^ ^ dan rM« »bot. œdell pramikoT. , , ^ except Saturday ""^jtv* Holidaya. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravnlškl prostori: 1657 South Lawndal* Ava . Office of PublloaUon: 1687 South Lawndala A vs. Talaphona, Rock we U 4004 So^rEAB xxxin. Cons lists je $6.00 a* CkiaM*. UUMta. mmttmr January IS. INS. at Um po.V-.rffW» ■ Um Act of 0M«nM ot tUrek S. 1ST«. CHICAGO. ILLm ČETRTEK. 14. AVGUSTA (AUGUST 14). 1941 Subscription $6 00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 1M Acceptanca for mailing at special rate of postage provided for in s«ction 1103, Act of Oct », 1917. authorised on Jun« 4, 1811. vjeti priznali nemške uspehe prodiranju proti Moskvi Ruske čete zapustile Smol enak. Hitlerjeve kolone se bližajo Odesi s treh strani. Rusi zdrobili nemško pehotno divizijo in potopili dva vojaška transporta in štiri torpedne čolne na Baltiškem morju. Berlin poroča, da so nemške čete dospele do Črnega morja. Angleške bombe razdejale dve električni centrali vKolinu 14. avg.—Poveljstvo ;e armade je priznalo ke uspehe v prodiranju Moskvi in Leningradu, za-m ie naznanilo, da ljute divjajo pri Cerkovu, 50 južno od Kijeva, glavnega , Ukrajine. Dalje je pri-Ldi so ruske čete zapustile fcnsk, provinčno mesto, pred ij dnevi. Berlinu objavljeno poroči-je glasilo, da so nemške če-nedle Smolensk 16. julija.) irlin, 14. avg.—Hitlerjeve ko- prodirajo proti Odesi, šoki luki ob Črnem morju, a Srani—severne, zapadne in padne. Agentura DNB do, da so nemške čete poje sovjetske vojaške enote, krile umik vojaštva proti olajevu, mestu ob ustju rjeke 13. avg.—Danes ob-Ijeno poročilo pravi, da se ni nžnega zgodilo na vzhodni iti. Sovjetska letalska sila je nad 1800 milj dolgo Prvič se je zgodilo, da ke ne omenja pozorišč i*d Rusi in Nemci. Ta le i, da je bila tretja velika ofenziva ustsvljena na frti, ki se razteza od jezer »veru do ukrajinskih polj. fca pehotna divizija je uničena v ljuti bitki. 7500 ikih vojakov je bilo ubitih tujenih. Druga nemška dlje bila pognana v beg v Pri neki železniški postaji, i ime poročilo ne omenja. Ijnji nemški letalski napad Moskvo se je izjalovil. Na-bombniki so bili pognani »j. preden so dospeli do meto nemška vojaška transporte torpedni čolni so bili «i na Baltiškem morju. V v zraku so ruski letalci P™» 41 nemških bombniki pa so izgubili 24 letal. ^J« poročila ne nudijo ,hke 0 vojnih operacijah. *viJo le, da so bitke v te-* Kakisalmiju, 75 milj se-** ^ningrada, Soltsiju, ■"J južno od Leningrada, ■¡«u, Korostenu in Uma-™ južno od Kijeva, ^ sovjetske Ukra Helsinki, Finska. 13. avg.— Finski letalci so razbili 262 sovjetskih letal od začetka vojne, se glasi danes objavljeno uradno poročilo. London, 13. avg.—Masni letalski napadi so bili včeraj izvršeni na nemška industrijska središča in zasedena obrežna ozemlja. Bombe so padale na 'Colin in razdejale dve električni centrali. Tarča bombardiranja iz zraka so bili Emden, Nemčija, De looy in Antverp, Holandska, Bethune, St. Omer in Le Trait, Francija. Bombe so porušile več vojaških objektov in zanetile mnogo požarov. Kairo. Egipt. 13. avg.—Ozem-je ob Sueškem prekopu in Ale-csandrija, angleška pomorska baza ob Sredozemskem morju, sta bila bombardirana iz zraka. Osem oseb je bilo ubitih in trinajst ranjenih v coni Sueškega jrekopa, štiri pa so bile ranjene v Aleksandriji. Angleški letalci so na drugi atrani metali bombe na Gerbini, Sicilija, Tripoli, Bengazi, Bar-dijo in Ain el Gazalo, Libija. Bombe so poškodovale dve itali-anski ladji v Gerbiniju. Rim. 13. avg.—Italijanska letala so torpedirala angleško bojno ladjo v vzhodnem delu Sredozemskega morja in jo potopila, poroča vrhovno poveljstvo. Angleška letala so metala bombe na Crotono in Catanzaro, ita-ijanski mesti. Tri angleška letala so bila sestreljena. 13 avg,—Nemške čete J0 naPfej proti obrežju m''rJ* in ograiejo ruske 5«*ine v bližini Odese, ob tem morju i1 enote so ie dospe-m"rJ* v enem kraju, čl-Poročila ne omenjajo. k» slovaške čete * Zu^Tlob reki Bu« lev, i fn° moi"ie Pri ™ To mesto leži 70 •verovzhodno od Odeae v pasti m se sku-preko morja J^iki.rska agentura T?, « nemški ■fc* ***** *«t ruskih športov v bližini ^«lo pr.vi, da Jr ^troltrajo želez-k w iu*ni Ukrajini promet * bil " «•znrtkl !** * M^kva ne Kak/ ? -«novih čet ne ^ - «e vrie '»perečije Podpredsednik japonske vlade ran jen Napadalec Naohiko Nišijama prijet Tokio. 14. avg.—Baron Kičiro Klranuma, podpredsednik japonske vlade in minister brez »rtfelja, je bil ranjen v atentatu danes zjutraj. Krogle, ki jih izstrelil napadalec Naohiko Nišijama, so priletele v prsa in čeljust. Napadalec, ki je prišel stanovanje ministra pod pretvezo, da bi rad dobil njegov podpis, je bil aretiran. Hiranuma, ki je star 75 let, Je znan kot glavni podpornik poli tlke premierja Konoja. Dva nemika delavca aretirana v Detroitu Detrolt, Mich., 13. avg. - Car Jullus Schmidt, ki je bil deportiran v Nemčijo kot član Kalten schmidtovega krožka, ki Je vodil sabotažo v prvi svetovni voj ni, je bil eretiren po federalnih detektivih in pridržan za depor Učijo. Poleg njega so detektivi aretirell tudi Augusta Baecker ja, izdelovalca orodja, na obtožbo, da ae ni registriral kot agent tuje vlade. Schmidt je bil deportiran L 1922, ko je prebil dve leti v federalni Jetntšnici v Lee venworthu. V zapor ga je obsodilo federalno sodišče ne obtož- Japonske čete ob siamski meji Tokijska vlada svari Združene države Manila. Filipini. 13. avg.— Sem dospela poročila iz zanes-jivih virov se glase, da bo Ja-x>nska koncentrirala armado 180,000 mož v zapadnem delu indokinske province Cambodije ob siamski meji. Zunanji opazovalci sklepajo, da t>odo Japonci invadirali Siam v bližnji bodočnosti. Možnost spopada z angleškimi četami, ki so zbrane v Burmi in na Malajskem polotoku ob zapadni in severozapat^Qi. siamski meji, ni izključena. Tokio. 13. avg—Vlada je posvarila Ameriko in Veliko Britanijo, da bosta izzvali resne complikacije, če bosta še nada-je pritiskali na Japonsko. List ECokumln, ki izraža mnenje japonskih vojaških krogov, pravi, da ne bo nihče ustavil japonske kampanje, katere cilj je razteg-nitev vpliva v Vzhodni Aziji. Sajgon. Indokina. 13. avg.— Polkovnik Sarablaga, načelnik siamske komisije, kateri je bila overjena ureditev meje med Siamom in Indokino, je izjavil, da bo njegova vlada zavrnila za-iteve glede odstopa vojaških >az Japonski. Slednja ne bo dobila dovoljenja glede prehoda vojaških čet preko aiamekega ozemlja. ftenghaj. Kitajska. 13. avg.— Predstavniki sovjetske Rusije v Tokiju zahtevajo, da Japonaka sklene nenapadalni pakt s so-vjetl brez pridržkov, se glaai sem dospela vest. Če bo Japonska pristala na to zahtevo, kar pa je dvomljivo, bi to pomenilo žrelom med njo m osiščem Rim Berlin. - - Governer proti zasegi ladjedelnice Vlada naj odkloni ponudbo Waakington. D. C.. 13. avg.-Charlea Edison, governer države New Jersey, Je apeliral na-ie-deralno vlado, naj odkloni ponudbo Federal Shipbuilding 4s Drydock Co. glede prevzetja ladjedelnice v Kearnyju, N. J., v kateri je unija ladjegradnlških delavcev CIO oklicala stavko. Edison je naslovil apel morna-ričnemu tajniku Franku Knoxu, ki Je Imel včeraj razgovor z L. H. Korndorffom, predsednikom omenjene kompenlje. o ponudbi naj vlada prevzame ladjedelnico in jo obratuje. Knox je dejal, da odločitev še nI pedla "Kadar delavstvo ln kapital priporočata vladi, naj prevzame industrijska podjetja pomeni to uvajanje sistema, ki lahko uniči svobodo, za katere oh rano se A-merlka oborožuje", pravi Edison v telegramu, ki ga je poslal Knoxu in Korndorffu. "Kot gover ner države New Jersey epellram na vse prizadete, naj najdejo drugi Izhod.'* Komdorff Je pozvel morneri ¿nI department, naj prevzame ladjedelnico, ko so se pogajanje med kompenijo in unijo ladjegradnlških delavcev razbile. U ni)a zahteve zaprto delavnico kompanlja pe se je uprle tej za htevl, John Green, predeednlk unije, Je tudi predlagal, naj via da prevzame ladjedelnico, ki ime petain se izreke za koope racijo z nacui Francija podpre borbo proti »ovjeUki Rum ji DARLAN DOBIL VELIKO OBLAST .r Vichy. FraneMe. 13. avg.— Premier Petain je sinoči v svojem govoru po radiu pozval francoski narod, naj kooperira z nacijsko Nemčijo v vseh ozi-rlh, ji pomaga |>ri preureditvi zemljevida sveta in formiranju "novega reda", zaeno pa je za-pretil opoziciji, da bodo njeni voditelji, ki ae upirajo "novemu redu", pokončani. Kot nasprotnike je omenil prostozidarje in politike, ki bi radi ponovno prišli na krmilo. Petain je priznal, da se je njegov program glede prerojenja Francije izjalovil, da je francoska politična demokracija mrtva n da sploh ni Imela nikdar nič skupnega z ameriško demokracl-6. Njegova vlada je v moralnih in vseh drugih ozirih odločno na strani Nemčije'in podpirala bo Hitlerjevo borbo proti aovjetakl Rusiji, ker to zahteva obramba civilizacije. Kak&no obliko bo zavzela kooperacija med Francijo in Nemčijo, premier ni povedal. Po nacijih kontrolirani tisk v Parizu vodi že več tednov agitacijo za skupno francoako-nemško obrambo Dakarja in drugih francoaklh poaeičin in kolonij v Afriki. Najbolj značilno je to, ker je Petain poveril admiralu Jeanu Darlanu popolno kontrolo nad francosko militarlatično strukturo. Darlan je znan kot glavni zagovornik popolne kooperacije med Francijo ln Nemčijo. Koncentracija oblasti v Darlanovih rokah je rezultat konferenc, ki so se vršile zadnji teden in katerih so se udeležili Petain, Darlan, vojni minister Charlea Hun-tziger ln general Maxime Wey-gand, vrhovni poveljnik francoske oborožene sile v Afriki. Dar-an je zdaj podpredsednik vlade, obrambni, mornarlčnl ln zunanji minister. Petain je v svojem govoru naznanil podvojitev policijskih aktivnosti in ustmnovltev odbora enajstih komisarjev, ki bodo zvajali odredbe njegove vlade in skrbeli za Javni red. S posebnim dekretom Je likvidiral vae tajne organizacije, med temi prostozidarsko, ki je oeumljena podtalnih aktivnosti proti državi. Dalje je naznanil ustanovitev tribuneia, pred katerim se bodo morali zagovarjati oni, ki so pognali nepripravljeno Francijo v katastrofalno vojno z Ti so bivši premierjl bo, de je nameraval pognati z dl- namitom v zrak neko detroltako za pol milijarde dolarjev vLad-tovarno. V Ameriko je prišel ne- nih neročll. »Uvka v toljrl je legalno L 1923 Schmidt je bil a- zavojevanlh okrog 17.000 delev-retiran v toverni Nesh-Kelvine- cev, ae nadaljuje in doslej ae nI tor Corp v kateri je bil upo- pokazal', še nobeno zramenje. da „j^ j bo kmalu končana Domače vesti Oblaki Chicago.—Mary in Olga Marn iz Clevelanda, O., Job. Mihalje-vič iz Detroita, Mich., in Fred Shlltz iz Wlllarda, Wis., so 12. t. m. obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. 'I i eden mladi slovenski vojak ubit pri avtni nesreči Sharon, Pa.—Albert M. Novak, atar 22 let ln kadet v letalskem zboru ameriške armade, ae je 10. avguata smrtno ponesrečil v Jacksonu, Miss. Nesreča se je zgodila pri vožnji z avtomobilom, druge podrobnosti pa Še niao znane. Kadet Novak je stopil v vojaško službo v zadnjem marcu. Rojen je bil v tukajšnjem Hickory tewnshipu in tu zapušča atarše, Franka in Francea Novak, ter dva brata ln šeet jeater. Bil je član SNPJ. Braojavna svesa a Slovenijo vapeetavljena Chicago.—Jugoslovanski Kurir nam poroča, da je ameriška radiotelegrafaka družba Mackay Radio & Telegraph Company dobila zvezo a severnimi kraji bivše Jugoaiavije, torej s Slovenijo (Koroška, Kranjska in Spodnja dtajeraka). V te kraje se zdaj lahko pošlje brzojavka po cenah, kakiine so bile prej v veljavi, ne more pa nihče poslati denarja telegrafično. — (Pripomba uredništva: Naalova omenjene telegrafake družbe nismo prejeli. Ce se kdo zanima, naj ae obrne naravnost na Jugoslovanski Kurir, 612 No. Michigan Ave., Suite 318, Chicago, 111.) Klavniika dražba zvišala mezde Podpisala je pogodbo z unijo CIO Ckieago. 13. avg,—Armour & Co. je naznanila zvišanje mezde 20,000 delavcem, katerih letni dohodek se bo povečal za $5,-000,000. H. S. Eldred, podpredsednik kompenije, je naznanil tudi podpis pogodbe i unijo klavnlšklh delavcev CIO, ki krije vse delavce v petnajstih klavnicah. Eldred je potrdil poročilo predstavnika federalnega posredovalnega odbora, da je kompenlje pristala na zvišanje plače za pet centov na uro. Minimalna plača je zdaj 72 in pol centa na Najnovejše vesti iz Jugoslavije Dr. Maček interniran na Hrvaškem (Vesti Jugoslov. Kurirja.) Bern. Švica. 7. avg.—Potrjuje ae vest, da ao nemške vojaške oblasti v Ljubljani Internirale knezoškofa drja. Gregorja Roi-mana in bivšega ljubljanskega župana drja. Jurija Adlešiča. Obenem je prišla vest iz "neod-vlane" HrvaŠke, da je ondotnl diktator Pavelič ukazal razpustiti hrvaško kmetsko stranko ln internirati njenega voditelja drja. Vladka Mačka ter inž. Avgusta Koiutiča. Oba sta bila odvedena neznano kam v zaprtem avtomobilu. Rim. 8. avg.—Tukajšnji list Popolo d'Italie je objavil veat is Trsta, da je bilo tamkaj devet oseb ustreljenih v hrbet po nagli prelakavl na obtoibo aabota-že. Med ustreljenimi je bilo pet Jugoslovanov. Poročilo se glasi, da je bilo v več krajih na Primorskem mnogo brzojavnih in telefonskih žic porezanlh ln pri nekih socialističnih ln jugoslo-vanaklh skupinah so našli obilo orožja in bomb. Moskva. 8. avg,—Kakor Jav: Ijajo Iz Ankare in Jeruzalema, ae je po vzhodnih delih Bosne, Hercegovine ln Črne gore ter po severni Srbiji pojavila pravcata narodna vstaja. Nemška okupacljaka armada, katero čet-nlki napadajo ln declmlrajo brez usmiljenja, se umika v večja meata in more le z veliko težavo kontrolirati železniške proge. Četnikl plenijo hrano ln atrell-vo nemškim četam. Ankara. 8. avg. ~ Srbakl četnikl so pred dnevi demolirall električno centralo v Belgradu, da ne more obratovati. Vsled tega Je novi nemški vojaški governer Danckelmann v Srbiji naložil meatu Belgradu osebni davek v vsoti 10 milijonov dinarjev. Davek je bil izterjan v 48 urah, Nemška oblast ae je pa popolnoma opekla pri razoro-ževanju ljudstva. Ko so Nemci ukazali prebivalcem, naj oddajo orožje, so dobili vsega skupaj 300 starih pušk.—Nemci ao pred tedni pobrali večinoma svoje čete lz Srbije ln jih poslali v Rusijo, ampak proti koncu Julija so bili prisiljeni poklicati nazaj dve diviziji nemške vojske. Prej so hoteli dobiti msdžarske čete, toda Madžari so se uprli, rekoč, da ne marajo biti v Srbiji niti podnovu, še manj pa ponoči. Zadnje dni Je pa governer ln rusko-anglefta zagotovila turški vladi Turiija dobi pomoi v »lučaju napada ARETACIJE ZAROT-BNIKOV V PERZIJI Ankara. Turčija. 13. avg.— Velika Britanija in aovjetska Rusija sta zagotovili turško vlado, da nimata agreaivnih namenov proti Dardanelam, zaeno pa sta ji obljubili vso pomoč, če bo Turčija napadena po tretji allL To naznanilo je bilo včeraj objavljeno. Zagotovila so bila dana v notah, ki sta jih Izročila turškemu zunanjemu ministru Saracoglu-ju angleški poalanik H. M. Knatchbull-Hugfsseit in aovjet-ski poalanik Vinogradov. Dotna-va se, da so bila sagotovila dana kot odgovor na nacijsko propagando, katere namen Je bil poslabšanje odnošajev med Turčijo, Veliko Britanijo in Rusijo. London ln Moskva sta ponovno naglaaila prijateljsko stališče napram Turčiji. Poročila ae glase, da je turška vlada sprejela ruako-angleška zagotovila z veaeljem na znanje. Ta smatra za značilen raavoj v odnošajih a tretjo alio. Druga veat pravi, da nemška firma Telfunken, ki Je zgradila radiopoetajo v Teheranu, gradi nadaljnje poateje v sedmih drugih perzijskih mestih. To veit potrjujejo prejšnja poročila, da večino med tisoči Nemci, ki ao prišli v Perzijo od saČetka vojne, tvorijo veščakl. Angleška vlada je pozvala Perzijo, naj la-iene Nemce. New York. 13. avg — Radljako poročilo is Moakve, ki je bilo tu prestreženo, omenja odkritje zarote v Perziji. Več tujcev ln perzijskih vojaških daatnlkov je bilo aretiranih. Angleška vlada je prej opozorila Perzijo na aktivnosti Hitlerjevih agentov ln domačih petokoloneev v podšl-ganjtt revni le uro. Dogovor med kompanljo ln general Danckelmann poslal v unijo Je bil sklenjen s pcprfdo- Berlin zahtevo, naj mu Hitler vanjem federalnega odbora v P«*IJ« P* - Nemčijo. Blum, Daladler in Reynaud ter general Gamelln, bivši vrhovni, gajanjlh. poveljnik francoslu o^roženej Qf ^ m sile. Val so pod P°Hc£kim ned- L de|av.kl depart- zorstvom, odkar je Francija ka- j ^ ^ y e ^^ k| pitulirala pred Nemčijo. mH un|jo in klim. previa- n^vna. V teku po- London. 13. avg.—Tu ^^ duJi# TaElL^ii flT1^ gsjsn7 nt sme "biti oil liana* stav n 5- ln kompanlja ne sme Upreti dobila diktaturo, kakršno ima Italija, in da bo pristala na vse (,ri*vc*v' zahteve, ki pridejo iz Berlina. | pogodba krije vse klevniške Hitler bo dobil oporišča v fran- delavce, uposlene v klavnicah coskih kolonijah v Afriki ln Armour & Co. v Chicagu, Kan-morda francosko bojno mornarl- ses Cltyju, St. Paulu, East St. To Je cena, katero je poste- j Loutsu, Indlanapolisu, Mllwau- keeju, Birmlnghamu. Sioux Cltyju, Los Angelesu, Mason Ci nacijem Washington, D. C., 12. avg.— Stephen W. Birmingham, agent Diesovega kongresnega odaeka, kl preiskuje neameriške aktivnosti, Je povedal, da je Nancy Reed, uslužbenka v newyorSkem delavskem departmentu, dajala informacije nacijem o gibanju britskih konvojev, preden je Hitler napadel Rusijo in ko sta bila Vojaška služba podaljšana Resolucija sprejeta z enim glasom večine Waahlngton. D. C.. 13. avg.— Resolucija z deklaracijo, da so narodni intereal ogražanl ln da se vojaška služba nabornikov, gardistov ln rezervistov podaljša za osemnajst mesecev, Je bila spreejta v nižji kongresni zbornici z 203 proti 202 glaaovoma. Resolucija je izzvala viharno debato, ki Je trajala enajst ur. Za resolucijo je glaaovelo 182 demokiatov in 21 republikancev, proti pa 65 demokratov, 133 republikancev, trije progreaivcl co. vil Hitler ze kooperacijo s Fran d jo. Darlan je dobil večjo oblast kot jo je imel kdaj kak Francoz od Napoleonovih časov. Mnenje prevladuje, de bo Darlan naaledll Petama kot diktator Francije. . Sov joti pomiloete poljske jetnike Moekve. IJ. evg. — Tu je bilo danes naznanjeno, da bodo val poljski jetniki, ki ae nahajajo v ruskih ječah. pomlloSčeni. Akcije je v soglasju s dogovorom, ki ga je Rusija sklenile s poljsk/ vlado v pregnanstvu Rusija ln Nemčija še zaveznici. | In eden član Ameriške delavske Obdolžitev Je izrekel pri zaall-' šenju, ki ga je vodil J H Mat-thews, glavni prelskovslec Diesovega odseka. Birmingham Je stranke. Zbornica Je sprejele resolucijo bistveno v Isti obliki kot Jo Je prej odobril senat a 4A proti tyju, St. Josephu, Fargu in Omaht. Den ver Ju, ** )• Ninc> K**d blU in 30 glasovom. Restrlkctja, da se Sedem ameriških letalcev ee ubilo London, 13. evg.?— Sedem a* meriških letalcev ln petna j it an- je še vodilna oaebnoat v komu* nistlčnl stranki. Nove bitke ob ekva- dorsko-perujski meji Quito, Ekvador, 13 avg,—Spopadi med ekvadorskimi In peruj« ne more vefbati več kot 900.000 nabornikov v enem času, Je bila odpravljena, sprejet pa je bil predlog, da se plača zviša vsem vojakom, ki služIjo več kot eno leto v armadi, za deset dolarjev na me»ec. gleSkih ln kanadskih letalskih sklmi četami v obmejnih krajih častnikov ae je ubilo, ko je vele so ae obnovili, se glasi tu objav-letelo zadelo ob hrib in ae rezbl- Ijeno poročilo Peruj»ke čete so lo. Nesreča se je pripetila kma- zasedle obmejno mesto Zapotil-, lu potem, ko je veleletelo od le- to in ga držale nekaj ur, nakar sodniku Rooeeveltu v podpta, telo z nekega angleškega letallš so ga zapustile Bitke so v teku »ekar pitane zakon Sprejetje Londo- če Domneva je, da je bilo ve , pri meatu Chltu. toda Izid še nI | je km.čalo največjo kontroverZo Resolucija je ' bil* Izročena konferenčnim «aisekorn obeh zbornic, da izravnajo razlike. Ko »r to /godi bo poslane pred« nu teleta lo ne poti v Kanado /nan v kongresu v zadnjih letih. i l PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT SI-ABUO III LAMThtfÄ ähUVKMBKK M ABO DM ■ rOOPOBNB JK0NOTS mt M4 kr NllttllM M l4ntUn* 4rUf (ItfM Olla*») la _ . f$rn na telo. UM ia pol lata. IIMH «atrt lata. u Ckioe#e t» ClM «7^0 M C*ia M«. N » M ** l*Mi M iMMMtlO •Mi. laMirrfUi- rmirni tot tko Uailai ataUa (««*( CM—») •M Caa*da M M p*r r«ar. CLUmao aad CUtr» »T.M p«r yaw, HiM' *aaat#l» #•-•* ptr |H>, CMM m!m«v po deeeveru, »MM»« doplaov U» MM* i oi«nil> ¿tankov m m vratejo. Itokopul Utararna vmbum (trtica. povaati. dram*. p*«m» itd.) a* vrnejo poAiljaulju M v aludaju. «a |* prllo«!! poltalae. U Ad***H*lac r«t«a «a aara>—at. HaaaMrlp* d «Man» Mtkka «HI Mt k« ntaraad. Otb*r pUx>. t o—M. «M.. Will U ratoraa* I W »*ir irtraid aad Nul« » fa, Itr lai PROSVETA tMT-M la Lavadal» A»«.. Cktea». or TUB rr.OKBATBD v «AWpaju aa prlaMrr < A »cart 11. IMI), poUf va*«aa P da vaai 1* a torn Mtum— patahla aa-pravataaao, 4a •• va» U*t a* uatavt Glasovi iz naselbin Imperklisti in "imperiolisti' V očeh nekaterih ameriških kroničnih pacifistov je predsednik Koosevelt imperialist. Zasedba Islandije na njegovo iniciativo in možnost , da ameriške čete zasedejo Še Azorske, Kanarske in Kapeverdske otoke, diši po imperializmu; najnovejša akcija Združenih držav na Daljnem vzhodu, naperjena proti Japonaki, je v očeh teh pacifistov tudi imperialističnega značaja. - • - VČasi so bile Združene države "dolarako-im-perislistične". Do se pravi, da so ameriški kapitalisti osvajali rudo, olje ia velike plantaže v Centralni in Južni Ameriki, ameriške vlade so pa diplomatično ščitile to osvajanje. Ne samo enkrat je bila U zaščita tudi vojaška, kadar je bilo treba posl*ti pomorščake v Nikaragvo ali kam drugam, da odstranijo lokalno vlado, katera ni bila naklonjena ameriškim kapitalistom in bankirjem. ~ Tu pa je bilo pred veliko depresijo. Z nastopom Rooseveltove administracije leta 1933 je bilo konec omenjene imperialistične politike. Roosevelt jo je zamenjal s politiko "dobrega sosedstva", ki doslej dobro uspeva. Ta politika nikakor še nI stoodstotno idealna, je pa boljša in pravičnejša kot je bila vsaka druga poprej. Računati je treba z dejanskimi razmerami, ki tudi niso idealne. Kljub temu je Roosevelt še vedno imperialist v očeh pacifističnih idealistov. Vse ono, kar se godi v Evropi in Aziji v tem momentu — godi se neprestano že dve leti — jih čisto nič ne moti. Sicer se strinjajo, da je svobodno izražanje njihovega idealizma nemogoče v okviru totall-tarsko Evrope ln Azije, ne zmenijo se pa za fakt, da tudi tukaj, v Ameriki -t- nimajo nobene bodočnosti toliko čaaa, dokler nI totalltar-ski monstrum onkraj morja docela odstranjen. Kljub temu faktu jim je vsak korak, obrambe Združenih držav — priprava za imperialistično ekapanzijo Amerike. Na drugi strani so pa v Ameriki ljudje, ki zahtevajo od Roosevelta, naj bo imperialist. To so ljudje, ki jih vojna v Evropi nič ne briga in kaj dela Hitler tamkaj, ni "naš buslness". To so ljudje, ki pravijo, naj Amerika pusti Hitlerja, naj se razmahne |)o Evropi in Afriki — in naj pusti Jsponce, naj se razmahnejo po Aziji, kamor spadajo . . . Kaj naj pa počne Amerika? Amerika se naj pa razmahne po ameriškem kontinentu! — ( Tipičen predstavnik teh imperiallstov je sc-* nator Clark, ki je nedulgo tega kričal v senatni zbornici, da zdaj je prilika, da se Združene države okoristijo s položajem v Evropi in Azl-Ji — zdaj je prilika, da Združene države obrnejo oči proč od Evrope in Azije in gredo na delo doma — zdaj je prilika, da si Združene države pod vržejo Kanado in vso latinsko Ameriko! Clark je rekel, da osvojitev Kanade in latinskih republik od Mehike doli do Argentine v Južni Ameriki ne bi dala dosti truda, ker no-liena teh nima bojne mornarice in nobena nima armade, vredne imena. In ko Združene države okupirajo in konzolidirajo vse te ameriške dežele, txxlo imele imperij, ki bo lahko ekonomski) neodvisen od vsega ostalega sveta! To bi re* bil imperializem prve vrste, če bi bil v lieli hiši Clark nameeto Hooatvelta in če bi ta imel kongres za aeboj — %v bi to lahko zgodilo ^ To pomeni, da bi Clark — ali kdo drugi, ker ljudi Claikove Imperialistične pameti je več — v Amerike delal to', kar dela Hitler v imenu nacijoke Nemčije. Clark nevede ne pomisli, kakšen bi bil obran*n na koncu — kako m* bi pogledala a Hitlerjem, ksdsr bi ta s svt>-jin.i sateliti v Aziji vred komrolidiral "novi red" v Evropi, Astjl in Afriki in ko bi potem deklariral, da je ta avet premajhen za dva Hitlerja — in Amerika je na tem svet »t Zadeva je groteskna in res je - koda izgubljati časa zaradi te stvari Ampak potrebno je, tla naši čitatelji vedo, kakšni ljudje so v Ameriki. na j to mao navadni tepci, če jih suvereni državljani izvolijo v najvišjo zbornico republike. Pri nekaterih je Roosevelt imperialist", pri drugih bi pa moral biti Imperialist. Rouaevelt pa nt k« biti ne prvo In ne drugo — vsaj do dattea ne. Do tlattea je šr vedno za svobodo in demokracijo vseh ljudstev. Unijsko vprašanje v Metropoli Cleveland, O.—Dne 29. julija so bile tovarniške volitve pri Foot-Burt kom pan i j i, ki ima delavnice na vzhodni strani v bližini remfz elevelandske ulične železnice na St. Clair aVe. in E. 120 at. Zmagala je "neodvisna" ali Jtompanijaka unija, katera je bila v časopisju označena kot "Independent Machine Tool Workers Alliance". Ta "neodvisna" unija je prejela 267 glasov, avtomobilska unija CIO pa 205. Okrog 30 delavcev ni volilo, ker so bili na počitnicah v tistem Času. Motornik J. R. mi je rekel, ko sva šla skupaj z dela, da mu je povedal eden delavcev pri omenjeni družbi, ki je pristaš "neodvisne," da je unija A. F. of L. zmagala nad komunisti CIO. Iz tega se lahko vidi, kakšnih trikov so se poslužili. Ameriška delavska federacija sploh ni imela tam nobenega, opravka, kajti šlo je le za "neodvisno" in unijo av tomobilakih delavcev CIO, ampak trikarji so zadnjo označili za "komunistično," svojo kompanij-sko unijo so pa skrili pod plašč Ameriške delavske federacije. Najbolj Žalostno pri tem je pa to, da so nekateri mladi slovenski delavci in celo člani SNPJ aktivni pri agitaciji in v vodstvu omenjene kompanijske unije. Ti siromaki menda sami ne vedo, kje so in kaj delajo. Ko sem pred dnevi objavil v Enakopravnosti dopis, v katerem sem pojasnil unijske razmere pri Foot-Burt kompaniji, ps so starši prizadetih fantov čitali, kako in kaj, je eden naših mladih delavcev pri tej družbi, William Vičič, takoj odstopil od kompanijske unije in se pridružil k uniji CIO; drugi, ki nimajo smisla za delavsko stvar, so seveda ostali. Ampak vsi naši mladi delavci niso taki. Avtna unija CIO pri omenjeni družbi ima tudi agil-ne slovenske delavce v svoji sredi. Na primer Charles Pirih, ki se je pred kratkim oženil, je Že mnogo žrtvoval za avtno unijo CIO. Njegov oče je prava pri morska korenina, ki se ne da premotiti od kompanljskih hlap-čonov. Kdaj se bodo naši delavci zdramili in sposnali, kje je nji hovo mesto? Koliko časa še bodo nekateri rojaki blufall tovariše, da so za delavca, delajo pa proti interesom svobodnih delavskih orgnaisacij? Frank Barblč, 53. Počitnice na lugu Detroit.—Dne 13. julija je bil izlet ženskega odseke S. N. doma. Na tem izletu je bilo veselo, ker je bil lep dan. Tam so se ženske pričele pogovarjati, da bi šle na počitnice pmti jugu, če bi se jih moglo organizirati pet skupaj. Žensk je bilo takoj zadosti, toda katera zna Šofirati? Mary Potočnik hitro dobi Anno Trusnovich, ki je takoj zadovolj na, njen zet Lovrenc Bern i k ji pa obljubi svoj avto. Zbrale so se Mary Pçtoénik, Mary Anü ček. Marta Skoiec, Anna T rus novieh in njena hči Mildred Bernik. Drugi večer, v pondeljek, pri dejo v Narodni dom na John R. in pravijo, da Mildred ne more iti radi malega otroka in da jel- Jje cesU prostor še za eno. Hitro se JZLJL Tnri« č ponudim za špas in bila sem ta- eetrtek zjutraj• vstanemo, malo pozajtrkujeme, potem pa v hrl-l be, ki se imenujejo Smokyi Mountains. Cesta se vije po hribih kot kača. Ta kraj je že v North Carolini. V tem gorovju je velik narodni, park, last zvezne vlade, ampak tudi privatne družbe, med njimi menda tudi Rockefeller, imajo tukaj velike interese. Vožnja po teh hribih je zelo sjikpvita. Peljemo se na koj sprejeta. Sinovi in hčere me silijo, naj le grem, ker bodd že sami delali. Rada bi šla, ali treba je, da dobim dovoljenje od gospodarjev, kar se je zgodilo. Lovrenc je pripravil avto in drugi dan, 15. julija ob 7. zjutraj jo odrinemo na pot. Ker je Anna Trusnovich dobra šoferka, jo ubiramo hitro proti Cincinnati-ju. Vožnja po Ohiu je prijetna, ker ao lepa polja, vse lepo obdelano. Povsod se tudi vidi, da ljudje malo več zaslužijo. Po cestah drčijo novi avti, zidajo se nove hiše in postavljajo več novih tovarn. Povsod vidiš, da je vse v boljšem položaju kakor pa je bilo pred par leti. Prvi dan smo privozije do Lexingtons, Ky. Tam smo dobile lepo kabino za prenočišče s tremi sobami. Bile smo zelo zadovoljne in tudi ni bilo predrago. Hiša, kjer smo spale, se imenuje Maple Rest. Zjutraj ob šestih smo vstale in gremojjaaprej v Richmond, kjer se ustavimo in gremo v restavracijo na zaju-trek. Bile smo lepo postrežene. Potem pa naprej po Kentucky-ju. Tam smo bile lazočaranc, kajti vidiš samo revščino. Lesene bajte so bolj primerne za živino kot za ljudi, ljudje zapuščeni in suhi, v vsaki hiši je več malih otrok, za vsakim oglom je kramljalo po tucat moških. Vidiš tolike^zemlje zapuščene, ljudje pa pc^vajo; kar raste, je največ koruza« m tobak. Ljudje so tako bpjaši, da kar beže od tebe, ko jih hoces kaj vprašati in le s težavo kaj izveš. Večkrat je slišati, da so "southerners" leni, pa je res. Strašno nam je bilo, ko smo gledale tiste revne bajte. Po Kentuckyju je res žalostno in neobdelsno; še okrog hiš ne pospravijo in je vse zaraščeno, narava pa .jim pušča veliko otrok. Ko se vozimo po teh revnih krajih, na nekem mestu prikoraka par račk preko ceste. Pri šel je neusmiljeni trok in jih povozil, da so se nam živalice smilile. Ljudje delajo največ v premogorovlh. Videle smo še male dečke, stare od 13 let naprej, ki so prihajali iz jam in vsem nam so se ti revčki smilili. Peljemo se naprej >n pridemo v hribe, ki so zaraščeni z lepi ml gozdovi. Po Renfro Valley-ju je bila vožnja zelo lepa. V aredo je bila naša vožnja bolj težka, ker je deževalo ves dan. Pripeljemo se v malo mestece Korben, kjer smo ustavile, da dobimo malo kosila. Ko gremo nasaj k avtu, pride k nam star možiček, ki nas vpraša, od kod smo. Ko povemo, da prihajamo iz Detroita, Mich., nam začne roke stiskstl in pravi, da ima tudi on sina tam, ki dela za Chryalerja. On je prišel v to mesto po opravkih, živi pa Williamsburgu. Potem gremo naprej preko Little Tennessee river je. V sredo ob osmih zvečer smo prišle v Gattlingburg. Zopet smo si dobile kabino za prenočeva- slčoraj po slemeni». Toda če hočeš iti na vrh, moraš pustiti avto ob cesti, kar smo tudi me storile. Sle smo kake pol milje, da smo prišle na vrh gore. Bile smo malo trudne, toda vesele in ko-rajžne, ker s tega hriba je krasen razgled. Tam je visok stolp, v katerega smo tudi me splezale po stopnicah v "pet štukov". Ko pridemo na vrh, se nam je nudil krasen razgled po gozdnatih hribih. In vsi ti hribi so še taki, kot jih je ustvarila narava. Jaz sem se zelo bala nazaj po stopnicah, toda ni bilo tako hudo. Ko se vrnemo k avtu, jb usmerimo v dolino proti indijanski rezervaciji (naselbini) Cherokee Jedle smo zopet v Eryson City-;|u. Ko se peljemo,pd indijan ske naselbine, vidimo malo naprej več jetnikov, ki so metali jroč, kar je voda s hribov nanesla, zraven njih pa paznik s puško v roki. Ko gremo naprej jih vidimo še več in tri paznike s puškami v rokah. Potem so pa vse jetniške delavce naložili na velik pokrit trok, da jih ni nihče videl, in pazniki z njimi. Bild mi je hudo, ko sem videla tiste mlade fante, ki niso ifneli prave vzgoje in jih je doletela ta ko žalostna usoda. Peljemo se dalje in pridemo zopet v Gattlingburg. Dobile smo zopet ravno isto kabino kot prejšnji večer. Drugo jutro pa jo mahnemo proti domu. Nazaj grede se peljemo skozi Nickolasville in Daniel Boon Cove. Tam smo šle v podzemsko jamo. Naj prvo smo se morale registrirati, ako se nam kaj pripeti, da smo same odgovorne. Naš vodnik je bil velik, močan in prijazen mož. Z njim je še en mož, tudi prijazen. Gremo navzdol po stopnicah, katerih je bilo zelo velilp. Jaz sem šla zelo težko, ker se mi je v glavi vrtelo, ostale štiri so bile pa bolj korajžne. Potem gremo po strmem hriirti in pridemo do male luknje, ki jVj>ila zaprta. Mož odpre vrata, prižge električno luč in gremo notri, je še šlo. Gledale smo strmine kot jih je narav rila. Pridemo do ozkega prehoda in uboga jaz! Nisem mislila da se bom splazila med tistimi skalami. Slo je težko, veno^r smo prišle skozi. Naš vodnik imel svetilko in nam je vse kote in zanimivosti razkazal. V več krajih je bilo treba navzgor in zopet navzdol, pa tako ozko, da sama ne vem, kako rem se stisnila. Nikdar ne bom pozabila tistih votlin pod zemljo in tudi daleč je bilo treba hoditi. Potem smo šle proti domu. Spale smo v nekem mestu, či-jega ime sem pozabila, drugo jutro pa naprej. V Detroit smo dospele v nedeljo popoldne in takoj na piknik diuštva Wolverines 677 SNPJ. Ob šestih zvečer smo bile že v Slovenskem domu na John R. Tako so bile naše počitnice končane. Bile smo zadovoljne in se lepo razumele. Najlepša hvala naši šoferki Anni Trusnovich, ker nismo imele nobenih neprilik. Ako katerega veseli na o ko to pttem, dobim v .Prosvsšo in čitam dopis rm*s. filogovšek o 3|nrti njenega sina BiUyja. Moje iskreno so-žalje! Res je, da samo tista mati ve in čuti, ki je že ¿la skozi to. Jaz vem in čutim, ker so mi umrli štirje otroci. Moj sin Wil-iam je umrl pred tiemi leti in zapustil ženo in sinčka. Mati ve in nikdar ne pozabi, ker so bo-ečine pregjoboko zarezane v srcu. Anna Travnik, 121. t Izraz simpatij Cla»elen4^-Spodaj podpisani sem s solzami v očeh prečita! dopis žalostne matere mrs. Gl<* govškove iz Blaina, O., o izgubi njenega ljubljenega sina. Tudi moji ženi so tekle solze in menda vsakemu, ki je pr.zno preči-tal tisti žalostni dopis. Povedati moram, da sem pričel pisati to pismo že drugi dan po preči-tanju omenjenega dopisa, toda nisem mogel nadaljevati, ker mi je bilo pretežko pri srcu. Koma:i danes, 7. avgusta, ga^končam Bilo mi je še bolj težko, ker poznam osebno oba zakonca Glogovšek že mnoga leta. Prija teljsko smo se pozdravili na zadnjem ohijskem dnevu SNPJ 4 julija v Girardu le malo prej ko je Pavla prejela vest o nesreči svojega sina. Vsi smo bili veseli velike udeležbe na tistem slavju, ampak usoda je hotela, da nas je morala Pavla prehitro zapustiti s svojo skupino. Nisem še doživel tako žalostnega dogodka v svoji družini in tudi želim, da ga nikdar ne doživim, pa vendar močno čutim grenkost v srcu. In kako more to občutiti še dobVa, skrbna mati. Ampak tudi očetje nismo brez mehkobe v srcu! Toda je bolje, da s tem preneham. Glo-govškovi družini moje in moje družine globoko sožalje! Niste prvi ne zadnji, ki vas je zadela taka usoda. Poglejmo samo malo po svetu. Na stotisoče je enakih usod na bojnih poljanah, kjer padajo žrtve krvoločnih diktatorjev. Poznal sem tudi vašega sina, kateremu naj bo lahka ameriška, do sedaj še svobodna zemlja. Z mrs. Glogovšek, ki je dele-gatinja, se bomo osebno videli na 12. redni konvenciji SNPJ v Pittsburghu. Upam, da pride tja tudi njen mož Nick, pa se bomo kaj veselega pogovorili, ker sama žalost ne koristi in tudi ne pomaga nič—v resnici sa mo škoduje. Anton Jankovich« 147. nje. Od Detroita do Gattling- počitnice v Smoky Mountains, burga smo prevozile (123 milj. V naj le gre tja. blnl v bilšini po uetavttvt obrata. Glaa U Jolieta Jollet, 111—2e dolgo čakam, da bi se kdo oglasil iz našega Rima, ampak ni nič. Imamo izobražene može in žene, toda se menda boje pokazati svojo bar vo. Ampak jaz mislim, dokler pišeš in govoriš resnico, se ni trebA nikomur skrivati. ^ Imamo ljudi, ki se hudujejo nad duhpvniki in cerkvijo, ko govoriš zNnjimi, vendar pa so vsako nedeljo v cerkvi in tudi na cerkveni piknik ali karneval je treba iti. TKadar ima f^kšno priredbo društvo, h kdlferemu spadajo in od katerega dobijo pomoč, ae pa ne udeležijo. Kaj je vzrok temu, ne vem, vem pa, da taki ljudje niso napredni in nečejo videti, kar je njim v korist. No rečem, da bi ne smelo biti cerkve in duhovnikov, ker vsaka atvar je na svojem mestu Ampak tisto, da gre človek v cerkev in k spovedi zato, da ga sosed vidi, je pri meni hinavšči na. Tudi mislim, da ljudje, ki so zmeraj v cerkvi, bi ne smeli ob-rekovati cerkve ln duhovnikov. Poročati moram, kako smo napredni v Jolietu. Dne 29. junija smo imeli piknik zvese slovenskih društev, 15 po Številu in spadajoča k različnim jednotam. • lani pa so večinoma vsi dobri farani. Bil je v resnici žalosten piknik, ker si lehko preštel vse ljudi, dobiček pe tako majhen, da nI vredno omenjati. Ko je cerkev imela karneval, ki je trajal sedem dni, je bilo pa toliko ljudi, da je minila tira predat > si mogel najti prijatelja, ako ae je cgubil v gnječi Dobiček je /našel mnogo tisočakov. Tukaj se vidi. da ae ljudje ne tntgajo aa društva. Ampak, če se komu pripeti nesreča, tedaj pa takoj. Koliko imam dobiti, zakaj nisem več prejel? Kdo bo rekel, saj plačujem zato. de dobim. Resnica Ampak tudi drugje plačujete, toda nič ne dobite, a je vse dobro; če pa od društva ne prejmete vsega, jc pa ogeng (Pelja ss ». itrsaL) ČETRTEK, 14, AVr.n Nervozni otrok Izraz -nervozen otrok" je danes n^ vsakdanjega in ga starši ¿ko opravičilo raznim, največkrat brivzsS pakam svojih otrok. |)riVz«<>jen Človek je zdrav, to se pravi odporen, če živi naravno.^ uporablja vse dele svojega telesa JIm se kreta zadostno na svežem zraku vilno hrani in zadostno počiva. To' ka, buje človek za svoje zdravje, je: «v^, ČOP svetloba, zadostna hrana, čistoča delo in ustrezajoče razmerje do so.;^ vek stoji v določenem razmerju do »vih bitij in ta vplivajo nanj v različni Pravimo, da naša okolica povzruT dražljaje m ti vplivajo na nas. Če hoc_ človek zdrav, mora na te dražljaje prid agirati. Mi pa vidimo, da je cela vrsta na te dražljaje ne odgovarjajo pravilno z bolezenskimi pojavi. Kaj je nervoznost? To ni bolezen lahko opisala po fiksnih simptomih -L prirojena, po večini dedna bolezenska ljenost živčevja, reagirati na dražljaj, normalno živčevje ne občuti. Glavna nervoznosti sta abnormalna dražljivost šana utrudljivost, torej nekaka slaboit ž - Če se k temu pridružijo še psihične mot vorimo o psihonervozi. Prava nevrastt ne razvije pri otroku, temveč šele v pU| dobi kot živčna izčrpanost. Imamo pa l otroku prave slike histerije. Prve znake nervoznosti lahko ugotoi pri prav mladem dojenčku — večkrat že tednih otrokovega življenja. Nervozen ček je nemiren, mnogo kriči, tudi če j suh. Je čezmerno strašljiv, pri najit ropotu se zdrzne, če stopimo naglo k p< se ustraši in se spusti v jok. Njegov abnormalno plitek. To so dojenčki, k morejo navaditi na nočni mir in se ne disciplinirati po pravilih, ki jih predpii ga o dojenčkih. Tudi pri prehrani je velik križ; mati jih ne more odstaviti ne od stekleničke, ne morejo se navadit sto hrano . . . Izrazi otrokovega slabegi ka — krik in vpitje — zapeljejo nevedn pri vzgoji v napačno smer. In tako s pri obiskih svojih malih pacijentov 3 da otroke, pa celo šolarčke, kako si sami p stekleničko s cucljem v posteljo. Na čudeni pogled se opraviči mati: more drugače zaspati." V duševnem oziru nervozni dojenčki tro napredujejo in nam imponirajo s p duševno živahnostjo. Hitro si prisvaj sedni zaklad, ljubko oponašajo odrasle. Tudi v predšolski dobi je za nervoz najbolj značilen pospešen duševni razvi se navadi pravilno govoriti, verzi, pesi takoj ostanejo v spominu. Starši imajo i s takim otrokom veliko veselje. Žal se drugi strani pokažejo nerazveseljiva prehitra telesna in duševna utrujenost nost v interesu, katero lahko opazinu načinu igre. Ti otroci se ne znajo pravi ti — to se pravi, vztrajno in temeljito -hitro menjavajo igrače, raztresejo jih Če jim podarimo knjige, bodo hitro j celo knjigo, vsaka stran bo deležna le pogleda, a ko je knjiga prelistana, jo i otrok odloži in že seže po drugi. Norma se poglobi v vse detajle vsake slike pa Nervozni otrok je težko vzgojljiv in drži zelo dolgo časa navade iz dojenčll be. Ne more se odvsditi cuclja in še larčak ne more zaspati vsaj brez prsta Na telesno čistočo se težko privadi, i noči. Vsi nervozni otroci imajo posebi glavost, posebno trdno voljo, da obvelj va. Ponoči doživljajo v svoji bujni i strahote in se prebude s silnim krika dolgo ne dajo potolažiti. Temu pravin strah, ki ostane nervoznemu otroku do šolsko dobo. Apetit nervoznega otrok vadno slab, tudi pri zadostni hrani u^ bo in spada v kader nežnih otrok Pri v vosnih otrocih opazujemo motorični n trok teka iz enega konca sobe v drug" pravega smotra. Tudi normalno dete čan nagon po gibanju - a ta vrši lo se ustavi pri tem ali onem predmetu, g je. V postelji leži nervozni otrok zel« i Značilni zanj so takozvani afditm krt otrok ujezi, če se pri padcu udari ^ "J jame globoko zrak, prestane dihati, p<* der in pade ko nezavesten n« tia tek pa že zajame sapo ir.začne glsrf» ratl in brcati po tleh Če takoj £ £ drugem metanju po tleh otroku z. * vzamemo apetita do takih scen z * udarcem ali ds ga poškropimo « mrj» bolje s sifonom), se bo J^* go^je in v vedno hujši obhki^ Nervoznost se nsglo «l**»'1* miljeju, ki ni ^ben IF^^JJ vemo. da je ravno vzgoja „ za preprečitev n^J*"**^, rti. A žal so nsvsdno sUr*. " (ali eden izmed njiju) ssmi ^ In vemo. da so vsi nervozni odrt» jitelji. Zato vidimo, da e. ne^ | bokrat slabo vzgojeni, ker jun vcepiti subordinocije in lastne volje. kom navadno manjka urT vajeni pospravljati ¿ dolg" v * obleke zvečer na stolu. * | ub, a ne znajo obleči. $ » ^li, p. vztraja pri tem vi mati. s tako se oU** «* svojih malih dolžnosti v (Dalje n* * Novice ? starega kraja Junije ^Ijevanje) jg go POKORIL ft. umor. >c dobil dr. jLrUi robiJL »a "e ¡¡¿¡p, 196 let ¿L, 2. apnla-Preden iJlLsednik velikega ka-* Vnata Ivan Kralj pre-Lavo, potem ko je se-r^Lui večji del sodnih JI^ obrnil k Hacetu ter Leoal svoje mnenje, da Kje svoje pajdaše prav ^¿»di tega, da bi se jim topil in užival slavo zve-tovahtf. Toda Hace je mfli povedal nič novega, dopoldne se je razpra-ujevala. Se kaki dve uri ^alovali sodne zapiske, je po kratkem odmoru , predsednik vprašal, ali Ido kakšne predloge in ie kdo kaj povedati. prti Petiotnik še enkrat nastopi je vstal Pestotnik, ki je ivojem zaslišanju izzval nt v sodni dvorani in haede. tka] važnega bi rad pove-je začel. Dvorana je z za-gjem prisluhnila. Po krat-idjanju je začel na dveh i listih papirja iskati za-nekakšnega pisanja, in ko i končno našel, je svečano jodje sodniki! Hočem lati resnico. Da sem pred sodnijo, je zato, imel pameti! Izjavil da tatvine nisem izvr-o«, tudi goljufij nisem d in tudi prikrival nisem nv sedim danes z zlo-itočincem." fcdnik ga je prekinil, češ, ae to že v zagovoru pove-i Pestotnik, ki je postajal a, je hotel nadaljevati, n mu z vseh stran pada-i, naj tisto izroči svoje- ItU. k dobro, je že dobro!" so »Ijali sodniki, v dvorani j« medtem žeoglašal je nadaljeval s poro glasom: "Ce bi bil i« je on Haee, bi se ne ' anj pri belem dnevu blago v razne gostilne, tudi. Jaz sem imel tega a poštenjaka. (Hace se kh besedah začel v zadre-'o premikati) in tudi •-«kmi je bil priljubljen, •i nikdar goljufal in je plačal, celo še več, I® <*nij. Vrhu vsega pa « plačal za kosilo in za ' P01 litra, nakar sva se v veselem in prijatelj-*»Položenju poslovila!" V je med občinstvom, dopoldne že z večanjem sledilo obrav-TfNe' «lasen smeh. U It v Jeii obUkal Mm bog k to branilcu!" so se spet lib'"0"1 opomini' "Ca-zv smislu obtožbe in tudi Še, ko je od sodnikov za dva umora, pet poskusov umora oblastnih organov ter za celo vrsto tstvin, od katerih so večina bili vlomi }n dve celo razbojništvi, zahteval odmero najstrožje kazni. (Dalje prihodnjič) Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 8. strani.) r; v strehi in društvo je zanič, jed-nota ni dobra in—"članstvo je krivo, da nisem dobil podpore." Ampak to ni resnica. Ce si bil bolan in če je bila nakaznica pravilno izpolnjena od zdravnika, si prejel vse, kar ti je ilo po pravilih. Tako dela SNPJ. Sedaj pa še malo o inšurencih, ki jih nekateri tako hvalijo. Premislite, kako je bilo pred par leti v depresiji. Kam ste se takrat obrnili za pomoč: k inšu-rencu ali k SNPJ? Seveda, 1r jednoti. Potem pa ie ljudje govore, da so inšurenci boljši kot je jednota! Katera jednota pa je propadla v depresiji, čeprsv je darovala mnogo tisočakov svojim članom? Rosnica je, da je propadlo več inžurencov, ne pa jednot. In kje je denar, ki bi ga imeli dobiti čez toliko in toliko let? Ampak o tem ste kar tiho. Dajte se zbuditi, aaj ste vendar da vol j stari, in ako imate otroke, jih vpišite v SNPJ in vam ne bo nikdar žal, ker pri jednoti bodo dobili vse pošteno po pravilih v potrebi in neareci, pa ča hodijo v cerkev ali ne. Jednota prepušča to vsakemu svobodno. Lahko greste vsak dan v cerkev 24 ur namesto v tovarno, dasi ne vem, kaj boste rabili za denar in kako se preživljali. Napis pred neko gasoltnsko slanico v New Yorku. ki opoaarla na odlok notranjega tajnika Ickaaa. da aa gasolln na prodaji od sedma ura svečee do sedma ura sjutraj. Vem vnaprej, da bom zopet kritizirana od nekaterih, ker to boli. Želela bi, da bi kdo drugi pisal, ki zna bolje nego jaz. Treba je, da se iz Jolieta kaj oglasimo, da ne bodo ljudje po drugih naselbinah mislili, da' smo že vsi pomrli. Sedaj pa še nekaj o konvenciji. V Prosveti čitam vsake sorte dopise, kaj naj bi se naredilo za stare člane in članice. Na misel mi je prišlo, kaj ima jednota za člane, ~ki ogluše. Mislim, da je gluh človek prav tak revež kot je slepec. Tak človek danes ne more na cesto brez spremljevalca, ker je toliko avtomobilov. In teh ljudi se je že dosti nabralo, ker so izgubili sluh kot posledica garanja po tovarnah in rudnikih. Tudi aa take ljudi je treba nekaj ukreniti, sploh dati pomoč starim članom in članicam. Saj so oni pripomogli, da je jednota tako močna in danes prekaša vse druge slovanske podporne organizacije. Tisti člani, ki so pri jednoti že nad« 30 lat, so ie veliko žrtvovali za organizacijo, zlasti pa sO jih morali mnogo praslišati v prvih letih, ko se je jednota ustanovila, vendar pa so šli naprej. Danes se jim moramo zahvaliti in jim dati pomoč, Če so v potrebi. Š tem pokažemo, da smo bratski. Kes je, da so mnogi člani dobili že vsske sorte podporo od jednete, vendar pa so tudi člani, ki niso še nič prejeli. Pregovor pravi, da zdravje Je vse premoženje, ampak ga nočejo nikjer vzeti za dolg in tudi ne dati kredita na zdravje. Kalen Sternlša, tajnica št. 115. troka z odraslim. Zato z nervoznim otrokom v otroški vrtec! Doma trmast, neubogljiv, nagajiv — v vrtcu priden, ubogljiv, zato, ker ga je znala gospodična pravilno prijeti. Predšolska vzgoja je silno važna, ker je nekaka priprava za šolo. Kaj mora tudi nervozni otrok prinesti s seboj v šolo? Možnost koncentracije, pokorščino, zavest svojih dolžnosti, nekaj samostojnosti. Te lastnosti moramo s pravilno vzgojo otroku že s 3.-4. letom vcepiti. Navajati ga moramo zlasti k pokorščini, k pravilni igri in zaposlitvi: Pri tem mora vzgojitelj polagati težnjo predvaem na vstrajnoat. Dr. K. Tavčarjeva. Nervozni otrok "WetJU,, u jifa rab| aaguéka utalska sila v napadih (Nadaljevanje s t. strani.) — mati otroka potolaži hitro i tablico čokolade. Vsi nervozni sturši bi se mo rali zavedati svoje slabosti in poskrbeti, da pride otrok vsaj za gotov del dneva iz domače sre dine Nekatere matere najame Jo vzgojiteljico, ki ima pri nervoznem otroku gotovo boljši vzgojni uspeh. Seveda Je njen uspeh popolnoma negativen, ča sedi msti ves dsn v otrokovi sobi ln križa dobre vzgojne načrte vzgojiteljice z raznimi nasveti Če se ne more poveriti vssj del vzgoje drugi osebi, moram prav iz zdravniškega stališča za ner vozne otroke toplo priporočati otroški vrtec kot najboljši vzgoj ni vpliv, do se preprečijo težka o&kodbe. Posledice nepravilna vzgoje pri nervoznih otroklh no trsjnd, ker rastejo iz njih pravu nevropati. ki gredo s težsvsmi skozi celo življenje. Drugi starši se bojijo duševne preobremenitve, smilijo se Jim otroei. da bi motali sedeti kako minulo mirni in m* podvaoči disciplini, ki je seveda tudi v otroških vrtcih do nek" meje potreb na. Ne zavedajo sa težke napa ke. ko je otrok va» dan v družbi odraslih, mat en očeta, vzgojiteljice, ki se pogovarja ž njim o vseli »oogoašfc in nemogočih problemih Vas dan poaluža det« kaj novega, kar al mora z*|*imniti Niti predstavljati si nr morete kako resna živeti* preobtvm*t»i; lav j« tak ure Uajejpi dialog o- Sobna lipa Diskriminacije na delu proti nekaterim manjšinskim wktiplnwr** nekoliko pojemajo Po mnenju induatrialne komi-sarke države New York Miss Friede S. Miller, ki je bila imenovana za načelnika Lehmano-vega odbora proti diakriminaci jam v uposltivanju, ae opaža znatna sprememba v obnašanju delodajalcev v državi New Yorku, ki ao poprej otažkočali upo-alovanje nekaterih delavcev za radi plemena, vere ali narodnostnega izvora. Nedavni ukaz predsednika, Roosevelta na Office of Production Management, da se postopa proti delodajalcem, ki ne dajejo dela nekaterim manjšinskim skupinam, je imel zdrav u-člnek v državi New York kakor tudi v drugih pokrajinah, kakor izjavlja komisarka Miller. Mnogo stotin delodajalcev je že izjavilo, da se strinjajo s prizadevanjem odboru in nekateri so začeli uposlovatl črnce ln delavce tujih narodnosti, katerim so doaadaj odrekali službo. Pogovori, ki so se pred kratkim vršili jr Washington u, so imeli zs posledico odobrenje kampanje proti diskriminacijam s .ftrani raznih vladnih agencij, kl ic u-kvarjajo z obrambnim delom "Vsled vseh teh pogovorov", je izjavila komisarka Miller, "smo prepričani, da so noapora-zumljenjs s.strani delodajalcev in nekaterih vladnih zaftopni-kov odgovorna za mnogo teh po-čenjanj, proti katerim Je bljoto- Ob koncu svetovne vojne sem imela popravek pri starejši u-bogi ženici v Tržiču. Ob vstopu v skromno kletno stanovanje me je presenetil pogled na kras: no rastlino, ki je stala ob koncu in zastirala vso svetlobo, tako da je bil v sobi j>olmrak. Tako krasna rastlina v toli skromnem stanovanju ja dokaz, kako zna ceniti preproato ljudstvo sobne cvetioe. Vpražala sem ženico, ali rožo proda. Kar je bila v stiski, je rade volje pristala na dobro kupčijo. Cvetica Je bi-, la stara (¿krat dve leti. Ženica ji ni vedela imena, a bila je aob-na lipa japarmania africuna). Povedala mi je, da jo je dobila od neke Čehinja, ki Jo Je prinesla iz Prage, Lipo sem z veseljem sprsvila domov in sem takoj napravila potaknjenci*, ki ao dobro uspeli. Cvetela pa mi nI nobena, niti prvo lato v Tržiču niti kasneje v Ljubljani. Imela aam Jih vedno v sobi, ki je bila obrnjena proti aeveru, Vsako leto sam napravila več potaknjencev, ki sem jih vse razdala znancem ne samo v Ljubljani, ampak po vsaj Sloveniji in celo v Srbiji. Neka, terim so cvetlice dobro uspevale, drugim pa so propadle, najbrže zaradi nepruvilnaga ravnanja. Morda so jih pravač zalivali, ali pa so Jih imtli na prevročem soncu. — Sama aam obdržala prva leta samo dve lipi, starejšo in ono, ki sem Jo prvoaama vsgo-pila in ki jo imam ža danes, dočim najstarejše nimam več, ker mi je o priliki hude sime zmrznila. Neko pomlad se ml Je nudila prilika, da sem lahko postavila rože na balkon, kjer ao ostala preko poletja. Tja Je priaijalo popoldansko sonce. Takrat aa ja, proti koncu poletja, moja lipa prvič rase veta la — po oamih letih. Vsi smo sa tega zelo razveselili in občudovali i*pi šopek belih cvatov s rumenimi in rjavimi prašniki. Naslednja leta sem imela lipp samo v sobi in ni se več razcvetela vaa dotlaj, ko sem Jo v novem stanovanju postavila k sončnemu oknu. Od takrat sem jo imela vedno v sobi, obrnjeni proti jugu, in mi je cvetela vaako lato. V poletnih maaaclh jo postavim na vrt aH dvortiče, kjer nI direktno izpostavljena žgočemu soncu. Postavim Jo pod kako drevo, ki jo Kiti, največje pripeke v opoldanskih urah. Tedaj ohrani liste lepo zelena. Ca pa je ves dan Izpostavljena soncu, listi orumenijo, izgubijo lepo zeleno barvo ter postanejo trdi in nagubani brez žametastega nadiha. Vsa lipe aa mi zadnja leta raz-cvetejo nekako pozimi in cveto do pomladi. Prvi i>opki se poja vijo oktobra aH novembra In so o božiču v najlepšem cvetu. Kes prijeten ja občutek, ko imam sredi največje zima v sobi cvetoča drevesa, saj imenujem lahko starejše lipe drevo, ker segajo skoraj do stropa. Zadnje leto aa Ja cvetenje znkaauilo. Prvi popki ho s*- pojavili normalno, nato so porumenell in odpadli kmalu potem, ko sem Jih pri-nesla z vrta v sobo. Vzrok Je bil ta, da Je v sobi premalo solnca in Je nastsla prevelika svetlobna razlika. Pojavili pa so se novi popki, Iz tega je razvidno, da ljubi lipa miren, svetal solnčnl prostor, liko pritožb. Razni departmentl pram drugim Američanom valed v Washingtonu so obljubili iz-'razlike plamen*, vate In rojst-dati nove spomenica svojim u- naga kraja, rudnikom in industrltam, a k*- jgurj#n| delsrci v elvllnlh Indu-tarifni Imajo kontrakt«. Proprl- more|o dobiti odpust dan* sem, d* bodo ta k Java raz- «g vojake čiatile položaj." t Delodajalci v neobrambnih Prito/be. ki jih odbor dobiva,¡ índuitlíi-hi kí ao izgubili Izur« so približno enako razdeljene Jv ltd t -ho )• * ».g*» ' 'more navesti razne p»*latke tedaj uspeva brez motenj v rasti in cvetenju. Pred lati mi je ena izmed starejših lip preko poletja začela hirati. Primorana sem bila prebuditi jo jeseni, kar delam sicer vedno pomladi. Zaradi tega je Mstala rast in sv Je lipa razve-tela šale o veliki nyqv|Cyatela je nato do julija, avgusta pa se je razvilo tudi seme, kar se prej nikoli ni zgodilo, ker sem odeve-telc vržičke vedno odstranila, da se je rastlina laže rarvijaia. Seme ja zalo slično sadu divjega kustanja, ko doseže pomladi velikost čašnje. Sobna lipa je zelo skromna v svojih zahtevah. Uspeva enako dobro, če jo presadimo vsako leto ali vsaki dve ali tri leta. Zato na presajen je ni potreba po-lngati mnugo pozornosti, (¡lavno je, da ima dovolj veliko posodo in zmerno vlago. Za presajanje vzamem navadno vrtno zemljo, kateri primešam nekoliko bukovega pepela, zdrobljenega oglja ln zdrobljene jajčne lupine. Nekoč sem za poskužnjo naročila specialno vrtno zemljo, drugič sem jo Iz istega razloga dala presaditi k vrtnarju. Opazo-la nisem nikakega izboljšanja, rajši ja bil uspah nasproten, ker je naslednje lato začela hirati. Znamenja, da ji izbrana vrtnarska zemlja ne prija preveč. Zato preaajam po svoji stari izkužnjl ln navadi. , Potaknjence delam pomladi. Najboljše uspevajo v topil gredi. če pa ta ni nu razpolago, jih pokrijem z navadnimi steklenimi kozarci, ki so za vkuhavanjc. Čim se po nekaj lednih potaknjenec ukorenlnl ln začne rasti, ga presadim v primerno velik lonček, obsegajoč nekako 2 litra. V takem uspeva lipa najlepše ln dnaeže v nekaj mesecih nad pol metra višine. Pri vrtnarjih sem videla lipe vsajene v teane male lončke. Seveda je bila rastlina šibka in Ja Imela zelo majhne liste. Mlada lipe u-spavajo s pravilno nago zelo bujno. Listi merijo pri enoletnih in dvoletnih rastlinah 3A do 40 cm v premeru, pri starejših lipah nekoliko manj, povprečno od 20 do 30 cm. Pred lati sem Imela dvoletno lipo, katere listi so rnarill v premoru do b2 cm. Omeniti mo ram, da še nikjer nisem videlu tako bujnih sobnih lip, kukor so moje, V filmih večkrat vidite •obno lipo kot okras elegantnih stanovanj, sanatorijev, hal, salonov ln podobno, toda vse, ki senl jih doslej videla, so bile zelo slabotne. To mi je dokaz, da s svojimi jiravilno postopam, kar ie tudi razumljivo, ker sem v te-lu 23 let, odkar jih Imam, dobila dovolj skušnje o njeni vzgoji, Pripomniti moram tudi, d«i doslej nisem opazila nikakega mrčesa sli bolezni na njih. Da ponovim ns krst ko že enkrat; lipo presadimo vsaki dvo do tri leta v navadno vrtno zemljo s pridatkom bukovega pej»e-la, oglja In jajčnih lupin. Pustiti Jo moramo na mirnem, zračnem in svetlem pro«U>ru ln skrbeti, da ima vedno primerno vlago. Za izpremambo pa jo čez poletje pobijemo nekoliko na letovišče, to je pod srednje gosto drevo ns vrtu, da bodo oatall II-stt lepo žametasti In «alent; N* ta način nam bo Upu, ki je res hvaležna lončnica, vedno lu|*> in dobro uspevala, ' Grupa amiriikih kongretnikov v Hauani Havsna, Kuba, 12. avg. — Odbor petih ameriških kongreani-kov je dospel sem, da študira trgovinske in državne funkcije v latinskih republikah Načelnik odboru je Loui* Kubaut, demokrat I/ Michigans. Ko lxido člani odbora izvršili svojo nalogo na Kubi, bodo tova!i v Južno Ameriko. Dva oëiièna par niha mapuštila aiammho luho Bangkok, Hl*m, 12. avg,—Dva parnlka, eden Italijanski in eden nem&ki, sta tajno «¿pustila tu- ga In italijanskega porekla. Kri- ' , VT™ /™lTT IkaJšnjo luko. v kateh sta se na- ¡¿m.7 i^i)*.'M '¿rí¿b¿ "'"¡T"" " p""-*1" lil » dri. todo kmnlu v«mi - du,,">* « n',huv" , „ Hg^ Prošnje je treba poslsti na Rekla je, da bo odbor nadalje Under Secretary of War (vojne- » prejemal in preiskoval pritož «t podtajnlka) In biti morejo be In nadaljeval a evojlm pro- podptaane od odgovornega za- gremom Informiranja Jovnmti, atopntka tvrdke. Odpuščeni v6- da se Iirebudi tradicionalni arm* Jak bo postavljen v rnservo In riftkl /nt pravi/nosil In adreve P^lvr^. «opetnemu pozivu, ako pameti »*rutl nemarnostim, ki In, b« traba, jih vsebovale dlaki uninocijt na- CoMoa CeuofcU—FLIS. Domnevi» Je, d* st* odplula Sajgon Indokina —.............. ■ ■ l ženino yo«podarslt>o —. Ali v«4, ženica, d* gredo tri čatrlme moje plače za kritje tvojih |/'l*tkov? — Tuko? Itada bi vedela, za kaj prav za prav p«*rabiš preostalo cetitUMi? ZELENI GRADOVI Ljubezentki roman iz južnoameriških divjin Spisal W. H. HUDSON Prevedel IVAN JONTEZ v (Se nadaljuj«.) Naselje je štelo okrog osemdeset do devetdeset prebivalcev, po večini Indijancev degenerirane vrste, kakršne pogostoma srečate v majhnih trgovskih naseljih. Guayanski divjaki so veliki pivci, toda ne pijanci v našem smislu, kajti pijača, ki jo napravljajo, vsebuje tako malo al-f'^ kohola, da je je treba povžiti, ogromne količine, preden se čuti kak učinek; ampak v naseljih kot je Manapuri dajejo prednost bolj učinkovitemu belčevemu strupu in človek, ki zaide tja, lahko vidi, kako se odigrava pred njim kakor na odru zadnje dejanje velike ameriške tragedije, kateri bodo seveda sledile nedvomno in nemara večje žaloigre. ' Jaz sem bil vsled trpljenja zelo mračno razpoložen. Včasih, kadar je domala neprestano deževje ponehalo za nekaj ur, sem se splazil na kratek sprehod, toda že ta napor je bil preveč zame; veselje do življenja je malone popolnoma ugasnilo v meni m novice iz Caracasa, ki so prihajale v dolgih presledkih, so me puščale čisto nebrižnega. Po dveh mesecih, ko se mi Je začelo polagoma vračati zdravje in zanimanje za življenje, sem se nekega dne domislil, da bi poiskal svoj dnevnik in zapisal vanj, kaj me je doletelo v Manapurlju. Stvar sem zaradi varnosti spravil v škatla za listine, ki mi jo je bil porodil venezuelski prekupčevalec in star naseljenec po imenu Pantaleon, imenovan tudi Don Pan-ta, ki je javno imel pri sebi pol tucata indijanski žen in je bil znan po svoji nepoštenosti in lskomnosti, a se je vzlic temu izkazal za mojega dobrega prijatelja. Škatlo sem imel shranjeno v kotu zanikrne, s palmovim listjem pokrite kolibe, v kateri sem prebival; toda ko sem jo vzel v roke, sem takoj odkril, da jo je moral dež že tedne namakati in da je spremenil njeno vsebino v kepo razmočenega, nečitljivega papirja. Besen do skrajnosti sem s srdito kletvico treščil vse skupaj po tleh in se stokajoč zvrnil na svoje ležišče. Bil sem popolnoma obupan. . V tem žalostnem stanju me je našel prijatelj Panta, ki je bil stalni obiskovalec in videč, da je nekaj z menoj narobe, me j« skrbno povpraševal po vzroku mojega opupa, dokler mu nisem jezno pokazal papirnate kepe na tleh. Mož je z nogo obrnil kepo, potem Jo je pa na glas smejdč se brcnil skozi vrata in pripomnil, da je sprvs mislil, da je bila to kaka kuščarica, ki si je v koči poiskala zavetje pred dežjem. Nato je izjavil, da se npi čudi, da obžalujem to izgubo. Navsezadnje so bili v dnevniku sami resnični podatki, se Je cinično smejal; če mislim kdaj napisati knjigo za one ljudi, ki čepe doma, si lahko izmislim tisoč laži, ki bodo mnogo bolj zanimive in privlačne kakor vsaka res-ničns prigoda. Nato mi je povedal, da je prišel k meni, da mi nekaj svetuje. On živi že dvajset tet v tem kraju in klimi se je privadil, toda jaz ne smem ostati tu dolgo, če mi je do tega, da ostsnem živ; potrebno je, da se odpravim kam drugam—v gore, kjer je zrak suh in zdrav. "Ce se vam bo tam zahotelo kinlns," je zaključil, "gs vam bo prinesel Juinovzhodni veter in ga boste enostavno vdihali vase." Ko sem jaz ugovarjal, da sem preveč izčrpan, da bi mogel misliti ns kakršno koli potovanje, mi je povedal, da se mudi v naselbini skupina Indijancev, ki so prišli ne le trgovat, temveč so obenem obiskali eno Izmed njegovih žen, ki jo je pred leti kupil od njihovega očeta. "In reči moram, da mi ni bilo nikdar žal denarja, ki sem ga odštel zanjo," je dejal, "kajti ona je res dobra žena— nič ljubosumna", je pristavil In preklel vse ostale. Ti Indijanci, mi je pojasnil, prihajajo s pobočij gorovja Queneveta in pripadajo rodu Maquiritari. On, Panta in, kar bo štelo še več, njegova dobra žena jih bosta pridobila, da me bodo vzeli s seboj v svojo gorsko deželo, kjer bom našel izgubljeno zdravje. Ko sem ta nasvet dobro premislil, je tako dobro vplival name, da nisem samo drage volje pristal nanj, temveč sem se že naslednjega dne počutil toliko boljšega, da sem začel delati priprave za potovanje. Osem dni pozneje sem se poslovil od svojega velikodušnega prijatelja Pante, ki se mi je zdel zdaj, ko sem ga dodobra spoznal, kakor nekakšna divja zver, ki je planila name, ne da me umori, temveč me iztrga iz kremijev smrti; kajti znano je, da imajo včasih tudi kruti divjaki in hudobni ljudje mehke, dobrohotne nagibe, pod katerih vplivom se vedejo povsem v nasprotju s svojo naravo, kakor nekakšni pasivni služabniki neke višje sile. Potovanje je bilo silno utrudljivo zame in Indijanci so morali biti zelo potrpežljivi z menoj; toda zapustili me niso in nazadnje smo srečno premerili razdaljo od Manapurija do njihove gorske dežele, ki je znašala okrog sto in petdeset milj. 2e v teku potovanja sem bil vsak dan boljši in krepkejši, zdaj, na cilju tega potovanja pa se mi je zdravje skokoma vračalo. Zrak v teh krajih, pa če je veter prinašal zdravilni vonj sinkona dreves iz gozdov na pobočjih oddaljenih Andov, katerih skorja daje zdravilni kinin, ali pa ne, je bil čudovito osvežujoč in okrepčujoč; in kadar sem se sprehajal po bregu nad indijansko vasjo in pozneje po vrhuncih pogorja Queneveta, se je nudila mojim očem izredno pestra in slikovita pokrajina, pogled na katero je zelo osvežujoče in blažilno vplival na duha. Tako sem preživel nekaj tednov pri rodu Maquiritari in sladki občutek vračajočega se zdravja me je zelo osrečal. Toda ta občutek redkokdaj traja do popolnega okrevanja in tudi pri meni ni, kajti jedva sem dodobra prišel k sebi, že sem začutil, da se v meni prebuja nemirni duh. Enoličnost življenja teh primitivnih ljudi, čl jih gost sem bil, mi je začela postajati zoprna in neznosna. Dolgi dobi apatičnega mirovanja in pomanjkanja zanimanja za življenje je zdaj sledila naravna reakcija in meni se je na vso moč zahotelo dejanj in prigod, brez ozira kako nevarnih in novifc prizorov, obrazov in narečij. Nazadnje mi je prišlo na miael, da bi nadaljeval potovanje do reke Casiqulare, kjer sem upal v kakem naselju, ki se najdejo na njenih bregovih, priti v dotik z oblastmi in z njihovo pomočjo doseči Rio Ne-gro. Kajti moj namen je bil, slediti tej reki do Amazonke in potem vzdolž nje do Pare in atlantske obale. > Na pot sta me spremila dva Indijanca, ki sta mi služila kot vodiča in popotna tovariša; toda jedva smo premerili polovico pota do reke, katere bregove sem želel doseči, ko sta se vrnila ter ipe pustila v oskrbi prijateljskega divjaškega rodu, ki živi na bregovih reke Chunapay, ki se izteka v Cunucumano, ta pa v veletok Ori-noko. Tu pa mi ni kazalo drugega kot čakati, kdaj pride odkod kaka skupina potujočih Indijancev, namenjenih na jugozapad, katerim bi se lahko pridružil; kajti moja skromna sredstva so bila že Izčrpana in tako si nisem več mogel najeti vodičev. (Dalje prihodnjič.) Štrajk pri 'Domačem petelina9 (Prispevek k zgodovini krokar- akega gibanja v Ljubljani) Fr. Milčinaki Kskih šest ali sedem nss je bilo — pripovedoval je Fridolln Žolna — šest sli sedem, ki smo se shajali tisti čas (še par let pred potresom) vsak večer pri "Domačem petelinu" okoli o-krogle mize v kotu pri peči. Mladi smo bili, vzorne želodce smo imeli in pili smo, da je kar od mize teklo — v pravem, prvotnem pomenu besede — in da nam je naposled naš debeli krč-msr, ki je bil pač zavarovan na primer požara, ne pa zoper škodo po povodnji, pregrnil mizo s povoščenim platnom in posul tla t Jaganjem, boječ se, da mu vsled neprestane moče vse skupaj ne strohni. Najmanjša po-m »da. ki je sploh smela na mizo, bil je "trolitron"; — pri količ kaj »lavnostnejšth prilikah, ka terih j« bilo na teden vsaj pet se je pa šopirila v naši tzaušeni sredini pletena steklenica dr leta devet litrov, katero stau prinašala na mtan dva najmlajša <"lena našega omizja pn natančno določenem obredu in oh svečanih zvokih družbenega ocke.tra, sestoječega is tovariša Janka in njegovih harmonik. Janko je bil fin dečko; godel in pel je in pil, ako treba, celo noč, potem pa šel naravnoat na komialjo ali kamorkoli. Zanj je res škoda, da se je oženil! — Tudi njegove harmonike so storila žalosten konec: neki vnanji rodoljub Jim je — morebiti v najboljšem namenu — dal piti vrček piva, pa so utihnile za vse-lej! Harmonike pač ne preneeo piva, pa je! . . . Moj Bog, če se spominjam, koliko smo tačas udušili vina, še danes občudujem s sveto grozo naše tedanje želodce. No, krčmar je po tudi vpošteval naše vrline ln saaluge na tem polju in zato dosledno preziral opatovane pritožbe nam sovrsinih sgagaatlh ftltatrov v sosednji sobi in čmerne stranke nad nami. ki niso imeli zmiala za glasbene užitke in jih je osobi to vznemirjal ritmični to pot nog ln žvenket kozarcev, s katerima smo obllgatno spremljali "orkester". Tako je bilo vse dobro ln v redu ln pogrešali nismo ničesar razun primarne subvencije men ta in dežele sa naše k roke. Pa ae pripeti, da izgubi naš krčmar nekega lepega dne neko pravdo Kaj ae ni šlo sa denar, ampak, sam« za čast, sli vrag vedi,-Stvor )e le spravila n nekoliko oholega "Petelina" ta |o iz uma, da je pridivjal tleti večer okoli devete ure v našo sobo, kjer smo baš v temi sedeči isvsjali ob tajlnstvenlh plamen-Čkih dveh užlgallc pesem o rožmarinu, ln pričel kričati, kdo da je tako zaloputnil vrata, da se je potrcsls cela hiša ln se je od-črušilo pol dimnika, — ln da tega kratkomalo ne trpi več. Mo-lak debeli Je nesramno pretiraval. Tovsrlš Vlado je bil sicer r zaloputnil vrata nekoliko krep-kejše, nego je običajno v boljših rodbinah. — tako da so zaškle-petala okna, da sta padla s kredence svečnika m Je ugasnila viseča svetilka, — ali — dimnik st ni porušil in še danes obžalujem, zakaj nismo takoj vsdig-nlli ogled z možmi na krčmar Jave stroške. Vlado je bil rodom zelen Sta-jerr, ki se Je pa čudovito hitro bil i znebil v naši družbi Ustih štajerskih samoglasnikov ln aa nau« il. po pristnem krsnjskem načinu kleti hudiča; vsi smo ga «kisli in ljubili kakor lastnega brata Med tolovaji Je sedaj kaj m dobrem glasu kot zagovornik, imel J« pa že tačas nabrušen Jezik in s lato rezkostjo kakor vrata zaprl je takoj tudi "Domačemu petelinu" kljun. Rekel )e, da smo se zelo rat- PROSV1TA veaelili njegovega prihoda, misleči, da nam priskrbi luč in tako popravi v Srednji Evropi nezaslišano sramotno nemarnost, da morajo gostje sedeti v temi, — da smo se pa kruto varali; ali tudi on, "Domači petelin", se kruto vara, če misli, da ima pravico, nas zmerjati kakor pse. Ali smo mu že kdaj kaj dolžni ostali? Ako se je res porušilo pol dimnika, dobro — naj ga dene natakarica v račun, pa plačamo poleg vina, krač, kruha in cigar še pol dimnika. Saj nismo na prežgani juhi priplavali! Ali takega tona nikakor ne trpimo v svoji sobi in zato vemo, kaj nam je storiti, hvala Bogu, nismo o-ženjeni s to gostilno in smo že lepše krčmarje videli, nego je on. "Domači petelin" ni zinil ne besede, pobral se je iz sobe, zaloputnil vrata, da se je morala podreti, če je količkaj pravice na svetu, še druga polovica baje načetega dimnika, v veži pa prislonil Rezki in Pepci vsaki po eno klofuto, ker sta bili poslušali pri durih. Plačali smo in odšli skozi špalir jokajočega se ženstva. Tako se je pričela naša stavka, neizogibna, potrebna, da se enkrat za vselej odločno in občutno odbije frivolni poseg brutalne krčmarske sile v svete pravice gostov, zajamčene jim že po naravnem zakonu. Vest o naši stavki se je bliskoma razširila po Ljubljani in vzbudila velikansko senzacijo v vseh krogih. Celo tedanji župan, prav ljubezniv gospod, se je zelo zanimal zanjo in si je dal vsak dan o nji poročati. Utabo-rili smo se najprvo v čitalnici, ki je tačas gostovala še na Turjaškem trgu. Sprejelo se nas je sicer zelo častno: primerno našemu ugledu, — ali jed in pijača sta bili za dvojko in živeti smo morali ob samih mehko kuhanih jajcih in ob slivovki. Edino kar nam je ugajalo v čitalnici, so bile velike sobane, kjer nas ni zvečer motila živa duša. V eni smo naleteli na harmonij — ne vem, ali je bil čitalnlška last ali ga je bil kdo tam pozabil — in uprizorili smo v teku treh večerov našega on-dotnega bivanja dve operi in en oratorij z velikim moraličnim uspehom; ha Turjaškem trgu se je kar trlo občinstva in morali smo naposled vsled policijskega ukaza med posameznimi točkami zapirati okna. Harmonij je obdeloval tovariš Miroslav, pedagog po poklicu; peti mu je bilo sicer prepovedano v naši družbi pod kaznijo nagobčnika, ker je imel tak glas, kakor da je požrl fonotograf, s klavirjem pa je znal izvrstno hoditi v caker. Za harmonij je imel pač nekoliko predolge noge. Ne vem, katere tvrdke izdelek je bil ta harmonij, ali četrti dan se ga je lotila naduha in namesto, da bi pel, je sopihal jako smešno. Zaklenili smo ga, ključ izročili krčmarju z naročilom, naj harmonij pazljivo obvaruje prepiha» in preselili se k "Zelenemu modrasu". Ta zver je bil iztaknil Janko, ki je bil s polovico mesta v sorodu ln je imel vsled tega zelo koristne zveze. Povedal je, da zahaja tjekaj vsak večer stalna družba profesorjev ln učiteljev, kar je najboljše Izpričevalo za dobra vina, in da se bo za nas tudi še dobil kak kotiček. Prostora smo dobili več nego tieba: en sam gost je sameval za mizo. Obilen je pač bil za dva in z rej enega, rudečega obraza mu je sijala zadovoljnost. Janko nas je seznanil; samotni gost — ime mu je bilo Puc, Peter Puc, praktikant — nsm je s prijaznim krohotom segel v roke, češ, da je že slišal o nas, in potem pričel razkladati, da Je z včerajšnjim večerom vstopila cela stalna družba "modra-sova" v h t raj k! — Zaradi vIm! Zadnje vino, imenovano "goriška rebula", ae namreč krčmarju ni posrečilo. Imelo Je več okusov pa nobenega prsvega. Krčmar je sicer pokazal dobro voljo, s par kapljicami črnine je premeni I vinu barvo, povišal ceno sa osem krajcarjev in mu dal drugo ime, — ali razvajeni družbi to ni zadostovalo, še par dni je godrnjala, potem pa izostala Le on Puc. Peter Puc. s» ni izselil, ker bnš v tej hiši stanuje, v pravem nadstropju, oziroma ker je njegova žena bolna nekoliko, ali pravzaprav — nekaj H. A. Gray, direktor premogovna divizije v noir an J am departments . pričakuje in se boji, da ne bi šel predaleč z doma — babnice imajo vedno svoje sitnosti — sicer pa mu je itak še napraviti eden izpitek in — čim slabše je vino, tem lažje se vrne iz krčme h knjigam, — vrhutega pa je krčmar zanesljiv narodnjak, ki ga je treba podpirati, in navsezadnje: saj barvo vina ima prav gosposko . . . tako je na dolgo in široko opravičeval svoje štraj-kolomstvo. Pokusili smo vino in soglasno spoznali štrajk popolnoma opravičenim. Odšli smo, plačavši. Bridko iznenadenje, katero smo pravkar doživeli, nas je močno popa-rilo, ali sklenili smo vztrajati v štrajku — stvari na ljubo! Vendar pa sem prišel ta večer že tako zgodaj domtfv, da me je skrbna majka drugo jutro vprašala, sem li bolan . . . Za sledeči večer smo dogovorili ostanek pri "Belem kozlič ku", prišli smo pa le štirje: jaz, Vlado, Miroslav in slednjega kolega Kuno. Obžalujoče smo vzeli na znanje, da se naša družba že krha . Zasedli smo drugi konec dolge mize, za katero so že sedele tri častitljive mumije moškega spola, temeljito se zabavaj oče: prva je čitala "novo prešo", druga je lovila muhe in jih spuščala v poveznjeno četrtinko, tretja je kadila pipo in smrče opazovala ta lov, a vse tri so molčale ko grob. Tem živahnejša pa je bila natakarica, čeden odrezav deklič z Gorenjskega, ki je bil navzlic svojemu imenu Mimi dokaj inteligenten, je poznal vso slovensko literaturo, najmlajšo celo osebno, in se je znal tako ljubeznivo naslanjati na goste, da je vsak rad naročil še eno merico. Vino je bilo pitno. Po včerajšnjem "modrasovem" strupu se nam je zdelo celo izvrstno in s prijaznim sodelovanjem štirih "Štefanov" smo pozabili polagoma na svoje skrbi in razvil se je slednjič večer, kakršnih smo bi- li vajeni pri "Petelinu". Po dolgem premoru pili smo zopet "viteza", v naši prireditvi "navskriž in s petjem" in sicer s tako veličastno resnostjo in s takim realističnim temperamentom, da so mumije plaho šinile izza mize; ko smo — prestopivši k drugi točki — na povelje "sablje gori!" hkratu lopnili s palicami po mizi, so plačale, pozabile dati napojnino in odšle — nemara v svoje sarkofage. Lahko jim je bilo žal! Da so le malo počakale, divile bi se bile še "Mornarjem na krovu", katere smo na mizi stoječi briljantno izzvajali. Mimi so naši obredi do skrajnosti navdušili. Po vrsti nas je poljubila, izjavila, šele zdaj ve, kaj so "Slovani", in nas je rotila, naj "naatopimo" vsak večer, čeprav izostanejo mumije. Pa nas ni bilo več tje! Naša dva pedagoga je prišel namreč drugo jutro inapicirat "stari", kakor vsakikrat, kadar zavoha kak krok. To pot je bil posebno naaajen, glaa se mu je same razdrašenosti kar lomil in končnice je tako natančno izgovarjal, kakor da mu bo koncem semestra v letnem poročilu položiti račun o njih. Potem ju je tiral k sebi v pisarno in Um jima razodel zanimivo vest, da je bil med sinočnimi mumijami tudi član deželnega šolskega sveU Končno Jima je naklonil vsakemu sijajen nos s izpregledom takse. Moža sta, akoprav po študijah filosofa, tisti dan veliko grešils| V besedah m sklenila, da bosU odslej osUjala zvečer doma, ker drugod nista varna — vohunov. To je bila katastrofa za našo družbo in njeno pravično stvar. Ali bogovi nas niso zapustili! Sledeči dan, baš prvega maja je bilo, prejel je Vlado pismo, v katerem je "Domači petelin" lastnoročno in nepogojno obžaloval in prekliceval, kar je in kar še bo morebiti kdaj govoril, obljubljal spoštovati naše pravice in nas prosil nadaljnjega naklonjenega obiska. Ta izjava je končala štrajk, Ljubljana se je oddahnila in še tisti večer smo zopet sedeli za svojo okroglo mizo v kotu pri peči, harmonike so pele, bobnela so tla in žvenketali so kozarci v proslavo naše zmage kakor še nikdar. Deležen je bil te slavnosti tudi — Puc, Peter Puc, ki se je okoli 10. ure nenadoma znašel v naši družbi. Z rudečega lica mu je sijala zadovoljnost in hitro nam je povedal, da se je rav nokar odkrižal "Modrasa", plačavši mu dolg s preteklega me- ¿E^havg 8603 da bo oddel J£* Sprejo J Uubno m mu dali ^ da je ob poldv!^ «o zaspal in 8mo * T n«"i, kar &mo p? ** Ker je imel £ goste, bile so hišne du in smo spravili našega šega tovariša brez ovi* po stopnjicah v prvo i je in skozi prve nezi duri v sobo; položil SIt Posteljo in se tiho zop( mli v sladki zavesti, d/ rili dobro delo in da Puc, Peter Puc hvalei Ali ni ga bilo več k mu petelinu" in na c< je ogibal. Bojim se, ga v svoji veseli rib nismo zanesli v pravo da je^bila "modrasova" rica tisti večer nekolike na, ko je našla v svoji moškega . . . il Naročita Mladinski boljši mesečnik mladino! » i PIŠITE PO CENIK SLOVENSKIH K I 'l i'I KUHARSKA KNJIGA: Recipes / A Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODfl Stane samo KTKnjiga je trdo vezana in ima 821 stran Recepti so napisani v angleškem jezika; ponekod tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v n Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimi kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveibi izpopolniti. ^ Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHIN 216 Wert 18th Street : : New Tori TISKARNA S.N.I SPREJEMA VSA v tiskarske obrt spadajoča M Tiska vabila ss veselice In shode, vislinlca. časniki koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slora češkem, angleškem Jestkn ln drugih.. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne—-Cene smerna, unljiko dalo * Pišite po informacija m naslovi SNPJ PRINTERY 2857-59 8. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. E TEL. ROCKWELL 4S04 naroČite si dnevnik prosv Po aktepu 11. rodne konvencija so lahko naroči aa M prišteje odon. dva. tri. štiri ali pot članov la ena dZušlna k sa» ninL List Prosreta stane sa vsa enako, aa člana aH aa«aos ono letno naročnino. Km pa šlanl ša plačajo pri aaasmaa tednik, ae Jim to prištojo k naročnini. Torej tedaj al " da Jo liat predrag aa člane SIVPJ. Llat Prosveta Ja vsšs totovn Jo ▼ esakl dnišini nokdo. ki bi rad čital Ust rsa Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha h SNPJ, ali če ae preeeli proč od družina ln bo sahteval aam tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družina, ki )• naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravrua™ in obenem doplačati dotlčno vsoto listo Prosveta. ako a stori, tedaj mora upravnlštvo «nižati datum m to vsolo nam Cona liatu Proavoto Jot Sa ZdndL drievo In Ka—