\
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikanski Slovenec
(PRVI SLOVENSKI LIST Y AMERIKI.
Geslo: Za yero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR^NO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
KANTONCI ZMAGUJEJO, NJIH BOJNI KRIK JE: "KITAJSKA KITAJCEM." — AMERIŠKE ČETE DOBIJO OJAČENJA. — AMERIK ANCI SO IZGUBILI LE ENO ŽRTEV. — ČANG BO O BGLAVLJEN, ČE PRIDE V ROKE KANTONCEV.
ra^r^n^a MWES V PANAMA GITY
hovni poveljnik azijatskega, brodovja, je zaprosil pri vla-*di porr.oči. Takoj je bilo odrejeno, da se pošlje na Kitajsko še nadaljnih 1500 mornariških vojakov, oddelek topničarjevj in letalce.	\
Zadnje dneve je bilo poro-j čano, da je prišlo večje število A meri kancev v Nankingu ob življenje. Ta poročila so bila netočna in pretirana
Podpredsednik Zed. drž- je gost predsednika Panama republike. — Povsod je bil Dawes sprejet z velikimi častmi.
Panama City. — Charles G. Dawes, podpredsednik Zed. drž., je obiskal v Panama Ci-
ty panamskega predsednika Po zad-j Rodolfa Chiari-ja, ki ga je ze-. Tiijh vesteh posnemamo, da je lo prijazno sprejel. Dawes je1 prišel le en Amerikanec ob! napravil tukaj najboljši vtis' življenje in dva sta ranjena, ameriškega državnika. Pod-
Agitirajmo
vsak dan, vsako uro in vsako minuto za "AME-RIKANSKEGA SLOVENCA"! Pripoveduj-mo prijateljem in sosedom, o zanimivostih, ki jih čitamo v "AM. SLOVENCU"! Nagovarja j-mo rojake, da se naročajo na "AMER. SLOVENCA*'! Podpira jmo trgovce in obrtnike, ki oglašajo v "A .S."! Priporočajte in širite vsepovsod "AMER. SLOVENCA"!
Vsi Anrerikanci so se rešili nai predsednika sta spremljala
ameriške bojne ladje
Ameriške križarke so bile poslane na tri kraje, kjer se bojijo, da bo prišlo do izgredov in bo življenje inozemcev ogroženo-
Položaj v Šanghaju je nespremenjen, v mestu vlada
brigadni general Charles Martin, poveljnik čet v Canal Zoni in ameriški poslanik John G. South. Navzoči so bili vsi ministri in drugi odlični uradniki.
V pondeljek je panamski predsednik napravil banket v
MEHIKANCI ZAPLENILI ZEMLJO AMERIKANGU.
Pet tisoč akrov zemlje so mehi-
KRIŽEM SVETA.

S "ftf*
—	De Kalb, 111. — Henry Husk, star 92 let, najstarejši človek v De Kalb okraju je na svojem domu v Shabbona preminul. Na Novega leta dan, je s svojo ženo obhajal enainsedemdeseti poročni dan.
—	New York, N. Y. — A-braham Eglington, prekupčevalec, je svojo 20 letno hčerko položil čez kolena in jo po starem običaju našeškal. Dekle ga je tožilo, oče je bil kaznovan na $50 globe in moral sodniku obljubiti, da se ne bo več poslužil tega "mazila."
—	Washington, D. C. — Za-kladničarski tajnik Mellon bo takoj nastopil potovanje v Evropo, kjer se nahaja njegova bolna hči. Hči je soproga K. E. Bruce-a, podkonzu-la v Rimu-
—	Two Rivers, Wis. — Samuel Rhodes, star 83 let, in-
Your message
can be send to thousands and thousands of people of Slovenian nationality through AMERIKANSKI SLOVENEC which is read by more than 50,000 people every day. This is a great advantage to dealers and merchants. Tell people through "AMERIKANSKI SLOVENEC" what you have to sell. Advertise • in "AMERIKANSKI SLO. VENEC"!
Iz Jugoslavije.
PAPEŠKA VIŠJA CERKVENOGLASBENA ŠOLA V RIMU JE PODELILA C. G. HUGOLINU SATTNERJU DIPLOMO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Visoko odlikovanje Sattnerja. j vala manjše kmetsko posestvo. Papeška višja cerkvena glas-!Razmerje med zakoncema ni (Pontificio
RUSIJA NAPADA ZED. DRŽAVE.
Moskva, Rusija.
Moskov-
ski agrarci zaplenili pripad' timni prijatelj Abrahama Lin-1 ski listi napadaio Zedinjene'T*	in **
niku Zed. držav. — Ujetni" čolna, je tukaj na svojem do-	___ _____a.. a____; SKO- ^apeska
jbena šola v Rimu (Scuola Superiore di Musica Sa .era in Roma) je skladatelja ; najnovejše slovenske opere j "Ta j de," ki bo v kratkem do-_ živela svoj glasbeni krst, podelila redko čast, ko ga je odlikovala s častno diplomo. Diploma je te dni došla in jo je skladatelju ob navzočnosti vse ljubljanske frančiškanske samostanske družine slovesno izročil dr. p. Regalat Cebulj. Diploma kaže slike sv. Cecilije, 'sv. Gregorja, Palestrina itd.! j besedilo je slikano ozir. okrašeno z lepimi incialkami v smislu romanske gotske miniature umetnosti in se glasi po sloven-
mir. Pravijo pa, da je ta mir počast odličnega ameriškega le tišina pred viharjem. Boji-!ff°sta.
-o-
SEDEM OSEB PRIŠLO OB ŽIVLJENJE PRI RAZ-STRELBI.
Ridgewood, N. J. — V dvo-
jo se, da bo prišlo ponovno do
izgredov,
Sanghaj, Kita iska. — Tu-kajšue francoske koncesije se bodo gotovo morale podati
Kantoncem. Vsi tamkaj živeči inozemci, med katerimi je tudi večje število Amerikancev, so dobili povelja, da morajo biti pripravljeni za odhod. O- i nadstropni hiši v Paramus Bo blasti inozemske naselbine so j rou^h je. nastala strahovita postaianke sicer utrdile in na- i eksplozija, nakar je izbruhnil peljale bodečo žico ob mejij ogenj- Plameni so hipoma za-vendar to ne bo prav nič zadr-j •1"®Ii cel° P°sIopje, ob življe-ževalo kantonske čete, ko bo-131Je Je prišlo 7 oseb, dve od-do dobile ukaz, za prodiranje.! rastli pet otrok- Policija je
j mnenja, da je razneslo kotel, Vojskovodja Kant oncev, v katerem je nekdo kuhal ("ang Kaišek, ima en cilj, ta je | žganje, ki pa je bil gotovo iz Kitajske napraviti republi- j velikega obsega-
-o-
ko — "z zdravimi idejami Ru-J sije, a nič komunizma." Gotovo mu bo uspelo, saj doslej mu je šlo še vse po sreči. Ko je odkorakal iz Kantona s peščico svojih somišljenikov, ki
RUSKI ŽELEZNIČARJI ZA MEHIŠKE STAVKARJE.
niku Zed. držav. — Ujetnike Indijance bodo vzeli v vojaško službo.
, države, pravijo, da so Ameri- TJu/T^ ™Ja C,erkveno" mu preminul.	kar,ci civilizirani barbari. A- ^sbG"a S°la v	£ P" Hu"
- Chicago, 111. - Mrs. Ca-' merikanci kakor tudi Angleži go1™ SfttneJJu <?.F.M., ki je therine Fisher, stara 30 let, je', kažejo Kitaicem svoio moč,'p6,	v deželi,. posvečeni
Mexico City, Mehika. — A- izvršila samoumor s plinom. Z njim ni toliko na tem, da bi 1 111 Metodu' svetl glasbeni grarna komisija je obvestila1 njo vred sta umrla tudi njena se vpoštevale njih zahteve le umetnosti na korist s peresom
— -	in besedo izvrševal neutrudlji
poslamstvo Zed. drž-, da so dva sina, v starosti 3 oziroma to hočejo doseči, da bi se vpo-m besedo izvrševal i zaplenili pet tisoč akrov zem-! 4 leta. V listku, ki ga je pu- števala njih moč. Razmere v V° aP°stolstvo> P°šilj Ije ,last pripadnika Zed. drž.,1 stila možu, pravi, da se je na- Nankin mi so dale novo d 4me-,visj*a PaPeška cerkv
bilo dobro, v hiši je bil na dnevnem redu prepir in pretep. Žena je možu očitala, da ima ljubezensko razmerje z liHet-no Lojzko Radovanovo iz Cuž-ne vasi. Radi tega sta se končno ločila. Obdolženka je ostala na posestvu sama, njen mož pa se je preživljal kot dninar in kot tak zahajal često tudi k sosedu Antonu Radovanu. kjer so mu dajali tudi hrano in pra-li perilo, kar je ženo seveda strašno jezilo. Ženo je jeza spravila tako daleč, da je 21. novembra lanskega leta ob neki priliki, ko je videla na cesti svojega moža skupaj z Rado-vanom in njegovo hčerko, šla in požgala Radovanu hiso.
V preiskavi je žena priznala, da je res ona zažgala, in -i-cer iz maščevanja, oziroma ljubosumnosti. Rekla je, da je bila že preje vsa obupana in zmešana. Ko pa je 21. novem-
Ije ,last pripadnika Zed. drž.,j stila možu, pravi, da se je na- Nankingu so dale povod Ame-
Louis Lamb-a. Svet se nahaja veličala življenja.	I rikancem, da so takoj poslali sola to diPlomo
v bližini Puebla, ki je drugo — Boston, Mass. — Fred C. kantonski vladi ultimat. Listi S,OV
največje mesto v Meksiki. Za Lissman, prekupčevalec, je v tudi praviio, da je Coolidgeov iVega deIa' občudovanja njego zaplenjeno zemljo niso ponu-1 Atlantic banki položil na pi-j pacifizem nastopil drugo pot. Ve Castltljive osebe-idili nobene odškodnine. Po- salno mizo nekeea bančnptm' Pviioi bo dan obračuna in le
a iz Rima'bra zjutrai zagledala svojega enoglasbe-moža v družbi Alojzije Rado-kot znak van0ve' se JC Je lotil ob«P v ta" priznavania njego- meri' da Je kot nora 3etelil naprej. Ker ji je postalo slabo.
Po-	salno mizo nekega bančnega' Prišel..................
slaništvo je takoj vložilo pro- uradnika mal zavitek, v kate-j čuditi se moramo, tako pravi test pri zunanjem ministrstvu,	rem je imel za 8160,000 vred- neki moskovski list, da je ki-Mehiška vlada ne misli na	nostih papirjev. Le za hip se1 tajska potrpežljivost tako veto, da bi dosegla novo prija-	je odstranil ter spregovoril lika,
teljsko ali trgovinsko pogodbo	par besedi z nekim uradnikom,'	_o_
z vlado Zed. drž.	ko hoče vzeti zavitek, ni biloj
Zadnje čase so mehiške	o njem ne duha ne sluha. Ni-j zvezne čete ujele veliko števi- kdo ne ve, kam je izginil-
lo upornikov Indijancev, moš- — Sydney, Avstralija. _1
kih, žensk in otrok, katere bo- V bližini Tambo je iz visočine do naselili
V Rimu, 4. novembra 1926. Za akademski kolegij: Lici-riij Refice; protektor: Kajetan kardinal Bisletti; predsednik: D. Pavel M. opat Fenetti, OSB. i S to diplomo je p. Hugolin 'kot prvi Slovenec postal diplomiran član tega najvišjega pa-ipeškega instituta ozir. kolegija
-:--za cerkveno glasbo.
Miami, Fla. — Nočni čuvaj | Slovenci se tega priznavanja ; v poslopju Edward Ne versa, Veselimo, saj je v p. Hugolinu
8R0ZEN DVOJNI UMOR.
Moskva, Rusija. — Mehiška
federacija transportnih delav-so razumeli njegove težnje: cev je zaprosila ruske tovari-
"Kitajska Kitajcem," ni pri- ge za mora]no in materialno čakovai, da se bo njegova ar- pomQČ Prošnja je bila usliga_
mada tako pomnožila v pri- na Ruski žeieZničarji so po-meroma tako kratkem času. s]ali tajništvu mehiške federa-Vse to je dosegel Kaisek s cije S25<00Q v gotovini z izja_
tem, ker je svoje ljudi navduševal za idejo po svobodi. Rekel jim je, naj se bojujejo junaško, da se rešijo tujskega jarma. Ujetnike seveVne armade ni pošiljal Kaišek v ječe-Nasitil jih je in oblekel, nato pa poslal v vrste njegovih vojakov, da so se z njimi z ramo ob rami bojevali za en cilj: "Kitajsko Kitajcem." To je skrivnost, kako je bilo mogoče, da je Kaišekova armada tako narastla. Pa tudi je pošiljal agente v razne kraje, katere so imeli voditelji severnih čet pod kontrolo, kjer so nagovarjali domačine in vojake, naj se pridružijo Kaiše-ku, ki jih hoče rešiti jarma tujcev. Kaišek se bojuje za združenje Kitajske, zato ga pa podpira masa, ki je že dovolj trpela vsled državljanske vojne. Kaišek je odprl Kitajcem oči, ko je rekel, da imajo le tujci dobiček od tega, ko se Kitajci medseboj bojujejo.
Kaišek ima zdaj namen, Čangcolina pregnati iz Kitaj-
"SLANO" MAZILO ZA NOGE
Ottawa, 111. — Pri okrožnem sodišču se je moral zagovarjati nek pošten in ugleden mož — naš rojak, radi kršenja pro-hibicijske postave. Suhaški a-genti so namreč preiskali nje-
" An , . , ~ . , govo trgovino, kjer so našli vo, da lahko računajo na to,, ^ . v . .	,
t .... ...	/steklenico zganja m vecio ko
da z njimi simpatizira milijon1	J
boljševiških železničarskih de-
v gorenjem delu 500 čevljev treščilo na zemlio; v	Quwaru 1>eve,Sil- veselimo, saj je v p. Hugolinu
Mehike. Kar je moških sposob- poštno letalo; pilot in dva pot-' blvsega Prebivalca Chicage, je odlikovana slovenska glasba nih nositi orožje, bodo morali .nika so prišli ob življenje I naŠel V sPalni sobi na stolu se" sploh. Veselimo se, ker če je k vojakom.	I __ Neapelj Italija — Drugi i deČ° MrS' Nevers ~ mrtvo p med slovenskimi cerkveno-
-o--mesec bosta' dogotovljena dva! Preklano flavo" Ko -ie nadalje glasbenimi delavci tako odliko-
nova rušilca novega tipa, ime-1 Pre*fkova1' Je našel tudi go- vanje zaslužil, ga je gotovo novana Crispi. Italijani trdijo I ^darja samega, Ed Neversa, zasiužil 0Df ki je vse svoje žiy. da bodo z njimi napravili po1 tl\dl .Z raz"jesarjeiio glavo v ljenje posvetn temu težkemu 40 milj na uro in 17 odstotkov! \ za ^leko. čuvaj je te-delu in kot učitelj, pevovodja, manj kuriva se bo potrebova-1 k°"!lob+ve^11 Policijo, katera je govornik in skladatelj dosegel lo.	i nasla tudl sek"'o, s katero sta največje uspehe; po ogromnem
bih žrtvi umorjeni.	številu in izborni kakovosti svo-
lavcev.
-o-
PREMOGARSKI MAGNATI
SE NOČEJO POGAJATI.
Fairmont, W. Va. — Premo-garski magnati v severnem delu države West Virginije so odklonili vabilo Van A. Bitt-ner-ja, organizatorja United Mine Workers, ki jih je vabil na razgovor za mezdno pogodbo. Bittner je nato odpotoval v Granttown, kjer je imel v nedeljo shod, na katerem je nastopil kot glavni govornik.
ske, Če pa se mu posreči, da ga ujame, ga bo pustil obglaviti. To pa^ zato, ker je prodal bogastva Kitajske tujcem.
Kaišek in zunanji minister kantonske vlade, Eugene Cen, sta edina v tem, da se s Kitajske napravi republika, ki bo prosta komunizma in na demokratični podlagi.
ličino vina. Dasi je žganje ob-dolženi rabil le za mazanje nog, ki je baje zelo učinkujoče zdravilo zoper revmatizem — vino je pa rabila le njegova žena, ki ga ji je predpisal zdravnik, vendar je strogi sodnik moža kaznoval z globo v znesku $100.00, poleg tega pa tudi v poravnanje sodnih stroškov.
--o-
$63,000 ZA DBRODELNE
NAMENE.
Chicago, 111. — Arthur B. Jones, ravnatelj Marshall Field & Co., ter bivši privatni tajnik pokojnega Marshall Field, je zapustil imetje, ki je cenjeno 1 milijon dolarjev. Od tega imetja je pa volil v svoji oporoki raznim bolnišnicam in dobrodelnim zavodom $62,-000. Vdova, Mrs. Eliza E. Jones, dobi $100,000, ostalo se bo razdelilo med pet njegovih" otrok. Mr. Jones je umrl 21. febr. v starosti 76 let.
—	Santiago, Chile. — Gen.I Charles Ibanez, novi chilski diktator, je začel dobro po-| metati. Odslovil je osemnajst sodnikov7, - za kar pa ni navedel vzroka.
—	Mexico City, Meksika.— V Tampico so zastavkali policisti, ker niso dobili plače. Koliko časa bo stavka trajala, ni znano.
—	Montreal, Que. — V Montrealu razsaja tifus. Ta mesec je bilo naznanjenih nad 1000 slučajev te nalezljive bolezni.
-o-
LETALSKA NESREČA-
Delhi. — Avijatjk Sexton, sin poročnika James Sextona, ki je služil preje pri angleški mornarici in živi v Angliji, je pri poletu kolidiral z nekim drugim letalom. Njegovo letalo je treščilo na zemljo, med razbitinami je ležalo strašno razmesarjeno truplo letalca.
0
Naročniki (ce), podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo ▼ vašem listu "Am. Slovencu!"
KUHAR ZAROČEN Z 18 VDOVAMI.
'jih skladeb pa zavzel med slovenskimi glasbeniki najodlič-nejšo stopnjo, ki se naša slov. opera z neumorno vnemo pripravlja, da mu jo bližnje dni v
__Talijinem hramu z lovorjem
Berlin, Nemčija, -r- Na ne- ovenčata Melpomena, Polihim-kem parniku Hamburg-Ameri- mja • • •
can črte, je bil za kuharja Ro-1 v	0-
bert Loteisen. Kadar ni imel Maščevanje iz ljubosumnosti, službe, se je sprehajal po kro-! J ponedeljek, 7. t. m. se je vu. Ker je baje, zelo zal mla- začelo v Novem mestu porotno denič'in vedno elegantno oble- zasedanje. Na porotni klopi sečen. je dvoril damam in bil po- di Marija Krašovec, roj. Krevs, vsod dobrodošel. Posledica te- vdova po Vrtačniku, rojena d. ga je pa bila, da ga je osem- oktobra 1871 v Hrkstju, pri-najst vdov tožilo, od. katerih stojna v Trebelno, r.-k. vere, o-je znal spretno zvabljati denar možena, posestnica v Cužni vain eni kot drugi obljubil, da si št-
jo poroči. Sodišče mu je priso- Obtožnica jo dolži požiga in dilo za njegove pustolovščine opisuje vso stvar tako-le: Ob-poldrugo leto ječe.	dolženka je poročena že 15 let
-o—-L—	s Francetom Krašovcem, s ka-
— Panama City. — Petin- terim pa niirfa nobenih otrok; dvajset aeroplanov je sprem- pa ji žive še trije otroci iz ljalo parnik Toloa, v katerem prvega zakona. S sedanjim mo-se je vozil podpredsednik žem sta živela najprej v.Št. Zed. drž., Charles Dawes f? Jurju pri Mirni peči, pred ne-svojo soprogo, ki Jsta prišla kaj leti pa sta se naselila v Cu-semkaj na obisk. Sprejeta sta žni vasi pri Trebelnem, kjer sta bila zelo sijajno.	najprej kot solastnika posedo-
je zavila v gozd in se vsedla. Da si obriše potni obraz, je potegnila iz žepa ruto, tu pa je v njem zaropotala škatljica žveplenk. Zdaj ji je šinila v glavo misel: "Nazaj grem, nekaj bom naredila, kar že bom." Res je stekla nazaj v Čužno vas do Radovanove hiše, vprasknila žveplenko in jo vtaknila v slamnato streho, potem pa je tekla nazaj na Trebelno.
Državni pravdnik sklepa, da je obdolženka zanetila požar iz jeze in sovraštva do moža in Radovanove rodbine, da je ravnala pri popolni zavesti ter da ni resničen njen zagovor, da je izvršila dejanje v nekaki hipni duševni zmedenosti.
Na podlagi pravoreka porotnikov je sodni senat obsodil Marijo Krašovec na 5 let težke ječe.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA*'
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo ▼ starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5,000 Din 10,000 Din
100 lir 200 lir 500 lir
S 9.45 18.60 46.25 ._$ 92.00 ..$183.00
-$ 5.20 110.10 -$24.25
1000 lir______$47.50
Pri večjih svotah poseben popnet Poštnina je v teh cenah že vračih
Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn« bo cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma in poiiljke naslovite na:
ZAKRAJSEK. A ČESARK «5 W. 42nd ST„ NEW YORK. H. T.
"AMERIKANSKI SLOVENEC**
....in i i	i	, —
Torek,
AMERIKANSKI SLOVENEC
XL
marca 1927.
Prvi m najatarajii tloTtndd Ufft u	S Ameriki. u
l ? Ustanovljen leta 1892.
Izhaja t tak dan rasna nedelj, pfin-dcljkor in drier or po praxnikflu
Izdaja in tiska i
EDINOST PUBLISHING CO,
Naslov uredništva in cpraval 1849 W. 22nd St., Chicago, Ifr Telefon; Canal 009«,
Naročnina I
45.00 2JO
Za celo leto Za pol leta Za Chicago, Kanado in Evropa;
Za celo leto _=. 6.00
Za pol leta _8JO
The first and the oldeat Slovenian newspaper ha America.
Established 1891.
Issued daily, except S on day, Monday. and the day after holidays.
Published byi
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
^ ^ Phone: Canal 0098,
Subscriptions:
For one year ___
For half a year_ 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _ 6.00
For half a year__3.00
.$5.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne o žira.—Rokopisov uredništvo na vrača.
POZOR:—Številka poleg Vaiega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at
Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
kdanji, navidezno neizprosni politični nasprotnik nemških na-1 izobrazbo in od njega sploh se cionalcev — Zunanji minister Stresemann — ob sedanji vladni ne more pričakovati kaj bolj-
krizi ravno istim stisnil roko pod mizo. Saj je Stresemannova politika gotovo nacionalna v najboljšem pomenu.
TO IN ONO IZ ŽELEZNEGA | ner Penttela.
Petintrideset volilcev in vo-lilk je podpisalo priziv na okr.
OKROŽJA.
Eveleth, Minn.
Pomlad se pričenja z dnem
Nemčija in zapadna Evropa.
—tm j
"Rhein — ein deutscher Fluss, aber nicht Deutschlands Grenze!" "Ihr sollet ihn nicht haben, den freien deutschen Rhein." Tako misli narod. In zunanja oficielna politika? Prve dni je bila dokaj romantična. Glavni delegat za sklepanje premirja z antanto, pokojni Erzberger je skušal maršalu Fochu dopovedati, da 70milijonskega naroda ni mogoče uničiti, kar je Foch na kratko kvitiral s "tres bien." Verzailjsko mirovno pogodbo so skušali razbobnati kot diktat, ki-ima mogoče edino primero v Brenu, ki je Rimljanom zagrmel svoj: Vae vietis! In so se upirali vsem določbam.
Drugo fazo je otvoril bivši kancler Wirth s "politiko izpolnjevanja po možnosti," to je "najprej kruh, potem pa pridejo reparacije na vrsto." A zaupanja še ni bilo. Francija je očitala Nemčiji, da je enako oborožena kot prej, ne po u-radnem vojaštvu, ampak po drugih zasebnih vojaških in športnih društvih, in misli torej ob prvi priliki napasti Alzacijo-Lo-reno. Zato se je postavil Stresemann na realna tla in na lastno pest sklenil locarnsko pogodbo: Francija, Nemčija in Belgija se obvezujejo, da so zapadne meje definitivne, da nobena država ne bo skušala teh meja s silo spremeniti, Anglija in Italija nastopite v pogodbi kot garanta.
Nemčija je podčrtavala, da je to pogodbo sklenila prostovoljno, torej zavestno. Od tedaj je sporazumevanje očitno napredovalo kljub temu, da smatrajo nemški politiki Locarno za preuranjen, ker da se ni v pogodbi zasigurala kulturna avtonomija Alzacije in Lorene. Locarnski duh, ki je našel v Franciji tla pripravljena po zmagi levičarskega kartela leta 1924, se je utrdil s sklenitvijo različnih industrijskih trustov med Francijo, Nemčijo;- B'elgijo in Luksemburško. Strese-mannu se je posrečila ukinitev vojaške kontrole, a vse sile nemške zunanje politike gredo za tem, da se Porenje predčasno izprazni. Ali pride do zbližanja? Na njem se tudi kulturno veliko dela; v Nemčiji mrgoli posebnih številk revij, listov in glasil o francosko-nemškem sporu. Nemčija čuti, da mora najprej Francija izreči svojo odvezo "nemškemu barbarizmu," če hoče nastopati v svetu kot kulturna država, kjer ne rožlja samo meč. Obe stranki se zavedate, da je ta spor edini te vrste na svetu, saj posega do verdunske letnice 843! Optimisti verujejo, da se bo v bližnji bodočnosti ta spor končno premostil, in njihova "rnuzika idealne bodočnosti" je fran-cosko-nemško-ruski blok. Posledice tega sporazuma bi bile za ves kontinent ogromne, sporazum pa mnogo lažji, če bi ne bilo tam preko Kanala — ljubosumne Anglije.
Razmerje z Anglijo je bilo kmalu po vojni boljše kot s Fr ancijo in to radi starega angleškega diplomatičnega recepta, da nasprotnik* ne sme biti premočan, a tudi ne preslab% — Zato so se Angleži v najhujših časih zavzeli za Nemce proti Francozom, zato realna politika ne dovoljuje iti napram Francozom predaleč, da se ne razburijo Angleži. Državni podtaj-nik Schubert podčrtava predvsem angleško prijateljstvo, ker bi za njim stala ameriška Unija, in pa, ker Je Anglija pograbila največ bivših nemških kolonij. Če Nemčija računa, da jih dobi nazaj, se te nade ne morejo izpolniti brez prijateljstva z Anglijo. Angleške blokade ne marajo več občutiti.
Zdi se, da gre Stresemann v enem oziru čisto po stopinjah Bismarcka in njegove realne politike: računati z dejstvi. Kot izkorišča na vzhodu poljsko-ruski spor, izkorišča na zapadu angleško-francosko-italijansko ljubosumnost, ne da bi se Nemčija odločila enostransko za kak veliki politični koncept. Samo ob sebi razumljivo pa je, da raste v takem položaju moč in ugled Nemčije, da kopni stalno število njenih bivših neizprosnih sovražnikov, da države izbirajo trenutke, ko bi se dal sporazum z njo kupiti po najbolj nizki ceni, a koncem koncev: da je 63milijonski narod s 33 milijoni svojih ljudi i-zven države, gospodarsko vendarle na nogah, postal iz objekta subjekt mednaVodnopravnih odnosajev.
Menda ni treba posebej podčrtavati okolnosti, • da je ne-
šega. Istočasno se pa tudi držimo gesla: Odpustite jim, ki so ubogi na duhu, saj ne vedo kaj, delajo. Pomilujem pa uredništvo Prosvete, ki se tako poniža do stopnje vaške brezzobe klepetulje in priobči tak dopis, ki nima drugega namena, kakor razdirati slogo med številnimi društvi v Milwaukee.
Zadnja leta, ko se je opustilo nasprotstvo med podpornimi društvi, so vsa društva brez izjeme lepo napredovala v številu članstva, tako da danes spada vsakdo k več društvom in
21. marcem, toda letošnja je imela usodepoln začetek za našo slovensko naselbino, začela se je namreč z nesrečami; na noč od 21. na 22. t. m. sta se pripetili kar dve nesreči.
Prva nesreča je zadela družino Kohlroser, živečo v Iron Junction, kake tri milje jugo-zapadno od tukaj ; kruta nesreča jim je vzela skrbnega očeta.
Pokojni Frank Kohlroser je bil zaposlen pri Oliver Iron Mining Co. kot delovodja (shift boss) v Leonidas rudniku. Omenjeno noč je šel Frank na svoje navadno delo neslu-teč kaj ga čaka. Prišedši v rov, so rudarji ravno izstrelili mino, kar je povzročilo precej dima, namreč kadilo se je po rovu, da ni bilo videti. On, nič slabega sluteč, in ker je prostore dobro vedel, se je hotel podati po lestvah v spodnji predor. Komaj se obrne, zgreši lestvo in pade v globočino trideset čevljev tako nesrečno, da je drugi dan, 22. t. m. v More Hospital ob treh popoldne preminul.
Pokojni je bil rodom iz Štajerske. Bival je v Ameriki nad 25 let, menda ves čas v Eve-lethu. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in sedem otrok. Spadal je k dvem društvom, k dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 KS. KJ. in dr. Sv. Ime Jezus št. 25 JSKJ. Pogreb se je vršil s sv. mašo zadušnico dne 25. iz cerkve sv. Družine.
Zopet dober zgled, kolike vrednosti so podporna društva in jednote. Torej rojaki in rojakinje, kateri še niste pri dru-' štvih, pristopite v ista, ker ne znate ne ure ne dneva nesreče.
Druga nesreča se je pripetila ravno isto noč v Spruce rudniku št. 4, ko se je vsula plast železne rude in je zasula Geo. Adamicha, rodom Slovaka* da je bil mrtev, ko so ga odkopali. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo, troje nepreskrbljenih otrok in več sorodnikov tukaj. Tudi njegov pogreb se je vršil 25. marca s sv. mašo iz cerkve sv. Družine.
Dolgo časa ni bilo v tukajšnjih železnih rudnikih smrtnih slučajev, a sedaj kar dva naenkrat. Resničen je torej nauk, bodite pripravljeni, ker ne znate ne ure ne dneva, kadar vas pokliče Gospod.
Nič kaj povoljen ni bil 21. marec' za našega izvoljenega County Commissionerja, Mr. Chas. Penttela. Penttela je premagal pri jesenskih volitvah bivšega Commissionerja D. N. McKenzieja. A s tem niso bili prijatelji McKenzieja zadovoljni, ampak so zahtevali, da |se izobči izvoljeni Commissio-
sodišče in ga obtožilo korupci- mnogo nas je, ki smo člani K. je. Dokazalo se mu je, da je prejemal denar od posamezni-: kov za svojo volilno kampani-jo in s tem jim zasigural dobro« delo oziroma plačo, ako bo izvoljen. A okrožni sodnik jim je prekrižal namene, ker je o-menjenega dne dal ukaz, da se Penttela takoj odstrani iz urada.
V bližnjem mestu Virginia je šolski odbor ukazal šolskemu načelniku (superintehden-tu), da takoj položi svojo rezi-gnacijo. Vzrok so navedli štirje izmed šestih odbornikov za dobrobit šolskih interesov, a dva odbornika nista nič znala o stvari do trenutka seje. Mesto Virginia je gnezdo Klanov, zatorej se govori, da so se hoteli iznebiti Mr. W. G. Bolco-ma, ker ni baje Klan. Drugi zopet pravijo, da mora biti kaj druzega vzrok. Pa še pravijo: Keep the politics off the schools. Še tisti večer so izvolili drugega načelnika na njegov prostor, Mr. Quickstada iz Mountain Iron. Telefonično so ga poklicali, ako sprejme ponujen mu urad. On je zadovoljen pod pogojem, da mu Mt. Ironski odbor dovoli zapustiti urad.
SKJ. in S.N.P.J. In ni je skoraj prireditve, da bi se ne pripetil kakšen neljub dogodijaj. Mi "nazadnjaki" se nismo v javnosti norčevali iz "naprednja-kov," ko se je na neki njihovi veselici vršil pretep med najbolj naprednimi, da je morala posredovati policija in tudi vožnja po stopnicah do policijske postaje ni bila brezplačna! A če hočejo "naprednjaki", se zamoremo nizkotno ponižati tudi mi!
Na primer, jaz sem član S.N. P.J. in K.S.K.J. Zatorej se ne strinjam z razdiralno politiko "Tomažev!"
Cenjeni g. urednik, priobčite ta-le odgovor Prosveti v prihodnji izdaji Amer. Slovenca.
Pozdrav!
Luka Urankar,
član dr. Sloga št. 16 SNPJ.
in dr. sv. Janeza Ev. št. 65 KSKJ.
-o-
NAZNANILO.
Joliet, III.
Vsem članicam društva sv. — Dne 26 Ane št. 534 Reda kat. Borštna-ric v Jolietu naznanjam, da je imelo naše društvo svojo letno Zadnji imenovani mora sejo predzadnjo nedeljo. Na biti klanskega kalibra, ker za- tej seji so bile izvoljene slede-radi njega so odstavili bivšega če uradnice: Mt. Ironskega načelnika Mr. J.' Predsednica Mrs. Mary Cu-F. Muencha, kateri je imel čist lik; podpredsed. Mrs. Barbara rekord in bil eden izmed naj- Vranešič; fin. tajnica Mrs. An-boljših superintendentov na geta Šetina; zapisnikarica Mrs. Iron Range, ker je katoličan Amelia Kosteltz; blagajničar-so se ga iznebili, da so klana ka Mrs. Anna Bolte. vslužbili.—Rojaški pozdrav! j Nadzornice: Miss Mary'Lav-Poročevalec. J rič, Miss Mary Kuzma in Miss -o--i Mary Štukel.
PRIMEREN ODGOVOR MIL-WAUŠKEMU "TOMAŽU."
Milwaukee, Wis.
Prosveta, glasilo SNPJ. in seveda tudi naših društev v Milwaukee, ki spadajo pod SNPJ., se je v izdaji z dne 10. marca že v drugič obregnila ob veselico našega društva sv. Janeza št. 65 KSKJ. v Milwaukee. — Naše društvo je dosedaj še vedno v časopisju pri miru pustilo Prosvetine razsvetljence. Tudi so se naši člani vedno u-deleževali prireditev podpornih društev, ki spadajo k drugim jednotam. Prosveta je razsvetlila svoje čitatelje tako, da iz same gole razsvetljenosti fa-bricirajo slone iz komarjev in se norčujejo iz naše prireditve. Ta prosvitljeni prosvetljenec pod imenom "Tomaž" pa pozabi, da imamo Slovenci pregovor: zob za zob, in da tudi mi lahko napravimo norčevanje iz njega, če hočemo biti tako nizkotno prosvitljeni ter ga zamoremo ponižati še bolj v javnosti.
"Tomažu" ne zamerim, kajti poznamo njegovo duševno
Maršalke: Miss Agnes Škul in Miss Mary Ivanič.
Vratarice: Mrs. Frances Težak in Mrs. Barbara Prus.
Duhovni vodja: Rev. John Plevnik.
• Društveni zdravnik: Dr. M. Ivec.
Obveščam vse članice društva sv. Ane, da naj po prihodnji seji plačujejo svoje mesečne prispevke pri tajnici Mrs. Angela Šetina, ki živi na 115 Indiana Street.
S sesterskim pozdravom,
Mrs. Amelia Kosteltz, zapis. -o-
RAZGLED PO STARI - DOMOVINI.
Ptuj. — Umrla je gna. Pepi Seidl, stara 63 let. Pokopali so jo dne 22. m. m. Med pogrebci je bilo tudi nekaj dijakov, ker je bila rajna znana kot dijaška gospodinja. — Dne 19. m. m. pa je umrla gospa Julijana Neuscher, posestnica na Ljutomerski cesti in pri Sv. Duhu v Holozah. Doživela je starost 78 let. — Dne 22. m. m. je u-mrla obče znana ga. Marija Bračič, 71 let stara, gostilničar-ka in posestnica v Novi vasi pri Ptuju. Rajna je bila mati g. Fr. Bračiča, gostilničarja in posestnika in polusestra rajnega kanonika Simoniča v Mariboru.
Odmev iz zadnje volivne borbe. — Dne 18. jan. 1927 je SLS priredila shod v Radvanju v gostilni Lobnik. Tega shoda se je udeležil tudi Karol Jehel, najbrž socialist, ki je ves čas shod motil, posebej pa je še napadal navzočega poslanca Že-bota. Ker pa je temu očital, da z akti, ki mu jih železničarji donašajo, kuri peč, ga je poslanec Žebot prijel za besedo. Ker je bilo to očitanje velika laž napram poslancu Žebotu, ki je znan kot marljiv posredovalec za vsakega brez ozira na politično mišljenje, je imel Jehel priliko to pred sodiščem dokazovati, kar pa se mu seveda ni posrečilo in je bil obsojen s 300 Din. oz. 8 dni zapora. To je pač svarilen zgled vsem tistim, ki svojo modrost zajemajo iz "Volksstimme," potem pa zato le obsedijo.
Žalostne posledice pretepov.
febr. so se stepli fantje v Št. IIju v Slov. goricah. Med ravsanjem je prišlo do rabe noža in je dobil Karol Šik, oskrbnik pri Ivanu Bau-manu, zabodljaj v pljuča. Šika so prepeljali v mariborsko bolnico in je njegovo življenje na vagi. — Te dni je prišlo pri Mariji Snežni na severni meji do prepira med bratoma Šesa. Iz prepira se je razvnel pretep in Martin Šes je dobil tako hude poškodbe na glavi in rokah, da je moral po pomoč v mariborsko bolnico. — Dne 28. februarja so pripeljali od Št. Le-
2162)6
Z vragom ae ni dobro bosti.
— Dalmatinec je videl ob morski obali vraga, ki je gledal v vodo in se neprestano nizko klanjal. Dalmatinec si je mislil: sedaj je najlepša prilika, da vržem neopaženo vraga v morje in bo svet rešen vsega hudega.
Tiho se je priplazil vragu za hrbet, nato pa z vso silo naskočil, da ga butne v vodo, toda ravno tisti hip se je vrag zopet globoko priklonil, da je Dalmatinec zletel preko njegove glave v morje- Od takrat imajo Dalmatinci pregovor: Z
vragom se ni dobro bosti.
* * *
Nevtralna suknja. — Židovski trgovec je prišel v Berlinu h krojaču, da mu umeri novo suknjo. Krojač ga je vprašal, ali želi imeti suknjo po nemškem', francoskem ali angleškem načinu. Žid: "Suknja naj bo lepa in moderna, toda popolnoma nevtralna, ker jaz sem trgovec, ki moram z vsemi ljudmi v miru živeti."
Dobrosrčnost. — V Žabji vasi so ustanavljali društvo za zaščito siromašne mladine. Na ustanovno zborovanje sta prišla tudi skopuha soseda Gra-bež in Stiskač. Šolski vodja je predaval o bedi sirot tako ganljivo, da si je Grabež začel brisati solze ter z jokavim glasom rekel Stiskaču: "Sosed, k takemu društvu pa moraš pristopiti in kaj odriniti!"
Pečenka za njegov pogreb.
—Mešetar Ignac je ležal na smrtni postelji. Njegova žena je sedela poleg njega in ga tolažila, kakor je vedela in znala. Končno ga je vprašala: "Ignac, s čim ti naj še ustrežena, predem umrješ?" * *
Ignac : ''Kakor voham, pečeš dobro svinjsko pečenko. Prosim te, daj mi je kos"
Žena: "Žal, ne morem. To pečenko bomo jedli po tvojem pogrebu. Kaj bi pa rekli pogrebci, če bi zvedeli, da si
narta v Slov. goricah Karla Os-
valda, 261etnega kmetskega že u PreJ pokusil. fanta. Ima prestreljeno glavo; strel mu je šel skozi možgane ter je njegovo stanje brezupno. Obstreljen je bil na predpustni zabavi. Veseljačenje in alkohol terjata vedno nove žrtve.
Umrli so. — Dne 3. t. m. popoldne je umrl v Ljubljani Josip Kompare, blokovnik drž. železnice. Služboval je 35 let. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti, čuvajnica št. 86 pri gorenjskem kolodvoru. — V Celju je umrl bivši vinski trgovec g. Oto Kuster v 66. letu starosti. Pred
.„_.	... preobratom je igral precejšno
daj premišljeval o tem, kaj bi logo y nemških obrtlliških or_
Med trampi.
Prvi tramp — "Si ti že ke-
naredil, če bi hodke kot jih ima Rothschild
imel take do- j ganizacijah ter je bil tudi član
_ . , „	| občinskega sveta. — V Kamni-
Drugi pohajkac - 'To ne,jku pri Preserju je umrl t_
pac pa sem premišljeval ze o nik ^ Jogip Telban y vigokj
tem, kaj bi Rothschild napravil, ako bi imel moje dohodke." * *
Ljubezen na prvi pogled.
Tip — "Na prvi pogled se je zaljubil v njo."
Top — "Ba, a ko jo je videl drugič zj,utraj — good night, ni ga več bilo blizu."
starosti 82 let.
Ljubezen.
Ona — "Bi ti dal življenje zame?"
On — "Ko bi bil mačka, ki jih ima devet, bi jih dal osem i za tebe."
Tolažba. — Stara ženica : "Gospod doktor, ali se bo operacija posrečila?"
Zdravnik: "Operacija je nujno potrebna, toda povem vam, da je zelo nevarna. V splošnem prenese tako operacijo izmed petih oseb samo ena."
Stara ženica: "Za božjo volj o, gospod doktor, ali jo bom jaz prenesla?"
Zdravnik: "Potolažite se, gospa, pred vami so bile operirane štiri osebe, ki so vse u-mrle. Vi ste peta in boste to-_ rej ostali pri življenju."
Nesporazum, — Jurij Klobasa je prišel v mesto in si hotel zvečer ogledati gledališko predstavo. Ko je kupoval vstopnico, je vprašal: "Koliko velja?"
Blagajničarka: "Parterni sedež $2.00, balkonski $1.00, na galeriji 50c in program 10c."
Jurij: "No, potem pa grem na program.' '
Janez Langerholz:
PEVSKA VAJA.
(DcUje.)
Branil se je in otepal; na tako žrtev Ro-žanec ni bil pripravljen. Zdaj je začel on premišljevati. 2e je omahoval, skoroda o-mahnil je že, pa mu je Katra poslala pošto: "Ce hočeš narediva, če nočeš, bom pa drugega dobila." Ce bi bil Rožanec vedel, da Katra nima rezerve iji da ga samo straši, bi bil že dal odgovor, kakršen se spodobi, tako pa ni hotel odjenjati in je dejal hladno: "Naj pa bo!" V srcu mu je vstajala skrita želja: saj bo morebiti Katra preje
veljave. Fant bo dobil po meni zemljo, dekleta pa doto in tako bo na vse strani prav.
Pa je stopil na dan z ženitvijo.
In s tem korakom je stopila nova nesreča v hišo. Otroci niso hoteli o.njegovi ženitvi nič slišati. Janez je pričel štrajkati. Šel je na materin dom in tam je delal, za očetov dom se ni več brigal. Minka in Franca sta ostali doma in sta skušali z jok6m in s prošnjami preprečiti nameravano poroko. Stari pa se je upiral in dokazoval, da je tako zanj in za hišo najbolje. Ona bi doma kuhala, Minka in Franca bi hodili na polje, Janez bi bil za hlapca in tako bi lahko delali brez vsakih večjih stroškov. Drugače pa mora najti deklo. Koliko pa £b stane!
umrla kakor jaz in potem bo pismo brez Sama dekla bi lahko zajedla cel grunt.
"Pa Janezu dajte! Tako bo prišla tudi gospodinja k hiši."
"Tako! Janezu jo privoščiš, meni pa ne. O četrta božja zapoved, razjokaj se, razjokaj!"
"Saj vam nič hudega ne želim. Samo, da bi bili partietni. Vsi ljudje se vam smejejo."
"Komu? Meni? Zakaj?"
"Vam, vam! Zato, ker pri teh letih mislite na možitev, Janeza pa puščate, da se stara. Mar bi se Janez oženil."
"In njegova bo meni kruh rezala ifc o^ strani bi me gledala! Pa me nc bo. Kdo je gospodar!"	.
"Nič hudega bi vam ne bilo, če bi bil Janez."
"Kaj ti veš?"
"Janez je dober fant."
"Kakšna bi bila pa njegova žena!"
"Taka bi morala biti, kakor bi Janez hotel."
"Ce bi bila? Pa ne bo. Poznam jaz mlade ljudi."
"Bom pa jaz skrbela za vas, če bi Janez ne mogel in če bi ona ne marala."
"Lepo govoriš. A od lepih besed ni kaj v usta dejati."
"Oče! Žalite me."
"Tiho! Oče ne more otroka žaliti, otrok pa očeta lahko. In ti me žališ, ker me ne ubogaš. In Franca me žali, ker drži s teboj. Tako je. In če niste z menoj, niste moji otroci 1"
"Oče, oče!"
"Molči"! Kar sem rekel, pri tem bo ostalo. Oženil se bom, ker vidim, da moji o-
troci ne marajo več zame."
"Ni res, oče!"
"Res je. Po tvojih besedah te sodim."
"Ni res, oče!"
"Res je, res. Ali mar hočeš reči, da Ia-žem?"
"Lažete ne, a motite se."
"Seveda, seveda. Motim se. Kdo ti je pa to povedal?"
"Oče, lepo vas prosim."
"Nič!"
"Poslušajte me, oče!"
"Nobene besede več! Kje pa otroci uče svoje starše?"
In šel je ven i h ga cel dan ni bilo v hišo.
Koj po tistih dneh je pa završalo:
"Stari Rožanec je nesel oklice v farovž/' (Konec prili.)
■
Torek', 29. m£reg 1927.
Kaj so antitoksini?
ODMEVI NEDAVNE VRAGE DIJE NEVEDNOSTI.
Ni dolgo od tega, kar je o-trok nekega priseljenca v New Yorku zbolel na davici. Starši niso pozvali zdravnika niti niso šli z otrokom v kako izmed mogoštevilnih javnih klinik. Stanje otroka se je poslabšalo od dfteva do dneva in končno je prestrašeni oče Šel v lekarno in vprašal za lek proti kaš-lju. Lekarnar je poizvedoval po zdravju otroka, izprevidel, da gre za nekaj resnega, in mu nasvetoval, da pokliče zdravnika, ter mu celo pomagal najti zdravnika v soseščini.
Zdravnik je našel, da je bil otrok dolgo časa bolan na davici in mu dal antitoksin na običajen način, namreč potom vbrizganja pod kožo s hipo-dermično iglo. To je bilp vse, kar je mogel zdravnik storiti za tega otroka, katerega bolezen je bila zanemarjena toliko dni. Antitoksin je bila edina mogočnost rešitve, ,ali tudi tako je bilo vse prekasno in otrok je umrl.
Oče, ki ni razumel, zakaj je šlo, je v svojem obupu obdolži! smrti zdravnika in njegov vbrizg in, ko je zdravnik zopet prišel k njemu, ga je ubil s ku-hijskim nožem, češ da je zastrupil njegovo dete.
Da je oče le imel malo pojma o zdravstvenih stvareh, ta tragedija bi se ne bila nikdar prepetila. Pred vsem bi bil oče pozval zdravnika pravočasno in na drugi strani bi bil antitoksin /^oraj gotovo rešil o-trokovo življenje.
Kaj je torej antitoksin, ki s p rabi za zdravljenje davice (difterije)? Ta bolezen, kakor vse nalezljive bolezni, je pro-vzročena od posebnih klic ali bakterij. Klice dajejo od sebe neki strup. Da se ta strup pridobi na umeten način, denejo klice difterije v nekako žolico in jih pustijo v nji nekoliko časa, da se tam zaredijo in pomnožijo Na to jih ubijejo potom karbolne kisline. Strup, ki je nastal iz klic, zarejenih in ubitih na opisani način, zo-ve se difterijski toksin. Konju potem vcepijo nekoliko tega toksina. Odporna sila živali provzročuje, da se v njeni krvi ustvari neka snov, ki kot protistrup odvaga vpliv toksina. Ta snov ali serum zove se antitoksin difterije.
V vsakem slučaju, čim zdravnik sumi mogočnost difterije, takoj daje bolniku antitoksin. In to je jako previdno ravnanje, kajti bolezen hitro napreduje in zamuda 12 ali 24 ur utegne biti smrtnonosna. Zraven tega je antitoksin povsem neškodljiv, ako se potem izkaže, da ni šlo za davico. Ako bolezen ni difterija, zgodilo se ni vendarle nič hudega. Kajti antitoksin ne povzroča nikdar nič škode razun tupa-tam malo neprijetnega občutka za en aH dva dni.
Kadar vbrizgajo antitoksin v osebo, ki ima davico, storijo to v količini zadosti veliki In radosti pravočasno, da more
viti, da-li nekdo utegne zbole-ti na davici ali ne. Pred nekaj leti so odkrili jako enostavno sredstvo, po katerem je mogoče določiti, da-li je kdo imun (neokužljiv) proti davici 'ali ne. To sredstvo se imenuje Schickova preizkušnja (Schick test), ki obstoja v tem, da se pod kožo vbrizgne nekoliko kapljic posebno prepariranega difterijskega toksina. Koža se potem natančno opazuje, da se vidi, da-li se prikaže neka karakteristična ndeča lisa na mestu, kjer se je napravila injekcija. Ako se tekom dveh ali treh dni ne prikaže nikaka lisa, zdravnik ve, da dotičnik se ne more nalezti davice. Vsi starši bi radi vedeli, da-li so njihovi otroci podvrženi nevarnosti difterije. Schickova preizkušnja jim to pove.
Za one, pri katerih se je prikazala karakteristična rdečica in ki so torej podvrženi davici, federalna zdravstvena oblast nasvetuje vrsto obvarovalnih injekcij enako oni, ki se je izkazala tako uspešna proti le-garju. Za obvarovanje proti davici se rabi poseben serum, takozvani toksin-antitoksin. Ko se ta vbrizgne v osebo, katere okužljivost se je dokazala potom Schickove preizkušnje, nastane v njenem telesu imuniteta, tako da ne more zboleti na davici. Ta obvarovalna metoda obstoja iz treh malih injekcij, ki se vbrizgajo v razdalji enega tedna med eno in drugo. Ne nastane nikaka rana vsled teh injekcij, kakor je to slučaj pri cepljenju koz. Injekcije so popolnoma neškodljive. Vsi otroci, stari čez eno leto, bi morali biti deležni Schickove preizkušnje.
Ko je otrok čez deset let star, je manj podvržen davici. Malo odraslih kedaj zboli na davici. Ti so razmeroma imuni proti davici. Oni pa, ki so podvrženi nevarnosti davice, ako je Schickova preizkušnja to pokazala, postanejo imuni vsled injekcij toksin-antitoksi-na. Morda v 95 odstotkih vseh slučajev imunizacija traja mnogo let, bržkone za vse življenje.
Difterija je nalezljiva bolezen, ki nastane vsled vpliva škodljive klice ali bakterije. Ako klica difterije najde u-godno stanje za svoj razvoj, provzroči vnetje grla. Bolezen se ponajveč pojavlja med otroci in je slična vnetju grla ali bezgavk.
Čim nastane najmanjši sum, da utegne otrok imeti davico, treba takoj poklicati zdravnika. Ako je grlo vneto in so bez-
se je bolezen začela- Važnost pravočasnega lečenja mora biti staršem v svarilo, naj pokličejo zdravnika, čim se bojijo, da otrok zbolel na davici.
Dobro je tudi znati, da se difterija najboljše leči v bolnišnicah in da bolniki imajo tam boljšo priliko za ozdravljenje kot doma. Zdravniki in bolničarke, ki imajo izkušnjo z nalezljivimi boleznimi, so bolj vešči,, kar se tiče lečenja in varnostnih mer, nego domači ljudje. V bolnišnici je lažje čuvati kvarantino kot doma, kjer nastane nevarnost za druge otroke v družini in v soseščini. Starši morajo sodelovati z zdravstvenimi oblastmi v borbi proti nalezljivimi bolezni. Socijalna- dolžnost vsakega človeka je, da obvaruje občinstvo pred razpasenjem difterije. — F. L. I. S.
-o-
NEW YORK, NAJVEČJA SVETOVNA LUKA.
V	New York se privaža in iz New Yorka se odvaža po vodi dvakrat več blaga kot v londonskem pristanišču. — New York ni le največje trgovsko mesto na svetu, marveč ima tudi več tovarn, kot vsako drugo mesto.
Census Bureau je 1. 1923 zabeležil 69 industrij v New Yorku, od katerih je vsaka plačevala nič manj od enega milijona dolarjev na mezdah. Že začetkom vojne, tekom leta 1914, je vrednost produktov, izdelanih v mestu New York, prekašala vrednost produktov vsake druge cele države, izvzemši Pennsylvanijo.
V	obsegu mesta New York se nahaja 1200 podjetij kožu-hovin, kar predstavlja 78 odsto vse kožuharske industrije Zdr. držav. 50 odsto vseh oblačil, iz-gotovljenih v Združenih državah, se producira v New Yorku; ta industrija namešča 115 tisoč delavcev.
^AMERIKANSKI SLOVENEC
NOV THERMIONIC MICROAMMETER.
General Electric kompanija ima v svojem laboratoriju v West Lynn nov instrument, imenovan Thermionic Microam-meter, s katerim preizkušajo žarnice, radio tube in druge električne vporabe.
turalizacijskega zakona, vza-konjenih po letu 1906, najvažnejša je ona, tičoča se državljanstva žensk, takozvani Cable Act. Ta zakon je bil logična posledica 19. amendmenta Konstitucije, ki je bil sprejet leta 1920 in s katerim so ženske dobile volilno pravico. Tedaj je veljala določba, da o-možena ženska sledi državljanstvu svojega moža. Cable Act (tako imenovan po svojem predlagatelju), ki je bil sprejet 22. septembra 1922, je odpravil to načelo, ustanovil neodvisnost žensk, kar se tiče državljanstva, in zahteval od inozemk, poročenih z ameriškim državljanem, da morajo same zaprositi za državljanstvo.
Državljani, ki so se natura
moral delodajalec na zahtevof državnega uradnika predložiti zapisnik o delovnih urah svojih nameščenk.
Letna konvencija državne delavske federacije v Kaliforniji je sprejela rezolucijo, s katero se njenemu zakonodajnemu odseku nalaga, naj zagovarja tako spremembo osemur-nega zakona za ženske, da bo vsakdo imel pravice vložiti pritožbo proti kršiteljem osemur-nega zakona.
Državna Liga ženskih volil-cev v državi Connecticut je o-dobrila zakonski načrt, predložen v sedanjem zasedanju legislature, ki določa maksimalni delovni teden 48 ur za ženske v industriji in 55 ur za ženske v trgovskih podjetjih. Letos se zopet agitira za
lizirali po 1. 1906, imajo vknji-, sprejem zakona o osemurnem ženo pravico, kar se tiče nji-|delu za ženske v državi Illi-hovega državljanstva. Poprej nois. Devetnajstorica organiza-tega ni bilo. Zagotovljeni so cij, sodelujočih z illinoiškim
Razvoj naturalizacijskega zakona.
denska plača newyorskih delavcev je 1. 1922 znašala skupaj 75 milijonov dolarjev.
Za človekoljubne in blago-darne svrhe je mesto New York 1. 1923 potrosilo potom prostovoljnih prispevkov skoraj 80 milijonov. V "474 privatnih organizacijah in sedem javnih uradih se bavijtf s takim delom.
Čiščenje ulic stane na leto čez 30 milijonov dolarjev. Načrti za gradnje novih šol bodo letos zahtevali trošek skoraj 28 milijonov za same stavbe ne glede na zemljišča.
Dnevna cirkulacija newyor-ških časopisov, ne vštevši strokovnih listov, znaša čez štiri milijone iztisov ali povprečno čez dva iztisa za vsako družino v metropolitanskem okraju New Yorka.
-o-
V svoji veličastni obtožnici proti angleškemu kralju, Izjavi Neodvisnosti, je ameriški narod proglasil med drugim: 'Poskusil je preprečiti razvoj prebivalstva v teh državah: v to svrho je obstruiral zakon o naturalizaciji inozemcev, zavrnil je zakone, ki naj bi pospešili njihovo priseljevanje, in otež-kočal je pogoje za pridobivanje zemljišč." Iz tega je razvidno, da ob samem začetku narodnega obstanka je naturalizacija igrala važno vlogo v a-meriški politiki. Obsežna in redko obljudena dežela je potrebovala naseljence in, da pridejo, je bilo treba vzakoniti liberalne naturalizacijske postave. Neka postava države Mary-Povprečna te- land, sprejeta leta 1779, je na
gavke (tonsili) preobložene z belkastimi luskinami, morate SPREMEMBE V PRISELJENI-takoj sumiti prisotnost te ne-'	ŠTVU.
varne bolezni. Nikar ne čakaj- * Od začetka svetovne vojne te za nadaljne simptome. Ni- *n odkar je bilo uvedeno ome-kar ne odlagajte, dokler ne jevanje priseljevanja na kvo-nastopi vročnica ali otrok hu- te» nastale so značilne spre-do zboli. Pokličite svojega membe, kar se tiče poklica ino-zdravnika takoj, kajti difteri- zemcev, ki se priseljujejo v ja se dostikrat strašno hitro Združene države, razvije in utegne biti smrto-1 Razmerno število neizurje-
turalizacijo; mora zapriseči zvestobo Združenim državam; odpovedati se mora morebit-
-— —	------ ------- — t----nim plemenitaškim naslovom;
pomagati. Kajti difterija je ja- nosna, ako se takoj ne leči na nih delavcev je jako padlo. De-jmora vsaj tri leta pred natura-
Hrt nalovlflUQ in o/a in ntnan,/tf Tivovjlni noji« t**____• v. 1 n../.:	---4—____»i.;_ft.____t l;___• • .....
uzacijo izjavtfi svoj namen, da
primer določala, da priseljenec, ki se je naselil v tej državi in je položil predpisano prisego, mora biti prost vsakega davka za dobo dveh let; ako pa je bil trgovec, rokodelec ali tovarnar, za dobo štirih let.
Federalna Konstitucija, sprejeta od trinajstorice izvirnih držav, je določala, da ima kongres pravico ustanoviti splošno veljavne predpise o naturalizaciji. V soglasju s temeljnim zakonskim načrtom, ki je bil predložen, je omogočal naturalizacijo po enoletnem bivanju, ali ta doba je bila podaljšana na dve leti v postavi, ki jo je sprejel prvi Kongres 1. 1790. Drugi naturalizacijski zakon je bil sprejet od Kongresa leta 1795. Ta postava je ustanovila načela glede naturalizacije, ki veljajo še dandanes. Zahtevalo se je od inozemca, ki hoče postati ameriški državljan, naj se odpove zvestobi napram drugim državam; da mora živeti v Združenih državah pet let in v oni državi, kjer vloži
veljavi do leta 1906, je bilo pomanjkanje federalnega nadzorstva, kar je dajalo priliko za mnogoštevilne goljufije lokalnih političarjev, ki so si ravno pred volitvami zagotavljali naturalizacijo množic inozemcev, tako da bi dobili njihov glas. Vsako sodišče, ki se je bavilo z naturalizacijo, je po svoje tolmačilo naturalizacijski zakon in držalo zapise o naturaliziranih državljanih na Svoj posebni način. Posledica je bila, da je obstojalo skoraj toliko različnih oblik državljanskega papirja, kolikor je bilo naturalizacijskih sodišč. V letu 1868 so prišle na dan goljufije kar na debelo v državah New York, Pennsylvania, New Jersey, Ohio in drugje. Dasi se ni moglo nikdar natančno ugotoviti, koliko državljanskih papirjev je bilo izdanih od sodišč mesta New York pred volitvami leta 1868 — in to iz razloga, ker niso sploh držali nikak zapisnik o naturalizacijah, vendar se ceni, da je število naturalizacij znašalo čez 58,000, izmed katerih 54 tisoč jih je bilo izdanih od dveh sodnikov v samem mesecu oktobru. Kongres je 1. 1869 preiskoval te velikanske goljufije, ali še ni prišlo do spremembe naturalizacijskega zakona.
Šele pod predsednikom Roo-seveltom je bil 1. 1905 imenovan odbor za preiskovanje naturalizacije v Združenih državah. Odbor je izdal svoje poročilo 8. novembra 1905 in predsednik je predložil to poročilo kongresu v pretresova-nje. Izid tega je bil sprejem naturalizacijskega zakona od 29. junija 1906. Ta zakon je poveril naturalizacijskemu u-radu (Bureau of Naturalization) nadzorstvo v vseh zade
svojega državljanstva potom zapisnika v shrambi sodišča. Državljanski papir je le dokaz
združenim odborom za osem-urni zakon, agitira za to postavo.
o tej vknjižbi. Poprej ni bilo Državna komisija za miniti ostikrat nikakega zapisnika; malne mezde (Minimum Wage ali pa se je zapisnik izgubil ini Commission) v državi Massa-ves dokaz o državljanstvu je chusetts je določila minimalno bil državljanski papir, koma-l plačo $13.50 za ženske in dedič papirja, ki se prav lahko! kleta, zaposlenih v izdelovanju izgubi. Kdor ga je izgubil, je.igrač, igralnih priprav in šport-izgubil državljanstvo. Danda-'nega blaga.
nes se vknjižba o naturalizaci ji nahaja pri sodišču in pri na-turalizacijskem uradu v Wash-ingtonu, kar je zadostno zavarovanje proti vsaki izgubi državljanskega papirja.— FLIS.
-o-
POSTAVE O ŽENSKEM DELU.
Po tej odločbi, ki je stopila v veljavo dne 1. marca, je ženska, ki je dosegla starost 18 let in ima eno leto izkušnje, vpra-vičena do zaščite te minimalne plače. Za neizkušene delavke znaša minimalna mezda .$12, oziroma $10.
Lastniki bombaževih predil-
V	zadnjem času je bilo nic so zopet vložili načrt za sprejetih mnogo zakonov, iz- spremembo 48urnega zakona v rečenih mnogo sodnijskih od- državi Massachusetts. Po r*i-ločb in vloženih mnogo zakon- hovem načrtu naj bi se dovoli-skih predlog, ki prizadevajo lo delati tupatam do 54 ur na ali bodo prizadevali ženske, teden, skozi vse leto pa naj bi zaposlene v industriji. V na- ostala povprečna delovna doba slednjem navajamo nekoliko 48 ur na teden.
• teh sprememb v delavski za- | V državi New Hampshire so konodaji.	.vložili zakonski načrt, ki dolo-
Naj višje sodišče Združenih ča 48 ur dela za ženske in ne-Držav je dne 17. januarja 1927 doletnike. Državna podružnica razglasilo odločbo, s katero je ameriške delavske federacije bil zakon države Arkansas, ki podpira ta načrt, je določal minimalno plačo za V nižji zbornici newyorske ženske, proglašen protiustav- legislature je bil predložen za-ni1?'	konski načrt, ki naj uvede 48-
V	senatu države California urni delovni teden za ženske je bil predložen zakonski na- in komisijo za določanje mini-crt, ki bi od delodajalcev zah- malnih plač, obstoječo od treh teval, da natančno zabeležijo Članov, imenovanih od gover-stevilo delovnih ur svojih de- nerja. Tekom vsega minolega lavk. S vrh a tega načrta je, da meseca se je vodila anketa se prepreči kršitev osemurnega (hearing) o vprašanju 48urne-zakona za ženske s tem, da bo ga tedna, T
prošnjo, vsaj leto dni pred na- vah, tičočih se naturalizacije
ko nalezljiva in se jo morejo nalezti mnogi ljudje, zlasti o-troci. Čim kdo zboli na davici, zdravnik ne vbrizga antitoksin samo v bolnika, marveč tudi v vse člane družine in v vse one, ki prihajajo v ozko dotiko z bolnikom. To se zgodi, da se drugi obvarujejo pred davico, in se temu pravi imunizacija. Imunizacija obstoja v tem, da se v telesu zdravih ljudi provzroči razvoj protlstrupov, tako da imunizirana oseba ne zboli na nalezljivi bolezni, tudi če pride v dotiko z bolnikom. Doza potrebna za imuni-zacijo ni tako velika, kakršna se rabi za lečenje bolnika, ali navadno je zadosti velika, da obvaruje ljudi, izloSene nevarnost} davice, za vsaj mesec dni po injekciji.
Dobro je zapomniti ai, da izkužen zdravnik zna ugoto-
pravilni način. Čas je največje lavci te vrste so v štirih pred-važnosti; čim prej zdravnik vojnih letih 1911-1914 tvorili odkrije bolezen, tem hitreje odsto vseh priseljencev, v 2 more dati bolniku potrebni lek. letih 1925 in 1926 pa niti ne 19 Treba zapomniti si, da je dif- odsto. V predvojni dobi se je terija ozdravljiva in v veliki priseljevalo dvakrat toliko ne-meri preprečljiva. Difterija je izurjenih delavcev kot je zna-bolezen, za katero je znanost šalo skupno število izurjenih
hoče postati državljan (sedanji zakon predpisuje le dve leti za prvi papir) _
Nato je prišla doba reakcije, v kateri so bili sprejeti takor zvani zakoni proti inozemcem in uporu (alien and sedition
odkrila protistrup (antitok- mehanikov, profesijonalcev, laws). Zakoni so bili sprejeti,
sin^ ! r»n Tnnnmli la^'U-----fr_i___i - ____, .	...
sin); po mnogih letih preizkušnje je antitoksin sedaj splošno priznan kot lek, ki more preprečiti smrt radi difterije. Pre dno so odkrili ta antitoksin, je v polovici vseh slučajev davice nastopila smrt. Dandanes le po eden izmed vsake osmorice umre za to bo-leenijo. Pa tudi ta mortaliteta bi bila lahkcrfie veliko manjša, ako M ae antitoksin vbrizgal pravočasno in pravilno. Dokazano je, da je davfca vedno o-zdravljiva, ako se antitoksin vbrizga tekom prvih 24 ur kar
trgovcev in poljedelcev. Tekom teh dveli zadnjih let pa je povprečno število izurjenih delavcev bilo ravno tako veliko kot ono neizurjenih in število priseljenih poljedelcev je bilo dejanski večje kot v predvojni dobi.
O
Spreobrnjenje.
Pik — "Kako to, da se je Jack spreobrnil in več ne vrta blagajn V
Pok — "Oženil se je, žena ga ne pusti, da b! hodil od doma ponoči."
ki so zahtevali registracijo vsakega inozemca, zahtevali petletno posest prvega papirja in bivanje 14 let v Združenih državah in pet let v isti državi pred naturalizacijo. Ti zakoni so ostali v veljavi le štiri leta. Pod predsednikom Jefferso-nom so stopile zopet v veljavo poglavitne določbe prejšnjega zakona od 1. 1802 in ta zakon je ostal glavna podlaga naturalizacijskega postopanja za 104 leta — do 1. 1906.
Največja pogreška naturalizacijskega zakona, ki je bil v)
inozemcev, in predpisuje, da naturalizacijski urad v Wash-ingtonu mora dobivati prepis vsakega naturalizacijskega papirja, izdanega od septembra 1906 naprej, v katerem dnevu je novi zakon stopil v veljavo. Poleg tega najvažnejša osnovna razlika med novim in prejšnjim zakonom je bila določba, da med vložitvijo prošnje in podelitvijo državljanstva mora preteči rok vsaj 90 dni in da mora sodišče določiti posebne dneve za končno zaslišanje. Ta sprememba je dosegla dve o-snovni svrhi: prvič, dala je federalni vladi priliko, da more med vložitvijo in končnim zaslišanjem potom svojih zastopnikov preiskovati upravičenost prošnje za naturalizacijo; drugič, posebni roki za javne naturalizacijske obravnave, določeni vnaprej, dajejo občinstvu in zlasti federalnim uradnikom priliko, da znajo, kdaj se sodišča bavijo z naturalizacijskimi zadevami.
Izmed raznih sprememb na-
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom?
MI RAČUNAMO;
Za ameriške	dolarje:	Za dinarjem	
$ 5,00 .......	6.15	£00 Din	-----$ 4.45
10M .......	. 11.25	500 Din	9.80
15.00 .......	. 16.35	im Din	18.90
20.00 ......	. 21.45	1500 Din	...... 28.00
25.00 _______	26.55	2000 Din	---- 87.00
35.00 .......	86.70	3000 Din	...... 55.40
50.00 ......	. 51.90	4000 Din	...... 73.60
75.00 .......	> 77.50	5000 Din	---- 91.60
100.00 .......	. 103.00	10000 Din	...... 182.00
200.00 .......	. 204.50	15000 Din	...... 27S.00
360.00 .......	. 806.00	20000 Din	863.00
400.00 ____	- 407.50	30000 Din	---- 643.00
500.00 .......	. 509.00	40000 Din	...... 724.00
600.00 ______	610.50	50000 Din	-— 902.00
700.00 .......	. 712*00	60000 Din	...... 1082.00
800.00 ________	818.00	70000 Din	...... 1260.00
900.00 .......	914.00	80000 Din	----1441.00
1000.00 .......	. 1015.00	90000 Din	.— 1620.00

Za pošiljke po pošti se sprejema samo Monejr Orders, American Express ček, ali pa bančni draft Osebnih čekov po poŠti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi.
.j
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO« m:
Uradu jemo: Dnevno pd 9:00 zjutraj do 4i00 popoldne. Ob torjrih in »obotih do 0x30 zvečer.
KAPITAL IN PREBITEKi 9300400.00 PROMET IN VIRI NAD $3300,000.00
"AMER1KANSKI SLOVENEC'
Torek, 29. marca 1927.
113111
lam \nmn

Spomlad je tukaj in brstje že odganja*
V TEM ČASU SE PRIČNE S PRENAVLJANJEM HIŠ, DRUŽINE PRODAJAJO SVOJE HIŠE !N KUPUJEJO DRUGE. V TAKIH SLUČAJIH PA RABITE MARSIKAJ. RABITE MATERIAL, OBRTNIKOV IN TUDI DENAR. POMNITE, DA V VAŠI S05EŠČINI IMATE VSE TO, TRGOVCE, OBRT-NIKE ,RAZNE ZAVODE, KI SO VAM Z VSEMI MOGOČIMI SREDSTVI NA RAZPOLAGO. POSLUŽUJTE SE TRGOVIN IN PODJETIJ, KI SO NAVEDENI NA TEJ STRANI LISTA!
mn in (ijiMinuiu.il_ I
HEiElElO ulnii^ i3 kJ
Biiilil UlLIi LLLLli
injiuunuuu
liun lilUJ ILiiU
nu HM"11 * I_1
Uliti lilij 1)11
y liiiuuL LJ
lil_t Lll14
u IRtHliH Uil
HHZJ ©LuJ
raz: L
mm lUihj
tu
ttECB ti T (ffiHMj L
gnp uui
tnia
—H Pod vašo streho
se bo jedlo najboljše meso, dobre klobase itd. ako bote to kupovali pri znanemu slovenskemu
mesarju
Math Kremesec
1912 W. 22nd St., Chicago CHICAGO, ILL.
Uiiil
t L Mil
KAHARKOU VI
potrebujete posojila na zemljišča; kadar pošiljate denar v Jugoslavijo; kadar kupujete parobrodne listke, ali kadar vlagate svoje prihranke, bodite uverjeni, da pri nas dobite v tem oziru najboljšo postrežbo.
Ta banka, s $19,000,000.00 viri vas opozarja, da se jo v lakih slučajih poslužujete. Smo že nad 40 let v bančnih poslih.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., NA 19ti CESTI,
CHICAGO, ILL
ZAKAJ
je vaša hiša lepa, ali ne zato, ker je lepo pobarvana in olepjena s stenskim papirjem? In mi to delamo. To je naš poklic, odkar slovenska naselbina obstoji. — Rojakom se priporočamo tudi še za naprej!
John Kosmach
1304 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
ittmJ !
U1UJU
Lit »
Sun um u1
liU^-J
mh

[iiUU I1U-
("»mri
N

-na cz
anzi
^^^EIIDLlHS
Daac^r-sliij toD GH3
Miff1 na u tirnn
V VAŠI HIŠI
naj se kadi tudi dobre cigare, cigarete in tobak. Je naj se dober sladoled in pije dobre mehke pijače. — V zalogi iipr&mo vsakovrstne igrače za Velikonoč, vse šolske potrebščine in razne drobnarije. — Pridite in oglejte si jih!
John Terselich
1847 West 22nd Street
Potrošite manj, kakor zaslužite
in prihranke pa vlagajte v Stavbinsko in posojilno društvo "SLOVENSKI DOM".
PRVI TOREK V APRILU
izda Stavbinsko dr. "SLOVENSKI DOM" novo 75. serijo delnic. Pridite in vzemite jih, kolikor dopuščajo vaše razmere. Društvo zboruje vsak torek v cerkveni dvorani. Lahko pa se zglasite in vzamete delnice tudi na domu tajnika, MR. JOSEPH ZUPANČICHA, 1824 West 22nd Place.
Stavbinsko in posojilno društvo "Slovenski Dom

Vaša hiša je lepa
ako so plumbarska dela dobro napravljena. Ako kaj ni v redu pokličite vsikdar nas ki smo v tem oziru vam na razpolago vsak čas. Kar mi napravimo, napravimo, da drži.
Thomas Higgins
— PLUMBER — 2313 So .Oakley Avenue
CHICAGO, ILL.



POZOR
Brez lepih karpetov ni nobena hiša lepa. Pri nas dobite karpete najboljšega izdelka, kakor tudi vse drugo pohištvo in kuhinjsko orodje. Pridite in oglejte si naše zaloge.
W. Szymanski
1907*9 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
o
Yes, Vaša hiša je lepa
vendar brez dobrih čevljev ne morete iz nje. Te pa dobite v moji trgovini za celo vašo družino. Pridite in oglejte si mojo trgovino. Popravljam tudi obnošene čevlje. Delo trpežno, ce-"ne zmerne. Podpirajte svojega rojaka v naselbini!
Anton Zupančič
Trgovina najboljših čevljev.
1943 West 22nd Street
CHICAGO, ILL;
VELIKONOČ
obhajajte veselo. — Pri nas dobite za vaše male raznovrstne igrače. Imamo na prodaj lepe velikonočne košarice, "Easter Baskets". Razne športne predmete, kot baseballs, bates, vse priprave za ribolov. — Ure budilke in druge drobnarije. — Imamo najboljše cigare, cigarete in tobak.
J. P. Pasdertz
2051 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
BREZ RADIA
je dandanes v najlepši hiši puščoba doma. Pri nas imamo največjo zalogo in izbero RADIJEV v tej okolici. Oglejte si jih. — Napeljavamo v hiše in druge poslopja elektriko in tudi prodajamo vse električne predmete, ki jih rabite v vaših hišah.
Fidelity Electric Co.
2049 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
BREZ CVETLIC
tudi najlepši dom zgleda žalost-
^gk	no. V vseh
slušajih ku-
pujte cvctli-
cc pri nas!
^	Obiščite nas
iiniih*1 ' -ff. kadar se mu-
L~ lifi dite v naši bližini.
Frank Jindrich
2145 West 22nd Street
Phone Canal 1787
L—1 assiaJ i— "TrHLaOL* -
■Mgjr--*^
3 m
iiiW
«11
ittifjfy
MI SMO
prodajalci hiS in zemljišč in isto tudi prodajamo. — Prodajamo hipoteke na prvo vknjižbo po 6%. Zavarujemo proti ognju, tornadu, šipe, automobile in proti, ropu in napadu. — Smo zastopniki najboljših družb. Mi smo vam na razpolago.
Emil A. Basener
FR. P. KOSMACH, Mgr. 2116 West 22nd Street
CHICAGO, ILL. Phone Canal 2138
NAŠA BANKA JE VSEM NA RAZPOLAGO
Kapital in prebitek $300,000.00 Promet, $3,500,000.00
V vseh slučajih, kadarkoli imate kake opravke z denarnimi transakcijami, vedno pridite na domačo banko in se posvetujte.
Mi prodajamo hypoteke na prve vknjižbe, zavarujemo proti ognju in nezgodam vse, kar se zavarovati da. — Prodajamo bonde in pošiljamo denar na vse dele sveta.
Metropolitan State Bank
COR. LEAVITT & 22nd STS.	CHICAGO, ILL.
NIKDAR
bi ne vedeli v nobeni hiši. koliko je ura, čc bi nc imeli dobrih "ur. V naši trgovini vedno dobite najboljše stenske in žepne ure vseh vrst. i— Prodajamo srebrno namizno orodje. — Pridite in oglejte si našo trgovino!
Hankan Jewelry Co.
Mr. S. D. TELSER, preds.
2205 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
Peči.
To je kombinirana peč. Lepo enamlirana. Prava cena £139.50.
Sedaj samo: $110.00
Ustanovljena 1912.
Phone: Canal 6138
J. L. TELSER
FURNITURE & HOUSEFURNISHINGS
Najboljša kvaliteta za najnižje cene.
2107-3:1 West 22nd Street, Chicago.
Vi lahko okrasite vaše domove z najlepšim pohištvom, karpeti in drugimi okraski, za nižjo svoto, če istega kupite pri nas . Vse, karkoli poželite v pohištvu, od najmanjše do največje stvari dobite v naši trgovini. PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE ZALOGE PREDNO KUPITE KJE DRUGJE!
MI GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. — PRODAJAMO ZA GOTOVINO IN NA OBROKE
Otroške
vozičke
Na rokah imamo veliko zalogo otroških vozičkov vsake vrste. — Pridite in oglejte si jih!
PODPIRAJTE NAVEDENA PODJETJA IN TRGOVCE!
Torek, 29. marca 1927*
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
^ Tvoj nedeljski tovariš. &

TEDENSKI KOLEDAR.
Tiha. — Jezusa hočejo kamenjati. Jan. 8.
3	Nedelja — Rihard, Benigen.
4	Ponedeljek — Izidor, Zožim.
5	Torek — Vincencij Fererij, spozn.
6	Sreda — Sikst, papež.
7	Četrtek — Herman, spozn.
8	Petek — Žalostna M. B.
9	Sobota — Marija Kleofa.
-o-
POSTNA PREMIŠLJEVANJA.
Postna ali tiha nedelja.
(Hudič, sovražnik katoliške cerkve, in naš sovražnik.)
Peklenska vrata je ne bodo premagala.—Mat. 16, 18.
Odrešenik je bil napovedan kot velik prerok in učitelj. Jezus Kristus je dokazal, da je on ta veliki učitelj, ki ima priti na svet. Njegov nauk je razumljiv in za nas najbolj blagodejen. Kdor si prizadeva, da po tem nauku živi, ve iz lastne skušnje, da je iz Boga. Ta dokaz nam podaja Jezus sam. Re-skušnje, da je iz Boga. Ta dokaz nam podaja Jezus sam. Ra-iim svetim zgledom in življenjem, in konečno s čudeži. "Kdo izmed vas me bo prepričal greha? Če vam resnico govorim, čemu mi ne verujete? Kdor je iz Boga, posluša božjo besedo; vi je pa ne poslušate, ker niste iz Boga. — Kdor bo izpolnjeval moje besede, ne bo videl smrti na veke." In da bi pokazal, da je on obljubljeni veliki prerok, je rekel: "Abraham, vaš oče, se je radoval, da bi videl moj dan. Videl ga je in se radoval. Predno je bil Abraham, sem jaz." — Tako more govoriti le ta, ki si je svest svojega nebeškega poslaništva I Kaj so mu na to odgovorili farizeji? Samaritan si, in hudiča imaš v sebi. Pobirali so kamenje, da bi ga kamenjali.
Kar je moral trpeti Kristus od svojih sovražnikov, to mora dandanes trpeti sveta cerkev. Kdo pa je bil posebno, ki je Kristusa Gospoda preganjal? Bil je hudič.
In kdo preganja njegovo cerkev? Zopet hudič. Rad bi jo uničii, da bi mogel razširiti in utrditi svoje kraljestvo, toda uničil je ne bo. To je obljubil Gospod, rekoč: "Peklenska rata je ne bodo premagala." Toda hudičevi napadi lahko škodujejo nam, ki smo udje te cerkve. Tako je satan, ta ubi-;ilec od začetka, sovražnik cerkve in sovražnik naš. Govoril bum danes o tem sovraštvu satanovem.
Jezus Kristus, sin živega Boga, je Odrešenik in Izveličar -rta. In kaj vse je storil za naše odrešenje in izveličanje?
Poučil nas je o vsem, kar moramo verovati, in kar moramo storiti, dm bomo izveličani. Sv. Pavel pravi: "Bog hoče, da I>i bili vsi ljudje izveličani in prišli k spoznanju resnice." (1. Tini. 2, 4.) Kristusov nauk se mora ohraniti čist in nepokvarjen do konca sveta. Kaj je storil radi tega Jezus v svoji ljubezni do nas? Ustanovil, postavil je nezmotljiv učiteljski urad. In ta nezmotljivi učiteljski urad je izročil svoji Cerkvi. Početkoma so to bili apostoli, potem njihovi nasledniki, škofje. Z njimi in z njihovo glavo, papežem, ostal bo Jezus Kristus do konca sveta. Ta učeča cerkev je po Pavlovih besedah "stolp in trdnjava resnice." In da ta učeča cerkev, kar se tiče naukov vere in nravov, ni nikoli zabredla v zmote, nam dokazuje njena edinost, kajti edinost mora biti le v resnici, ker resnica je le ena sama.
More li biti satan, ta lažnjivec in oče laži napram tej cerkvi miren in vnemaren? More li mimo gledati, cla bi med ljudstvom gospodovala resnica? Ce bi bil on sam proti sebi, kako naj obstane njegovo kraljestvo? Kaj stori radi tega? Satan se bojuje proti katoliški cerkvi, da bi jo uničil, in to dela s pomočjo svojih priganjačev in hlapcev, brezvercev. Toda vse je zastonj. Gospod je s cerkvijo, zato je peklenska vrata ne bodo premagala. Ker je pa premagati ne more, zato slepi ljudi, da bi cerkvi ne verjeli, da bi se za njene nauke ne brigali, da bi se jih sramovali, da bi po njih ne živeli. Vse to, kar Tse godi dandanes proti cerkvi, je hudičevo delo. Kajti če bi se mu posrečilo, da bi nas odtrgal od cerkve, bi nas spravil s poti izveličanja.
Se li satan, ko to vidi, ne bo za to nič menil? Bo li mirno gledal? Ne I On noče našega opravičenja, našega posveče-nja, našega izveličanja, on hoče naše večno pogubljenje. Kako pa se bojuje proti cerkvi in istočasno proti nam? Satan je zapeljal nekaternike, da so zavrgli nekatere zakramente, ali o njih krivo učili. Cerkev je učila od začetka, da je sedem zakramentov. Toda protestantje so jih zavrgli petero, obdržali le krst in zadnjo večerjo, toda o tej večerji pri protestantih kot zakramentu ne more biti nikakega govora, ker so zavrgli sv. mašo. ki je dejanstveno zadnja večerja Gospodova. Najlepši dokaz, da je sedmero zakramentov je ta, da so sekte, ki so se odtrgale in ločile od cerkve, takoj v pričetku obdržale in še vedno imajo sedmero zakramentov. Glejte, tako je oropal satan mnogo ljudi neštetih pripomočkov za posvečenje, upravičenje in izveličanje.
Drugoverci so oropani tudi najkrasnejših in najkoristnejših molitev pri sv. maši. Molitev pri sv. maši prodira v nebesa, izproša nam neštevilne milosti in božji blagoslov. Zato je cerkev ukazala, da moramo biti ob nedeljah in zapovedanih
praznikih pri sv. maši. Vse to nam tudi pojasnjuje, zakaj se Lutrovi, Kalvinovi, Husovi privrženci ne morejo povzdigniti do tako visoke nravne popolnosti, kakor so se povznesli ravno svetniki in svetnice katoliške cerkve. Satan jim je ukradel pripomočke milosti in prave ljubezni. -Drugoverci nimajo ljubezni do katoliške cerkve, nam ukazuje Gospodova zapoved, da moramo tudi sovražnike ljubiti. Drugoverci ne molijo za svoje sovražnike, kakor moli za nje katoliška cerkev, ki moli na primer na Veliki petek za vse, ki žive v zmotah, ki moli za pogane in celo za Jude. Drugoverci nimajo za katoliško cerkev drugega ko posmeh, kakor kažejo njihove knjige in spisi.
Kaj pa hoče doseči satan s svojim prizadevanjem, da bi s pomočjo krivovercev, odpadnikov odvrnil ljudi od vira posve-čenja? Jasno: Edino le našo pogubo. Zato je satan naš sovražnik.
Satan se bojuje proti cerkvi tudi s tem, da s pomočjo svojih priganjačev taji, da bi imela cerkev učečo, duhovno moč. Gospod pa je izrecno rekel svojim apostolom: "Kakor je Oče mene poslal, pošljem vas jaz." Dalje: "Karkoli bote zvezali na zemlji, bo zvezano v nebesih . . . Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje . . . Kdor ne posluša cerkve, naj vam bo kakor pogan in očiten grešnik." Toda peklenska vrata so hotela svojo moč nad ljudmi izvrševati, zato so odrekala s pomočjo svojih priganjačev cerkvi vsako duhovno oblast. — Vprašali me bote morda: Kako pa je mogel satan doseči, da so odrekali cerkvi duhovno oblast? To je dosegel s tem, da je premotil svoje hlapce, krivoverce, da so zavrgli ustno izročilo, da so proglasili sv. Pismo kot edini vir božjega razodenja, in to sv. Pismo si more po njihovem nauku vsak poljubno razlagati. S tem se je priliznil hudič zmotam podvrženemu razumu, ker je proglasil človeški razum za edinega sodnika glede naukov vere in nravov; človeški razum pa je pričel samostojno razsojati, to pa tako, kakor se je prilegalo ravno telesnim počutkom človeka; z eno besedo: Satan, lažnjivec in oče laži, je uvedel svobodno, neodvisno razlaganje sv. Pisma. Zato so se začele zmote tako hitro širiti, dokler ni prišlo koncem zadnjega stoletja do takozvanega lažilibe-ralizma, do sedanjega svobodomiselstva, brezverstva, ki pripravlja ljudstvu tudi časno škodo in pogubo. Človeška družba se nahaja dandanes — skoro bi rekel — v takih razmerah, kakor pred prihodom Odrešenika, v razmerah, o katerih je rekel star Rimljan obupna slova: "Ne ostaja nam ničesar drugega, kakor da si z mečem proderemo prsa in v trenutku smrti preklinjamo zakon, ki vlada ta svet."
Tako se bojujejo peklenska vrata proti cerkvi v našo pogubo, da bi nas pripravile ob raj tu na zemlji in ob raj v večnosti. Boj peklenskih vrat ni samo boj proti cerkvi, je tudi boj proti nam. Tudi nas lahko premagajo peklenska vrata, tudi mi lahko zabredemo v zmote, če se bomo odtujili cerkvi. Kje pa je naša zmaga, kje naša rešitev? Edino le v tem, če se bomo v veri in ljubezni držali te cerkve, katero je Kristus Gospod postavil na Petru, a ne na teh, katere je postavil peklenski duh s pomočjo krivovercev. One ne bodo premagala peklenska vrata, pa tudi nas ne. In te cerkve se držite! Amen.
SIROM JUGOSLAVIJE.
Dva smrtna slučaja.
Umrl je v Mariboru komaj 28 let stari zasebni uradnik Rudolf Hofer, stanujoč v Koščevi ulici 2. — V bolnici je umrla na pljučnici gospa Josipina Stu-pan, žena zasebnega uradnika, v starosti 56 let. Stanovala je v Cvetlični ulici 25. Rajna zapušča moža in dva preskrbljena otroka. \
-o-
Požar.
Dne 18. m. m. ob 11. uri ponoči je upepelil ogenj posestniku Francu Grošlju, Drganica v Izlakah, hlev z vsem gospodarskim orodjem. Živino so le z največjo težavo rešili. Na pomoč so takoj prihiteli tukajšnji gasilci ter ljudje iz bližnje in daljne okolice. Ogenj je zanetila zločinska roka.
-o-
in jo je hotel peljati pred oltar dne 14. m. m. Radi nesreče pri živini je poroko preložil za en teden. Prve dni po prvem oklicu je, kakor je navada na kmetih, obiskal z nevesto sorodnike in jih vabil na gostijo. Ravno ta teden pa je bilo skrajno slabo vreme: dez, sneg, viharji. Bolehal .je že prej, naporna pota pa so ga še bolj potrla, dobil je špansko in bil v treh dneh mrtev. Umrl Je ravno na dan, koje hotel prvotno imeti poroko. Mesto prfed oltar je šel v večnost.
-o-
NAŠI ONKRAJ MEJE.
Žalostno stanje odpuščenih
pismonoš in železničarjev.
Slovenske pismonoše in železničarje je odpustitev iz službe toliko bolj zadela, ker nimajo po novih postavah pravice niti do pokojnine niti do odpravnine. , Prometni minister Ciano jih je vrgel na cesto brez usmiljenja. Odiog lakonično u-gotavlja, da pismonoše in že-
KAKO SE JE IZNE-BILA REYMATIZMA.
Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., £-101, Bloomington, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem doma Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite.
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Nen
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!
Zima jemlje slovo
bliža se vesela spomlad. Moški, ki količkaj drži do sebe, ne more biti vesel spomladi, ako nima obleke narejene po miri, da mu lepo pristo-ja. Zatoraj rojaki, lepi spomladni vzorci so tukaj, jaz vam napravim obleko po modi — vam prelikam in popravim staro, pridite in povejte vaše želje, jaz imam izkušnjp.
JOHN FABIAN
1932 West 22nd Street,
Chicago, 111.
VSAKOVRSTNE SPOMLADANSKE NOVOSTI!
ima v zalogi trgovina za ženske potrebščine
MATHILDA LUDWIG
2202 W. 22nd Street,	Chicago, 111.
Phone Canal 1277
Vsakovrstna ženska oblačila posebne velikosti. Ncgovice — Rokavice — Usnja te male torbice.
MODERCI — NAŠA SPECIALITETA
Ml DAJEMO S. H. STAMPS.
najveeta
26. komadov srebrnega namiznega orodja obstoječ s 6 nožev, 6 vilic, 6 namiznih žlic, 6 malih žličk, žlica za sladkor in nož za maslo. Pošljemo za predplačilo v vsak kraj Združenih držav za svoto $4.25.
Izpolnite in izrežite spodnji kupon in ga pošljite nam s potrebno svoto:
EICHHOLZER & CO., Inc. Forest City, Pa.
Cenjeni: — Prosim pošljite m^ sestav namiznega orodja, za-kar prilagam svoto -----------------
[EICHHOLZER & QO.Inc.
FOREST CITY, PA.
Tašča zaklala snaho.
V Plavini, kraj Sela Zagor
ska poleg štajerske meje ob irezničarji "nisolržavni name Sotli se je dogodila pri Pasari- |ščenci in da kot taki nima,o
cu strasna tragedija. Med ta- iice ne do pokojninef ne do
sco m snaho je pnslo do prepi- odpravnine. Tu imaš poštar> ki
ra; tasca je v jezi zagrabila I. 50 let služn drgay. -n la£e_
noz ter ga zasadila snahi pet- I, rednQ za penzijski fond,
krat v prsi. Vec sunkov je za- Tudi Qstali delavd na gelezni-
delo srce, tako da je snaha o- - „	„ , r. , „ ,
, ,	m „„ . ci so plačevali v ta fond, a da-
stala na mestu mrtva. Tasco je neg nima nobeden ice d()
orozmstvo aretiralo.	pokojnine. Ali ni čudno,, da na
ta način postopa s svojimi u-službenci ravno vlada, ki hoče z vsemi sredstvi vtepsti svojim državljanom spoštovanje in naravnost oboževanje države. Res oboževanja vredna država, ki tako pometa z ljudmi, ki so ji darovali celo življenje! -o-
Težke posledice fantovskega pretepa.
* Gostilna "Pri Hrvatu" v fari Sv. Eme je bila pred kratkim v nedeljo pozorišče krvavega in žalostnega dogodka. Pri pijači so se fantje med seboj sporekli. Prišlo je do pretepa, ki se je spremenil v pravi po-kolj. V rokah fantov so se za-bliskali noži in na bojišču je obležal 1 mrtev, zaboden v srce, trije pa težko ranjeni, da so še komaj žive prepeljali v celjsko bolnico. Žalostne so posledice pijančevanja.
-o-
Poceni so prišli do pijače. Posebno predpustno šalo so si dovolili delavci v Banostru v Vojvodini. Kmet Pavle Dugalič je kupil vino in ga vozil domov. Med potjo se je ustavil pred gostilno in pil. Medtem ko je on mirno pil, pa je prišla po cesti gruča delavcev, ki so bili) dobre volje. Kar mirno so pristopili k vozu, odbili čep in točili. Sami so se ga napili in še vsakemu, ki je šel mimo, so dali. Tako je bil sod hitro prazen. Zavaliii so ga k vodnjaku, ga napolnili z bistro studenčnico in zopet naložili na voz. Šele ko kmetič pripeljal domov, je ugotovil, kaj je pripeljal.
-o-
Mesto pred altar v večnost. Posestniški sin Jožef Simonič od Sv. Urbana pri Ptuju si je poiskal nevesto v sosednji župniji sv. Bolfenk v Slov. goricah
Dvoboj visokih fašistovskih osebnosti.
V Trstu se je vršil dvoboj na sablje med poslancem Barcluz-zijem, pokrajinskim tajnikom za Tržaško, in znanim tržaškim fašistom prof. Masijem. Vzroki dvoboja niso znani. Nasprotnika sta se večkrat nasko-
Zidarska in cementna dela,
kakor temelje, dirnnikc. stopnice, ccmcnt na l!a, popravljam liišc. delam ^aražr. — !)elu garantirano, ccnc nizke.
JOE PRAZAN
2637 W. 21st Str., Chicago, 111.
Phone: Rockwell !91S po (5. z>ečcr. Pokličite, pridem k vara v sviho dogovora. DELO IZVRŠIM TAKOJ.
JOS. H LAV AT Y
zanesljivi lekarnar.
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1758 W. 21 st Street in Wood,
Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mize za goste
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neve-' ste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostav-) Ikm na dom.
Cene zmerne.
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite
Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Place. Chicago, 111
NAZNANILO!
PALASZ
Slovenski javnosti v Chicagi želim naznaniti, da sem te dni otvoril nove pogrebniške prostore, na novem naslovu, kjer bom na razpolago vsem, noč in dan v mestu in po državi. Prosta postrežba pri pogrebih, kakor tudi mrtvašnica je na razpolago brezplačno vsem, kadar jo potrebujejo. Na razpolago sem tudi vsak čas vsem z automobili o priliki ženitovanj, krstov itd. —
FR. E.
Vsem se priporočam v naklonjenost!
Frank E. Palasz
— POGREBNIK — 1916 West 22nd Street,	Chicago, 111.
Telefon: Canal 1267 — Na domu: Rockwell 4882
čila; končno je bil Barduzzi ranjen v laket in zdravniki so
ga spoznali za nesposobnega, da bi boj nadaljeval. Nasprotnika se nista pobotala. V Trstu so taka srednjeveška srečanja prav redka. Na javnoafe je vest o dvoboju toliko bolj porazno vplivala, ko je vendar Bartuzzi najvišji predstavnik stranke in s tem tudi vlade v deželi in je bil prav pred kratkim imenovan za generalnega konzula v Marseille.
VZROK PLEŠAVOSTI.
Za one, katerih lasje so se začeli redčiti, ameriško zdravstveno društvo in federalna zdravstvena oblast priporočuje dobro toniko, masažo in antiseptično zmes proti prhotom, obstoječo iz alkohola in ricino-vega olja. To utegne ohraniti lase, kolikor jih je ostalo, ali ne koristi nič onemu, ki je plešast. Za popolno plešavost ni leka razen v jako redkih slučajih.
Znanstveniki niso bili dose-daj v stanu najti vzrok plešavosti. Neki nemški učenjak je mnenja, da je plešavost pri moških popolnoma naravna prikazen. Stanje živcev ima dostikrat opravljati s plešavostjo in tupatam je sifilis vzrok za isto.
Skratka, znanost ne zna, zakaj plešavi ljudje imajo plešo, in plešivcem ne preostane nič drugega kot potolažiti se in veseliti se življenja.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
HIŠE IN LOTE NA PRODAJ.
DVE HIŠI V JOLIETU se bosta prodali na javni dražbi v sodnem poslopju, ki se bo vršila v soboto 2. aprila 1927, da se zaključi lastninska o-bfavnava. — 1610 in 1612 E. Jackson Str., Joliet, 111. Proda tudi posamezno. — Telephone Joliet 9._D-l5
POSLOPJE 10 SOll. pripravno za hotel na Lincoln Way, električna luč, trda in inclika voda, hlev, ko-kusnjak. 5 akr. sveta. $5500, tudi manjše in večje farme. L. R. Cass. Westville, Ind.	29-t.sr,č
11 INC ALOW. 4 sobe, klet. furnace, 2 sobi v kleti, lota 30x125. garaža za 2 kari. cena $3865. porč ima okna. 0039 S. Keating. 28-t,sr.č
FARME NA PROD A J
80 AKR. OBSTOJEČIH iz 18 ak.
jezera, okrog 20 akr. lesa; 14 akr. očiščene zemlje za takojšno vpora-bo ostalo je divje. Hiša lepa 2 nadstr., hlev, garaža in druga, gospodarska poslopja, ccna $3200; tudi
na lahka odplč Pli. Kav. 8371. W. Wormald. Glidden. Ashland County, Wisconsin.___D-p,s,t
320 AKR. 200 očiščene, zemlja črna, 2 vrste poslopij, 7 milj do mesta, $20.00 za aker, takoj $500., letno $200. Evans-Tinney Co., Fremont,
Michigan.__57-23
120 AKR. blizu Culver, Ind., na lahke odplč. J. A. Molter, Plymouth,
Tnd.	22-čdoč
30 AKR. DOHRE ČRNE ZEMLJE, 8 R. HS., za mlekarstvo pripravno, ograjeno, mal sadonosnik, vse v 1A stanju, lastnik ima že 30 let, ob dobri cesti; 60 mi. N. \V. do Chicago; 10 minut do Lake Geneva, poslopje je vredno več kot sc zahteva za vse skupai. Fritz & Stahl, Harvard, 111.
D-I8-čdoč
119 AKR. fine farme, živina in vsa priprava, nemški in češki sosedje. John Steagall, Owensville, Mo. ____27-t,sr,č
20 AKR., dobra hiša, gospodarska poslopja, vsakovrstno sadno drevje, vrt ograjen, dobra zemlja. May
Drucr, St. James, Mo._30-1
UGODNA PRTLTKA
SHERIDAN & HOWARD nizka cena v najem 32 opremljenih in nc-opremljenih sob, lepo pohištvo. 1 blok do Lake Bus & L, Rogers
Park 6241__19-čdoč
NOV VACUUM cleaner, 541 Hoover zadnja novost, samo $35.00 — 2118 S. Keeler. Lawn-j4449, _26-t,sr,č DELO IN SLUŽBI
GOSPODINJA, ki bi stregla invalidu, dobi službo na 5329 S. Artesian Ave. Prospect 6877.	18-čdoč
KRITJE STREHE (ROOFING).
Če pušča streha — 3 popravila jja-rantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicagi. ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani delavci. J. J. Dunne Roofing Co., 3411 Ogden Ave. Lawndale 0114 vei department!.	55-23
"STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po kom*, dih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo.
VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedxie Ave.
J
AMERlKANSfU SLOVENEC1
Torek, 29. marca 1927.
ROZA SVETA
Spis«! A. R. Haggard.
Vidva sta pa
častnika telesne straže, ki bo drevi v predsobi na straži, ne-li? Vedita torej, da opolnoči, ko se straža menja, tistih osem mož ne bo pred Saladinova vrata, ker jih z napačnimi povelji zvabijo drugam. Mesto njih pa pride osem morivcev, ki bodo preoblečeni in oboroženi kot naši stražniki. Njih namen je ukaniti vaju ter vaju posekati, umoriti Saladina, „potem pa uteči skozi nasprotna vrata. Ali mislita, da pe jim lahko ustavita?"
"Poskusiva lahko," odgovori Wulf. "Ali po čem naj spoznava, da niso naši?"
"Hoteli bodo skozi vrata, vidva jim pa potečeta :-'Ne, sinovi Sinanovi!' Nato planejo nad vaju, da vaju posekajo. Tedaj pa bodita
pripravljena 1"
"Če pa naju premagajo," vpraša Godvin, J>otem umore tudi sultana, ali ne?"
"Nikakor, vidva morata namreč vrata Sa-ladinove sobe zakleniti, ključ pa skriti. Bojni vrišč pa vzbudi zunanjo stražo, predno se mu more kaj slabega pripetiti.' Ali pa," pristavi po kratkem pomisleku, "bo mord£ vseeno najboljše, da nemudoma razkrijemo zaroto sultanu."
"Ne, ne," reče Wulf, "daj, porabiva ugodno priliko. 2e do grla sem sit tega brezdelja. Hasan straži zunanja vrata. Ob glasu udarcev bo pri tej priči tukaj."
"Dobro," je rekla Masuda, "pazila bom na to, da ho na svojem mestu in čuječ. Sedaj pa zdravstvujta ter molita, da se zopet vidimo. Princezinji Rozamundi ne povem ničesar, dokler ne bo vse končano." Ogrnila si je haljo
čez rame in odšla.
"Kaj je na tem?" vpraša Wulf Godvina. "Doslej se še Masuda ni nikoli lagala," odgovori Godvin. "Pojdi, oglejva si oklepe, kajti noži teh fedais so ostri."
Bilo je blizu polnoči in brata sta stala v majhni, obokani predsobi, iz katere so držala vrata v Saladinove spalnice. Osem mož bro-ječa straža je odšla, da jo na dvorišču zamenja druga straža, kot je bilo običajno, a te straže še ni bilo.
"Kakor vse kaže, bo boj," reče Godvin, stopi k vratom, jih zaklene in skrije ključ pod
neko blazino.
Nato se postavita pred zaklenjena vrata, pred katerimi so visele zavese, ter stala v senci, ki jo je delala luč nad glavami visečih svetilk. Kmalu začujeta korake mož^ in osem rumeno oblečenih stražnikov prikoraka v sobo.
"Stojte!" zakliče Godvin; in obstali so za nekaj trenutkov, nato pa so začeli počasi naprej pritiskati.
"Stojte!" sta vnovič zaklicala obadva brata, a oni so pritiskali dalje.
"Stojte!" sinovi Sinanovi!" sta zavpila ytretjič In Jzdrla
"JD'Arcy! D'Arcy! Na pomoč sultanu!" Bta vpila brata in boj se je pričel. Bil je ljut boj.
Godvin je bil zadet na ramo, a močni o-klep je odbil udarec.
"Umakni se," zavpije Wulf, "sicer naju premagajo."
Umaknila sta se do vrat, kjer sta obstala, klicala na pomoč in sukala meče, da se jima noben fedais ni upal blizo. Takoj se začuje zunaj kakšen hrušč in slišali so zvoke težkih
udarcev, ki so padali po vratih, ki so jih morilci za seboj zapahnili, iz spalnice pa se je začul skozi vrata, ki jih ni bilo mogoče odpreti, glas sultanov, ki je hotel vedeti, kaj se godi.
Tudi fedais so slišali te glasove in spozna-lili svojo usodo. V obupu in srdu so pozabili na opreznost ter se vrgli na brata; mislili so, če se jim posreči ta dva posekati, da morda vseeno vlomijo vrata ter umore Saladina, predno bi bili sami umorjeni. "Le za kratek hip sta brata z mečem in ščitom ustavila njihov napad ter dva močno ranila. Ko pa so vnovič navalili nanja, so se odprla vrata in Hasan je prihitel z zunanjo stražo.
Nekaj hipov pozneje sta se Godvin in Wulf zopet mirno naslanjala na meče, fedais pa so ležali mrtvi ali ranjeni ali vjeti pred njima na mramornatih tleh. Tudi sultan je prihitel v predsobo.
"Kaj je?" vpraša in jih sumljivo pogleda.
"Samo to, gospod," odgovori Godvin, da so te prišli ti ljudje umorit, midva sva jih pa zadržavala, dokler ni prišla pomoč.
"Mene umorit! Moja lastna telesna straža mene umorit?"
"To niso tvoji stražniki, to so fedais, preoblečeni v obleko tvojih stražnikov, ki jih je poslal Aldžebai, kakor je bil obljubil."
Saladin je prebledel, kajti on, ki ni poznal strahu pred nobeno stvarjo, se je celo življenje bal morilcev in njihovega gospoda, ki ga je že trikrat poskusil umoriti.
"Odvzemite jim oklepe," je nadaljeval Godvin, "in spoznali boste resnico mojih besedi, ali pa vprašajte one, ki so živi."
Preiskali so enega in našli na prsih užgano znamenje krvavordečega bodala. Saladin ga je uzrl in namignil bratoma.
"Kako pa sta izvedela za to?" vpraša, motreč jih s prodirljivimi očmi-
"Masuda, strežnica gospice Rozamunde, naju je opozorila na nevarnost, zato sva bila pripravljena."
"Zakaj pa me nista o tem obvestila?"
"Zbog tega," odgovori Wulf, "ker nisva bila docela prepričana, da je vest resnična, ker bi bil Masudo lahko kdo nalagal. Pa tudi zato, ker sva bila z bratom mnenja, da se lahko sama ustaviva osmero Sinanovim podganam, ki so se preoblekle kot Saladinovi vojaki."
"Dobro sta stvar izvršila, dasi je bil vajin sklep blazen," odgovori sultan. Nato pa poda roko najprej enemu, potem pa drugemu ter reče preprosto:
"Gospoda viteza, Salah-ed-din se ima vama zahvaliti za svoje življenje. Ce bi se kdaj prigodilo, da bi bilo vajino življenje kadaj odvisno od Salah-ed-dinove roke, se bom spomnil na to."
Drugo jutro so pri preiskavi morilci prostodušno priznali, da so bili poslani umorit Saladina, ki je ukradel nevesto njihovemu kralju, obadva Franka, ki sta jo odpeljala, pa tisto žensko Masudo, ki jim je pot kazala. Bili so obsojeni na smrt in sodba je bila; takoj izvršena. V mestu so prijeli še več drugih ljudi, ki so bili količkaj sumljivi, ter jih usmrtili; tako je bila za sedaj odstranjena vsaka nevarnost.
n- TISKARNA -s-
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvrtnje vsa y tiskarsko stroko spadajoč« dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverto z naslovi jfeufitev, trgovcev, aH posamesalker. — Tiskamo ca dnj&ra in orgianizadje pravi* U, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PRE* MALO — NOBENO PREVELIKO,
Amerikanski Slovenec
l$4f W. 22nd ST., CHICAGO, ILL.
BIRGER PREPODIL NAPA DALCE.
Harrisburg, 111. — Pet nasprotnikov Charles Birgerja, 6 katerem je bilo že veliko po-j ročano, je nameravalo zažga-J ti njegovo hišo. Birger je bil takrat v hiši. Ker je vedno1
pripravljen, mu ni vzelo dolgo časa, da je spravil svoje strojnice v akcijo, s katerimi je prepodil nasprotnike in enega težko ranil.
Širite "amer. Slovenca*
ZA $ 2S.OO
s

lahko kupite dobro Viktrolo s celotno opremo (št. 1-1 glej sliko) in 10 ploščami. Viktrola je namizni J fason, orehove barve, 6 Vi inčev visoka, 12 Vi inčev
v širini in 13% globoka. S pošiljatvijo dobite igle, navodila in vse potrebno. Ko inštrument sprejmete ga postavite, navijete in zaigrate, pa imate najlepšo godbo v hiši. Ob tihih večerih vas kratkočasi,veseli družbi zagode poskočnico, za vsak čas zapoje primerno pesem. Privoščite si to razvedrilo, ki ga gotovo zaslužite po teži dneva.
Stroške za pošilja te v plačamo mi.
Plošče si lahko izvolite sami, ali pa nam pišete, kakšne vrste želite imeti in prepustite nam, da Vam pošljemo zbirko primernih komadov.
Tu navajamo nekatere izmed zanimivih slovenskih in drugih plošč, katere imamo v zalogi:
► j
» -
72427 77490 72399 67979 69317 72207 72364 72707 72206 72210 77898 77897 78182 78408 77746 77915 1071 971
35768 19967 18208 20266
20500 20504
Domivini — Moj dom petje.....................................................
Vabilo — Pastirček, moški kvartet..........................................
Razpodite se meglice — Tam kjer lunica, petje....................
Svarjenje — Gorenjska zdravica, petje....................................
Veselja dom — Tolažba, moški glas.........................................
Ljubca moja — Otok bleski, moški glas................................
Na Gorenjskem je fletno — Tiček in tička, petje................
Naprej — Vse mine, petje .......................................................
Ali me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica........................
Slepac — Mila lunica, moški glas.............................................
Sveta Lucija — Planinarica, duet ............................................
Sirota — Strunam, duet ...............................................................
Nove harmonike — Sinklarski paberki ...................................
Morje adriansko — Čuj Micika, nctje in tamburica............
U boj! U boj! — Garavtiša, kvartet ......................................
Na poskok, polka — Taniska, valček, triogodba..................
Ave Maria — O Salutaris, latinsko petje ..............................
Christ the Lord is risen to-day — Ring out wild bells,
Homer ................................................................................
Aleluja, Chorus — Gloria from 12th Mass................................
Palms — Sabat Mater, orgije.....................................................
The Rosary — To a wild rose, trio with bells.....................
In a little Spanish Town — There is a Boteman on the
Volga, orchestra .........................................................................
That's My Hap-Hap-Happiness — Cock-A-Doodle I'm off
My Noodle, petje ........................................................................
At Sundawn — I'll Take Care of Your Cares........................
.75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 1.50
1..50 1.25 .75 .75
.75
.75 .75
ZA VSE DRUGE REKORDE PIŠITE NAM PO CENIK.
VAŽNO!— Z vsakim naročilom pošljite tudi potrebno svoto. Pri naročilih od 5. plošč ali več plačamo poštnino mL. Ako pa naročite manj, kakor 5 plošč, pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino.
>s mast t rs voicc
fO-S^-ijlt" Md« C Kj.-ca InOultii« I
Za vse druge instrumente, katere izdeluje Victor Talking Mach. Co. pišite nam po pojasnila in cene.
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
BRATA KUKMAN
1901 West 22nd Street, Chicago, HL
Priporočata svojo bogato zalogo prvovrstne grocerije, zelenjave in vedno svežega vsakovrstnega mesa.
DOMAČE KLOBASE SPECIJALITETA.
Kislo zelje in repa vedno v zalogi, tako tudi vsakovrstna moka, bela in ajdova, fižol, fino namizno olje, jajca direktno iz farm in vsakovrstno sadje. — Za obisk se priporočava.
RAK UMORI 125,000 LJUDI V ZED. DR2. VSAKO LETO. — V Illinois je umrlo L 1921. 6091 ljudi, L 1925. pa 7376 za to boleznijo.
RAK

— t« bolezni je vsako leto več. Nekaj bp more vkreniti, da se razširjanje prepreči. Ljudje morajo biti podučenl, da se vsako leto vsaj enkrat postijo zdravniško preiskati. Na tisoče je takih, katerih M bolesan iele prijemlje—če bi ta^oj ili k zdravniku, bi si ohranili iivljenje. Simptom bolezni so: zguba teka. riganje in plini ter bolečine v spodnjem dela telesa. Ko pa je bolezen že razvita začne bolnik bruhati, znamenje, da mora takoj k zdravniku. Kronično zaprtje je včasih podlaga raku. Če se pojavi kri pri Črevesu pri človeka nad 4 S let starosti, prihaja navadno od raka.
Kaki pri ženskah je velikih slučajih na maternici. Bolečine v spod. delu telesa In belo p., v katerem slučaju sebi veliko ikedujejo ženske, ako se ne pustijo preiskati. Ako M pa pojavi rak na ustnah, ustih ali jeziku, se ne sme čakati in bolezen zanemarjati. Kak na prsih se navadno pojavi pri tenskah nad 60 let, pa tudi včasih pri 30. in 40 letih.
Jamčimo, da vas ozdravimo. So zdravila zato, kakor tudi za j etiko — AKO SE ZAČNE ZDRAVITI TAKOJ IN PRAVILNO. — Ne odlaiajte sebi v ikodo.
DR. C. C. SINGLEY — zdravnik, 43 letno izkušnjo. 20 W. Jackson Bid«., blizu State, Chicago, 111.
Soba 101«, elevator fco 10. nadstr. — Ura; 10. a. m. do 1 pw m. le 5 p. m. do 7:80 p. m. — Nedeljah: 10 a. m. do 1 p. m.
<K>OOOOOOCK><><><><K^^
PISANO POLJE

Dr. P. A. Tominec:
Spoved kot vzgojno sredstvo.
Tu ne govorimo o spovedi kot zakramentu, kakšne milosti deli, kako odpušča grehe; to je znano vsakemu katoličanu iz katekizma. Ogledati si hočemo spoved le z njene vzgojne strani. Vzgoja otroka jse prične takoj, ko pride na svet, in traja do dekliške, mla-deniške dobe. Vendar pa tedaj vzgoja ne sme prenehati. Tedaj se prične morda še težji del vzgoje, da namreč začne vzgajati vsak samega sebe. Vsi veliki vzgojitelji so edini, cla je samovzgoja potrebna vsakemu človeku, ki resno tlela na to, da izpopolni sam sebe in si pridobi lep in plemenit značaj. Prvo sredstvo za to spopolnjenje je spoznanje samega sebe. Ker je namreč človek že po svoji naravi več ali manj zaljubljen sam vase, zato mu je za spopolnjenje lastnega značaja nujno potrebno spoznanje samega sebe. Zdelo se bo morda komu, da je pač bolj potrebno ljubiti svojega bližnjega, ali se premagovati. To ni res. Nihče, ki dobro ne pozna samega sebe, ne more prav ljubiti svojega bližnjega ali se premagovati. Ce se, recimo, kdo niti ne zaveda, da je preveč občutljiv, da je nagle jeze, da je klepe-tav, požrešen itd., kako mu naj potem pride na misel, da se mora v teh stvareh premagovati? Ali Če n. pr. nastane prepir v družini in išče vsakdo krivdo le drugod, ne zaveda se pa, da je morda prepira prav sam kriv, ker je bil siten, nepo-strežljiv, ker je govoril tako ostro itd., kako moremo pričakovati, da bodo v taki družini prepiri prenehali?
Najboljše sredstvo za dose-, go tega spoznanja samega se- .
ideala, vzora, ki ga želi doseči, ampak vse bolj na to, da gleda na druge ljudi, ki morda niti tega niso dosegli, kar on sam. Da, zgodi se celo lahko, da si človek domišlja, da je ponižen, ker tudi takoimenovana prihu-Ijena ponižnost ni tako redka. Eno najboljših sredstev proti temu je, da človek nikdar ne misli na to, kar je že dosegel, ampak vedno le na to, kar ima še doseči. Saj ponižnost končno obstoji v popolni odkritosrčnosti nasproti sebi in drugim, s katero prizna to, kar je, in se ne dela večjega, kakor je. Prav v ta namen je samoob-tožba ali spoved človeku silno koristna. Tam mora povedati odkritosrčno pravo zgodbo svojega življenja, obtožiti se mora predvsem svojih napak, kar ga nehote spominja na vse, kar mu še manjka, ter ga tako na najlepši način uči ponižnosti.
Nedvomno najvažnejše v vsakdanjem življenju pa je zatajevanje in pokorščina. Saj je brez tega nemogoča človeška družba, nemogoča tudi vsaka svoboda. In vendar ostane marsikdo v tem oziru vse življenje vajenec, kajti zatajevanje je velika umetnost. Nihče se je ne more naučiti, kdor se sam v tem ne vadi. Ce velja o vsaki obrti, o vsaki umetnosti pregovor: Vaja napravi mojstra, tedaj velja ta rek glede zatajevanja v podvojeni meri. Kdor hoče postati v resnici svoboden, mora dobiti v oblast svoje telo in njegova poželenja, podjarmiti si mora strasti, čuvstva, nagnjenja, ker dokler je človek v oblasti teh, ne more govoriti o pravi svobodi. Najtežje, pa tudi poglavitno je, d« človek ukloni svojo voljo, kar se zgodi predvsem s pokoršči-
be je po mnenju enega prvih I110" Ni v resnici svoboden, kdor !-----i •	i	• jne zna ubogati, in kdor
sevanje vesti. In vprav ižpraše-
1 vzgojiteljev, Forsterja, izpra-j,lc *na	«' Kuur
-_____--_____^ t._ ______ • . - 'ne zna, tudi ne zna poveljeva-
vanje vesti je prvi pogoj za dobro spoved.
Ne zadostuje pa samo spoznanje samega sebe za spopolnjenje značaja, treba je človeku tudi trdne volje, da se tega, kar spozna za napačno, tudi otrese, treba mu je premagovanja samega sebe. Tudi trdna volja človeku ne pride sama v naročje, treba si jo je pridobiti. In možno jo je pridobiti le s premagovanjem samega sebe, ne samo z enkratnim, ampak s pogostim. Kdor jo,hoče doseči, mora trdno skleniti, tega ali onega ne več storiti, to ali ono pa gotovo storiti. Skleniti mora, da bo n. pr. točno vstajal, da dela, ki ga ima dovršiti, ne bo odlašal do zadnjega, ampak ga opravil čimprej, da tega ali onega opravila, pri katerem komaj čaka, da bi ga končal, ne bo dovršil le na pol, ampak kolikor mogoče popolnoma itd. Le s podobnimi posameznimi premagovanji je možno doseči trdno voljo. Take in podobne sklepe pa ni zadosti
ti. Prav to pa dosega spoved s tem, da nalaga človeku zatajevanje v obliki pokore, naj si bo to že post, molitev ali kaj drugega. Zadeta pa je tudi človekova volja, ker si teh vrst zatajevanja ne izbere sam, ampak mu je to naloženo.
Iz vsega tega je razvidno, da spoved ni nespametna in odveč, ampak da se strinja z načeli vzgojeslovja. Za vernega kristjana pa spoved ni Samo vzgojna šola, ampak tudi vir milosti, ki mu pomaga premostiti prepad med dobrim sklepom in njega izvršitvijo, prepad, o katerem govori apostol: "Dobrega namreč, katero hočem, ne storim, temveč hudo, kar nočem, delam." (Rim 7, 19.) Spoved verniku pomaga do milosti, o kateri lahko reče: "Vse pa premorem v njem, kateri me močnega dela." (Fil. 4, 13.)
NOTICE.
No one, except the author-storiti le ized agents with the written enkrat, ampak treba jih je po- permission from administration navijati tako dolgo, dokler ne office of this paper, Amerikan-kri. In srčni sklep, ki ni samo ski Slovenec, has the right to preidejo takorekoč v meso in solicit advertisements for this splošen, ampak mora segati tu- paper, or using the paper's Jdi v posameznosti, katerega je name for any purpose of this treba večkrat ponavljati, ter kind. Administration of Ameri-kesanje, ki je z njim združeno, kanski Slovenec declines every je nadaljnja^ zahteva dobre responsibility whatsoever in
spovedi.
I Vsak človek — brez izjeme skoro — je podvržen že po svoji naravi samoljubju ali kakor po navadi pravimo napuhu, ki podere več kakor more zgraditi najlepša
such case. Management Amer. Slovenec.
NAZNANILO.
Nihče, razun naših pooblaščenih zastopnikov (ic), ki se ne čednost. — izkaže s pisanim dovoljenjem Prav zato je to nevarno tudi jupravništva našega lista, nima za takega, ki se trudi in skuša pravice nabirati oglasov za list
spopolniti samega sebe, kajti človek je že po naravi nagnjen k temu, da ne gleda toliko na to, koliko je še oddaljen od
Am. Slovenec. Uprava lista ne sprejema nobene odgovornosti v takih slučajih.
Uprava "Amer. Slovenca."