Poitnlna plačana v gotovini. Izhaja vsak lorak, Catrlak In soboto. Cena posamasnl it. Din — Časopis za trgovino, industru^^ -»brt. Orednlltvo in npravnfitvo j« v Ljubljani, Gradišče St. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri Čsko .n uradu v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 552 Naročnina aa ozemlje SHS: letno D 90 za poi leta D 45*—, za četrt leta D 22 50, mesečno D 7*50, za inozemstvo D 120*—. — Plača In tofi se v Ljubljani LETO V. LJUBLJANA, nadzorstve-nih organov o naših črezmernih dobičkih, pač pa je naša dolžnost, da s par besedami opozorimo uredništvo na zadeve, za katere ne more zaznati uredništvo samo, ako ga mi na to ne opozorimo. Mislim, da mi bo moral vsakdo priznati, da tako sodelovanje ne zahteva niti mnogo truda, niti prevelike zamude časa, pač pa, da doprinese neizmerne koristi celemu stanu in končno seveda tudi posameznikom. Ne glede na to, pa najdemo med nami tako malo tovarišev, ki bi bili pripravljeni za te, tudi še tako minimalne žrtve. Naj v tem oziru napravi vsakdo po svojih močeh svojo dolžnost in list bo dobil prav kmalu zaželjeno lice. Reorganizirati pa list v tem smislu, da bi prinašal še več nestrokovne vsebine, se mi ne zdi za sedaj še priporočljivo. S trikratno izdajo na teden, v minimalnem formatu kakor ima Trgovski List , bi imeli pri sedanjih razmerah komaj, komaj dovolj mesta, da bi mogli za silo obravnavati najbolj pereča strokovna vprašanja. List bi zamogel celo zelo dobro uspevati, ako bi si ga naročili samo trgovci, a vsi trgovci, katerim je list predvsem namenjen. Toda žal, pripomniti se mora, da je mnogo, premnogo takih, ki si ne upajo žrtvovati niti naročnine, ki hočejo svojo stanovsko nezavest pokazati v najlepši luči s tem, da list, ako jim ga uredništvo pošlje, brez pripombe vračajo, med tem ko so seveda naročeni tudi na več drugih političnih dnevnikov. Poleg naročnine imamo še inserate, ki naj vzdržujejo list. — Kako je z inserati, o tem menda ni treba, da bi preveč govorili. Oni, ki se zanimajo za list, naj si ga vsakikrat dobro ogledajo in videli bodo, kdo inserira v list, kdo podpira tedaj list v prvi vrsti. Opazil sem uprav v zadnjem času slučaj, da sem videl skoro v vseh političnih listih ogromno velik inserat zavoda, ki ima, vsaj meni se tako dozdeva, posla, po večini s trgovskimi sloji. Toda tega inserata žal nisem videl v Trgovskem Listu . V prvi vrsti delajmo tedaj sami reklamo za list. Podpirajmo ga z zalaganjem informacij, podpirajmo ga gmotno vsaj s tem, da ga naročimo, ako nočemo v njem inserirati oziroma priporočati tudi drugim, da ga naročijo in v njem inserirajo. Reorganizacijo je lahko predlagati, težko pa izvesti. Za to prosimo vse, ki so dobre volje, naj pri skupnem delu pomagajo. Najprej priboriti listu dobro gmotno podlago, razširiti ga, ter zasigurati njegov obstoj, potem se bo komaj moglo govoriti o reorganizaciji, kajti na mladem, še šibkem telesu so operacije zelo riskantne in morejo postati večkrat tudi katastrofalne. R. Tekst češko-jugoslo-vanskega dogovora. Dogovor, ki je bil sklenjen med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter republiko češkoslovaško, dne 31. avgusta 1922 v Marijanskih lažnih, je bil priobčen te dni, ter se glasi: § 1. Dogovori, ki so se sklenili 14. avgusta 1922 v Beogradu med češkoslovaško republiko in kraljevino SHS se podaljšajo za isti čas, kolikor bo trajal ta dogovor. § 2. Visoki dogovorni stranki vzameta na znanje politične in vojne dogovore ,ki so se sklenili med češkoslovaško republiko, Rumunijo, Avstrijo in Poljsko z ene strani, in začasni dogovor med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, Rumunijo in Italijo z druge strani. § 3. Visoki dogovorni stranki, se bosta potrudili, da postavita svoje gospodarske in finančne odnošaje na čvrsto podlago in da si zajamčita sodelovanje, kakor je največ mogoče. V to svrho bodo visoke dogovorne stranke uredile te odnošaje, a oso-bito basta sklenili pravoveljavne trgovinske dogovore. § 4. Obe strani se zavežeta, da bosta ena drugi nudili vojaško in diplomatsko podporo, ki bo sploh mogoča v njunih mednarodnih odnoša-jih. Za primer, da bi bili stranki ogroženi v svojih skupnih interesih, se zavežeta, da bosta stopili v pregovore za skupno zaščito. § 5. Odgovarjajoče oblasti češko-' slovaške republike in kraljevine SHS bodo stopile v medsebojne zveze, da se zedinijo glede izvršitve teh dogovorov. § 6. Ta dogovor ostane v veljavi pet let, računajoč od dneva; ko bodo izmenjane ratifikacijske listine. Po preteku petletnega roka sme vsaka iz dogovornih strank odpovedati ta dogovor s tem, da o tem obvesti drugo dovorno stranko 6 mesecev prej. § 7 Ta dogovor se bo ratificiral, a ratifikacijske listine se bodo izmenjale v Beogradu čim prej mogoče. § 8. Ta dogovor se bo naznanil Zvezi narodov. Podpisana dr. Beneš in Nikola Pasic'. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) V naši državi imamo 14 cementnih tovaren, ki so bile z malimi izjemami v rokah tujcev. Sedaj se podjetja več ali manj nacionalizirajo, in dokler se stvar uredi, bo* preteklo precej časa. Še slabeje stojimo pa glede strokovnjakov, ravnateljev, kemikov, strojnih inženerjev in mojstrov za cementne tovarne. To so vsi tujci, kakor je tudi večina uradnikov. Absolutno potrebno je izšolati čim večje število kemikov in strojnih inženerjev, strojnih podinženerjev, ke-mikantov ter jih pošiljati v cementne tovarne, bodisi po dobrem ali pa s silo, dokler ne dobimo lastnega domačega vodilnega osobja v cementnih tovarnah. Da bi dobili kemikante, kemike s srednješolsko izobrazbo, strojnike, strojne podinženerje s srednjeteh-nično izobrazbo, je treba, da se pri vseh srednjetehničnih šolah ustanovi i kemično i strojnoključavničarski odsek. Poleg tega je treba posvetiti posebno pažnjo našim strojnim in kemičnim oddelkom na tehničnih visokih šolah ter jih dobro organizirati in preskrbeti z vsemi potrebščinami, da bi nam dajali boljše moči, da bi dobili tudi za cementno industrijo čim preje naše domače osobje. Ker cement ni po vseh pokrajinah pri nas enako zastopan, obstoja upravičena bojazen, da bo gotove kraje, kakor v Vojvodino prihajala inozemska konkurenca. To konkurenco je treba odstraniti z uvozno carino. Vsled pridobivanja naravnega j>li-na v okolici Pakraca, smo v stanu, da osnujemo tam v bližini cementne tovarne, ki bi izdelovale cement zelo poceni in sicer ceneje kot druge tovarne. Treba je tudi to priliko izkoristiti. V naši državi imamo premog in lapor ter smo v stanu, da produciramo ogromne množine cementa, ter bi bilo vsled tega treba okovati čim več cementnih tovaren ter uporabljati cemnt v tuzerastvu v čimvečji meri ter ga tudi čim več izvažati. — Naš domač konsum se da nekoliko-krat povečati. V naši državi produciramo več cementa, kakor nam ga je treba, ter ga moramo vsled tega izr ažati. Zato je treba z vsemi močmi omogočevati izvoz cementa in sicer z ukinjenjem izvozne carine ter mu dati izdatne tarifne olajšave bodisi za prevozne tarife po suhem ali pa po vodi. .'>(>. Nabiranje kosti in izdelava kostne masti, kleja, kostnega oglja in ^umetnih gnojil. Kosti domačih živali se nabirajo po celi državi, najintenzivneje v Sloveniji, najslabše pa v Crni gori, Makedoniji in Dalmaciji. Vzrok slabega nabiranja v teh krajih je velika oddaljenost teh pokrajin od onih krajih, kjer se nahajajo tovarne, kjer predelujejo kosti. Sicer pa se temveč nabira, čim siromašnejši je kak kraj, tako da se mnogo več nabere v Bosni, kakor pa v Sremu. Nabiralci so bodisi tovarne za predelavo ali pa trgovci, ki nabirajo za njih račun ali pa oni, ki trgujejo s starimi krpami, s starim železom in drugimi odpadki. Sorazmerno največ kosti se nabere \ Beogradu in v Zagrebu, ki dajeta okrog 15%, medtem ko da cela ostala država okrog 85 %. Po cenitvi g. Emanuela Munka, industrijalca se nahčre letno na celem našem ozemlju okrog 700 vagonov kosti. Najboljše so kosti iz tovaren za klobasne konzerve, najslabše pa one, ki jih dajejo konjederci ter take, ki so biie že delj časa pod zemljo. Kosti se predelujejo v tovarnah, ki se nahajajo v Beogradu, Ljubljani, Šoštanju, Osijeku, Zagrebu in Sarajevu. V Beogradu se nahaja tovarna za špodij in klej, delniška družba, poprej M. Munka & Comp. Ta tovarna ima dva parna kotla s 75 kvadratnimi metri grejalne površine, en parni stroj s 40 konjskimi silami in dva po 10 konj. sil. en dinamo stroj, ki služi za potrebe razsvetljave za delavnice, en stroj za lomljenje kosti, ki zlomi v 10 urah 8000 kg kosti, dalje ima en špecijalni stroj angleškega sistema za lomljenje ovčjih nožič, ekstrak-cijski aparat za ekstrahiranje 4000 kg kosti v 24 urah ter en mehanični boben za čiščenje kosti. Na temu se kosti razdrobijo ter se koščena ine-zdra oprosti in očisti. Očiščena kost je polfabrikat za izdelavo kleja in špodija. Za izdelavo špodija se napolni koščeni zd i ob v peč, ki ima 5 retort in samotnih plošč, v katerem se koščeni zdrob v brezzračnem prostoru podvrže suhi destilaciji. — Karboniziran koščen zdrob se v debelejših zrnih izloči in daje sladkornim tovarnam za čiščenje sladkornega soka. Pri izdelavi kleja se koščeni zdrob najprvo izpostavi vplivu žveplene kisline v vodenem razstoku. V to svrho služijo tri kadi, od katerih drži vsaka 3000 kg koščenega zdroba. Za dobivanje žveplene kisline služi peč, v kateri gori žveplo ter se dobljena kislina odvaja s pritiskom kadi. Žveplan koščen zdrob pride v difuzerje, katerih je osem in katerih vsaki obsega okrog 600 kg kostne mezdre. Ekstrahiranje kleja iz kostne mezdre se vrši izmenično s paro in z vročo vodo. Delo teh difuzerjev je tako, da pride čista voda do najbolj izčrpanih difuzerjev in najbolj nasičena brozga k svežim kostem, ki se napolnijo v difuzerje. Tu se dobi nasičeni razkroj kleja, ki se nalije v dva aparala za kuhanje, kjer se v prostoru z razredčenim zrakom vkuha pri temperaturi 30 do 40 stopinj Celzija. Koncentrirani razkroj kleja se ponovno izpostavi vplivu žeplene kisline, da bi se koncentriral ter izlil. Koncentrirani raztvor kleja se naliva v posebne forme, katerih dno tvorijo gladke steklene plošče, ter se nato izliva v špecijelno prirejene cinkove posode. V teh posodah in formah se klej želatinira, potem se iz njih odstrani in razreže v kose. Te kose se nameče na razpete mreže, ki so razprostrte po umetnih sušilnicah, špo-dijum se izdeluje le po naročilu, klej pa na skladišče. Beograjska tovarna predela okrog 150 vagonov kosii ter izdela okrog 120 vagonov kleja na leto. Kot postranski produkt izdeluje gnojilno moko iz kosti, iz katerih se je že izvlekel klej, dalje kostno mast, iz katere se izdeluje milo in stearin, in kon.no različne odpadke, od katerih se rfni uporabljajo za gnojenje, drugi pa za izdelavo roženih izdelkov.’ Tovarna za klej v Ljubljani je last Akcijske družbe za kemično industrijo. Ona predela okrog 55U vagonov kosti in 300 vagonov mokre mesine. Producira letno okrog stp vagonov kostnega kleja in 300 vagonov kleja iz mesine, ki se odstrani z kož pred strojenjem, torej vsega skupaj 130 vagonov. Dalje da tovarna 275 vagonov razklejene kostne moke, 45 vagonov surove kostne moke in 3 vagone želatine. Letna poraba v naši državi se cepi na okroglo 25 vagonov kostnega kleja in 5 vagonov kleja od kožne mesine. Ostanek se mora izvažati in sicer v Francijo, Grčijo, Rumunijo, Ameriko in na .laponsko, ki rada kupuje naše produkte. Poleg tega izdela letno okrog 36 vagonov kostne masti. Tovarna ima štiri parne kotle s skupaj 33 m ogrej-, ne ploskve, 2 parna stroja po 120 in 80 konjskih sil, 3 dinamostroje in več elektromotorjev, 3 črpalke, ki dajejo na uro 170 m1, 3 stroje za lomljenje kosti, 2 avtomatična prenosnika za prevoz zlomljenih kosti, 4 ekstrakcijske aparate, vsakega za 10.000 kg kosti, 10 difuzerjev, vsaki za 1800 kg kostne mezdre, 2 vakuum črpalki, mnogobrojne kadi, izlivalne naprave, stroje za sekanje kleja, moderno urejene sušilnice, ki se ventilirajo s pomočjo 8 ventilatorjev. Za produkcijo kleja od mesine in želatina služijo predvsem velikopotezno urejene sepije, v katerih se konzervirajo kožni odpadki, dalje moderne pralnice, dalje aparat za filtriranje, mnogobrojne kadi in sušilnice. Kostna moka se lahko vsa uporabi pri nas za gnojenje. Kostna mast pa se lahko vsa porabi pri izdelavi mila. Tovarna v Šoštanju- je zgrajena leta 1911' ter ima francisovo turbino z 60 konjskimi silami, 2 ekstraktorja za mast vsak po 3 nr, 2 posodi za tajanje in 2 hladilnici po 30 m", dalje stroj za lomljenje kosti in sicer 2000 kg na uro, ‘2 parna kotla s 120 m1 ogrejne ploskve, mlin za kostno moko, lokomobilo s 50 konjskimi silami v sušilnici, 2 črpalki po 4 in 5 konjskih sil za vodo ter strojno napravo za izdelavo kleja. Ta strojna naprava služi za izvlečenje masti, za izdelavo kostne moke in kleja. Sedaj je last g. Jožfa Kučere iz Galicije, ki je pred kratkim začel izdelovati klej. Poleg teh obstoja tovarna v Zagrebu in Sarajevu, kjer se izvlači samo mast ter se razmaščene kosti pošilja v Ljubljano v prodajo. V Osijeku se je osnovala nova tovarna kleja, ki so jo osnovali tamkajšnji mesarji in trgovci s kostmi. Podjetje bo delniška družba s kapitalom 1,800.000 dinarjev in letno kapaciteto 180 vagonov kosti. Stroji še niso montirani, obratovala pa bo v tamošnji klavnici. V Šoštanju v Sloveniji izdeluje g. Josip Rajšter kot postranski produkt sušen tehnični albumin ter se v to svrho uporabljajo vsa jajca, ki že malo smrdijo, in ki niso porabila za izdelavo kolačev. V Pelmonošteru se izdeluje v državni mlekarni tudi čisti kazein v znatnih količinah. . Produkcija kleja je lepa industrija, ki stremi za tem, da se brezcene kosti nabirajo ter jih pretvori v dragocene produkte in zaposluje veliko število nabiralcev in delavcev. Vsled tega zasluži ta industrija pažnjo. Kleja izdelujemo več kot ga potrebujemo in ga moramo zato izvažati ter ga je treba vsled tega pustiti carine prostega. Da bi pa našim tr- , govcem zasigurali predelavo domačih kosti ter jih obvarovali tiranstva klejnegu kartela pod Avstrijo in Madžarsko, je treba, da se še naprej ohrani izvoz, carina na surove kosti. Podlistek. Od začetnika do popolnega triovca. (54. nadaljevanje). / »Nadalnji vzhodno-indijski vele-važni izvozni predmet je indigo, nadaljuje prokurist; to najstarejše modro barvilo je rastlinski proizvod in so ga že v prastarih časih poznali in uporabljali v Indiji ter ga pripeljali v Evropo že za časa starih Rimljanov. Nizozemci so ga pripeljali že v šestnajstem stoletju, vendar se tedaj ni mogel udomačiti vsled močnega odpora gojiteljev in trgovcev oblaj-stva (Farbervvaid). Ta je bil preje pomemben predmet v trgovini z barvami, in rastlino, iz katere so izdelovali barvilo, se je na veliko gojila v Nemčiji, Franciji in na Ogrskem. Koncem osemnajstega stoletja pa so se vrgli Angleži na gojenje indiga v Vzhodni Indiji, in od tedaj so prihajali v Evropo vedno naraščajoči dovozi, tako, da se sajenje oblajsta ni več izplačalo in zato popolnoma opustilo. Toda, kakor je bil oblajt izpodrinjen od rastlinskega indigo, tako se bo moral najbrž slednji umakniti v doglednem času umetnemu indigo. Naši visoko razviti kemični industriji se je namreč posrečilo izdelati iz naftalinu sorodnega produkta, katerega se pridobiva iz katrana s pomočjo ogljenčevega vodika, barvilo, ki vsebuje 98 odstotkov indigo mo-drila in ki ima vse lastnosti naravnega produkta, z ozirom na absolutno enakomernost pa ga celo daleko prekaša. Poleg tega pa umetni indigo še vsled svoje nižje cene uspešno konkurira z rastlinskim. Skupna produkcija vseh dežel, ki sadijo indigo, razun Kitajske, o kateri ne moremo dobiti zanesljivih podatkov, bi znašala danes le še kakih 5 in pol do 6 mil. kilogramov. Glavna dežela, od koder se je poprej največ indiga izvažalo v Evropo in od koder prihajajo še zdaj znatni dovozi v London, je Guatemala; toda dežela, ki stoji glede produkcije sad-' nega indigo na prvem mestu, je Vzliodna Indija. Zdaj ste svoje blagovno znanje zopet nekoliko razširili, kar vam bo zelo koristilo pri vzhodno-indijski trgovini, katere se bomo udeleževali. Temeljito poznavanje blaga se more. pridobiti le z glavnimi produkti posameznih dežel pa se moramo seznaniti v toliko, da nam je mogoče imenovati predmete z njih imenom, ako jih imamo pred seboj.« V Aleksandrijo je poslal Frič vprašanje glede čaja in opomnil agente, naj vendar ne zanemarijo po-polnolma tega predmeta. Ti so vedno zaprosili za konsignacijsko pošiljko, na bi na ta način lažje prišli v zvezo s posameznimi trgovci, in Fric se je odločil, da jim odpošlje 50 zabojev direktno s Kitajske importiranega pa-kling-čaja. Blago je bilo v resnici izvrstno, toda je pa tudi stalo 1.90 mark enako 2.35 frankov za klogram Hamburg, tako, da je moral Fric pri tovornim 10 pfenigov za kilogram, proviziji za agente in drugih stroških, postaviti konsignacijski fakturi ceno 3 franke za kilogram cif. Aleksandrija. Fric/ pripomni gospod Feld-bach, ko so ga obvestili o stvari, >meni se zdi, da nisi preveč pametno napravil. Bojim se, da je ta čaj veliko prefin za tja doli.« Toda, papa! Premožni Evropejci, katerih je mnogo v Egiptu, in pa mnogoštevilni veliki hoteli bi se pač ne hoteli zadovoljiti s »čajem slabše vrste, odvrne Fric. »To ne pride tu v poštev! Gre namreč le za to, na kaj so ljudje navajeni. Vmesni trgovci imajo navado, delati pri čaju velike zaslužke in tako ravno pri navadnem, cenejšem čaju lahko največ pribijejo. Ako tedaj prideš k njim z drugim blagom, si mora trgovec svoj zaslužek prikraj- šati, ali pa se izpostaviti nevarnosti, da se njegov obrat ali zmanjša, ali pa morebiti celo popolnoma obstoji, če bi hotel ostati pri svojem navadnem dobičku, izpostavljal pa se ne bo niti prvemu, niti drugemu, ampak bo enostavno tebi in tvojemu čaju obrnil hrbet. — Tisti, ki potujejo za zabavo in drugi imoviti prebivalci bi pač rajši imeli dobro blago, ako bi ga mogli dobiti po pametnh cenah, vendar v detajlne kupčije se mi ne moremo spuščati. Mi smo navezani na vmesne trgovce, ki nam predpisujejo, kar bi radi imeli in ki konsumentoui to dobavljajo, o čemer vedo, da jim bo neslo dobiček. No, kljub temu fali ko poizkusimo enkrat z nameravano konsignacijo, toda uspeh bo pokazal,j da sem imel precej prav.c In v resnici se gospod Feldback tudi v tem slučaju ni motil. Že ob naznanitvi prejema konsignacijskih faktur so pisali agenti, da bi bili sto rili bolje, ako bi pe bili poslali tako prvovrstnega blaga; dobra vrsta po pribl. 1.75 frankov za kilogram cif. bi bila bolj na mestu. Morebiti bi bilo celo priporočljivo, pridejati nekoliko manjvredne srednje vrste po približno 1.45 frankov za kilogram. »To so začetni zvoki izgubonosne kupčije!« pripomni gospod Feldbach smehljaje, »in lahko se že zdaj, Fric, pripraviš na precej mržav izkupiček. Na vsak način piši ljudem, naj dotič- Padec nemške vlade. Vsaka notranjepolitična kriza na Nemškem je posredna ali neposredna posledica separacijskega vprašanja, in tako je tudi odstop Wirthove vlade samo izraz nevzdržnega gospodarskega položaja, ki so ga povzročile reparacije. Sanacija gospodarskega položaja na Nemškem zahteva sodelovanje vseh sil države in vseh slojev naroda. NVirthova vlada, ki je po večini socijalistična, je hotela urejevati to. Nemški veleindustrijalci so pripravljeni, kakor pravijo, pomagati pri reševanju gospodarske in finančne krize države, toda zato zahtevajo tudi primemo zastopstvo v vladi sami. Industrialci, katerim načeljuje znani industrijalni magnat Stinnes, hočejo imeti torej tudi del politične moči, ako naj podpirajo s svojimi milijoni sedanjo vlado. In ker je velika indur strija življenski činitelj Nemčije, je jasno, da ni mogel Wirtli prevzeti kar tako te zahteve industrijaleev, ki so zastopani v zbornici po skupini nemške ljudske stranke. Proti pa so so-cijalisti. Kakor znano, so se takozva-ni neodvisni socijalisti zdmžili z večinskim. s čimer so omogočili sedanjo koalicijsko vlado, ki pa je po večini socijalistična. In neodvisni socijalisti so izrekli svoj brezpogojni veto, da bi imela razmeroma majhna stranka Stinnesa in drugih kapitalistov zastopstvo v vladi. Brez pomoči velikih denarnih mogotcev, pa si tudi socijalistična vlada ne more pomagati. Postavljen pred to alternativo, ni bil With kos položaju, zato je podal ostavko. To se je zgodilo v času, ko je izročila Nemčija odškodninski komisiji podroben načrt nemške vlade za sanacijo finančnega položaja. V tem načrtu se povdarja, da je mogoče končno ustaljenje nemške valute, le če se uredi reparacijsko vprašanje na ta način, da ne bo ogrožalo nemškega gospodarskega obstoja. Toda potreben je provizoričen ukrep s pomočjo inozemstva. Državna banka je pripravljena v ta namen dati na razpolago 500 milijonov zlatih mark. To pa pod sledečimi pogoji: 1. tri- ali štiriletni moratorij za vsa denarna plačila, ki izvirajo iz versaillske pogodbe, med tem ko se plačevanje v naturi ne prekine. 2. Nemčija dobi od inozemstva 500 milijonov zlatih mark v svrho ozdravljenja nemške valute. Na ta način bi bila na razpo-algo ena miljarda zlatih mark. Za teh 500 milijonov ne prevzame banka nikake garancije, katero prevzame vlada v soglasju z odškodninsko komisijo. V predmetni vlogi so točni predlogi glede uporabe omenjene vsote. , To niiljardo bi upravljal poseben neodvisen urad, v katerem bi bili za-' stopani predstavniki inozemskih nih 50 zabojev ne hranijo predolgo, ampak jih skušajo čimprej razpečati, ker sicer požre le/arina in drugi izdatki sploh ves izkupiček. Dobro vrsto po 1.75 frankov in manj vredno srednjo vrsto po 1.45 frankov za kilogram cif. Aleksandrija! Zakliče ogorčeno Adolf. Rad bi le vedel, kaj razumejo tam doli pod dobrim čajem. Eno je gotovo, papa, ako kdaj potujem v Egipt, se bom vzdržal rajši vsakega uživanja čaja, ali pa prinesem svoj lastni čaj s seboj! Kmalu nato pride poročilo iz Egipta, da so se iznebili 35 zabojev po 1.80 frankov in 15 po 1.65 frankov, in gospod Feldbach je bil vesel, da sc je tako dobro izteklo. Od tedaj naprej so delali pošiljke le navadnega Kaiso\v-Cougous za potrebe Evropejcev in navadnega zelenega čaja za okus domačinov in na ta način so imeli upanje, da bodo s takimi vzprejemljivejšimi vrstami popravili konsignacijsko izgubo. V Alžiriji, kakor tudi v Maroko, Tunisu in Tripolisu, kjer je bilo računati samo z domačini kot konsu-menti, so bile čajne kupčije ugodnejše. Naročila zelenega čaja, katerega so izvažali direktno iz Spanghai čez Marseille za Alžirijo, so izpadle zadovoljivo, in za prihodnjo sezono so imeli izglede na nova naročila po hvaležnih cenah. bank, državne banke in vlade. Naloga tega urada bi bila nakup na inozemskih denarnih trgih, kakor: Nevv-Yorku, Londonu, Amsterdamu, Zti-richu, Ženevi, zaloge papirnatih mark, s čimer bi se istočasno doseglo znižanje inozemskih valut in zvišanje valute marke. Ko bi se tečaj marke zboljšal v toliko, da bi zado-bila zaupanje v notranjosti, bo vlada razpisala notiranje posojila v zlatu in je pripravljena ga razpisati tudi v inozemstvu. Le na ta način bo mogoče doseči ravnovesje državnega proračuna. Vlada obljublja, da bo skrčila državne stroške ter znižala dohodke s takojšnjim znižanjem števila urad-ništva, z omejitvijo lakih zakonov, ki doprinašajo ncrvih stroškov in preuredim deficitnih državnih obratov. Uporabila se bodo razna sredstva za povzdigo proizvodnje, da se doseže ravnovesje trgovske bilance. To se ima doseči z novim delovnim zakonom, ki pa ne bo odpravil osemurnega delavnika kot normalo. Omeji se uvoz luksuznih predmetov in tudi konsum alkoholnih pijač. Nota pravi, naj se takoj skliče mednarodna konferenca finančnikov, ki bo pretresala vprašanje kredita Nemčiji. Tak je bil odgovor nemške vlade na znane zahteve reparacijske komisije. Na vidiku je torej zopet konferenca. Toda kljub izgubljeni vojni, kljub nepoštenim zahtevam reparacijske komisije, je vendar Nemčija še vedno gospodarsko močna. Vse škode se dajo zdaj še poravnati in preprečiti gospodarski polom, katerega posledice bi bile usodne za celo Evropo. Toda, če se bodo ta vprašanja reševala tudi v bodoče kakor so se dosedaj, tedaj ne pridemo dalje. "VVirthova de-misija je le epizoda, toda ta na sebi neznaten dogodek v notranji politiki Nemčije je resen opomin vladujočim krogom v Evropi, da ne gre zanemarjati nemškega problema, ako naj se stalno odvrnejo nevarnosti za obstoj Evrope. Državni proračun za leto 1923 in 1924. Finančni minister je predloži! narodni skupščini zakonski predlog proračunskih dohodkov in izdatkov za leto 1923 in 1924. Po tem proračunu so državni dohodki in izdatki za leto 1923 in 1924 predvideni s sledečimi iznosi: lzdatk': Vrhovna drž. uprava 1.359.141.150.35 ministrstvo pravde 319,564.096.20 ministrstvo prosvete . 542,237.184.36 ministrstvo ver 81,403.174.32 ministrstvo notr. del . 400,905.486.70 minist. narod, zdravja 250,158.826.80 ministrstvo zun. del 110,425.630.— finančno ministrstvo 1.059,425.000.— minist. vojne in morn. 1,508,12^. 109.40 minist. za zgradbe 410,523.013.— promet, ministrstvo . 1.544,135.892.25 minist. pošte in brzoj. 328,749,318.70 min. za poljed. in vode 168,107.760.61 minist. za šume in rude 307,194.485.68 minist. trg. m industrije 62,200 554.38 minist. za socialno polit. 423,329.814.95 minist. za agrarno ref. 77,668.554.30 min. za izednačenje zak. 511,977. —80 prorač. rezervni krediti 81,000.000.— Celokupna svota izdelkov znaša 8 mi-ljard 934,611.029.50. Z ozirom na odobreni proračun za leto 1922 in 1923 so se vsi proračunski izdatki povečali razen izdatkov finančnega ministrstva, ki je skrčilo svoj proračun za 6 miljonov. Največja povišanja so se izvršila pri vrhovni državni upravi za 496 milijonov, pri vojnem ministrstvu za 380 miljonov, pri prometnem ministrstvu za 310 miljonov, pri ministrstvu za zgradbe za 220 miljonov, pri ministrstvu za šume in rude za 100 miljonov, pri ministrstvu prosvete za 81 miljonov, pri minististvu pošt in brzojavov za 64 miljonov, pri ministrstvu za narodno zdravje za 64 miljonov, pri ministrstvu za notranje zadeve za 60 miljonov, pri ministrstvu za socijalno politiko za 50 miljonov, pri ministrstvu za poljedeljstvo in vode za 50 miljonov, pri ministrstvu za zunanje zadeve za 52 miljonov, pri trgovinskem ministrstvu za 19 miljonov in pri ministrstvu za vere za 8 miljonov. Proračunski dohodki so predvideni s sledečimi iznosi: pod a) obči dohodki sporednih carinskih taks 318 miljonov, trošarina in takse. 1.393,500.000, monopoli 1.742,510.000, dobiček na denarju 1.225.000.000, davek na poslovni promet 250 miljonov, pomorska uprava 905,760, invalidski davek 50,150.000, povišani dohodki od posrednih davkov po novem zakonu 650 miljonov, državna posestva (Belje in Topolovec) čisti do hodek 23 miljonov 326.034; b) posebni dohodki: neposredni davki in doklade 657 miljonov 530.475, prometne ustanove 1.900,096 700, začasne ustanove 145,356,55, državna nepremična imetja 474,668.524 75, kap. in fondi 28,403.105, razni dohodki 62.130,277.75. Celokup nih posebnih dohodkov 3 miljarde 268,195.035.50. Po tem znašajo celokupni dohodki 8.935,426.319.50. Od državnih dohodkov se je zmanjšala postavka carine in carinskih taks, napram odobrenim dohodkom za leto 1922 in 1923 za 19 miljonov, trošarina in takse so se povečale za 343 miljonov, monopoli so se povečali za 115 miljonov, dobiček na denarju je povečan za 86 miljonov, davek na poslovni promet ie ostal ist', pomorska uprava je ostala ista, invalidski davek se je povečal za 550.000, dohodki posrednih davkov (v prošlem proračunu ne predloženi) so po novem zakonu predvideni v znesku 650 miljonov, državna imetja so sc povečala za 4 milijone, razni dohodki so se povečali za 90.000, neposredni davek in doklade so se povečale za 35 miljonov, prometne ustanove so se povečale za 51 miljonov, državna nepremična imetja so se povečala za 136 miljonov, kapitali in fondi so se zmanjšali za 35 miljonov, razni drugi dohodki so se povečali za 31 miljonov. Celokupni dohodki znašajo tedaj 8 miljatd 035,426.819.50, a celokupni izdatki 8 miljard 934.611.029.50. Po tem bi znašal previšek dohcdkov 815.790 dinarjev. Zaponke ia akte THE REX CO., LJUBLJANA. izvoz in uvoz. Delno ukinjcnje uvozne prepovedi za luksuzno blago. Državni podtajnik za finance dr. Sveislav Popovič je izjavil, da je minister financ na podlagi fina nčnega zakona ukinil prepoved uvoza luksuznega blaga od 8. julija t. 1. pod št. 4776, ki je bila objavljena v 156 številki »Službenih Novin . Uvoz sladkorja v našo državo 1. 1921. Iz Italije in Amerike se je uvozilo v našo državo I. 1921 33.777 stotov surovega sladkorja v vrednosti 129.117 Din. Uvoz rafiniranega kockastega sladkorja je znašal 23,281.560 kg v vrednosti 145 milijonov 362.442 Din. Sladkornega prahu pa se je uvozilo 8,298.989 kg v vrednosti 64,537.827 Din. Izvoz suhih češpelj. Iz Valjeva poročajo, da se je iz tamošnjega okruga izvozilo doslej že okoli 2000 vagonov suhih češpelj. — Po poročilu naše kr. pooblaščene trgovinske agencije v Marse-Iju kažejo francoski uvozniki gotovo rezerviranost in čakajo na padec cen naših češpelj. Zato je uvoz naših češpelj majhen. Zanimanje konzuma za naše blago pa je precejšnje in se vsaka partija, ki dospe v Francijo, hitro razproda. Izvoz valute iz Rumunije. Rumunsko finančno ministrstvo je dovolilo svoboden izvoz slabih valut, to je nemških in poljskih ter avstrijskih in madžarskih kron. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Neka Importna fn eksportna tvrdka v Nici (Francija) se zanima za uvoz suhih sliv v Francijo. Sama’ pa ponuja sadne, zelenjadne in sočivne konzerve ter parfume. Natančnejši naslov je interesentom na razpolago pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Dunajski pomladanski mednarodni semenj se vrši med 18. in 24. marcom 1922. Amerikansko blago. Ameriška tvrdka ponuja moko, pšenico, posušeno, konservirano in sveže sadje in lososove konzerve, ter pošilja na zahtevo tudi vzorce. Naslov pove pisarna trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, med uradnimi urami. Industrija. Ameriške tovarne v Velikem Bečke- reku. Y veliki Bečkerek je dospelo več zastopnikov nekega ameriškega konzorcija, ki so nakupili nekaj stavbišč, kjer nameravajo zgraditi razne tovarne. Zastoj v češkoslovaški industriji. — Vsled gospodarske krize v Češkoslovaški je odpustita tvornica vagonov v Studenski na Moravskem 700 delavcev. Denarstvo. Osnovanje jugoslovanske banke v Kusiji. Russpress« javlja, da je dobila neka beograjska banka, ki je v poslovnih zvezah z sovjetsko Rusijo, od sovjetskega zunanje-trgovinskega urada povabilo naj osnuje v Rusiji banko. Zakon o prosti trgovini z valutami na Češkoslovaškem. Finančno ministrstvo je izdelalo zakonski načrt, po katerem bo trgovina z valutami in devizami prosta in se bodo plačila na obroke v inozemstvo olajšali. Stanje papirnatega denarja na Ogrskem. 'Po izkazu ogrskega notnega instituta z dne 15. novembra je bilo na Ogrskem za o. K 70.210,720.887 papirnatega denarja v prometu. Od 7. nov. se je stanje popirnatega denarja pomnožilo za 2.276,189.001 o. K. Zlata paritetu v Avstriji znaša od 22. . nov. v hotelu >Balkan< je predaval član deviznega odbora narodne banke fin. nadsvetnik dr. Al. Rant >o devizah in valutah;. V zelo poljudnih tudi za najpriprostejšega človeka razumljivih besedah je raztolmačil pojma >valute« in 'devize*, govoril o zgodovini in vzrokih padca naše valute, o Plavši-čevih sredstvih za ozdravljenje taiste, omenjal različne devizne odredbe in so-sebno uajnovejšo od 14. okt. 1922 v njeni praktični uporabi ter dal mnogo dragocenih nasvetov in pojasnil glede postopanja pri nabavi deviz in naročeva-nja inozemskega blaga v bližnji bodočnosti do objave pravilnika k devizni na-redbi. Živahno odobravanje, ki je sledilo predavanju, je bilo dokaz hvaležnosti poslušalcev za izborna izvajanja. Pred kratkim je na enakem sestanku razpravljal zadružni ravnatelj J a n k o L e š n i k a r o borzi in borznih poročilih . Obrtno društvo, katero prireja te sestanke redno ob četrtkih in s sestanki združuje obravnavanje najaktualnejših gospodarskih vprašanj, vrši se s tem med obrtništvom velevažno kulturno delo. ftalibog ne kažejo za to delo dovolj razumevanja baš oni krogi, katerim je namenjeno in katerim je najbolj potrebno. Komodnost in indolenca«, ki jo je včerajšnji predavatelj prav dobro ožigosal, in^ki je v Celju na višku, je vzrok, da utrpijo naši gospodarski krogi ogromno škodo, ker se niso pravočasno zanimali za važne devizne odredbe, pa je tudi kriva, da so tako odlične razprave, kakršni sta bili zgoraj omenjeni, ki bi bili v vsakem drugem kraju privabili natlačeno dvorano občinstva, silno skromno obiskane. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Otvoritev uradnih dni trgovske In obrtniške zbornice v Celju. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente iz Celja in celjske okolice ter Savinjske doline, da se bodo pričenši z 21. novembrom t. 1. vršili vsak torek uradni dnevi v Celju in sicer v uradnih prostorih javnega skladišča in prevozne delniške družbe. Pred otvoritvijo uradnih dni se vrši danes v pondeljek dne 20. novembra zvečer ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma sestanek interesiranih krogov, na katerem se bo pojasnilo pomen, namen in delokrog zborničnih uradnih dni. »Naša Industrija I zanati«. V kratkem izide drugi del knjige »Naša industrija i zanati«, katero je spisal načelnik ministrstva trgovine in industrije Milivoj M. Savič. Knjiga (tiskana s cirilico) popisuje poedine vrste naše produkcije ter je v vsakem oziru izredno zanimiva in aktualna. Cena II. dela 20 Din. Kdor si jo želi naročiti, naj se obrne na tukajšnjo trgovsko in obrtniško zbornico in obenem pošlje znesek kupnine z naslovom, nakar bo izvedla zbornica naročilo pri Ekonomatu Ministrstva trgovine in industrije, ki ima knjige v zalogi. Dobava, prodaja. Dobava košar za oglje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 30. novembra 1.1. pismena licitacija glede dobave 1.500 komadov košar za oglje in španske trske po vzorcu, ki je pri imenovanem ravnateljstvu na vpogled. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava papirja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 30. novembra t. I. pismena licitacija glede dobave 10.000 kg konceptnega papirja razne vrste in 10.000 kg tiskarskega papirja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na npcgled. Razno. Ljudska preskrbovalnima. Ljudska preskrbovalnica ponuja blago, ki ga je baje prejela iz Prage v imenu češkoslovaških teksliluikov po znižani ceni v svrho razprodaje med manjpremožuejše prebivalstvo. Blago je slabo in bi lahko ostalo na Češkoslovaškem. S takim blagom ni niti največjim revežem nič po-magano, ker je vrgel denar proč. Opozarjamo občinstvo, naj si pred nakupom dobro ogleda vzorce, ki so razstavljeni na mestnem magistratu v Ljubljani. Pokrajinsko vlado pa prosimo, naj ne favorizira posameznih podjetij, osobito ne v slučajih, kakor je zgornji, ko se za precej drag denar prodaja blago skrajno slabe kakovosti. Magistrat, županstva, razne korporacije, društva in zastop-odnosno odbori političnih strank niso zato tukaj, da bi delali reklamo za kako podjetje. Gremij trgovcev je že storil pri raznih oblastih primerne korake, da se ne bodo dogajali več taki slučaji. Nova tarifa za pregledovanje mer. Trgovski minister je predpisal novo tarifo za pregledovanje in žigosanje mer, steklene posode in sodov. Ta tarifa stopi v veljavo s 1. januarjem. Uvoz za trgovino in [prevoze v New-Yorku. V New-Yorku se je usta novil urad, ki daje vsem osebam, katere bi prišle v New-York po trgovskih poslih, vse potrebne informacije. Urad je osobito na razpolago zastopnikom bank, korporacij, inštitucij itd., ki gredo v New-York v svrho vzpostavitve trgovskih odnošajev s tamkajšnjimi podjetji. Naslov urada je : Board of trade and Transportation, New-York,41 Park Row. Pristojbinski tarifi za mestno klavnico v Celju. Glasom novega obratnega reda celjske mestne klavnice je pristoj-binski tarif za isto določen sledeče: Za uporabo klavnice za klanje in sem spadajoča dela vključno ogled se plača: za 1 konja ali goved 25 Din, za 1 tele 7.50 Din, 1 prašiča čez 40 kg 15 Din, 1 prašiča pod 40 kg 5 Din, 1 ovco ali kozo 5 Din, t jagnje ali kozlička Din. Za uporabo hleva se plača za vsakih 24 ur (1 noč): za 1 konja ali govedo 1.50 Din, 1 komad drobniefe 0.50 Din. — Za uporabo velike tehtnice je plačati za 1 veliko živino 2 Din, za 1 komad drobnice 0.25 Din. lik H FOTOKEMeČNE^ TOVARNE SLOVENIJO .^m^RmKHLICHTPm “STHCHo TEVOJTEXEN!KtVZ0RCF ” BRZOJAVI »MMRlON.. Samo na debelo! ■■ 1 .... Zimska trikotaža vse vrste nogavic, rokavic, havbee za otroke, dokolenice ter vseh barv volne. GASPARI &FANNINGER MARIBOR Samo na debelo! Zvišanje cen voznih listkov ccstne električne želeinice. Mestni magistrat je električni cestni železnici dovolil zvišati od 22. novembra 1922 dalje vozne listke od sedanjih 3 kron na 4 krone. To povišanje je bilo potrebno radi velikih izdatkov, ki se bodo sedaj še povečali vsled gotovih tehničnih preuredi). Nova stavka čeških rudarjev. V premogovnih okoliših Mosty, Duchcov in Komotov so rudarji pričeli stavkati. — Stavka približno HO.000 rudarjev. Češkoslovaško-madžarska pogodba. Trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko so končana in je dosežen popolen sporazum. Jutri ali pojutrišnjem bo pogodba obojestransko podpisana in predložena vladam v svrho ratifikacije. Dohodki madžarske devizne centrale. Madžarska devizna centrala je imela v prvih treh mesecih svojega obstanka 1028 milijonov o. K. Madžarske emisije delnic v tuji valuti. Iz Budimpešte poročajo: Finančno ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri je delniškim družbam dovoljeno, emitirati delnice, glaseče se na tujo denarno vrednost. tržna poročila. Trg. Žitni trg. Na novosadski produktni borzi so bile cene žitu sledeče: pšenica 1560 do 1580, oves 1030, ječmen 1050, koruza 1180, pšenična moka (štev. 0) 2240 K. Tendenca je ustaljena. Hmelj. češkoslovaški hmeljski trg. Zateč, 19. nov. Celi prošli teden so se cene po-Uigom advigale in dosegle 700 do 90 Kč za 50 kg. Zaloge na deželi so že zelo majhne Narasle so tudi cene lanskemu hmelju. Nemški hmeljski trg, Niirnberg, 19. novembra.. Trgovina nekoliko mirnejša. Povpraševanje po srednjedobrem in prvovrstnem hmelju. Cene za slabše kakovosti nekoliko nazadovale. Cene: 60 do 125 tisoč mark za 50 kg po kakovosti. Borza. Zagreb, devize.- Dunaj 0’0875 —0 0925, Berlin 0 92—1 12, Budimpešta 2 50—2 80, Milan 288—292, Lor.don 273 5—278 5, Newyork 61—62, Pariz 447 5—425 5, Praga 1965—199 5 Sofija 43—45, Curih 1145—1155, Varšava 0'43—053, Bukarešta 3925— 4075, valute: dolar 60—61, avstr, krone 0 0925, češke krone 193 5— 196*5 marka 103, lire 284—288, francoski franki 427 5—432 5, madžarske krone 2 55—2 85, — Efekti: Jadranska banka 385—400, Slavenska banka 102 —103. Praštediona 1050—1055, Slov. eskom. banka 0—139, Trboveljska premogovna družba 250—260'5 Ciirlh: Berlin 0'08125, Newyork 533, London 23 97, Pariz 39 70, Milan 25'15, Praga 16 75, Budimpešta 0 2225, Zagreb 210, Bukarešta 3 45, Sofija 390, Varšava 0 035, Dunaj 0 0073, avstr. žig. krone 0 0075. Berlin, devize: Italija 29.176 do 29,324, London 27.531 do 27.669, New-york 615.956 do 619 044, Pariz 40.134 do 46.36, Švica -.15.211 do 115.791, Dunaj 897 do 903, Praga 19.501 do 19.599, Budimpešta 256 do 258. Razširjajte Trgovski list! Nosile zafadl n j i hovih ve likih prednosi i Zahtevajte a O 1- pelnikeyfn pol-plaie „MEDICINAL KONJAK11 x znamko „Alko - modri križec“ In najfinejle krem likerje! „ALKO“, Ljubljana-Kolizej aan aaa Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kai nit, koks za kovače in livarne, bendn in ameri-kanski petrolej vedno v zalogi. TONEJC & ROZMAN MARIBOR. M/l ODD 03 aan Lastnik: »Merknr* trgovsko-industrljska d. d., Ljubljana. - Olavni urednik: Robert Blenk. — Odjovorni urednik: Tr«nJ* Zebal. - Tisk# tiskarna Makso Hrovatin » Ljubljani