Številki II.
Trst, v petok II. januvarja 1907.
Tecai XXXII
Izhaja vtatl 4an TBttfe
2 i; t is jraiiil: od 5. tu. os poseiisitkld od 9. in Hitra!.
r-it-r*- 5?	8c prodaj«;'« po 3 av8 (6 Ftonr.iri
ncci : ir hakrrnah v Tr tu okolic:. Ljubljani. Gr-riri. '■.r - . St. Pet. u, Bežari. Nabreiiiii. Hr. Luciji, Tclnii:iu.
AjdovSČIni. Postojni. Dornbcr^u. Solkanu * ? oy»a?cT sf- računajo po vTHith (Sirote 73 mm, visoke 2l rcail; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ;
ofimruace. zaiivaie. poslanice, oglase- denarnih aavoaov oc 60 siot Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrpta K Mali ogirsi po 3 st. Seseda, naimani rn p« .4» -tet. — Oglase rpreirte?« Tnaeratni c«ideJek upravt
K mo
I."' 't - V

Slssilo političnega društva „Edinost' 23 Primorsko
v	vt''
Seočaina
in	'Jt K. p.»j ieia 12 K. 3 lesece 6 K. —
naru^oe	don-jsiane earočn-ue ne uprava ne ozira
Vii dopHi aa* *e ■ .aj«. .!•• ;r. .i "tvj lista. Nefrankova-
pisma ar ne gprejcTaajo in rokopisi »e ne Tračnjo. Naročnino. o^Iasr* io -pb'r.iiiriini- ;e pošiljati na upravo u
UREDNIŠTVO, ul, Otorgio Guiattl 18. (Narodni Izdajatelj in odgovorni uredniL- ŠTEFAN OOUINA. Laat.J Vonsorcij listi .»Edinost'4. — Natisnila tiskarna konsorcij lista ..Edinost' v Trst;., r.'ics Giorgio Galntti 6t. 18.
Poitao-hraailBiSal ra'-.;n št. 841.6^2.
■■	TEI^ro* itov. 1167. ■■ "■■
= »Mesečna priloga: M SLOVENSKI TEHNIK
BRZOJfiUNE UESTi.
Avstrijska poslanska zbornica
DUNA.r 10. Na današnji seji je minister - - deželno hrambo predložil zakonski nacrt
•	lede pokojnin vojaških vdov in sirot. Po •re čitanju došiih vlog je zbornica nadaljevala razpravo o nujnem predlogu po^l. Gessmanna, •ii, .-»e takoj prične razprava o predlogi nu-■trrus clausus in volilne dolžnosti.
Nujni predlog posl. Gessmanna je bil %>prejct, nakar je zbornica razpravi:aia o •rcdlogu glede numerus clausus, ki je bil k«nečno v vseli čitanjih v sprejet z dvotretjinsko večino.
Nato je zbornica priznala nujnost tudi predlogi o volilni svobodi ter sklenila preiti
•	tej predlogi v specijalno debato, nakar je mila st a zaključena. Prihodnja soju jutri.
Ogrska drsalna zbornica.
I »UDIM PEŠTA 10. Ministerski predsed-. ,k je izročil cesarjevo zahvalo za čestitko /tirnice povodom novega leta. Honvedski i.inister .Tekelialussv jo vložil predlogo glede določitve in odobritve rekrutnega kontingenta za leto 1907, V predlogi se zahteva isti re-krutni kontingent kakor leta 1U06. Nato se e vršila razprava o imunitetnih stvareh, ki bile na predlog imunitetnega odseka rešene. Pri razpravi imunitetne stvari BanftVja in tovarišev, ki so svoječasno prijavili kršenje njihove imunitete, češ, da so bili radi dogodkov v seji dne 13. novembra, povabljeni na
•	•tičijo ter tamkaj zaslišani, je priporočal •o roče vale c Kules\, naj se vsprejmo predlog •dseha. Isti je konštatoval, da se krši imuniteta teh obtožencev ter predlaga, naj se •ivšega pravosodnega ministra Plosza stavi f » btožbo. Pravosodnemu ministru naj se = naloži, da uvede kazensko postopanje •roti tedanjemu kronskemu pravdniku dr.u Szekeiy-ju, tedanjemu višemu državnemu pravd-
ik* Pongraczu. tedanjemu namestniku višega •bravnega pravduika Begusa, bivšemu višemu :i, stn -iiiii glavarju Rudnay-u in bivšemu mest-emu glavarju Ivanu Tothu.
Pu>l. C^izmaczia (neodvisna stranka) je /javil. iia ni danes meritorno razpravljati te •tvari (Banity in tov.), t'leni \lade niso bili > v o ječ as no pozvani na sejo imunitetnega od-ka in se torej tudi niso te seje udeležili, ftevornik predlaga torej, naj se vsa stvar vrne odseka Z naroeiloin. da se pozove mi-•iatre na sejo ter da se potem zopet o stvari »joioea zbornici. Po daljši debati, katere se e udeležil tudi minister za pravosodje, je bil •k nraj soglasno odobren predlog poslanca Osizmaczia.
Nato je zbornica nadaljevala razpravo o računu ministerstva za uk in bog o čast je. Pfi-1. Henez (ljudska stranka) je hudo napade; več proiesorjev ter je potem zagovarjal itar.ovitev tretjega vseučilišča v Košicah. R'kel je, da je budimpeštansko vseučilišče •renapolnjeno in omenil je tudi okolnost, da e 32°/o slušateljev budimpeštanskega vseuči-išra Ž dov. To je narodna nevarnost, kajti Ž:dje s^ polaščajo vseh produktivnih karijer. ;t on. k zahteval, naj se na bu liuipeštan-ski m vs učilišču uvede numerus clausus (smeh) ••r je i -tro kritikoval tudi odnošaje na gimnazija j. izlasti na privatnih gimnazijah. Prihodnja se;a jutri.
80 letnica nadvojvoda Rajnerja
DUNA-T 10. Jutri obhaja najstareji člen : ib-buižl.j-Iotarinške hi<e nadvojvoda Rajner «.-•(. mdesetletnico svojega rojstva.
Meatna volitve v Poznanju.
POZNANJ 1". Na danes končanih voli-t vitli za mestno zastopstvo je bilo izvoljenih •3 Nemcev in 7 Poljakov. Nemci bodo v iiovem zastopstvu imeli štiri člene več. nego so jih imeli v razpuščenem zastopstvu.
V O D L 1 ^ T K K.
Stoletnica mu sMee ustaiika ^
1BU4 —1904
Dahije so i/.vedeli za te načrte. In da bi ustajo udušili v ka!:. o se odločili pogu-:-;♦! T se le količkaj odlične Srbe. (na njihova juesta pa postaviti nove kneze in starešiue) ter držati jih v Belemgradu tako dolgo, do-»ier jim rraja*4 (domače, ski>ro brezpravno •rhbko prebivalstvo) ne izroči vsega orožja sv«jega.
Prva žrtev je bil že omenjeni Aleksa V aadovir. l.ii jt t j najodločneji srbski rodo-j;ab, ki je im-1 zveze z Avstrijo, kjer je prej kakor častnik in od kjer je za slučaj . tajc pričakoval tudi pomoči za srbsko stvar. No, dahije so zalotili neko njegovo pismo r.strijskemu majorju Mitezeru, v katerem je Neaadović omenjal gori rečene nade, pak je
Novi avciro ogrski poslanik v Fctrogradu
PETEOGEAD 10. Jutri ob 2. in pol uri popoludne vsprejn.e car v slovesni avdi-jenei novega poslanika grofa Berchtholda, ki mu izroči svoje poverilno pismo. Vsled treskavih plinov 11 delavcev ranjenih.
MARŠI LJA 10. V premogovniku v Gar-daiuie je bilo vsled treskavih plinov težko ranjenih 11 delavcev.
f Hanoveranska kraljica Marija
BEROLIN 10. Jutranji listi poročajo iz Hanoverja, da je bila povodom smrti kraljice Marije odpovedana na ukaz cesarja Viljema včerajšnja predstava v kraljevem gledališču.
Kongres Afrikanistov v Madridu.
MADRID 10. Danes je bil otvorjen kongres afrikanistov. Bilo je govorov, v katerih se je poživljalo vlado, naj v Maroku in Gvineji bolje ščiti špansko industrijo in špansko trgovino.
Maroko.
TANGER 10. (Agence Ha vas) Mehala je zapustila Guaret ter se utaborila v Zinatu. Raisuli.
LONDON 10. j.Dailv MaiP poroča iz Tangerja : Raisuli se nahaja sedaj pri Ama-rasih, nekemu sosednemu plemenu Rifkabilih, kjer skuša pomnožiti svoje možtvo, da napade Tanger. Angležkega poštnega kurirja, ki je dne 4. t. m. odšel v Fez, so Raisulijevi ljudje dne 5. t. in. napadli pri Arzili, ga zlostavljali ter ga držali ujetega tri dui. Njegova pisma so bila uničena. Ves poštni promet v notranjih krajih dežele je popolnoma onemogočen.
Španski delegati za hažl'o konferenco.
MADRID 10. Kralj je podpisal dekret, v katerem so imenovani štirje delegati za hažko konferenco.
Uradni demanti srbske vlade.
BKLIGRAD 1<>. Poročila budimpeštanskih listov, češ, da so v Sofiji damonstrantje obmetavali srbsko poslaniško zgradbo s kamenjem, sneli srbsko zastavo s poslopja ter jo zažgali, so brez vsake dejanske podlage.
Potres na Norveškem.
KRISTIJ ANI J A 10. Danes ob 1. uri in pol po noči je bilo čuti dva precej močna potresna sunka, ki ju je spremljalo gromu podobno bobnenje.
KRISTIJANU A 10. Iz mest ob obeh -traneh Kristijanskega Fjorda prihajajo poročila. da je bilo ob 1. uri iu pol po noči čuti močne potresne sunke.
Pripravljajo se novi atentati
BEROLIN 10. rKreuz-Zeitung" poroča iz Petrograda. da so konceni decembra imeli ruski teroristi v Lucerni (Švica) shod. na katerem so sklenili izvršiti preti 19. februvar-jem več atentatov na najbolj obso\ražene osebe ruske vlade.
Nov generalni nadzornik nemške armad?.
BEROLIN 10. Princ Friderik Leopold je imenovan generalnim nadzornikom prvega armndnega nadzorništva s sedežem v Berolinu.
Rusija.
Izkaz ruskih državnih blagajn
PETROGRAI) 10. Izkaz državnih blagajn od 1. oktobra 1906. pokazuje: rednih dohodkov 1,613.200 tisoč rubljev, izrednih dohodkov 913.200 tisoč rubljev, rednih izdatkov 1.476.000 tisoč rubljev in izrednih stroškov 626.300 tisoč rubljev.
Atentat na orožniškega načelnika Pat ko v a
LODZ 10. Danes predpoludne je bil v Andrejevi ulici ustreljen načelnik orožništva,
sedaj prišel v Valjevo s tem pismom Mehined-aga-Fačie, da Nenadoviea kaznuje. Pred narodom. zbranim na morišču, je bilo to pismo prečitano, a Nenadović je bil usinrtjen radi sv. jega dopisovanja z Nemci. Istega dne 23. januvarija 1*04 je poginil skupno žnjim še drugi vplivni knez Ilija Birčanin.
Skuro je prišla vrsta tudi na Karagjor-gja. Ta ni bil knez, ali dahije so se ga bali, ker je imel vojniško prakso, a poleg tega odločno voljo. Ko so se ljudje, ki so jih poslali dahije, da primejo Karagjorgja, približali k njegovemu bivališču Topoli in obkrožili u;e-govo hišo, zahtevaje, naj pride ven. jim je odgovoril Karagjorgje, da stori to. ako pri sežejo, da ga potem puste. Oni so prisegli, ah Turki, zazrši ga. kako prihaja s puško in drema pištolama, so navalili nanj s sabljami. Ali Karagjorgje je dvojico njih ubil ter zbe žal v šumo, kjer je našel hi ram baš o Stanoja Glavaša in od koder je začel takoj pozivat: narod na us ajo. Z geslom .,boj !" ni bilo torej možno rešiti se iz sultanove oblasti, ampak brauiti svoje življenje in imetje...
polkovnik Pat kov. Vojaki so na to ustrelili, ter ranili nekoliko ljudi. Glavne ulice so bile zaprte.
LODZ 10. (Petrogr. brz. agent.) Morilni napad na načelnika orožništva, Šadska (ne Patkova, kakor je bilo po pomoti sporočeno) v Andrejevi ulici, je izvršilo 10 z revolverji oboroženih mož, ki so istočasno ustrelili na Šadska. Od pet vojakov, ki so spremljali načelnika. sta bila dva težko, trije pa lahko ranjeni.	_
„Indipendente" in borba za pravico svojega jezika.
, V članku rZa spoštovanje našega jezika" odklanja to italijansko glasilo očitanje, ki mu prihaja od nekaterih strani, češ, da preda1 eč seza in da je preoster v borbi za pravi o italijanskega jezika.
Tudi mi s svoje strani pritrjamo „Indi-pendentu", da je odločnost ne le potrebna, ampak naravnost v dolžnost vsakomur, ko treba braniti pravice svojega jezika. Ali vprašanje je tu, kako si kdo predstavlja to pravico in kako daleč da sega ista ? Tu pa moramo že povedati „Indipendentu", da si je o pravici italijanskega jezika v Trstu ustvaril zelo zgrešen in krivičen koncept. „Indipendente" povdarja sicer dokaj odločno, da on se svojo brambo nikakor ne misli omalovaževati družili jezikov ; kar zahteva le, je da mora biti italijanski jezik v Trstu spoštovan bolj nego vsi drugi!
S to zahtevo laškega glasila se ravno začenja — krivica! Vsaj kolikor se dostaje našega slovenskega jezika. Vemo sicer, da „Indipendente" nima v posebno visokih čislih ne avstrijskih državnih zakonov, ne avstrijskih oblasti, ne njih naredeb, ne njih pravqrekov. Ali to- ne spreminja nič na dejstvu, da za sedaj smo še v Avstriji in da dotlej, dokler j smo avstrijski državljani, veljajo avstrijski i državni zakoni in pravoreki za nas in za — j .Indipendenta". Avstrijski zakoni pa pravijo z vso potrebno jasnostjo, da so vsi jeziki jednakopravni na oblastih in v javnem življenju, a pravoreki avstrijskih oblasti so razsodili že opetovano, da je naš jezik v Trstu deželni jezik i s t. o t a k o kakor italijanski. Logična konsek-venca pa je, da našemu jeziku gredo iste pravice, kakor italijanske m u ! Dokler se torej Italijani bore za pravice svojega jezika, se bore res za pravico. Cim pa zahtevajo, da italijanski deželni jezik uživa večo pravico, nego naš slovenski, potem se ne bore več za pravico, ampak za krivico ! Italijani imajo pravico zahtevati, da oblasti spoštujejo njihov jezik, nimajo pa pravice zahtevati, da ga morajo spoštovati bolj, nego naš slovenski jezik.
Med zadnjo razpravo v tržaškem mestnem svetu je izrekel vodja večine dr. Venezian jako animozno besedo. V odgovoru na izra-janje dr. Rvbara (o vprašanju preosnove zemljiške knjige) je menil dr. Venezian, d^ dobro ve. da više oblasti dado prav dr.u Rybaru, aH nikdo da ne more zahtevati od Italijanov, da bi sami pomagali plesti šibo. ki jih tepe. To se pravi : dr. Venezian priznava, da je imel dr. Rvbar prav in da so zahteve Slovencev v jezikovnem pogledu utemeljene v zakonu, ali Italijani ne morejo priznati teh pravic, ker .... nočejo, ker to prihaja v navskrižje z njihovim narodnim, ali še resničneje rečeno: strankarskim egoizmom !
To stališče Italijanov je toliko jasno, kolikor brutalno, in skoro bi rekli tudi — brezvestno. More biti pač tudi takih političnih situvacij — in ravno naša Avstrija ni revna na njih — ko se dobro vspeva s tako politiko
krivičnega nasilja, ciničnega odrekanja prav c drugih, pa nai bodo te pravice Še tak»> jasne. Pa še kako bujno lahko vspeva taka grda politika ob gotovih političnih razmerah iu konstelacijah ! Za to so klasična priča ravn<> abnormalne, kričeče razmere v našem Primorju. V tem pogledu smo ravno mi Hrvat in Slovenci v Primorju nabrali britkih izkušenj, da nam krvavi koža in nas boli notri do mozga in kosti tudi še danes. Kaj dnr:i ga. bi bilo moglo zavesti dr.a Veneziana v toliko smelost, da je javno, in ne da bi bil zardee-1 v obrazu, povzdignil zanikanje pravice in zakona ter b r u t a 1 n «'► nasilje v vodilni princip svoje stranke? Ne da se tajiti dejstva, da se je italijanska gospodovalna stranka ravno vU taki politiki odebelila do hegemonije in absolutnega gospodstva in da fenomenalni n • vspehi dajajo dr.u Venezianu na videz pra\ ieo govoriti tako oblastno in cinično : zakoni iu ' oblasti naj govore, kar hočejo, mi pa se jim ne pokorimo ! — Ali vzlic vsemu temu je naša sodba ta, da je to — dc3peratna politika, ki se postavlja izven zakona, ki n spoštuje pravorekov sodnih oblasti in ki v-svojo ekzistenco spravlja v odvisnost d slučaja političnih konstelacij, ki so nenara n • in ki ravno zato ne morejo ostati trajne. A ko so se izvršile ? Stranki, ki je izključil • nanje uprla svojo ekzistenco, z m a n j k u i e j .> tla pod noga mi !! Ali naj se sklicuje na zakone, ko se je v svoji objestnosti saui-i postavila izven njih ? Ali na pravoreke .»blasti. ki jih nikdar priznavala ni ?
Tudi za desperatno politiko italijan^ic gospodovalne stranke v Trstu pride gotovo trenotek, ko obvisi v zraku na vrvi s\<> ^ lastne knvienosti in trme. Poloni mora priti, ako skoro ne spremeni svojega koncept;; razmerju med lastno in pravico drugih. ..Indipendente" je glasilo te stranke. Povedan* • mu bodi torej na njegeva izvajanja o burni za pravico italijanskega jezika : dokler bo res boril za to pravico, bodo vse nas«- siii-patije na njegovi strani, rim pa si bo usv.-stališče, da pravica italijanskega jezika zahteva krivico ;n zapostavljanje našega je^a. stali mu bomo nasproti kakor neodjcniiivi nasprotniki. In na vspehe tega boja ni (b miti, kajti pravo in zakoni obstojajo dalje in ohranjajo svojo veljavo, tudi če jibjj— verin-i mestnega sveta tržaškega ne pripoznava ! !
V očigled prihodnjim državno-zborskim volitvam.
Iz Inomosta poročajo, da je kompromisni dogovor med krščanskimi socijalci in :.on>< -vativci na Tirolskem perfekten. Vsled ' a kompromisa se konservativci nadejajo, da pridobe jednega inomoških mandatov. kon*\-vativci in krščanski sacijalci zahtevajo tudi. da se deželnemu zboru tirolskemu, cim sestane takoj predloži predloge za uveden je volilne dolžnosti.
Iz Lvova pa prihaja vest, da -ed:tnji namestnik grof Potočki odstopi, ker ga ni volja izvesti volitve na podlagi novega \ oiil-nega reda. Razun tega da ne uživa zaupanja konservativcev v vztočni Galiciji. Od družin strani — posebno poslanskih — pa se oj reka tej vesti, češ, da je navstala le v»Ied okolnosti, da je namestnik bolan na inrfuem i.
Slednjič javljajo z Dunaja zanimivo vest da znani prvak nemških staro-konservativre \ dr. Kathrein ne bo več kandidiral v državni zbor. Slovani nimajo razloga, da bi ob/d«. ;i to okolnost. Saj je bil ravno dr. Kathrein ena glavnih gonilnih sil, ki so konservati v narodnih vprašanjih vedno bolj pjti>\ Ii proti nemški levici, tako da je mej nemškimi klerikalci v zadnje čase zavladala ista anim z-nost proti vsaki aspiraciji Slovanov, k k r vlada med nemškimi strankami. Sedaj je
Da v tem času še nikdo ni mislil na popolno osvobojenje Srbije, dokazuje tudi to, da ustaja začetkom 1604 ni prekoračila mej beligraiskega pašalika. V sosednjih pašalikih so Srbi in Turki živeli v miru, pričakovaje pazno, kako se izvrši ta spor med jauičari in rajo. Kaj vse bo iz tega, tega ni slutil nikdo...
Glas o usmrtjenju knezov in o navalu na Karagjorgja se je hitro razširil po šuma-dijskih selili ter je pretresel dušo vsakogar. Okolo Karagjorgja so se začeli hitro zbirati pristaši in jih je bilo že sedmi dan okolo tri sto. Ko se je ustaja tako razvila do organi-zovane vojne, so odločili, da si izberejo vodjo.
Radi te volitve so se starešine ustaških sel zbrali v Orašcu. S prvega so hoteli za vodjo vsemu gibanju v ta čas jako poznanega harambašo Stanoja Glavaša. No, ta je sam odločno odklonil to čast in je pokazal na Karagjorgja kakor najvrednejega kandidata. Okolo 14. februvarija so res jednoglasno izbrali Karagjorgja. VspejemŠi volitev, je za-
hteval Karagjorgje od starešin pokorščino in je opozoril narod, da bo strog.... Dahije s > m;,j tem uvideli, da so šii predaleč.... ter > sklenili poslati k K-iragjorgju Aganlijo. n ;-t i'jubljenejSega med četorico dahije v. da ga prepriča, kako se to. kar je bilo, ne sme več ponoviti, da mu izroči 200 mošnji »kov denarja, in da ga pregovori, da svojo vo>ko razpusti....
Aganlija je šel z 2UO Turki k s-:u U:-puli, kjer je bilo določeno mesto za dogovore. Mejpotoma si je povečal vojsko s tisoč Srbi.... Mej časom pogajanj je počila pu^ka s turške strani. Srbi so mislili, da se stivlja na Karagjorgja, vrgli se nn Turke, p: ti-■■ili jih in ranili Aganlijo.... Ko je izginila v3aka nada, da bi se spor rešil mirnim potom, s • odločili ustaši, da zavzamejo Iiudnik, ^d koder jim je za hrbtom pretil Sali-agj, katerega so radi njegove krutosti imeno ii „rudničkega bika".
(Zvršetek pride.)
Stran IT.
»EDINOST« štev. 11
V Trstu, dne 1J. jannvarja 1907
v kolikor prihajajo v poštev narodna vprašanja — i udi med konservativci narodni čut tako močan, da trže vsako obzirnost do slovanskih političnih i*tomišljenikov. To je dejstvo, ki nam je najbolje potrjajo razna parlamentarna glasovanja. Slovanom pa je v neizogibno dolžnost. da oh določanju svoje taktike jemljejo to dej>tvo v poseben obzir.
Strankarske razmere na Kranjskem.
Ozirom na dopis v Graški „Tagesposti" o strankarskih razmerah na Kranjskem (kateri dopis srno posneli tudi mh pi$e -Slovenski narod" : 3
Kdo ho kandidiral v Ljubljani, to skrbi posebno rTagespost". ki že sedaj grozi, da ho kandid at narodno-napredne stranke imel vojskovati se z Nemci, klerikalci in socijalnim5. demokrati. Graški organ se ozira tudi na „disidente14, ki so zadnji čas vskočili iz napredni- stranke ter se kristalizovali okolo starega Žužka. Posebno važnost pripisuje tem disidentom ter pričakuje da v Ljubljani vse prevržejo. „Tagespost" je mnenja, da se je vsled tega razkola v lastni stranki vdal dr. Tavčar resignaciji, da prej kakor ne ne bo več kandidiral in da bo podpiral kandidaturo svojega prijatelja dra. TriUerja. Iz teh čenčarij gruskega lista je le toliko resnice, da dr. Tavčar ne bo več kandidiral, če bi ga podpiral celo g. Žužek, če bi ne bilo di-sidentov in če ne bi bila uvedena „splošna iii enaka volilna pravica". Kdo ho v Ljubljani kandidat narodno-napredne stranke, o tem še ni o fi c i j e 1 n e g a sklepa, fio-li kandidiran dr. Triller, je gotovo, da ga bo tudi dr. Tavčar z vso vnemo podpiral. In gotovo je t udi, da mu „disidenti" ne bodo mogli kaj izdatno škodovati.
ffov cekrct sy. Stelice o starosiovenskem bogoslužju.
-Piccolo* poroča, da so škofijski ordinarijat. vztočnih jadranskih pokrajin. (Primorska. Hrvatska in Dalmacija) prejeli nov ' dlok rimske kongregacije obredov o staro-slovenskem bogoslu/nem jeziku. Novi dekret, ki je bi! izdan dne 18. decembra 1006, se razglasi v kratkem. Ta dekret bi baje imel definitivno rešiti vprašanje starosloven3kega jezika v omenjenih deželah.
Japonska in £meriks.
Senator Gearin je imel v ponedeljek v \\ ashingtonu govor, ki utegne provzročiti v Japonski vehko nevoljo. Glasom .,Daily Te-legraphu"1 je senator izjavil, da ameriško-japonska pogodba nič ne jamči japonskim • •{rokom, da bi smeli obiskovati javne šole v Združenih državah, ter je zahteval, naj se pogodba z Japonsko spremeni, da se prepreči naseljevanje kalijev. Med drugim je še rekel: Naseljevanje cenili delavskih moči iz .faponske tvori nevarnost za vsako industrijo \ Združenih državah; kar je očividno za one. ki uuiejo položaj in kar ne opravičuje > uno gibanja delavstva proti uničujočemu tekmovanju azijskiii delavcev, ampak tudi nekako povspesuje to gibanje. Ob pacifiški l»ali smatrajo zakua, ki izključuje Kitajce, k; kor najbolji del zakonodaje, ki jo je dobila t;« dežela. Ako bi dovolili množici 5 milijonov japonskih delavcev, da pridejo v Združene države, bi bila to nevarna stvar. Mi se moramo braniti, ali pa dopustiti, da nas v svetovnem tekmovanju potisnejo ob steno. Zolta t bela rasa se nista nikdar pomešali in se nikdar ne moreta pomešati. Jaz ne rečem, da so Japonci nam nasproti inferijorna rasa; oni so drugačni, in ta razlika je tako očitna in tako radikalna, da se oba ta naroda ne m .ieta nikdar pomešati. Ako se dopusti, da m Japonci " vc'ikih \ asah naseljujejo v Z in.ženili državah, tedaj se ustvari s tem drugi T*rr»hJe7<r enake vrste, kakor je vprašanje črr	li težaven položaj da postane
1 tega, vemo vsi Amerikanci.
Ta govor gotovo ne podpre stremljenja ]•!< Isediiika Koosevelta, ki bi hotel da se japonsko vprašanje v Kaliforniji ugodno reši. nai vei utegne dati listom povoda za zahtevo, h Japonci popolnoma izključijo.
Dogodki na Ruskem.
0	atentatu na vojaškega višega prokuratorja
Pavlova.
Iz Petrograda poročajo od 9. t. m. : <« oni sklepa revolucijonarne stranke je «iiuw zjutraj neznana oseba na ulici uročila vw mu vojaškemu prokuratorju Pavlovu smrtno c odbo. Pavlov je bil znan kakor provzroji t. j zakona o vojnih sodiščih. Padi tega si j- nakopal sovraštvo revolucij on a me stranke, ki L_a je sedaj dala usmrtiti.
•Jleneral Kuropatkin pozvan na dvoboj.
Tz Petrograda poročajo : Generali Giip-
1	in-erg. Kaulbar in Sokolov so pozvaK generala Kuropatkina na dvoboj, ker je Kim»-patkin v svoji knjigi o rusko-japonski vojni z"l" ostro kritiziral delovanje omenjenih gen-sralov.
Rusko-japonska pogajanja.
Nekateri londonski listi javljajo, da bodo kmalo dovršena pogajanja med Rusijo in Ja-1 '.n-ko glede ureditve ndnošajev med obema tli/:tvama na skrajnem Vztđku. Za Anglijo je
:e važnosti, da pride do sporazuma med Jv'u ijo in Japonsko. Tudi se je v zadnjem čii-u zboljšal i razmerje med Anglijo in liu-ijo.
Drobne poetične vesti.
Trgovinska pogajanja z Bolgarijo in Romunsko. Kakor poročajo iz Uudimpešte, pozove avstro-ogrski minister
za imanje stvari v kratkem diploinaličnim vspešueje pobijati pogubni vpliv tržaškega ita-potom Bolgarijo in Romunsko, da odpošljeta lijanskega novinstva. Koncem konstatujemo, svoje delegate radi pogajanj za sklep novih, da opažamo od novega leta trgovinskih pogodb. Delegatje se sestanejo na se jo naš list kvantitativno ) Dunaju.	i zboljšal. primerno zvišanje
j Novi zasebni češki srednji} nam je dokazom, da smo se šoli na M o r a v s k e m. Iz Brna javljajo, mami zadeli pravo ter da nam še ni da mislijo Čehi z začetkom prihodnjega šol- i umirati. Ozirom na opazko „Slavenske
sem. t. j. odkar in kvalitativno razprodaje, kar začetimi refor-treba Misli*
V Edinosti od minolega vreči kave, zaznamovanej J11 jo je dne 5. novembra praznem železniškem
a leta ustanoviti v Znojmu privaten gi- i pa, da odbor (pol. društva) ni ničesar iz-mnazij, v Iglavi pa privatno realko.	! javil o govoricah glede slabega stanja lista
Demonstracije v Sofiji. Iz in glede skrčenja v tednik, nam je pripom-Sotije javljajo od 9. t. m.: Pred tukajšnjim ■ niti, da uprvo ni bilo potrebno, da omenjeni srbskim konzulatom je prišlo do demonstracij. | odbor v tem oziru kaj izjavlja, ker se je Demonstrantje so sneli srbsko zastavo ter jo i vsaki pazljiv čitatelj našega lista zažgali. Srbski poslanik je radi tega prote- j ril, da se ta list od novega leta stiral pri bolgarski vladi, ki je obljubila, da! omenjeno, kvantitativno in kvalitativno širi; : preiskavi
Vreča kave.
torka smo pisali o M. P. Št. 1047, ki minolega leta našel
vozu carinski oficijal gospod Peter do Kossi. To pa ne odgovarja resnici ! Gospod d<« Rossi je res službeno preiskal dotični vlak, * pri preiskavi ni našel te vreče kave. To vrečo je našel železničar Anton Možina uro poznejr. ko je namreč imel opravila pri istem vlaku. Takoj ko je našel vrečo, je to naznanil on sam carinskemu oticijalu g. Petru de ro*m. ki je vrečo dal prenesti na finančno ekspo/ -
lahko uve- [ turo v svobodni luki in sestavil zapisnik, sem, kakor katerem je rečeno, da je vrečo našel on
pri
bo krivce kaznovala.	j a v drugo ni imel omenjeni odbor ničesar iz-
Nove španske ladije v T a n- javljati v tem obziru, ker list že leta in leta gerju. Iz Cadiksa javljajo, da so pod po- ni last političnega društva „Edinost'', pač pa veljstvom kontreadmirala Matta odpotovali v J dogovorno le glasilo istega, kar znači z dru-Tanger trije španski križarji.	j gimi besedami, da deluje v smislu načel istega
Voditelj bolgarske agitacije društva, ne da bi bil od istega naravnost v M a c e (1 o n i i i umrl. Iz Sofije javljajo,! urejevan, vsled česar se je včasih dogajalo da se oficijelno potrjuje ve-t o smrti Daniela ter se lahko dogodi še, da pride v list tu in Grueva, veditelja bolgarske agitacije v Ma cedoniji.
Novi perzijski š a h. Iz Teherana poročajo, da je prestolonaslednik Mohamed Ali Mirza proglašen šahom. Kronanje se bo vršilo dne 2. febr. t. 1.
Govorice o odstopu knezo-škofa kardinala P 11 z y n e. Neki poljski list je priobčil govorico, tla se krakovski knezoškof, kardinal Puzvna radi srčne hibe hoče odpovedati svoji škofiji ter se preseliti v Rim. Njegovim naslednikom da bo imenovan knez Adam Sapriha, ki je sedaj v Vatikanu papežev tajni komornik.
Katoliška cerkev na F i 1 i p i n-s k i h otokih. Vlada Združenih držav je nakazala katoliški cerkvi na Filipinah svoto 360.000 dolarjev odškodnino, ki jo je ta poslednja trpela za časa ustaje. Manilski nadškof, ki je bil nedavno v Rimu, je prosil papeža, naj bi se ustanovil poseben Filipinski kolegij v katerem bi se vzgajalo domače svećenstvo. Na povratku v domovino je nadškof obiskal predsednika Roosevelta.
Polkovnik ( ' i č e r i ć. — Dunajska ,.ZeitM javlja, da je dosedanji načelnik generalnega štaba 13 zbora polkovnik Oičerič. od-j poklican iz Zagreba ter da je prideljen v službovanje načelniku generalnega štaba FZM Hotzendorfu. Polkovnik Čičerić je bil za časa rusko-japenske vojne vojaški ataše v ruskem tabor j u ter izda o tem posebno delo.
Zveza „Združenih drža v" z Nem čij o. -Iz New-Vorka poročajo : Senzacijo je vzbudil neki uvodni čiauek lista „Sun", ki priporoča zvezo Združenih držav z Nemčijo kakor protitežje proti angiežko-japonski zvezi. List piše med drugim: Da pride do prave veze. bi zadostovalo, da izjavi nemški cesar, da ne dopušča, da l»i Angležka oziroma Japonska izključila Združene države iz Tihega Oceana. Nemčija bi iz zveze z Združenimi državami dobivala velikih gmotnih koristi.
.Slavenska
temu (kakor nekateri se govori, da je naš list
tam kaka notica ali dopis manjšega, torej ne načelnega pomena, ki moria ni popolnoma v soglasju z menenjem odbora pol. društva, in kar se razlaga ravno iz tu razloženega razmerja. V velikih načelih pa ni nesoglasja mej odborom pol. društva „Edinost" in našim listom. Z eno besedo, naše uredništvo skuša uačelno urejati list po intencijah pol. društva „Edinost" in ako včasih istih ni pogodilo, nosi samo za-se odgovornost za to. Toliko smo smatrali za potrebno, da povemo našim čitateljem, prijateljem in — nasprotnikom, da postane jasno in da bo konec govoricam o našem listu. Sicer smo pa hvaležni „Slavenski Misli'', da nam je dala priliko se svojo blagohotno notico, da vsestransko razbistrimo naše stališče in naš položaj.
Tržaški mestni svet bo imel I. letošnjo javno sejo v torek dne 15. t. m. ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu te seje je 13. točk.
Imenovanje v šolski stroki. Suplent na pripravljavnici za srednje šole v Trstu g. Justin Arhar je imenovan provizoričniin učiteljem in voditeljem pripravi javni ce za srednje šole na Prošeku.
Otvoritev javne telefonske govorilnice na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Trst 11. Dne 1. t. m. otvorila se je na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu „Trst llw (državni kolodvor) javna telefonska govorilnica.
Samomor. 19-letna dninarica Amaliji Varin je stanovala z roditelji v hiši št. 25 v ulici della Pieta. Včeraj v jutro je odšla o ! doma malo pred 7. uro, potem koje — kakor običajno — pozdravila roditelje. Ti niso slutili nič hudega: mislili so, da gre res 11.1 svoje delo. A nesrečnica je nameravala nek;;; druzega, kar je tudi, žal, izvršila. Na dvorišču pred hišo se nahaja vodnjak. Prišedšu na dvorišče se je' Amalija ogledala okrog, d < li jo kdo ne vidi. Ko je bila gotova, da j » ne vidi nihče, je stopila k vodnjaku in skočila vanj. Se le ob 10. uri predpoludne, k j*e šla neka v isti hiši stanujoča ženska zajemat vodo, je ista zapazila, da je vrhu vode v vodnjaku žensko truplo. Niso niti še vedel:, kdo da je utopljena ženska. Pozvali so gasilce, ki so z vrvmi potegnili iz vodnjaka mrtvo truplo, in tedaj so še le spoznali ®a-momorilko. Zdravnik se zdravniške postaj' . ki je bil pozvan tja, je konstatoval smrt m -srečnice, a policija je vzela stvar na zapisnik. Truplo nesrečne samomorilke je bilo puščeuo doma. Trdi se, da je vzrok temu samomoru : nesrečna ljubezen.
V nevarnosti, da se zaduši je bii. včeraj popoludne 52 letna Jera Župane, k: stanuje v neki mali sobici v IV. nadstropju hiše št 9. v ulici sv. Mavricija. Zena je bi: i namreč v svoji sobici zanetila v neki posodi nekoliko ogija; a ker je bila sobica zaprt i je bil plin, razvijajoč se iz gorečega oglja ž< , začel učinkovati na ženo. K sreči je nekdo ! prišel k njej po nekem opravilu. Odprši vrata, je dotičnik takoj \idel, v kakšni ne varnosti da se nahaja ženica, zdravnika se zdravniške postaje, .lero takoj prenesti v bolnišnico.
..Zaljubljene baoeu. Pod i vom smo v „Edinosti14 od minole
Pozval j
ki je d;:
Koncert na čast g. S. Bartel-u.
liko je zanimanje meti našim občinstvom za ta nedeljski koncert, ker na obsežnem razporedu so zastopane krasne skladbe naših bratov Hrvatov. Cehov in Kusov. Pela se bo mej drugimi tudi Nedvedova skladba „Nazaj v planinski raj"1, ter se bo izvajala sč sprem-Ijevanjem orkestra krasna V. Novakova ba-
Ve- ! ročali, kako se je neka Ana B.,
ulici Tiziano št. 1, maščevala nad Cerdon, stanujočo v ulici de Fin, je neki Levi'S., v katerega sta obe, dal prednost tej poslednji in stavil. Ana B. je namreč na lokav vabila Celestino v vežo hiše, kjer stanuje, in jo tam prav pošteno Celestina je pa ves
tem na^lo-srede po-stanujoča v Celestino zato, ker zaljubljeni njo zapo način i/.-Celestina namlatila.
lada „Nesrečna vojna", s katero je preteklo I Celestina je pa ves dogodek prijavila policiji leto „Glasbena Matica" toliko vspela. — Po J ki je Ano B. predčerajš:iji:n pozvala na od koncertu se bo vršii sestanek v „Sokolovi govor radi storjenega. Na policiji so ji za dvorani"', pri katerem bo sviral vojaški orke- grozili, da jo bodo aretovaii, če ne bo dala
„Edinost". Tukajšnji tednik Misao", ki je nedavno drugi listi) pisal, da prestal biti glasilom političnega društva „Edinost"' ter da bo poslednje izdajalo svoj ted-j nik, prinaša v zadnji številki izjavo istega j političnega društva priobčeno v naši torkovi!
ster. Na to zabavo imajo vstop pevski in prijatelji društva, ki se javijo pred certom pri blagajni, da se jim rezervira trebne sedeže.
zbor kon-po-
TBŽ&ŠKA MALA
Priporočljiv brusač. K gospej Veroniki Miheličevi, stanujoči v ulici Pasipiale Revoltella št, 897, je prišel dne 7. t. m. neki številki, katera ie opovrgla dotične krive gla- brusač vprašat, ima-li kaj za nabrusiti. Gospa sove. Pristavlja na še naslednje : „Da-li se j mu je izročila škarje ter ga prosila, da bi omenjeni list („Edinost") nahaja, ali ne na | jih jej prinesel nazaj če možno še isti dan. slabih nogah, ter da-li bo vsled tega na Brusač je vzel škarje in obljubil ugoditi prisiljen, ali ne, da od dnevnika po- prošnji gospe. A zastonj ga je čakala isti tednik — o tem odbor ničesar ne iz- dan, zastonj drugi iu tretji, a včeraj se je v zadnjem času tudi' naveličala čakati in je šla na policijo, kjer in privatnih krogih. J je prijavila dogodek
Koš krulia. Valentin Mozetič se uči za pekarni g. Hillepranda v ulici Carpi-
Celestini miru. Gled^ dogodk i s Celestino bo pa morala odgovarjati na sodišču.
1'azite na otroke. 5-letni Pij Bertok, ki stanuje z roditelji v Zgornji Kjarboli št. 364. je včeraj predpoludne pal z nekega zidu in si zdrobil desno nogo v členku.
9-letni i [arij Zubin, stanujoči v Skednju, je tudi pal z nekega zidu in si zlomil desno roko nad komolcem. Oba v mestno bolnišnico,
kjer
sta
sta
bila bila
prenesena vsprejet i
skoro stane
javlja, akoravno je bilo o tem govora po listih Mi od svoje čanje v tem
strani želimo, da pogledu ne da
odborovo mnl-prav širiteljem
peka v
son. Včeraj v jutro so mu v pekarni — kakor vsaki dan — izročili velik koš kruha, da ^a razmere raznim odjemalcem. Eden teh odjemalcev stanuje v III. nadstropju hiše št. 26. na Acquedottu. Da ne nosi ves koš v e
gornjih govoric8
Zahvaljujemo se „Slavenski Misli" za prijateljsko željo, izraženo v zadnjem stavku ravno citirane notice ter jo uverjamo, da še nikdar ni mislil naš list manj na to, da bi krčil svoje izhajanje, nego ravno sedaj. Nasprotno : uveli smo mnogo reform pri našem listu, katere smo napovedali v novoletni številki ter smo se z vso energijo pedali na pot konsekventnega napredovanja. Razširili smo množino snovi, kar od 1. t. m. naprej lahko vsakdo konstatira. Pridobili smo stalne dopisnike na vseh straneh ter ho naša skrb, da stropje. Ni se „Edinost" iz lokalnega povspne v list. v javiti stvar katerem bo najti zanesljive in točne informa- redkokedaj cije o političnem, gospodarskem in kulturnem gibanju, ne le slovenskem, ampak sploh slovanskem in posebno hrvatskem, srbskem in bolgarskem. Za hrvatsko-srbske in za bolgarske razmere smo nastavili dva posebna referenta. In ker je treLa za list, kakor za vojsko. denarja, denarja in zopet denarja, skr-b li smj že tekom prošlega leta za sistematično kultiviranje inseratnega dela lista, kateri del pokazuje znaten napredek proti prejšnjim dobam. Inserati pa predstavljajo za vsak list gmotno podlago. Napredek v inse-ratstvu dokazuje nedeljska številka, ki se je povspela na 10 strani, dočim ni prej preko-
napredek na vsej črti namen postati ted-pomirjena „Slavenska da se glasi naša više !) Naši ideali
III. nadstropje, je Valentin pustil koš v veži, dočim je nesel onemu odjemalcu določeni kruh na stanovanje. Ko pa se je vrnil, ni mogel verjeti svojim očem: v veži ni bilo več koša. Rlednjič se ie vendar uve-ril, da mu je bil koš z vsem kruhom vred
račala 4 strani. Torej in mi naj bi imeli nikom ? ! ! Naj bo torej Misao" ter naj nam veruje, deviza „Excehior"' (Više in
gredo torej više. Ako nas bo naše občinstvo primerno podpiralo, homo stremili za tem, da bo -izhajal naš list celo dvakrat na dan (ne pa le enkrat na teden), da bomo mogli čim
na
ukraden mej tem. ko je šel on v III. nad-biio več druge pomoči, nego pri-policiji. kar pa pomaga presneto vendar je Valentin to storil. Izgnan iz Trsta je 57-letni krošnjar Anton Q.. vendar pa ne more živeti drugje, nego v Trstu. Predvčerajšnjim popoludne je bil aretovan na trgu pred skladiščeni Svlos, a redarju, ki ga je aretoval, se je vprl in ni i . Narodnega doma", hotel ž njim na policijo. Vendar ga je tiral na polisijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem djali pod ključ.
Padla je v morje. 17-letna dninarica Pavla Škerjanc. stanujoča v ulici di Concordia št. 6, je bila šla včeraj popoludne se svojim ljubčekom na sprehod v Barkovlje. Sprehajala sta se po valolomu onkraj barkovljanskega pristanišča ; a ko sta se vračala z valoloma nazaj proti vrtu, je ona tako nespretno stopila na neki kamen, da je izgubila ravnotežje in ie padla v morje. Njen ljubčekje pa takoj skočil za njo in jo rešil iz vode. Pozvan je bil zdravnik se zdravniške postaje, ki pa je imel vrlo malo opraviti pri Pavli. Neka ženska jej je bila posodila obleko, da se je preoblekla, in ko je bila njena obleka suha je odšla z ljubčekom v mesto.
v X. kirurgični oddelek.
Nesreča na delu. 18-letr.i poljedele«-Fran Mahne, doma iz Tater pri Materiji, je prišel včeraj v tukajšnjo bolnišnico. Imel j<-desno roko vso zmečkano. Povedal je, da je ponesrečil na delu pri slamoreZnici. Sprejet je bil v X. kirurgični oddelek.
Smernica Na kaieo^ki razpravi. Toženec ji* bil obsojen na 8 le^ ječe. Ko je bila razsodb prečituna, je predsednik vprašal tožene:'.: — „K.: pravite k temu? Imate li kaj dodati'.''* — „Ne. ne, gospod predsednik — dejal je to/.enec — saj je še tako preveč!"
/•.menjava suglasniku. To vbogo živinče je vedno tepeno Kako bi je rešil jaz toga trpljenja '.' ker revče v resnici prav smili se mi. N"o. črko v imenu mu zmenj im le eno in čudo, glej : s tal že ponosno se vspenj«, da gori k oblako.a visoko zleti. (Rešitev prejšnje: XI! A V A—TRAVA.)
Koledar ia vreme. Danes: Higin, p.:pt?/.: Zdravko: Krunoslava. — Jutri : Ernest. opa!.: Blagoj. — Temperatura včeraj: ob 2. uri poj . ludne -J- \',n Celzlus. — Vreme včeraj : lep
Društyene vesti in zabave.
Slovansko pevsko društvo ' o požar glavno pevsko vajo z orkestrom, ki s ■ vrši danes ob 8. uri zvečer v veliki dvoran;
Ker so skladbe, ki e-e imajo proizvajati se spicmljevunjein orkestr;; jako težavne, je nujno potrebno, da pride; .i vsi točno.
„Slovansko pevsko društvo opozar svoje člene na izvanredni občni zbor, ki t • bo vršil v nedeljo, dne 13. januvaria 1907 ob 11. uri predpoludne v „Sokolovi dvorani " z edino točko dnevnega reda: ..Imenovane g. Srečka Bartel-na častnim členom".
Pevsko društvo „Kolo*4 v Trstu javlja da je v nedeljo ob 2. uri pop. vaja za meaaoi zbor. Sprejemajo so novi gg. pevci in pevke in tamburaš i. Društveni prostor ulica S. Francesco, 2., J. — V ponedeljek je ob s. uri zvečer tamburaška vaja.
— Občni zbor pevskega društva „Kolo" bo 20. t. m. ob 2. uri pop. z obi; čajnim dnevnim redom.
V Trstu, dne 11. jamivarij a 1907
»EDINOST* štev. 11.
8tran TIT
Pevsko društvo rZvonimir" v Rocolu ho imelo svoj redni občni zbor v nedeljo ■ine 20. prosinca t. 1. v prostorih Škilana p. d. Drejač ob 4. uri pop. Dnevni red : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. "J. Poročilo blagajnika. 4. V pisanja novih udov. /i. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti.
Častna nagrada »Zveze slovenskih pevskih društev . Na razpis dveh častnih nagrad po HO in 40 kron za najboljši zborovi skladbi je bilo upravnemu odboru poslanih 10 sladb. Jan, sestoječa iz gg. Benišek, Dekleva, Foerster, Hubad in Razinger ni prisodila nobeni skladbi častne nagrade. Kakor relativno najboljšo je priporočala skladbo Notranjska". Upravni odbor je tej skladbi risodil 40 K nagrade. Po otvoritvi koverta je pokazalo, da je skladatelj g. Emil Ada m i Koverti ostalih 9 konkurenčnih -kladb ostanejo neodprti. Skladbe sc vrnejo :ema, ki pove „uaotto*4 dotične skladbe, ali joslje motto in kak naslov, kam naj se kladbe vrne «r«di marca
L pravni odbor ~Zveze slovenskih pevskih društev". Družbe sv. Cirila in Metodija v Lju-eljani 177. vodstvena seja se je vršila dne "4. novembra 1906. v družbinih prostorih ..Narodn ga dana''. Novzočni : Tomo Zupan
In kar je najbolj čudno, dr. Ge^smann je bil obenem tudi tisti mož, ki je po enem izmed slovenskih poslancev vzlic svojemu verolom-stvu skušal vplivati na koroške Slovence, da volijo s krščanskimi socijalci. Računal je jako dobro, ko je odklonil za sedaj dobiček, kajti prepričan je, da ne bo dolgo, ko bodo koroški Slovenci padli kakor pečena piščeta nemškim krščanskim socijalcem v žrelo, kar se mora tudi v resnici zgoditi po vsem tem. kar se že tako očitno kaže pri nas. Nemški krščanski socijalec dr. Pupovac se že pripravlja na kandidaturo v najzavednejšem slovenskem okraju — rožiškem. Napovedal je že shod, na katerem pa je seveda ostal — sam, in romal je že po okraju — »jttaerens, <juem devoret. Pokazali so mu seveda vrata, ali vzlic temu vse kaže, da bo sčasoma lepo počasi izginil slovenski rožiški okraj v nenasitnem nemškem žrelu. In kar je najbolj žalostno pri vsem tem : ljudje, ki s svojo
zavratno politiko pogubljajo tisoče cesarju in Po preteku dveh mesecev, t. j. i domovini zvestega naroda, postajajo dandanes 1907. se neotvorjeni koverti j r Avstriji — dvorni svetniki!
k.— Bekštanj. Pri nas so se izvršile ! občinske volitve v nemalo presenečenje vseh j rodoljubnih Slovencev. Občina, ki je bila do-j sedaj v slovenskih rokab, je prišla v nemške roke, kajti nemčurji so zmagali v dveh razredih. Je pač tako. če se spi v zavesti, da se ni ničesar bati. Naši so se zanesli na svoje trdne pozicije iti niso nič delati, nasprotniki vse moči in so dosegli, kar so loteli. Sicer je res, da občina v narodnem j oziru ni storila bogvekaj, ali če bi se bilo
Navzoče vala sta tudi družhin -o-! »boljšalo, kar je bilo slabega, bi bili imeli
(prvomestnik), dr. Karol vitez I5!eiweis-Trste- j	..
niski, Fran Ćrnagoj, Gregor Einspiler, Alek- • ,pa s,° n:lPel1 sauder Hudovernik (blagajnik), Anton Svetek.; dr. Ivan Svetina (tainik), Ivan Subic in Ivan
Vrhovnik. Navzočevala sta tudi družhin sve-: . . , . , ... ... ovalec Oroslav Dolenc in nadzornik ^! danes krepko slovensko občino, ali ker se
-Van Uešič. Po £ 18 je na to sejo prvo-aestnik povabil tudi župnika Fran Treibra. Prvomestnik je otvoril to sejo ob 3. uri, posebno pozdravljajoč zastopnika Koroške nrošta Gregorija Einspielerja in na to sejo
odstraniti slovenski
na k a-g i m n a-
na Blejskem jezeru
I Vagon, 10.000 kg
stane 36 Kron
Odposijem na dan 3o 5 vagonov, -mm
ANTON PRETNAR
tosesM na Bledu (Kranjsko)
smo
ni
imeli.
Ar,
nič storilo, izgubili smo še to, kar Nemčurji so pridno delali s svojo ..siidmarjso iu drugimi sredstvi: naj se Slovenci uče od njih podrobnega dela. in potem smemo upati, da bo pri prihodnjih volitvah ta občina
aevabhenega župnika I reibra iz Vehkovca. Po 1 ,	_- , . , v ,	r,.,.
v, . C » yJ , .	•	k.— Nemcurska hvaležnost. Na Zih
m temeljiti debata, ki so sc ie vaeležiii . n ,. ,	, . . , .	,
pri Beljaku z e posiuje dolga leta g. naduei-
telj E 11 e r, ki je eden izmed onih redkih koroških učiteljev, kateri se čutijo Slovence. G. Eller je bil dolgih 15 let odbornik on-dotne požarne brambe ter ima kot tak velike zasluge za društvo. Seveda pa ni bilo to všeč nekaterim haj lovcem, kateri so po vplivu iz Beljaka rovarili toliko časa, da se je vrglo g. Ellerja iz društvenega odbora. Vsak pameten človek bi bil pričakoval, da se bo izrekla tolikoletnemu najdelavnejšemu odborniku primerna zahvala, ali vsa nemčurska hvaležnost se je izkazala v tem, da so se mu po-smehovali in ga obkladali k priimki, kateri morejo priti le iz vmazanih nemčurskih ust. Taka je hvaležnost narodnih izdajie.
k.— Iz Roža. Kranjska industrijska družba, ki ima tovarno tudi na Bistrici v Rožu, je že začela s pripravami za bodoče volitve. Kakor vse kaže, bo v kratkem nastalo pravo preganjanje slovenskih delavcev, i,i »u člani slovenskega delavskega društva. Nekaj jih je že odslovila in prepričani smo, da bo pred volitvami pritisk še hujši. Takšna j c pač svoboda pri volitvah na Koroškem.
k.— Št. Jakob v Rožu. Ni še dolgo temu, kar je Jeseniški Sokol** priredil pri nas igro „Miinarjeva hči", pri kateri je bila udeležba tako velika, kakor je še nismo imeli izlepa pri kaki prireditvi. Sploh nas veseli, ako nas obiskujejo naši bratje onstran pre-j dora, ki vzbujajo s svojim odločnim narodnim n »^topom v našem ljudstvu narodno zavest. Z al i bog pa se čujejo iz Jesenic glasovi, kateri niso nam vspodbuje tako potrebnim koroškim Slovencem nič kaj prijazni. Govori se namreč, d a s e n e b o h o d i 1 o
*»lgi in temeljit; denati, Ki so se je »§i navzoči, so začasno vredile učne raz-a\ naše velikovške šole. Koaec ob 6 in pol kri zvečer. V 178. seji 19. decembra 190G. •a so bili navzočni : Tomo Zupan (prvomest-i«ik), dr. Karol vitez Bleiveis-Trsteniški, Fran čmagoj, Aleksander Hudovernik (blagajnik), Luka Svetc-c (nam. prvomestnik), dr. Ivau Svetina (tajnik) Ivan Subic in Ivan Vrhovnik. Stojo odsotnost so opravičili: dr. Ivan Mer-r. Ivan Murvik Anton Svetek. Potem, •io y- pr.oaiesiij^v o igovurJ posmrLnico pesku Simonu Gregorčiču — ki so jo vsi stoje j<-lušali — se je podelilo več podpor v -Tthe pri:editev božičnic na obm jnih šolah, i^kla se je zahvala akad. dr. „Prosveta", ie družbi uasvetovala božične in novoletne ../gledalce in jej sploh bila na tej akciji v liko pomoč. Imenovala se ie za novousta-iviir ni otroški vrtec v Hrastniku g.ca -:ina Grilceva iz Vač. Konec seje je bil . in tii četit uri popoludne.
Darovi.
Preplačali so vstopnino na Silvestrov . l! ..Tržaškega Sokola« sledeči gg. Dr. -t; v Gregorin I K, Goinbač Štefan K 2.80 i\ Ed. Slavik 80 st. Goduik 40. N. N. 40 S:čna hvala.
Za veliki narodni ples na korist Jružb sv. Cirila in Metoda poklonil je g. .te B j g d a n o v i č K 50.
se bo razpravljalo o sestavi centralnega voli!-
nega odbora in ustanovitvi	M** J* HM MM MM M^MH *
sveta za Spodnje Štajersko, na' dan 7. svečana 1907 ob 10. uri predpoludne j v „Narodnem domu" v Mariboru, in je ime-j noval za ta zaupni shod 20 zaupnikov. — V isti seji je sklenil odbor ,.Slovenskega društva" v Mariboru povodom razširjanja vesti, da namerava vlada odpraviti slovenski gimnazij iz Celja, izjaviti, da Štajerski Slovenci n aj o d 1 o č n ej še o d k I a n j aj o vsako namero vlade, t e r i k o 1 i način z i j iz Celja.
C. kr. okrajnim glavarjem v Celju bo baje imenovan pl. Miiller, sedaj voditelj okr. glavarstva v Slovenjegradcu. Miiller je baje vešč slovenščine.
Spremenitev krajevnega imena. — Ministerstvo za notranje stvari je dovolilo, da se občina Bistrica pri Falu (politični okraj mariborski) odslej imenuje Bistrica pri Rušah.
Mesti iz Istre.
Iz Kopra. V „Edinosti* št. 6 čitamo dopis iz Kopra, kjer se opisuje „Silvestrova veselica". Lepo in hvalevredno je to. Društvu „Zvezda" želimo, da bi čim lepše pro-cvitalo. Ali dopis omenja {»roti zaključku tudi, „slovenske družine" (to je narodno godbo iz Pobegov), češ, da so priredile isti večer v drugi gostilni svojo zabavo. Dopisnik izraža nado v bodoče slogo in edinost. Da nas pa to pred svetom ne prikaže v krivi luči, treba nam je stvar malo pojasniti. Društvena godba iz Pobegov je prišla v Koper (kakor na vsa-Dalje nr. 4. strani.
o
o o o
•Tu-
Dr. Fran Korsano
specijalisi za sifiiittfne in kožne bolezni itd. v Trstu
irr.a
svoj ambu/atorij
t ulici s. NMc st. 9 m Jadranko Banio*
Sprejema od 12. do 1. ia 5.1/, do 6.1;, j opol 'iS^jKiSit 3ŽIT SeSSSESKEšr s-Sar-
ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, ulica Tirate št. 34 (j novi hišo
„filla nuovz eittS m Srteste".
VELIKA ZALOGA . i zgotovljenih oblek za odrasle in dečke ===== vsake vrste. =====
Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vsth vrst iz najpopolnejše novosti.
Tovarna pohištva
Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva hi tapetari]
-■	TRST	=
Via Malcanton štev. 7
Sprejemajo se vsakovrstna dela i u |>o posebnih načrtih.
rnstfo^aa mi tire^plačno in Irafižo. — Cene zmerne.


""ar
Dr.
ZDKAVNIK
D. KARAM m
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih.
Ordinira na svojem stanovanju uiisa £rluli i S t s7, 3
od II1/, do I'/, — Telefon 1268
JOSIP
issii is Krasijske«
i ostojnski salonski orkester priredi soboto, dne 12. t. m. koncert v kolodvor-
Ki restavraciji v Št. Petru. Cisti dobitek je amenjen Gregorčičevemu spoaieuiku. Začetek '> 8. uri in pol zvečer.
Kandidatura dvornega svetnika Suk-ijeja. Poroča se, da ne bo dvorni svetnik - :!;''(» kandidira! v državni zbor v ljubljanski < marveč v novomeškem okraju. Ulom v poštni urad v Taru. Iz Po-j. javljajo, da so v požtni urad v Taru .lomili in odnesli železno blagajno, v kateri bilo okolu 30.000 kron. Železno blagajno' izpraznili na polju pol ure daleč od Tara.'
Voikovi pri Bledu. Minolo nedeljo po-ludne ob 1. uri so srečali možje v 15,0 ob cesti proti Biedu dva volka.
Tovarna pohištva
AMsiiL
tilisa de!!a £esa it. 46
Z A L O G A : Plazza Rosario št.
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
miza rs ki mojster Trsit, ulica Gialia štev 10 Trst
izvršuje
usakoi/rsfna mizarska dela.
Posebno pa se priporoča konsnmnim. posojilnim in vodom po deželi za nove
slovenskim flmgiTn zastav

Denarna posojila ^
stvu. zamorejo dobiti osebe vsakega sloja to-! liko na 03ebni kolikor na hipotekami kredit, g pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila. ; v vsakem znesku se dajejo po želj! strank proti primernim obrestim oziroma proti amor-i iizaciji. Obrniti se je na OSIPA ZID JI 1I\j lili ca delia Caserma št 14. I. nadst od 9.—12. predpol. in od 3.—8. ponoiudne.
več delat tlako na Koroško!
..fe eden ie l*žal v snegu. Volka sta
med kate-zbe-
gospoda. komur ni mar narodnega dela. se mu rad odtegne, in komur ni za podporo koroškim Slovencem, se skriva za puhle fraze in tupatam tudi za zabavljanje. Kdor pa v resnici čuti za zatiranega brata, mu bo rad pomagal, in kdor je pošten Slovenec, ne bo govoril o tlaki.
k.— Hrvatski in slovenski pevci na Koroškem. Na slavnosti petnajstletnice pevskega društva „Ljubljana* v Ljubljani se je sprožila misel, da bi hrvatski in slovenski pevci skupaj enkrat obiskali koroške Slovence | v njih domovini. Ta misel je prav dobra, in j koroški Slovenci le želimo, da bi se uresni-
i t-	____M	* čila. Posebno pa je še želeti, da bi se naši
1J 4" "	'bratje Hrvati začeli bolj zanimati za njim
2Z dOriSKvs	idosedaj še tako nepoznani del slovenskega
Reorganizacija goriške narodno-na- nnr.J(j:1j z;l koroške 'Slovenee. Velika pevska oredne stranke. Na Goriškem se pripravlja; slarnost na Koroškem in vse. kar bi bilo organizacija narodno-napredne stranke, ka- j združeno žnjo. bi ostavila gotovo najboljši je sklicala shod zaupnikov vse dežele na vtjs v ua5em" ljudstvu, obenem bi pa tudi . m. \ Gorici. Kakor p;še rfSočau. vlada seznanjia marsikoga z našimi razmerami in
za ta shod ter se je J vzbudila v njem sklep, da bodisi na ta ali oni odbora odzvala že vt> > način podpira koroške Slovence v njihovem zaupnikov. Goriška narodno-napredna težkem hojn za obstanek. Da bi torej le no ra pričakuje, da pritegne nov program ost.Jo pri'samih obljubah! t ki h, ki so bili dosedai neodločni ter . jteli biti ni klerikalci
may r
'.ključni zastopnik l zalogo za Tr-t:
ia. aelsi št, 3 — felef. 1883 i
i deželi zanimanj u pripravljalnega
			KttH III II ■!■■!■! IIII IL-CT
			
ni
napreanjaki.
iz SCa^oške-
k.— Dr. Gessmann — dvorni svetnik. Dr. Gessmann je igral v žaloigri koro-Slovencev pr'.c«. išn''» nlogo. m kakor sn -•idaj »idi, dobi tudi dober honorar. Koroški Sloreuci mu ne zavidajo njegove nove ..časti".
ako bi i. ne bi
bil t ili, n...
■1 n i črt ko- j reformi nemškim .
namreč i
Vesii iz Štajerske.
Odbor „Slovenskega društva" v Mariboru je v seji z dne S. prosinca 1907. sklenil, da se skliče zaupen shod. na katerem
TOVARNA POHIŠTVA 1GNAO &RON
trst, ulica cassa !)l risparivtio 5.
ač pa si lahko mislijo svoje : stal dr. Gessmann mož bese' tvorni svetnik. Dr. Gessmann j zavrgel korist, katero iti print roških Slovencev o volilni <ršeaiiiikim soiijtticeui na
Koroškem,
ie
TEKOČINA GODINA
gotove mandate, dočim imajo po dni predlogi zagotovljen en sam
sprejeti j j gtaklenica gtane g; mandat. ! ^ -------------——
prirejena v Trstu Rafaela Qo3i*.a, lekarna „jflla ^afloana žella Saluic" pri 1 1 lekarnarjev : sv. Jakobu in Josipa 3o3iii3, Ukarna Igsa1, favneb i. j
ia	j
0(
l iO. Iz Trata se ne odrosilja manje od 4 steklenic proti po^t. povzetju ali proti anticipatni pošiijatvi zne^lca 7 K franko poStnine
Biran IV
s EDINOST*' štev. 1 1
k«letni Silvestrov večer) izražat voščila k novemu letu in to iz svojih... razlogov. Po dovršenem svojem opravilu pa je bila povabljena od omenjenih slovenskih družin na »kupno zabavo, čemur se je tudi z veseljem •izvala. In kako bi se ne, saj je prišel brat ...k bratu, za kar pa smo jej (gedbi) tudi od sita hvaležni, kajti nudila nam je obilico do-fcrega užitka. Zatorej moramo odločno odklanjati vsako krivdo od strani godbe, ker ona niti znala ni za naše razmere.
Da smo pa bili razdeljeni, kdo je temu kriv ? In zakaj se spravljajo take stvari na ila m ravno sedaj, ko se vrše med nami pogajanja za slogo in edinost? Marsikaj gradiva leži še v naših predalih za očitanje. No, pustinjo to in recimo le, da tudi društvo ..Zvezda" se ima trkati na prsa : mea eulpa. Da pa se preneha vsako polemiziranje med aami, naj slavno društvo rZvezda" vsprejme tai blagohotni nasvet : le s taktnim ravnanjem zamoremo dospeti do skupnega cilja, kar je tudi naša želja, ker tudi za nas velja pregovor V slogi je moč !
Slovenske družine.
Gospodarstvo. Jadranska banka v Trstu. {Promet, stanje vlog. žrebni koledar za 1. 1907.)
Ta naš mladi zavod napreduje uprav •ijaskimi koraki. Svoje delovanje je pričel ie-le z dnem 13. novembra 1905, a vse kaže ■a to, da prekosi v kratkem času vse naše denarne zavede na avstrijskem jugu. D. konca pr. leta toraj v 13 in pol mesečni d«bi sta znašala namreč promet blagajne 79.029.515 K 1H st. in vkupni promet 310.588.918 K "»4 st. ter je znašalo stanje vlog na knjižice in tekoči račun 2.317.783 £ 19 st. To so vsakakor za prvo leto ob-ttoja ,.J adranske banke" imponujoče itevilke katere, opravičujejo najlepše nade za Uodočnost. Akcijski kapital, ki je znašal o ustanovitvi banke 1.000.000 K. se je povišal meseca avgusta pr. 1.. toraj še ne po enoletnem poslovanju na 2.000.000 K ter se poviša. glasom sklepa izrednega občnega zbora menda še tekom lega leta na 3.000.000 K. Poslovanje „Jadranske banke" se je posebno zdatno povišalo, od kar se je ista preselila v lepe moderne prostore svoje hiše v „ Via Wella Cassa di risoarmio št. 5," katera hiša »e od zunaj in znotraj prenovljena kaj lepo prezentira. O priliki novega leta je izdala ^Jadranska banka" kaj lično izdelan žrebni koledar za leto 1907. Na platnicah tega koledarja in sicer na sprednji strani se nahaja lej o izdelana slikahiše Jadranske banke, .i na zadnji strani slika notranjih prostorov poslovnice. Vsebina koledarja je mnogovrstna m zanimiva za one, ki imajo posla z denarnimi zavodi in ki se pečajo z vrednostnimi papirji. Koledar, ki je izšel v slovenskem krv&Ukem, italijanskem in nemškem jeziku, je Na razpolago v poslovnici banke, vsakomur, ki ima posla z bauko.
Paroplo ne predloge. V zadnjem času -tj se ponovno vršile konference v tinančnem aainisterstvu, na katerih se je med drugim vršilo posvetovanje o paroplovnem prometu v Dalmaciii. Te spremembe prvotnih zakonskih »ačrtov se izvedejo v sporazumu z referentom poslanske zbornice. Spreminjevalni predlogi bodo tvorili potem predmet razpravi v poslanski zbornici. Od treh paroplovmh predlog naj na vsak način še ta parlament reši novo pogodbo z Llovdom. Vlada pa polaga veliko važnost tudi na to, da se v tem zasedanju reši tudi zakon o podpori mornarice. S samim podaljšanjem prejšnjega zakona ni ^mo/.no zad voljiti potrebam plovbe, ker se po tem zakona ne more dajati podpor in premij za gradnjo ladij. Malo nade je pa za rešitev dalmatinske plovbe, ker obstojajo še velike težkoče radi precenitve aportov in glavnice di užbe.
Črnogorska banka je začela svoje poslovanje. Izvršuje vse bankovne posle, kakor eskomptiranje menjic, daje posojila proti zastavi, na tekoče račnne itd.
Razne vesti.
Cerkven obok se zrušil. V mestecu Villabate pri Palcrinu se je v sredo v tamošnji cerkvi zrušd obok. vsled česar je bilo za-utih več oseb. dvanajst jih je bilo ranjenih, dve sta pa umrli.
Novi opat v Iliosterneuburgu V četrtek se je v samostanu redovnih korarjev v Klo&terueuburgu pri Dunaju vršila volitev noveea opata. Izvoljen je bil opatom ravnatelj samostanske pisarne profesor Friderik <iustav Pittl, rodom iz Landskrone na Cc-»kem. Novi opat se je rodil leta 1864.
reko veoučii ščtf Bolgarska ▼lada je objavila te dni konkurz za načrt, po katerem b do gradili v Sofiji novo vseu-čiliščno poslopje. Konkurza se lahko udeleže tudi inozemski aihitekti. ('as poteče s 1. aprilom 1907.
Princ na odru. Iz Londona poročajo od H. t. m.: V gledališču „Variete" sta včeraj prvikrat nastopila pravi princ in prin-< caiuja. Piinc Roben de Broglie. drugi sin pvinca Armideja. nastopal bo odslej redno s M'<»jo soprogo Kstello. rojeno Amerikanko. Princ dirigira orkester, prineesinja pa peva i: katere pesti, i. Soproga sta prisiljena služiti si vsakdanji kruli na ta način, ker noče princ Amadej dati svojemu sinu nikake podpore, ker se je isti oženil proti očetovi volji. V
Am liki je princ Robert bil že natakar, via-tar in mizar. Sedaj meni, da ie našel karijero. ki bo trajno hraivla njega in njegovo soprogo.
Strajlr železničarjev v Bolgariji
Iz Sufije poročajo, da traja štrajk železničarjev dalje. Sedaj so pričeli štrajkati tudi u-službenci parobrodnega društva v \ arni.
Pcbedonosce r bolan. Kakor poro- i čaj o iz Petrogroda, je Pobedonoscev. bivši j prokurator sv. Sinod", nevarno obolel za I pljučnico.
Premog: pod liiestom. Iz Litomei ic' poročajo, da so pod mestom Ljutica odkrili velike naslage izvrstnega premca. Odkrili so premog povsem slučajno. Mestno zastopstvo je sklenilo, da prične že na spomlad s kopanjem premoga in je za to že odobrilo strošek 25.000 kron.
„?adnja večerja" Lsonarda fia Vinci. — Iz Kima poročajo : Poveljništvo umetnikov in arheologov je stavilo predloge, kako da bi se rešilo znamenito sliko Ljo-narda da Vinci: zadnja večerjau. Sklenilo se je, da se najprej fiksira slikarija, ki pada z zida. potem da se pa slika obnovi.
Hanoveranska kraljica Marija, ki je v sredo umrla v Gmundenu, je bila rojena dne 14. aprila 1818. kakor prineesinja Saško-Altenburška. Dne 18. febr. 1S43 seje po-j ročila s tedanjim hanoverskim prestolonaslednikom, ki je kakor kralj Jurij V. zasedel hanoverski prestol 18. novembra 1851. Leta 186G je kralj Jurij po avstrijsko-pruski vojni izgubil kraljestvo Hanoversko, ki je bilo združeno s Prusijo. Od leta 1871 naprej je; kraljeva rodbina živela v Gmundenu, tamkaj j je bivala tudi kraljica Marija, ko je kralj Jurij leta 1878 v Parizu umrl. Kraljica je: zapustila sina, vojvoda Emesta Avgusta Kuni-\ berlandskega in hčer Frideriko, omoženo z baronom Pavel-Romingen.
Pokoljenje maršalov Napoleona I ■ E. Spielmann pripoveduje v neki svoji, knjigi o pokoljenju maršalov francoskega ee-, sarja Napoleona I. nastopno : Aleksander j B e r t h i e r, pozneji knez AVagramski, kate- j rega je leta 1806 Napoleon imenoval suve-, rennim knezom Neufchatelskim, je bil sin j nekega vratarja v vojnem ministerstvu v ^ er- ; salju. Jean Baptiste B e r n a d o 11 e, suve- j renni knez v Ponteeorvo in pozneji švedski,' kralj, je bil sin nekega odvetnika v Pau. Nesuverenni. le z naslovom odlikovani generali so dobivah letni dohodek 60.000 do 100.000 frankov. Tako je postal n. pr. B e s s i e r e s, sin nekega težaka v Preissacu, vojvoda lster-ski, A. Mas sena, katerega oče je bil j trgovec z vinom v Niči, vojvoda Rivoltski in j pozneje knez Esslingski, N. S o u 11, sin ne-j kega kmeta v Sankt Amaudu, vojvoda Dalmatinski. S o u 11 u je Napoleon pozneje po- J delil čast vojaškega podkralja na Španskem. j Joahim Mu rat, ki je bil leta 1806, kakor j mož Napoleonove sestre Karoline, postai j vojvoda v Cleve in Berge in pozneje napole- j tanski kralj, je bil kakor sin nekega krčmarja iz Le Banide de Cahors najprej natakar, potem leta 1787 pa vojak. Tudi N e v, ki se je v raznih bitkah posebno odlikoval ter je bil imenovan vojvoda Elcliingen, je bil sin nekega sodarja; L a n n e >, praoče še sedaj cvetoče rodbine vojvodov Montebello na Francoskem, je bil >in nekega konjarja iz Lectoure. L. Sucliet. katerega rodbina je imela v Marsilji tkalnico za svilu, je postal vojvoda Albufera in mlinarjev sin F. d. Le f e b r e vojvoda Gdanski. Plemenite rodbine med Na-j poleonovimi generali je bil edino le D a v o n t, j pozneji vojaški podkralj v Severni Nemčiji in j po Napoleonovi milosti vojvoda Auerstadski j m knez Eggmuhlski.
Statistika srednjih sol v Avstriji V Avstriji je bilo leta 1906.244 gimnazij in 131 realk. Gimnazije je pohajalo H7.464 učencev oziroma učenk, realke pa 45.165 i učencev, skupno torej 132.629.
Kako ee znebiš nahoda!
Stavnim društvom I^Ki? "
čunov in bilanc, revizijo zi.-Ir žnih knjig, j»re<![ r; pra.e za. občni zbor, eiir-iiifniuc pravil, vknj ."tnjo s] lemf-mb odbora v zndružni regi-ter, u~:nuovIJn'. u«.\ih čružtov, likvidacij :ka postopanja in i'brir »i. .i štev iz tigov'nskega reg stra, rtševanio vseh iru-tvr-nih zadev nasproti davčnim in p litič ;i:u oblastnijai:'. in vsakovrstne nasvete v zadružnih stvareh. Večletni moje delovanje v zadružnih stvareh j» porok. d:i vsako de!o izvršim hitro v popolno zadovolji j^l. Mnoga laskava priznan a in f-pričevala na zahteva. Janko Trošt, Skorklja 471 mad rojau-ko ceikvijo! pri Trstu.	l'«: 4
® jl/'.orizovana mehanična Sdalnsca yv
koncesijonirana od c. k. uaniestn>štvn v Trstu j I
za inštalacije plina, vodovodov ia to-vam aparate? za acettoši plin
zapiisež-nega izvedenca
Zsstopo:.:
j:
ga
o
TRST. ulica Acquedoito 22 — Tel. (448
Izvršila je nad 15O inštalacij.
Fran Koclančič, Trst
v la . anipanile št. 11 (I\ Ponterosso)
Nuzr.anjam vsem slovenskim družinam in kuha ric^ui, da s;"m [prevzel
¥elik© t^gavsBs© jssi^In
z zuešanšin blugom
blago prve • r&tc po jako nizki cc; i. Pošiljam blago tudi od a kg naprej i;a deželo po povzetju Ur se priporočam za mnogobrojni obisk.
f/f^-v vseli vraž črne	in
OsigdUlbbJ barvane, vsehvr	t: rumene in črne za čevljarja in sedlarje z lavnico nornjiii delov čevljev ttciTtair-.s. Telečje
kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila :	-bolje vrsto za barvaste čevlje. KarGCbe
vse kraje dežele izvršuje točne in !	>
GiMO^S FREGHMI di S.
Trst. ul. Caserma II [poleg kavarne Sof;hir
VELIKA ZALOGA
S||ija m

F. N
J p R
Trst. ulica tlelle Acque št. lis

KOLESA ^iuiklj!)
ClcvslanS, WestJieS, Colambia,
svetovnoznane znamke
SUT" modeli 1905
Kolesa Courier najnousji sistem
13 kg, najfineja oprava
PaEiunalii prve vrste. Jamči se 22 dve leti. Madeii i£06.
Cene zmerne.
FRjhncesco BEDNMR
Trst, ulloa Ponterosso et. 4.
cjsecsooeo©
"rcaaja na
debelo in drobno.
Prcdajalnica rokouic in krausi
iti
T
TRST — CORSO štev. 19 — TRST
Ustanovljena 1S05
I.o- ov'co gla^e I. \rsU*f '2 gumba od uM. 1 Soitovlcc	^i-*oke od »1J. 2 na{>.»
Hokovico i)antc, ki h? dajo prati,-l gumi '. 1 Kekovico imita-ko/.e, :» in več guj -tv Kokovice gls^e z dvojnim sivem Rokov.00 glafe z dvojnim Aivom za g.> • Rokovioe od v lnc ni i.'l»t*ro. Rokcvloe 7.a kočija/e, bolgar z dvoj.iim
Velika izlm kravat zadnje myos! .
IzUsSo vanjo in popravljanje rokavic v 24. : :*h.
Pndi z.\ go.spo tvidke KIELHAI SEK v <! pdcu. Ciprija r » 10 u ič. zavitek; mi'; <'o
r »r	—um zs:*r /jc!
[f^flffil^PIII? Mjk ie najbolja tinktura za I«233. V
isti ni ni kakih škodljivih s j ari.
Hfi3B Sebi ss plavoiaso, kostanjevo, črnikasio, čnio
Steklenica S"— K v ofSlek^ua^s ii&k®pm PRE&'j.i

rcšlljatv8 p^ pošireiu povzstja. m\\\\\\\\\\\\
' tt.

m&m I®
©
' hodu se priporoča mnogo
Proti na sredstev. Najpri-! {proste]a pomoč pa .ie loj :\li kaka druga' j maiea, s katero se namaže nos zvečer pred ; spanjem od zunaj in tudi v nosnici kolikor i je možno. Zdravniki pravijo, da mine nahod [navadno že prihodnje jutro, gotovo pa mine takoj, če se namaze nos koj prvi večer, ko začutiš nahod.
Heiorma avstrijskih pošt v Albaniji. Govore da, namerava ministerstvo za trgovino odcepiti avstrijske pošte v Albaniji o<l področja poštnega iu brzojavnega ravnati.] ist v a v Trstu, k anor so doslej spadale, ter jih prideliti področju ravnateljstva v Zadru.
Male iu vd Ike »a=ce!e
s hišami oo testi v bližini mesta, po na prodnj po j ugodnih ea;;ih. Nu-ov p »ve „In-eratui oddelek Edinosti".	14
Krčma „Ai Trifogiio" ^^
vijf.vpk'« in dp.!mat;r.sko vino. Dober kratki '. ii.. Izvrstna kuiiinja. Piipoiout ae a*, občiuaivu
K >;*»ii"inR V/itt>ve \
in o v~ m,ul*	nuuiuju, >uu-j
vJ . Ci i i»•• i C-! š O plin) iščem ne daleč od kavarne Fa bris.____1455
^--Cr^-if.Jr-.r- r\ pl0V4*askih >tai .5ev, ki je d-vr-Vi JOpl?U<i»«iO ijta 8-razredne meščanske Sole, zmoin;: slo ven -i ga, delom« ltulijanskega jezika si ;-.c!: rb Ijšati .-lis. bo. Nailov pove „Iuseratoi oddelek
Edinosti1'.	_
(2 sobi, sobico, kuhinjo, vodo
uc ri k '-»n* (»kupno 8 oseb; iščejo za fe š ij U: fi£-isil- i»ruvar jiii avgust) <ive stano-vLi ji 1,5—7 sob, dve kuhinji), vodo, ako možno plin in to v ka kem dvorcu (vilia) re pieveč oddaljeuo od glavne poHe. Ponu Ibe pod . D. D. 8" na Inseratii oddelek Edinosti1*.	17UU
& -- - Q s tu- in inozemskim moškim bla-gosn.
JOSIP SPEHAR
Trst, ulica B. CATEB1NA štev. 9 (biizži ir£ Gado a
i-^aanct.': ~ ^ -
ko-žContoveljska pos. in hranilnic i
rfcgletro vana zadrurra z uecincj ^o za7e;-;o
— na PROŠEKU v pritličju restavracije STAREC =
Sprejema hranilne vloce od vsakega, tudi ča ni član ter jih obr..stujo i»o
01
Tudi vloge po T K na tedea va prejem a tako. da se d bi [>o -00 te hiih •> r.) K : daje i razue obroke, na vknjižbe iu proti mearčaim plačiio i [<■> 1' K od 100 K, tako, da >■'po- ')!■• vred v b letih izplača	^j^—i---.-.-
V istem uradu je tudi glavni za-lop „Vzajemne zavarovalnice v l.jubljan " /.a !' u. • ki spre t*ma zavarovanja rroti nezgodam za življenje, proti požarnim -;:o am. Plin- .-• . .. v IU'-o K 8'J vin. na leto. — Vsa nadahna pojasnila za posojilo ":i za .trovanje dob:-..1. -od t), ui r* 7.j u ■ raj do 1. popoludue v ura iu.
i
^ O 3 r- g f f f
xA a o fi-
ne zabite, da v prodajalniei
ivan on
Alla eitfii M
nasproti gledališču „GOLDON1" u?. TCuKENTE št 40 se dobivajo v veliki izberi od gld. 5S naprej
moške črne irs barvane obfeke
Govori fie tndi (jlovcng:io