Peitnina plačana y gotovini. ŠTEV. 70.
V LJUBLJANI, torek, 29. marca 1927.
Posamezna številka Din 1‘-LETO IV.
mooNi
Uhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
®*s®5na naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Strah pred konkurenco slivenskih obrtnikov.
^auo je, da je beograjska občina '°je dni sklenila posebno trošarino na obrtniške izdelke iz Slovenije, ker so se beograjski obrtniki ustrašili pred sionsko konkurenco.
Sedaj se je polotil ta strah še hrvat-in vojvodinskih obrtnikov. Kakor
kirn^ >>^US- Lloyd so se pred krat-m vršili v Zagrebu shodi obrtnikov, ki D ^ktevali, da sklene mestna občina n-f? J.uo. takso na obrtniške i/.delke, ki dejo6!* si tuiia.<r> Pa tudi na one, ki pri-”»>”» BO«™"’1'- *• w. shodil, * je kom, jier j, 0 Proti slovenskim obrtni-grebškimi	konkurirajo	z	za-
pravljajo tudi oSnik® .poroča’ da pri-Sente, Bečeja, Subotice In ^dletniki iz veliko konferenco, na ki! ®ga Sada
f.,ash vojvodinski industrijalci ter tme.jarji so nezadovoljni proti nek t nm odredbam, ki da 'iik Bl™| v 5.	111 si°venski visoki uradniki po-
močili v korist slovenskega obrta. Voj-^dincj pravijo, da je postala Vojvodina draški? >Absatzgebiet« za slovensko in-je	°brt.	Pred dvema letoma da
mlir>Vh kvršena ataka na vojvodinsko ataka nakf^31/^0’ Seda^ pa izvršena atake da gredo tako^ai^e^8^^0- Te pašča stara vojvodinska industrija “n?' cer ne samo na korist Slovencev (kemična in lesna industrija), temveč tudi na korist Italijanov (modra galica) in Madjarov (hmelj).
Kakor se iz vsega tega vidi, je strah pred konkurenco slovenskega obrtnika m industrijalca vedno večji. Nič ne bi
v& t a bU ta Strah vsaJ malo upra-j	toda Propad vsega gospodarstva
Jugoslavije mora nastati. L hi
Konflikt z Italijo na mrt?i točki.
donnetnl^li m°ia nastati> če bi država konk,,,	Se	konkurenca	neha. In
5kIr	m°ra	nehati’	Že
V . ^av* smel dvigati posebno
0 carino. Podjetnik, ki je sposo-je tja ® Prav nič ne boji konkurence, ker vezniCar°tn? *a nieg°va najmočnejša za-njegoveV	omogoča, da se prednosti
Znak jjiv ^laga posebno jasno vidijo, da Se ,• 'Se^a gospodarskega vstajenja je, oiia (jv- Pojavila konkurenca, ker samo In Se. kvaliteto blaga in niža cene. ^ k	Se ves *a zdrav proces ne-
kom, 61 so nekateri šušmarji nezmožni
^urence.
''en(!jlui'* ^ru"ega bi bilo, če bi se Slo-alj v Posluževali umazane konkurence tod Tb^se P°služevali nedovoljenih me-• Toda takih potov Slovenec nikdar 1 poznal in kakor je pošteno njegovo ?e*°, tako je poštena tudi njegova kon Surenca. Pač bi mogel Slovenec zapeti »j&rsikako pesem o pošteni konkurentki je prišla iz vzhoda in zahoda in katere še danes marsikdo objo-H^.sv°.i denar, ki ga je izgubil vsled delane konkurence. Mnogo pa bi ve-nih g,*®« povedati tudi zgodovina raz-S(raLftVnih dobav. ni Sarn Pred slovensko konkurenco pa v°iein °/ T nasProtju z gospodarskim raz-ržave, ni samo teptanje sloven-temveč je tudi docela brez I	konkl,1'ira	slovenski obrtnik
■ Ke^u’ 'ma vse drugačne stroške, ka-
Beograd, 29. marca. V kritični situaciji, ki je nastala med nami in Italijo zaradi Albanije, ni nastopil noben nov moment. Nobena velesila ni poslala naši državi kako noto, kakor so to javljali italijanski listi. Na merodajnem mestu v Beogradu se naglasa, da je bila naša država vedno korektna in ni storila nikoli nič takega, kar bi pomenilo vmešavanje v notranje prilike druge države.
Navaja se še v tej zvezi nastop naše države o priliki grško-bolgarskega konflikta in zaradi tega smatrajo naši merodajni krogi, da je edina efektna mera proti obtožbi Italije anketa, ki bi jo sestavila Liga narodov, ker naša država ne bo pristala na nobeno tako anketo, ki bi jo sestavile poedine države. Liga narodov je intervenirala v incidentu med Grško in Bolgarsko, ki ni bil tako obsežen. Edino taka intervencija bi mogla likvidirati stanje, v katerem se nahajamo in samo tako se dado vnaprej odpraviti vsi konflikti, ki bi v bodoče nastali med nami in Italijo
Včeraj popoldne je bil v'ministrstvu zunanjih poslov francoski poslanik Dar-des in za njim proti večeru albanski poslanik Cena beg. Na teh posetih ni bil storjen noben stvaren sklep, temveč so se nadaljevali razgovori, da se spravi situacija ž mrtve točke. Tretiral se je med ostalim tudi predlog Velike Britanije, da se rešijo na Balkanu vsa vPrašanja z balkanskim Locarnom. Med k°e^inim državami in nami naj bi se s te ?n dol°č^i odnošaji in obveznosti Grška n£ebSitrani' Italija’ Ju§oslavija iii vprašanju Dow koneno sporazumele o in s tem Sf 1'baniie Balka-
skera nnktn r! . cel° vPraSanje tiranskega pakta postavilo na novo podlago
in s tako pogodbo bi se ustvarila nova, sigurna in trajna situacija med temi tremi državami.
VESTI O ITALIJANSKIH POGOJIH DEMANTIRANE.
Beograd, 29. marca. Glede na vesti, ki so se razširjale zadnje dni o nekakih pogojih, ki naj bi nam jih bila Italija stavila za likvidacijo spora, se doznava s pristojnega mesta, da so take vesti izmišljene. Saj je kaj takega absurdno, če se ve, da za rešitev takega spora ne more ena stranka drugi stavljati pogojev, kakor bi bila ena ali druga stran česa kriva. Vsa akcija se sedaj vodi na diplomatskem terenu. Dela pa se tudi na to, da bi se dobil pristojni forum, ki naj bi proučil prilike na obeh straneh, to je na naši in na albanski. To je vse in pri tem je tudi ostalo ter ni nikakih novih momentov v tem pogledu.
ŠPEKULACIJA NA OSLABITEV JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSTVA SE JE PONESREČILA.
Beograd, 29. marca. Predsednik beograjskega udruženja bank in generalni direktor izvoznih bank je izjavil, da je bila dosedaj edina posledica tega konflikta neznaten padec dinarja v Curihu in pa padanje nekaterih srbskih rent. Sicer pa je kredit Jugoslavije dober. Zadnje dni je prispelo celo mnogo povpraševanj od raznih inozemskih bank na beograjske banke, zakaj se ne ustvarijo živahnejše medsebojne gospodarske zveze, ker se vsak dan gospodarski položaj Italije slabša. Ravno tako pa iščejo tudi italijanska industrija in banke vedno bolj intenzivno naša tržišča in posebno za časa najsilnejše kampanje italijanskega tiska.
Proračuna ministrstev soc. politike ii agrarne reforme
sprejeta.
^deJk-^grobški obrtnik. V ceno svojega grej “	   ■■	■---	-	~-
gteb ®*9ra vračunati prevoznino v Za-"<0ra
S??*,...................... -	____
In0^6’ ki zagrebški obrtnik N, ie kljub temu cenejši, a nje-
ni
vračunati svoje bivanje mora vračunati še razne
%
tako dobro, kakor bla-k k ega obrtnika, potem je po l(;* iu°n|k gospodarstva izven konku-»obene mestne takse ne bodo
Beograd, 29. marca. Na včerajšnji dopoldanski seji je pričela skupščina z razpravo o proračunu ministrstva .za socialno politiko. Govorili so poslanci Vujič, Agatonovič, Kežman in Budisavlje-vič, nakar je skupščina sprejela proračun ministrstva za socialno politiko.
Beograd, 29. marca. Včeraj popoldne je okrog pol 3. v narodni skupščini minister za agrarno reformo dr. Milan Simonovič začel svoj eskpoze o ministrstvu za agrarno reformo. Kmalu za tem je bila seja skupščine prekinjena ter se je ob 4. zopel nadaljevala. Takrai je minister dr. Simonovič nadaljeval in dovršil svoj ekspose. Poudaril je, da je v letošnjem proračunu za njegovo minislrstvo preli-foiniranih 18 milijonov manj ko v lanskem. Potem je na široko razlagal, ka-<0 ie v naši državi prišlo do agrarne ] e orme in us|anovjtve posebnega ministrstva 2a njo. Kar se tjče
je ie rekel, da ,e bil že leta 1922 izdelan nek, načrt o hkvidacijj agrarnih odno-
zagrebškemu obrtniku pomagale. Edino sredstvo za zagrebškega obrtnika je da bo delal tako poceni in tako solidno, ko slovenski obrtnik. Slovenska konkurenca mora biti drugim obrtnikom pod-net za napredek, ali pa jim tudi nobene takse ne bodo pomagale. S taksami bodo dosegli samo to, da bo Zagreb plačeval slabše blago dražje ko pa Slovenija. Dobiček od tega bo imela le Slovenija.
Nikdar še ni bila nobena akcija tako napačna, kakor je akcija, ki izvira iz strahu pred slovensko konkurenco.
Ali nam tudi to razočaranje ni moglo biti prihranjeno?
šajev. Sirankarski razlogi pa so preprečili, da bi se bil ta načrt v odboru izdelal^ in da bi prišel pred narodno skupščino. Ministrovi predniki so imeli tudi že svoje posebne načrte, ki pa jih on ni mogel sprejeti, temveč je odredil posebno komisijo, ki bo stvar proučila.
Radičevec Mafo Jagafič poudarja, da se je vprašanje agrarne reforme ustvarilo naeznosno stanje. Vse delo vseh vlad v teku osmih let ni moglo rešiti tega vprašanja. Tudi začasni zakup ni tega vprašanja pravilno rešil.
Demokrat Mihael Kujunidžič pravi, da je problem agrarne reforme pri nas že 8 let na dnevnem redu. Po osmih letih je minister, ki je imel že trikrat ta resor, samo enkrat imel neko predavanje o zgodovinskem razvoju tega vprašanja.
šečerov obširno kritizira delo ministrstva za agrano reformo, ki nas stane 30 do 40 milijonov dinarjev. S to svoto .bi se lahko osnovala banka, ki bi rešila vse pravne in agrarne odnošaje v državi.
Dr. Stanko Šibenik je naglašal, da je agrarna reforma samo neka izjema, začasno izvajanje socialne politike v smeri, da bi zemljišča postala dostopna tudi širokim slojem prebivalstva. Dr. Šibenik kritizira potem posamezne trditve ministra Simonoviča in dokazuje, da bi bilo najboljše stališče v tem vprašanju tisto, l<i ga je zavzela HSS.
Za njim je govoril zemljoradnik Ko-kanovič o razmerah v Bosni. Gavran-beg Kapelanovič pa je posebno napadal beglušiko uredbo. Po govoru dr. Križmana sta prišla na vrsto še govornika samostojni demokrat Stojan Umičevič in demokrat Guga Angjelinovič. Potem pa je sledilo glasovanje.
Proračun ministrstva za agrarno reformo je bil sprejet z večino glasov. Seja se je ob 9. zaključila. Prihodnja seja bo danes ob 9. dopoldne. Na dnevnem redu je proračun ministrstva za izenačenje zakonov.
SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 29. marca. Sinočnja seja finančnega odbora se je vršila po seji Narodne skupščine. Na tej seji so bili vzeti v pretres amadmani ministrstva socialne politike in se je o teli amand-manih razvila diskusija, v kateri so sodelovali Pera Markovič, Kurbegovie in Hadži Aman. Minister je na kratko odgovarjal in so bili amandmani sprejeti.
Nato se je nadaljevala razprava o amandmanih ministrstva za agrarno reformo, ki so zadnji od amadmanov izdatkov in nato se bo prešlo na aniand-mane dohodkov. Največji del amand-manov v finančnem zakonu, kamor spada tudi državni odbor, je prišel na razpravo šele okrog 2. zjutraj, ker je finančni odbor sklenil, da bo delal tako dolgo, dokler ne bodo sprejeti vsi amandmani. Diskusije se udeležujejo člani opozicije, medtem ko vladni člani spe po sobah in čakajo, da bodo poklicani na glasovanje. Seja je bila zaključena ob 3. in pol zjutraj.
VOJAŠKA KONTROLA MADJARSKE ŠE NI ODPRAVLJENA.
Beograd, 29. marca. Dasi so tudi inozemski listi prinesli beograjsko vest, da je odpravljena vojaška kontrola na Ma-djarskem, vendar je minister za domobranstvo grof Csaky izjavil včeraj, da nima madjarska vlada dosedaj v tej stvari nobene službene informacije od veleposlaniške konference. Ves kompleks tega vprašanja je še vedno pred veleposlaniško konferenco in še ni rešen.
ZVEZA MED MADJARSKO IN RUMU-NIJO.
Budimpešta, 29. marca. V diplomatskih krogih se je razširila vest, da se bo meseca aprila grof Bethlen v Palermu sestal z Mussolinijem in z rumunskim ministrom Mitilineom. Med 10. in 12. aprilom bo v Palermi važna konferenca med temi državniki. Madjarski politični krogi smatrajo, da je ta konferenca v tesni zvezi s kombinacijo, da se med Italijo, Madjarsko in Rumunijo sklene posebna zveza.
ČANGCOLIN ZAHTEVA INTERVENCIJO EVROPSKIH SIL.
London, 29. marca. Čangcolin je zahteva! intervencijo velikih sil, da bi se iz Kitajske izgnali vsi sovjetski agitatorji. Protestiral je proti temu, da biva na Kitajskem francoski komunist Doriette in angleški komunist Thomas Mann. čangcolin odklanja vsak sporazum s Kanton-ci in pripravlja protiofenzivo na Nanking.
JUŽNA AMERIKA VSTOPI ZOPET V ZVEZO NARODOV.
Berlin, 29. marca. Kakor se doznava, se razen Argentinije ludi Brazilija popi avl ja na lo, da vnovič vstopi v Zvezo narodov.
PERZIJSKI ZUNANJI MNIISTER V MOSKVI.
Mosva, 29. marca. Sem je dopotoval perzijski zunanji minister. Njegovemu prihodu pripisujejo političen pomen. Med njim in med Litvinom so se vršili razgovori o tistih vprašanjih, ki inieresirajo Rusijo in Perzijo.
Italija.
Napetost v italijansko-jugoslovanskih odno-šajih, ki je to pot dosegla precejšnjo ostrost, jo trenutno sicer na videz ublažena, vendar ne odstranjena: pojavila se bo ob prvi priliki in prvem povodu, ki bo dan ali iskan. Kajti če se ne pojavi iz danih razmer sam, ga bo znala Italija poiskati. S tem dejstvom je treba vedno računati. Računati ne glede na režim, ki vlada vsakokrat v Italiji. Pri sedanjem režimu pa je opasnost tem večja.
Kajli vojna je prinesla Italiji marsikaj: slavo, prirastek na ozemlju, večji vpliv v mednarodni politiki. Ali prinesla ji ni enega ali vsaj ne dovolj: kruha! Tudi po vojni in zmagi je ostala Italija revna, preobljudena. Zato bo iz naravne potrebe težila za razširjenjem in najbližji in najugodnejiš teren je zanjo danes, po razpadu Avstrije, Balkan. Ta nujnost po izseljevanju je danes, ko je Severna Amerika skoro zaprta, še bolj akutna kot pred vojno. Zato bo linija zunanje italijanske politike v tej smeri neizpremenjena, pa naj bo zunanji minister Sforza, Nitti ali Mussolini. Različna je lahko samo metode, cilj bo isti.
Drugi vzrok tem krizam je iskati v sedanjem režimu. Mussoliniju se je notranji udar posrečil, kakor najbrže niti sam ni pričakoval. Taki uspehi pa so nevarni, ker lahko zavedejo dotičnega v psihozo, da ne zna ločiti možnega od nemožnega in postane avanturist, četudi mu mogoče ta lastnost ne leži v krvi. Zadnjega se brčas o Mussoliniju ne bo dalo trditi.
K temu pride Mussolinijev notranji politični položaj. Zavladal je nad državo v znamenju zmage nad komunizmom in bil izrecno ali molče priznan in slavljen kot rešitelj domovine. Zato ni bilo čudno, da je tako hitro podrl tudi druge svoje nasprotnike, ki niso bili v nobenem sorodstvu s komunizmom, ampak so bili nasprotniki Mussolinija zato, ker so se
upirali diktaturi. Ta druga zmaga v svoji popolnosti je bila celo diktatorju samemu malo preveč popolna in prehitra. Kajti po borbi je treba bilo začeti vladati. To vladanje pa ni moglo obstojati iz samih fašistpvskih parad in navduševalnih in grozilnih govorov, ampak ljudstvu je bilo treba dati to, česar je pričakovalo že od zmagovite vojne: možnost zaslužka, možnost izseljevanja v boljše pokrajine. In zopet je prišlo razočaranje.
Ker pa ve tudi Mussolini, da so kruha lačni ljudje bolj nevarni ko siti politikanti, je skušal obrniti pogled naroda iz žalostne domovine v zaželjeno tujino. S tem je bil na eni strani začasno rešen notranjih neprilik, na drugi strani pa si obeta, doseči s tem realnih uspehov.
Pri tem je padel njegov pogled na Francijo iji Jugoslavijo. Francija je danes najmočnejša kontinentalna sila in obenem edina, ki ji tudi Italija prizna v tem oziru superijornost brez želje, da bi se to ugotovilo. Zato se je začela najprej kampanja proti Franciji. Francijo Je bilo treba pokazati pred svetom kot pribežališče raznih sumljivih eksistenc, ki ogrožajo mir v Evropi. Če bi bilo doseženo, da ne bi mogla Francija pri raznih konfliktih posegati vmes kot razsodnica, bi bila italijanski eks-panzivnosti pri benevolenci Anglije odprta pot. Ta kampanja se je sicer ponesrečila, upal pa je na uspeh druge: namreč proti Jugoslaviji, ki je Italiji najbolj na poti, kamor vodi glavna smer in ki se je do sedaj Italiji vedno pokorila tako, da je zbujala že sum, da se čuti krivo. S primerno taktiko in hitrostjo se je obetal tu uspeh tudi proti odporu Francije. Tudi ta nakana se je izjalovila, izjalovila za sedaj. Kajti sledile bodo nove, tako da je kriza latentna, ker je italijanski imperializem in pauperizem neodvisen od vsakokratnega režima.	Arbiter.
Spekulacija ustvarila konflikt z Italijo.
Beograjske »Novosti« objavljajo sledečo informacijo z ugledne odločujoče strani:
•V dobrem delu inozemskih gospodarskih krogov, ki se zanimajo za kupčije v Jugoslaviji, se je kampanja italijanskega tiska smatrala takoj kot manever špekulacije. Odkar je dinar stabiliziran in odkar je Jugoslavija v resnih pogajanjih za najem večjih posojil, se opaža proti Jugoslaviji akcija gotovih finančnih skupin, ki imajo specialne pretenzije na balkanskem in tudi na jugoslovanskem trgu in ki imajo v Angliji in Italiji zelo velik vpliv na časopisje in politične kroge. Ta akcija se vrši že dolgo in prihaja stalno do izraza v pisavi italijanskega in v delu angleškega tiska ter celo v delu dunajskega liska, za katerega je znano, da ima tudi zveze s tem delom finančnih krogov.
Še predpo so stopila pogajanja o nekaterih uaših posojilih v odločilno fazo, so opazili na-
ši gospodarski krogi, da gotovi svetovni finančni krogi spremljajo z velikim nezadovoljstvom ta pogajanja in da iščejo sredstva, da bi preprečili ta pogajanja. Akcija gre za tem, da omaja stabilnost dinarja in da se hkratu preprečijo pogajanja o posojilih.
Ko ne bi motila dolžnost ohranitve trgovinske tajnosti, bi se mogli navesti tudi konkretni dokazi za to delo. Kampanja proti Jugoslaviji, ki drugače nima nobene važne podlage in ki bi ravno tako ne imela nobenih političnih posledic, je imela samo špekulativno svrho. Dinar je v resnici takoj po teh italijanskih »odkritjih« malo popustil z 9.135 na 9.125, toda energična protiakcija jugoslovanske vlade je očividno preprečila nadaljno akcijo proti dinarju. Kar se tiče glavnega cilja — preprečitve posojila — bodo bližnji dnevi kmalu pokazali, če je imela tu špekulacija stvaren uspeh.«
Kitajska Ir Etrrspa.
II.
Preganjanje Evropejcev je združilo Anglijo in Francijo 1. 1857. h skupnemu nastopu. Združeno brodovje je pod poveljstvom admiralov Seymoura in Rigaulta de Genouilly z 3000 mož infanterije priplulo v Hongkong in ko je namestnik Jen odklonil zahteve admiralov, začelo obstreljevati Kanton in sicer s takim uspehom, da je 40.000 mož kitajsko posadke pobegnilo, mesto pa se udalo. Med ujetniki je bil tudi namestnik Jen. Med tem so zastopniki Anglije in Francije, katerim so se pridružili tudi zastopniki Rusije in \merike intervenirali pismeno v Pekingu. Ker pa pekinška vlada ni odgovorila na njih predloge, je odplulo brodovje k izlivu reke Pei-ha, odkjer se je začel pohod na Peking. Dne 20. maja 1858. je bila osvojena trdnjava Taku, toda šele po osvojitvi Ttentsina, pristanišča Pekinga, se je pekinška vlada udala in sklenila najprej z nevtralnimi državami, nato pa še s svojimi sovražniki dne ‘26. in 27. julija mir. Po tem miru je pekinška vlada pristala, da pridejo evropski poslaniki v Pe-
king, da se sme krščanstvo nemoteno razširjati in se je zavezala plačati Angliji 24, Franciji pa 12 milijonov maik odškodnine.
Do ratifikacije pogodbe pa ni prišlo, ker so med tem začeli Kitajci znova utrjati utrdbe ob reki Pei-lio. Angleži so sicer skušali to preprečiti, a so bili po težkem boju in velikih izgubah dne 24. avgusta 1859. odbiti. Prestiž evropskih sil je bil vsled tega poraza globoko omajan in da to popravijo, so se zjedinili zavezniki h večji akciji. Pod poveljstvom generala Cousin-Montaubana je pričelo 12.000 Angležev in 7.500 Francozov s podporo brodovja ofenzivo na oboh biego-vih reke Pei-ho. Ofenziva je bila uspešna in evropske čete so zasedle vse utrdbe in dne 9. septembra mesto Tungčao, ki je od Pekinga oddaljeno samo še 30 kilometrov. Zavezniki so tedaj zahtevali, da dovoli pekinška" vlada manifestacijski vhod zmagovite vojske v Peking. Ko so se pa vodila pogajanja, so Kitajci obkolili tabor zavezniške vojske in francoske in angleške oficirje, Ki
so vodili pogajanja. Večina od njih je bila na mestu ubita. S sijajno atako kavalerije pa se je zavezniška vojska oprostila iz obroča in dne 21. septembra je prišlo pri Palikiao do odločilne bitke, v kateri je 7000 evropske vojske popolnoma razbilo 50.000 mož broječo kitajsko vojsko. Sedaj je bila brez vseh ovir zasedena in oplenjen aod Francozov letna palača cesarja in kitajski upor je bil zlomljen. Poslanikom ni bilo dovoljeno samo bivanje v Pekingu, temveč pri vsakem poslaništvu je smela biti tudi 1000 mož močna posadka. Za žrtve zavratnega napada od 18. septembra je morala plačati Kitajska 4,000.000 frankov. Koncem 1. 1860. je bil nato mir v Pekingu tudi podpisan.
Vse te izkušnje so povzročile resnejšo orientacijo evropskih velesil do Kitajske. Vse evropske sile sklenejo sporazumno upravo diplomatskih in trgovsko političnih stikov s Kitajsko, evropska poslaništva pa so %e naselila v Pekingu.
Notranje razmere pa so bile med tem na Kitajskem vedno bolj zapletene. Medsebojen boj za moč se je nadaljeval, razne roparske tolpe so opustošile deželo, v Jinamu in Tur-kestanu pa so se ustvarjale samostojne države.
Kitajska vlada je začela energično urejevati razmere in Francozi ter Angleži so ji radevoljno pomagali pri tem tudi s četami. Tako je bil od Tajpingov oblegani Šangaj osvobojen 1. 1862, Sučov 1. 1863, Hangčav, čangčav in Nanking pa 1. 1864., ko se je pred tem voditelj Tajpingov Tiendang s svojimi ženami sežgal. Čeprav je bilo sovraštvo proti Evropejcem še vedno veliko, je vendar napredovala konsolidacija razmer med Kitajsko in velesilami. Ustnavoljena so bila kitajska poslaništva v Londonu, Parizu, Petrogradu, Berlinu, Washingtonu, Birmi in Tokiu. Leta 1874. je bil z angleškim posredovanjem končan spor med Japonsko in Kitajsko. L. 1875. je bila prepovedana v občevanju s tujci raba besede I (barbar) in prepovedano je bilo vsako preganjanje misijonarjev. Tudi je bilo dovoljeno potovanje tujcev po Kitajski. V splošnem je bilo razmerje do tujcev povoljno in niti rusko-kitajski konflikt zaradi Turkestana ni dosti pokvaril dobrih odnošajev. Rusija je dobila Turke-stan, vrniti pa je morala Kuldžo. Leta 1884. so se Francozi polastili Anama in Tonkinga. S posredovanjem Anglije je bila na obeh straneh nepopularna vojna končana in Francija je dobila protektorat nad Anamom, do-čim ji je Tonking Kitajska popolnoma odstopila. V Tientsinskem miru z dne 9. julija 1885. je Kitajska vse to podpisala. Po tem miru se je pričela na Kitajskem doba reform in bili doseženi lepi uspehi. Toda cesarski dvor je bil še vedno konservativen in proti tujcem in to je povzročilo kitajsko-japonsko vojno 1. 1894-95. Spor je nastal vsled Koreje, kjer je Kitajska podpirala konservativce, Japonska pa reformiste. Vojna je končala s popolnim porazom Kitajske, ki je morala z mirom v šimonoseki (17. aprila 1895) odstopiti Japonski del Mandžurije, otok Formoso in del manjših otokov. Nadalje je morala plačati Kitajska 200 milijonov taelov in priznati na Kitajskem živečim Japoncem razne pravice. Proti tem pogodbam pa so nastopile evropske velesile in na intervencijo Rusije, Francije in Nemčije je Japonska odstopila od Mandžurije, zato pa dobila 30 milijonov taelov (okoli 90,000.000 frankov) več odškodnine.
Japonska je zmagala nad Kitajsko samo vsled svoje premoči v tehničnem oziru. To so Kitajci spoznali in na nasvet voditelja mlade Kitajske Čiang-ksi-kuja je pristal kitajski cesar na njegove reformne načrte po vzoru Japonske. Ko so se reforme pripravljale, pa sta nenadoma priplule v jeseni leta 1897. v zaliv Kiavčav dve nemški bojni ladji in zahtevali zadoščenje za umor dveh nemških misijonarjev. Kitajska je nato morala odstopiti Nemcem na "99 let zaliv Kiavčav in priznati provinco Šantung za ozemlje nemških interesov. Nemški vzgled je takoj našel posnemovalcev. Za razne kompencazije so dobili Rusi Port Artur in Taljenvan, Francozi zaliv Kvangčov in Angleži 1. 1«98 Veikaivei.
Ta evropska požrešnost pa je imela za ve-sile zelo slabe posledice. S palastno re-
volucijo je bila vzeta cesarju moč in voditelji reformistov so bili ubiti. Na vsej črti pa je zmagala reakcija in sovraštvo do tujcev.
SOVJETSKI VOJAŠKI STROKOVNJAK 0 VOJNI.
Profesor vojne akademije v Petrogradu A. Verhovski je predaval v Tehničnem muzeju o bodoči vojni.
Dejal je, da mora Rusija o njej tafflUSJl81 ’ ker je v splošnem mednarodnem pN*4! vidna tendenca pričeti s koncentriranim D j podom na sovjetsko Rusijo. Nato je Sav.or(r Verhovski o bodoči vojni in obrat#**** prvi vrsti metode in značaj bodoče vore'.ffl. Angleška armada, je dejal Verhovski)® danes 100.000 mož. To je toliko ko pred v no. Kljub temu nizkemu številu pa troši nu jarde za vojne stroške. Kam gre ta dena :
— Odgovor se glasi na povečanje tempa v”l' ne'	.	•-!
Najhitrejše napredovanje v svetovni vojn je bil pohod Gajove konjenice na Varšavo. Tedaj se je napredovalo s hitrostjo 150 M* v en dan. Angleški generalni štab pa ho™ da doseže dnevno hitrost od 200 km. To P je mogoče samo s pomočjo motornih kole ■ Iu v tem je vzrok, da troši Anglija t®8 mnogo za vojsko.	,	•
Verhovski je nato trdil, da tudi Poljaka lovilo dela za povišanje tempa vojne. “ vj, leto je zamenjala svoje stare topove ® n , mi francoskimi. S starimi se je moglo dati en strel na dve minute, z novimi pa a strela v eni minuti. S tem se je bojna sp sobnost poljske artiljerije povečala za 811
Poljska je nabavila tudi nove francoske aeroplane modela Fahrman št. 68. Verno' ski pa misli, da se v slučaju vojne ni D® poljskega zračnega brodovja, ker je to veliko preslabo. Če bi hotel kdo z zračni*" obstreljevanjem uničiti Moskvo, bi rabil *u do 15 tisoč aeroplanov.	,f
Ironično pa je govoril Verhovski o plinsk1 vojni. Pripomnil je, da se je moskovsko prev bivalstvo, ki se boji plinske vojne, ze nap zasiguralo s tem, da je najelo vz. u n« Moskve letna bivališča, kamor upliv pw» gotovo ne bo več segel. Ni treba vati vlogo kemije v bodoči vojni, je Verhovski, ker ni nevarnost tako veliKa, kor mislijo ljudje, ki ne razumejo voja stroke.	gjej
Glavna naloga v bodoči vojni pripade . ko prej infanteriji. Ona bo odločila tudi r hodnje vojne.	etr»'
Po' mnenju sovjetskega vojaškega jjica kovnjaka ostane torej mfanterija,-'^ orožja.	v
Politične veati.
ti	i	•„	„	nagem	konllikttt*
- Pomenibuo miienj»1«swirt kj ne knJg
antipatij do Mussolinija: in ki je dostikrat pokazal, da rad simpatično pise o Jugo; slaviji, piše o našem konfliktu z Italijo to- * »Trenotno ni več vojne nevarnosti na
konfliktu z Italijo to-i
le
kanu in Italija se zadovoljuje s teni, da J svoj protektorat nad Albanijo kot iai compli dokazala in ponižala Jii^osJavijo. svoj nadaljnji uspeh more zabeleziti i lini, da je zadal Zvezi narodov nov P ja. Pod trdim angleškim pritiskom si veze vija ni niti upala apelirati na pomoč • narodov. Celo Francija je bila proti tei sicer ne samo zato, ker ima slučajno ‘	,qVi
Nemčija predsedstvo v Svetu Zveze na	,g
temveč še iz nekega drugega vzroka,	^
vplival tudi v Londonu m Berlinu:	_
pride Tiranski pakt pred Zvezo narodov. 1 ^
kjer namreč niso dvomili, da bi skrajnem slučaju razbila Zvez° IiaI',° j,a.
to so.se zadovoljili enkrat s tem, da so m liji preprečili izkrcavanje	‘
obalL Ampak tudi tako so posledice vanskega poraza prijemljive: rumunsk j(1 veznik« je pustil Jugo« avijo »» e Beograd se je moral v kritični u'i I j0 v pri dveh bivših sovražnikih — v honj‘ive^' Budimpešti. Madjarski je Beograd v naj
SgteA ČZSM&S*
88
Gh. Lucieto:
Sftvini francoskega Ttjntfi
detektiva.
Takoj sta izginila. Prišla pa nista daleč . . . Zadeva se je tragično končala za Van Kaarbecka, ld so ga našli na predvečer dneva, ko bi moral biti aretiran, v neki temni ulici starega Montmartra zabodenega ležati na tleh. Med ramami mu je tičal nož, na katerem je bilo utisnjeno ime >Solingen«. Vse ostalo si lahko čitatelji sami mislijo. ^
Tako se je gospodična Doktor odkriževala ljudi,
ii niso ugajali.
'Po pa ni bil edini slučaj te vrste. Mnogo drugih špijonov se je dalo na zelo bedasti način ujeti in končali so tragično na Vincennškem strelišču:
Wecsler Leon, Romunec, ustreljen .29. novembra 1917.	.	v
Sydnet in Bulnet, dva Francoza v službi nemškega urada v Barceloni, ki sta dobila misijo, razstreliti ?Iotel des Invalides, kjer so se nahajale važne vojaške pisarne. Ustrelili so ju 24. julija 1917.
Ascencio Evariste, Španec, ustreljen 26. julija 1918.	_ „ .
Ricardo in Dorlac, Spanca, ustreljena 9. februarja 1917.	v
Dei Pasi, Argentinec, francoski državljan, ustreljen 7. februarja 1916.
' Von Mayerem, Danec (?), legijonar tujske legije, ustreljen 15. januarja 1917.
2. februar-
ustreljen 18. apri-
Hocgnagel, Holandec, ustreljen 2. avgusta 1917. Moni, Italijan, eden najnevarnejših špijonov, lu so sploh obstojali, ustreljen 19. marca 1917.
Sedano v Lcguizano, Mehikanec, ustreljen 10. oktobra 1919.
Fuiick Rudolf, Avstrijec, ustreljen
ja 1920.
Liebcrmann, Romunec (?)
la 1917.	,	,	t ,
Michelšon, bivši poročnik ruske cesarske telesne
straže, ustreljen 19. novembra 191!.
Tu omenjam samo imena onih, kojih delovanje
je bilo zelo pogubonosno,	....	. oln
Nerazumljivo je, da sta se med špijoni naliaj tudi dva Francoza: E., kapetan kolonijske pehote, ki se je bil prodal šefu nemške špijonaže v Barceloni < i.nrih 300 Irankov in ie bil ustreljen 13. julija Ul'
el jen 13. julija 1 .	,
D. . ki je prodal Nemčiji 13 naših rojakov m je	n
ustreljen 2. avgusta 1919.	mliiv	Na
Zločin teh dveh je popolnoma nelftf“n * ’ noben način ni mogoče razložiti njih ves e' - ^	^
bila sta iz zelo dobrih in poštenih i ’ sja imela dovolj denarja na razpolago-
T	,	„nr.ic!il ie razvidno, in čitatelji
Iz vsega, kar sem napisai, je	3,.
. b	.v	skrivnosti	Nemčije	niso bi-
so se o tem prepričali, da skn	v|.edne	oficirje
le nobene skrivnosti ™	p	avici	ime-
nasega porocevalnega uiaaa,	.1
novali: »Oči armade«.	,
Brez njih in brez neprestanega naravnost nadčloveškega delovanja detektivov policijskega urada,
Jnj
ki so bili prideljeni armadam, ali pa delovali zao za fronto in celo izven državnega ozemlja, bi se b . dogodile marsikatere katastrofe, ki so jih samo preprečili.
Treba je bilo to povedati. _
Sedaj pa hočem podati čitateljem še en nas\e Ce poznate kako vojaško skrivnost, čuvajte _
so se
že
dobro, da Vam je ne ukradejo, kajti špijoni
vrnili!	.	i„viii	toda	bo-
V zadnjem času so jih že nekaj P°10dru’ih> ki se dite prepričani, da jih je še na stoti"
• -$kih orgamzai
se tičejo naše
aue H‘°i"■>*“ r ~~ “orBamzacij 111 skušajo sučejo okoli naših vojaških	^	narodDe
ugrabiti skrivnosti, katere obrambe.
Vsak patrijot mora
sodelovati pri tem, da jih » krinka in jilTmora nemudoma javiti policiji.
najmanj, kar more storiti.	. . ,	„ npi{aUel1!
,Kmalu bom izdal novo knjigo, ki bo v nel ^ smislu izpopolnjevala te spomine. V njej x> u spoznal drugo vrsto špijonov, namreč politic
jone
Delijo se v brezmejno število vrst, toda so
katerekoli vrste, silno nevarni.	jieUe
Čudno je, da so tudi oni pod poveljstvo! ženske. I11 misija te ženske je, uničiti FranciJ0-^^, Storil bom uslugo domovini 111 izpoponn ^ mentacijo o špijonaži, če bom razkrinka J*	^
nosti sredstva, katerih se v dosego svojeg služuje Rdeča Devica Krcmlinška.
Konec. —
Prevel dr.
B-
Beograd v naglici marsikaj popraviti. Toda najvažnejša so bila gotovo spoznanja, do katerih bi mogli priti Francozi v teh kritičnih dnevih. Mnogo jim je moralo biti ležeče na tem, da ne diskreditirajo svoja zavezništva z vzhodnimi malimi državami, s tem da odremo svoje zavezništvo z Jugoslavijo. Toda ™i so skoraj izolirani. Umirajoča pripravljenost Poincareja ( paralelno z dvigom franku) nadaljevati zbližanje z Nemčijo, se je izkazala kot malce nevarna. V času angleško-fuske napetosti in od nje povzročene angle-sko-italijanske antante ne more biti Francija istočasno v nasprotju z Rimom in Berlinom. In tako je moral Beograd spoznati, da zaman kliče Pariz, če bi se tam istočasno pretrgala wca v London, Berlin in Rim. — Ne trdimo, aa so izvajanja ugledne avstrijske revije po-v« a°ma toana> vendar pa so tako pomenlji-
dih v naša javnost ne bi smela spregle-.	• ; Wezi z njimi ponavljamo svojo trdi-
va, -i 'a ie blizu> nieni vazali so blizu’ za'
dai“‘ * pa so dalefi in v gasu sUe •aibolj ec. Navezani smo le na sebe in zato se mo-* naša politika oprostiti vseh iluzij in po-devi ,reabla ter praktična. V zimanje-politični t. r.ab se je jasno in glasno poudarilo geslo:
Id
Dnevne ves!?.
s„ .. balkanskim narodom in v tem je na-a resifgv Ampak potem treba našo notranjo POilfiko temeljito revidirati. Ali se bo to
godilo?
. = Tudi bilanca našega konilikta. Dr. H. H.
12 Zagreba opisuje v reviji »D. o. V.« bilanco hašega zadnjega konflikta z Italijo tako-le: *t*tija obvlada Albanijo gospodarsko in fi-^®Sno skoraj popolnoma. To ji ne zadostuje, ^daj jo ima s Tiranskim paktom tudi poli-Čisto v svojih rokah. Mussolini potrebu-fLhovo provinco, kolonijo, ki jo je mogoče ?*adati z zlatom in srebrom. To je načrt. ?ato mora biti Ahmed Zogu, ki se mu je aPisal z dušo in telesom, zavarovan proti ?em možnostim, to je proti vsakoletnim red-alban®kim nemirom. Italija kot rešite-
zdražbor\uU!artka 2>reda< ~ Pr0,i glav,nenm
rali, Jutroshvi, ?®1^1!'- Evropo so alarnu-kundira , . denuncirali in časopisje seje le n„,,’L	lem tatarskim vestem se veruje, kar	ie	Vaiena’	da 0pa'
Zunanji minister dr plrfe L oe.zauPljiivost 1°: iz ravnotežja in je spravil vle rLt ,sPravltl hove s par besedami k pameti^pju?*; du‘ oglejte si stvari na licu mesta.« Albanska6ne*1 vihta se bo razpršila - albansko vprašaj Pa ostane.	J
= Radikalno glasilo ».Samouprava« se prikuje radičevcem. V uvodniku hvali »Samo-Prava« v laskavih besedah patriotizem, ki ?“ 1® pokazala HSS, ker je glasovala brez de-or .** proračun vojnega ministrstva. Nato .prpVi:. se ne bi mi radikali že pri delu n\ pričali, da se more s HSS, po njeni iskre-d^^brnitvi, uspešno sodelovati pri upravi v paj.,e’ bi morali sedaj po njenem predlogu dohor i ientu sPrejeti tako prepričanje. Vsak i/iso , ,orab. HSS v prilog države, mora eo Odnosaje^aupa^ja	Stl'aIlk0
dikal. stranko, država nad vse.’ce ‘UT,?' žanje, ki brez sumnje pomeni za narod in državo velik interes, dovedlo tudi do drugih logičnih preobratov (vstop HSS v vlado, op. ured.), je stvar umestnosti in takta šefov obeh strank. Ne bil bi pa noben optimizem, udajati se dobrim liadam v tej smeri.«
= Papež in praška vlada. Papež je poslal čehoslovaškim škofom pismo, v katerem omenja tudi odnošaje med Vatikanom in češkoslovaško vlado. Papeževo pismo je odgovor na zahvalno pismo češkoslovaških škofov, ki so se zahvalili za ustanovitev češkoslovaškega kolegija v Rimu. V svojem pismu menja papež, da je moral odpoklicati svo-J ga zastopnika iz Prage, ker se je čehoslo-slav 1 ~ oficielno udeležila Husove pro-satoV6^1 pa. n' sl°rll papež iz jeze, temveč je bil dolžan varovati čast apostol-kov. y .ce *n Pravice čehoslovaških katoli-Pet sv(u b’Sa more papež imenovati zo-re dohrJa zasl°I>nika pri praški vladi le, ses), (ja ?8urna jamstva (assurances serieu-vile, e sli?ne žalitve ne bodo več pono-
:,c<*ngka
jšek grozi z bojkotom. Čangkaj- ................ "	' Šangaj
priliki svojega prihoda
varnost
lUjJe PriPravljen sam jamčit (•'Oeo ik ne bodo opravljene vse neenake kake 6' po.tR.n' ne bodo Kitajci uporabili ni-Ri,(?a nasilja, temveč se bodo pričeli po-lasl PodPrti ne samo od javnega mnenja 8a štiristomilijonskega naroda, temveč 'fdl od mnogo milijonov izven Kitajske. 1 redvsem pa bodo uporabili orožje gospo-'krškega bojkota, brez ozira na to, koliko kijih vojnih ladij in vojakov je na Kitajj-skem. — Kakor poročajo iz Pekinga, pride knjbrže do skupne akcije Anglije, Amerike '■? Japonske, da se ne ponove več dogodki, yjW so s(, pripetili v Nankingu. Ameri-i^^ki konzul je odredil, da se morajo iz-Amerikanci iz ozemlja, ki kantonske čete.
so ga
PROTIALKOHOLNO GIBANJE V SLOVENIJI
Leta in leta se že trudijo razni idealni ljudje, da bi navdušili Slovence za treznost-no gibanje, pa vse njih delo je skoraj zaman. In čisto nič jim ne pomaga, da podkrepljujejo svoja izvajanja z znanstvenimi in drugimi argumenti. Uspeh je vedno enako majhen.
Ker je pravilo, da ima vsako delo uspeh, potem je pri naših antialkoholikih samo dvoje mogoče. Ali je njih misel sploh napačna, ali pa jo ne znajo zagrabiti.
Nam se zdi, da je ne znajo zagrabiti in do te misli smo prišli, ko smo prečitali ravno izišlo knjigo »Alkoholno vprašanje«. Na koncu te knjige se podajajo vzorci vlog za ovadbo gostilničarjev, ki imajo odprto čez policijsko uro, za ovadbo ljudi, ki žive v nedovoljenem razmerju s kako vdovo in slični vzorci.
Naše mnenje je, da je vsaka ovadba zadnje sredstvo, ki se ga more poslužiti kali pokret, ker je v tem dokaz, da je fanatizem ubil širokogrudnost. Brez te pa tudi ni mogoče vsega vprašanja prav doumeti in zato — neuspeh.
— Redukcije v poljedelskem ministrstvu.
V resoru poljedelskega ministrstva bo naknadno reduciranih okoli 100 uslužbencev. Vsega skupaj je bilo v tem resoru doslej reduciranih okoli 400 oseb.
— Pokojnine vojnih oficirskih vdov. Vdove v vojni padlih in umrlih oficirjev so poslale narodni skupščini predstavko, v kateri prosijo, da bi se one pokojnine, ki jih prejemajo vojne oficirske vdove po starem zakonu izenačile s pokojninami, ki jih prejemajo vojne oficirske vdove po novem zakonu. Delegacija vojnih vdov je posetila tudi ministra vojne in mornarice in vse poslanske klube ter jih prosila, da bi se za zadevo zavzeli.
— Vprašanje oblastnih prosvetnih inšpektorjev je sedaj definitivno rešeno. Radi šte-denja se obdrže oblastni prosvetni inšpektorji samo v onih oblastih, kjer so bili postavljeni že preje. Drugod se oblastni prosvetni inšpektorji ne bodo nastavljali, temveč bodo vršili njihovo službo oblastni šolski nadzorniki, kjer pa tudi teh ni, pa starejši srezki šolski nadzorniki. Tudi novi srezki šolski nadzorniki se ne bodo sistemizi-učiteremVe^ k° vr*d službo najstarejši
Dijaške ekskurzije. Prosvetno ministrstvo je naročilo vsem ravnateljem srednjih in strokovnih šol ter upraviteljem učiteljišč,
da naj poročajo do dne 10. aprila, kdaj in kam nameravajo prirediti letos dijaške izlete. Za ekskurzije v inozemstvo ministrstvo letos ne bo dajalo subvencij. Prošnje za subvencije za druge dijašk eizlete imajo predložiti ravnatelji najkasneje do dne 10. aprila, sicer se ne bodo upoštevale.
— Redna glavna skupščina Jugoslovenske-
Sokolskega Saveza. Predvčerajšnjim se je
Jueo«i v Beogradu redna glavna skupščina je bil Sokolskega Saveza. Na skupščini
prihodnjfdvdruf?im sPrejet sklep’ da se .T1'51 gradu. Leta igo« ki zlet leta 1930 T ' kolstvo na sveč^ K™ \uf'3slovensk1° So'
«iedinj«i..
udeleži nase Sokolstvo mednarodne olimpijade, ki se vrsi leta 1928 v Amsterdamu. Pri
volitvah nove uprave je bil soglasno izvoljen za starosto br. E. Gaugl, za podstarosto pa br. dr. Lazar Car iz Zagreba in br. Josip Paukovič iz Beograda. S skupščine so bile poslane pozdravne brzojavke kralju Aleksandru, predsedniku češkoslovaške republike Masaryku ter češkemu, poljskemu in ruskemu Sokolstvu. Delegate Sokolstva je sprejel kralj v avdijenci ter jim priredil zakusko.
— Kongres kirurgov. Tretji kongres za operativno medicino se vrši začetkom meseca julija t. 1. v Beogradu. Natančni datum se objavi v kratkem.
— »Uradni list« št. 33 zdne 2(1. marca 1927 objavlja pravilnik o uslužbencih rečne plo-vitbr kraljevine SHS.
— Usposobljenostih izpiti za slovensko stenografijo. Usposobljenostni izpiti za slovensko stenografijo na srednjih in tem sorodnih šolah se vrše v soboto dne 30. aprila 1927 v poslopju županijske oblasti v Ljubljani, Bleiveisova cesta št. 10, II. nadstropje, soba št. 21. Pismeni izpit se prične ob 9. uri, ustni pa bo istega dne popoldne. Prošnje za pripust je vložiti najkasneje do dne 16. aprila pri predsedniku izpraševalne komisije.
— Iz državne službe. Imenovana sta: za šefa šumslte uprave na Bledu šumarski svetnik in šef šumske uprave v Kranjski gori
^ ^DOPUSTNA PREVZETNOST. 'ftPd'??1- 'Saditve po vremenski katastrofi ''«ste ('a,fii in Solčavo popolnoma razdrte i" Razvil, se je polemika v časopisju. Ker * PfwUzaci.ia Kmetske stranke v Ljubnem kiostj dr. V. Kukovca sklenila v tem i'6a-i ha . ... wrr,... praznik umestno
pretekli Jožefov ,
L	0 kateri je pisal jk> tem maribor
.^StM odgovoril je »Slovenec', da bodo .* Ki. Ta y*?bor že sam vedel, kaj mu je sto-ier 0rm! g0v°r je razumljiv ni pa umesten, a*' ie Pfitve iz nobene strani javni urad, ^^ivQp.?Wastni odbor, po principih najpri W demokracije ne sme tako surovi Naria Če pa baje »Domoljub dodatno po a ‘ sni I1 ^ večme izvoljeni oblastni od-Ch^toor, .ne b<x,° upoštevali opozicijskih 3h, h.v’ je ta prevzetnost h' voda na mlin „ e da Prekmurje in Medjiniurje u Magreb.
pomagala marsikateremu siromašnemu Jugoslovanu v Parizu.
—• .Število učencev na tržaških mestnih šolali. V zadnjem letu pred vojno je obiskovalo tržaške mestne šole vsega skupaj 20.897 otrok, in sicer slovenske 4187, italijanske pa 16.710. Danes je število učencev tržaških mestnih šol, kljub temu, da je število prebivalstva naraslo na 250.000, manjše kot v zadnjem letu pred vojno, znaša namreč samo 20.339.
— Novi podeštati. V zadnjih dneh je bilo imenovanih več podeštatov v Goriški in Puljski pokrajini za nekatere občine z več nego 3000 prebivalci. Tako so bili imenovani za Cerkno podpolkovnik Fabio Martorelli, za Idrijo inž. Luigi Caldana, za Tolmin dr. Ma-teo Alarsan. V Istri pa so bili menovani: za Labinj grof Giuseppe Lazzarini, za Buje Lu-ciano Parovel, za Koper Piero de Manzini, za Podgrad didaktični ravnatelj Prelazzi, ki si je že veliko zaslug stekel s preganjanjem domačega prosvetnega društva, za Cres dr. Stefano Nicolo Petris, za Vodnjan notar Pietro Filiputti, za 2minj Rafaele Leo, ta Lušinj Mali Antonio Taraboccliia, za Moto-vun notar Petro Tomasi, za Vršar Giorgio Apollonio, za Buzet Pietro Zetto, za Pazin učitelj Edoardo Mastrocchio, za Vižnjan Gio-vanni Močibob.
— Italijanski konzulat v Zagrebu policijsko zastražen. Zagrebška policija se boji protiitalijanskih demonstracij. Zadnje dni patru-linijo po zagrebških ulicah močnejši oddelki
Cvetko Božič, za inženjerja pri oblastnem mdrotehnienem oddelku v Mariboru pa pripravnik Edvard Fugina. Upokojen je srezki suinar in šuniarski referent pri srezkem poglavarstvu v Kranju Ferdinand Ferjančič.
—Iz veterinarske službe. Za veterinarja pri kranjskem srezkem poglavarstvu s sedežem v Škofji Loki je imenovan tajnik veterinarskega oddelka v poljedelskem ministrstvu Fran Goljar.
— A' imenik zdraviliške zbornice za Slovenijo so vpisani: zasebni zdravnik v Se-čovcu pri Rogaški Slatini dr. Pal'ol Pečnik, zdravnik državnega zdravilišča v 1 opolščici dr. Valentin Varl in zdravnik bolnice v Slo-venjgradcu dr. Makso Pohar.
— Medu. kongres poročevalskih agentur. Dne 23. maja se prične v Varšavi mednarodni kongres poročevalskih agentur. Kot P?ra‘ čajo se bodo udeležili kongresa zastopniki 39 največjih agentur.
— Smrt velike prijateljice Jugoslovanov. Te dni je umrla v Parizu za gripo gospa Scholler, rojena Gerniaine Rolland, sporoga upravitelja klinike kralja Petra v Parizu. Pokojnica je bila velika prijateljica Jugoslovanov ter je bila znana v krogih jugoslovenske kolonije v Parizu kot velika dobrotnica, ki je
policije. Policijski stražniki so oboroženi puškami. Italijanski konzulat je močno zastražen, dasi ni prišlo doslej do nobenega incidenta.
— Poizkusen samomor iz nenavadnega motiva. -Izvošček Bogdan Radjenovič v Zagrebu je povabil te dni nekega svojega tovariša ▼ gostilno ter plačal par litrov vina. Nenadoma je potegnil iz žepa nož ter si prizadejal ž njim težko poškodbo na desni strani vrata. Gostje so poklicali bližnjega policijskega stražnika, ki je hotel odvesti Radjenoviča na rešilno postajo. Med potjo je hotel Radjenovič stražniku pobegniti in morala sta priti še dva stražnika, da so Radjenoviča obvladali ter odpeljali z vozom na rešilno postajo, odtam pa v bolnico. Na vprašanje, zakaj je hotel izvršiti samomor, je odgovoril Radjenovič: »Nilcari ne mislite, da sem se hotel zaklati vsled bede. Storil sem to zato, da bi mi ne bilo treba več gledati krivice na
svetu.«	...
— Samomor djaka. Te dni je izvršil na progi Valjevo—Zabrežje v Srbiji »vojnik dja-čke čete« Kajiča Mamuzič iz Subotice samomor. Mamuzič se je zakril z rokami oči ter se vrgel pod neki v najhujšem diru nahajajoči se vlak na tračnice. Vlak je samomorilca .raztrgal na kose. Vzrok samomora še ni ugotovljen. Govore pa, da se je pečal Mamuzič s. komunistično propagando ter je šel v prostovoljno smrt iz strahu pred kaznijo.
— Umobolni skočil skozi okno. Te dni so privedli v umobolnico v Stenjevcu nekega mladeniča, katerega se je lotila, ko se je zavedel, kje se nahaja, težka melanholija. V neopaženem trenutku je skočil skozi okno ter obležal s težkimi poškodbami na dvorišču. Podrobnosti niso znane, ker uprava umobolnice poročevalcem listov doslej še ni dala nobenih informacij.
— Uboj v umobolnici v Stenjevcu. Te dni sta se sprla v umobolnici v Stenjevcu pri Zagrebu dva pocienta. Nenadoma je hitel eden od njiju v podstrešje, od koder se je vrnil « sekiro v roki, navalil na svojega nasprotnika ter ga s par krepkimi udarci po glavi na mestu ubil, še predno so mogli strežniki intervenirati. Uprava umobolnice javnosti doslej še ni dala nobenih podrobnih informacij.
— Junaški čin mladega delavca. Te dni je skočila v Osijeku na nekem posebno nevarnem kraju v bližini mestne električne centrale mlada, meščansko oblečena žena v Dravo. Mladi uslužbenec električne centrale Ljubo Pištanec je to opazil, skočil za samomorilko v valove ter jo potegnil na najbolj nevarnem kraju iz vrtincev. Na policiji je žena izjavila, da je živela že več let v divjem zakonu z elektromonterjem centrale, Lazom Boškovičem, s katerim je imela tudi dva otroka. Sedaj jo je Boškovič sjiodil od sebe. fz obupa in bede si je hotela končati življenje. Policija je Boškoviča zaslišala. Mož je izjavil, da vzame ženo zopet k sebi ter jo je odpeljal v resnici tudi takoj s seboj domov. Junaškemu mladeniču rešitelju je priredilo prebivalstvo živahne ovacije.
Silni viharji v Canalu La Manclie. Ob francoski obali Canalu La Manche besne to dni orkanu podobni viharji, številne ladje so se morale zateči v pristanišča. Brzojavne in telefonske zveze med Anglijo in Francijo so pretrgane.
— Slabo vreme na španskem. Skoraj po vsej Španiji imajo že več dni slabo vreme. V severnih pokrajinah je pritisnil občuten mraz. V Montceny-u, v katalonskih Pirenejih so čutili več lahkih potresnih sunkov.
— Nesreče vslcil lavine v Italiji. »Rimska Tribuna« poroča: Neki in contumaciani na 3 in pol leta ječe obsojeni trgovec je hotel pobegniti preko gorskega prelaza ob italijansko francoski meji v Francijo. Utrgala se je laviua, ki je zasula njega in njegova dva spremljevalca. — V gornji Italiji je pokopala lavina 4 delavce, od katerih so izkopali dva mrtva, dočini sta ostala dva smrtno nevarno poškodovana.
— Roparski napad na mošejo med božjo službo. Iz Sofije poročajo: V selu Isanlar-ju se je pripetil te dni drzen roparski napad. Pet glav broječa roparska tolpa je udrla v mošejo ter prisilila »z revolverji v rokah« pri molitvi zbrane vernike, da so ji izročili ves denar in dragocenosti. Več vernikov, ki so sc hoteli roparjem zoperstaviti, je bilo ranjenih. Orožniki poizvedujejo doslej za drznimi roparji brez uspeha.
— Nenavadna najdba v sodnem poslopju.
Ob priliki renoviranja sodnega poslopja v Vel. Kikindi so našli delavci v neki greznici že skoraj popolnoma segnito človeško glavo. Konjač, ki mu je bilo poverjeno očiščenje stranišč in greznic je prijavil stvar policiji. Policija je poslala na lice mesta komisijo, ki je ugotovila, da gre za žensko glavo, ki je morala ležati v greznici 8 do 10 let. Kljub intenzivnemu iskanju Ostalih delov trupla doslej niso mogli najti. Domneva se, da gre za zločin, ki so ga utegnili izvršita pred 8 do 10 leti zamorci, vojaki francoskih kolonijalnih čet, ki so bile takrat nastanjene v omenjenem poslopju. Uvedena je preiskava. Policija sestavlja spisek vseh oseb, ki so svoječasno neznanokam izginile.
— Zopet bajka o ritualnem umoru. Pri varšavski policiji se je zglasila te dni neka ženska s svojo hčerko ter prijavila, da je deklico neki 70-letni židovski trgovec posilil. Razven tega je izjavila, da je uporabil Žid kri njene hčerke v ritualne namene. Ko se je vest o prijavi razširila po mestu, se je zbrala pred hišo židovskega trgovca velika množica ljudi, ki so hoteli Žida linčati, vendar pa se je pripeljal pravočasno v treh automo-bilih večji policijski oddelek, ki je razburjeno množico razgnal. Žid, ki so ga zaprli, taji vsakršno krivdo.
— Oče, ki je pustil umreti svoje otroke od gladu. Mrliški oglednik v Stettinu je z začudenjem ugotovil, da je umrl tamkajš. zidarju WurerjiU tekom treh let že tretji otrok ter da je bilo truplo vsakega otroka tako skujšano, da ga je bila sama kost in koža. Opozoril je na to pristojno oblast. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je pustil zidar, ki je tudi svojo ženo često surovo pretepal, svoje otroke dobesedno usmrtiti od gladu.
Ljubezenska drama francoske aristokratinje. Na severnem kolodvoru v Parizu se je odigrala te dni krvava ljubezenska drama. Grofica Alina Bejauze je oddala na svojega nezvestega ljubimca Raimonda de Traforda strel z revolverja, nakar je obrnila orožje proti sebi ter si pognala kroglo v prsi. Oba sta težko ranjena.
— Restaurant, ki je prišel v konkurz, Se predno je bil otvorjen. V Pragi se je pripetil te dni pač redki slučaj, da je prišlo neko podjetje v konkurz, še predno je pričelo obratovati. 61 upnikov je prijavilo terjatve v skupnem znesku Wt milijona kron zopei Francoza Riffaulta, ki je hotel v centru mesta otvoriti francoski restaurant. Riffault je nakupil, še predno je bila rešena njegova jn-ošnja za koncesijo, opravo za lokal ter angažiral ravnatelja, ostali personal in razne artiste za več mesecev. Njegova prošnja za koncesijo je bila odbita in podjetje je prišlo v konkurz še pred otvoritvijo.
— Motorna ladja, ki jo vodi samo en mož. Iz Newyorka poročajo: Neka ameriška petrolejska družba je naročila v Glyde-u (škotska) motorno ladjo za prevoz petroleja, ki jo bo, dasi bo imela 12.500 ton kapacitete, lahko vodil en sam mož.
— Policija ga je rešila iz rok razjarjenih upnikov. V Berlinu je bil aretiran te dni bivši bančni uradnik Gerhard Kriebel, ki je osleparil več trgovcev za preko 50.000 mark ter denar porabil zase. Ko so prišli nekateri upniki na to, da so osleparjeni, so udrli v Krieblovo stanovanje ter se lotili sleparja dejansko. Njegova žena, ki ni o sleparijah svojega moža ničesar vedela, je poklicala policijo, ki je rešila Kriebela v najbolj kritičnem trenutku iz rok razjarjenih upnikov ter ga odgnala v zapor.
—Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane in prijatelje na predavanje, lci ga priredi v torek dne 29. t. m. ob 20. uri v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Predaval bo g. dr. H. Tuma o »razvoju in pomenu alpinizma«. Predavanje bo kakor je iz naslova razvidno,* jako zanimivo; spremljale ga bodo skioptične slike.
Ljubljana.
1— Razgrnitev stalnega volilnega imenika.
Mestni magistrat razglaša: Stalni imenik za volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano, za volitve v narodno skupščino in za volitve v oblastno in sresko skupščino je od deželnega sodišča potrjen ter od 28. marca t. 1. nadalje pri mestnem magistratu (mestni volilni kataster, Mestni trg št. 2, I. nad., soba št. 21) ob običajnih uradnik urah od 8. do 14. ure stalno razgrnjen vsakomur na vpogled. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah volilni imenik pregleda, prepiše, razglasi ali natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za drugega, naj se popravi v njem, kar misli, da ie treba popraviti. Popravek volilnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevati neposredno ustno ali pismeno ter se morajo vsaki zahtevi popravka priložiti potrebna dokazila. Za dokaze morajo služiti polnoveljavne listine. Po določilih člena 12. navedenega zakona 15 dni po razpisu volitev zahteve po popravkih niso več dopustne. Pri vseh navedenih volitvah bodo smele glasovati le one osebe, ki so vpisane v la stalni volihii imenik.
1— Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se vrši danes dne 29. t. m. točno ob 7. uri zvečer v prostorih Zbornice za trgo: vinoi obrt in industrijo, redni letni občni zbor, na katerega se članstvo uljudno vabi, da se ga udeleži. Načelstvo.
j_ Tatvine. Univ. prof. dr. Kanskemu j 1 neznan tat ukradel iz vestibula pjubljansK i kreditne banke 2000 Din vredno kolo, »nam-
*
Štev. 70.  _____________
k c >Durkopp. — Posestnici in gostilničarki Ani Češnovarjevi je bilo ukradeno več orodja v vrednosti 250 Din. — Neki kmetici je neznan uzmovie odnesel z dvorišča tvrdke Pengov na Karlovški cestii zavoj ženskega manufakturnega blaga, — Trgovcu Josipu Petelincu na Sv. Petra nasipu je nekdo ukradel napisno desko, vredno 100 Din. — V trgovino Leben na Poljanski cesti sla vdrla včeraj dopoldne dva vlomilca in pričela stikali po blagajni, pa so ju pravočasno prepodili.
1— Policijski drobiž. Policija je v sohoto in v nedeljo aretirala sedem oseb in sicer eno radi tatvine, tri radi razgrajanja in tri radi tajne prostitucije. Prijavljenih je več tatvin, štirje slučaji razgrajanja in izgredov ter deset prestopkov cestno policijskega reda.
1— Novost v Ljubljani! Velika novost za Ljubljano bo brezdvoma prireditev, ki jo priredi v nedeljo, dne 3. aprila I. strokovna šola brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani. S prireditvijo bo združen zaključek strokovnega tečaja. Ob tej priliki se priredi veliko nagradno javno friziranje vseh ljubljanskih damskih frizerjev. Vsak tekmovalec napravi na prireditvi dvoje modernih frizur, eno iz ostriženih drugo pa iz umetnih las, takozva-no »plesno frizuro«. Po fniziiranju se vrši prosta zabava s plesom. Za jed in pijačo je bogato preskrbljeno. Pri plesu igra vojaška godba, tako, da pridejo ljubitelji plesa na svoj račun. Prireditev se vrši v veliki dvorani »Narodnega doma«. Pričetek ob 18. uri. Ostalo je razvidno iz plakatov.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Torek, 29. marca: Gledališka predstava gojencev Trgovske akademije. — Izven. Sreda, 30. marca: Zaprto.
Četrtek, 31. marca: »Ugrabljene Sabinke.s — Red C.
Petek, 1. aprila:	Jaz in ti.« — Red E.
Sobota, 2. aprila ob 15. uri popoldne: Predstava pomladka Rdečega Križa I. državne gimnazije.
Nedelja, 3. aprila ob 15. uri popoldne: »Da-nes bomo liči.« Ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Torek, 29. marca: Zaprto (generalka).
Sreda, 30. marca: >Rožicki: »Eros in Psihe.«
Premijera. — Red D.
Četrtek, 31. marca:	Sattner:	»Tajda.«	—
Red A.
Petek, 1. aprila: Zaprto.
Soboto, 2. aprila: Granichstatten: »Orlov«, opereta. — Izven.
Nedelja, 3. aprila ob pol 20. uri zvečer: Granichstatten: »Orlov - opereta. — Izven.
IZ POROČILA SOCIALNO - POLITIČNE UPRAVE MARIBORSKE MESTNE OBČINE ZA LETO 1926.
Leta 1926 je iskalo pri borzi dela v Mariboru dela nič manj ko 20.904 brezposelnih, dočim je ponudilo delo le 13.266 delodajalcev. Uspešnih posredovanj se je moglo izvršiti 3307. Nakaznic onim, ki so šli iskat dela izven Maribora, je bilo izdanih 819 za polovično vožnjo. Število dni onin brezposelnih, ki sploh niso bili prav nič zaposleni, se je ugotovilo skupaj na 574.561.
IV. Stanovanjske zadeve.
•A. S t <i n o ■ a n i s k i ura d.
Mestna občina nima gle le stanovanjskega vprašanja, kolikor |e ureiei o z srž stanovanjskim zakonom v zaščito najemnikov, prav nobenih drugih pravic, ko one, da mora plačevati in vzdrževati iz svojih sredstev ves stanovanjski urad, za katerega so znašali stroški leta 1926 Din 104.436.26. Da pa do-, bimo sliko dela tega stanovanjskega urada, objavljamo tukaj glavne podatke za leto 1926.
Pri stanovanjskem uradu je bilo vloženih od jan. 1925 do jan. 1926 911 prošenj za dodelitev družinskih stanovanj in sicer 357 prošenj državnih in samoupravnih nameščencev, izmed katerih jih je 228 brez družinskih stanovanj, 129 pa iuia nehigijenska ali pre-majtina stanovanja. Izmed ostalih 554 prosilcev jih je 363 brez družinskih stanovanj in 191 pa z nehigijenskimi ali premajhnimi stanovanji. L. 1926 je blo dodeljenih skupno 355 družinskih stanovanj in sicer v mestu Maribor 203, v mestni okolici pa 152. Vloženih odpovednih tožb je bilo ‘232. V smislu čl. 10, točke a, b in c zakona o stanovanjih, je bilo dovoljenih 66 odpovedi. Tožb za določitev najemnine je bilo vloženih 25, prošenj za dodelitev družinskega stanovanja 769, predlogov za dodelitev stanovanja pa je bilo napravljenih 1. 1926 531 in sicer za mesto Maribor 312, za mestno okolico pa 219.
B. Gradnja stanovanj.
_ Najboljše sredstvo za omiljenje in pobija-
nje stanovanjske bede je brezdvomno graditev stanovanjskih hiš. Mestna občina mariborska je 1. 1926 pristopila z vsemi razpoložljivimi močmi in sredstvi k omiljenju stanovanjske bede in sicer s tem, da je pričela z gradbo stanovanjskih hiš. Vsega skupaj je bilo 1. 1926 zgrajenih 5 hiš, ki imajo skupaj 38 stanovanj. Stroški za ta stanovanja so znašali skupaj ca. Din 5,600.000.—. L. 1927 bo mestna občina gadnjo stanovanj še bolj pospešila.
PRAVILNIK O ZAPOSLJEVANJU INVALIDOV.
Minister za socijalno politiko dr. Gosar je podpisal novi pravalnik o zaposljevanju invalidov. Pravilnik je stopil včeraj v veljavo. Odslej je zaposljevanje invalidov obvezno, tako za privatna podjetja kot za državne, oblastne, srezke in občinske urade.
Najpreje se zaposlijo 30 do 40 odstotni invalidi, pozneje pa tudi vsi osiali do 80% nesposobnosti. Invalidi, ki bodo prosili za službo, imajo vlagati prošnje preko oblastnih invalidnih udruženj na velika županstva. Veliki župan ima predložiti prošnjo ministrstvu za socialno politiko, ki o njej odloči. Odslej se imajo vsa izpraznjena mesta v državni službi izpopolnjevati v prvi vrsti z invalidi. Pravilnik se nanaša na vse invalide, ki so priznani za take po invalidskem zakonu iz leta 1925.
Šport.
Pofesijonalne rokoborbe za svetovno prvenstvo na Dunaju. Deseti dan: v lahki teži premaga Latiš Griinberg Dunajčana Wal-cherja v 6:58 z bočnim potegom, Čeh Mina vrže Ogra Weisza z mlinom, v boju Italijana Ecuadore proti Ogru Barothyju pa si zlomi prvi nogo v členku, nakar ga takoj odneso v bolnico. — V težki teži vrže Rus Para-danov Čeha Svvatona v 7:55 z ročnim potegom, dočim ostaneta boja Estonec Jaago proti Nemcu Bahnu in Dunajčan Sleinbach proti Poljaku Gerikofu po 25 min. neod-ločoa. Enajsti dan. V lahki teži porazi Dunajčan Ka\van svojega rojaka Macho\vetza v 5:45 z lučalnim prijemom, Dunajčan Pere-les vrže svojega rojaka Prollerja po 4:12 s premetom iz mostu in Čeh Vondrasek položi Latiša Grtlnberga po 45.78 s premetom.
V	težki teži zmaga Estonec Jaago v 1:10 Čeha Rakušana z ročnim potegom, -Rus Pa-radanov porazi v 4:23 z lučalnim prijemom
Dunajčana Solarja, medtem ko ostane boj med Sibircem Krgisom in Nemcem Schwar-zem neodločen.
BORZE.
Ljubljana, 28. marca. (Prve številke povpraševanje, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: invest. p os. 86—87, Vojna škoda 344—346, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska pos. 195—197, Ljublj. kreditna 150—0, MerkaoUl: na 99—100, Praštediona 850—0, Kredi® zavod 160—170, Strojne 85—0, Trbovlje 0 410, Vevče 120—0, Stavbna 55-65, Sesw 104—0, — Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke mlačna. ZakljM®® vagoni lesa in 1 vagon deželnih
Zagreb, 28. marca. Devize: Dunaj M 800.6-803.6, Berlin izpl. 1352.4-1355.4, *»• lija izpl. 259.31—261.39, London izpl. 27 . ”7 277, >Newyork ček 56.75—50.95, Pariz up-223—225, Praga izpl. 168.3—169.1, Solil® 40.9—41.4, Švica izpl. 1094—1097.	..
C urili, 28. marca. Beograd 9.125, Beri1® 123.375, Newyork 519.875, London 25.2487°* Pariz 20.3625, Milan 23.90, Praga 15.40, Bjj' dimpešta 90.70, Bukarešta 3.52, Sofija M®' Varšava 58, Dunaj 73.1125.
To In ono.
Nekrologi ruskemu književnik«^’
ni umrl. V Pragi živi stari ruski Vasilije Ivanič Nemirovič Dančenko. U čenko je bil dolga lela dopisnik raznih r.. skih listov ter je napisal mogoče največ Ml ževnih del od vseh ruskih literatov. Z njem času je začel izdajati svoje menK>a :
V	zvezi s tem je potoval na Balkan, d* . obiskal vse kraje, kjer se je udeležil Pr 50 leti bojev za osvobojenje balkanskih rodov. V četrtek pa so prinesli sofijski h® ■ nenadoma vest da je Dančenko umrl. Rus»>’ bolgarski in praški listi so mu posvetili d01' ge nekrologe. Medtem pa vest o njegovi smrti ne ustreza resnici. Dančenko je čil in prečita] z velikim zanimanjem vse njemu posvečene nekrologe.
Najdba okostja dinozavrija v centra*. Aziji. Pri gradbi železnice Semirečensku \ ska centralna Azija, vzhodno od Turkesta . v bližini mongolske meje) so našli te ... okostje velikanskega fosilnega dinozavri ki je živel po mnenju strokovnjakov PJ 3 milijoni let. Doslej so našli samo se okostje tega reptila velikana in sicer v verni Ameriki.
Frederic Boulet:
Zianost ne pozna zaprek.
Halpherson, znani profesor eksperimentalne fiziologije je slonel, visok in širok, z rokami v hlačnih žepih, ob kaminu svoje delavnice in sklanjal svojo mogočno glavo z gladko obritim obrazom in kratko ostriženimi in že malo sivimi lasmi k svojima poslušalcema anatonu Jeffriesu in biologu Moffa-tu in jim zrl ostro v oči.
»Dovolil sem si« je dejal s svojim prev-darnim glasom, naglašajoč vsako besedo, »povabiti vaju semkaj radi riskantnega in senzacionelnega eksperimenta, kajti nobenega interesa nimam, da bi ga napravil sam. Malenkostni ljudi bi se ustrašili pred drznostjo tega poskusa, toda njegovi rezultati bodo za vse človeštvo tako pomembni, da bodo morali umolkniti vsi predsodki . . . Pojdimo torej v moj laboratorij!«
Električne žarnice so s svojo belo'svetlobo razsvetljevale prostorni, skrbno zaklenjeni laboratorij. Oba učenjaka opazita v čudnem, toda dobro znanem znanstvenem okvirju, kopalno banjo, za katero si nista mogla raz- j
jasniti, zakaj je tu in ki so jo ravno napolnili z vročo vodo, kajti kadilo se je še iz nje. Poleg banje je sedel na pručici mož, oblečen le v srajco in v platnene hlače. Mož je bil mrtvaško bled in se je tresel po vsem telesu, noge in roke pa je imel uklenjene v tenke verige. Poleg njega, je stal herkuličen zamorec, Halphersonov privatni sluga, ki je oči-vidno stražil moža.
»Gospoda«, pravi Halpherson k svojima spremljevalcema, »mož, ki ga vidite tu, fne je včeraj napadel na cesti in me hotel umoriti in oropati. Posrečilo pa se mu je le to. (Halpherson odpne svojo suknjo in srajco in pokaže globoko brazgotino na levi strani prs.) Toda z udarcem v brado sem ga mogel »omotitic, kakor pravijo boksarji, vse to se je zgodilo skoro tik pred mojimi vratmi, tako, da sem ga z lahkoto s pomočjo svojega sluge prenesel v svoje stanovanje. Ko se je zavedel, sem ga prisilil, da je govoril. Ime mu je Watson in je znani, že na smrt obsojeni morilec, ki se mu je dosedaj posrečilo, da je vedno pobegnil pred vsemi zasledovanji. Moja državljanska dolžnost je bila, da ga izročim sodišču, to je, da ga spravim na električni stol — — —.
Njegove besede so padale težko kot kladivo v tesnobno tišino. Uklenjeni možakar se je pričel tresti. Halpherson pa je nadaljeval:
Toda imam drug načrt. Saj veste za korake, ki sem jih napravil, da dosežem, da se nam prepuste na smrt obsojeni zločinci v resne eksperimentalne svrhe. Stari predsodki pa so bili tej zahtevi vedno tako zelo nasprotni, da si bili moji predlogi tako zelo napačno pojmovani, da je prišel vsled tega moj značaj in tudi vse moje delo v nepojmljivo slabo luč. Ker pa mi je dal srečen naključek tega Watsona v roke, sem mu predlagal to-le: Ne izročim ga policiji, odpustim mu atentat na moje življenje ter mu omogočim, da odide v katerikoli deželo in mu dam še 10.000 dolarjev, da si potem lahko kje drugje ustvari novo življenje, toda vse le pod pogojem, da se podvrže eksperimentu, ki bi se mogel sicer smrtno končati.
Gre za sledeče: Odkril sem namreč serum, o katerem vsaj mislim, da more popolnoma nadomestiti človeško kri, iznašel sem lako-rekoč umetno kri, o kateri, upam vsaj, da ima iste ali še dragocenejše lastnosti kot naravna kri. Pravim pa, da le upam, kajli
popolnoma gotov si bom lega šele P° 8 kem popolnoma posrečenem poskusu iD rI1^ no sedaj hočem napraviti ta poskus 2 _ ^a. nom. Odprl mu bom v kopelji arterije 1,1 koj, ko bo izkrvavel in bo več minut »mr1 ’ mu bom vbrizgnil svoj serum, ki bo na mestil kri in bo vse organe na novo ož.vil-če je moja iznajdba točna, kar upam, p° tem bo mogoče \Vatsou zopet oživel. Pr*' vim: »mogoče« in prosim vaju, da si to *>' pomnita. Kakor pri vsakem prvem poskusu« je možnost, da poskus ne uspe, zelo ^ je pa tudi možnost, da poskus uspe, prepričan sem o sigurnosti svoje i zn ajdo®’ to je vse, kar vama morem Poveda^,JL„ eno pa sem dal temu možu, ki je po itak že zapadel smrti, možnost, da
^91
\>X&
svojo srečo in vstane po sladki smrti bolečin zopet k novemu življenju. Wa 8 ve, zakaj gre in vama bo to sam pritrdil-Uklenjeni mož s težavo pogoltne slm° pravi skoraj brez glasu:
»Da, vem zakaj gre- Pristal sem na to!«
Nihče ne reče več besede.
(Dalje.)
imillllllllllUIIIIIIIIUUIIIUIIIIIIIIIIIUlUlllllllllli. Muholovke
J
tovarna vinskega kisa, d. z 0. z., Ljubljana,
II1 iuuuuk	nudi
najtlnejšl In najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa.
39. ZAHTEVAJTE ponudbo I '•c
Tehnično In hlglJcnlCno najmoder-neje urejena klsarna v Jugo*l«vWI*
Mmumi uubljua, BuMddta ommia M- tm. U- ■■■«■* "»In
lUlllllIIIKK--------------------------------------------------   Mi
CAHINSKO POSREDNIŠKI IN SPEOI- = CIJSKI BURKAH	-
Nalbolišl Šivalni stroj in kolo
fo «d!r<o I«
najmanjše, srednje in naj-večje vrste, v to svrho spadajoče surovine in lep-
ljevine nudi in izvršuje po najnižjih cenah in najugodnejšimi plačilnimi pogoji in takoj Chemische Fabrik AylsdorI Inh. R. Munkner. Zeitz - Aylsdorf. (Deutschland)
MALI OGLA^J;
Za vsako beaedo »e P***\
50 par. Za dsfeelo p* Dla 1.—.
,,GR0M“
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. |
Rutov brao]avkam: ,OBOM*.	Telefon	Int.	It	«-*.	|
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Bakek. |
Obavlja m t to stroko spadajoč« pošlo najhitreje I« pod ks* s lanmimt pogoji.
Easlopnlkl druibe spolnili voi S. O. N. ta ekspresne po SUJlce.
Oora, obrt ln lndu»Wl* t TMh opramah.
plstllni stroj OUBI1D
VsBstnaiaraiMtJ«
Manin u
Josip Peteline Ljubljana
7 J S K A R N A
MERKUR
L) U B L) ANA
SIMON GRB OORČ1 ČE V A Ui
V
se priporoča
L
2« naročila o tiskarsko stroko spadajočih det
Proda se ceno
kompletni nemško - angleški slovar in nekaj angleških knjig. Naslov pove uprava lista.
Premog - 6eto|J
W«!lSTS 1/11. - *«»•*• *
—— ------- —
Gospod
kateri je ab9olviral trf šolo in ima 1 loto niške prakse iš5® be. Gre tudi nekaj ■£
8eCdhe
pod ^Natančen«. ^ |
Zastonj -
spalno sob®
novo kompletno dobite tomboli »Dom ubogih* ^ velikonočni pondeljek-Srečke v trafikah ali,, družni pisarni >Mojtfp. Maribor, koroška
Simon
Klimane*’
LJUBLJANA, , Šelenburgova ulie*
izdeluje obleke M &
de po najnovejsi	^
in zmernih ceman.	/-gg
logi ima vedao “ 'ukBo-češko in angle«*« _
ledajatelj: Alskssndsr 2sk»sikar. - Uro,uje: Vladimir Svstek. - Za tiskamo >Meifam odgovarja: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.