fjJsLČBoloM NO. 67 Ameriška Domovi ima ^ vi AM€RICAN IM SPIRIT FOR€!©N IM LANOUAvS OMIY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO. WEDNESDAY MORNING. APRIL 4, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Irak se le ni pomiri! s sosednjim Kuvajiom Kljub pcsiLdovanju drugih arabskih držav se iraške Čete še niso umaknile z zasedene postojanke v Kuvajtu. i BEIRUT, Lib. — Iraško vztra-janje na mejnem področju Kuvajta vznemirja ne le tega, am- Novi grobovi Pauline Sesek V 81. letu starosti je umrla v Euclid General bolnici Pauline Sesek, 19211 Shawnee Ave., vdova po možu Johnu, umrlem leta 1965, mati Johna iz New Yorka, Edwarda in pokojnega Franka, šestkrat stara mati, sestra pokojne Johane Mocilnikar in v Rose Marn. Rojena je bila v a * tudi druge urabske države, p)evjcj Mariji v Polju, od koder ^ se boje, da bi spor med Ira- kom in Kuvajtom škodoval že je prišla v Ameriko leta 1911. , - _ Bila je članica Podr. št. 14 SŽZ, „a 0 skromni slogi arabskih dr- Woodman Circla in Euclidskega Zav' Odkar so iraške čete 20.. kluba slovenskih upokojencev, ^arca po streljanju na kuvajt- Pogreb bo v petek ob 3 45 iz že-s ‘° policijo šle preko meje in letovega pogrebnega zavoda na zasedle policijsko postojanko 453 E. 152 st., v cerkev sv. Pav-b smeta h v Kuvajtu, ni temu u- ia na Chardon Rd., Euclid,, ob ‘Telo s posredovanjem Arabske 9,30, nato na pokopališče Kal-Tge in posameznih arabskih dr- varij a. žav, med njimi Sirije in Egipta, Pripraviti Iračane do umika. j Theresa (Rose) Hosta V arabskih diplomatskih kro-! Včeraj ie umrla v Lake Coun-§ih ogibljejo, da skuša Irak pri- ^ Memoria! bolnici - East tisniti na bogati, pa šibki Ku-Vajt, da bi mu odstopil nekaj o- v zemlja, kjer bi imel možnost Ograditi globokomorsko hišče v Perzijskem zalivu. Ner je Irak poleg Sirije naj-esnejše povezan s Sovjetsko zvezo, sumijo, da bi razširjeno Theresa (Rose) Hosta z Brake-man Rd., Painesville, Ohio, in The- . f rese Hosta, sestra Mary Potpan, prr,m ^nne Qr|;ajic, Emily Mohorčič, Franka, Martina in Louisa. Bila je članica društva št. 226 K.S.-K.J. in Podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb bo v petek ob 9.30 do- Moskva poslala do [nslm prijaznejša Po poldragem letu je Sovjetska zveza začela svoje odnose z Veliko Britanijo popravljati. E. T. Klassc-n POLNO TEŽAV! - Če kdo, mora imeti E. T. Klassen sitnosti čez glavo. Mož je namreč glavni poštar in odgovoren za vse poštno poslovanje v ZDA. Ko so ga imeli zadnjič pred Kongresnim odborom, je obljubil, da se bo \ “položaj izboljšal”. MOSKVA, ZSSR. — Ko je' Velika Britanija oktobra 1971: pcgnala iz dežele 105 sovjetskih j diplomatskih zastopnikov, obdolženih vohunjenja, so postali* WASHINGTON, D.C. - Pred-cdnosi mtd obema A-žavama ne- sednik Nixon ie včerai dosegel nadno zategnjeni. Sovjetsko ča-!Prvo zmaŠ° nad Kongresom v sopisje in radio sta Veliko Bri-'8^1 drugi poslovni dobi, ko tanijo napadala in ji očitala vse njegovim nasprotnikom ni uspe-mogcče ter seveda zanikavala v Senatu dobiti dve tretjini vsako krivdo sovjetskih.zastop- glasov za zakonski predlog v niko-v v Veliki Britaniji. podporo pohabljenim in zacsta- Postopno je napetost popusti- km' Bela hiša je uspela pridela in ostrina napadov na Veliko ‘biti za Nixonovo stališče dovolj Britanijo v javnih občilih in senat°rjev> zlasti lepublikancev, propagandi ZSSR se je polegla. ki 80 Preie gl^ovali z večino de-Pretekli teden pa je L. M. Zam- mekratov za zakonski predlog, jatin, direktor Tassa, napisal za SMen zakonski predlog je Ni-Sovjetskajo Rosijo daljši članek,; xon ve‘ara| že lani iz istih raz-ki je Veliki Britaniji zelo naklo-: lcg°v- Dejal je, da je odobrena njen in v katerem priporoča po-| vsc^a PreveHka in da povečuje NIX0K0V VETO OBVELJAL Senat včeraj ni preglasoval veta pooblastilnega zakona z 2.6 bilijonov dolarjev podpore pohabljenim, zaostalim, slepim in invalidom za njihovo novo poklicno usposabljanje. Za zakonski predlog je glasovalo 60, proti pa 36 senatorjev in je tako manjkalo 4 glasove za dvotretjinsko večino, ki je potrebna za preglasovanja veta. Predsednik Nixon je zakonski predlog ve tiral češ, da je vsota za 1 bilijon prevelika in bi pospeševala inflacijo. Kosygin na Švedskem STOCKHOLM, Šved. - Predsednik vlade ZSSR Aleksej Ko- Irak n za kar se poldne iz Mulqueeney pogreb- Poif "' /u6™ S°deC Priz3deva’ nega zavoda Rt. 2Q, Painesville, Srstc, hk0JUdiSOUtSlt0,P°1Chio. v St. Mary's cerkev „_____________________ Zalivu pP°^C.e V. PerZljS,kem i Painesvillu, nato na pokopališče ! Sygin je prišel v začetku tedna azsiritev “ega Pristani' t Riverside. Ure kropljenja od 2-4 na 5-dnevni uradni obisk in iz- pop. in od 7-9 zvečer v sredo in javil) da so odnosi med obema četrtek. državama dobri, da ni;med nji- , t . RT tv! J abesinskem pristanišču. Princa £ča sedaj ni možna, ker Kuvajt ^adzira dostop vanj z dvema 0-kd Jih je sporazum leta. ^ °3 temu potrdil. Irak je zah-eval od Kuvajta pravico grad-Je oljevoda preko njegovega Zendja do Qua o- pristanišča Umm L kar pa je odklonil, por s pazljivostjo zasleduje-U ^ ^avdski Arabiji, pa tudi v 4anu, severnemu sosedu Iraka, le s povečanjem svojih po- grških in letalskih ter oboroženih sil ska drugih postal prva voja- ■vila v Perzijskem zalivu. labndija §a m 8I®V® ^zgleduje po s¥@fn večanje trgovine ZSSR z Veliko Britanijo in britansko konstruktivno scdelovanje pri reševanju spora na Srednjem vzhodu. Sovjetska zveza je že preje kazala željo po izboljšanju odnosov z Veliko Britanijo. Tako je bila princesa Ana tekom svojega obiska v Abesiniji povabljena na sovjetsko vojno ladjo, ki je bila tedaj na gostovanju v Skupna vojaška komisija v Saigonu ne more nikamor SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden se je razšla štiridelna vojaška komisija, ko so zastopniki ZDA in Severnega Vietnama odšli domov. Njeno dediščino je prevzela dvostrana vojaška komisija predstavnikov Južnega Vietnama in Vietkonga. ma nobenih sporov. S predsednikom švedske vlade O. Palmetom se je razgovar-jal o skupnih zadevah in o vprašanjih mednarodne politike, zlasti o. evropski varnosti, iskanju miru na Srednjem vzhodu in o položaju v Indokini. WELLINGTON, N.Z indija je Zel gospodarsko Nova bila kulturno in y - —v tesnih zvezah z do 1 °. Britanijo, svojo matično Jo raovino in se sorazmerno ma- j ženila za svojo okolico. Naj-1 Švedi zataje letno okoli 1.25 bilijona davkov STOCKHOLM, Šved. — Švedska vlada ima vsako leto okoli 1.25 bilijonov dolarjev škode, Vsaka stran vztraja pri svo- jcer se razni ljudje izognejo pla-jem, tako zahteva zastopnik Sai-j Čilu davkov ali pa plačajo z raz-gona konec rdečega napadanja nimi goljufijami le en del tega, na vladno oporišče Tong Le kar bi morali. Chan, rdeči pa dolže za bojeva- Pregled s kompjuterji je ponje okoli te postojanke vlado v kazai; da vsak tretji zdravnik Saigonu. i gcijufa pri davkih, seveda ni nič Mednarodna nadzorna komisi- boljše pri drugih poklicih. Filipa in princeso Ano so nato na pol uradno povabili na konjske dirke v Kijevu v prihodnjem septembru. V Londonu so se odločili, da bo sredi aprila potoval kot prvi minister v zadnjem letu in pol v Moskvo minister za trgovino in industrijo Peter Walker. Angleži so praktični ljudje, ki priložnost uporabijo, ko se jim nudi, četudi skušenj ne pozabijo. 'V£c Je sodelovala z Avstralijo, ia ie deJansko tudi skoraj brez Utajenih 1.25 bilijona dolar- meči, ko sebi sorodno državo britanskega mcci> ko je v večini slučajev jev predstavlja eno šestino vseh 5Vcra in kulture. V letih po razde3jena v dve skupini. pobranih davkov! sv ^ Svetovni vojni je povečala! -------------------------------------------——__________________ pr• i-e sKke z ZDA, od katerih j Ščiu U''6 svoi° vojaško za- če |\V okviru pogodbe ANZUS, ^OHi' V resrd nevar- ITT ponudila dejansko vladi milijon dolarjev WASHINGTON, D.C. — Harold S. Genen je pred posebnim Senatnim pededkorom priznal, da je ITT ponudila vladi preko CIA milijon dolarjev za organizacijo politične opozicije proti izvolitvi Allendeja za predsednika Čila jeseni 1970, pa j njena ponudba ni bila sprejeta.! primanjkljaj v zveznem proračunu, kar daje novega zagona inflaciji, ki je postala ena glavnih brig dežele v sedanji dobi. Boj za in proti zakonskemu predlogu je bil trd, saj je preje glasovalo zanj v Senatu 35 republikancev, tokrat pa le 10. Nixonova zmaga pomeni, da ima predsednik dovolj podpore v Kongresu za preprečitev poskusov povečati zvezne izdatke preko določene meje ali preusmeritev denarja od narodne obrambe in drugih programov, ki jih je predvidel predsednik, v socialne namene, kot bi to rada demokratska večina v Kongresu. Predsednik je pripravljen podpisati zakonski predlog za podpiranje poklicnega usposabljanja pohabljenih in drugače po naravi prizadetih, toda ni voljan v ta namen izdati v treh letih 2.8 bilijonov. .Njegov predlog je bil za 1 bilijon manjši. Kongresna večina je bila prepričana, da se ne bo našlo ne dovolj kongresnikov in ne dovolj senatorjev, ki bi glasovali proti takemu predlogu, četudi mu je predsednik odklonil podpis. Našlo se jih je vendar dovolj in omogočilo Nixonu zmago. V posebni izjavi je Nixon glasovanje v Senatu označil “za trdno zmago v korist davkopla- čevalcev ... ko se je dovolj senatorjev odločilo postaviti proti velikim trošilcem v obrambo povprečnega Amerikanca ...” Demokrati so na glasovanje v Senatu odgovorili z jezo in razočaranjem. “To je dan sramote za Belo hišo. To je primer predsednika, ki nastopa proti hromim, bolnim, slepim in zaostalim/' je dejal sen. Humphrey. Iz Clevelanda in okolice Kako pa drugo leto?— Tako so spraševali župana in njegovo upravo zadnji ponedeljek na seji mestnega sveta, ko je mestna uprava predložila novi proračun z 118.4 milijoni izdatkov in s 24.5 milijoni zvezne podpore v dohodkih. Nekateri odborniki so v skrbeh, kaj se bo zgodilo ,s programi, ki jih bo mesto začelo v okviru tega proračuna, če bi delež dohodka iz zveznih sredstev v prihodnjem proračunu odpadel. Lepa starost— Rojak Joseph Samida bo 22. aprila letos dopolnil 90 let. S svojo ženo, ki je štiri leta mlajša in bo praznovala svoj rojstni dan jutri, živita v Medicare Nursing Center, 840 Sherman *AN CLEMENTE, Kalif. V gbj Geneva, Ohio. Obema če-skupni izjavi ob koncu dvod- stitamo k lepi starosti in ima nevnih razgovorov predsed-! želimo vse dobro! Vesela* bo-nika Nixona s predsednikom | sta) če se ju bo kdo spomnil, ko Južnega Vietnama Thieujem|sta precej osamela Dopolnilo— Pok. Jožef Strancar, o katerega smrti smo nedavno poročali, Zadnje vesti IZREDEN USPEH 5L0VEISSH LISI PRf OlfiSiU VOOTVAH U KOROŠKEM pa pVa delavska vlada Norma-diia , ^rka’ ki j0 jeseni nasle-ti v 0nservalivce, skuša ubira-p0j.a rnednarodni politiki nova sedi 2 UstvarJ anjem vezi s so-Hg a na -^cifiku in z državami “mat ^ cekrd- Manj vezana na t°s /5 ^eBko Britanijo” bo le-štv0° sv°je lastno poslani-KlV ^ekinSu W v Moskvi, in jsj*U vsemu razgledovanju sov vanju novdl potov in odno- 2e]a drnednarodni P°litiki Nove im de ne pričakujejo več-re v^remem|b. Ohranila bo sta- Varnos+’ ^ katerih sloni njena ,ki.„ ’ -° se razgleduje v svoji hliž v0> daljni okolici pod no- »ai k°lj levičarsko vlado. [genski prerok ftajvisi 7 Z možnostjo dežja, H a temperatura okoli 45. Na Koroškem so imeli 25. marca občinske volitve, pri katerih so v vrsti občin Slovenci samostojno nastopili, ko so prišli do prepričanja, da je to za nje edina uspešna in u-činkovita pot. Skupno so slovenske liste dobile 3908 glasov in 40 odbornikov, kar je izredno lep uspeh, če pomislimo, da so bili v preteklosti vajeni voliti za večinske avstrijske stranke, katoliško u-smerjeni za Ljudsko stranko (OeVP), napredni pa za socialiste (SPOe). Dober , del slovenskih volivcev je tudi tokrat ohranil zvestobo svojim starim strankam, ker je bil dvom v smotrnost in uspešnost lastnega nastopa močan. Ne smemo tudi pozabiti, da je stara navada železna srajca. Pri volitvah so na splošno socialisti izgubili, ljudska stranka, nacisti (FPOe) in komunisti (KPOe) pa so se 0-krepili. K votivnemu boju in votivnim izidom je “Naš tednik”, ki ga izdaja “Narodni svet koroških Slovencev” v Celovcu, napisal med. drugim v svoji številki od 29. marca 1973 sledeče: Tako nizkotna votivna propaganda, kot smo jo doživeli pred temi občinskimi volitvami, ni vredna demokratične družbe. Propaganda OeVP in FPOe je bila usmerjena v najbolj podla čustva volivcev. Pisanje “Volkszeitung” je jasno dokazalo, kam’ pes taco moli, povsem razumljivo pa je tudi, da je FPOe prav tako strašila z dvojezičnimi krajevnimi napisi m nevarnostjo ponovne slovenizacije koroške zemlje. OeVP in FPOe, oba glavna zmagovalca teh volitev, sta dali strahovanju s slovensko pošastjo prednost pred pametnimi in uporabnimi občinskimi političnimi načrti. Koroški volivni boj je bilo možno primerjati z boksar- skim dvobojem. En tekmec boksa po pravilih, drugi pa u-darja samo v trebuh. Tako brutalna in za nadaljnji razvoj izredno nevarna znamenja ibi morala dati misliti vsem tistim, ki so zakrivili tako obupno stanje. Vzroki niso v tem, da Avstrija končno začenja izpolnjevati določila državne pogodbe. Vzroki so v tem, da izpolnjujejo — kakorkoli že — ta določila šele sedaj in da dolga leta ni hotela vedeti ničesar o porastu nacističnih in fašističnih sil v državi. Znakov na-cifašizma tudi ne izbrišejo diplomatske note, ki svetohlinsko zatrjujejo, da v Avstriji tega ni. Razvoj avstrijske ljudske stranke je šel v močno desničarske vode. Voditelji so mobilizirali vse sile, tudi tiste, proti katerim so njihovi predniki ustanovili to stranko, le da bi ujeli glasove volivcev. Socialistična stranka pa si mora pripisati ta poraz svoji lastni politiki. Snubili so’naciste, se jim udinjali, danes pa so jih prerasli prav ti nekdanji negovanci. Politično vzdušje v državi in še prav posebej na Koroškem nima več veliko skupnega s poštenim političnim bojem za prepričanje ljudi. Politični boj, ki smo mu priča mi, se da primerjati tudi z rokoborbo v prostem slogu, ko lahko vsak počenja, kar se mu zljubi, da le pobije nasprotnika. Če obe glavni politični stranki nočeta, da bi doživeli znova čase, ki jih menda ni bilo nikoli, se bodo morali njuni voditelji močno zamisliti in predvsem premisliti dobro ter temeljito vse možne posledice. Vrhu tega pa Avstrija ne pleše na brezmejnem plesišču, njeno plesišče je precej omejeno. Ena važnih ograd pa je prav državna pogodba, ki je vrnila svobodo in suverenost Avstriji, poraženki druge svetovne vojne. je ostro svarilo rdečini pred! večjimi kršitvami pariškega dogovora o končanju vojskovanja. Predsednik Nixon je obljubil Thieuju gospodarsko pomoč, ni pa mu dal trdega zagotovila za vojaško pomoč v slučaju obnove vojne. WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik Eliiot L. Richardson je na tiskovni konferenci včeraj izjavil, da bi ZDA vzele v poštev obnovo letalskih napadov v Vietnamu le v slučaju obsežnega napada Severnega Vietnama na Južnega. Vse manjše napade je po mnenju ZDA sposoben Južni Vietnam sam obvladati. DENVER, Colo. — The Denver Post je včeraj prinesla poročilo, ki pravi, da je tri ameriške vojne ujetnike zasliševal Amerikanec, poročnik pri Vietkongu. Bil naj bi to bivši marin Robert E. Garwood iz Kalifornije, ki je bil od rdečih ujet 4. oktobra 1965. Podrobnosti list ni objavil, ker pravi, da je Pentagon označil to zadevo za “tajno”. PHOENIXV1LLE. Pa. — Maj. bloyd H. Kushener, 31 let stari zdravnik, ki je bil ujet od rdečih v Južnem Vietnamu decembra 1937, je dejal, da je v njegovih rokah umrlo 10 ameriških vojnih ujetnikov, ki so ali izgubili voljo za nadalnje prenašanje stisk ali pa zaradi bolezni in pomanjkanja hrane. LOS ANGELES, Kalif. — Pri včerajšnjih primarnih volitvah za mestnega župana, je dobil največ giasov Tnomas Bradley, črni član mestnega sveta, nato šele sedanji župan Sam Yorty. Ta dva se bosta ponovno merila 29. maja, slično kot pred 4 leti, ko je prav tako dobil Bradley pri primarnih volitvah največ glasov, nato pa bil pri glavnih poražen. WASHINGTON, D.C. — Tu ra- _____ čunajo, da bo prodaja mesa v j TORONTO, Oni. — Bojkot na-lem tednu za nekako 30-40% j kupov mesa se je začel širili pod povprečjem v zvezi s tudi v Kanadi, vendar doslej splošnim narodnim bojkotom. ni dosegel obsega tega v ZDA. je imel tudi pok. brata Fortu-nata Strancar j a. Dodatek— Naknadno nam je bilo sporočeno, da je z rojstvom dvojčk Mr. in Mrs. Dušan Žitnik zadnjič postala Mrs., Leopoldina Žitnik dvanajstič stara mati, Vincenc in Malka Povirk pa ueve-tintridesetič. Čestitamo! Mileti in mesto se sporazumela— Včeraj je bil dosežen sporazum med mestno upravo in N. Miletijem, lastnikom oascbai' kluba Indians, o rabi mestnega Stadiuma. Sporazum je veljaven za eno leto. Baseball sezona se začne v soboto. Bojkot učinkovit— Večina supermarketov na področju Clevelanda in okolice poroča o zmanjšanju prodaje meša ta teden. Charles W. Fazio, podpredsednik Fisher Foods Inc., je dejal, da je bila v njihovih 46 prodajalnah prodaja mesa v ponedeljek okoli 59G pod povprečjem, včeraj pa okoli 40%. Prodaja stejkov je padla celo za 80%! Bunkerja bo zamenja! v Saigonu G. Martin WASHINGTON, D.C. - Poslanik E. Bunker je prišel v Saigon 25. aprila 1S67 kot naslednik H. C. Lodge-ja. Tedaj je bil star 72 let. Po skoraj šestih letih in pri 78 letih starosti je s svojega položaja odstopil, prepričan, da je svojo nalogo izvršil, ko so ZDA umaknile svoje oborožene sile iz Južnega Vietnama in debile domov svoje vojne u-jetnike iz Severnega. Na njegovo mesto je bil ime-j nevan dosedanji poslanik v i Rimu Graham A. Martin, o ka-I terem trdijo, da je eden najod-i loanejših in sposobnejših diplo-i matov ZDA. IŠČEMO URADNIŠKO MOČ Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop slv.žhe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio 44103 431-0628 sifyf AmeriSm Doiiovsim/i ^ 'žiTi a a rrrčJi Ti i 6117 >St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing' Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.0G na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca £a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 3 No. 67 WedrApril~4,-1973 _ Nekaj misli o nasilju voščila zasebne tovarne nogavic. Zasebni kmetje, zasebna ’ okraja Hampshire v Angliji. Kot obrt — kaj bi to moglo škodovati! Na Poljskem je oboje kolonist je lastoval vse ozemlje, (in končno bi komunistični funkcionarji radi jedli po udob- kjer se raztezajo meje sedanje nih lokalih in njihove žene bi si rade dale sešiti obleko pri države New Hampshire v naši dobrem krojaču). Svoboda zbiranja — prav, le da ne morejo ljudje, ki se napak združujejo, v poklicu nič postati. Neodvisna sodišča — v božjem imenu, če “ljudstvo”, ki ga vodi politbiro, sodnike nastavlja in jih more odstavljati. In tako dalje. Tega narodi nočejo, a leninistične partije ne spustijo pridobljene oblasti nikdar več iz rok. Za to bodo potrebovale Sovjetsko zvezo, ki bo s svojo močjo ščitila partijska vodstva proti ljudstvu. In zato so hoteli biti zahodnoevropski komunisti s sovjetskimi zaradi Prage resno v sporu le eno poletje. N. L. § I BESEDA IZ NARODA i C H!cA 0 0 3 KEKDAJ': * ZIMA, KI IMA po koledarskih določilih pravico do bivanja med nami do dnevov in noči, ko sonce stopi v znamenje ovna in začne s svetlejšim obra-prvi videz zom gledati nas, ko se vozimo z Danes veliko govorimo in pišemo o nasilju. Pravimo, da živimo v dobi nasilja. Okrvavljena muenchenska olim-piada, letalske preusmeritve, ugrabitve in izsiljevanja, politični umori, študentovski nemiri in podobni dogodki, o katerih beremo vsak dan v časopisih, naj bi bili dokaz za to trditev. Vendar ni nasilje nič novega, saj spremlja človeštvo od Kajna dalje. Če se ozremo nazaj, na obe svetovni vojni na nacistična taborišča, na stalinistične čestitke, ne moremo trditi, da smo danes na slabšem kot nekoč. Spreminja se le oblika nasilja. Današnje nasilje je lahko na prvi videz nesmiselno (Manson in njegovi privrženci), slepo (zračni našo materjo Zemljo pod njim, gusar, ki ne jzbira svojih žrtev), preselilo se je v našo ne- ima po zakonih narave “svoje posredno bližino (v nekaterih velemestih so celi predeli, | pravice”. Ima pa pri tem rada kjer se nihče ne upa ponoči na cesto), ne pozna več nobe-i navado, da kadar tekom svojih ne meje (muenchenska olimpiada). Tednov in dni ni preostra, da ra- Pred temi novimi oblikami nasilja ni našla doslej druž- da koncem sušca in še tekom a-ba primerne obrambe. , Položaj se bo še poslabšal, ker se ljudje vedno bolj zapirajo v svoj mali svet. V strahu za lastno varnost ne reagirajo pred nasiljem in bi dali karkoli, da bi zavarovali svoje življenje. Nasilje se širi, ker se izplača. Svet je tako urejen, da s silo dosežeš več kot z drugimi sredstvi. To opažamo na ravni svetovne politike, a tudi v vsakdanjem življenju. Tu ne prihaja v poštev samo fizično nasilje, nasilje je lahko tudi psihološko. Z višanjem življenjskega standarda raste tudi nasilje, kot to opažamo v ZDA. Manjšina, ki je za kaj prikrajšana, hoče imeti vse, kar imajo drugi in to skuša doseči vedno pogosteje s silo. Mnogo je tudi primerov ljudi, ki nimajo volje, da bi si prislužili kruh, temveč hočejo doseči vse brez truda. Izberejo si najlažjo pot — nasilje. Vzrok nasilja pa je lahko tudi zdolgočasenost in prenasitost. Tako nastajajo mladeniške tolpe, ki si krajšajo čas z nasilnimi dejanji. VČERAJ Križišče Amerike Kje je rešitev? Zavedati se moramo, da smo za nasilje odgovorni vsi, tudi jaz in ti. Če hočemo, da se bo položaj izboljšal, je treba začeti pri sebi. Spremeniti moramo svoj odnos do nasilja. Delati moramo za to, da se uveljavi prepričanje, da se da priti do cilja tudi na miren način. V politiki bi morali biti zgled Gandhi in drugi glasniki nenasilja. Pri vsakem nasilju bi morali najprej poiskati njegove vzroke in odpraviti okoliščine, ki so ga povzročile. To zveni seveda zelo idealistično, a druga pot, preprečevanje nasilja z nasiljem, samo pospešuje proces, za katerega ni izhoda. !k. . K. G. prila pride parkrat pogledat v naše kraje nazaj k Velikim jezerom, če ni kaj pozabila, ko se je v dnevih okrog sv. Jožefa poslavljala od nas. In ob takih prilikah in slučajih rada še malo o-stro in kislo popiha, da nam pokaže, da ji ob zadnjem obisku še ni moči in sape zmanjkalo. Taka je ta stara teta, da ji je v teh o-zirih kar težko par najti. Upajmo pri vsem tem, da je tekom svojih let službovanja postala bolj čuječa in pozorna, da ni zdaj več tako pozabljiva, kakor je bila v svojih prejšnih časih in da j,e letos vse pospravila in goče najti lepih čistih nageljnov. * IN MED NAMI SLOVENCI? Vse se giblje naprej kakor najbolj mogoče v sedanjih okoliščinah in razmerah. Še vedno kake društvene in kulturne prireditve se prireja, kar ohranja med nami zanimanje za slovenstvo, kolikor se da. Kakor že večkrat omenjeno, naša župnija sv. Štefana bo imela letos vrsto raznih prireditev, s katerimi bomo po najboljših močeh proslavljali 75-letnieo obstanka naše fare. Priznanje zaslužijo vsi, ki se trudijo, da med našo mladino živi zanimanje za slovensko šolo. To zahteva dosti časa in truda' tistih, ki naše mlade poučujejo. Če kaj, zasluži to hvaležnost od nas vseh. > — Bolnikov je bilo tekom zadnjih par mesecev precej med nami. Nekateri so morali v bolnišnice na razne operacije in tako dalje. Mnogi se ,še zdravijo doma. Starejši mnogi pogrešajo I domačega zdravnika v bližini. Uniji. Po njem to ime. — Katera država v Uniji naših ZDA je sestavila, sprejela in uzakonila prvo državno ustavo. To je bila Connecticut, kjer so tedanji kolonisti uveljavili tako-imenovana ustavna določila “The Fundamental Orders of Connecticut” leta 1639. — Kje se nahajajo v naših ZDA naj višje nad morsko gladino vodopadi? — To je v severni Arizoni. Takozvani Mooney Falls, v pečinah Havasu, so višji kakor pa vodopadi v Niagara i Falls. — Katera država v naših ZDA je najdaljša in katera pa najšir-I ša? — Država Kalifornija je ' najdaljša; država Texas pa najbolj široka. — Odkod cilindri? — Vsaka stvar na svetu ima nekako svoj pojav in rojstvo. Prvi cilinder, kakor to omenjajo zgodovinarji, je začel nositi neki londonski meščan 15. januarja 1797. — Kje so se “hippiji” privadili hoditi po svetu brez pokrival? — Neka zgodba pripoveduje, da v koloradskih hribih.'Skupino “hippijev” je zajel vihar in vsem odpihal in odnesel kape in klobuke in prespati so morali gologlavi v zasneženih grmov-jih. Drugi dan so se izkopali iz grmovja in odšli po svetu brez pokrival, šli so naprej razogla-vi. Med tem so jim zrastli lasje in se za pokrivala niso menili več. Hodijo pa naprej po svetu kosmati, kuštrasti in takih je več in več. * Naj zadostuje za danes. Vsem čitateljem pa vse najboljše, zdravja in vsega! Za Cvetno nedeljo okusnih, sladkih, rdečih češenj, za Veliko noč dobrih pirhov, potic in dobrih krač, za Veliki ponedeljek pa spretnega muzikanta in polne bokale dobrega cvička! R. popcjkala in vzela s seboj ob zadnjem^ določenem času njene- j dr. "G‘rma7ki ima zdaj urad v bližnjem Ciceru. Za starejše je sitno vozariti se okrog, ga odhoda. Upajmo! * IN KAKŠNE so druge zadeve pri nas in okrog nas? Kako poteka vse po dolinah in hribih političnega življenja? Se kaj! razčiščuje podnebje nad tem? Vprašaš, če se kaj razčiščuje? Do zdaj še nič ne kaže. Temni, čudni oblaki nad tem kar nočejo nikamor. Nobena sapa, noben veter nima vpliva, da bi temne oblake razpihal in kam odpihal od nas. Obtožb proti bivšim predstavnikom kar noče zmanjkati. Novim pa razni komentatorji in poročevalci obujajo razne spomine in" če so pozabili “dobra dela” tistih, ki jih nastavljajo zdaj za načelnike raznih upravnih oddelkov itd. Tako vozimo naprej in iz teh dolin kar ne znamo najti pravih potov, kakor vse to kaže. Gre nekako tako, kakor mi je pred ka- greb se je vršil v Toledu, kjer kimi 45 leti tožil hrvatski rojak je tudi pokopana. Naj počiva v dr. Kolombatovič, ki je v tistih miru božjem! časih konzularil v Aleksandro-i _ iz starega kraja je tekom vem imenu tu med nami. Orne-1 zadnjih tednov prišlo tudi več njal je: “Ko povprašujem tega ! sorodnikov na obiske k svojim, ali enega, ki pride v kakih zade-1 Iz Ljubljane je prišla koncem Ivah k meni, kaki so kaj naši februarja na obisk k družini g. vsak ima rad zdravnika blizu, na katerega navajen in mu zaupa. A kaj hočemo, okoliščine so take, pa če to ugaja ali ne. Čas res vse spreminja. Tudi več starejših tu in drugod, kjer so zadnja leta bivali, je umrlo. Med temi je v začetku marca umrla tudi znana dolgoletna faranka naše fare Mrs. Jo-sephina Turšič, rojena Zakrajšek, sestra bivšega župnika rev. Kazimirja Zakrajška. Umrla je v Toledu, Ohio, kjer je bivala blizu njenega sina Jožefa Turšiča, v starosti 83 let. Zapušča žalujočega moža Jakoba Turšiča, dva sina in več vnukov in vnukinj ter dve sestri, Uršulo Zakrajšek v Lemontu in Anno Jerich v bližnjem Berwynu. Po- Od upora ni nič ostalo Spomnimo se na viharno poletje 1968. Takrat je mno-gojcomunističnih partij na Zahodu obsodilo, sovjetski vdor v Češkoslovaško. Tako hud je bil spor, da so celo ljudje, ki komunizem poznajo, menili, da je prišel konec “svetovnega gibanja”, vodenega iz Moskve. Pet le zatem ni od upora nič ostalo. Ta molk bi imel neki smisel, ko bi ostal sovjetski vpad brez posledic in ko bi bilo dano poroštvo, da se ne bo ponovil. A ne prvi ne drugi pogoj ni dan. Stojimo kakor pred uganko: zakaj niso kljub skušnjam z Moskvo iz .leta 1968 in kasneje — pohod na Prago, pritisk na Romunijo in Jugoslavijo, prepoved notranjih reform na Poljskem in Madžarskem, grožnje Kitajski — zahodne partije svojega razmerja do sovjetske partije v temelju spremenile? Resnični razlog je v tem: komunistične partije na Zahodu se vidijo povezane z Moskvo kakor po popkovnici.,, Ne toliko za današnji dan — sedaj bi mogle za silo tudi sa- jljua')e’ kako ta ali om’ Pa mi mostojno živeti. Na Moskvo se vidijo veliko bolj navezane I oc^.ovor^c: 30 ^akP za čas, ko bi bile na vladi. Kajti te partije hočejo, če pri- takl ‘ ‘ eni veTi’ drugi mailjši> teršič, ga. Ivica Kramer, rojena! dalj časa sladkorno bolezen, dejo na oblast, voditi oolitiko, ki bi prezirala Želje prebi- !vsak neka^o več ali manj po lo- Kocjan. Obiska so bili vsi vese- Lansko leto v poletnem času je valstva po Svobodi in demokraciji. jpovsko usmerjen, kakor “kar- li. j bil v bolnici operiran in so mu Gotovo, večina zahodnih partij se je v besedah zave-^0VŠkl fi'škali”' i Ga. Šušteršič je morala po pri tej operaciji odrezali nogo. zala k nekaterim načelom demokracije in svobode. A to so1 In kako vam to ugaja in slu- prvi operaciji za nekaj dni po- Sc že dalj časa nahaja kot bol-le parole za prehodni čas ljudske fronte, brez katere, kotiši?” sem ga vpra^al. novno v bolnico. Zdaj je doma nik v težkem stanju in ga kot vidijo, ne morejo priti nikjer na oblast. ’ ' “Kako? Kadar potrebujem za in stanje se ji je izboljšalo. Že-.takega lahko vsak čas za vedno Tudi v naslednjem razdobju, V ljudsko-demokratskem. ,ialie akcije sodelovanja, nimam limo ji čimprejšnjega popolnega izgubimo, bi od demokracije in svoboščin še nekaj ostalo — namreč , izbire. Zbrati in imenovati ni- okrevanja. _ | Ko sem podpisani za vse to pročelje. >i bi bila veliko lepše pobarvana kot vzhodno-'mam drugega kakor kar je o-evropska na koncu štirideset let. Večstrankarski sistem —,krcg mene — brate moj!” seveda, prosim, z naivnimi in obenem po kančku oblasti | Ka to njegovo pojasnilo se brepencčimL prelati, častihlepnimi socialisti in meščani.' večkrat spomnim in si mislim: Zakaj podjetja — zakaj pa ne v maloštevilnih važnih vejah Kjer ni lepih cvetočih nageljnov proizvodnje? Saj si je celo Vzhodna Nemčija do lani pri- in esat vse prerašča, res ni mo- Im&M lisjil! laliope fitido bolan CLEVELAND, O. — Ker sem izšel iz fare št. Jurij pod Kumom, si štejem v dolžnost, da nekoliko napišem o navedenem bolniku. Alojzij Kaliope se je rodil, kjer sedaj živi. Njemu v življenju ni bilo nikoli z rožicami postlano. V prvi svetovni vojni je bil takoj poklican k vojakom. Bil je v prvih‘borbah ranjen in nato ujet od Rusov. Kmalu po končani prvi svetovni vojni se mu je posrečilo vrniti se iz Rusije na svoj dom v Slovenijo. Nato je prevzel skromno posestvo od svojega očeta Jurija, se poročil in sta imela z ženo Angelo edino hčerko Angelco. Za časa druge svetovne vojne tudi njegovi družini niso hitler-janci prizanesli in so jih izselili v Nemčijo, kot so to storili z vsemi ostalimi tamkajšnjimi farani. Po končani drugi svetovni vojni se je Alojzija Kaliopeja družina vrnila iz Nemčije v Slovenijo na svoje skromno in popolnoma zapuščeno poses tvo. Njihova zemlja in prazna poslopja so jih še čakala. Bili so popolnoma osamljeni in zapuščeni. Le njih velika pridnost in iznajdljivost sta jim obratno. S Kaliopejem sva si nedavno začela dopisovati in tako sva si postala še bolj popolna prijatelja. Alojzij Kaliope bo v tem letu dopolnil 81 let. O njem sem že marsikomu pripovedoval in tu nisem naletel na gluha u-šesa. Za njega so že darovali: Martinčič Fred $10, ki je nedavno umrl, dva neimenovana po $5, Mrs. Pepca Pelicic $5, Mrs. Majer Helena $3, France Lovko $3. Za vse navedene se v pismu po dpisanemu A. Kaliope naj lepše zahvaljuje in se vseh na naj-lepši način v molitvi spominja. Če bi bil še kdo pripravljen Alojziju Kaliopu ponovno kaj dati, lahko to pošlje na naslov: Mr. Alojzij Kaliope, Rodež 11. p. 61415 Podkum — Slovenija — Jugoslavija. Jože Vrtačnik 13235 Puritas Ave. Cleveland, Ohio 44135 tel. CL 1-2117 Issijosiar Andrej Tumpej umrl CLEVELAND, O. - Dne 5. marca tl. je umrl na Čukarici, v enem izmed belgrajskih predmestij, lazarist Andrej Tumpej, ki je dočakal izredno lepo starost 87 let. Doma je bil v župniji Sv. Lovrencd na Dravskem polju. Tu se je rodil 29. novembra 1886 v družini, v kateri je bilo nekaj njegovih sester usmiljenk. Rad je pripovedoval, da so mu te sprosile duhovniški poklic. Rajnki je stopil k lazaristom v Gradcu, ker slovenski lazaristi takrat še niso imeli svoje domače osrednje hiše. V mašnika je bil posvečen 1. 1911. Večino svojega dušnopastirskega udejstvovanja je opravil na jugu Jugoslavije, zato se je rad imenoval “stari Balkanec”. Pred prvo svetovno vojno je bil dve leti profesor na srednji šoli v Carigradu, po njej pa se je za kratek čas vrnil v Ljubljano. V svojem ljubljanskem obdobju je med drugim ustanovil (1923) list “Katoliški misijoni” in bij nekaj let njegov urednik. Ko pa je bil 1. 1924 imenovan dr. Janez Gnidovec za škofa v Skoplju, si je med prvimi slovenskimi duhovniki pridobil Andreja Tumpej a, da mu je prišel pomagat pri njegovem težkem NASA v letu 1973 Troje posadit v “Skylabu”, sonde proti trem planetonb vremenoslovni satelit in naprave za geološke podat-ke. CAPE KENNEDY, Ela. — NASA bo letos poslala na tir o-koli zemlje tri tričlanske posadke, ki bodo tam delale skupno 20 tednov. Nekaj avtomatičnih sond namerava izstreliti proti Jupitru, Veneri, Merkurju in okoli Lune. V načrtu je skupno 15 izstrelitev. Maja bo dan po izstrelitvi “Skylaba” vzletela prva izmed treh tričlanskih posadk, in sicer za štiri tedne, nadaljni dve Pa bosta delali po 56 dni v laboratoriju, ki bo povprečno 250 milj nad Zemljo. Sredi aprila bo NASA izstrelila kanadski, poleti pa britanski vojaški relejni satelit. “Pionir 11” bo 5. aprila odletel na dveletno potovanje proti Jupitru, Prav takšna sonda, izstreljena konec marca 1972, je zda] na poti. Junija bodo izstrelili na tir °' koli Lune radioastronomski satelit z 250 jardov dolgimi antenami, ki naj bi prestrezale naravne radijske signale z drugi*1 zvezd. “Mariner 10”, ki bo na vrsti 10. oktobra, naj bi februarja 1974 letel mimo Venere v oddaljenosti 3,000 mlij, potem Pa naj bi se kot prvi zemeljski iz' strelek približal Merkurju. V načrtu so tudi izboljšan meteorološki satelit “Tiros”, pos6" ben satelit za proučevanje ozračja in “Erts” za geološke raziskave. V Nemčiji zaslužijo , ženske manj kot moški V ZR Nemčiji zaposlene žeU' ske še zmeraj zaslužijo škof3* dvakrat manj kot moški, čepraV opravljajo enako ali podob110 delo. Povprečni bruto tedenski za' služek zaposlenega delavca se je od lanskega aprila do letos P°' večal za 9 odstotkov in znaša se daj okrog 339 mark, v istem su pa se je bruto dohodek zap0g slene ženske povečal samo za odstotkov, in znaša približno 2° mark. Delavec povprečno zasluži. ^ uro 7.6 marke, delavka pa 6s" dušnopastirskem delu. Na jugu! u ^ ! II13.TKP je poslej Tumpej ostal vse do S " svoje smrti. — V tem času je! 1. 1929 med drugim ustanovil tudi slovensko župnijo sv. Ciri-| CHICAGO, 111. ________ Tri četUk la in Metoda na Čukarici in o-j ne ameriških gospodinjstev 11113 stal njen župnik vse do 1. 1948, električne sušilce kruha (t°ask ic- Sami stroji ko je prevzel župnijo Smederevo. — Ko pa je bil pred nekaj leti po hudem potresu strašno o-pustošeno Skoplje, ga najdemo spet tam, kjer je skoro vse do svojega 80. leta vsako nedeljo o-pravljal tri sv. maše. — Ko pa je zadnja leta onemogel, se je vrnil na Čukarico, kjer je sedaj prišla | nih pripomočkov, da se ponj smrt. Na zadnjo Pepelnico j morala dekleta v gospodinj ers), 90% jih uporablja elekt11 ne likalnike, 80% elektU011 pralnike. Seveda skoraj ni spodinjstva brez hladilnika 1 plinskega ali električnega šted1 nika. Poleg tega uporabljajo tol^ raznih manjših strojev in s^r^0 50 V ič' Tomaža in ge- Marije Šušteršič j pomagali, da so lahko ponovno v Berwyn, sestra ge. Marie Suš-j oživeli. Alojzij Kaliope ima že vse ■■ ZNA VAS ZANIMATI TO- zvedel, me je to v duši zabolelo. LE: i Sam sem bil večkrat bolan in Po kem je dobila država' nesrečen v življenju. Pri vsem ga je pokopal na čukariškem po-; šolah učiti strojne mehanike kopališču ljubljanski škof dr.: popravljanja strojev in strel , Stanislav Lenič, ki se je med kov, če naj se znajdejo v mode]' mašo tudi v lepem govoru pošlo- ni ameriški hiši, posebno še v vil od svojega rajnkega sobrata. Ob grobu pa je msgr. Lojze Turk, urednik belgrajskega verskega mesečnika “Blagovest”, številni množici pogrebcev, med katerimi je bilo zlasti veliko slovenskih sester usmiljenk, ki službujejo po belgrajskih bolnišnicah, orisal veliko delo neutrudljivega pokojnika. Med pogrebci je bilo tudi nekaj pravoslavnih duhovnikov, s katerimi je bil rajnki vse svoje življenje v dobrih prijateljskih stikih. J. S. kuhinji! Lepilo za rane Rane, ki nastajajo bodisi P poškodbah ali pri operacij1' . treba zašiti, da se pretrgano * ^ vo ponovno Ijajo kirugi. Kljub temu da je v rabi n> To op1* šivanje ran že mnogo desetleH menijo kirurgi, da ta način le najidealnejši. Zato si priza r vajo, da bi našli kak drug ^ čin, ki bi bil bolj primer611 bolj zanesljiv. o£j. Kaže, da so sedaj vendarl0 krili zažplpnn cT-prlcI-un K1 zaželeno sredstvo. —■ gom z univerze v Columbus11^., New Hampshire svoje ime? — . tem sem prišel do pravega spo-| k posebnemu izpitu, na katerem1 ki se na zraku naglo strdi in P tudi močnejše nateg0 To ime je prišlo po Angležu znanja, kateri so zares moji pra-Johnu Mason, ki je bil rodom iz vi in iskreni prijatelji ali Gospodinje z diplomo Švicarke, ki samostojno vodijo gospodinjstvo, se lahko pri j je posrečilo pripraviti neko ier kantonskih komisijah prijavijo! lo za rane in sicer iz polžje s i i ... - It. - i • Z -tn V3" dobijo naziv temu zvezno diplomo” ‘gospodinje z nese nje. NEHVALEZfN SIN POVEST SPISAL MALOGRAJSKI Tako je govoril gospod kaplan, in Kovačku so se zdele njegove besede jako pametne, ali dasi je v srcu sklenil, ravnati se po njih, vendar ni naravnost pritrdil, ampak je rekel: “Bom videl, kako bo. Taka stvar se mora preudariti na vse strani; sicer pa lepa hvala za dober svet!” Ko je bil gospod kaplan pri Kovačku, gospodinje ni bilo do-naa. Bila je šla na vodo nekaj Perila izpirat. Ko se je vrnila, vstopil se je njen mož pred njo, in sicer nekoliko bolj pokončno, nego je bila to njegova navada, Ji zrl nekoliko časa molče v °braz, tako da ga je že hotela vprašati, kaj to pomeni, potem Pa ji je začel praviti, kakega gosta so imeli, in kaj ga je privedlo k njim. Zamolčal ji ni nobene besede o vsem pogovoru, nazadnje je pa še pristavil: “No, stara, kaj praviš ti k te-nau? Ali bi ne bilo lepo, ako bi imeli kdaj gospoda pri hiši?” Ona pa si pokrije s predpasnikom 'obraz, si obriše solze, ki So ji od veselja silile v oči, ter Vzdihne: “To bi bilo preveč sreče za našo hišo. Vendar, če je božja v°lja tako, pa poskusimo!” S tem je bila stvar odločena. Brecej drugi dan po tistem se je Podal Kovaček h, gospodu kaplanu ter povedal, kaj sta sklenila z ženo. Gospod kaplan je pohvalil Kovačka, da je sprejel njegov svet. Obljubil mu je, da mu pojde kolikor mogoče na roko, tor mu velel naposled, da naj Pošilja odslej dečka vsak dan k njemu, da ga bo nekoliko prijavljal za mestne šole. In tako je zahajal Kovačkov Janezek poslej dan na dan s knjigami v roki v župnišče, in kdor ga je videi, vsakdo je rekel; ' Iz tega pa bo nekaj!” Staričem pa je po tihem utripalo srce veselja. To veselje se le Kovačku sicer nekoliko izhla-dil°, ko je vprašal nekoč gospo-a kaplana, kako se Janezek uči, Pa je dobil v odgovor: Glavico ima dobro, to se ne a tajiti. Toda pridnost ni zme-jj jednaka. Enkrat se nauči Vse do pičice natanko, drugič pa Se mi zdi nekako površen. No, Pa je treba pomisliti, da je še 0trok; in da postane z leti res-jjši. Bolj neljubo pa me je za-e ° to, da si je hotel pomagati Parkrat, ko se ni bil naučil vse-§a; z lažjo in me je izkušal pre-PGčati, da sem mu bil odmeril m^jš° nalogo, nego je bilo res!” e besede so Kovačka doka] toda gospod kaplan, to jndeč, ga je zopet potolažil, re- . No, zaradi tega pa ne smete obupavati. Jaz vsaj mislim, a se kaj takega ne prigodi več, aNi posvaril sem ga, in zdelo " rrb je, da ga je bilo.sram, in se je kesal. Vsekako vas to sme ostrašiti. Ko pride fant pravega izpoznanja, se že iz-I teh napak, in ker ima, ka-°r Sem rekel, zares dobro gla-■ °’ ne dvomim, da vam bo de-ial veselje.” Tako do tepu. ]e ostalo pri prvotnem II. Kovačkov Janezek se je od lstihdob, ko je bil začel zaha-v 1 h kospodu kaplanu, jako m Racj se je pobahal pred vrstniki, da pojde v me-k.° v š°lo, in pristavil je pri ta-priliki vselej: “Žgancev mi maO’116 k° ^'oba jesti, kakor do-, • ^'0 je vzbujalo zavist pri ogih dečkih; posebno nepri-^ n° pa je zadela ta hvala vsa-, rat njegovega starejšega rata, kadar ga je slišal se tako Ponašati. Sploh je postajal Janezek ob-lastnejši od dne do dne, tako da sta ga morala oče in mati, ako-ravno sta mu tako rada prizanašala, vendar le večkrat posvariti. Toda taka svaritev pri njem nikdar ni dosti izdala. Saj je opazil, s kakim veseljem je počivalo tudi tistikrat očetovo oko na njem, ko ga je ošteval; materi pa se je itak zibal vedno zadovoljen smehljaj okoli usten, naj je uprla kadarkoli vanj svoj pogled. Tisti dan, ko je bilo treba odriniti v mesto, pri Kovačku ni bilo malo beganja in letanja. Mati bi bila dala svojemu Janezku najrajši celo kaščo s seboj. Vedno zopet se je spomnila na kaj, kar mu je hotela položiti še v skrinjo, tako da se je odhod bolj in bolj zavlačeval. Pri tem pa si je neprenehoma brisala solze in včasih se je prav v resnici razjokala. Ko jo je mož tolažil, mu je odgovorila: “Oh, pusti me! Ti ne veš, kako težko mi je pri srcu!” Ali jo je težila le ločitev od ljubljenega otroka tako, ali pa ji je dopovedovalo srce, da tb ne bode na srečo hiši, sama ni znala. Pa tudi Kovačku samemu je bilo nekako tesno pri srcu. Toda moški Se laže zataji, nego ženska, in prikrival je skrbno,, kar se je vršilo v njegovem srcu. Ko je bilo naposled vse opravljeno in je bil fant že na vozu, stori z bičem še križ pred konjem, potem pa sede poleg fanta in požene. Pri sosednjih hišah so povsod stali ljudje in gledali za vozom. Kovaček je imel svoj pogled uprt na konja in se je delal, kakor bi nikogar ne opazil. Janezek pa se je samozavestno oziral okoli ter se nasmehaval. Prva leta, ko je imel Kovaček svojega sina v mestu, ni imel ravno vzroka, pritoževati se na njega. Učil se je dobro, in med počitnicami se je lahko\ izhajalo z njim. One slabe lastnosti, ki so bile izkalile v njem, še niso bile dozorele popolnoma. Mogoče, da bi se bilo obrnilo še vse na bolje, ko bi bila oče in mati vsaj zdaj postopala bolj strogo proti njemu. Pa kako bi ga bila mogla strahovati, ko se je tako pridno učil! V prvi, drugi, tretji latinski šoli je bil vedno med prvimi. Takemu otroku se že sme odpustiti kak prestopek, tako vsaj sta mislila Kovaček in njegova žena. Fant pa je napredoval ne samo v starosti, temveč tudi v samoglavnosti, ošabnosti in odurnosti. Oče in mati sta se še le izpa-metovala, ko je začel nazadovati tudi v šoli. V četrti šoli je bil padel hkrati za mnogo nazaj. Kovaček ni štedil ne truda, ne denarja in peljal se je vsakega pol leta enkrat do njega. Pri tisti priliki je stopil vselej tudi do profesorjev, da je vprašal, kako je z njegovim fantom, akoravno se mu je zdela taka pot jako sitna. Prejšnja leta se je vračal vselej zadovoljen od njih, zdaj pa je ta in oni zmajal z glavo ter rekel: “Fant je nadarjen, samo lahkomiseln je. Tudi grde razvade ima. Poglejte, morda pa v njegovem stanovanju ni vse v redu.” (Dalje prihodnjič) ------o------ Lepi, stari časi Preprost bavarski trgovec s sadnim drevjem je spoznal, da so ljudje siti pretiranih spolnih filmov. Nakupil je stare, že napol pozabljene filme in jih pred-vaj a z ogromnim uspehom. Ljudje so veseli, da se smejo spet enkrat v kinu prosto razjokati. ,,,, -T5 Po kmetijah le stari Občina Cerknica spada med tista območja v Sloveniji, kjer je bilo razslojevanje prebivalstva naj hitrejše. Hiter odliv k m e č k ega prebivalstva, predvsem mladih ljudi, v gospodarstvo in predvsem v tujino, je zapustil posledice. Na vaseh je kmečki razvoj še posebno zaostal. Po kmetijah so večinoma ostareli ljudje, gospodarska poslopja so dotrajana, slabo opremljena, dohodki nizki. V bodoče naj bi pomagali vsem, ki se bodo ukvarjali s kmetijskim pridelovanjem. Manj nesreč na cestah Medtem ko je statistika za Gorenjsko iz leta v leto beležila vedno večji krvni davek motorizacije, so sedaj, podobno kot za vso Slovenijo, ugotovili prav presenetljivo nasprotje. Lani je bila smrt na cestah precej bolj prizanesljiva, pa tudi prometnih nesreč je bilo manj. Menijo, da je to posledica gostega prometa na cestah, ki voznike prisili, da vozijo počasneje in previdneje. “Lira” v Kamniku V vrsti naših amaterskih zborov zavzema kamniška ’“Lira” u-gledno mesto glede na tradicijo in na kvaliteto svojih nastopov. Ustanovljena je bila že 1. 1882. V obdobju med vojnama je prirejala redne celovečerne koncerte. Po vojni so sledila razna mednarodna gostovanja in tekmovanja. Povsod je dobivala laskave ocene in nagrade. Z letošnjim jubilejnim programom ob 90-letnici ustanovitve je nastopila tudi v Ljubljani. Potujoča knjižnica v Kopra Koprska študijska knjižnica je ob sodelovanju Ljudske knjižnice kupila avtobus, ki so ga po posebnem naročilu preuredili v potujočo knjižnico. V preurejenem avtobusu je prostora za 1500 knjig.. Potujoča knjižnica bo obiskala 90 vasi in zaselkov na območju treh obalnih občin, kjer bo brezplačno posojala knjige vaščanom. Sadovnjak in park Ali naj bo ob osnovni šoli v Lendavi park ali sadovnjak? Odločili so se za sadovnjak in so le del zemljišča pustili za park. Posadili so 1300 drevesc za šolske namene. Izbor sadnih sort je zelo pester. Gojijo jablane, hruške, breskve, marelice in slive. Sadovnjak obdelujejo predvsem šolarji- “Moda 1973” v Ljubljani Od 13. do 21. januarja je bilo Gospodarsko razstavišče središče pozornosti jugoslovanske tekstilne in usnjarske industrije. Letošnjega sejma “Moda 73” se je udeležilo kar 184 modnih raz-stavlj alcev. S svojimi razstavišči so prekrili vseh 11,0.00 kvadratnih metrov predvidenega prostora. Letošnji sejem je bil izrazito poslovnega pomena. Sklenjeno je bilo precej trgovskih pogodb. “Kmečka ohcet” v Ljubljani Na letošnji ljubljanski kmečki ohceti, ki je največja jugoslo- jOTTON ISAM EHCRGV-COMJERVERf! ENERGY SOURCE FOR GROWING COMES DIRECTLY^ from the sun ... X. ILK GKEMiGALS AND FUELS Iggr USED IN COTTON PRODUCT iON H^REQUIREONLY '/s as much V-4 fX ENERGY AS FIBERS PRODUCED ' :BY MAN FROM PETROCHEMICAL RAW MATERIALS. vanska turistična prireditev, bo’ stopilo,v zakonski jarem 16 parov. Ohcetovanje zo 26. maja in bo že deveto zapored. Poročili se bodo: slovenski par kot gosti- telj, nato slede pari iz Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije, Bosne, Avstralije, Češkoslovaške, Avstrije, Nizozemske, Italije, Japonske, Madžarske, Rusije, Švice, Amerike in iz Zapadne Nemčije. Lanski čisti izkupiček kmečke ohceti je bil 650,000 din, celotni promet po ocenjujejo na okroglih 8 milijonov. Plečnikova nagrada V Ljubljani bodo v bodoče podeljevali vsako leto “Plečnikovo | nagrado” najboljšemu arhitektu leta. Prvo “Plečnikovo nagrado” je prejel arhitekt Anton Bitenc za prenovo Blejskega otoka. Novo športno in zabavno središče V Mariboru nameravajo zgraditi športno dvorano. Po načrtih naj bi bila dvorana športno in zabavno središče. Razdeljena naj bi bila v dvorano z ledeno ploskvijo in tribunami za 3200 gledalcev in v dvorano za male športe z 2200 sedeži. V vmesnem traktu bi bili u-pravni, novinarski, inštalacijski, zdravniški in drugi prostori. Tudi za šeststezno kegljišče, bife, kuhinjo, garderobo in druge prostore niso pozabili. Mariboru je takšna dvorana nujno potrebna. Vprašanje je le, kako bo pritekal denar za gradnjo. Asfaltirana cesta na Bloke Asfaltirana cesta se bo od Cerknice oziroma Bloške police končno razpotegnila tudi do Bloške planote, kasneje pa še naprej do Sodražice. Bloško planoto bo odprla svetu in prispevala enega izmed pogojev za naselitev industrije, za posodobljenje kmetijstva, pa tudi za razmah Turizma. Devet otrok v družini Nevsakdanji dogodek .za družbo, v kateri je premalo rojstev. V novomeški porodnišnici so sredi januarja kar trikrat zapisali v knjige, da se je rodil deveti otrok. To pomeni — tri matere so imele skupno 27 otrok! Komputsr vodi stavni stroj V Zapadnem Berlimu so postavili stavni stroj, ki je najhitrejši na svetu. Stal je 1.25 mi-' lij ona dolarjev. Besedilo napi-j sejo na papir z navadnim pisalnim strojem, komputer pa to “prebere” in prenese na magnetski trak. Tudi ves nadaljni postopek (stavljenje in lomljenje stavkov, vlivanje črk itd.) izvrši komputer avtomatično s pomočjo fotografije in drugih tehnik. \ Na ta način se dajo tiskati knjige, časopisi in druge tiskovine. Stroj opravlja vse delo tako naglo, da mu 300 tipkaric ne more sproti dobavljati besedila. j Obtoženi tihotapljenja orožja v Severno Irsko DUBLIN, Ir. — Preteklo sredo je irska vojna mornarica zajela tovorno ladjo Claudia, ko je skušala izkrcati v Irski 5 ton o-rožja, ki naj bi po sedanjih preiskavah prišlo iz Libije. Od šest prijetih vodnikov republikanske armade — IRA, ki so prišli orožje prevzet, so tri obdržali v zaporu, tri pa so izpustili pod jam-ščino, ko so bili obtoženi tihotapljenja orožja. Irska je odločena vložiti oster protest pri libijski vladi, če bo mogla dognati in dokazati, da je orožje res prišlo od tam. Med lem so se protestantovski skrajneži v Severni Irski povezali v novo Vanguard Unionistično Progresivno stranko, v o-kviru katere hočejo nadaljevati boj proti novi ustavni ureditvi Severne Irske, ki ga je objavil London in ki daje katoličanom njihov delež pri vodstvu dežele. ------o------ Ženski glagol Pisatelj in književni kritik Al-bertazzi je bil član izpitne komisije na tehničnem inštitutu v Bologni. Nekega študenta je vprašal, koliko vrst glagolov pozna. “Dve vrsti! moške in ženske,” je brez pomisleka odgovoril študent. “Zares? Tega pa nisem vedel!” se je zarežal pisatelj in pripomnil: “Če mi poveste primer za ženski glagol, ste izpit napravili!” Tedaj šine študentu v glavo odrešilna misel: “Roditi.” Albertazzi je držal besedo. -------------o------ Angleži se uče tuje jezike Angleži, ki jim dosedaj nobeden ni mogel očitati, da so rav-dušeni za tuje jezike, so se naenkrat spreobrnili. K temu jih je pripravil pristop k Evropski gospodarski skupnosti, kjer angleščina gotovo ne bo edini občevalni jezik. Za jezikovne tečaje se je letos vpisalo 30% več ljudi kot navadno. Velika podjetja so organizirala lastne jezikovne tečaje za svoje uslužbence, vestni uradniki pa porabljajo opoldanske odmore za učenje tujih jezikov. Najbolj se zanimajo za francoščino, na drugem mestu je nemščina. Help Wanted Female General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) Male Help Wanted Natakar Natakar dobi delo v slovenski gostilni, poln ali delni čas; tudi penzionirja se vzame. V Euclidu 531-9782 ((x) CESTARICE POSEBNE VRSTE — Radio postaja v Brisbanu v Avstraliji je najela tale dekleta, da si na motociklih ogledujejo položaj na cestah in o najdenem poročajo postaji. Zamisel je v javnosti naletela na topel sprejem in dekleta seveda tudi. Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (76) Help Wanted Male MACHINIST Experienced. Must do own setup. — Call 531-6757. (70) Help wanted male CARETAKER For Beach Club Park, take care of grounds. Retired man okay. Call 486-5533 -(70) MALI OGLAS! Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje oddajo v senklerski slovenski okolici paru ali posamezniku. Na novo dekorirano. Kličite po 5. popoldne 731-9431. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI 8-Year Old Ranch - Mentor 2j4 car attached garage. Nice area. Asking 26,900. Will consider $25,500. Needs no work. Cali 486-5684. (x) Off E. 200 St. Beautiful 3-bedroom, alum, sided Colonial, full basement, dining room, 2-car garage, large fenced yard, in the 20’s. Lloyd Rd. Euclid Brick Colonial, 3 bedrooms, full basement, beautiful condition. Must see. Euclid — Beverly Hills Executive brick ranch, 3 bedrooms, family room with wood-burning fireplace, full basement, double attached garage, large lot, in the 50’s. Variety of new homes in Euclid. Call to see. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (x) Hiša naprodaj Zidana enodružinska hiša, garaža za 2 voza, blizu E. 185 St. Prodaja lastnik. Kličite od 3. do 7 pop. tel. 486-6540. __________________________ (69) Mentor Ranch Young and sprawling. 2i/o att. gar. Nice paved street and drive. Asking 26,500. Low offers respectfully refused. Will take 25,500. Home needs no repairs. Call 486-5684. Stanovanje se odda Štiri lepe sobe zgoraj, svoj furnez, blizu sv. Vida. Kličite 881-9947. (67) Naprodaj E. 185 St. okolica, Colonial z tremi spalnicami, 20x22 garaža. Moderna kuhinja in kopalnica. V spodnjih dvajsetih. Se lahko vidi v soboto ali nedeljo na 19511 Kildeer Ave. (70) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša na E. 68 St. Bakrene cevi, plinski fur-nezi, 3 garaže. Kličite 431-7931 — (70) W O W ! A 3 bedroom, 8 yr. old ranch in Mentor, Mint cond. 25,500 firm! 2(4 att. gar. Yes it will be sold for this price.—486-5684 Stanovanje išče Išče se 2 ali 3-sobno opremljeno stanovanje, zgoraj, na St. Clair Ave., ali pri sv. Vidu za starejšo, mirno upokojenko. Prosi se pismene ponudbe. Kličite 431-0628 in dajte svoj naslov. -(67) V najem Oddamo 5-sobno stanovanje, v dobrem stanju, za takojšno vselitev. Kličite 431-6865. (69) Naprodaj Dvodružinska hiša za Hunt-mere Ave., in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626. (73) Posestvo naprodaj 12 stanovanj, v St. Clairski naselbini. Dober dohodek. Kličite 431-0628 in pustite svoj naslov. -(71) V najem Oddamo 5 neopremljenih sob, zgoraj. Kličite 361-6225. -(68) Hiša naprodaj Naprodaj je dvodružinska hiša na Carl Ave. Kličite 391-3285 -(69) V najem Oddamo 5 sob spodaj, z 1. o-trokom, nobene živali. V Col-linwoodu. Kličite 681-6668. -(71) (71) .X 30 g°vorile n3'ene ustnice: IVAN PREGELJ: OTROCI SONCA POVEST “Kakšna starost?” je vprašala o razmerah v trgu. Čutila je ži-Slavica neprisiljeno iz svoje! veno njegov nosljajoči glas: otroške nevednosti in pogledala prezirljivo pravdniku v obraz, ki ji je skušal nato vljudno in znanstveno pojasniti, kaj je mislil in rekel. Dekle se je še navidezno kujalo: “Ta postava ni zame. Stim-mt’s, Herr Onkel?” “Stimmt auffallend,” (ali ni tako, gospod stric? Čudovito se ujema!) podvori gospod Feliče. “Bog se usmili,” je zaklicala tedaj Jamčevka, “tu sedite, pa nimam toliko v glavi, da bi kaj ponudila. Malo kave bom skuhala. Ali pa hočete morda sadja, češpelj—” “Prav nič, mati,” se dvigne Helena, “zdaj bomo morali iti. Le poglejte, kje je že naša Meta.” “Saj se še ne mudi. Ljubi Bog! Takoj bo kava. Potrpite!” “No, in zvečer posedim urico v družbi pri Zofiji, pa rečemo dve ali tri in se malo nasmejemo. Ozko ozračje sicer, verujte, gospodična, zelo ozko za človeka, ki je vajen velikega mesta. Pa kaj hočemo.” Nato je navedel iz nekakšne opere: “Je nun! Man tragt’s, was man nicht andern kann.” (Seveda, človek prenaša, česar ne more spremeniti.) Heleni so živo stopile v spomin | vse čenče, ki jih je kdaj slišala od notarke; šiloma je odpirala oči, da ne bi videla ob sebi brb-Ijavke, da je ne bi slišala. Ura je bila enajsto, Helena se je mučila, dokler se ni popolnoma predramila. Začela je moliti, da bi ubila nemirnost svojih misli, svojih razburjenih France, zakaj je tako? Ali sem jaz kriva ali si ti? Jaz nisem! Saj vidiš, da trpim, da se trudim in da bi umrla od žalosti za teboj. France, zakaj je tako? Kako dolgo bo tako? Ali bo vedno? France, saj. bi rada verjela vate, rada vzrastla iz žalosti in sence. K tebi! Pa ne morem, ne morem.” In zopet je mislila: “Tako umiram v svoji bridko- sti in koprnim. On pa ne misli nič. Niti ve ne, kako mi je. Doli sedi, se smeje, kvanta in Zofiji je položil desnico ob pas.” Deklica je zastokala od bole- čine. “Kdo ve, kolikim je že držal roko za pasom, koliko jih je imel. Vsako noč, vse ure noči. Ker je tolik, ker ga je le smeh, “Halo, striček, gremo,” priga- živcev, da bi preglušila noslja-' n j a Slavica. !ioči Povšičev glas in brbljanje “Oh, moj Bog, graja se vam,” g°sPe notarjeve. Toda notarka vzdihne Jamčevka. Sin jo po- Je govorila nepretrgoma, veno-kara: mer: I Sitni ste, mati. - j “'po racja vedela, kaj le je | Odhajali so. Jamčevka se je | na ^ej Zofiji, da so vsi dedci I naglo sklonila in zdaj res ujela j zaver0vani vanjo. Naj gre, Heleno za roko. Vsa je drhtela i karnor hoče, naj pije, kar hoče, v. toplih, zahvalnih besedah. | pravjm nagemu prav nič mi ni, Tine je strmel vstran. Tiho je . 0 polnoči domov ali ob iztegnil roko v pozdrav. Slavica treh Samo k Zofiji naj ne za_ se je ozrla po njem in zaklicala: “Zbogom, Tine! Kuharica torej naj vas nič ne skrbi.” Helena je šla nemo ob konci-pientu in gledala v tla. Mislila je na Poznika in ga doumela: “Nismo ne prav naredili, da smo obiskali Jamca. Saj smo mu huje storili mesto dobrega. In Poznik je vedel.” Bilo ji je žal njenih sinočnjih misli o njem. Nato pa je spet dvomila: “Eh, kaj neki je vedel! Saj ne čuti nič!” “Pod nos sem ji molila roko,” je čebrljala Slavica o Jamčevki, “ampak seveda, meni je ni hotela poljubiti, meni ne. Zato pa sem ji pokadila pod nos zaradi kuhe. Naj se jezi, če se hoče. haja. Pa ne in ne! Saj bi ga tepla, dedca, tako se mi graja. Pa babi! Usta bi ji razparala, ki sladka z njimi, svetohlinka, hinavka. In eno bi ji priložila, ko priseje v cerkev in se stisne v klop: “ ‘Prosim, gospa!’ Uh, da so duhovni take mevže in tega kratkomalo s prižnice ne povedo: Tako in tako! Naša dolžnost je, da skrbimo za nravnost: nismo sovražniki veselja, ampak— Seveda, bodo rekli! Vsi so enaki. Dedec je dedec, v fraku ali suknji.” Helena se je zganila. Dušeče ji je ležalo na prsih, tiščalo jo je za sence. Vstala je iz postelje in odprla okno. Hladno je za- MOGOČNA KRAVA — Kravo so naložili na tovornjak in jo peljejo na novo “pašo” v Omahi. Je le model za oglašanje mlekarn in 'mlečnih izdelkov ter se ni bati, da bi skočila iz tovornjaka, čet.udi ne bi bila privezana. h vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. • Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE ker je lep. Vse ženske so nore Število kristjanov nanj. Še pomigniti mu ni treba. ! RIM, It. — Na vsem svetu je In neumen ni. Ni! O, zakaj ni! okoli 3.5 milijarde ljudi, od tega Zakaj ni, kakor je Sivec? Nero- ie le okoli 850 milijonov kristja-den! Zakaj ni plah, kakor je ncv. Med kristjani so najštevil-Mlakarjev Albin?” ncjgi katoličani, nato protestanti (Dalje prihodnjič.) ; in pravoslavni. I velo v sobo. Dekle je'zdrknilo Aliens (Pojdimo!) striček, pozni zQpet y blazine, Boječe je zadrh bomo in kosilo bo mrzlo.” — Jamčeva mati je rekla tedaj sinu Tinetu: “Zakaj si tako neprijazen? Samo v blagu so prinesli za ves mesec pa še denarja. Ti pa se držiš, kakor da ti ni prav.” “Saj mi ni,” je odvrnil. Zadrževana razdraženost mu je prekipela in. je govoril bridko in surovo: “Sram me je, mati. Kakor beračica se vedete. Potem pa mislijo, da morajo nositi. Pa jaz tega ne maram! Ničesar od nikogar! Mir naj mi dajo.” Zmeglilo se mu je pred očmi in je moral sesti. Mati pa si je po navadi obraz pokrila s predpasnikom in odšla jokaje proti hiši. Sin je buljil rnrko v travo predse in ni čutil toplih vonjev, ki so se bili zganili v rahlem vetriču in zaplali od ajdovih setev kakor topla, mehka rjuha. Bridek znoj mu je stopil na čelo. “Mir naj mi dajo,” je hropel, zakašljal in pljunil bledo kri. Obraz se mu je razvezal v neskončni žalosti: “Gospod, reši me, reši že kmalu!” * Heleno je bolela glava; legla je zgodaj in sama, ker je bila Slavica zdoma, z očetom v mestu. Oče in sestra sta silila vanjo, naj se pelje z njima, a ni hotela. Bila je res vsa ubita od jutranjega obiska pri Jamcu in od prikrite vsiljivosti koncipien-tove po poti nazaj, ko ji je dvoril. Do skrajnosti zoprn ji je bil postal. Vznemirjale so jo ves popoldan in še zdaj njegove besede, ki jih je govoril o sebi in tela lučka pred sliko v kotu. “Mati, Marija!” je vzdihnila! tedaj deklica goreče in se ozrla j na sliko. Pa je skoraj zavpila od i presenečenja: nemirni plamen- j ček je kazil sveto obličje; Hele- j ni je bilo, kakor da ni pogledala 1 v sveto podobo, marveč v veseli obraz vesele krčmarice Zofije... Rahlo ji je začelo kipeti od bridkosti v srcu in jo prešinjati; oči so se ji po sili ovlažile. Jokala je tiho sama vase, neslišno COOL IT WITH COTTON SHADES—• Save on air-conditioning costs this summer with cotton window shades. Studies show they keep out the heat and can reduce air-conditioners’ drain on power by as much as 50 percent. In this beach house, a ceiling-hung shade laminated with a geometric cotton print provides a flexible means of dividing indoors and out. The. shade can be pulled down to shield the room from the hot midday sun, or raised for easy access to swimming. Cotton-covered floor-to-ceiling panels on either side of the window act as connecting links to matching tie-back curtains. NET* YIELD PER ANNUM PAYABLE MONTHLY BACKED If TIE FILL FAITH AID CREDIT OF Til UilTED STATES DOYERiiilT AS TO TIE TliiLY FAYIEHT OF BOTH PRINCIPAL & INTEREST AT TIE SECURITY RATE. For Miter lufentialion Coniad MORTGAGE SECURITIES, INC. 1375 Euclid hm?M Phona 623-3200 0a!( tolf-frse arvwhsrs in Ohio 1-800-362-2830 *BASED ON PRICE OF 95% AND 6%% SECURITY WITH ESTIMATED 12 YEAR PRE-PAYMENT ON 30 YEAR VA-FHA MORTGAGE LOANS. MINIMUM INVESTMENT $25,000. ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 431-0628 vjr --- - ■ ~ .... T SE JE ŽE POSLOVILA? — Sredi marca, ko smo bili v mislih že vsi v pomladi, je nenadno zopet pritisnila zima in sneg je pokril kar na debelo Ohio. Hvala Bogu je v par dneh izginil. Slika kdže pašnik s konji, delno še pokrit s snegom, skozi katerega pa se že kaže zemlja. Kot ljudje tudi konji težko čakajo pomladi. Upajmo, da je bil to za enkrat zadnji sneg pred novo zimo. VNETI PEŠEC — V naši deželi ni veliko takih, ki bi radi hodili, vse se je navadilo voziti. Dan Walker, guverner države Illinois, je prijatelj hoje. Tekom volivne kampanje je prehodil večji del države in si s tem zaslužil ime “hodečega guvernerja”.