Ena — dve — tri — naprej! — V tem trenutku začne boj, ki se je ogorčeno nadaljeval od prvega trenutka. Katarina se je trudila, da bi že v začetku premagala Elizabeto Meči so udarjali drug ob drugega toda nasprotnici se nista pre maknili z mesta. Bil je strašen in obenem krasen prizor, ko sta hoteli dvo mladi in lepi ženi premagati druga drugo — ko sta ^e borili Ka ljubljenega moža. A človek, za katerega je bi lo postavljeno na kocko dvoje* življenj, je stal bled in drhteč zraven in je trepetaje spremljal potek borbe. Ko je dvoboj pričel in ko je Katarina namerila svoj prvi u darec proti Elizabetinim prsim je bilo, kot da se hoče postaviti Potemkin med obe ženi kakor nepristopna skala in jih tako za vedno ločiti! Toda generalmajor ni smel tega storiti! Katarini je dal svojo častno besedo, da se ne bo vmešaval v oorbo, pa naj bi dvoboj končal tako ali tako, temveč da bo mirno gledal. Hej, meči so udarjali drug ob drugega, napad in obramba sta se menjavala. To ni bila samo zabava, to je bila krvava resnica. Prisotni so bili prepričani, da bo ta dvoboj končal samo tedaj, ko se bo ena izmed nasprotnic mrtva zgrudila na tla. Natalija, ki je bila prvič v življenju priča pri dvoboju, je bila bleda in strašno nervozna. Čudno — ona sama si ni bila na jasnem, in ni trepetala za življenje one, ki jo je ljubila do sedaj kot svojo mater, za carico Katarino, temveč je prosila Boga, da bi' zmagala Elizabeta. Kneginja Mircvinska je hladno sledila poteku borbe. Ona j6 bila brez vsakršnih čuvstev. Če bi se ena izmed nasprotnic zgrudila s prebodenimi prsi, bi ona samo skomizgnila z rameni in rekla — vojska je vojaka! Četrti gledalec je bil zdravnik Ruben. V začetku je z nežnimi, skrbi polnimi pogledi spremljal svojo carico, toda čim dalje je trajala borba, s tem večjim spoštovanjem je zrl na Eli Vedno bolj se je čudil, ko je gledal krasno in mladostno Eli-zabetino pojavo. Zdravnik zašepeče tiho: — Da — ona je! — Ona je! — ona mora biti! — Ista pojava. Isti obraz! — To je njena hčerka! — Da, ljubi Bog, to je hčerka žene, ki sem jo ljubil! — — Tu imaš, — zakliče strastno Katarina in navali na svojo nasprotnico. Konica njenega meča bi se bila gotovo zarila v Eliza betine prsi, da ji ni prižel slučaj na pomoč. V istem trenutku namreč, ko je Katarina zamahnila z mečem oroti Elizabeti, ji pade meč iz rok in prileti pred noge njeni nasprotnici. Carica zavpije, ker je mislila, da bo Elizabeta izrabila priliko in jo prebodla z mečem. Toda Elizabeta povesi svoj meč in reče mirno: - Dajte carici drug meč, potem bova nadaljevali! Natalka Soltikovna se ni mogla premagati. Ona prihiti k E-lizabeti in jo objame. - Vi niste samo dražestni in lepi, temveč tudi velikodušni in. plemeniti! — Katarina jezno zgrbanči čelo. Elizabeta ji je pravkar darovala življenje, to pa jo je užalilo in bolelo. Ha, da bi bila carica tej me ščanki, ki jo je prezirala iz dna duše, nazadnje še hvaležna? No, ne — sedaj je morala Elizabeta pasti še bolj gotovo! — Človek, ki bi se mogel nekoč pohvaliti, da je imel v rokah življenje ruske carice, pa se je je u-gmilil, tak človek ne sme živeti! Kneginja Mircvinska priteče in preda carici meč. Kneginja se globoko prikloni, toda carica ga ne vzame, temveč zakliče: — Ne potrebujem meča! — Če gospodična soglaša, bova nadaljevali s samokresi! — — Veličanstvo! — ji zašepeče Potemkin, ki je pristopil medtem k svoji carici. — Vcličan 3tvo, rotim vas, da končate dvoboj prej, nego bo padlo človeško življenje! Ne pojdite do skrajnosti! Veličanstvo, Bog v nebesih še živi! On je Bog ljubezni in sprave! — Toda carica odkima kneginji in ji zakliče z zapovedujdčim glasom: — Nočem izbirati! Da si ne bo kdo mislil, da je bila v najinem dvoboju kaka sleparija! — Samokresa sta popolnoma enaka. Oba sta nabita. Kljub temu pa prepuščam izbiro svoji nasprotnici. Kneginja ponudi Elizabeti samokrese. Elizabeta potegne enega izpod robca in ga pogleda. Ostali samokres dobi carica nevarnost? Saj ste vendar vedeli, da tvega svoje življenje za prazen nič! — — Za prazen nič? — zakliče carica in pograbi Potem kina za roko in ga potegne s pozorišča. — Če sem padla, sem dala svoje življenje za prazen nič! — — Padla sem za svojo ljubezen ! — Za edino, sveto in globoko ljubezen, ki jo gojim do tebe, ljubljeni moj! — — Katarina, — odvrne ganjeno Potemkin, — če boš žrtvovala za svojo ljubezen glavo, bi hotel, da bi se ne bila nikdar srečala! Nikdar v življenju bi no bil želel biti ljubljen od carice! — Molči prijatelj, molči; — reče z drhtečim glasom Katarina in mu s svojo toplo roko zapre usta, — ne govori tako. — Sedaj no, ko mi je na tem, da Hitro ga zagrabi in nervozno lahko z glavo plačam svojo lju-stisne v svoji roki. 1 bežen. i — Sedaj pa, Aleksander, po Domenili sva se, da bovaj j.jj,^j enkrat roko. Svojih streljali trikrat, — reče Katari-j^^^^;^ ne morem ponuditi v strel pade v razdalji j prosim, te pa, da mi ne-dvajPotih korakov, drugi v raz-j^aj obljubiš, — obljubi ženi, ki dalji desetih, pri tretjem strelu ^ jo darovala vse, kar žena mo-pa naju loči samo pet korakov, i ,_ — Vsemogoči Bog! — zakliče| _ sicer? — vpraša Potem-Potemkin, — saj to so pogoji, j _ ^^j naj ti obljubim? ki pridejo v poštev samo pri: _ p^sezi mi, Aleksander, da moških in sicer le tedaj, če sta j y slučaju moje smrti, ne bo pose trdno odločila, da bosta ubilai^tala Elizabeta Voroncov ni-dnig drugega! Veličanstvo, ro-1 j^^ar tvoja žena! — la z mlado kneginjo Soltikovo. Nesrečna deklica je neprestana z^ledala s svojimi solznimi očnii nezvestega ljubčka. — Zakaj gledaš in se pomiš-1 jaš ? ga vpraša Katarina. — Mar ne veš, da je ona moja sovražnica? — Kdor ljubi mene, Aleksander, mora sovražiti moje nasprotnike! Prisezi mi, da se jo no boš dotaknil, če bom umrla! — — Prisegam ti! — reče zamolklo Potemkin in težko vzdih- ne. kjer jo je čakala zmaga ali pa Potemkin stopi tako blizu k smrt. Elizabeti, da bi mu bilo treba Elizabeta stisne še enkrat Na- .samo roke iztegniti, da bi jo ob-talkino roko in ji zašepeče: 'jel in ji zašepeta: — Hvala ti, dobra in plemeni- — Kakršnakoli bo tvoja uso-ta deklica! Hvala ti, da si s« da, — spomni se mojih besed: zavzela zame v zadnjih trenut- — Elizabeta Voroncov — Ale-kih mojega življenja! — Dobro'ksander Potemkin — neločljivo vem, da bom umrla! ■— združena! — Elizabeta je izrekla te zadnje (Dalje prihodnjič) besede tako glasne, da jih je--—" Potemkin lahko slišal. OnIncnI+A %/ _ Natalki se udro po licu solze, i Obrne se, da je ne bi nesrečna prijateljica videla. i "Enakopravnosti" — Potem nimam na svetu ničesar več, kar bi mi bilo treba urediti, — pravi Katarina in po-gladi Potemkina nežno po laseh. -- Nocoj sem sestavila oporo-ko. Poskrbela sem tudi za te, v slučaju, da umrem! — Ljubljeni moj, živel boš v bogastvu! — Sedaj pa naj usoda o vsem odloči ! — Ha, da bi te tri minute že enkrat minile! — Cez tri minute bom že vedela, če je svet last Katarine ruske ali pa se bom morala umakniti oni meščanki! — Kneginja Mircvinska! — — Ukazujete Veličanstvo? — — Bodite tako ljubeznivi in odmerite razdaljo. — Dvoboj se nadaljuje! — — Veličanstvo, razdaljo sem že odmerila. Veličanstvo, posta tim vas, ne postavljajte svojega j Potemkinov obraz se je hipo-lvite se, prosim, tam pod ono življenja na kocko. Carica in strašno spremenil. Kakor dal drevo, vaša nasprotnica bo sta- vladarica Rusije se ne bi smela izpostavljati taki nevarnosti! — Katarina mu poplača te besede s hvaležnim pogledom. V istem hipu pa zakliče odločno: — Pogoji so stavljeni in sprejeti, moramo se torej po njih ravnati. Sicer pa, če se lahko možje tako sovražijo, da raje o-ba umreta, nego da bi odstopila — zakaj bi ne mogli storiti tega tudi dve ženi? — — Toda v tem slučaju gre za rusko carico, — odvrne Potem- i kin. — Veličanstvo, v imenu va- j šoga naroda, ki ste ga osrečili s I svojim vladanjem, vas prosim, | ne stavljajte svojega življenja | na kocko! Ce bi se zgodila strašna nesreča, bi bili mi pred svetom krivi, češ: zakaj ji niste preprečili in ste jo pustili v tako bi ga iz kamena izklesal! Odvr-ila pri onem kipu. Razdalja znani! je počasi svoj pogled s pre-! točno dvajset korakov, krasnega Katarininega obraza! Carica se dostojanstveno obr-k Elizabeti, ki se je pogovarja-1 ne in odide pod označeno drevo, MI IMAMO HIŠO PO CENI KATERO ZMORETE 14315 Darley Avti„ od E. 140, za 2 dni^/ini, fi Aob in kopalnica aa vsako; »'»u »oba na 3. nadHtrupju; Karnžft za uvt«; lot 47x140. Po-gnjl: l{aii(^iia finnuca.. $4000 1268 E. 187 St., ju^.no od St. Clalr Ave., velika hiša za eno dvužlno; 7t sob in kopalnica iia prvem nadst. 991 East 64 St., sererno ud St. Clnlr Ave. Leseno poslopje s C stanovnnjl, 4 "toilets" In 2 kopal, nlcl. l)oI)H dohodki. Kiux^na flnanca, Sa- r»0xl40. I>;ivk1 letno. l»ogo- Ji: Diin^na fhmiuMi $4500 845 E. 209 St., od Kecher Ave., severno od St. Clalr; Semi-bungalow ; 4 sobe In kopalnica spodaj; Vf iiko podstrešje; lop lot 100x100. Pogoji: Bančna flnanca $3200 446 E. (56 St. tilizu Wuterloo Ril. zft 2 dnižlnl. 4 sobe In kopalnica v vsakem .stanovanju; posestvo v dobrem prostoru, iia n ('na flnanca__________________ $3700 1691 E. 66 St.. severno ud Huuxh Ave., /a euo družino; 8 sob, 2 lobl na tretjem nadstropju: bllr.u trgovin In transportaoije. Pogoll: Uanona flnanca $4800 THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL E. 9th IN HURON PRospect 7G6G — Bog pa, ki živi v mojčm srcu — odvrne tiho Katarina — je Bog jeze in maščevanja! — —Dajte škatlo s samokresi! — zakliče nestrpno carica. — Nisem navajena, da bi morala na izvršitev svojega povelja tako dolgo čakati! — Doktor, vam sem jih izročila, prinesite jih! — Doktor Ruben se pokloni in gre k drevesu, odkoder je sledil dvoboju. Od tam prinese škatljo s samokresi. — Kneginja Mircvinska — se obrne carica k svoji dvorni dami — bodite tako prijazna in vzemite samokrese iz škatle ter jih Brivec Brivec, Slovenec, mlad in, zmožen, dobi takoj delo. Naslov se pusti v uradu tega lista. Delo išče Delo želi dobiti na farmi ali v cvetličarni (green house) prileten trden mož. Vprašajte v restavraciji, 6216 St. Clair Ave. Stanovanje se vzame v najem stanovanje s 4 ali 5 sob«mij in drugimi udobnostmi se želi dobiti v najem v bližini ulična, železnice ali buRov v CoUiowoo-' zabeto. V očeh tega učenega mo- du ali okolici. Naslov pustit« v ža je zasijalo iznenadenje. upravnižtvu toga, lista. Life Insurance Company OF ^osTON. Massachusetts TRIINSEDEMDESETO LETNO POROČILO OD 31. DECEMBRA, 1935 PROMET LETA 1935 Prejeti dohodki ................$180,365,913.61 Novo vplačana zavarovalnina..........553,691,004.00 Plačila lastnikom polic in dedičem . . . 87,736,087.35 Povišano premoženje................47,435,148.90 Zvišana zavarovalnina................119,181,333.00 Zvišan sklad preostanka...... . 3,171,571.33 STANJE 31. DECEMBRA1935 Obstoječa zavarovalnina.......$3,593,148,522.00 Priznano premoženje........ 731,500,916.33 Obveznosti (ali premoženje definitivno obljubljeno v kontraknih obveznostih) . . 666,513,100.30 Vključno: legalna rezerva na obstoječih policah—$608,621,566.00 Dividende lastnikom polic, plačljive v letu 1936— 15,974,706.37 Rezerva, držana za spreminjajoče premoženje 18,000,000.00 Splošni preostanek......... 46,987,816.03 Skupni sklad preostanka..............64,987,816.03 SKUPNO PREMOŽENJE Bondi............. $291,536,559.53 Delnice (vse po tržni vrednosti 31. dec. '35) 22,632,815.10 Vknjižbe na posestvih........ 187,071,581.50 Posojila na družbine police...... 92,503,144.47 Vse drugo premoženje........ 137,756,815.73 SKUPNO PREMOŽENJE...... 731,500,916.33 GUY W. COX, predsednik. Preko bilijon dolarjev plačanih lastnikom polic in dedičem od začetka obratovanja AGENTS ROBERT STERNEN JOHN CENTA LOUIB MBHAR. LOUIS LEVSTIK THOMAS GERMAOK AL VIN OBLACK EDWARD KOVACIC WILLIAM TOKANT JOSEPH F. PURLAN, Asst. Dlst. Mgr. TUHR Ciste, svetle, zdrave KRASNE OCI SO čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno nc. zahtevo. Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago NORGE x ONLY IN nURUL #4 THE PLUS vmLUB av # Part of the pha mfta* fa Norge is the phu ooW-mddmg powor of the Rdlator. It b able to make more cold than you'll ever need, U mhnpl# b construction, smooth ia operation, uses hardly any cnncat, is almost everlasting. By actual test, the RoDator improves with use. The extreme cfficfancy and dependableness of the RoQatar is the baas of saving in both food and refrigeration. RoQatnr Refrigeratioa enables Nor*# owners to tava np to $11 # month. THE ItOLLATOtt... Sm»0tbr •*'Th rolling ftett prrridn m »rt Ua tmrrmit. But do yoa MBN taat, from cC dcpcoditis tb# BOSt hUK jxataut pact vt m waober k ■ee? Zt^ Aad ooty the Ror*e #aabu haa tfaa MbebaSHT «kh to ardcm ernak»- np putoli* wtokh Am (Notbs tndy a Bfo- SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. LIFE'S BYWAYS You Cam Boast ot T«i: mechanical Wompcr^ orTWt ' ACE — ANP» AU.TMAT IS" TiNC JoK .STEEP AMT' i-uxuniou s TT^Avix. — BUT- V/JC*t? , XXCMAMCE ALU tMIS—, 11 - TOR. AM OLr>TiME M017E1_ that we OHC£. KNCW ;