20. julij, obletnica
„Koroške kronike *
Jutri bo leto dni, odkar je izšla prva številka „Koroške kronika". Čeprav se je od takrat marsikaj spremenilo, me zelo veseli, da morem podati pregled o poteku tega časa, in, da lahko sodelujem , pri tem zanimivem delu.
V prvih julijskih dneh lanskega leta sem prišeHz Italije. Zadrževal sem se v Zihpolju ter čakal, da bodo ruske bojne ^ile zapustile Gradec, kajti jaz naj bi bil prevzel delo v štajerskem glavnem mestu. V Celovcu je istočasno bival angleški tovariš po imenu Ho gg, ki je bil določen za delo pri .Zavezniškem svetu na Dunaju, in ki je prav tako čakal na zjasnitev razmer v glavnem mestu. Oba sva imela nekaj pojma o slovanskih jezikih in sicer o ruščini in hrvaščini tako. da sva mogla z nekoliko truda in s pomočjo slovarja citati tudi slovensko.
Po prizadevanju zavezniških sil. ki so hotele narodom Evrope vrniti to, kar jim je Ugrabil Hitler, je bilo sklenjeno da pomagajo koroškim Slovencem pri oživljanju njihovega jezika, ki ga je Hitler hotel iztrebiti. Gospodu Hoggu in meni je bila kljub pomanjkljivemu poznanju naroda in njegovega jezika poverjena naloga, da z izdajanjsem tednika pripcmcreva k tej nalogi.
Prva številka je bila naravno naš ponos. Toda imela je mnogo napak, ki so bile večinoma vsled splošnega razburjenja spregledane. Ze ob začetku smo imeli na naslovni strani veliko slovnično napako v objavi, da izhaja list enkrat tedensko.
V, začetku nismo vedeli, če bo časopis ljudem ugajal in kako visoka bo njegova naklada. Počasi smo spoznali, da prav mno-3o koroških Slovencev kupuje in čita „Koroško kroniko" in sicer brez vsakega pritiska in vsakršne uvadbe propagandnih sredstev. Kdor dobiva list, dela to prostovoljno In plačuje zato.
Ni bila in ni nobena lahka naloga, založiti tednik v slovenskem jeziku v deželi, kjer skoro celotno prebivalstvo razume nemško In ima dnevno več nemških časopisov na razpolago, in ki prinaša čitateljem. vsak te-rlen nekaj novega, kar še niso čitali v nemškem jeziku.
Po zadostnem premišljanju sem s svojimi Sotrudniki prišel do prepričanja, da nima nobenega smisla tekmovati v objavljanju poetičnih novic z nemškimi časopisi. Politične dogodke se namreč mnogo točneje in ob-*irneje lahko zasleduje v vsakem nemškem časopisu kakor v „Koroški kroniki".
Upamo, da mnogo bolj zadostimo željam In potrebam naših čitateljev, če se nekoliko iz°gnemo politiki in zastavimo svoje sile jja kulturno področje. Ta odločitev, ki jo bnčemo uresničiti že v teku pri-b°dnjih številk, ne bo pomenila za naš list ttnbene velike spremembe, kajti kdor nas ^°zna ve. da je večji del „Koroške kronike” že Hak pisan za onega, ki ima več zanimajta za gospodarstvo, poljedelstvo in splo-n° prosveto, kakor za politično polemiko. ^ bodoče bomo upoštevali samo one pomične novosti, ki so trajnega in predvidoma zgodovinskega pomena. Priobčevali bo-jj1"' torej besedila važnih sklepov, govorov (Savnikov in pa . članke splošnega zanima-^ia- Zato pa bomo opustili podajanje politič-j’®3a pregleda našim čitateljem, kajti tega abko najdejo po drugih časopisih.
Kakor je bil slučaj s Slomškovo čitanko, °mo od časa do časa ponatisnili dela. ki odo predhodno priobčena v našem listu. . 6 bomo iz dopisov čitateljev razbrali, da Uta občinstvo zanimanje za ponatis kate-^53a koli dela, se bomo potrudili, da bo to '7;Slo v obliki knjige ali zvezka. Zaradi teh-i^čuih težkoč mnogokrat ni mogoče, staviti £ati istočasno 8 strani našega lista te-o in še kaj drugega,- Edini izhod je da se za časopis postavljeni tekst ‘brani za ponatis.' '
bsnsk
torej.
Nove določbe Zavezniškega sveta
Z novim nadzorstvenim sporazumom, katerega so podpisali 28. junija t. L, je avstrijska vlada sedaj pristojna za vso Avstrijo.
V	sporazumu, katerega so objavili 14. julija ob 15 uri, je uvodno navedena moskovska izjava od 1. novembra 1942. Takrat so tri velesile objavile sporazum da se Avstrijo osvobodi nemškega gospostva in jo napravi zopet samostojno. Tej izjavi se je 16. novembra 1943 priključil tudi bivši francoski osvobodilni odbor.
Najvažnejše določbe
Po členu 1. obsega avtoriteta avstrijske vlade neomejeno vso Avstrijo, z izjemo sledečih pridržkov: a) avstrijska vlada in vse podrejene avstrijske oblasti morajo izvesti navodila, ki jih sprejemejo od zavezniške komisije, b) glede določbe, ki so navedene
V	členu 5. ne more niti avstrijska vlada, niti bilo katera druga podrejena oblast brez predhodnega pismenega pristanka Zavezniške komisije izvajati tozadevne mere.
Člen 2. a) Zavezniška organizacija v Avstriji sestoji iz: I. Zavezniškega sveta, ki sestoji iz štirih vrhovnih komisarjev. II. Izvršnega odbora, ki sestoji iz po enega zastopnika visokega čina štirih vrhovnih komisarjev; III. štabov, od katerih postavijo po-edine sile po enega.
Zavezniška komisija naj deluje samo preko avstrijske vlade ali preko odgovarjajočih avstrijskih oblasti razen: 1. da zagotovi zakon in red. ako avstrijske oblasti tega ne morejo; 2 če avstrijska vlada ali druge odgovarjajoče oblasti ne izvajajo navodila, katera so dobile od Zavezniške komisije;
3.	če Zavezniška komisija predvzame v slučaju ene izmed zadev, ki so navedene v čl. 5 neposredne mere.
Zasedbene čete štirih velesil naj imajo svoje postojanke v odgovarjajočih zasedbe-
Bližamo
Ameriški zunanji minister g. Byrnes je imel po radiu govor, v katerem je rekel o pariški konferenci sledeče:
Osnutki mirovnih pogodb, ki so bili sprejeti. niso najboljši, ki bi si jih mogel človeški duh izmisliti, vendar pa so najboljši, ki si jih je mogel izmisliti človeški duh. da privede do soglašanja vseh štirih zaveznikov.
O osnutkih italijanske mirovne pogodbe je rekel g. Byrnes, da so Sovjeti odklonili predlog, predložiti jugoslovansko vprašanje mirovni konferenci. „To je spravilo Združene države v večjo zadrego, kakor večina ljudi misli. Lahko bi sklenili z Italijo poseben mir in ji prepustili Trst."
Ločen mir ni rešitev
„Vlade Sovjetske zveze in Jugoslavije in mogoče tudi druge, bi te mirovne pogodbe ne odobrile. Če bi mi sklenili ločen mir. bi tudi sovjetska vlada in jugoslovanska vla-
Ta sistem pa naj ne predstavlja za naše bralce prevelike izgube, kajti prizadevanje, prinašati samo članke in dela trajne vrednosti, naj daje jamstvo, da se bo občinstvo zanimalo za ponatis.
Ko torej stopamo v drugo leto našega tednika, se prisrčno zahvaljujemo vsem čitateljem in še posebno onim, ki nam pošiljajo poročila iz raznih krajev, za njihovo podporo pri sestavi „Koroške kronike". Upamo, da bo „Koroška kronika" tudi v bodoče našla med vami svoje prijatelje, ki ji bodo nudili pomoč in podporo.
Mr. Gerttld Sharp
nih pasovih Avstrije in Dunaja, kakor je to ugotovljeno v sporazumu o zasedbenih pasovih v Avstriji in upravi mesta Duanaja, katerega je podpisal posvetovalni odbor za evropske zadeve dne 9. julija 1945.
Člen 3. Glavne naloge Zavezniške komisije za Avstrijo so:	a) zagotoviti Avstriji iz-
vedbo pogojev izjave o porazu Nemčije, katero so podpisali 5. junija 1945 v Berlinu.
b)	dopolniti ločitev Avstrije od Nemčije, vzdržati neodvisni obstoj in nedotakljivost avstrijske države in do ugotovitve njenih meja zagotoviti njihovo nedotakljivost po stanju od 31, decembra 1937.
c)	Podpirati avstrijsko vlado, ustvariti nanovo zdravo in demokratično narodno življenje, ki se opira na učinkovito upravo, stabilne gospodarske in finančne prilike in zagotoviti spoštovanje zakona in reda.
d)	Podpirati svobodno izvoljeno avstrijsko vlado, da kakor hitro mogoče izvaja popolno nadzorstvo državnih poslov v Avstriji. e) Vzpostavitev naprednega vzgojnega sporeda na daljši rok. ki ima nalogo, da iztrebi vse sledove nacistične ideologije 'n da privzgoji avstrijski mladini demokratična načela.
Člen 4. a) Da se polno izvajanje oblasti avstrijske vlade enakomerno olajša v vseh štirih pasovih, in podpira gospodarsko enotnost Avstrije, bo Zavezniški svet, od trenutka podpisa tega sporazuma, uresničil odstranitev vseh še obstoječih omejitev osebnega in blagovnega prometa in drugega prometa v okviru Avstrije z izjemo takšnih omejitev, katere bo Zavezniški svet posebej predpisal ali pa ki so potrebne v obmejnih področjih za uspešno kontrolo mednarodnega prometa.
Člen 5. V njem so navedene zadeve pri katerih lahko Zavezniška komisija podvza-me neposredne mere. kakor je to predvideno v členu 2 c) 3. odstavek.
se miru
da zahtevali, da sklene Italija tudi z njima ločen mir in odstopi Trst Jugoslaviji. Ni težko videti že v naprej težkoče. ki bi se potem pojavile. Razorožena Italija bi mogla braniti Trst proti Jugoslovanski armadi samo tako dolgo, dokler bi to delale naše čete namesto nje."
Potem ko je izjavil, da je rešitev, ki jo je predlagala Francija o tržaškem vprašanju dobra in izvedljiva, če bi to hotela oba prizadeta naroda, je zagotovil g. Byrnes, da bi bilo nadzorstvo Združenih narodov bržkone najbolj sposobno preprečiti oborožen spopad in zmanjšati napetost. Dokler prizadeta naroda ne sodelujeta, ne more priti do rešitve.
Vprašanje Nemčije
Pri obravnavanju pogodbe glede mirovne pogodbe z Nemčijo je izjavil Byrnes, da kaže sovjetska izjava po osnutku pogodbe, kako težko je Sovjetom najti ugovor proti predlagani pogodbi, ki daje Sovjetski zvezi poroštvo, da ne bo Nemčija nikdar več ogrožala ruske ali evropske varnosti. Byrnes je izjavil dobesedno: „Ne verjamem, da bi si bili Sovjeti v svesti kakšen dvom in nejevoljo so vzbudili pri ljudeh v deželah, ki bi hotele biti njihovi prijatelji s tem, da so obravnavali ameriški predlog za jamstvo skupnega nadaljevanja razoroževanja Nemčije z ravnodušnostjo, hladnostjo in sovražnostjo. Nobena tajnost ni, da ne deluje nadzorstvo štirih velesil v Nemčiji, gledano od vsakega stališča štirih velesil, več zadovoljivo. Deželo ogrožata inflacija in gospo-f darski zastoj. To stanje ne sme trajati naprej. Ali bomo zagotovili gospodarsko so-
Avstrijska zakonodaja
Člen 6. a) Vse zakonske mere,, kakor so določene od Zavezniškega sveta in mednarodni sporazumi, katere želi avstrijska vlada skleniti razen sporazumov z eno štirih velesil, mora — predno stopijo v veljavnost ali predno se jih objavi v državnem zakonskem listu — avstrijska vlada predložiti Zavezniškemu svetu. V slučaju ustavnih zakonov je potrebna pismena odobritev Zavez-, niškega sveta, predno se lahko tak zakon objavi in stopi v veljavnost.
V slučaju vseh drugih zakonskih mer in mednarodnih sporazumov se lahko smatra, da je Zavezniški svet dal svojo odobritev, če v toku 31 dni po prejemu pri Zavezniški komisiji avstrijsko vlado ne obvesti, da ugovarja proti kakšni zakonski meri ali proti kakšnemu mednarodnemu sporazumu. Takšne zakonske mere ali mednarodne 'sporazume lahko potem objavijo in stopijo v veljavo.
Avstrijska vlada mora Zavezniški svet obvestiti o mednarodnih sporazumih, katere ie sklenila z eno ali večimi od štirih velesil.
b)	Zavezniški svet lahko obvesti avstrijsko vlado ob vsakem času o svojem ugovoru proti kakšni zakonski ali upravni meri vlade.
Člen 7. Avstrijska vlada lahko vzpostavi diplomatske in. konzularne odnose z vladami Združenih narodov. Za vzpostavitev diplomatskih in konzularnih odnosov z drugimi vladami , je potrebna predhodna odobritev Zavezniškega sveta. Diplomatske misije na Dunaju imajo pravico, da stopijo v neposredno zvezo z Zavezniškim svetom. Vojaške misije, ki so akreditirane pri Zavezniškem svetu, naj se odpustijo, čim bodo odgovarjajoče vlade vzpostavile diplomatske odnose z avstrijsko vlado, na vsak način pa v roku dveh mesecev po podpisu tega sporazuma.
delovanje med conami, ali ugotovili tistega, ki je odgovoren za kršitev Potsdamske pogodbe.
Težavna pogajanja
Ko je začrtal probleme pogajanj s Sovjetsko zvezo, je rekel Byrnes: „Rad verjamem, da je težko zanje, da bi nas razumeli, ralmo tako kakor je za nas težko da bi jih razumeli. Večkrat pa mislim, da se bojijo naši sovjetski prijatelji, da jih mi smatramo za šibke in mehke, če odobrijo brez boja katero naših zahtev, tudi če ta odgovarja njihovi želji. Trajajoč boj pa v svetu, ki je potreben miru. ni vedno koristen."
Ob koncu svojega govora je rekel Byrnes: Delali bomo na tem, da bo dobil svet mir.
Slovenska posojilnica v Celovcu oživljena
Dne 18, julija je bil prvi občni zbor Slovenske posojilnice v Celovcu. Za novega predsednika je bil izvoljen g. Henrik Osterman. posestnik v St. Petru na Otoku, za podpredsednika pa g. Franc Schnabl, trgovec iz St. Ruperta. V novi odbor so bili izvoljeni še gg. Valentin Schleicher, Lorenz Müller, Herman Hafner. Franc Hauptman. Rihard Eichholzer, Kranjčič, Valentin Oman, Pavel Kanolcer in msgr. Valentin Podgorc, dolgoletni predsednik posojilnice.
V nadzorništvo so bili izvoljeni gg. Janez Zorko, Tomaž Zupanc in Anton Martinjak.
Posojilnica bo pričela z rednim delom kakor hitro bo novi odbor vnešen v zadružni register. Tudi posojilnični prostor je že urejen, čeprav še primanjkuje opreme.
Novi odbor upa. da mu bodo Slovenci zaupali.-kakor so v preteklih petdesetih letih zaupali delovanju posojilnice in da bo ta v polni meri zadovoljevala kreditnim potrebam našega ljudstva.
đ)ro6ne mvice
Novice v preteklem tednu
FRANCIJA
V	navzočnosti začasnega predsednika francoske republike Bidaulta so imeli v Parizu tradicionalno vojaško parado v proslavo 14. julija. Na proslavi so sodelovale motorizirane in oklopne edinice, ki so se med vojno bojevale pod vodstvom generala De Gaulla.
Francoski državni praznik so proslavili tudi v Berlinu. Med mimohodom čet je na Stebru zmage plapolala francoska trobojnica.
Kakor poročajo, se je proslave obletnice zavzetja Bastille udeležil tudi Winston Churchill, ki je prispel z letalom v Metz.
Na banketu, ki ga je priredilo županstvo, je Churchill rekel,-
„Prišel sem, da bi vam po temnih in strašnih urah, ki smo jih prestali, prinesel vzbodbudne besede. Štirideset let sem hodil ob strani Francije in tudi zdaj hodim z njo v njenih trenutnih stiskah."
V	viharnih časih dveh rodov sta naši državi korakali in se bojevali ramo ob rami. Ne ločimo se nikdar.
Nikoli ne smemo pozabiti, da sta dala za zavezniško stvar življenje dva milijona Francozov. Britanski imperij je prispeval z enim milijonom, ki je porazdeljen na večje število prebivalcev."
Churchill je nato pojasnil razloge obiska v Metzu. Dejal je. da sta se v prvem delu izkrcanja v Severni Afriki tu sestala on in general Giraud.
.„Ko mi je novembra 1944 general De Gaulle —nepremagljivi francoski duh — priredil v Parizu sijajen sprejem, sem mu omenil ta sestanek. General De Gaulle in jaz nisva nikoli zgubila upanja v veličino Francije; enako tudi ne prepričanja, da bomo ob koncu vojne zmagali".
ITALIJA
Vsa italijanska industrija od Alp do Sicilije je zastala zaradi protestne stavke delavcev, ker je vlada odbila predlog za povišanje plač, ker hoče s tem preprečiti inflacijo. Demonstracije in izgredi zajemajo vso Italijo in lačni demonstranti napadajo trgovine in zažigajo javna poslopja.
Medtem, ko delavci v severni Italiji demonstrirajo in stavkajo, se je sicilijansko prebivalstvo uprlo policiji, ki je hotela zapleniti žito. V področju Sirakus so napadli županski urad, razbili okna in požgali dokumente.
MADŽARSKA
Madžarski komunistični minister za notranje zadeve Laszlo Raik je razpustil katoliško vseučiliško zvezo. Do tega ukrepa je prišlo, ko so objavili, da je predsednik zavezniške nadzorstvene komisije za Madžarsko, sovjetski general Zviridov, v teku dneva predal madžarski. vladi noto, s katero je zahteval, da odločno nastopijo proti katoliški duhovščini.
Kot razlog razpustitve zveze so navedli, da je zagovarjala vstop Madžarske v vojno na strani Nemčije, da se upira socialno-de-mokratskemu redu in da nasprotuje Združenim narodom, s čimer je prekršila pogoje premirja.
Madžarski primas, kardinal Joseph Mind-szenty je najvišji predstavnik zveze.
Sovjetska nota Madžarski trdi, da je duhovščina hujskala prebivalstvo proti sovjetskim zasedbenim silam. Zahteva razpustitev mladinskih organizacij, predvsem pa organizacij katoliške mladine.
V Budimpešti je bil prvi kongres Društva za kulturno sodelovanje Madžarske s Sovjetsko zvezo, katerega so se udeležili namestnik šefa zavezniške kontrolne komisije general Zviridov, poslanik Sovjetske zveze Puškin, predsednik madžarske republike Zoltan Tildy .predsednik vlade Ferenc Nagy in drugi predstavniki političnega in kulturnega življenja.
JUGOSLAVIJA
Finančni minister Žujovič je izdal odlok, da potniki ob prihodu in odhodu iz Jugoslavije ne bodo mogli nesti s seboj več kakor 300 dinarjev v bankovcih po 50 dinarjev.
Kot je sporočil radio Beograd, je vojaško sodišče v Beogradu obsodilo na smrt bivšega- vojnega ministra in vodjo četnikov generala Dražo Mihajloviča na smrt. Razen generala Mihajloviča je bilo obsojenih na smrt še deset drugih obtožencev. Med njimi general Peter Zivkovič. Mladen Zujovič, Dragi Jovanovič. Milan Glišič in Radič, general Dokič in Mušicki ter drugi. Prošnja za pomilostitev, ki so jo obtoženci naslovili,na predsednika Ljudske skupščine je bila odbita in obsodba izvršena.
Po svojem obisku v Užicah, kjer je prisostvoval proslavi obletnice upora proti okupatorju je maršal Tito obiskal Črno goro. V spremstvu maršala Tita je bil tudi notranji minister Aleksander Rankovič, minister brez listnice Milovan Djilas in general Vukma-novič. Na meji Srbije in črne gore so pred-
sednika vlade pozdravili predsednik Ljudske skupščine Črne gore Miloš Ražovič in drugi politični predstavniki.
POLJSKA
Uradni list „Monitor Polski” je objavil izide ljudskega glasovanja. List navaja sledeče rezultate:
Vpisanih volilcev 13.160.451; glasovalo 11.857.986 — veljavnih glasov 11,530.551.
Na prvo vprašanje (ukinitev senata) odgovorilo pritrdilno 7,844.522 volilcev, — 3,686.029 odgovorilo negativno .
Na drugo vprašanje (sprejetje reform) odgovorilo pritrdilno 8,896.105 volilcev, proti 2,634.446 glasovom.
Na tretje vprašanje (sprejetje, zahodnih meja) odgovorilo pritrdilno 10,534.697 volilcev, 995.854 glasov proti.
Kot poroča ,,BBC", je predsednik poljske kmečke strank'e Mikolajczyk izjavil dopisnikom „Associated Press", da njegova stranka zahteva, naj razveljavijo referendum. Pojasnil je, da so se pri volitvah, in sicer tudi pri štetju glasov primerile goljufije in . nerednosti.
Mikolajczyk, ki zavzema tudi mesto podpredsednika, je izjavil, da so edinice tajne policije številnim poljskim kmetom v bližini sovjetske meje preprečile glasovanje in da so skrinjice odprli pred določenim časom. O prihodnjih splošnih volitvah je izjavil, da je prebivalstvo izjavilo, da se bo vzdržalo glasovanja, če kandidati ne bodo
Načelniki glavnega stana ameriške vojske in mornarice so predložili predsedniku Trumanu uvodno poročilo o učinku odmeta atomske bombe, ki so ga izvedli 1. julija na Bikinskem atolu. Po opisu poizkusa in naštevanju glavne škode, ki jo je povzročila atomska bomba, so načelniki glavnega stana podali tri sledeče glavne pripombe:
1.	Atomska bomba, ki so jo odvrgli na Bi-kinih, je poškodovala več ladij kot kdaj koli poprej kakršna koli poedina eksplozija.
2.	Poizkus je dal primerne podatke za spremembe, ki jih je treba izvesti z ozirom na atomsko bombo pri načrtih pomorskih konstrukcij, da bi zmanjšali škodo na gornjih delih ladjevja in nevarnosti za moštvo. Ker je bila pri tem prvem poizkusu eksplozija v zraku, so mogli dobiti samo pičle podatke o učinkih, ki bi jih mogli čutiti v spodnjih delih ladij. Te učinke bodo posebno proučili pri drugem poizkusu, ko bo bomba eksplodirala pod vodo.
3.	Poizkus je dal mnogo podatkov, ki so neizmerne važnosti za znanstveno in tehnično področje. Še enkrat se je izkazala važnost natančnih raziskovanj. Ni nikakega dvoma, da sta delo in izdatki, ki jih je zahteval poizkus, v polni meri upravičena.' tako glede dobljenih podatkov kakor tudi zaradi dejstva, da so omejili dvome in domnevanja.
Načelniki glavnega stana so nadalje prepričani, da bodo mogle Združene države ohraniti svoj položaj predstraže na znanstvenem področju samo z nadaljnjimi izpopolnitvami in z raziskovanji v velikem obsegu. To morajo storiti za narodno varnost.
Najvažnejše učinke eksplozije atomske bombe opisujejo sledeče:
1.	En rušilec in dve prevozni ladji so se naglo potopili en drugi rušilec se je prevr-
Mwke k
Ljubljanski listi poročajo:
3. t. m. so na iniciativo soboške Nabavno-prodajne zadruge v Murski Soboti odprli na Srednji gospodarski šoli dvomesečni zadružni tečaj, ki ga bo posečalo 12 kmečkih mladincev. Tečajniki, ki so opravili sprejemni izpit, se bodo usposabljali za zadružno delo teoretično in praktično. Namen tečaja pa je, da bi se za zadruž. sektor našega gospodarstva usposobilo čim več kadrov. Prva zadružna šola v Prekmurju, je plod pospešene zadružne delavnosti, ki je zajela večino prekmurskih vasi.
V revni goriški vasici Martinje, ki leži tik ob državni meji, je vaška mladina skupno z drugimi vaščani z enomesečnim udarniškim delom pomagala pri graditvi gasilskega doma. Pri tem je ni oviralo niti delo pri žetvi in košnji. 23. junija t. 1. se je pri svečanem odkritju doma potem zbrala vsa soseska. Bližnja vasica — Boreča — se je po vzgledu „Martinjčanov" tudi odločila za gradnjo prepotrebnega gasilskega doma. — in to z udarniško gradnjo. Tako goriške vasice —predvsem pa goriška mladina — tekmujejo pri obnovitvenem delu.
Slovenija, ki je že pred vojno slovela kot znamenita tujskoprometna zemlja, se prvič
svobodni v pogledu shodov in če jih ne bodo varovali pred terorizmom.
ROMUNIJA
Kralj Mihael je podpisal novi romunski volilni zakon, ki pa so ga znatno spremenili, ker sta predstavnika opozicije v vladi v znak protesta proti zakonskemu osnutku zapustila vladno sejo.
Zakon, ki ga je vlada odobrila, je predvideval, da bodo volilne skrinjice lahko namestili v tovarnah, javnih zgradbah in vojašnicah. Opozicija je opomnila, da je to ukrep za izvajanje pritiska na volilce. Poleg tega bi volilne imenike izpopolnili v kratkem roku dveh mesecev; morebitne pritožbe bi .morali predložiti v šestih dneh po objavi imenikov.
Narodna liberalna in narodna kmečka stranka sta podali izjavo, da ima ravnanje vlade jasen namen potvoriti narodovo voljo, kar je v nasprotju z obvezami moskov-skga sporazuma.
Novi zakon prvič dovoljuje volilno pravico tudi ženam. Volilno pravico bo imelo 6 do 7 milijonov ljudi,
NIZOZEMSKA
Pri volitvah v Zgornjo zbornico nizozemskega parlamenta je zmagala Katoliška ljudska stranka, ki si je od 50. sedežev pridobila 17 mest- Sledijo ji: laburisti s 14 sedeži, protirevolucionarji s 7 sedeži, krščanska zgodovinska stranka s 5 sedeži, komunistična stranka s 4 in stranka svobode s 3.
nil. Slednji se je pozneje tudi potopil, medtem ko se je japonska križarka „Sukawa" potopila naslednji dan. Gornji del podmornice „Skate" je bil tako težko poškodovan, da bo gotovo tonila. — Letalonosilko majhne tonaže „Indipendence" je eksplozija težko poškodovala ter jo je opustil požar pozneje zaradi eksplozije, ki je nastala na dnu ladje v skladiščih torpedov. Vse omenjene ladje so bile v razdalji 800 m od kraja eksplozije.
2.	Številni požari so izbruhnili na’ drugih ladjah. Požar na ladji, ki je bila oddaljena tri km, je očividno povzročila neka nenavadna okoliščina, ker so drugi požari izbruhnili v manjši razdalji. Pripomniti je treba, da so namestili na krovu ladje, ki je služita za cilj, mnogo poizkusnih naprav, ki jih običajno nimajo na ladjah.
3.	Ostale ladje na področju poizkusa so utrpele razno škodo po legi in vrsti ladje, toda na razdalji nad 1.250 metrov je bila škoda razmeroma manjša.
4.	Pregled opeklin, ki jih je povzročilo začetno izžarevanje eksplozije, prikazuje, da bi bile izgube med izpostavljenim moštvom velike. Vsekakor so mnenja, da osebe v notranjosti ladje ali tudi na krovu, zavarovane pred izžarevanjem, ne bi postale takoj nesposobne samo zaradi opeklin, kakršni koli bi bili pozneje radiološki učinki.
5.	V področju, v katerem so zgornji deli ladij trpeli težko škodo, je jasno, da bi bilo moštvo ladij izpostavljeno smrtnemu radijskemu izžarevanju.
Poročilo pravi dalje, da se ni pokazal ni-kak nepričakovan pojav in niso zabeležili velikega vala, medtem ko so se radioaktivni ostanki porazgubili na predvideni način. V razdalji približno 5 km od središča eksplozije ni Bikinsko otočje utrpelo nikake škode.
Siwemie
po osvoboditvi zopet polni z gosti iz vse Jugoslavije in tudi že iz inozemstva. Tujsko-prometni centri kot Bled, Bohinj, Kranjska gora, Rateče-Planica in naša sloveča zdravilišča Rogaška Slatina, Dobrna.' Laško. Slatina Radenci, Rimske toplice, Cateške toplice, Dolenjske toplice so iz dneva v dan deležni številnejšega obiska. Ljudje potrebni oddiha in zdravja, so povsod sprejeti s pravo slovensko gostoljubnostjo.
V vseh tujskoprometno važnejših krajih je Državno gostinsko podjetje Turist-hotel obnovilo in prevzelo v svojo upravo najlepše hotele in jih usposobilo za sprejem tudi najrazvajenejših gostov. Na Bledu so danes v obratu v glavnem naslednji hoteli in pensioni: Toplice, Park, Golf. Jelovica, Union, Triglav, Trst, Petran itd. Kazine, kavarne in zabavišča so obnovljena, kopališče je polno kopalcev, nešteto čolnov je že na jezeru. V Bohinju je v Ukancu na obrežju Bohinjskega jezera hotel Zlatorog, ki mu daje poseben čar bližina izvira Save Bohinjke — slapa Savice. Dalje sta ob Bohinjskem jezeru hotela Bellevue s prekrasnim razgledom z višine na jezero In na okoliške vrhove Julijskih planin ter hotel Bogatin ob jezeru. V Ratečah-Planici je poleg manjših
Predsednik ameriškega odbora’ za premagovanje lakote g. Hoover, je izjavil, ^a se bo avgusta meseca končalo akutno pomanjkanje živil v stradajočih deželah. Prehranjevalno stanje bo še vedno eno leto napeto, vendar pa ne obupno.
*-
Belgijski regent, princ Karl, jd zaprosil predsednika krščansko socialne stranke Avguste de Srijverja, da prevzame sestavo nove belgijske vlade, ki bo zamenjala koalicijsko vlado Ahila van Ackerja.
*
Španija in Švica sta podpisali pogodbo, ki predvideva ustanovitev zračnih zvez med obema državama. Zadnji postaji bosta Zürich in Ženeva, oziroma Barcelona in Madrid.
Geologi Sovjetske zveze so našli v pokrajinah severnega Urala bogata ležišča manganove rude. Izkoriščenje teh ležišč pa ovira dejstvo, da ni na razpolago nobenih temu odgovarjajočih prevoznih možnosti.
*
Greta Garbo je prišla iz Amerike na Švedsko s švedskim parnikom „Gripsholm". To je njen prvi obisk domovine po 8 letih.
Pri konferenci lige društev rdečega križa
*
v Oxfordu so enoglasno sklenili, da bodo stavili atomsko bombo pri prihodnji konferenci na listo prezira Rdečega križa.,
*
Vrhovni poveljnik turških zračnih sil. general Zeki Dogan. ki vodi turško odposlanstvo za zračni promet, je prispel v London. V Veliki Britaniji se bo mudil do treh tednov.
*
Po poročilih iz Moskve so prišli tja jugoslovanski in bolgarski nogometaši, ki bodo igrali proti ruskim moštvom. To je prvi obisk jugoslovanskih in drugi obisk bolgarskih nogometašev v Sovjetski zvezi.
*
V	bolarski armadi so pričeli s čiščenjem. 15 polkovnikov. 13 podpolkovnikov in 12 majorjev so izključili iz armade zaradi „fašističnega delovanja" in nadalnjih 250 častnikov vseh činov zaradi „protidemokratskega mišljenja". Z nekim pozivom bolgarskemu narodu pozivajo narod, da pomaga pri čiščenju v civilni javni službi.
■ -..A	- .	—■ •	„ , ;
V	Stockholm sta prispela znana jugo||§-vanska teniška igralca Punčec in Paiiada. Odpotovala sta takoj v Varberg, kjer se bosta udeležila tekme za Davisov pokal in Sicer za evropski finale (zaključno igro).
*
Odbor za vojaške zadeve poslanske zbornice Združenih držav je odobril zakonski načrt za povečanje števila 25 tisoč častnikov v aktivni službi vojske Združenih držav.
*
Največjo razpravo proti vojnim zločincem, ki so jo do zdaj imeli na Danskem, šo zaključili z obsodbo sedmih obtožencev na smrt.
* .
Skupina 140 jugoslovanskih mornarjev, ki tvorijo štiri posadke, se je vkrcala v pristanišču Qalais in odpotovala v Liverpool, kjer bo prevzela tovorne ladje, ki so jih odstopili Jugoslaviji.
*
Ravnatelj ustanove UNRRA je predložil vladi Združenih držav načrt za priselitev 120.000 beguncev v Ameriko. Dopisnikom jo izjavil, da je v UNRRA-taboriščih 600.000 ljudi, ki se ne bodo mogli nikdar vrniti v svoje države.
*
Ameriški minister za poljedeljstvo je sporočil, da bo letošnji pridelek koruze v Združenih državah predvidoma 3,341.646.900 mernikov in žita 1,090.092.000 mernikov.
privatnih pensionov že polno zaseden hotel „Dom Ilirija" v neposredni bližini 100 metrske svetovnoznane smuške skakalnice. V Kranjski gori in Gozdu Martuljku, kjer razvija tamkajšnja podružnica Turističnega društva Slovenije živo delavnost, sprejema goste cela vrsta hotelov, pensionov in gostiln. Kopališče ob divji Pišenci, po svoji legi na vznožju dvatisočmetrskih vrhov edinstveno v Evropi, so domačini obnovili z lastnimi silami, prav tako grade sedaj smuško vzpenjačo, medtem ko - je nova 50-meterska skakalnica že dograjena. Na Jezerskem v višini 1000 metrov, kamor pelje lepa gorska avtomobilska cesta, je tudi ž® precej gostov. Poleg „Ljudskega doma oddiha" in hotela Grabnar, ki sja popolna pen-slona, je tu še vse polno zasebnih hiš, ki V svojih, vsem tujskoprometnim ozirom odgo* varjajočih sobah sprejemajo goste na zdravljenje v čistem gorskem zraku. Tudi manjši letoviški kraji v okolici Kranja kot Predvor, Begunje, Golnik itd. so urejeni za vse one, ki so po napornem delu potrebni miru počitka.
Uradno pomilo o atomski eksploziji na Bikiniii
Trsi v žarišču svetovnih dogodkov
Zgodovinski razvoj
V časih, ko je Martin Krpan verižil s soljo in kresilnimi kamni med Dunajem in Trstom, je bil Trst že eno največjih pristanišč na obalah jadranskega morja. Habsburška vladarska hiša, ki je zelo zgodaj uvidela ogromni gospodarski in politični pomen Istre s Trstom, je v toku svoje stoletne vladavine posvečala temu delu svoje monarhije izredno pažnjo in ga z vsemi sredstvi branila pred napadi njegovih gospodarskih in političnih nasprotnikov. To ni bilo vedno lahko, niti uspešno. Spomnimo se na udarce, ki jih je Napoleon na tem področju zadal pri svojih osvojevalnih pohodih avstrijski monarhiji. In živahnih borb, ki jih je pozneje vodila mlada ujedinjena Italija za te pokrajine. To vse priča o velikem zgodovinskem pomenu Trsta in okolice za vsakogar, ki je hotel imeti vpliv na politični razvoj v srednji in jugovzhodni Evropi.
Pravi razvoj mesta Trsta in tržaškega pristanišča pa moremo opazovati šele v 19. stoletju. Prvi in glavni povod temu razvoju je dala otvoritev sueškega prekopa, ki je revolucionarno vplival na razvoj mednarodnih trgovinskih cest. Mesto okoli afriškega kontinenta, so sedaj vsa trgovinska pota v smeri zahod-vzhod in obratno potekala skozi Sredozemsko morje. To je imelo za posledico, da se je nenadoma zopet dvignil mednarodni trgovinski pomen sredozemskih pristanišč.
Avstrijska monarhija je takrat zavzemala večji del srednje in jugovzhodne Evrope.
prav. To je prirodno zahtevalo ogromne investicije, a je bilo v tem 'času že gospodarska nujnost. Kajti s tem, da se je v tem času močno pričela razvijati industrijalizaci-ja centralnih avstrijskih dežel, je bila zahteva po sirovinah bližnjega in daljnjega vzhoda vedno večja. Na drugi strani je pa izredno povečana industrijska proizvodnja srednje Evrope vedno bolj težila za dostopom na mednarodna tržišča sosednjega afriškega in azijskega kontinenta. Pomen tržaškega pristanišča za gospodarski prestiž srednje in jugovzhodne Evrope je z vsakim dnevom bolj rasteh Prebivalstvo je silno narastlo. Poleg Lahov (Italijanov), ki so v množicah prihajali iz beneške ravnine v Trst za zaslužkom, so se v posebno velikem številu naseljevali Kranjci in Istrani, ki so kmalu bili v večini. Trst je bil v tem času največje slovensko mesto.
Slovencem je ta doba v posebno svetlem spominu. Neštevilne zgodbe slovenskih pisateljev nas spominjajo na te čase. Cvetela je trgovina in krčmarstvo. Slovenski vozniki so spadali med najbolj upoštevane poklice. Slovensko ozemlje je bilo eno najbolj živahnih tranzitnih točk srednje Evrope, kar naravno ni bilo brez ugodnih posledic za blagostanje vsega prebivalstva. Vzporedno z dviganjem gospodarskega pomena Trsta, se je pričela dvigati tudi njegova vloga v kulturnem življenju slovenskega naroda. S slovensko intelegenco so se pojavile v Trstu slovenske tiskarne, knjigarne, časopisi.
Britanska parlamentarca v spremstvu dveh častnikov ob Vrbskem jezeru
Bila je torej v bistvu celinska država, navezana na velika sredozemska pristanišča v Iltaliji, kar ni bilo brez slabih gospodarskih strani in političnih nevarnosti. Da bi se v tem pogledu osamosvojila in z namenom da si zgradi s časom svojo mornarico, je pričela Avstrija v 19 stoletju z izgraditvijo tržaškega pristanišča, ki je po svoji geološki legi najbolje odgovarjalo zahtevam za postavitev velikih pristaniških na- 1
čitalnice, prosvetna in gospodarska društva .
Dejstvo, da se je Trst na eni strani razvil v žarišče celokupnega mednarodno-trgovin-skega stremljenja srednje Evrope, a na drugi strani postal slovenska kulturna metropola, je vzbudilo silno ljubosumnost gospodarskih in političnih krogov starih italijanskih pristanišč, v prvi vrsti Benetk in 1 Genove. Posledica tega je bila, da se je v
drugi polovici 19. stoletja med italijanskim delom tržaškega prebivalstva pojavilo močno na-cijonalistično - iredentistično gibanje, ki je prvotno zahtevalo italijansko univerzo v Trstu, a pozneje priključitev k Italiji. V prvi svetovni vojni je bil Trst glavm cilj italijanskih napadov v vseh 11 bitkah na Soči. 31. oktobra 1918 je bil zaseden od čet Velike Antante. In končno s pogodbo v St. Ger-mainu leta 1919 skupno z Julijsko krajino in istrskim polotokom prepuščen Italiji. To je bila za slovenski narod velika narodnostna, a za' srednjo Evropo ogromna gospodarski^ izguba.
Kajti Italija je po letu 1919 kazala izredno malo zanimanja za gospodarski razvoj Trsta, medtem, ko je pa s svojevrstno politiko v narod n o - manjšinskem vprašanju uspela, da je v najkrajšem času strla vsak narodni odpor ne-italijanskega življa v tržaškem mestu. Ta čas se more v zgodovini Trsta zabeležiti kot doba najhujše gospodarske depresije. Srednje-evrop-: k e države so bile primorane iskati izhoda na svetovno tržišče preko se verno-evropskih pristanišč. Poljska preko Gdanska, Švica, Češka. Avstrija in Madžarska mena in Hamburga, kar
Stara kostnica poleg cerkve Gospe Svete
preko Breje prevozne stroške in s tem cene blagu izdatno povišalo. Šele okoli leta 1930 je italijanska država uvidela svojo usodno napako in skušala napraviti tržaško pristanišče dostopno srednjeevropskim državam. V tem smislu je bila leta 1934 med avstrijsko zvezno republiko in italijansko državo sklenjena pogodba o avstrijski pristaniški coni v Trstu. To je takoj pokazalo ugodne posledice za obe državi, a velika mednarodno-poiitična in gospodarska vrenja so kmalu uničila na-de srednje-evropskih držav, da se jim s Trstom vendarle odpre tako življensko potrebno „okno v svet".
Po izbruhu druge svetovne vojne je bilo samo po sebi razumljivo, da takozvana ve-likonemška politika ni imela nikakega interesa na tržaškem pristanišču. Ogromna se-verno-nemška pristanišča so komaj dočakala trenotka, da so dobila neomejen monopol pomorske trgovine za vso Evropo.
Gospodarski pomen
zalivom zajeda v Jadransko morje, obsega 3800 kvadratnih km in šteje okoli 300.000 prebivalcev. Pokrajina je izrazito kraškega značaja. Na obalah, v maloštevilnih dolinah in vrtačah je nasajeno južno sadje, vinska trta, zelenjava in nekoliko žita. Prebivalstvo je večinoma slovenskega ali hrvaškega po-kolenja in se preživlja večjim delom z živinorejo. Julijska Krajina se nahaja zahodno od Trsta in obsega 1278 kvad. km z nekako 800.000 prebivalci. Gospodar, sestav je sličen preje opisanemu, samo da je po večjih naselbinah razvita tudi domača industrija, trgovina in tujski promet. Samo mesto Trst obvlada gospodarsko popolnoma to ozemlje.
V prvi vrsti se pridaja Trstu velik pomen z gledišča mednarodnega železniškega in pomorskega prometa. Že od najstarejših časov vodijo preko tega področja izredno važna celinska pota v osrčje Evrope. Ko so pa bile položene železniške tračnice preko visokih gorskih skupin (Julijske Alpe, Karavanke, (Ture), so se v mednarodnem prometu najbolj uveljavile proge:	Trst-Mün-
chen, preko Beljaka in Salzburga. Trst-Pra-
Trst je glavno mesto Istre in Jul jske Kra- 9a' preko Dunaja. Trst-Krakovo, preko Ma-
jine, ki sta po svojem gospodarskem sestavu popolnoma neznatnega značaja. Istrski polotok, ki se med tržaškim in kvarnerskim
ribora in Brna. Trst-Beograd, preko Zagreba in Trst-Budimpešta
(Dalje prihodnjič)
P kraljestvu lutk
Spisa! Ft. Bazi!!]
7.
(Ponatis dovoljen samo s pristankom pisca)
Toda kralj palice noče prevzeti. Dosto-ianstveno odkima s sivo brado in reče: »Ne, Jurček, takega žezla nočem! Ako bi uPorabljal čarovno moč, ne bi bil več kralj, *akaj, ne vladal bi jaz, ampak ona. Le ti jo obdrži in pametno uporabljaj!"
Jurček more sprva komaj verjeti tej razdelitvi. Pred kralja poklekne, objame nje-9ove noge ter pravi: „Hvala ti, dobri kralj! Obljubljam in se zavezujem, da je ne bom ^'bdar rabil v zle namene."	>
„Živijo naš .čarovnik’ Jurček!" zakliče ^vorni norček in zaraja okrog njega.
Tačas pa zatrobi na vrhu odrskega pro-^lja kraljevi trobentač in naznani kralju, da i« Palača pripravljena za dvor.
„Trara, trara, traaaraaa . .odmeva po 'dm kraljestvu. Od vseh koncev in krajev o>te ljudje, da spremijo kralja do grajskega Et°Pnišča.
Kralj stopa radostno sredi pisane množi-e*. Pred vhodom v palačo se še enkrat o-Zre in smehljaje pomaha. Nato odide s pr'ncesko in dvorom po žametni preprogi v svoje sobane ...
„Moj Bog! Vendar sem našla svojega fan-l”> se zaslišijo med razhajajočo se mno-lCo povdarjene ženske besede, a obenem že išče Jurčka za ušesa materina roka. „Kje a s> se zopet potepal, kaj? Vsi so si že po-iavili hišice, jaz pa čakam in čakam, a te-* od nikoder ni. Mar naj se, stara nad-!žnost, sama mučim?”
■’Au, aul..." Jurček poskoči in mamico -ko milo pogleda, da ga izpusti. „Nikar ne
bodi huda! Silno važne posle sem opravljal. Takoj ti postavim hišico. Pa ne takšno staro, kakršno sva posedovala na odru. ampak novo in mnogo lepšo. Le brž izberi in' pokaži prostor, kjer naj odslej prebivava!"
Mamica ne utegne niti odgovoriti. Nemudoma mora za sinkom.
Ostaneta na koncu ulice.
„Zdaj mi povej, kakšno hišico si želiš!"
„Ampak Jurčelj ..
„Mamica, enkrat pa le dopusti besedo meni! Kar brž povej svoje želje!"
„Saj vendar ..
„Sicer pa si. mi že nekoč pravila, da bi ti bila ljuba lesena hišica z balkonom in zelenimi polkni na oknih, okoli katere naj bi bil ograjen vrtiček z belimi stezicami in klopco. Ali ni res tako?"
„Seveda je! Toda kaj zmoreva, ko sva tako hudo ubožna."
„Dobro! Zdaj te prosim: Zatisni oči! Pogledati smeš šele, ko naštejem do tri."
Mamica obotavljaje se uboga. Ko zatisne oči, izvleče Jurček iz rokava čarovno palico in jame risati po zraku kroge...
Palica pomagaj mi
in izpolni željo mojo
preden bom naštel do tri! — Ena, dve, tri!
Kot bi pihnil, se pokaže pred njim ljubka hišica, prav taka, kakor si jo je želela mama, z balkonom in vrtičkom, polnim raznovrstnih cvetlic. Iz dimnika se prijetno kadi in Bog ve kaj vse se cvre na ognjišču.
Celo sam „čarovnik" vzklikne presenečen, še bolj začudena pa je kajpak' mamica, ko odpre oči.
„Kako si to napravil? Menda nisi s hudobcem v zvezi?" reče vsa preplašena.
Jurček jo potolaži. Pove ji, da je našel
čarovno palico, katero uporabljati mu je dovolil sam kralj.
Mamica hipno ne ve, kaj naj reče in stori. Objeme sinka in ga poljubi.
Jurček jo zavrti in veselo zavriska . . .
Vse polno gledalcev se nabere kmalu okoli nove hišice, ki jo občudujejo in hkrati vzbujajo željo, da bi Jurčkova palica ča-rodejka tudi njim pomagala.
Jurčku seveda tega ni treba dvakrat reči. Takoj ustreže vsakomur, kdor mu le zaupa svoje želje, ter čara, čara — čara neprestano.
Kraljestvo dobiva nove ulice. Ta si zaželi nov plot, onj novo streho, oni zopet balkon. Marsikatera zakrpana bajta izgine in se umakne novemu poslopju.
Krojač šivanka, doslej brezdomen popotnik, dobi na trgu svojo krojačnico.
Branjevka Reja, prodajalka bonbonov, piškotov in še druge slastne drobnarije na odprti stojnici, izprosi od Jurčka udobno in lično leseno barako.
Samo beraču Malhi ni do lastnega doma. On si misli:	„Berač sem, berač ostanem.
Ako mi hočeš vsekakor že kar koli pokloniti, mi pričaraj voziček na treh kolesih. Kot šepavec namreč prav s težavo premikam noge."
Jurček mu skromno željo kajpada brez odlašanja izpolni.
„Kaj pa bi ti rad od mene?" vpraša „čarovnik" palčka Skoka, ki prav tačas prihaja mimo s samokolnico.
„Eh, pa bi te res za nekaj prosil", pove možiček sramežljivo, ,,V gozdu sem si postavil hišico, zato pa bi imel rad tam tudi onile kup črne rude." Pokaže proti peči na košarico s premogom. „Zlato in drago kamenje nameravam kopati."
„Mnogo menda ne boš našel med pre-
mogom." reče smeje se Jurček. Toda že hip nato je košarica prazna: kup premoga stoji sredi gozda.
„Bog ti povrni dobroto!" se zahvali palček. „Star sem in izkušen. Marsikaj vem, kar je drugim prikrito. Ce bi me kdaj potreboval, me kar pokliči. Vedno ti bom na uslugo."
Jurček se spomni vile Lahkokrile. Radoveden, kje se je ona nastanila, vpraša po njej palčka.
,,V kotu nad gozdom je nazidek. Tja je zletela kot lahna meglica. Sam sem jo videl." odgovori Skok in odpelje samokolnico dalje.
Jurček obstane in vnovič izvleče iz rokava čarovno palico.
„Uboga vila! Tudi tebi moram pripraviti udobno bivališče." govori sam pri sebi in zasuče čarodejko. Tisti hip se znajde vila Lahkokrila med samimi rožnatimi blazinami, a velik cvet jo kot ogromen senčnik varuje sončnih žarkov...
Jurček da roke v žep ter z veselo pesmico na ustih odkoraka proti domu, kjer ga že pričakuje mamica s polno mizo slastnih dobrot.
Temni oblaki se bližajo...
Ker se Jurčku do devetih ni Ijubilg iz mehke postelje, ga potegne mamica zgrda izpod odeje.
„Kaj se nič ne sramuješ? Vse je že pokonci, samo tebe ne tnorem spraviti na noge. Mar misliš, da smeš spati do dvanajstih, ker si gospodar čarovne palice? Le brž se obleci!"
,,Pa bo res treba",•zazeha sinko in skoči v irhaste hlačke. Noče, da bi mu mamica pokazala, kako se navija uro.
(Dalje prihodnjič)
©HIBAM
Obram čaka sina.
Najstarejšega, Volbenka.
Vsa vas to ve. V tovarno se je udinjal. Naveličal se je hriba in dolge poti do fare in železnice. Kar v glavo mu je planila blodna misel in ga držala kakor na vrvi.
Kakšno je bilo tisti dan! V začetku je Obram prosil in rotil, Volbenk je komaj poslušal.
„Zemlja ni prava, povsod sam hrib. Kaj naj se ubijam po teh zaplatah? Do smrti bi si ne opomogel Kruh je odmerjen, krompir preštet. Nikoli ni preveč, pa naj bo letina še taka. Nekaj jerbasov češenj in jabolk prodamo, to je vse."
Obram je zrasel.
„Fant, pa ješ vsaj svoj kruh. ki si ga sam vsadil. Krompirja nisi še stradal in za praznik si imel pogačo. Pozimi je bilo suho meso večkrat na mizi. Reci. če ni res!”
„Ne bom rekel, da ni. pa mi povejte, ali je pri nas sploh kaj počitka? Od prve zore do trde noči garaj, vso pomlad, celo poletje do jeseni, prav tja do snega. In ko sneg na-kosmata, nas zapahne od vseh strani, da vidimo samo v zrak. Všo zimo smo v samih gazeh.”
Trdo postavlja Volbenk besede. Ne misli se vdati.
Obram čuti ,da je v sebi že odločen. Z govorenjem mu raste jeza.
„Počitka res ni veliko, toda sreče je dovolj. Do le-sem še ni prišel mestni hudič, ki nam je že tri speljal iz tega gnezda. Vorenc je umrl za grdo boleznijo, Peklajev Matija se je zapil in izgubil, Mežnarčkov pa je od stradanja zašel v jetiko. Vse si poznal. In ti si četrti.”
Obramu se trese glas.
Volbenk zamahne z roko.
„Dela sem navajen in poštene ljudi povsod obrajtajo!"
Zdaj šele Obram zrase.
„Ne poštenjaki, barabe imajo prva mesta. Kdor ima ubov hrbet, ta napreduje. Volbenk v grapi si zrasel in če prej ne, na starost se boš vrnil v grapo, morda občini v breme in molim kostem v sramoto."
Pod strop je zrasel Obram in dvignil roko. „Tako ti povem, ne zapiram ti vrat, vsak dan te bodo čakala, podnevi in ponoči. Niti v nočeh ne bom potegnil zapaha prek njih. Vsako uro bi lahko prišel."
Se pred košnjo je Volbenk odšel. Obram je zjutraj zgodaj vstal, samo. da ni bil pri slovesu. V gmajno se je zarinil, sedel na štor in glasno zavekal.
Tako odhaja njegova kri v mesto, v to prekleto brezdno mladih ljudi. Petkrat v življenju je bil Obram v njem. pa vselej je pljunil, ko je prišel med polja.
iinfHiiiniiimmiiiifmmmmminnmmimimimiiiiiiimmmiiiiiiiiii
Govorimo
v lepi slovenščini
Ko je naš aeroplan pasiral kanal, se je na horicontu pokazal teritorij kolosalnih dimenzij.
Pravilno: Ko je naše letalo preletelo preliv, se je pokazalo na obzorju ozemlje ogromne razsežnosti (obsega).
Po pavzi v prvem aktu boš videl sceno, ko v klošterski aleji igrajo sentimentalno serenado in se na oknu pokažeta silhueti dveh figur; nato sledi znani dialog.
. Pravilno: Po odmoru v prvem dejanju boš videl prizor ko v samostanskem drevoredu igrajo čustveno podoknico in se na oknu pokažeta obrisa dveh postav,- nato sledi znani dvogovor
Najpreje je govoril z akcentom, potem korektno. momentano pa govori direktno v dialektu.
Pravilno: Najpreje je govoril z naglasom, potem pravilno (brezhibno), trenutno pa govori naravnost v narečju.
Sicer je zelo šarmantna, a ko smo prišli na korzo, je takoj pričela z vso rutino koketirati z onim juvelirjem, ki je tam pro-meniral; kar ženiral sem se.
Pravilno: Sicer je zelo dražestna, a ko smo prišli na šetališče, se je takoj začela z vso spretnostjo spogledovati z onim draguljarjem, ki se je tam sprehajal.
Ogibajmo se tujk:
Koalicija — zveza heroj — junak toleranca —- strpljivost reprezentant — predstavnik resolucija — sklep
Zdaj mu sin sili med zidove, za katerimi stoje dimniki in ropotajo stroji.
Kakor pijan je zvečer odtaval domov. Nič ni jedel, naravnost v čumnato je zavil in legel. Kakor, da misli umreti. Se je povsod dišalo po Volbenku. po najstarejšem Obramu, ki hoče zatajiti zemljo.
Se v sanjah je prosil Obram, a Volbenk trmast odhaja.	^
Hudič ga je obsedel.
Obram čaka. Zadnji lega. da kdo ne zapahne vrat. Da bo mogel vstopiti Volbenk, če pride morda ponoči, naskrivaj.
Jesen je, a Volbenka ni. Trikrat je pisal. Dvakrat je Obram odprl pismo, dvakrat je šel v gmajno vekat.
„Tu je lepše, oče. Svoje ure napravim in sem gospod."
Tretje pismo je zapečateno vrgel v peč. Torej gospod hoče biti. Iz grape doma, bi
Ze zjutraj ni bilo staremu Mrkovcu dobro. treslo ga je in kar v kuhinjo je silil. Sin se je ustrašil.
„Včerajšnji dež vam je nemara škodil. Mokrega suknjiča niste koj slekli."
„Nisem ga ne", priznavajo oče. „Skoraj bi rekel, da me zbada v plečih in v prsih.”
„Da ne bi bila pljučnica. Pravšen čas je zanjo. Pred petimi leti ste jo tudi imeli okrog binkošti."
Nič ne reče Mrkovec, le zvija se in stiska. Južina mu nič ne diši in popoldne sam prosi, naj mu pripravijo postelj.
Na večer mora Tone po zdravnika. Pljučnica.
„Je nevarno?" sprašuje snaha doktorja v veži.
• „Po pravici rečeno, je. Oče so stari in srce imajo šibko. Za vsak slučaj se pripravite."
Na Mrkovčev grunt je legla senca, čez poslopja, čez polja, čez gmajno in laze. Mrkovec je bil povsod. Ločil je seno z Brega od onega z Dolgega travnika, pšenico z Ozar od pšenice s Prosja. še zvirške smreke je ločil od tistih, ki so zrasle v Grbovcih. Na pogled. Petdeset let je gospodaril Mrkovec, petdeset pomladi je sejal, petdeset poletij je žel in kosil.
Zdaj je sam dozorel; postal je podoben staremu macesnu, ki ima samo še v vrhu nekaj zelenih vejic. Vse druge veje so suhe, porasle z mahom in lišajem.
Trdo leži v postelji- ki je visoka in prislonjena k zidu. Nad glavo mu visi stara slika, narisana na steklo, zapuščina matere. Na steni pri vznožju visi ura, ki kuka ure. Dolgo nihalo z medeninasto ploščico tiktaka počasi, kakor da za vsak udarec premišlja. Mrkovčeve roke leže na odeji kot dvoje drobnih rogovil. Videti je samo palec in ploskev štirih prstov, ki so kakor zliti.
Dva dni potem, ko je bil zdravnik v vasi, se je začelo Mrkovcu blesti.
Tone je naredil križ čezenj.
Sosedje so prihajali, zmajevali z glavo in čudno tiho odhajali. Najbližji so pregledovali črno obleko. Ne bo dolgo, ko bo zazvonilo.
Na četrtek je prišel Poglajen. Že močno siv, a še trden. Mrkovec ga ni spoznal. Ravno je obiskoval njive. Vse po vrsti. Z roko j-e krožil, kakor da zajema žito iz sejalnice.
„Ne kaže dobro", ga je gledal Poglajen, „kadar pošten kmet takole zemljo obiskuje, se od nje poslavlja. Z rajnkim Matijevcem je bila prav takšna. S konji se je pogovarjal in z voli, s prstjo in drevjem, nazadnje je pa ugasnil, kakor bi leščerbo upihnil."
Že pod noč je Mrkovec v blodnjah zašel k čebelam. Te so mu bile na starost najljubše. Trkal je na steno, kakor na panje, klical čudna imena, se nasmihal, mahal z rokami in nazadnje samo še godel.
Snaha je poiskala mrtvaško svečo. Oče so postali mirni, le sopli so na moč težko, kakor da je duša že prav v grlu.
Okrog enajste so položili roko na posteljno stranico in odprli usta. Kot bi hoteli še nekaj reči. Prepoten šop las jim je ležal na čelu.
„Prižgi svečo", je ukazal Tone, „oče so pri koncu."
Potlej je kar hitro šlo. Preden je dekla poklicala Poglajena in Prelesnika, je Mrkovec ugasnil. Snaha je s svečo nakapala vosek na stol in postavila svečo k zglavju.
Tone je zagrnil vsa okna, potlej pa z desnico ujel nihalo.
rad jedel bel kruh. Več mu je za mesto, kakor za zemljo.
Vendar Obram čaka.
Po snegu diši od Kriške gore, a Obram še čaka. Peč je zakurjena, v čumnati je gašper-ček. Da bo Volbenk lahko zakuril.
Ko pade prvi sneg, Obram obupuje. Ce Volbenka ne bo do prvih zametov, ga letos ne bo.
Kadar otroci ne vidijo, stopi na prag, zasloni oči in gleda po belini. Nikogar ni.
„Pa se vendar v resnici ni zvrgel", veka v sebi Obram.
V svojo kri veruje, kakor v sveto pismo. Prišla bo ura, ko bo Volbenk odprl vrata, sedel za mizo in tiho spregovoril:
„Oče, prav ste imeli."
Tega hipa čaka Obram.
Čuti, da ga bo dočakal, kajti Volbenk ne piše več.
Morda na pomlad, ko bo grapa zelena in bodo bregovi svetli od rož kot večerno nebo.
Tedaj je grapa močna, kakor deklič, ki se mu zbudi mlada kri.	K. M.
Ura se je na mah ustavila.
Prelesnikovca je vzela belo platneno ruto in jo prevezala mrtvemu čez brado.
Zdaj so bila Mrkovčeva usta zaprta. Tone je poiskal dva novca in jih položil očetu na oči. Da ne bodo gledali. Tudi na materinih očeh sta ležala.
Snaha je postavila na mizo hleb kruha in steklenico žganja. Iz kamre je prinesel Tone krožnik in tobaka.
Sosedje so posedli na klopi, nabasali če-dre in čakali na jutro.
Tačas je Mrkovec položil račun pred svojim Bogom in prosil za milost Taborsko Marijo, katere sosed je bil petdeset let.
Petdeset let!
Zdaj zanj ni več časa. ,
Nihalo stoji.	Iztoh
t/cw na i&ziUömL Mii
Djekše so prijazna gorska vas. Ležijo 1159 m nad morsko gladino sredi gričevja. Obkrožajo jih mecesnovi gaji. a ob vznožju ležijo rodovitna polja ali sočni pašniki. Tri poznane poti peljejo v ta kraj. Ena iz Mostiča skozi goste gozdove in temne kotanje, mimo mlinov in kmečkih hiš. Druga, znatno lepša vodi preko bogatejših gozdov in globeli. V ozadju ležijo Karavanke. Te izglodajo skoraj lepše, kakor če jih gledamo iz Celovca. Posestva ob globelih izdajajo revščino svojih posestnikov. Toda tu diši kmečka gruda in polja imajo mnogo sonca. Kjer
Mala gorska naselbina prijazno zre po Podjuni. Prebivalci, pridni slovenski kmetje, z veseljem opravljajo težka dela, ki ga zahteva od njih borna zemlja, da jim nudi zato skromnih pridelkov. To pošteno ljudstvo pozna pač le dvoje: dom in cerkev:
Nekega popoldneva se je nenadoma pojavila „na Vrhih" policija in orožništvo, napravili so „racijo". Obkolili so, samotno kmetijo in s puškami, pripravljenimi za strel, vdrli pri vseh vhodih v mirni dom. Prestrašeni ljudje z grozo pričakujejo, kaj da bo.
Ko so preiskali vse kote, se je začelo „zasliševanje":
„Banditi so bili tukaj, pa niste naznanili, zakaj ne?"
„Pri nas ni bilo nikogar", se je branil kmet.
„Molči, kmalu boš videl, da nam je vse znano” in pritirali so v sobo žensko, ki je hodila s policijo ,se dotlej zabavala zunaj z možmi, sedaj pa naenkrat prevzela vlogo ujete partizanke.,
„Ste bili kdaj tukaj?" je navidez strogo vprašal policist.
„Da, bili smo", je odgovorila ženska.
„Ste bili enkrat ali večkrat?"
„Bili smo večkrat."
„So vam ti ljudje dali morebiti tudi jesti?"
„Da, dali so nam jesti."
„No vidiš, prokleti lažnivec, ali boš še tajil?" Policist je začel divjati in vpiti, da bi bilo pač najbolje, vse skupaj postreliti, banditsko gnezdo pa zapaliti.
Kmet se ni mogel domisliti, da bi bil že
se vsled višine že končujejo gozdovi in še samo pusti mecesni štrle v nebo ali se vitke jelke bore za obstanek v vetru, tam stojiš sredi ljubke pokrajine. Ta napravlja na po-tovalca globok vtis. Boj med mehkim in trdim, širokostjo in bornostjo. V kmetu tukaj se steka dvoje: nežnost pokrajine in trdota boja. Ti ljudje so tihi in dobrovoljni. Njihova pridnost odgovarja zahtevam po življenju in krasota domovine jim podarja nekaj nepopisnega.
Tretja pot je obrnjena v najbližje mesto. To je sicer najdaljša pot toda noga kmeta mora tudi to premagati. Velikovec je njegovo tržišče. Semkaj pripelje pridelke svojega polja in tu kupuje potrebščine za dom in družino. Ta cesta mu ni preveč všeč, ker ga izpelje iz tišine v šumni dan. Njegova vas leži na samoti in samota je nekaj, kar ljubi. Vrvenje v mestu mu malo ugaja.
Središče Djekš je dvostolpna cerkev, ki jo obkroža le nekaj hiš. Druge ležijo raztresene po gričevju. Ta planinska posestva so sedež prastarega pokolenja.
Deželo koroških Slovencev prepreza mnogo kotanj; polja na strmih pobočjih zahtevajo naporno delo za človeka in žival. Narava in izročila se stapljajo harmonično v zvok domovine. Cesto prodira iz s slamo pokritih hiš koral, ki slavi Boga in domovino, ali nežna pesem dekleta, ki jo poje svojemu najdražjemu. To so pobožne in hrepeneče kitice.
Ko opominja večerno zvonenje kmete k molitvi, tedaj se zberejo domači okrog velike mize in se zahvalijo za dan in božji blagoslov. Ljudstvo je tiho in dobrovoljno ter pozna samo delo.
Tik ob cerkvi je štirirazredna ljudska šola. Mnogo otrok ima uro hoda do nje. Značilno za to vzgojevališče je. da je pouk tukaj dvojezičen. Do 3. razreda se uče slovensko in nemško v istem obsegu. Drugi oddelki imajo slovenščino le kot učni predmet. V prvi vrsti se učijo spoznavati ožjo in širšo domovino. Učna snov se nanaša nanjo, ali je vzeta iz življenja. Vsako suhoparno teorijo odklanja. Zadnji šolski razred je oskrbljen s posebnim načrtom. Učence pripravlja na bodočo resnost življenja.
Ko mladina zapusti šolo. prevzame dediščino svojih očetov. Nekdaj nežne otroške roke postajajo močne pesti, ki tiščijo plug globoko v zemljo. Zvonki otroški smeh potihne in srce zori k zavesti življenja. Hvaležni so Bogu in staršem za obilen blagoslov. Včasih obračajo svoj pogled na „nemško stran", kakor imenujejo drugo stran globeli in vedo, da v ničemer ne zaostajajo za njimi.
Ko zahaja žareče sonce za gorami in ob-žarja cerkev, tedaj se naseli tišina po domovih. Samo veter šumi v vejevju in potok žubori svojo večerno melodijo. Počasi se spušča noč preko dežele, ki so jo Slovenci napravili rodovitno in podarili svetu ljubko vasico.	Fr.
PREGOVORI
Kdor veliko govori, veliko ve, ali veliko laže. Po slabi družbi rada glava boli.
Kdor se brati z volkovi, mora z njimi tudi tuliti.
Kadar greš volku naproti, vzami psa s seboj. Resnica v oči bode.
kdaj videl to žensko, še manj pa, da bi ji bil dajal jesti.
Pomagalo ni nič, med suvanjem in psovanjem, so tirali ubogega gospodarja s seboj, z grožnjo, da bodo izgnali celo družino.
Šli so k sosedu in ves prizor se je zopet ponovil, vsak korak teh vragov so spremljale solze in vzdihi preganjanih siromakov.
Tretji posestnik se je drznil oporekati: „Ce sem dal, sem dal, vsakemu lačnemu, ki me je prosil, sem še dal jesti, če sem le imel"...
„Sei stili", je zakričal policist, ves iz sebe od jeze, ‘da si upa kmet še ugovarjati in poprijel puško, „sonst stopfe ich dir das Maul zu, frecher Bandit"...
Proti večeru ,ko je bila „preiskava" končana ,so gnali aretirane kmete proti dolini-Močno zastraženi so stopali trpini v sredi in niso razumeli, zakaj so jih odtrgali od doma in družin. Od časa do časa se je k*’ teri ozrl proti kraju, kjer je stala njegova domačija, nakar je navadno sledil udarec in psovka spremljevalca. Niso bili vajeni ti možje solz, to pot pa so pekle v očeh zadrževane solze in iz grla je silil krik brezmejna bolesti.. .
Pred postajo so postavili uboge žrtve v vrsto, kjer so morali nepremično stati in čakati na prihod vlaka, pri najmanjšem premiku, pa so padali novi udarci po ljudeh, ki niso ničesar zagrešili, a so ravnali z njimi kakor z najhujšimi razbojniki.
Odpeljal jih je vlak, noyemu trpinčenju nasproti ,od koder se je po končani vojni vrnil le eden, telesno in duševno strt.,«
Kmečka smrt
slike izza Črnih dni
Riharslvo na Koroškem
Ustanovitev preskrbovalnih odborov
Koroška deželna vlada sporoča:
Na podlagi zahteve avstrijske rokodelske zveze so sklenili ustanoviti preskrbovalne odbore, ki naj jamčijo za pravično razdelitev potrebnih živil in predmetov in sicer:
1.	Deželni preskrbovalni urad:
Sestavljajo:
a)	deželni glavar ali namestnik, ki ga on imenuje,
b)	dva zastopnika deželne gospodarske zbornice,
c)	en zastopnik deželnega preskrbovalnega urada,
d)	en zastopnik deželnega gospodarskega urada,
e)	štirje zastopniki potrošnikov,
f)	dva zastopnika razdeljevalcev (Kon-sumno društvo, 'trgovska zbornica).
Delovno območje sestavlja pregled in končnoveljavno opredelitev načrta za za-jamčenje živilskega in drugega potrebnega kritja, pregled drugih uspehov proizvodnje in boj proti črni borzi in verižništvu.
2.	Okrajni preskrbovalni odbor:
Sestavljajo:
a)	okrajni glavar,
b)	štirje zastopniki okrajne kmetske zbornice,
c)	štirje zastopniki potrošnikov,
d)	en zastopnik gospodarskega urada.
Delovno območje sestavlja pregled okraj-
ne zaloge in razdelitve na posamezne občine, nadzorstvo oddaje in boj proti črni borci in verižništvu.
3.	Krajevni preskrbovalni odbor:
Sestavljajo:
a)	župan.
b)	en član krajevnega kmečkega svst*.
c)	en član občinskega sveta,
d)	dva zastopnika potrošnikov.
Delovno območje sestavlja pregled zaloge,
nadzorstvo oddaje, podelitev kazenskih predlogov proti oddajalcem, ki so zamudili oddajo ali proti izdelovalcu, ki noče oddati svojega blaga, zaplembo in ohranitev pridobljenega blaga nadzorstvo prevozništva in sodelovanje v boju proti črni borzi in verižništvu.
Metlova
Po dolgem času se moramo zopet malp oglasiti. Kmetje so večinoma že vse poželi in spravili domov. Suša, ki nam v tem letu žal ni prizanašala, nam je povzročila mnogo škode.
Minuli teden nas je pretreslo žalostno zvenenje farnih zvonov, ki so naznanili smrt priljubljenega Slamnikovega Volta. Rajni je bil med farani zelo priljubljen, kar se je videlo na njegovem pogrebu, katerega se je skoro vsa vas udeležila V slovo so mu tudi pevci zapeli nekaj žalostink Naj mu bo lahka domača zemlja!
Koroška deželna vlada nam pošilja v objavo-.
Povojne posledice so prinesle koroškemu ribarstvu izredno velike izgube ter ga spravile na nizko stopnjo. Vodovja imajo malo ali po sploh nič rib. tako da je nemogoče govoriti o racionalnem ribarstvu v teku prihodnjih let. Vsi sodelujoči krogi morajo posvetiti zato vso svojo pozornost obnovi in popravi storjene škode in preko tega privesti koroško ribarstvo na tako visoko stopnjo, da bo mogoče doseči uspehe ne le samo iz športnega, ampak tudi iz prehranjevalno gospodarskega vidika.
Vsak, ki je s stvarjo nekoliko bolj povezan, ve, da bo stalo veliko truda in dela, predno bo mogoče doseči zaželjeni uspeh. Najnujnejše vprašanje, ki ga moramo na tem področju rešiti, je tisto, ki se tiče ponovne zaroditve naših voda. Zelo težko ga je rešiti, ker je bilo na Koroškem težko dobiti zarod za oploditev že v prejšnjih letih.
Če ne vračunamo tistih malo zavodov za ribjerejo. ki služijo takorekoč le domačim potrebam, imamo na Koroškem le dva zavoda za ribjerejo na razpolago in sicer en zasebni zavod za postrvi v Seebodenu in enega za ščuke, ki je last gospodarske uprave Millstatt. Zadnji je le delno v obratu in bi se ga moralo najpreje šele prav obnoviti. Torej vlada še vedno veliko pomanjkanje plemenskih rib. Iz tega razloga si prizadevajo javni uradi ustanoviti zavod za ribjerejo za Koroško. Težave pa obstojajo v tem. da z ozirom na nevarnost poplave, ni vsaka voda za to uporabna. Želeli bi, da bi nam pri iskanju primernega kraja pomagali vsi strokovni ribiči.
Prizadevajo si tudi najti biološke osnove različnih vodovij, za kar predvidevajo tudi ribiško bicloško raziskovalno ustanovo, ki
Koroška deželna vlada je prosila za objavo sledečega članka:
Koroško podeželsko ljudstvo nosi v sebi že stoletja dovzetnost za učenje. Že zgodaj se je pojavila želja podeželnega ljudstva po izobraževalnih ustanovah in po strokovni izobrazbi naše kmetiške mladine.
Iz tega razloga je ustanovila bivša poljedelska družba za Koroško, že leta 1866. prvo poljedelsko strokovno šolo, koroško poljedelsko šolo v Celovcu, ki je bila do vojne zelo dobro obiskana. Pozneje je ustanovila deželna uprava še nadaljne poljedelske strokovne šole za kmetske sinove in hčere, kakor tudi za poljedelske delavce. Med zadnjo vojno pa so ukinili poljedelske šole in po zlomu tudi pouk na poljedelskih gospodinjskih šolah.
Kljub velikim težkočam so otvorili v lanski jeseni v Müllerhofu v Lienzu šestmesečni gospodinjski tečaj. Tekom letošnjega poletja se vrši drugi gospodinjski tečaj in na poljedelski šoli v Lienzu tečaj iz poljedelstva za vojne poškodovance. Poljedelska šola Litzlhof je še vedno določena za strokovne tečaje v poljedelstvu za britanske vojake.
Vendar pa so izgledi za otvoritev poljedelske šole v neki tovarni v bližini Celovca v letošnji jeseni upravičeni. Koroška de~
Vzgoja v Sovjetski zvezi
Od Avstrijsko-ruskega društva smo prejeli v objavo:
Avstrijsko-rusko društvo je v zadnjih dneh pozdravilo vdrugič gospo univ. prof. dr. E. Riesel v Celovcu in Beljaku. Predavateljica je gvorila o vzgoji in pouku v Sovjetski Zvezi in podala pred številnimi gosti pregledno in vsestransko sliko različnih izobraževalnih ustanov, počevši od otroških zibeli in vrtcev preko ljudskih, srednjih in Visokih šol do izobrazbe visokošolskih učiteljev in znanstvenikov. Govorila je o cgromnih uspehih sovjetske vlade glede °dprave nepismenosti, ki so dovedli do te-9a. da znajo danes vsi sovjetski državljani Pisati in brati Vse otroke v deželi vzamejo v sedem ali desetletni šolski pouk; a vse šolstvo je enotno zgrajeno. Otroci se ne motajo že v 10 letu starosti odločiti za svoj bodoči poklic, kajti izbira poklica se vrši Sele v 14 letu. ko so otroci že spoznali svo-1® duhovne sposobnosti. Vsak sovjetski °trok lahko študira, če to dovolijo njegove duhovne sile (moči) sposobnosti in država s® zato zanima, da dobijo vsi otroci kolikor mogoče dobro izobrazbo. Razlika med 'desnim in umskim delom s časom izginja, ker rokodelski poklici po stahanovski me-'°di zahtevajo temeljito teoretično izobrazbo. Tako vzrašča v Sovjetski zvezi milijonta armada ljudske inteligence, ki je poklicana, da prepelje staro rusko kulturo, ki i® bila preje pridržana samo za majhen Zgornji sloj, v široko množično kulturo.
Po zanimivem predavanju je sledil prost, dolgotrajen razgovor, v toku katerega so Poslušalci prosili še za marsikatero dopolnilno objasnilo. Različna vprašanja, ki niso spadala k stvar;. or n. pr. postopek s po-
naj sporoča osnovno znanje za obnovitev ribarstva. S tem naj se izključi napačna za-roditev in bo v gotovem vodovju zarejena samo tista vrsta rib, za katero vsebuje voda potrebne snovi.
Razen tega se bo pečal zavod za ribiško biološko raziskovanje z raziskovanjem ribjih bolezni i. t. d., kar bi ne bilo napačno že zaradi napredujoče industrijalizacije in s tem onečiščenja vode. Predvsem bo pomagal pri obnovi ribarstva deželni ribarski svet, ki so ga ustanovili na podlagi koroškega ribiškega zakona od 24. aprila 1931. LGBL. 35. Imel bo nalogo sprejeti vse ukrepe, ki bi pomagali napredku ribarstva in jih uveljavili v okviru možnosti.
Na Koroškem in vzhodnem Tirolskem so mu v ta namen na razpolago ribiški revirji: odbori Lienz, Beljak. Celovec in Wolšperk, od katerih se razprostira beljaški čez upravna področja Spittala na Dravi, Hermagor-ja. Beljaka mesta, Beljaka-dežele (izvzemši Vrbsko jezero) kakor tudi čez območje politične ekspoziture v Feldkirchenu. in celovški preko upravna področja Celovec-mesto, Celovec-dežela (izvzemši poltt. eksp. Feld-kirchen) vendar vključno celo Vrbsko jezero kakor tudi polit, upravna okrožja St. Vid na Glini in Velikovec.
Ribiška revirna odbora Lienz in V/olšperk upravljata področja istih polit, upravnih območij.
Organizatoričnih osnov za obnovo ribar-skega gospodarstva na Koroškem torej ne manjka
Vsa ta vprašanja so obravnavali 29. junija pri seji deželnega ribiškega odbora, katerega se je udeležil tudi deželni glavar g. Piesch.
V kratkem bodo sklicali tudi ribiške revirne odbore, kjer bodo ustanovili osnove za poživitev ribarstva na Koroškem.
želna vlada si prizadeva s pomočjo britanske vojaške vlade spraviti pod streho to šolo, četudi samo začasno.
V	okraju Št. Vid na Glini računajo z otvoritvijo poljedelske šole v Töcheldorfu pri Althofenu, kjer je sedaj tudi gozdarska šola.
Predpriprave za ureditev poljedelske šole za Labudsko dolino so že precej napredovale in se lahko računa s pričetkom pouka za kmetiške sinove v letošnji jeseni.
Vse poljedelske šole za fante obsegajo dva zimska tečaja. V prvem letu bodo obravnavali splošne predmete in v drugem letu strokovno izobrazbo.
Gospodinjska šola v Drauhofenu bo otvo-rila po končanih obnovitvenih delih v jeseni enoletni tečaj, istotako gospodinjska šola Buchhof pri Wolšpergu, ki je začela s poukom že februarja meseca.
Poljedelska gospodinjska šola v Zollfeldu je sedaj v Goldbrunnhofu pri Velikovcu in bo začela enoletni tečaj v jeseni.
V	Buchhofu dokončujejo sedaj gospodinjski tečaj, ki je bil prekinjen.
Začetek šolskega pouka na vseh poljedelskih in gospodinjskih šolah predvidevajo za 15. oktober. Glede sprejema bodo sledile še objave.
Uličnimi ujetniki, preselitev Nemcev, ki so živeli na Volgi, kolhozno gospodarstvo itd., kažejo na to, da koroško prebivalstvo odklanja vsakršno demagoško propagando proti Sovjetski zvezi in hoče spoznati resnične prilike na Vzhodu. Vsled tega bo avstrijsko-rusko društvo priredilo ravno o najbolj perečih vprašanjih nadaljnja predavanja v bližnji bodočnosti, da t|ko nastopi proti nacistični propagandi hujskanja proti vsemu nemškemu, posebno proti vsemu, kar pride z vzhoda, ter da odstrani počasi železno zaveso, ki bi lahko privedla samo do daljnje odtujitve in do daljnjih mednarodnih zapletov.
Demarkacijske črte in gospodarstvo
Pred nekaj tedni so pri konferenci dunajskih obratnih voditeljev sprejeli prehranjevalni načrt, ki zahteva med drugim svoboden promet gospodarskih dobrin po vsem državnem področju. O izvedbi te zahteve je zvezni minister za narodno prehrano dr. Frenzel javil „Socialistični korespodenci": ..Gospodarske demarkacijske črte so praktično padle. Sedaj je brez nadaljnega možno pošiljati UNRRA-dobrine iz enega zasedbenega pasu v drugega. Tudi domača živila se sedaj lahko prevaža iz ene zvezne dežele v drugo. Take pošiljatve pa morajo iti od enega prehranjevalnega urada do drugega; v privatnem trgovskem prometu jih ni mogoče izvesti. To odgovarja popolnoma želji prehranjevalnega ministrstva, ker bi popolne svoboščine v prometu preko demarkacijskih črt odprle verižništvu vrata na široko. Za prevoz domačih pridelkov iz enega pasu v drugega, si je treba preskrbeti tudi dovoljenje s strani dotične vojaške vlade.
Velikovec
Da ne boste mislili, da mi Velikovčani spimo, ali pa da nas sploh ni, se moramo oglasiti. S kakšno veselo novico vas ne bomo razveselili, ker jih nimamo. Živimo pač kar nekam mirno. Slovenskih iger nimamo, pevskega zbora tudi ne. kakor je to drugod po deželi. Ali res ne bi mogli tudi pri nas ustanoviti „Prosvetno društvo in pevski zbor"?, kot to morejo v vsaki fari, kjer imajo ljudje še več dela, kot pa pri nas. Zakaj bi ravno mi zaostajali za drugimi? Ali ne bi bilo to nekaj krasnega, da bi enkrat poslušali tudi velikovški pevski zbor v radiu? Upamo, da se bomo tudi mi enkrat zbudili iz dolgoletnega spanja in pokazali, da nismo zadnji med Slovenci na Koroškem.
Že nekaj časa je preteklo, odkar so utihnili topovi. Meč je vtaknjen v nožnico in konec je germanizacije. To je zopet dvignilo naša srca. Dvignilo je naš slovenski ponos, ker smemo zopet svobodno govoriti v svo-» jem materinem jeziku. Ko hodiš po mestu in poslušaš ljudi, čuješ skoro samo slovensko govorjenje. Mesto, ki je bilo še pred letom vse nemško, je danes zopet slovensko.
Se eno prošnjo imamo glede velikovške cerkve. Vsako nedeljo imamo 4 sv. maše in vse nemške. Ali ne bi mogla biti tudi v naši cerkvi vsako nedeljo vsaj ena slovenska maša? Upamo, da bo naša prošnja uslišana in da bomo tudi mi dobili slovenskega duhovnika.
Že enkrat smo čitali v dopisu „Št. Rupert pri Velikovcu”, da se naj igre opuste. ki imajo politično tendenco. Ker pa smo pred par tedni slišali, da bo zopet igra v Št. Rupertu in nas je srce gnalo tja. da bi zopet videli po tako dolgem času res eno pravo igro. smo bili zelo razočarani.	S. Cvetko.
Kamen
V nedeljo smo imeli pri nas žegnanje ali kakor pri nas rečemo „pranganje". Prišlo 'je izredno veliko število ljudi, čeprav morda bolj zaradi plesa, kot zaradi cerkvene slovesnosti, a je bila tudi ta lepa. Ob lepem vremenu, s katerim nedelja izjemoma ni šte-dila. se je razvila procesija, pri kateri je igrala godba na pihala. Cerkveni zbor je prav lepo zapel nekaj slovenskih pesmi, ki so svečanost naredile še bolj domačo.
ŠKocijan
Ker imamo sedaj mnogo dela s spravljanjem žita, se pa le redko oglasimo. Sicer pa itak ni kaj posebnega pri nas. Vsak dan žanjemo, vežemo, pa zopet žanjemo in orjemo. Pretekli teden nas je delo zasipavalo, sedaj se bomo pa že po malem oddahnili. Igralci našega prosvetnega društva nameravajo iti prihodnjo nedeljo v Šmihel pri Pliberku, kjer bodo. igrali igro „Z lastovkami". Mi smo jo že videli in smo bili z njo zelo zadovoljni. Upamo, da bodo tudi v Šmihelu zadovoljni z njo.
Hodiše
V nedeljo je bil pri nas res pravi praznik. Igralci Prosvetnega društva so nas razveselili z nam Korošcem tako ljubo igro „Mi-klovo Zalo", ki so jo zelo dobro igrali. Marsikateremu se je orosilo oko, ko je gledal trpljenje naših prednikov in se spomnil na težka leta pravkar minulih časov, ko je bilo tudi med nami mnogo Serajnikov in Zal, ki so upali v boljše čase in jih tudi dočakali.
Priključitev slovenskih internirancev k deželni zvezi bivših političnih jetnikov
Koroška deželna zveza bivših političnih jetnikov in preganjanih nam pošilja v objavo:
Pripetljaji in ukrepi zadnjih mesecev nam dajo spoznati, da vlada na Koroškem nezdravo razmerje med obema narodoma. Tega se ravno sedaj najbolj zavedajo antifašisti obeh narodov in sicer prav oni, ki tudi za časa krvavih preganjanj pod Hitlerjevim režimom niso zatajevali svojega prepričanja. Še vedno so na delu temne sile iz nacističnega časa, da bi povzročile nemir in kalile prijateljstvo med antifašističnim prebivalstvom. S tem postane vprašanje povrnitve škode, s silo manj važna zadeva.
Tako slovenski, kakor tudi avstrijski antifašisti so spregledali to igro in željo pokazati medsebojno slogo, kakor so jo pokazali v borbi proti nacističnemu fašizmu. Oba dela imata isti interes na povrnitvi škode In zahtevata isto pravico, da se jo izvede. Iz tega razloga je smatrala zveza bivših slovenskih internirancev za potrebno, da se priključi deželni zvezi preje politično preganjanih, kjer predstavlja samostojen oddelek z istimi pravicami.
Deželna zveza si bo v svoji novi obliki stavila za nalogo, da bo v interesu poravnave škode poživila stare odnošaje. ki jih je imela v koncentracijskih taboriščih s pripadniki vseh narodnosti Evrope, da jih bo izgradila v korist miru, sloge narodov, pravice in pravičnvsti.
Narodopisje Slovencev
Kakor poroča tržaški dnevnik „Glas zaveznikov" (A. I. S.), je pred kratkim izdal dr. Turnšek pri Mohorjevi družbi v Gorici dve knjigi, v katerih so zbrani in opisani slovenski običaji. V prvi knjigi so opisani običaji od jurjevega do kresa, v drugi pa od kresa do adventa.
Knjigi sta rezultat velikega načrtno izvedenega dela, saj je gradivo prispevalo za vsako knjigo več kot 250 poročevalcev iz najrazličnejših predelov Slovenije. Gradivo je pisatelj sistematično uredil in predelal. Uredil ga je po pokrajinah in poudaril podobnost z običaji v drugih krajih. Vse je uredil tako. da je nastala celota, ki se preliva od morja pa. do bregov koroških jezer. Dr. Turnšek je v svojih knjigah te pojave tudi razložil in poiskal njih vzroke.
Najbogatejši običaji v prvi knjigi so običaji ob jurjevem, v drugi pa je najbolj obdelan čas kresovanja in vsemogoče vra-žarstvo skrivnostne kresne noči.
Dr. Metodu Turnšku ss je ob tem zaključnem delu rodilo spoznanje, ki ga je zapisal kot uvod knjige:
„Kot dokazujejo dosedanji zapisi, nabrani širom slovenske zemlje, od Slovenske Benečije do Žile pa tjanoter do Slovenskega Porabja in Prekmurja, Bele Krajine in Istre, se skorajda pri vseh običajih javljajo iste ali podobne prvine in oblike. In čim starejši so običaji, tem lepše se to očituje. Vse to zgovorno priča o istorodnosti, organski povezanosti, enotnosti slovenskega naroda. In to je tudi najmočnejši dokaz, da je vsa zemlja od Slovenske Benečije do žile, čez Koroško in Štajersko do Slovencev na Rabi autohtona in s slovenskim ljudstvom pose# Ijena."
Slrukoina izobrazba naše kmečke mladine
OD
Janez Gregor Mendel (1822—1884) je bil menih avguštinee in sicer nazadnje opat njihove opatije v Brnu. Štirinajst let je bil profesor naravoslovja in matematike v srednji šoli; na samostanskem vrtu je poizkušal s križanjem rastlinskih vrst, največ pač s križanjem grsha. Novo pri tem delu je bilo to, da je vestno zbiral izsledke in je na osnovi teh podatkov in ugotovitev, ugotovil v dedovanju, to je prehajanju lastnosti z enega rodu na drugega, neke zakonitosti, ki jih je izrazil v pravilih, ki se imenujejo po njem Mandelova pravila. Način, kako prehajajo dedne zasnove kot nosilci znakov in lastnosti z roditeljev na potomce, in kako se na teh javljajo, imenujemo njemu v čast mendelizem. Čudno pri vsem tem je, da se nihče od učenjakov tedanjega sveta ni menil za njegovo odkritje in da je drobna knjižica, v kateri je popisal uspehe svojega opazovanja in svoje ugotovitve, ostala neopažena. Sele po kakih tridesetih letih, ko so trije tuji raziskovalci in sicer samostojno, ne da bi vedeli za Mendelovo odkritje, odkrili iste zakonitosti v dedovanju in sicer so bili to Correns, Tsehermak in de Vries, so se spomnili Mendsla in so njegovemu odkritju pripomogli do veljave.
In kaj je ugotovil Mendel? Oglejmo si njegova pravila v naslednjih vrsticah.
Križanje dveh pasem, ki se razlikujeta v enem znaku.
Najenostavnejši primer dedovanja opazujemo, če križamo ali sparimo dve pasmi iste vrste, ki se razlikujeta druga od druge v enem znaku, Opisati hočemo poizkus, ki ga je napravil za Mendelom Correns. Slika predstavlja dve čistokrvni, enakodedni ali enakorodni pasmi cvetlice večernice ali s tujim imenom Mirabilis Jalapa, imenovane. Ena teh je rdeče, druga pa be-locvetna. Da Sta „čistokrvni" ali enakorodni, vemo, ker ima belocvetna vedno le be-locvetne, rdečecvetna pa rdečecvetne potomce..
Če torej opražimo rdečecvetno večernico s pelodom belocvetne ali obratno, in posejemo tako dobljeno seme, dobimo križance, parje n ce ali p o 1 u t a n e, to je potomce prvega rodu (F), ki niso ne rdeče in ne bele, temveč rožnatocvetni, to je imajo barvo cvetov sredi med obema barvama izhodiščnih pasem. To dejstvo je bilo znano že davno pred Mendelom; manj znano in zato skoro povsem novo pa je bilo, kar je sledilo; če namreč oprašimo dobljene polutane med seboj ,ne dobimo več samo rožnocvetnih potomcev, temveč trojno-vrstne potomce; nekateri med njimi imajo bele, drugi rožnate in tretji rdeče cvete. Pa tudi v tem še ni novost, kajti tudi to so že pred Mendelom opazovali. Novo je to, da nastopajo rdeče, belo in rožnocvetni potomci drugega rodu v nekem določenem številčnem razmerju. Z mnogimi poizkusi so Mendel in za njim nešteti drugi raziskovalci, ugotovili, da je razmerje izraženo s števili 1:2:1, ali 28:50:25. to je K je belo, % rožnato in K rdečecvetnih potomcev. Ves ta potek bi mogli izraziti s pravilom:
I P (fe'esne stenice)
H P (rodne stanice) m Fi (telesne stanice) NFi (rodne stanice)
Si», a\J	Jf»• *	—\ -f —	•
saki in sicer so njih znaki sredi med zna-»ma obeh roditeljev (P). Če pa križamo po-unce prvega rodu (Fi) med seboj, se drugi >d (F2) v določenem razmerju cepi.
Isti uspeh kot pri rastlinah, dobimo pri arjenju živali, seveda pod istimi pogoji listokrvnost).
Kako si moremo ta pojav razložiti?
Skušajmo si ta pojav, ki je za pestrost v aravi ,pa tudi za nastanek novih pasem,
ažen, razložiti.
Vsaka izmed obeh izhodiščnih pasem je čista, to je, obe imata enakšne dedne zasnove; če imata različne, pravimo, da sta raznorodni ali mešani. Vsako bitje, ki se razvije po spolnem razplodu, nastane po spojitvi roditeljskih rodnih slanic (jajčeca in semenice. oziroma pelodnega zrna in jajčeca semenske zasnove). Od vsakega obeh roditeljev prejme po e n o dedno zasnovo, ki sodeluje pri razvoju znaka ali lastnosti. Če ima n. pr. roditelj v telesni slanici za rdečo barvo dve enaki dedni zasnovi (zasnove nastopajo vedno v dvojicah), katerih ena je od očeta, druga od matere (pelodnega zrna in jajčne stanice). je ena-koroden ah čistokrven Če pa ima potomec od očeta eno dedno zasnovo za rdečo, od matere pa za belo barvo, je raznoroden, križanec, polutan. To bi mogli prikazati tudi takole:
zgodi, kar nam dokazuje vzvratno križanje in že zgoraj opisani pojav cepitve barv cvetov v drugem rodu.
Vzvratno križanje je takrat, kadar križamo, n. pr. oprašimo potomca ali polu-tana, s pelodom enega izmed roditeljev. Če bi se dedni zasnovi v polutanu pomešali v novo dedno zasnovo, bi se morali tudi v tem primeru pomešati in okrepiti eno ali drugo barvo. To se pa ne dogaja. Uspeh, ki ga dobimo pri vzvratnem križanju, razberemo iz naslednje razpredelnice:
R	R	B
	RR	RB
B	RB	BB
	1. poizkus	2. poizkus
P - izhodiščna pabma	rdečecvetna večernica	belocvetna večernica
	rožnocvetna večernica	rožnocvetna večernica
F - potomci	50 °/o rdečili 50 % rožnatih	jo °/0 belih jo0/o rožnatih
Isti uspeh nam ponazoruje priložena slika, ki predstavlja vzvratno križanje v orisu (sl. 2).
R pomeni dedno zasifovo za rdečo, B za Belo barvo cveta. RR torej pomeni enakorodnost. RB pa raznorodnost.
Pri zrelostni delitvi je v vsaki zreli rodni slanici samo po ena dedna zasnova (primerjaj ,kar smo rekli zgoraj o zrelostni delitvi!). Po spojitvi obeh rodnih stanic nastanejo potomci-polutani, ki imajo v telesnih slanicah po eno dedno zasnovo za znak „rdeč" (R) in „bel" (B). Rožnordeče rastline so torej polutani. njihov dednostni obrazec je RB; obe dedni zasnovi sta v tem primeru enakomočni in izvajata na razvoj znaka ena-komočen vpliv, zato je znak sredi med znakoma obeh izhodiščnih pasem.
Raznordeča barva potomcev prvega rodu, bi mogla koga zapeljati v zmotno mnenje, da sta se dedni zasnovi za belo in rdečo barvo cveta pomešali, kakor se mešajo barve ,in dali rožnordečo; toda to se ne
Moja kosa
Moja kosa je sklepana, kakor britev gladko reže, silna ji oblast je dana — vse požanje, kar doseže.
Svetla rosa jo umiva zjutraj in ko dan odhaja, v gosto travo se zariva in pobere vse od kraja.
Moja kosa je jeklena, pesem ji je vedno ena, bliska se in smrt oznanja, ko cvetlicam v grob pozvanja,
Limbarski
vimo pravilo o neodvisnosti ali samostojnosti dednih zasnov.
Ko smo si ogledali in razložili prvo Mendelovo pravilo o dedovanju, si oglejmo še drugo.
Če oprašimo ali križamo polutane med seboj, dobimo potomce drugega rodu, ki se ločijo v znakih, in sicer nastopajo ti znaki v določenem razmerju 1:2:1, ki ga opišemo z drugim Mendelovim pravilom, ki se glasi: Če križamo polutane prvega rodu (Fi) med seboj, se pojavijo v drugem rodu znaki dedov v določenem razmerju 1:2:1.
Skušajmo si tudi ta pojav razložiti. Rožno-rdeči polutani imajo po eno dedno zasnovo za rdečo in po eno za belo barvo; vsaka teh stopi v rodno slanico po enkrat in sicer ločeno; (primerjaj sliko-). Tako dajo polutani dvoje vrst rodnih stanic: take z dedno zasnovo za rdečo in z dedno zasnovo za belo barvo. Nastanejo torej kombinacije v razmerju 1:2:1, kar potrjuje opazovanje. Seveda je možno dobiti isto razmerje le, če gre za veliko število potomcev, ker se v majhnem številu jasnost slike ne da točno ugotoviti. To nam pojasni tudi oris:
Način parjenja
Iz tega spoznamo, da pri križanju ne gre za kako mešanje dednih zasnov, temveč, da ohrani vsaka dedna zasnova svojo samostojnost in se pri nadaljnem razplodu zo-
RR
R B RB
Uspeh parjenja
BB
Gospodinjski nasveti
Se nekaj o vlaganju
pet pojavi v rodni slanici. Temu pravilu pra-
............................................................................................................................
ce, je dobro če na vrh potreseš nekoliko sa-licila. Marmelado osladiš šele, ko bo več sladkorja na razpolago.
*	-	- •*•.> -1 - 'v' : r. a -V. ÜS	t •.	. ' i tt rp
Malinova marmelada
Skuhaj v sopari malinove jagode in jih pretlači na situ, še bolje na zato pripravljenem stroju, ker ta hitro pretlači in odstrani vse pečke. Sok stehtaj in deni kuhat za vsak kilogram 40 do 50 dkg sladkorja. Kuhaj ga na močnem ognju, da hitro vre, medtem pa mešaj. Ko že marmelada četrt ure vre, jo deni malo na krožnik in postavi na hladno, če se strdi, je dobra, če pa je še tekoča, jo še kuhaj. Ko je dovolj gosta, jo vlij še vročo v steklenice in popolnoma mrzlo zaveži in shrani.
Malinovec
Dobro zrele in kolikor mogoče izbrane maline deni v prsteno skledo ali škaf ter jih stolči z lesenim tolkačem. Tolkač mora biti nov ali samo za sadje rabljen. Tako stolčene maline pusti, da stoje en dan, potem jih ožmi skozi močen, ne pregost platnen prtič, ki ga prej zmoči in ožmi. Se boljše in lažje se stisnejo, če imaš na razpolago kuhinjsko stiskalnico za sadje. Sok, ki se je natekel, spravi v steklenice s širokim vratom, jih zaveži z redko platneno ruto in postavi za dva dni Nato zaveži na stolove noge bombažev prtič, spodaj pa postavi, skledo. Zdaj vlij na prtič prav počasi malinov sok, goščave na dnu ne cedi, temveč odstrani. Tako očiščeni sok stehtaj in mu dodaj poljubno sladkorja, da se raztopi. Nato postavi sok na štedilnik in ga pusti, da vre kakih 5—7 minut, pene pa pobiraj. Ko se nekoliko ohladi, napolni z njim. steklenice, pa ne do vrha. za dva prsta prostora naj ostane. Pokrij s prtičem in pusti, da stoji en dan. Potem prevri v vreli vodi nove zamaške, jih obriši in pomoči v špirit ter jih zabij s strojem v steklenice, če nimaš stroja, si pomagaš s kuhal-ničnim ročajem. Vsako steklenico zapečati s parafinom ali smolo.
Borovnični odcedek
Od nabranih borovnic odstrani smeti in suhe jagode. Potem jih postavi za en dan v klet. Nato jih stolči s tolkačem, ožmi skozf prtič ter pusti, da stoje 1—2 dni, da se sok očisti. Potem ga precedi skozi gost prtič. Prideni mu sladkorja in postavi na štedilnik da vre 5—7 minut, medtem pa pobiraj pridno pene, ki se naberejo na vrhu. Nekoliko ohlajenega deni v steklenice, zamaši * zamaški, jih zapečati in shrani.
Sočivje v kisu
Cele paradižnice v slani vodi. Naloži dobro dozorele, pa še trde, drobne paradižnice, najboljše so one podolgovate slične drobnim jajčkom, kolikor mogoče tesno v steklenice s širokim vratom. Potem deni v 1 liter vode 12 dkg soli, da zavre, ter hladno nalij na paradižnice toliko, da stoji čez nje. Zaveži steklenice s pergamentnim papirjem in jih shrani. Te paradižnice lahko uporabljaš samo za začimbo juh in omak, za uživanje samo so preslane.
Gobe v kisu: Osnaži majhne in trde gobe jurčke, ako nimaš dovolj majhnih, smeš vzeti tudi večje, a biti morajo trde. Vsaki gobi odreži steblo in ga prekolji čez pol. Pri klobuku pa odstrani spodnje meso, ako je že rumeno. Ce je pa še belo in trdo," tedaj lahko ostane. Tako pripravljene gobe operi in skuhaj v vreli, primerno, slani vodi 5 — 7 minut, nato jih stresi na rešeto, da se odteko. Medtem pa zavri vinskega kisa, zmešanega z esenco, deni vanj nekaj poprovih zrn, lorbarjev listič in malo muš-katovega cveta. Kisa bodi toliko, da bo lahko pokril gobe v steklenici. Deni v kis odcejene gobe in jih pusti, da še parkrat prevro. Nato jih odstavi, nekoliko ohlajene deni s kisom in dišavami vred v steklenico ter vlij na popolnoma mrzle malo finega namiznega olja ali malo raztopljenega loja. Naposled jih zaveži s pergamentom.
Marelična marmelada
Prekolji marelice čez pol, odstrani jim koščice in vse kar je nerabnega ali morda gnilega pri njih ter jih deni v dobro po-loščen ali prsten lonec, ki pa ne sme biti napojen z maščobo. Ta z marelicami napolnjeni lonec postavi v drugega večjega, v katerem naj bo toliko vode. da sega polnemu loncu do srede. Oba lonca dobro pokrij ter pusti, da vre toliko časa, dokler se marelice ne zmehčajo. Nato stresi marelice na cednik ali še bolje na rešeto, da se odteko. Marelice pretlači skozi sito in stehtaj sok. Na vsak kilogram soka deni kuhat 30—40 dkg sladkorja. Med vrenjem pobiraj z njega nečiste pene ter ga pusti, da vre, dokler se popolnoma ne zgosti. Nato vlij nanj pripravljeni sok ter potegni posodo z marmelado na kraj štedilnika in zmešaj do-
bro sladkor s sadnim sokom, šele kadar se nikjer ne drži sladkor posode, porini isto nazaj na vroč prostor, da vre tako dolgo, dokler ni marmelada gotova, kar se zgod; v približno 20 minutah ,če si vse pravilno pripravila. Medtem pa marmelado mešaj neprestano z novo, ali samo za sadje rabljeno kuhalnico. Da spoznaš kdaj je marmelada dosti kuhana, jo deni malo na krožnik, ki ga postavi na hladen prostor. Ko je popolnoma ohlajena, tedaj nagni krožnik, ako marmelada ne teče, ali ako se samo počasi malo premakne, je dovolj kuhana, Tako kuhano marmelado odstavi, da se nekoliko ohladi, nato jo nadeni v steklenice s širokim vratom, ki jih prej dobro umij in obriši, da so popolnoma suhe, ker bi sicer kaka steklenica lahko počila. Ako postaviš kozarce na mizo ali desko, smeš vanje vliti skoro vrelo marmelado. Vlij pa vedno le vročo marmelado v kozarce, ker se naredi potem na vrhu skorja, katera zabranjuje. da marmelada tem lepša in okusnejša, v čim kraj-veži šele naslednji dan z zmočenim in zopet obrisanim pergamentnim papirjem: — Lahko vliješ na vrh marmelade nekoliko žganja, kar tudi preprečuje plesnitev. Kuhaj pač kolikor mogoče hitro, ker bo marmelada tem lepša in okusnejša, v čim krajšem času se zgosti. Tudi ne kuhaj marmelade naenkrat v veliki množini. Če jo je za štiri prste visoko v posodi, v kateri jo boš kuhala .zadostuje za enkratno kuhanje.
Opomba: Marelično vodo precedi in osladkaj ter postavi v klet. To je namreč izborna pijača, če so bile marelice zdrave in popolnoma zrele.
Marelice brez sladkorja
I.	— Deni v dobro pološčeno kozdeo nekaj vode, 1—2 gr salicilnega praška, ter naj vre. V to stresi 1 kg lepih marelic brez koščic in kuhaj samo toliko časa, da so kuhane, pa ne razkuhane. Deni še vroče v kozarce in hladne zaveži s pergamentom. Postavi jih na suh in hladen prostor. Tako pripravljene marelice ohranijo svoj naravni okus. — Sladkaš jih šele, ko jih uporabljaš.
II.	— Pripravi marelice kakor za prvo marelično marmelado. Pretlačene kuhaj brez sladkorja na precej hudem ognju in neprestano mešaj. Posebej pa raztopi v lončku dve do tri tablice želatine, primešaj marmeladi .ter odstavi posodo. Dalje postopaj, kakor že povedano. Predno zavežeš kožar-
Učene knjige bereš mrko, zjasne li v duši mrak? Poglej prirodo — živo črko, moči je višje znak.
Pregled evropskega gospodarstva
Čeprav je vojna zapadno Evropo strahovito opustošila, obnovo že lahko opazimo. Obnovo zadržujeta predvsem pomanjkanje prevoznih sredstev in pomanjkanje premoga.
'Te splošne ugotovitve temeljijo na prvem statističnem pregledu gospodarskega položaja v državah, ki so članice gospodarskega komiteja za Evropo. Reuter navaja v svoji „Atlas službi" sledečo kratko vsebino „New York Times"-a:
Čeprav segajo primerjave v splošnem samo do konca lanskega leta in se je položaj do sedaj gotovo že spremenil, nam nudi ta analiza mogoče prvi popolni in točni barometer obnove za večje področje.
Nudi nam se sledeči pregled:
Belgija: Od osvoboditve do danes je obnova precej napredovala. Pridobivanje premoga je bilo v začetku tega leta za 80% višje od mesečnega povprečka leta 1938. Koncem leta 1945, je izdelava železa okrog 2/3 predvojne; izdelava jekla okrog 3/4 in pridobivanje električnega toka je prekosilo predvojno. Število dovoljenj za zidanje je prekosilo predvojno. Pridobivanje žitaric in stanje živine sta še na nizki stopnji. Potrošnja živil je dosegla le okrog 80% normalnega potrošništva. Denarni obtok je trikrat večji kakor pred vojno.
Danska: Vojna škoda ni velika. Uspehi v produkciji so veliki, vendar vlada veliko pomanjkanje surovin. Uvoz premoga se zvišuje, leži pa še vedno pod predvojno višino, Gradbeno delovanje je še majhno. Po-Ijedeljstvo se je znižalo in zunanja trgovina je zelo skrčena zaradi izgube 33% danske trgovske mornarice. Življenjski izdatki znašajo okrog 60%. Kljub temu pa je potrošnja, živil sorazmerno visoka.
Francija:	Vojna je potisnila gospodarsko
delovanje na zelo nizko stopnjo .toda počasi se začenja dvigati in je bilo že možno javiti prve uspehe. V začetku tega leta je doseglo pridobivanje premoga isto mesečno višinp kot predvojno, čeprav je primanjkovalo " delovnih moči in so jih morali šele zahtevati. Izdelava železa in jekla je na nizki stopnji. Življenjski stroški so ogromni, pomanjkanje prevoznih sredstev predstavlja veliko zapreko. Umrljivost otrok v Franciji je visoka.
Nizozemska: Obnova dežele dobro napreduje. Pridobivanje premoga znaša 55% predvojnega. Stanje živine je nizko. Pomanjkanje prevoznih sredstev je še hujše od pomanjkanja lokomotiv in 49% holandske tonaže je potopljenih. Potrošnja živil je še vedno pod normalo, vendar pa se zvišuje. Tudi tu je umrljivost otrok visoka.
Norveška:	Na Norveškem je še vedno
malo premoga,-toda. uvoz se počasi zvišuje. Industrijska obnffva se tudi že dviga. Pridobivanje električnega toka je bilo začetkom leta že normalno. Poljedelstvo je majhno. Čeprav se je potrošnja živil dvignila so se stroški strmo dvignili. Norveško je izguba polovice trgovske mornarice težko prizadela.
Velika Britanija: Pridobivanje premoga je znašalo v zadnjih letih 80% predvojnega. Izvoz premoga je padel, toda domača upo-
raba stoji nad predvojno višino. Tudi pridobitev železa, jekla in električnega toka je bila lansko leto zaradi zahtev vojnega časa nad predvojnim. Poljedeljstvo je bilo zaradi vojnih zahtev na visoki stopnji. Čeprav je bila zunanja trgovina koncem lanskega leta po volumnu skoro popolnoma na tleh, se je držala vendar na predvojni vrednostni ravni. Izvzemši dominjone, ki so dobili nekaj novih ladij, je izgubila britanska in kolonijalna trgovska mornarica 23 odstotkov svoje predvojne tonaže. Življenjski izdatki so bili koncem lanskega leta 23% nad predvojnimi.
Balkan:	Poročila niso posebno popolna,
vendar se nam nudi sledeča slika:
Turčija: Pridobivanje premoga in električ-
nega toka je nad predvojno višino- Zadnje leto je prekosila zunanja trgovina Turčije v vrednosti polovico predvojne vrednosti, med vojno pa je bila še veliko manjša. Življenjski stroški se dvigajo nad trikratne.
Grčija: Denarni obtok je bil od osvoboditve Grčije 1944, leta 120 krat večji. Devet desetin grških lokomotiv in 4/5 njenih predvojnih sredstev je izgubljenih. Potrošnja električnega toka je polovica normalnega pred vojno.
Jugoslavija:	75% predvojnih lokomotiv
primanjkuje in 4/5 prevoznih sredstev, čeprav nekatera že izdelujejo. Denarni obtok je ostal na srečo isti kakor pred vojno.
(I. S. B. Vienna. Feature Section, Reuter oastern SH, Atlčis Despatches Copyrright.)
,Doba traktorja"
„Traktor je simbol in znanilec nove dobe", ta krilatica odmeva danes po Evropi in po drugih delih sveta, kjer je kmetova nje še bolj ali manj vezano na stare, za ostale načine obdelovanja zemlje. Za mno ge predele Amerike pa ta klic ni nič no vega. Po razsežnih ameriških iarmah je ro pot traktorjev že dolgo vsakdanja „pesem", ki odmeva po ušesih in srcih tamkajšnjih farmarskih ljudi.
Po prvi svetovni vojni je tudi ruska revolucija polagoma vpeljala kolektivno obdelovanje zemlje in s tem dobo traktorja v obširne, nepregledne ravnine Sovjetske zveze. Toda v Rusiji se ta doba ni razvila naravno, kakor v Ameriki. Amerikanski farmar je tip ameriškega „kmeta"; za nas Evropejce je več ali manj nov in poseben, v Ameriki pa je zaradi tamkajšnjih kmetijsko-gospodarskih razmer sam po sebi razumljiv. Tam ni nobene sto- in tisočletne tradicije kmečkega rodu,- tam ni nobene v našem smislu pojmovane prvovrstne navezanosti na zemljo in zraščenosti celih rodov na kmečki dom. Tam tudi ni po naše občutene in doživljane narodne zemlje, na kateri že dolga stoletja živi v svojo zemljo vkovan star narod, ki proglaša to zemljo za svojo narodno posest. Zato v Ameriki traktor nikoli ni pomenil nove dobe v kmetovanju, pač pa iz gospodarskih in civilizacijskih razmer samo po sebi ustvarjeno normalno stanje.
Drugačen je bil razvoj v Sovjetski zvezi. Tam je doba traktorja nastopila po velikanskem političnem in socialnem prevratu. Neizmerne planjave v tej deželi so res dobo traktorja kar klicale. Kaj pa na tako ogromnih poljih tudi opraviš z dotedanjim načinom obdelovanja! Problem je v bistvu isti kot v Ameriki in kot povsod: poceni, pravočasno in donosno obdelati zelo obširna zemljišča. Potem pa doma in v tujih deželah stopiti na trg z ogromnimi količinami cenenega pridelka.
Ce dosedanji kratki zamislek o dobi traktorja v dveh sedaj najmogočnejših deželah sveta obrnemo na naše kmetijsko-gospodar-ske razmere, bomo morali ugotoviti dvoje:
1.	pri naših slovensko kmetijsko-gospo-darskih razmerah je „doba traktorja" po zgledu v Ameriki ali v Rusiji možna le, če se kmečka zemlja kolektivizira.
Taka posestva bi imela lahko obliko zadruge in bi jih upravljali v upravo imenovani kmetje sami. Stvar se v bistvu ne spremeni. Kmet-gospodar. postane delavec in pridelki gredo v skupna skladišča. Drugače se vprašanje da težko rešiti — če se sploh da.
2.	pretežna večina slovenske kmetijske zemlje leži v alpskem goratem svetu. Ali je na takem terenu širokopotezna traktorska obdelava zemlje sploh mogoča? Pri nas se le prav redko najde res velik skupen kompleks na ravnini ležeče poljedelske zemlje. Večjidel je značaj naše zemlje zelo gorat in členovit: krpa polja, nato jarek, nato zaplata gozda, ki ga terja lastnost zemljišča, pa zopet kos orne zemlje.
Že iz obeh navedenih razlogov je za naše razmere govor o traktorju kot simbol nove dobe, dvomljive vrednosti.
Naš kmečki človek je s svojo zemljo in z gospodarsko pravico na njej življensko tako zvezan, da ga brez nje — ni.
Zato je doba traktorja po teh zgledih za našega kmeta res le pravljica, ki se v tem obsegu izpolniti ne more. S tem pa nismo izrekli, da bi se tudi na naši zemlji mehanizacija in modernizacija obdelovanja ne dala še silno razviti. Smo tako rekoč v tem pogledu na začetku poti.
iimnitinniuiiiijiiiitiiiimiiiniiiNiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimimitinim
Lepo vedenje
Vedenje pri mizi
Kompote: (kuhano sadje) jemo vedno z malo žličko, koščice, (peščišča) denemo iz ust na žličko in tako nesemo na rob krožnika.
Vsak grižljaj mesa sproti odrežemo in z vilicami v levi roki nesemo v usta. V roke smemo prijeti le večje kose perutnine. Kosti odlagamo na nalašč za to pripravljene krožnike.
Ribe jemo s posebnim priborom, sicer z dvema vilicama.
Roman:
KRIZ NA GORI
ljubezenska zgodba
32. nadaljevanje

„Morda se veselite prezgodaj!... Jaz zaupam .nanj!"
„Ker si ženska!... Res, ženske so naš Najnevarnejši element! Že po naturi so re-Volucionarke in vsa njihova nežnost je hum-kug!,. „ Ali ga pričakuješ? Kdaj se posloviva?*
Alma je pomolčala, guba se je prikazala Na njenem čelu.	n
„Tudi ti se ga bojiš! Kaj ti je stori:? ,
„Ni ga na svetu človeka, ki mi je storil toliko žalega!... Poslovil se je naposled Vendarle prijazno in mi je zapisal tebe v testament!"
?ostala je in mu pogledala bistro v oči.
»Vem, kaj ti je storil žalega! ... ^akaj^ mi nisi pokazal dekleta, ki ga je ljubil?
„Včasih, Alma, me obidejo zelo mehki trenutki'. Obšli so me doslej vselej takrat, kadar sem se bil namenil, da ti jo pokažem .. .*
„Zato, da bi se je ne dotaknil moj po-9led.. .*
..Zato morda ..."
Oba sta obmolknila in sta se vračala poča-si v vas. Tisti dan se niso stisnile njune roke in se niso približale njune ustnice. Ne 'ta bi mislila še posebej, sta čutila obadva krez bolečine in brez obžalovanja, da sta tisti uri dovršila dolgočasno in nepotrebno komedijo. Poslovila sta se prijazno.
Alma je zavzdihnila težko, ko se je napo-
tila proti pustemu domu . .. Odprla je okno. Zvezde so se že užigale na mirnem, hladnem nebu, razpetem v neizmernost; v mrak je tonila vas ...
Spomnila se je nanj, ko so mu bila nenadoma usehnila lica in je povesil glavo globoko, tako da so mu padli na čelo gosti kodri. Kakor tedaj bi mu pogladila lase, rekla mu ljubeznivo besedo...
„Kakšne so pač njene oči, da jih je tako ljubil? Kakšne so njene ustnice? Kakšno je njeno ime, ki ga je izgovarjal, kadar mu je bilo težko pri srcu?..)"
Velike jasne oči so strmele ob tisti uri iz globeli v noč. Roke so bile sklenjene na prsih kakor v molitev.
„Mate, ti moj dragi, zaupaj name!...
II.
Sedla je Hanca in mu napisala dolgo pismo. Vse je pisala, kar je bilo v srcu čisto tiho in skrito, zato da bi vedel, kako ga ima rada.
Pisala mu je, kako je bila žalostna tisti večer, ko sta se poslovila in kako je zmerom mislila nanj, doma in na polju in dolgo v noč, ko niso mogle zaspati objokane oči. In vse svoje tiho upanje mu je razodela. Nikoli ni pozabila — tako mu je pisala — na tiste lepe čase, ko sta se pogovarjala o prijazni prihodnjosti, ki je že tako blizu. Pa
ko se je poslovil, ko je bilo vse razdrto, so ostale še zmerom v srcu tiste lepe misli, niso mogle umreti; in zazdelo se ji je včasih, da je še vse, kakor je bilo, da misli nanjo in da se povrne. V hrib je šla včasih in upala je na tihem ,da se prikaže nenadoma od one strani ter jo pozdravi veselo ... In nato ga je oštela, ker mu je srce tako malo-dušno in ker jo je tako žalil z neprijaznimi besedami. „Hitro se povrni" — mu je pisala — „ker že težko čakam, da bi te videla!" —
Pisala je dolgo, zakaj roka je bila okorna in težka; mračilo se je, ko je zalepila pismo . ..
Od tiste noči, ko se je poslovila od Mateja, se je Hanca postarala. Obraz je bil bolj dolg in ozek, malokdaj so zardela lica. V očeh, na ustnicah je bil zrel, skoro materinski izraz. Toda nenadoma se je vse spremenilo; lep ogenj je zasijal v očeh, rdečica je zaplala v licih in kakor prej so bile ustnice polne in nedoločen, iz tihih misli porojen smehljaj je trepetal na njih.
Karala se je zaradi svoje velike radosti.
„Slabo se mu godi; tako je pisal, kakor da mu stoji smrt ob postelji, ti pa si vesela!"
Ali srce si ni dalo ukazovati in bilo je veselo in nemirno kakor pred velikim praznikom ...
Napravljala se je Hanca na dolgo pot in poslavljala se je s smehom in s solzami. Čudno prijazna se ji je zdela tesna izbica, kakor prijateljica in mati. Pozdravljal jo je rožmarin na oknu in zdelo se ji je , da je žalosten.
Dolgi so bili dnevi; tako počasi je kopnel sneg, nebo se je malo zjasnilo, takoj- se je spet omeglilo in je dremalo do večera. Težko je čakala Hanca
„Kje se mudiš? Kaj odlašaš?”
Sadje ne lupimo, jabolka z nožem razrežemo na četrtine in tako jemo kos za kosom.
Grozd primemo z levo, z desno roko trgamo jagode in nosimo v usta.
Orehe tremo s posebnimi kleščami.
Močnate kvašene, suhe jedi jemo vedno z roko; mokre sočne sladice zajemamo vedno z malo žličko. Prav tako kreme, pudinge in šato; krhke lomimo z vilicami.
Omlete (palačinke), jabolčni zavitek in slično, jemo z vilicami in nožem.
Torto s posebnim priborom ali jih lomimo z vilicami, če so zelo sočne, z žličko.
Sendviče (obloženi kruhki) jemo z roko.
Sir režemo z nožem in na kruhu nesemo v usta.
Špargelj držimo z roko na koncu in tako jemo.
Artičoke primemo za konico' lista in tako nesemo v usta -— trde dele lista položimo na rob krožnika.
Kavo in čaj pijemo; kruh ali pecivo pri-grizujemo — ne jemo 'z žličko.
Soli in popra nudimo v solnicah na mizi :— za šest oseb povprečno eno solnico.
Rake jemo s posebnim priborom.
Ce najdeš kaj v jedi, odstrani neopaženo.
Po jedi položi pribor ravno na krožnik vzporedno vilice in nož z držalom proti • desni.
Ce želiš kako jed, ki je na mizi, se na steguj in ne oviraj drugih gostov, marveč prosi soseda, da ti jo poda.
Bodi do svojih sosedov ob mizi skrajno obziren — ne suvaj jih s komolci, če tudi tesno sediš.
Ko strežnik ponudi, vzemi urno, če he želiš se zahvali. Govoriti: „ne morem več", „ne bom več",, ali celo „ni dobro" le zelo neumestno.. Vzemi ali pusti. Oklevanje in premišljevanje ti ne daje najboljšega, spričevala.
V restavraciji — v gostilni
Vstopi s pozdravom, poišči prostor, odloži prtljago na zato določeno mesto — v boljših lokalih moraš tp storiti že pri vhodu.
Naroči kar želiš, mirno pojej in popij, pazi, da ničesar ne pomažeš! ne misli, da se tu ne znaš vesti, ker boš tedaj gotovo napravil kako nerodnost — vendar ns bodi zato prešern. Poštena dekleta ne hodijo sama v gostilno iskat tovarišije.
V gledališču
Kot. vsak javen prostor, pridi tudi v g'e-dališče mirno. Ne vzbujaj pozornosti v obleki ali vedenju.
Oddaj površnik v garderobi, poišči svoje mesto ter. mirno čakaj začetka predstave. Ne oziraj se okoli — pozorišče je oder. Ne smej. se preglasno. Preglasno, nepr mer.no govorjenje, ni za gledališče,, zlasti na sodijo sem neslane opazke, ali kakršne koli mot nje med dejanjem na odru.
Radar jaz dorastem hočem biti samo kmet, vrnem se na plodno poli' ki oral ga je moj ded. Trudni oče, siva mati pojdeta z menoj takrat, tam postavim belo hišo njima v tih večer in zlat.
In skoro je že segala v srce nemirna bojazen.
Stopila je na prag, ozirala se je po vasi gor in proti hribu, če bi se ne prikazala senca visoko tam iz mraka. Razveselilo se ji je srce, vztrepetalo, je. kadar je sijalo svetlejše sonce; kakor da bi prihajal v njegovi svetlobi v toplejšem pomladanskem vetru ...
„Kaj s tabo, Hanca?" je vprašala mati.
Poslovim se kmalu, pojdem!" je odgovorila Hanca veselo, kakor da je povedala nekaj davno znanega in prijetnega.
„Kaj se ti blede? Kam pojdeš?”
„V mesto ... služiti!“
Sama sebi se je nasmehnila; nikoli ni bila pomislila na odgovor in prišel ji je sam na jezik.
Mati je sklenila roke in je zavzdihnila.
„Ali se šališ, ali se ti blede?"
Veselo ji je pogledala Hanca v obraz.
„Res pojdem, mati! — Saj je čas; toliko jih je že šlo in zakaj bi ostala jaz sama?" —
„Kaj praviš, Hanca?” je vprašal oče zvečer. ,.Da bi šla služit?"
„Pojdem!"
Oče je pomislil .ozrl se je srepo nanjo
„Povej, Hanca, kaj pa je z Amerikancem?"
Zardela je in je razumela očetov pogled.
„Poslovila se bova prijazno.”
„Bolje je, mislim, da ostaneš, da počakaš. Pošten fant je!"
„Pošten fant!" je pritrdila mati in tudi ona se je ozrla na Hanco.
Pogledala je strahoma na obadva.
„Pojdem! Moram!"
„Premisli dobro, Hanca!"
Osoren je bil očetov glas in izpod obrvi je šinil neprijazen pogled.
Zvečer je prišel Amerikanec; postal je pred pragom, oče pa ga je poklical v hišo.
ftloia upravna pulilika hrilanske vojaške vlade
Oblasti britanske vojaške vlade na Koroškem in Štajerskem so dobile nove smernice glede odnošajev z avstrijskimi deželnimi vladami in njihovimi upravnimi oblastmi. To je posledica podpisa nove nadzorstvene pogodbe z Avstrijo.
Prejšnja „Military Governement" (Vojaška vlada) se sedaj imenuje „Civil Affairs” (British Element). Najvažnejše naloge Civil Affairs-častnikov so:
1.	Jamstvo izvedbe politike, ki jo zasleduje Zavezniška komisija in pa izdanih odredb osrednje vlade.
2.	Dalekosežna pomoč pri obnovi avstrijskega upravnega aparata,
3.	Postopna olajšava sedanjega nadzorstva. Izven avstrijskega nadzorstva bodo v bodoče samo takšne zadeve, za katere ima Zavezniški svet pravico, da o njih neposredno odloča. Viden, dokaz olajšave nadzorstva predstavlja sklep, po katerem bodo znižali število častnikov v britanskem zasedbenem pasu. V poedinih slučajih bo en sam opolnomočenec Cicil Aflairs nadzoroval več okrajev.
Civil Affairs (British Element) bo tudi v bodoče ostal upravni aparat, s čigar pomočjo bo britanski visoki komisar izvajal v lastni coni politiko, ki jo bo določila Zavez-
Obsodiie vojaških sodišč
Zaradi vloma pri dveh podjetjih v Spittalu na Dravi, pri čemer so ukradli usnjene kože in usnjene pasove so obsodili na dve leti zapora Armenca Jakoba Markoviča in Antona Markljana in Rusa Vasila Haritonova na tri leta.
Šestnajstletni Herman Wurmitzer je vlomil v pisarno britanskega mestnega poveljnika v Spittalu in ukradel pištolo in 2294 šilingov. Razen tega je vlomil tudi v vojaške barake v Steinfeldu. Sodišče je določilo. da se ga odda za dve leti v poboljše-valnico Kaiser- Ebersdorf.
Zaradi zanemarjanja dolžnosti vodje prometnega oddelka v Spittalu so obsodili Avstrijca Albina Moserja na globo 1003 S ali 3 mesece zapora. Pravtako so obsodili radi istega prestopka Avstrijca Antona Sad-jaka na globo 600 S ali 2 meseca zpora.
Na 800 S globe ali 4 mesece zapora so obsodili Avstrijca Siegfrieda Ratha, vodjo mlekarne v Spittalu ob Dravi, ker je pozabil po odredbi Vojaške vlade št. 802 prijaviti 7 vozil, ki pripadajo mlekarni in ker je uporabljal motorno kolo brez dovoljenja.
Zaradi tatvine zavezniškega imetja so obsodili Nemca Antona Stambergerja na tri tedne ječe.
Razstava
fotografij angleških palač in pokrajin v prostorih British Council, Celovec, Villacher-straße I.
Pričetek razstave:	Sreda 24. julija 1946.
Cas obiska dnevno od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Vstop prost.
niška komisija (Allied Commission). V tem smislu bo nadzoroval tudi odnošaje med avstrijsko zvezno vlado in deželnimi vladami.
Po želii 1500 kalorij
Ob priliki svojega obiska v Inomostu je sprejel minister za prehrano dr. Frenzel zastopnike tiska. Na njihova vprašanja je odgovoril sledeče:
Zelo skrčeno preskrbo z mastjo moremo razložiti s tem. da moremo v Avstriji kriti samo 34% svoje potrošnje masti sami. Vse drugo moramo uvažati.
Pri stanju našega letošnjega krompirjevega pridelka, moramo še vedno računati z uvozom 300.000 ton. Ker so cene v Avstriji precej pod svetovno ceno je potrebno, da se ustanovi fond za izenačenje, da bo mogoče nuditi to najnujnejše hranivo po zmerni ceni. Cena krompirju na svetovnem trgu znaša v inozemstvu 90 grošev za kg. Avstrijska vlada mora zaradi tega notranji ceni še precej doplačati. To je mogoče samo če država vodi zunanjo trgovino, da s tem izvede izenačenja cen.
Tako misli Avstrija v jeseni izvažati svoja najboljša vina in uvažati isto količino navadnih vin. S tem doseže država precej dobička. ki je potem na razpolago za uvoz drugih predmetov.
Minister je tudi izjavil, da življenje ob 1200 kalorijah ni več zdravo ter. da zahteva zvezna vlada z novo žetvijo zvišanje kalorij na 1500. To moramo na vsak način doseči .Toda tudi z novo žetvijo bomo morali varčevati.
Pomni: No se uporablja samo pred samostalnikom. None je zaimek, torej nadome-stuje samostalnik.
1.	There is no book on the table. — Na mizi ni nobene knjige.
2.	Is there a book on the table? No. there is none. — Ali je na mizi knjiga? Ne, nobene ni.
With — s, z.
1.	I write with a pen. — Pišem s peresom.
2.	I travelled with him. — Potoval sem z njim.
The English Alphabet — Angleška abeceda
a (ei); b (bi); c (si); d (di); e (i); f (ef); g (dži); h (eič); 1 (ai); j (džei); k (kei), 1 (el); m (em); n (en); o (ou); p (pi); q (kju); r (ar); s (es); t (ti); u (ju); v (vi); w (dabl ju); x (eks); y (uai); z (zed).
Punctation — Ločila
(,) comma, (;) semicolon, (:) colon. (.) füll stop, (!) mark of exclamation, (?) mark of interrogation.
Riddles — Uganke
Which is the strongest day in the week? VVhat is that which you and every living person have seen, but can never ses again?
Nasi najmlaisi na delu
Na uredništvo „Mladega Korotana" prihajajo vsak dan novi dopisi. Otroci so se z veliko vnemo lotili reševanja naše naloge. Izmed rešitev, ki smo jih dosedaj prejeli so bile pravilne od sledečih:
Edvard Fritsch, učenec III. razreda ljudske šole, Celovec. Ehrenhausnerstraße 39. Gvozda Martina, Spittal a. Drau,
Peter Berk, Priel — Wolfsberg,
Leonard Poschinger, Podljubelj,
Pangršič Marija, Borovlje.
Edi Wrich, učenec ljudske šole v Beli, Ivanka Velbl, Hörtendorf 32. Celovec, Marica Artač, Rikarja vas. St. Vid v Podj. Vsi imenovani bodo udeleženi pri žrebanju. ki bo 10. avgusta. Ostale rešitve so tako pomanjkljive, da jih ne moremo pripustiti k žrebanju, pa naj ne bodo naši prijateljčki zaradi tega prav nič žalostni, saj bo „Mladi Korotan "gotovo tudi v avgustu prinesel kaj zanimivega. Tisti, ki rešitve še niste poslali ,pa bi prav tako radi poizkusili pri žrebanju svojo srečo, pohitite in pošljite čimprej rešitev na naslov: „Koroška kronika", Celovec, Völkermarkter Ring 25 — s pripombo „Mladi Korotan". — Rešitve moramo dobiti najpozneje do 9. avgusta 1946 Le pridno na delo in obilo sreče!
Napake navili mež in žena
Na vaš razpis vam odgovarjam: Največja napaka mojega moža je, da nima nikoli ali pa prav malo časa za mene, stalno je zaposlen. Se bolj pa me jezi, da ima slabo navado, če smo v družbi, vselej naštevati moje pogreške pred drugimi ljudmi. Sicer pa je zelo dober in skrben tako, da je najin zakon res srečen.	K. D. — Beljak
What is that which no man ever yet did see, which never was, but always is to be? What is that which occurs twice in a moment, once in a minute, and not once in a thousand years?
If ali the letters of the alphabet are invited to tsa, which of them are late?
Answers — Odgovori
Sunday, because ali the rest are week (weak) days.
Yesterday.
To-morrow.
The letter M.
U, V, W, X, Y, Z, because they come after T.
Word* — besede
strong — močan
to occur — pojaviti se
once — enkrat
twice — dvakrat
which — kateri, katera, katero
to invite — povabiti
to be late — prepozno priti, biti pozen
because — ker
week — teden
weak — slaboten
letter — črka
iiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiniitiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ffUnuUs Čh^UčU:
MALI OGLASI
Zidarje, pomožne delavce, mizarje in druge strokovne delavce sprejemamo za obnovitvena dela in javne gradnje v Gradcu (Štajerska). Stanovanja So na razpolago. Javite se tvrdki: Josef H ö t z 1, Stadtbaumeister, Graz, Jakominiplatz 17, II. nadst., Telefon 12—37.	131
Starejša izobražena in zdrava žena išče preko poletja primerne zaposlitve. Vajena je kuhe, šivanja in nege otrok. Naslov v upravi „Kor. kronike”.	132
Slovenec, oženjen — brez otrok, samostojen podkovski kovač, želi zaposlitve na kakem večjem posestvu kot kovač in tudi v pomoč kmetijstvu. Ponudbe poslati na upravo „Kor. kronike". Celovec	133
Letni moški plašč, bel. za srednjo postavo, in fotografski aparat „Agfa" 6X9 na film zamenjam za radioaparat ali za dobro ohranjeno moško kolo. Ponudbe poslati na: Hribernik Matevž. Feldkirchnerstr. 102 Celovec (Klagenfurt).	134
Slovenec, krojač, star 37 let, značajen in z neoporečno preteklostjo, bi rad spoznal vzorno, verno in zavedno Slovenko, šiviljo ali trgovko. Cenjene dopise — če mogoče s sliko — poslati na upravo „Kor. kron." pod „Zvestoba in značajnost". 124
Iščem- pošteno Slovenko (tudi vdovo), staro od 22 do 28 let, po možnosti s stanovanjem, radi ženitve. Imam stalno, dobro službo. Cenjene dopise — po možnosti s sliko, ki bo vrnjena — poslati na upravo „Kor. kronike" pod „Sreča".	135
Slovenske knjige: Prodam tri knjige L. Mrzela: „Bog v Trbovljah" po 22 šilingov. — Naslov v upravi „Kor. kronike".	141
Zamenjam dobro ohranjene moške škornje (št. 42) za nizke čevlje št. 43. Naslov v upravi „Kor. kronike"	137
Krojaški pomočnik, dobro izurjen za velika oblačila (moška in ženska ter za irhaste hlače), išče zaposlitve, kjer se mu lahko nudi hrana in stanovanje. Cenj. ponudbe poslati na naslov:	Lucija Herke, Feffer-
nitz 36, p. Feistritz a. Drau.	139
Slovenec, 31 let star, v avstrijski državni službi, se želi radi ženitve seznaniti z dobro in pošteno koroško Slovenko (po možnosti s šiviljo z lastnim domom ali stanovanjem). Cenjene ponudbe s sliko, ki bo vrnjena, poslati upravi „Kor. kronike "pod značko „Poštena".	140
Poizvedbe:
Iščem svojega moža Karla Petek, roj. 1894, doma iz St. Jederti nad Laškim. Nazadnje je bil v K. Z. taborišču pri Salzburgu. — Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na: Julijana Petek, UNRRA D. P. Camp, bar. 8/5, Lienz-Peggez.
Komur je kaj znanega o Čepon Francu, roj. 15. avgusta 1924 v Polhovem Gradcu, naj sporoči na upravo „Kor. kronike”. 138
„Kaj bi stal zunaj? Stopi malo noter!”
Tone je stopil v sobo, sedel je na koncu stola in je položil roke na kolena.
„No. kaj je novega? Kako pa s službo?"
„Odpovedal sem jo."
,,Kaj? Odpovedal?"
„Snoči... Naveličal sem se teh krajev, pojdem!”
„Daleč?"
„V Ameriko se vrnem!"
Oče in mati sta osupnila; Hanca je bila mirna, kakor da ji ni povedal nič novega.
,.Pa tako nenadoma! Kdaj pa si se name-
nil?”	.	,
Tonetu so bila vprašanja neprijetna; gledal je v tla in je odgovarjal z zlovoljnim glasom.
„Že zmerom sem mislil. Kaj pa bi tukaj? Dolgčas je .. . Mislim, da se mi nikoli več ne bo zaželelo po domu...
„Tam je seveda boljši zaslužek?	^
„Tudi... ampak človek živi povsod!... Le veselja je treba!
Umolknili so vsi. Tone je vstal.
„Kdaj se napraviš?"
„„Prav kmalu; morda že jutri, morda cez teden dni, ne vem še prav...""
Nasmehnil se je čudno in se je ozrl po-strani na Hanco.
Kakor bo vreme naneslo! V slanem vre-menu bi se ne poslovil rad. Človek je jezen. Je je dež in blato, kadar sede na vozi
„No. da, kakor je božja volja!" je zavzdihnila mati.
V veži je prijel Hanco za roko.
„Saj greš lahko malo z mano... ta poslednji večer . .."
„„Kaj res že odhajaš, Tone?""
Pogledal jo je zlovoljno.
„Kaj naj ostanem tukaj? Ali bi mi ti rekla, da naj ostanem?"
„„Pojdi!""
„Zato pojdem... ampak s tako težkim srcem. Hanca, da ne vem, kako bom dospel do konca . . ."
Nalahko se mu je tresel glas.
„Pa že pojde, kakorkoli! Zaradi tega ne poginem... delati bo treba!... Svet je velik in lep in človek nazadnje še na mater pozabi! Samo da bi pozabil hitro, prespal kakor pijanost, pa bi bilo dobro! . . ."
Prijel jo je krepkeje za roko in se je sklonil niže k njej.
„Veš, Hanca, povedati ti pa le moram; nocoj ti lahko povem — nič se ti ni treba bati, saj tako pojdem in me ne boš videla nikoli več! ... To ti moram povedati, Hanca, da te imam rad. kakor nobenega človeka na svetu,- še svoje matere nisem imel tako rad ..."
Nekaj toplega ji je leglo v srce in ni si upala vzdigniti glave ter mu pogledati v lice.
„Ce bi kdaj na vse pozabil, kar sem doživel hudega in lepega . . . na tisto uro ne pozabim. ko sem te nosil v svojih rokah preko hriba. Lahka si bila in zaspala si mi na rami kakor otrok ... No, pa zdaj je vse minilo ... Takrat sem še mislil — Bog vedi, neumne so bile tiste misli — da bi se lahko izpremenilo, da bi bila midva sčasoma še prijatelja... Tako nespametno sem upal, kadar sva stala na pragu in sva se pogovarjala . .. mislil sem že na majhno, prijetno hišico, na vrt... no, kaj bi!"
Jezno je zamahnil z roko in je pogledal v stran.
„Z veseljem se bom spominjala nate!"
„„Spominjaj se rajši z usmiljenjem!... Precej časa bo treba, da se otresem, pretegnem — pozneje se bom morda tudi jaz z veseljem spominjal ... in -vseh dni še ni konec!""
Pogledal jo je prijazneje in nasmehnil se je napol.
„Hvaležen sem ti, Hanca, veliko dobroto si mi napravila! Samo zato, ker si na svetu in ker imaš tako lepe oči in tako dobro srce! Živina sem bil prej, klada, pijanec! Ampak samo pogleda te človek in govori s teboj, pa mu je tako pri srcu, kakor da je prišel od izpovedi in nikoli več ne pozabi nate!...“	_
Hanca je molčala; prijetno in blago se ji je zdelo kar je govoril in vendar ji ni bilo lahko pri srcu.
,,Fa še nekaj bi te rad prašal!" je nadaljeval s tišjim glasom in beseda se mu je zatikala. „Pravijo, da živi slabo. .. no. da nima prijatelja... ali veš njegov naslov?"
„Vem."
„No ... ni potreba, da bi umiral tam od vsega hudega . . . vsaj toliko bi moral imeti, da bi se vrnil pošteno... Ce je fant za kaj, ne bo poginil, tudi ne, če je umetnik; samo da je vesel in pogumen, pa se izkoplje, če bi se bil pogreznil sto klafter globoko .. ."
Pomislil je, pogledal je nanjo in je stresel z glavo.
„Rajši ne — bom že sam opravil. .. Samo pozdravi ga v mojem imenu, kadar se vrne... Zdaj boš ti poleg njega in dobro se mu bo godilo . .."
Postala sta ob cerkvi.
„Kaj si mislil še povedati?"
„Nič drugega... Zdaj pa zbogom, Hanca! Samo poglej me še, ker se tako ne vidiva nikoli več, zato da se boš lahko malo laže spomnila name ..."
•Vzdignila je glavo in se mu je začudila; pegast je bil njegov obraz, samo na kosteh pod očmi je še ostala rdečica in ustnice so se bile zategnile v čuden nasmeh.
„Ne zameri ... saj je slovo!"
Sam se je sklonil, prijel jo je z obema močnima rokama in jo je vzdignil; na ustnicah, na licih, na čelu so' jo zapekle njegove suhe vroče ustnice.
Izpustil jo je, stal je pred njo globoko upognjen in se je tresel.
„Adijo, Hanca!"
Glasu mu ni več poznala, njegov pogled je bil tuj, svetal in nemiren. Hitro ji je podal roko,* stisnil jo je, da jo je zabolelo in je odšel po klancu z urnimi koraki...
Zgodaj se je zmračilo; svetloba belega neba je bila slabotna in se je umikala hitro in plašljivo gostim večernim sencam.
Amerikanec je hitel po hribu; ko je stal na vrhu, se je ozrl v globel, odkril se je» pogladil se je z roko preko čela in se je oddahnil globoko.
„Ni smelo biti.. . Adijo, Hanca"
Navzdol proti fari je še pospešik korake in urno se je zgubila pot za njim. Na fari si je kupil papir in zavitek, napisal je v krčmi pismo ter ga oddal. Nato se je napravil še tisti večer skozi gozd v mesto. V mestu se je napil do gluhe pijanosti, spal ja nekje v predmestni krčmi, zjutraj pa je nadaljeval svoje popotovanje...
(Dalje prihodnjič).
sroška Kronika" izhaja tedensko vsak obveščevalna služba.
petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 90 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati vnaprej. List izdaja Britanska Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Völkermarkter Ring25/1. Telefon 2031. Rokopisi se ne vračajo.