264. številka. Trst, v četrtek 22, septembra 1904 leuaj XXIX Tudi MT lmhiLja rmmtc đmn "Wm ib aedelj&b in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari zjatraj. , is#82as itsvllks se prodajajo po S aovft. (6 stotmk) ■ »lO^Th to bakarnih ▼ Trsta in okolici, Ljubljani, Gorici, • ji, Kranj" Maribora. Celovcu, Idriji, 8t. Petra, Sežani, Nabrefini. Novemmestu itd. Ar*«a« ftr oaročb* sprejema oprava lista - Edinost", ■. Giorgio Galatti it. 18. — Uradne are ed 2 pep. de 8 zve6er. glasom 16 stotini: na mrto petit; poslanice, osmrtnice, javne r ah vale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 1157. Sdlnost Glasi!« političnega društva „Edinost" za Primorsko. v mdinomti je moč! Varofizii&a zcaia sa vse leto 24 kron, pol leta 12 nci, da vzamejo z naskokom Port Artur, je s:al Japoace en celi polk. Brzojavne vesti. Deželni zbor istrski. KOPER 21. Poslanci so dolli skoro polnošlevilno. Galerija polna. Predssdnik R zzi. Na levi podprediednik dr. SLanger, na desai dvorni svetnik Salnvarz in nameatni-atveoi svetovalec Fabiani. Dv^rai svetni s je predstavil novega deželnega glavarja, izgovo ri*"ši istemu kratek hvalospev z željo, di bi zbornica vspešao delovala ; in obljubil je po moč vlade. (Klici med Italijani: Kakor navadno!) lato, kar je rekel italijanski, je dvorni svetovaleo ponovil slovenski. Ć m je začel govoriti slovenski, čulo ee je ropot na klopeh večine in to je bil znak za galerijo, da mora tudi ona ropotati, kar je tudi v resnici storila v jako obilni meri, tako, da je goap. dvorni svetn k nekako pobledel, ker menda ni vajen takih prizorov. Nu, vendar je mogel dovr-š ti svoj govor. Na to je novi deželni glavar prečital svoj govor kakor nekak program, večinoma g"spodar-tkega značaja. Ko je Rizzi dovršil, oglasil se je za besedo pos'. 8 p i n č i 6, da stavi do predsednika interpel&c jo, s katero je označ 1 postopanje bivših deželnih glavarjev ozirem na rabo jezika ; a potem je dnšel na Rizzija, o katerem je rekel, da ga je c. kr. avstrijska vlada predložila v imenovanje mtnda radi tega, ker je kakor načelnik naiveČ9 istrske občine, v ksteri je tudi mnogo Hrvatov in drug h Slovanov, povsem preziral hrvatski jezik. Kskor deželoi glavar znamo doaedej, da je pnslal na cbcine okrcžaico samo v ital. jeziku, daje poslancem poslal dnevni red tudi sam> v italijanskem jeiiku, in da je dac.es na svečanem činu govoril samo italijanski. S tem je pre^I ie^ik velike večine prebivalstva v deželi, ljudstvo samo in njega zastopn ke. Govornik ne očita njemu, ne toži se vladi, ampak iztiče to javno pred izobraženim svetom, di se bo videlo, kako se še danes postopa z narodom, toli zaslužnim za civilizacijo Evrope. Protestuje proti imenovanju takega moža za predsednika oziroma de2. glavarja. Ttrkom govora so najprej ropotali poslanci večine in potem večinoma izišli iz dvorane, a galerija je tako rjovela, da jo je predsednik dvakrat posvaril. Ker pa je bilo to zaston;, jo je dal izprazniti. Ko je bila ga lenja izpražajena, je mogel šale Spiačd dovršiti svoj govor. Posl. B;nnati je kričal vmes, da Spinči<5 nima pravice g »voriti, a ta mu je odgovoril s pravilnikom v roki, da ima pravico govoriti in slaviti interpelacijo na predsednika. In sicer na podlagi § 20 deželnozborskega pravilnika. Predsednik se na to interpelacijo ni ozrl ter je tako že v prvi seji kršil jasna določila pravilnika. Predsednik je priot čil razne spise došle veljavn h g asov. Izvoljen je bil Siocker, zborn'ci. Vršila se je volitev 2 tajnikov in G kaudid{.t kršSauskc lju Iske stranke z 17094 revizorjev, očemerjo večina povsem prezrla člene manjšine. V p^poludan^ki s°ji so Be volili odseki : 1 sedmih čbmv in 3 po pet členov. V prvi eta bila izvoljena z manjš ne 2 člena, v OBtale tri po enen. Goriški deželni zbor. GORICA 21. Po svečani maši, ki jo je v stolni cerkvi služI prošfc in deželni poslanec dr. Faidutti se je ob 11. uri vršilo otver. nje goriškega deželnega zbora. Deželni glavar dr. Pajer je pozdravil vladnega zastopnika dvornega svetnika grof t Attamsa in deželne odbornike tsr je ome lil delavnost deželatgt < dbora v zadnjih Uiit le&ih in več važnih predlog za deželni zbor, med temi predlogo glede novega obSin- giasovi. DTTčfAJ 21. Na včerajšnji dežalnozbor-ski volitvi v novi ustrojeni IV. kuriji na Štajerskem so bili izvoljeni : 1 socijalni de-raokn-t (rafsto Gradea), 2 klerikalca, 1 krščanski socijalist, 1 ttlovenski naprednjak in 1 slovenski klerikalec. V dveh okrajih so potrebne ožje volitve. Novi tajni svetniki. DUNAJ 21. Glasom neke lokalne vesti, so bili členi gospod-ke zbornica km z Zdenko Lohkovi«, knez Karol Sufc\v arzanberg in gre t" Evgsn Waldstein im^novaDi tajnimi svetniki. (»rezžični brzojar. PARIZ 21. Piva uradaa postaja za brezžični brzojav se v kratkem postavi na skegareda, gradnjo nove deželne otoku Quess£nt. Postaja bo občevala s par- il še in vojaške bolnišnice. Vladni zastopnik je pozdravil poslance ter izrrzl nado, da bodo delali z združenimi močmi ter jim je od svoje strani zagotovil vsestransko pomoč. Nato je bila otvorilna seja zaključen*. — Drnga seja se je vršila danes popoludne ob 5 uri. GORICA 21. Na današnji večerni seji niki na 200 kilometrov dahč. Štrajk v Italiji končan. RIM 21. Danes zjutraj so šli delavci v Milanu, Turinu, Genovi, Fiorenci, Bjloaji in Napolju zopet ra delo. Pogreb kneza Herberla Bismarcka. FRIEDRICHSRUH 21. Danes popo-ludne se je vršil v tukaišojem mavzoleju sta bile overovljeni volitvi posl. dra. Eggerja ^^ H^ber(a Biatrarcka. Pogrebne in Falconerjr. Računski sklepi dežele za ^^^ flo 80 ude,ežlli ral Hahnke 1901. in 1902. ter deželni proračua za 1904. , ta« . , , r, . . - kakor zistopaik česala, potem dizivni kan- so bili izročeni finančnemu odseku. Zakonski , . ... 0 • i.i celar Bulow. državni ta ms Richtfcoten, vec načrt glede olihčanja v poalu malih zam- l.isko knjižnih stvari je bil vsprejet. Nadalje je b la vsprejeta resoluc ja na vlado, naj iet* predloži v državnem zboru zakon o prisilnem zavarovanju proti požaru in drug m nezgo d^m" ter zakon glede uvedbe dvoletne vojaške službe in diugih olahSanj pri vojaški službi v prilog kmetijstvu in malemu obrtu. Pri razpravi novega opravilnika za kmetijsko šolo v G>rici je posl. dr. Tuma silno napadel poet>panje kmetijske družbe in nje predsednika ter je povdarjal, da so bili Biovenski čleoi družba prevarjeni. Deželni glavar je pozval dra. Tumo na red. Konečno sa je izvršila volitev in konstituiranje odsekov. Deželuozborske volitve za IV. kurijo na Štajerskem. CELJE 21. Na včerajšnji dežalnozbor« ski volitvi za IV. kurijo je bil izvoljen slovenski kandidat Rod z 10.286 glasovi, socijalist Mlakar je dobil 2195, razbitih je bilo 51 glasov. GRADEC 21. Na včerajšnji deželno-zborski volitvi za graško okolico je bil izvoljen kandidat krščanske ljudska stranke Fran Huber s 9393 cd 18.703 oddanih glasov. FELDBACH 21. Na včerajšnji želnozborski volitvi je bili oddanih 21.536 PODLISTEK. Ob smrtni postelji. Sličica iz življenja. — Spisal Matija Lovko. »Xe, ni še pravi ča*. Hočem se prepričati poprej koliko je resnice na tem kar ti mi govoril! Oba eta zrla pazno ta njo. Oblečena ni bila revno r zjošbo, vendar pa jafeo utusoo in zapeljivo. Marsikedo je zrl vanjo omamljen od nje lepote. Z iajci se jej je ^r.bližal mlad gospod, postave, blizu njej jednake. Spodnji del telesa zakrival a.u je sv:tlo-ru men triko, čez pleča mu je videla do tal s gsjoča črna svilena halja in na g'avi tičala mu je mala čepica z dJg m sokolovim pe e sem. Uljuino se ji je priklonil ia najbrž* pr a l za prvi ples, česar pa R bard in Stanko nista um.ia radi oddaljenosti Vendar pa je bilo temu tako. Orkester je začviral :n Eivira se je spustila z nezna-n m gospe d čem * valček. R bard je opazoval Stanka, a ta ple salc?. Tresel se je po vsem ž votu in srce mu je močno utripalo. Njegove prsi so te prizdigovale kakor v zadnjih zdihih življe nja. Po ločitvi je bil sedaj v drugič blizn nje. Rihard ga ni več ogovarja! ; slutil je, da se >mi zgoditi nekaj za Stanka zelo ne ljubega. Plesalci so se ustavili. Večina njih, maskirani in nemaskiran:, so poseli. Stanko je bil odločen, da se jej predstav, predno da ziamenje oikestsr za drugi ples. Bil je skrsjno razburjen in nestrpno je čakal pra vega trenotka. Po kratkem odmoru so po čeli godei z nova ubirati svoje strune. K državnih poslaLcev in ča&tiifco/ t r razne deputac je. „Triester Zeli" o irreflenti. n. Ista »Trie.ter Zaiturg« toroj, ki je nekdaj pisala le o »budenstreiche« in ^buben« stucke«, in ki ja imela le za m?h za vse one, ki so reeneja sodili o pojavih irredente : ista »Triester Zaitung« se je spust.la Bedaj v o9ter polemičen članek proti senatorju Villa-riju, ker je hotel z ene strani polajiti irre-dento v Italiji, z. druge pa kazati irredento v avstrijskih pokrajinah v čim mileji luči in le kakor nekakov protest proti kr.vičnosti avstrijskega vladnega ziBtema nasproti državljanom italijanske narodnosti. V podkrepljenje svoje polemika proti Villariju omenja »TriBter Zaituog« dogodke v Vidmu v letu 1903. in pripoveduje, kako so se tam opetovano vršile demonstracije pro-tiavrtrijskega značaja. Oncenja, kako so ob teh prilikah povešali zastavo Trsta pred kraljem Italije in kako eo pozdravljali na balkonu prikazavšega Ee italijanskega b ralja z vskliki >Viva il re di Trieste!« — »Živel kralj Trsta!« Ia na vseh teh demonstracijah so sdtlovali jrefikt, viceprelekt in zastopniki garnizije. Na kongresu Ko sta tako hitela po dvorani na krilih akirdov bhne puskočniop, jo je vprtšil Rihaid hkratu: »Koliko Časa ste že v našem mestu gospica ?« — Ona je osupnila abog tacega vprašanja. Kdo je neki ta čio vek, ki ve, da ona ni domačinka tu ? Tako prehvapljena je bila, da si ni upala govoriti neresnice. — Priznala je, da je le par tednov tu. »Potem vam morem le čest tati, da ste si v tako kratkem času znali pridobiti toliko navdušenih občudovalcev !< V zadregi je ona aprila obraz na njegovi rami... Plesala sta dalje s tako vnemo, da sta vlekla na-se občo El viri je pristopil neki drugi g;spodič; že i pozornost. Kakor da jej je pravita slutnja, na vsej njegovi vnanjo&ti je bilo videti, da je to pravi lovec na ženske. To je Stanka razburdo, da je hlastno vstal jo priskočil k njej. Hitro ae jej je predstavil kakor višji uradnik, a ime in priimek je zamolčal. Zaprosil jo je sa p es. Brzih pogledov ga je premotrila od nog do glave in petem privo lila. To je bilo njemu dovolj. Orkester je počel udarjati veselo poskočoieo. Stanko se je zavrtel... po dveh letih prv č, in to zopet e Elvire. Viharno sta plesala sreli množ ce in odrivala pare v stran. da jej ta človek ni tuj... ! Orkester je prenehal. Podal jej je desnico, ki mu jo je ona strastno stisnila. Bilo mu je kakor da se ta roka dotika njegovega srca. Hotel se je odstraniti, a ona ga je zaprosila^ naj prisede k njej. Ugodil je njeni želji. Rihard pa ju je opazoval od daleč ter je meneal z rokama v zadovoljstvu. Dolgo je čakal, a Stanko ae ni povrnil. Slednjič ni mcgel več premagovati svoje radovednosti. Pristopil je k njima, se poklonil kakor se spi d bi in rekel Stanku : »Jaz odidem demov, gospod...« Hotel je ša pridodati tudi ime, a v pravem hipu še ee je domislil, kaj se vrši. Stanko pa ga je zaupno pogledal ia mu I velel, naj pečaka še neaoliko, da pnjdeta skupno, na kar je R bard zadovoljno prikimal. Orkester je počel svirati vnovič. A Elvire ni nihče več nadlegoval. Hotela je plesati le žnjim, dokler ne odzveni zadnji akord orkestr?. Plesala sta in plesala. Elviri pa so uhajale miili in čutstva v nekdanje sladke ča$e. Slednjič pa je dešdl tisti psihologični trenotek, katerega je opazujoči Rdiard pričakoval x gi.t*vofct;o, trenotek, ko je Stanku pošla moč samozatajevanja, trenotek, ko se jej je... odknl. Hlastno je potegnil krinko z obraza in vskr.knil brez vsacega obzira nn množico navzočih : »Elvira ! Nekdaj si bila moja, a danes si tu.... !« Za hip je obstala kakor okamenela ; ali že naslednji hip 83 je zavedla, v kaki mučni situvaciji se nahajs. In zbežala je iz dvorane kakor nežna srna, ki jo je ranila puška brezobzirnega lovca.* (Pride se.) društva »Dente Alighieri« je le:a 1903. imel celo liižavni podtajnik v ministerstvu za javni pouk irredentističen govor, a ob tej priliki so bile v dvorani postavljene izveatne zastave, zavite v žalovalne zaake. A ob častni mizi je ee-iel šef irredentistične agitacije, Rcciotti Garibaldi, ki je objavljal, da bado skoro slavili odrešenje krvnih bratov onkraj meje. Dalje konstatuje »Triester Zeitung«, da je povodom javnih sprevodov po raznih mestih Italije v navadi, da nosijo — zavite v črnino — zsstave Trsta, Trentina, Gorice, Istre in Dalmacije. Z druge strani pa se se* žigajo avstrijske zastave na javnih trgih. Pred avstro ogrskim poslaništvom v R mu je šest redarjev neprestano v službi. Po vsfj Italiji je razpredena organizacija društev z očitno in izrazito irredentistično tendencijo. Tu podaja nemški list celo statstiko o irre-dentističnih društv:h po vsej Italiji ter navaja imena in kraje. Posebno pa nagleša »Confe- • lerazione popolare pro Italia irredenta« s sedežem v M lanu in z Garibaldjem na čelu. Ta < \nfederaz one emitira r.nane Garibaldin-ske bone, katerih so importirali v Trst na tisoče. Sedaj pa čitamo nekaj nečuvenega in skoro ne moremo verjeti svojim očem! — »Triester Zeitung«, ki je nekdaj pisala le o »bubenstiiike« in se rogala pesimistom, se roga sedaj — optimistom, ki se smehljajo govorom, kakoršaji eo Garibaldijevi. Ali ti optim sti so morali — pravi — letos csupDiti po najdbi bomb v »Societa Ginnastica«. Danes ;e z&ano, da bo akcijskemu komiteju, ki j* imel izvesti atentat z bombami, pripadali znani irre-enti?ti iz Milana, Benetek in Vidma. Bombe so prišle iz Milana, a mno-gokateri, ki se radi teh bomb ni čutil več varnega na avstrijskih tleh, je bežal v Italijo. Znano je tudi, da eo videmski in milanski irredent sti. ki sestavljajo tiste irredentistiške proklamacije, ki ee vsako leto utihotapljajo v Avstrijo pove dom rojstnega dne cesarjevega. Villari pa ee dela, kakor da nič ne ve o teh notor:čaih dejstvih in dogodkih in trdi, da po Italiji ni jrredente ! »Triester Zeitungc se odločno postavlja po robu trditvi Villarija, češ, da so I.alijani povsodi žrtev, ker so povsodi v manjšini. Voditelji naš h Italijanov bi se lepo zahvalil1, h\ kdo hotel trditi, da so Italijani v . r- n Trentinu v manjšini. Sicer pa tudi ^ic- k er so reg v manjšini, niso • 1. ar — povdarjamo, da tako piše »Triester Zmtung« — nikakor pritisnsni ob steno ! Kakor na primer — v Istri. Mari deželni zbor istrski ne razpravlja italijanski ? ! Mari ne ureduje italijanski tudi deželni odbor istrski?! Ali ni to avtonomija, ne glede na mnege italijanske občine. (Točneje bi bilo, ako bi bil rekel nemški list: občine z italijansko upravo. Op. ured. »Edinosti«). Dalje navaja »Triester Zeitung« proti Villariju, da so v Trstu te-le javne šole z italijanskim učnim jezikom : trgovinska in navtčna akademija, visoka trgovinska šola, viši gimnaz i, viša realka, državna obrtna šdU, de kl ški licej s pravicami učiteljišča, Iti ljudskih šil n 7 otroških vrtcev. Pa tudi dejstvo, ua nad polovic3 otrok, ki iz la-etoe volje obiskujejo državne srednje in ljudske ŠDle, prptdajo italijanski narodnosti, ne more opravičevati irredentirm?. Če pa temu nasproti sloji dejstvo, da je v Trstu nad HKX) italijanskih otrok, ki rastejo brez šolskega pouka, potem bo v njihovem intere-u želel vsaki resnični prijateij Italijanov, da bi se popravilo, kar je zamujenega v tem pogledu. To bo bolj služilo v o afec e in ohranjevanje narodnosti Italijanov, nfgj pa vseučilišče, ki bi ne bilo druzega, nego ognjišče neprestanih irredent;6t.eoih agitacij. »Tr ester Zeitung« zaključuje: »Kajti v to ne more verovati niti g. Villari eam, da oi irredentistično gioanje med našimi Italijani ponehalo, čim bi se njihove želje izpDlnile preko mere pravice in pravičnosti nasproti drugim narodnostim v monarhiji. Vsakdo pozna resn čn< s: reka »L'appetit v.eat en mangeant«. M trdimo smelo, da sta ravno bliž na Italije :n pa poznavanje gospodarskih razmer — ki so pač najbolje iluet-jvane po tisočih I tal ijanov iz kraljevstva, ki so si in si tu ustanovljajo ekzisteteo — že eama v najbolje varstvo, da irredentistiška drevesa pri nas ne bodo rastla do nel*s«. Rusko-japonska vojna. Trst. 21. septembra 1904 Tudi danes ni poročil o kakih važa.h dogodkih na bojišču v Mandžuriji. Pač pa nam iz Makdena in Tieačina napovedujejo, 1 : da smo na predvečera velike bitke. Te vesti slovniku ni možno zlomiti odpora Ćehov ! V kaže vBprejeti 1 veliko rezervo. Prvič, ni nič spremembo poslovnika pa Nemei nočejo pri- povedano, kdo brzojavlja iz Mukdena ; Tjen-Čin pa je jako sumljiv vir. Ta poslednji vir pa je tudi sam s seboj v protislovju. Od ene strani zatrja, da smo na predvečeru velike bitke pri Mnkdenu, potem pa pravi, da Rusi vsprejmejo bitko še le pri Tjenlingu. Sedaj še le so začeli Japonci priobčevati neke izkaze, kaj vse so zaplenili povodom bojev pri L/aojangu. Menda niti ne treba Človeku, da je sam vojak in da vendar umeje, kako neizogibno je v vsaki veči bitki, da se na obeh straneh vozovi demontirajo i in kake zaloge pokvarjajo, tako, da se vojski niti ne izplača, da bi jih vlačila dalje seboj. Ker bi jej bilo to le v veliko nepriliko. Gotovo je i a mi verujemo radi, da so tudi Rusi po bojih pri Liaojangu ostavili na bo-j šču kaj tacega nerabnega materijala. Ali isto tako gotovo je, da so imeli tudi Japonci toliko ali pa še več tacega pokverjeaega materijala. Zato pa je smešno, ako hočejo japo- voliti, ker si hočejo ohraniti odprto pot za vse slučaje. A tudi dr. Koerber noče čuti o taki spremembi, ker bi potem prišlo v državnem zboru do večine, ob kateri gospod Koerber ne bi mogel več ostati na svojem me3tu. Dr. Paca 1 pa ne meni s tem večino desnice ali levice, ker je uverjen, da bi ob sedanjih razmerah taka večina ne preživela niti pol leta. Prišlo bi do nekega mhctum oompositum, ob katerem bi kuratela dr. Koerbsrja postala nepotrebna. Mi se spominjamo — je rekel dr. Paes£i — da so bili Jugoslovani naši najzvesteji sobori-telji v boju proti vladi in da so nas tudi Italijani — četudi le deloma — podpirali. Počakati moramo sedaj, kako bodo najnovejša dejanja vlade in Jugoslovanov delovala na Jugoslovane in Italijane! (Zvršetek pride.) Kronanje v Belemgradu. V torek popoludne po 4. uri so se ceno, da predlože zagrebškemu nadškofa dru. Posilovidu spomenica, v kateri ga zaprosijo, naj bi pri sv. Stolici izposloval, da se glago-lica, ki je Bkozi toliko stoletij zakonito obstojala v zagrebški škofiji, zopet povrne hrvatskemu narodu. V ponedeljek se je pa vršila dekanijska konferenca okraja prvostolne cerkve zagrebške, v kateri so tudi sklenili, da predlože nadškefu prošnjo, naj bi se skupno s hrvatskim episkopatom zavzel pri sv. Stolici, da se stara pravica glagolice zopet vrne hrvatskemu narodu. Po našem mneoju so gospodje zborovalci pozabili na — Dunaj! Najprvo naj tozadevno prošnjo glede uvedenja glagolice odpošljejo na Dunaj. Ako tam porečejo d d, potem tudi v Rimu ne porečejo n e. S cer je vsak trud in vse prizadevanje udarec — v vodo! nofilski viri dokazovati sedaj vspeh Japoncev pri Liaojangu s tem, da so dobili v roke per i ^rali v stolni cerkvi državni dostojanstve-demontirah vozov ia pa morda par stotin I »»ki, poslanci, generali, častniški zbor, „dpo-kakih škatelj s konzervami, ali kaj pokvarje- j članstva, uradniki, meščanske korporacije ter nega rižp. Kako izborno so izveli Rusi svoje povabljeni gostje. Ob 5. in pol uri se umaknenje, o tem govori najbolje fakt, da je «*5el pomikati sprevod s kraljevskimi *na-Japonci sami poročajo, da so zajeli celih 13 menji iz kraljeve palače ter je dospel ob 6. Rusov ! ! Pre(* 8to^n^coi kjer je čakal mitropolit z Najamešneji so pa japonofili, ke priob j ^aem svečenstvom. Metropolit je prejel nato čuiejo neka bedasta poročila iz glasovitega krono, vladika iz Šabea državno jabolko, Čifu, kako da so ruski častniki, došli tjakaj vladika iz Niša, vladike iz Ziča in Zajčara iz Port Arturja, to in ono pripovedovali o Pa kraljev plašč ter eo jih nesli na določen — nehumannem postopanju ruske vojske prostor pred oltar, na kar je bil izvršen bla-celo nasproti japonskim ambulaneam. Kje — g°8lov kraljevskih znamenj. Po dovršenem vprašamo vas — najdete častnika, ki bi blagoslovu so bili krona, jabolko in žezlo po-hotel kaki šenci od kakega korespondenca ne- loženi na desni, kraljev plašč pa na levi strani častno govoriti o vojski, v kateri služi ?! glavnih vrat ikonostasa, ob strani se je po-Najmanje je pričakovati kaj tacega od ruskih stavila častna straža. Prisotni so na to zapu-častnikov. Stvar je jednostavno ta: ker se ta stili cerkev ter so se podali v slovesnem novinarska slepeta boje, da jim svet ne bo več sprevodu s kraljevo zastavo v palačo, verjel, pa p skladajo svoje laži v usta ruskih Včeraj, 21. t. m., na pravoslavni praznik ofiairjev. Nu, mi menimo, da je mahinacija Rojstva Marijinega, je na vse zgodaj 21 dovolj prozorna in da more najti vernikov strelov iz topov naznanjalo slovesnost kronale med bedaki, ki niso navajeni — misliti. Avstroogrska-italijanska pogodba. Dunajski »N. W. Tagblatt« poroča, da je trgovinska pogodba med Avstroogrsko in Italijo definitivno sklenjena. Provizorčna pogodba se razdeli v dve dobi : prva traja od 1. oktobra t. 1. do 1. januarja 1905., druga pa celo bodoče leto. V prvi dobi bo zamogla Italija uvoziti v Avstrijo 450.000 hektolitrov belega vina, po carini 15 K 30 stot. v zlatu na hektoliter. Koncem leta 1904. preneha vsaka ugodnost z ozirom na italijanska vina. Provizorična pogodba traja do svrŠ3tka U ta 1905. Djločbe te pogodbe so identične z onimi defiaitivne pogodbe, ki stopi v mol s 1. januarijem 1906. ter traja do konca 1. 1915. Kraj bodoče odločilne bitke. Glasom poročila, ki ga j a »Bsrl. Tage-blalt« prejel iz Petrograda, vlada, baje v ruskem glavnem štfbu mnenje, da ss bo vršila odločilna bitka pri Tienlingu. Ondotne pozicije, so že od meseca julija utrjene. Med Mukdenom in Tienlingom stoje znatne ruske čete. Ob svojem umikanju so R'isi razruš li železniški most preko reke Tait9iho. Japonska vlada potajuje izgube ▼ vojni. Dopisnik »Daily Expressa« poroča, da japonska vlada ne objavlja izgub vojakov v vojni, kakor ni tudi objavila, da je polk »Ka- nja. Na to so godbe hodile po ulicah, kjer je mrgolelo občinstva. Dtž, ki je trajal nekoliko dnij, je včeraj poneha'. p0 noči je bilo po vseh beligrajskih ulicah iz^eoredno živahno življenje. Kronanje v stolni cerkvi ee je izvršilo točno po pogramu v najlepšem redu. Po dovršeni svečanosti kronanja se je kralj Peter vrnil iz stolne cerkve v kraljevo palačo, povs ;d navdušeno pozdravljen. Nato' so ee vršili sprejemi diplomatičnega zbora. AvBtro ogrski odposlanec dr. Dimba je kralju čestital v imenu specijelnega odposlanstva, turški odposlanec Fehi paša pa v imenu ostalega diplomatičnega zbora. Nato je sle- nazava« izgubil pred Port Arturjem vse svoje dila prisega zvestobe. V veliki dvorani kra-častnibe. Vlada noče prebivalstva begati in ljeve palače so se razvrstili klicarji s kra- j oitra«iti. - Ijevo zastavo in kraljevim grbom, tako tudi ^—■nosilci kraljevih ins gnij ter vsi cerkveni in državai dt stojanstveniki, častniški zbor, kor-I poracije, deputacije, društva itd. Na to bo došli dostojanstveniki in depu- 0 položaju v Avstriji. Minole nedelje je govoril na shodu vo- lilcev v Chcteboru načelnik mladoČeškega ^jjg bstruke^ja Petra, postala tiranom in samodržcem v državi. Zato Budimpeštanski listi pišejo zelo hladno, •o bili prisiljeni v tbitrukcijo. Odločilni krogi ak0 ne porogij.vo o kronanju srbskega kralja ! pa ee še vedno b >je Nemcev in ne Btore ni- Petra. česar zi zbol.šrnje situvacije. Dr. Koerber »Magyarcre2£g«, govoreči o kronanju priznava, da je b la to velika pogreška, ka- srbskega kralja, nagkša, da nova era v Srbiji tere ni smeti ve5 ponoviti. Zato da ne sae zahteva rusko prijateljstvo in radi tega da obstrubc ja zmagati v drugič. To pa se pravi: postajajo olnošaji Srbije do Avstro Ogrske' najprej so napravili pegreško, sedaj pa je — hladni. Liet opaža, da se Jugoslovani pribli-' ne smejo popraviti. To je circulus vitiosu% iujejo Bilemugradu. Kake p osle d ee da bo iz katerega ni tako težko priti. Pot, ki vodi iz imelo kronanje na balkanskem poluotoku — njege, je : popolna pravičnoit do vs3h narodov države. Te poti pa nočejo nastopiti odločilni krogi, ker se boje nemškega odpora. Dr. Pac£< se vprašuje: je-li to ie driave, je-li to še eksekutiva, ki navaja take razlege pravi list — ni znano, toda bodočuoet razjasni to cm prej. »Poraz« Rusije da je sicer nekoliko razorožil prizadevapja Jugoslovanov ; toda, kakor se vidi, jih ni tlcmJ. To je razvidno iz tega, in ki iz strahu pred Nemci ne more irpo- da se južni Slovani v tolikem številu udele-polnjevati niti avojih dolžnosti, ki jih jej na- žujejo sedanjih svečanosti v Belemgradu. laga zakon ? ! —^ Droga pjt iz zmešnjava bi bilo p .mir- Zft gl&golioo. j en je med Čehi ia Nemei! Ali kdo mor* le Zagreba javljajo, da se je te dni verovati v to ob sedanjem nemškem firorju ? vri la letna dekanijska konferenca okraja I>r. Pa"£k je uverjea, da ob sedaajem po Jsaka. Na konferenci je bilo soglcsno zaklju- Drobne politične vesti. V Gradcu je bil v torek izvoljen deželnim poslancem v IV. kuriji accijalni demokrat Retel z i^atno večino. Vseh volilcev je bilo 34.700. Resel je dobil 8769, klerikalni kandidat Neuteufel 2904 in kandidat Nemcev, Jenko, 2754 glasov. Demonstracija ameriškega b r o d o v j a. Berolineki »Woitfjv biro« poroča iz Kartagene (Kolumbija, južna Amt-rika), da je priredilo te dni ameriško bro-dovje v ondotni luki demonstracijo, ker je bil dne 4. julija t. 1. onesnažen grb ameriškega konzulata. Kolumbijsko minister?tvo je pripravljeno dati zadoščenje. Domače vesti. Naše čestitke čitateljem »Piccola«. Včerajšnji »Piccolc« djnaša brzojavko iz Londona, ki pravi, da »kompetentni« krogi v Petrogradu jako grajajo Kurjpatkina, ker je predle ž 1 načrt, ki je neizvedljiv. »Po zavzetju FengvangČeaga — pravi brzojavka dalje — so f-e Rini jako bali. da hočejo Japonci oblegati Viadivcs^ck. (iecerdl Liuevič da je bil hotel prired ti resno diverzijo proti Koraji in je zahteval ojačenj v Vladivcstoi. Ako bi bila Tjeling in Ljaojang ostala v rokah Japoncev, bi bili ti poslednji mogli groiiti Harbinu in zveza Kuropatkini z Evropo in Vladivostokom bi bila pretrgana. Tako pa ne pride pred pomladjo do obleganja Vladivoatoka in t a k o je izid b tke pri L'aojangu, fci je imela Kuropatfei jov > vojsko obsoditi v iaapotencr, smatrati kakor raski vspeh. Kdor nam raitilmaSi to kolobocijo, bi zaslužil z^ato medaljo. Pr>3iaio! »Kompetentni krogi« v Petrogradu grajajo Kuropatkina, ker je dcsegel, da dooblegmja Vladivostok* more priti le le na spomlad in ker bitka pri L aojangu pomenja — ruski vapeh ! ! Ali če je »Piccolo« v tej brzojavki razkril vso svojo konfuznost, pi je v neki drugi brzojavki — istotako v včerajšnjem izdanju — pokszal vso svojo fenomenalno nevedooet. Pripoveduje namre\ da je v bitki pri Ljao-jangu padlo Japoncem v roke »HiOOO n ci di eocco«. Di bomo umeli, kakovo fced6sx>č-> je napisel tu »Piccob«, bodi povedano, da »koku« je japinaka utežna mera in je brzi-javko umeti tako, da so Japoaci uplen li ti liko in toliko »ko'iu« riža, sladiorjt iti! ! Iz utežne mere »keku« je »P.cjoIo« napravil — std, znan pol imenom »kokovorel« ! — Kakor mora vzbu liti homeričen smeh zatrdilo, da Rusi vozijo s3boj kokosove ortlr, tako je občudovati Japonce, da imajo v takih resnih ča*ih toliko časa, da štejejo orehe in da vedo, da jih je bilo ravno šestnajst tisoč. Nam ne preostaja dtuzega, nego da Čestitamo č tateljem »Piccola« na takem glasilu in pa ca njihovi -lastii predivni — lah ko ver- 5 sti! Kajti to je gotovo, da oni verujejo, Brzojavne službe. Porodom otvoritve tudi to neumnost, kakor da čujejo iz »Pic-jistrskega deželnega zbora v Kopru dne 21. cola« evangelje. septembra t. 1. imata poštna in brzojavna Vprašanje in odgovor. Prejeli smo: • urada v Kopru in Poreču od 21. septembra Ravno citam v tukajšaem listu »II Pic- t. 1. do konca zasedanja polno dnevno in colo« in posebno v listu »Gazzettino« na- nočno brzojavno službo. slednjo novico : »Per la nascita del principe del Piemonte«. L#' avv. Venezian, primo viee- Pse za policijsko službo prično rabiti tudi v Avstriji. Prve poskuse napravljajo presidente nelle ore di ieri mattina ando al v Toplicah na Češkem, r. Consolato per porgere in nome della c i t t a lefelicitazioni itd. Užltnina t okraju Motovun. Dne 30. t. m. ob 10. uri predp. se bo vrSila v Mo-Dovoljujem ei vprašanje do cenjenega tovunu pod predsedsvom c. k. finančnega ko-uredništva, ali je sploh to dovoljeno, da Ve- misarja iz Pazina solidarna razprava glede nezian v imenu tržaškega, na (Avstrijskem plačevanja užitnina v davčnem okraju Moto- ležečega mesta more poklanjati [kr. italijan- vun. In sicer na vino, vinski in sadni mošt ] zapisnik ter ga potem djal pod ključ, skema konsulatu voščila povodom rojstva in meso za leto 1905, eventuvelno 1906 in Precejšnja tatvina. Finančni nadpsznik i tal. princa ? Mislim, da v svojem lastnem 1907. V slučaju dogovora je najmanjši letni g. Pavel Omann, ki stanuje v Škorklji št. imenu to lahko stori, ali v imenu vsega! prispevek določen: za vino, vinski in sadni Slf je včeraj prijavil na policijskem komiBa- staje je koestatiral, da so se jej močno pretresli možgani ter ni izključil, da si je morda zdrobila lobanjo. Dal jo je nemudoma prenesti v bolnišnico, kjer so jo sprejeli v IV. kirurgični oddelek. Šel je raje sam. 21 letni Italo Bonazza, stanujoči v ulici del Molino a vento št. 21, je zvedel, da ga policijski agentje iščejo, ker da je na sumu, da je on eden onih treh, ki so pred malo dnevi ukradli 3 vreče riža v nekem prostoru v ulici Galileo Galilei. Da prihrani agentom iskanje, je pa šel sam sinoči v ulico Tjgor ter se tam policijskemu uradniku predstavil. Uradnik ga je vzel na Trsta — ne ! mršt na 6200 K, za meso 1200 K; skupaj Tudi država eama lahko stori to diplo- j torej 7400 K. Da ,se določi takov dogovor, matičnim potom — ne pa Venezian ! treba brezpogojno, da pride večina davko- Vidi se torej zopet, kako hoee jedna plačevalcev, ki pa morejo — ako se sami ne oseba avstrijskemu Trstu dajati značaj pov-1 morejo udeležiti — pooblastiti katero drugo sem italijanskega mesta. Niti mislil naj bi osebo. Ta oseba se mora na razpravi izkazati ne nikdo, da je TrBt še na avstrijskih tleh ! s pooblsst lom. (Pripomba uredništva. Gosp. Vreme — mraz. V zadnjih dneh se je vpreševatelj naj izvoli čitati članke, ki jih ; povsod temperatura jako hitro spremenila, ravnokar priobčujemo pod naslovom »Triester Po planinah je zapadel sneg, še preden je Ze.tung« o irredenti«. Tam dobi pojasnilo, končalo astronom i č no poletje. Tako poročajo zakaj rijatu v ulici Luigi R cci, da sc neznani tatovi pred včeraj nji m ulomili v njegovo stanovanje ter a u odnesli raznih dragocenosti v skupnej vrednosti 331 kron in 60 stotink. Borzna poročila dne 21. septembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.03— 19.06—, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.60 239.95 ... . . Francija K 94.95—95.15, Italija K 94 9J—95.15 ne moremo odgovarjati na taka iz Rajbenburga na Štajerskem, da je padel italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K Vprašanj«.) ' tam toplo*« na 8 .topinj Cd*, t,r da j. j l^m^^ffi ^^ K -- Seznam porotnikov. Od dne 28. t. m. v noči med 18. m 19. t. m. padlo na Po- kronska renta K 97.25 97.50, italijanska renta K do 5. oktobra bo v ma^tratnem poslopja, borja obilo saeg., valed Jeear da so nekateri j ^ i^^^.kcij. 2 nadstropje, izba št. 12, razložen na javni jesenski poljBki pridelki v nevarnost:. Isto- 87.— »9.-, Lloydove akcije K. 747.--757.— take pišejo, da je zapadel sneg tudi po kranj- Srečke: Tisa K 323.--327—, kredit r< 464.— upogled prvotni seznam porotnikov v namen, da se morejo uložiti eventuvelne reklamacije. 1. državna gimnazija v Ljnbljani ima začetkom tekočega Šolskega le:a 16 razredov in 599 dijakov. Podpora za delavce, nesposobne za delo. Deželni odbor gorišai razpisuje natečaj, za podporo 240 letnih kron iz ustanove Frana grofa Coronin ja z£ delavce, ki so postali ne-posibni za delo. To podpora more dobiti deiavec ali dtlavka, pripadajoča v kt - skih in goriških planinah, vsled česar je nav-stsl občut.an sneg. Imena postaj ob novi železnici. V »Soči« čitamo: Iz kanalskega okraja nam p Š9 ugleden domačin : »Določeno je, da bodo vsi napisi do Gorice dvojezični, to je nemški in slovenski. Drugače pač ne more biti! — Za Gorico ne vem, kako je določeno. Naravno je, da deželna jezika ne smeta biti izključena, da torej vsi napisi morajo biti slovenski in ital>janski. K njima do 474.—, Bodenkredit 1880 denkredit 1889 K 29* K 303 — 318.—, Bo- , v- n- -u j-*x u ir__pride seveda tudi neizogibna nemščina, da-si tero cbč n grofije goriške gradiščanske. Ker r & ._ j ■ _ , *•* ta pri na* niti ni deželni jez k. — Ako bi pa je notončno dejstvo, da je večina te gro- r * fije slovenske narodno,ti, ne umemo, kako se P* hofceli morda °P»8titi ^venske napise, dejstvo, da imajo pravico do te podpore Potem dožlvl vlada v V8eJ dežth odPor' delavci iz vse dežele, strmca z dejstvom, da k<*oršnega »i doživela. (Da bo le res! deželni odbor gorški razpisuje to podporo Marsikatero zlo in krivico bi bili mogli mi v uradn-m liatn samo v italijanskem jeziku?! Slovenci ie preprečit,, da smo znali o pra- Rekli tmo: dežalni odbor! Menda nismo vem 64811 kopati kompaktno in s potrebno reki. prav. Ta avtonomna korporacija obstoji brezobzirnostjo. Tista pretirana obzirnost, ti- formalno tudi na goriškem, ali zdi sa, da de- 8ta Je naša De3re5a' ker nam ^vadno želni odbor v G>r:ci je - vitez P*jer ! To Ptavl> roko v hiPu» ko bi trebal° krePko so needrave, bolae razmere, ki j.h - vsai P03e5i vmea- Ml 8mo "verjen., da se bo kolikor toliko — pomega kooservirati Dunajska borza ob 2. Državni dolg v papirju n v srebrn Avstrijska renta v zlatn „ „ v kronah 4*/. A vat. investicijska renta 31/, •/, Ogrska renta ▼ zlata 4°/„ „ „v kronah 4°/, renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 LBtr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98 17 5°/0 kalija&fika renta 10i.—španski ezteneur 8&.60 akcije otomanske banke 587.—. Pariz. (8klep.) Avstrijske država« želez d rt — — Lombardi — unificirana turška renta 88.70 —, Turške K 133.50 url podoI. : včeraj danes —.— 100.20 —.— 100.20 119.35 119.35 9» 40 99.40 90.93 91 — 118.75 118.80 97.35 97.50 ^ 8.80 »tf.80 1614 — 1614. - 656.50 656X0 239 65 239.60 1 i 7.37 V« 117.40 23.46 23.46 19.01 V, 19.02 95.10 95.10 11.33 11.33 menjice na London 252.15, avstrijska zlata rcn *■ 103.— ogrska 4% zlata rente 100.80, Lfinderbrni-—.— turške srečke 129.25, parižka oantr- 12.05, italijanske meridijonaln6 akcije —.—, akc j Bio Tinto 14.29. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dot? 877 Lombardi 3V2 Brebro 2t>7/,6, španska rente 87V', iu lijanska renta 1031/., tržm diskont, 28 „ meaj ce Dunaju —.— dohodki banke —.— izplačila ba —.—. Stalna. Tržna poročila 21. septembra. Budimpešta Pšenica za oktober 10.U2 do 10.33; za april 10.6S do 10.69 Rž za oktober 7.65 do 7.66; za april 8.07 do 8.08 Oves za okt. \ 6S7 do 6.88: Zi> t pril 7.20 do 7.21 Koruza za septsmbsr 7.10 do 7.15, za maj 7.27 do 7.2». Pšenica: ponudbe srednje; povpraševan e omejeiin ugodneje. Prodaja 26.000 meter. stot. za 5 stotink zvišanja. — Druga žita ugodneje. Vreme: hladno. H a v r e. (Sklep.) Kava Sautos good a*, rage za tek. mesec po 50 kg 15.50 frk. za dec. 45.75. — New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za hidp*' dobave, vzdržano, 10 stot. zvišanja, 5 stot. zvišanj a. H am b n r g. (Sklep pop.) Kava Santo* go > average za september 37--, za dec. 37'/s, za marec 38V4, za maj 38vzdržano. -- Kava Rio nAvaina loco 37—38, navadna reelna 39—42, navadaa dobv-i 43—44 Hambnrg. (Sklepi Sladkor za sept 21.61, za oktober 22 50, t» dec. 22 3u, za januvar 22.4 J. zi maj 22.75, za avgust 23.05. Stalno. — Vreme : lepo. — Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptr.^ K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Ooncassć in Meliapilii promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d" —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 1013/16. Sh Java 10 li»l/a t h. Stalno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.76, rž ** okt. 15.91). za november-december 16.15, za nov., februvar 16.65 (mirno.) — Pšenica za tekoči mi-sec 23.70 za okt. 23.90, za november-december 24.35, ra november-febr. 24.60 (trdno). Moka za tekoči mesec 31.65 za okt. 3195. za nor.-december. 32.45, za november-februvar 32*75 (trdno) Repično olje za tekoči mesez 49 25, za oktob?r 49 25, za nov.- december 19.50 z\ januvar-april 50 2 » (m rno.) Špirit za tekoči mesec 48.50, za okt. 4j».75 za nov.-decembar a4— za januvar ■ april 4l.nO (stalno). Sladkor surov 88° uao nov 261/4 — 2i*/4 (komaj stalno), bel za tekoči mesec 30V« za oki. 31l/e za okt.-jan. 31A/2, za januvar - april 323/4 (trdnoi ra&niraD 62—62l/» Vreme: hladno. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št, 52. A Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazzai Rosario (šolsko poslopje). Cene, de se ni bati nikako konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela taci i po posebnih načrtih. Hnstrovao oealk breiplaftao la fraako< predivno mtd§ebojno slovensko razmerje. Ve^OT spomenik. OJbor za Vegov spomemK je imel včeraj sejo, v ka.eri je v ob5e cdobril Zajčev ntčrt ; le na projektu jih — vsaj nbše malce bolj premišljala, [»redno nas bo bolela vnoviS žaliti in nam delati krivico, ako bi videla, da znamo skrbeti za primeren odpor. Opomba ured.) Prvo »vinsko trgater« v Trstu pri- bo treba še nek»j spremeniti. Po tem proje- re^i peveko društvo »Kolo« v Trstu v ne-ktu bo stal spomenik 72.000 kroa. delio. dne 25. septembra 1904. v dvorani Z l nca. Pišejo nam : Minolo nedeljo Fmo imeli pri nas lep dan kakor že dolgo ne. Oi- deljo, dne 25. septembra 1904. v »Narodnega doma« pri sv. Ivaru. Grozdja, jabolk in hrušk bj v izobilju, bor podružnice druibe sv. C rila in Metcd'ja Igrala bo sv. Ivaaaka gedba. Na notranji F. PERTOT, urar, v TRSTU al delle Poste 9, palača Galatti (zadej Narodnega doma) = Prvi slovenski urar. = Ima velikansko zalogo ur vseh vrst iz najsloviteljšili tovarn. Veliki izbor zidnih ur, koje daj a tudi na obroke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! -»TfNlrf —— ■ I je piitedii veselico na družbeno korist. Ni veselici je sodeloval novoustanovljeni unški pevski zbor. Di-ži ima ta zbor takorekoč še le nekoliko vini življenja je vendar že minolo n< djljo tako lepo in častno izvršil svojo nalogo, da smo bili vsi kar presenečeni. Velika hvala gre torej g. Ludoviku Sterletu, ki je znal v tako kratkem času izvežbati naš izbor. — Pa še v nekem drugem pogledu je bil ta dan pomemben za nas. N* tej priredbi smo skoro popolnoma pozabili, di imamo na Kranjskem — dve «*trank;. Tu, na torišču dela za naš) šolsko družbo smo zopet enkrat našli tisti nevtralna tla, na katerih morejo skupno delovat l)b2ralci in klerikalci. Takoj naj bi b lo ve ino, ko gre za naredao korist, J v r e m e n u ki je nad kor stjo strank, in ko je torej dolža< s., da ne m si m o le na svojo stranko ! — Lep vrgled nam je dala rodoljnbca goepa Se^ en:karjeva. Ta ugledna gospa je sama opravljala po*el blagajn<čarke in je bila tako-rekoč duša vsemu tsmu porijttju. Mi fnčani smo poacsm, da mamo uglednu rodbino Sebenikarjevo v svoj erad . In koliko treba zložnega dela. Neprijetno je sicer, ali pr ziati moramo, da našemu ljudstvu treba š® mnogo red bodo pazili : oče, župan, šlibar, Dočni čucaj, posebne vrste redarji, detektivi, vini-čarice, viničarji in pa pašnik »pržuonc« (zapora). Glavna stvar pri trgatvi pa je ta, da ™ sme vsakdo krasti, ako ga — ne vidi 'H noben organ »javnega reda !« Začetek ob 4 in pol uri poj o'. Po trgatvi začne ples. ki bo trajal do j polunoči. Vstopni Da za osebo 60 ftot. (30 novč.) otroci pod 10 lety spremljevani pj stariših, so vstopnine prosti. — S tem je plačana tudi vstopnina k pl e3 u. Vesel c i ee bo vršila ob vsakem Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. naobratbe. Kajti odpraviti je še marsikako navad i in razvado, ki cam ni v ča«t. Naj bo kdo k erikalec ali liberalec, mora želeti — ako res ljubi svoj narod — da se mišljenje in ćutatvovanje našega ljudstva oplemeni in da ee po\zd gce duševni ni\o istega! Tu je res mnogo z. nemirjenega in zato i oca no v tem pogledu #e mnogo d-l« — za liberalce in klerika ce. »Dramatično društvo« v Trstu prične svoje delovanje v nastopni sezoni dne 2. i oktobra z dramatično predstivo v dvorani »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Predstavljala ee bo igra »Krivopris«žnik«. Pozor! Bodočo soboto i z de zopet »Škrat« ter l o pjtem redno izhajal vsako soboto zjutraj. Velik poiar. V vasi Koremo pri Kradoji na Kranjskem je navstal v nedeljo zvečer ailen p< ž*r. Pogorelo je 7 hiš a vsemi gospodarskimi poslopji in vei letošnji pridelek, vsa krma, 2 vula, ena krava in 7 prešičev. Bodočo nedeljo se je Imela omožlti 30-letna Marija Ruzier, stanujoča v sagati sv. Justine šr. 2., a včeraj popoludne so jo nesli v bolniia.oo s prebito glavo. Padla je namreč po stopojieah ter se pri tem teiko pobila na glavo. Zdravnik m sdravn ške po> Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano 8 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = Crst. = B Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom - priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J ?ia del Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tit cerlnre St. Petra t M Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dosele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. Rlbum pohištva poSlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). ✓ Inteligenten mladenič let star i^Vm kakor>no koli služI**. lkodi-i kot ■ možni p Ktr. rnzu^u'ec ali kaj slićnega. sem -lovensrine in uemV-ine v l>ese
  • Ue). sladkor, tor.ščno 11 belo moko, naravno maslo, svečo. milo,.. ____= jedilno olje 1 vrste po ."»(i nvč. - == I Ihti: o > < d no nt« žf - njica psie takoj [M^dimii^aoiiiCi*, Slo-venec. v esc spedicijskib poslov in ki zna italijanski jezik. Naslov pove utrniva »Elinosti«. v imm Som" J5 so okla v najcin krasno stanovanje, obstoječe iz b sob, kuhinje, kopalne sobo in eno za služkinjo in shrambo za- jedila. Natančneje po asnila daja uprava lista „K(linostu. Prodajalnica jestvin in koionijal, napoljskih in tuzemskih testenin, olja, kisa in mila Ivan Fočkaj v Trstu ul. Pet ronio 2, vojrnl ul. SetU'fontanu. z državnim izpitom preskušenim na Dunaju, Zaloga meke^žita, otrobov na izbero. poučuje glasovir. Naslov pove up. „K lin." [ vvvvvvvs^^vvvvvvv ^v^vv^vv^v/^ ® 3 « » J © t* ® m e Otvorilo se je velikansko skladišče J| Trg Carlo Coldoni 1. -- I5oirat i/bor raznovrstnih |M»vr5nlli siikenj (paletot, nlster) in obleke za inožkc. dečke hi otroke. Veliti floludi Map iz in in mi mM tovarn. — Naroči p meri litro in točno. Govori se slovenski Najugodnejše cene Zaloga pohištva Išče 18—20-letnega mladeniča za praktikanta, zmožnega slovenskega in italijanskega jezika. Ponudbe je pošiljati na naslov: Zaloga pohištva Trst, ulica dei Kcttori 1. Gospodarsko društvo = v Skednju — je nadomestilo gostilničarja z osebo Ivana Paolina, kateri prevzame vodstvo 24. tek. m. Priporočamo tedaj svojo društveno gostilno za obilen obisk. — Toči se domač3 črno in belo vina novo in staro. Vedno dobro preskrbljena kuhinja. m [a 9 s % K Virgilij Bajt sodar v Trstu, Rojan (al. dei Mor eri IG 6) prodaja nove in stare sode od 25 do 7.50 litrov. (ivrst.fi oku« ha«« aouiata s pnmeianjem Vydrove žitne kave POSKUSITE' CS— Viorek ar»govoi|no. Poilni 5 ooS'!> j A K £0 h (ranco. DOMAČI PRIJATELJ" ■i«m o^j.nuic.m 1.11004 podani m*i*cntt. tcCarr.a jifae iai'e ^rsga-VUl. stare in novo ima na prodaj Fran Budau sodar v Trstu, ul. Paduina 21 (pri tleh) fc-0 Tovarna kisa grusehina S JCrovath Trst — J{iTa G rumu I a <> Trst. Zaloga vinskega kisa in različnih specijalnih kisov. _— Fonkur ' č ie cene. -- & vr ttu ,5*XXXX* xxxxxxxxxsxxxxxxxxxxxxxxxx Nova trgovina z železjem a = FRAIM BALLIS EE= * ^ TKST__ulica Barriera veeliia st. 27 = TRST ^ 4 ^ M f^T Bogat izbor kmetijskega orodja, kuhinjske posode, ^ brusnih kamnjev itd. itd- ^ v/ 3 Se priporoča cenjenemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi. ^ ^XXXXXXXXXXXXXXX!XXXXXXXXXXXXXXX» JOSIP TALAM3NS Trst — ul. della Pieta 13 (dvorišče) — Trst. £aloga istrskega i u daloiatintkcsa Tina maršale, vermutlia ter iiaHiuejšeg* re-tVšfea v botiljliah. jt&' Dostavljanje na dom. Anton Skerl mehanik Piazza de le Legr.a 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fono^rafi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Interuacijon&lna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeiiteta: Priprave za točenje piva. ""jjBlS NB. V olajšanje nakupovanja se pro lajajo v-t f>rr»si«uen čudi na m-^sa^o^ ohrok^. Boea^ir^asj Združeno avstnjsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Kova redna, hitra in direktna alnžba za blago ln potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni i»ovi hrzopar-'b-'od ♦>500 ton. odpluje dne S. oktobra v Xori York. Potnina znaša III. razred K 180.—, II. razred K 250.-, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana ivsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravaišk-» službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventili ani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 ^■MHHBBi 0 priliki prcistojicih selitev nova delainica in zaloga predmetov za razsvetljavo Avrelij Mazzoli TRST — Androna del Moro štev. 15, I. nadstr. — TRST ki ima sprejemaliZče narečb v si. mirodilnicl Hutierja, nasl. Barriera VEceMa n. 26. Telefon 461. V tej vročini!! ni tako lahko u^bb ti ei žejo. Mej t m ko p vo n vino ša bolj ugreze,. doet'i'e ena dfiši L n I S A N E Ha f»e oh'adit®. Z oz rotn nn rj-* ?udov t» dcl»tr okus in ktr je vrlo dobra za « ^^a ti ž j >, se hode v < 1 ><• ^ rtiz^irila. (■lavni zastop /a Trst in Primorsko ima tvrdka Tržaška pekarna za kavo R. Cscheru & Comp v Trstu, ulica Komagna it. 22. g K X s K K H Trgovcem z jestvinami v Kozini in okolici priporoča svojo fl veliko zalogo moke iz parnih mlinov SctlOeler & C.O dvornih zalagateljev v Ebenfartu in na Dunaju IVAN ŠIŠKO VIČ trgovec v Kozini. sprejema po najugodnejših cenah prekladanje vsakovrstnih svetilk, napelja- n p] na v nove proatore, kakor tudi ilJćenje in popravljanje svetilk. Velika zaloga in izbor lir, svelilk, tulipanov, balonov itd. Izključni zastopnik in zalagatelj dobrrznanih novih angležkih mrežic i: čiste žide in dvojnim šivom ter ojačene z nitastim pokrovcem: komad po 50 st. — Sprejema mesečne naročbe v javnih prostori2 in družinah z brezplačaim čiščenjem. — Sprejema vsakovrstne popolne naprave na mesečne obroke. — Dela ee izvrše lakoj in pod osebnim i.adzors.vom lastnika. Predmeti In cene brez vsake konkurence. t-'' X X £ X ■m X nt XXXRXX8XXXXfcJSXXXXXSš&,, K. i%n . .. n,, X X X X X rs X X X X X X st X X X X X cita Di Um" Trst — Borzni trg štev. 3. — Trst Lyon, Rue de la Republique 8. za jesenski in zimski čas je došla SVileninćl vseh vrst, novost v jopicah in oblekah kakor tudi mična novost v pristnem angleškem modnem baržumu za jopice. Specijaliteta: svila v dvojni širekosii, gladka ali v risanju. X zalogi se nahajajoči se ostanki za poletno sezijo, se prodajo po jako znižanih cenah. Prodaja se na debelo in drobno po tovarniških cenah. Vzorci se razpošiljajo na deželo na zahtevo brezplačno. Razprodajalci imajo ugodnosti. 2S X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXKXXXXXXXKXXXXX£XXXXX£XX „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja i rent, sastavnih pisem, prijortet, komunalni! obOgaclj, srečk, delnic, Talni, noToev in dsvis. ftsdaj* k Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 ZamtnJ&fA la MkomptnJ« Mre ban« vrednostne papirje in »nov Čuje s&pale — kupone. — Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srećke proti kurzni , Izgubi ----------- Vlnkuluje In dlvinkuiuj« voiaAke žemtnlneke kavcije. JStnJ*r>tmmt imMmm**» «SMT" 8or -m mmroAilm. Podružnica v Spletu Denarne vloge vsprejema e tekočem računu ali na vložne knjižica proti ugodnim ob res tim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ---- ■ = dne vzdiga. 1 — — Promet a čeki in nakaznicami.