A Zadruga mozirje /.0.0. Zadružnim članom, cenjenim kupcem in osem poslovnim prijateljem želimo prijetne božične praznike, v pa obilo sreče in dobrega poslovnega sodelovanja! Zadruga Mozirje n 1 i M m M if i m m: m m Wi K m m «m R m, m B B B M m? B B m m: m1 TRGOVIN IYHZ,INAK Spodnji trg 22,Gornji Grad 843-262 Pobrežje 2, Rečica ol) Savinji 845-286 Kokarje 1, Nazarje 833-966 Lepe in mirne božične prednike, srečno, zdravo, zadovoljno in uspešno 1999, vam iskreno želi kolektiv trgovin 1K0VHE UtZNAfi VEMO Z VAH! Za zaupanje se vam zahvaljujemo in se tudi v bodoče priporočamo. SEUE issno35i-8140 Leto XXX, št. 36, 34. december 1998 Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Moziije \ Izdajatelj: ' Savinjske novico, Franci Kotnik sp., Savinjska cesta 4. 3331 Nazarje. : täe^oh::Ö63/833-ä30^ : : \ ' Jäis:063/833-21Ö, /yN'■ žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: ' . . * Stalni sodelavci: Esdi Mavric-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sejn, Benjamin Kaiijir/ :. Vida Skok, Uroš Kotnik, Jože Miklavc, "gor Solar. Karolina in Edvard ' Vrtačnik, Alenka Klemse Begič, Igor ' < Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Piikart, 1/Hlena-Zakrajšek, Metod Kose, Vesna Rčtko, Marija Šukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna Služba, Zavod za gozdove \aX;x ' Barbara-ZäqirkwniX : / v : : % X Računalniška obdelava: v Tomaž Pajk X:\>a, Trženje: Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: Savin)ske novice Savirgska cesta 4, 3331 Nazaije\\;4 'Tel^ih/^ Faks: 063/833-210 'vXx'^V E-pošta: savmjske.novicefö'siol.net Internet: http// www.metia.eunet si/savinjske-novice Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT Tisk: IGEA d.o.o. Nazarje Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 6%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za nasledile polletje. Pa smo “spravilipod streho ” še en letnik Savinjskih novic. Jubilejni, tridesetipo vrsti. Obeleželi smo ga dostojno. Maja smo izvedli družabno srečanje s poslovnimi partnerji in naročniki na Venišah, konec oktobra smo izdali jubilejno številko časopisa, v začetku decembra skupaj z mozirskim zavodom za kulturo pripravili razstavo fotografij našega sodelavca Cirila Šema, ciklus praznovanja pa smo zaključili pred dnevi s slavnostno akademijo in podelitvijo priznanj zaslužnim za razvoj Savinjskih novic (več o tem v prihodnji številki). V letnik XXXI vstopamo okrepljeni z novimi izkušnjami, trdno odločeni, da nadaljujemo z razvojem, predvsem v smislu večje ažurnosti informiranja bralcev. Na tem področju, to odkrito priznamo, še nismo dosegli nivoja, ki ga terja današnji tempo življenja in dela. Poleg 26 rednih in predvolilne številke novic, Savinjskih rojenic in dveh edicij za Mozirski gaj smo letos drugič zapored uspeli izdati Almanah Zgornje Savinjske doline. V njem smo strnili pregled dogodkov na območju petih oziroma šestih zgornjesavinjskih občin na vseh področjih, zbranemu gradivu pa dodali še nekatere vsakodnevno koristne informacije. Želimo si, da bi almanah našel pot v vsako gospodinjstvo, saj njegova vrednost ni samo trenutna, ampak ga je zanimivo vzeti v roke tudi čez čas. Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujem, vsem občinam, ki so podprle izdajo te, za dolino zagotovo zelo pomembne publikacije. Drage bralke in bralci!Dovolite mi, da vam ob izteku leta 1998zaželim v prihodnjih 365 dneh vse najboljše: zdravja, sreče in uspehov na vseh področjih. Istočasno vam čestitam ob dnevu samostojnosti, na katerega v prednovoletni mrzlici kar preradi pozabimo. Premalo smo ponosni na našo samostojnost in preveč notranjepolitične razprtije prenašamo v odnos do naše domovine. Samo eno imamo, domovino, stoletja zaželeno od naših prednikov, zakaj je torej bolj ne spoštujemo? Naj bo leto 1999 tudi v tem pogledu boljše! IZ VSEBINE: Velenje: Poslovno srečanje velikega in malega gospodarstva. 4 Upravna enota Mozirje: Seminar za vodstvene delavce upravnih enot.... 9 Okrogla miza v Gornjem Gradu: Čista Savipja in svež zrak nista turistična infrastruktura .......... 10 Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline: Analiza letošnjega meseca požarne varnosti..... 12 Društvo rejcev ovc jezer-sko-solčavske pasme: 1. razstava in ocenjevanj e .13 Amatersko gledališče gornjegrajsko: Miklavžev večer.......20 Zaključek naše akcije: Ivo Suhoveršnik je z gornje savinjska osebnost leta 1998........... 21 70 let Franja Pukarta: Gonilna sila nazarskega gasilstva ............22 ljub n o ob Savinji: Konec kalvarije za Milko Pečnik............... 22 Zgodovina in narodopisje: Trije božiči..........24 Tema meseca: Božično-novoletni prazniki..............26 Policija svetuje: “Natakar! Taksi, prosim!”............ 43 tni hrani NASLOVNICA Zimska idila v Logarski dolini Foto: Milan Cerar Novoletni popusti! Velenje Poslovno srečanje velikega in malega gospodarstva Mestna občina Velenje, GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje in območni obrtni zbornici Mozirje in Velenje so prvi petek v decembru v velenjskem hotelu Paka pripravile poslovno srečanje velikega in malega gospodarstva. Enoten zaključek izjemno dobro obiskanega srečanja jebil, da velika podjetja iz savinjsko-šaleške regije ne zavračajo sodelovanja z malim gospodarstvom, vendar zahtevajo zanesljivost in konkurenčnost. Iztočnico za nadaljnjo razpravo je dal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Jožko Čuk, ki je predstavil nekakšen prerez sedanjega gospodarskega stanja v državi. Izpostavil je pozitivne rezultate prilagajanja gospodarstva novim tržnim razmeram v zadnjih desetih letih in hkrati opozoril na nekatere elemente, pri katerih slovenska podjetja še vedno zaostajajo za evropsko konkurenco. Čuk je opozoril Uidi na slabosti slovenskega bančnega sistema, ki še vedno premalo sledi potrebam gospodarstva, in izrazil upanje, da bo velenjsko poslovno srečanje pomenilo začetek zelo pomembnega vseslovenskega projekta v smislu povezovanja velikega in malega gospodarstva. Podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, Miroslav Klun, je udeležencem srečanja predstavil mesto in pomen obrtništva v slovenskem gospodarskem prostoru, pri čemer je poudaril, da obrtniki predstavljajo 17 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva in ustvarjajo 19 odstotkov nacionalnega bruto domačega proizvoda. Olga Kovač, direktorica nabave v delniški družbi Gorenje, je bila prva med predstavniki velikih sistemov, ki so na srečanju “ponudili rok)” malemu gospodarstvu. V Gorenju je danes zaposlenih 66OO delavcev, ki bodo v letu 1998 ustvarili dve milijardi nemških mark prometa. Z dobavitelji gradijo dolgoročne partnerske odnose, ki jih sproti preverjajo z vidika konkurenčnosti. Gvido Omladič, direktor delniške družbe ERA Velenje, je predstavil podjetje, ki je sestavljeno iz matičnega podjetja ter hčera ERA Koplas, ERA Vino, ERA VE-MA in RIMA. Zlasti Koplas intenzivno sodeluje z malim gospodarstvom. “Veliki potrebujejo male, mali pa brez velikih težko živijo,” je svoje razmišljanje sklenil Omladič. Možnosti sodelovanja s Premogovnikom Velenje je predstavil direktor dr. Franc Žerdin. 3800 zaposlenih ust- vari letno 23 milijard tolarjev prometa, 98 odstotkov premoga pa odkupi Termoelektrarna Šoštanj. Žerdin je kot največjo priložnost za vključitev malega gospodarstva ocenil ekološko sanacijo Šaleške doline. Vili Eisenhut, direktor MGA Nazarje, je predstavil intenzivno razvojno pot podjetja, ki letno izdela za 10 milijonov nemških mark aparatov. Od 195 dobaviteljev je 75 slovenskih, ki morajo brezpogojno zadovoljevati evropske standarde kakovosti. Podjetje MGA bo v prihodnje še razširilo svojo dejavnost in bo tržilo tudi bojlerje, premične klima naprave in hišne aparate za ogrevanje ter se preimenovalo v BSH Hišni aparati. V novi proizvodni hali bodo izdelovali elektromotorje za zunanje kupce, prav v tem segmentu in pri plastiki pa bo v prihodnje tudi največ možnosti za sodelovanje z malim gospodarstvom. Elkroj Mozirje je predstavil Franc Finkšt. 6OO zaposlenih izdela letno 650 tisoč hlač, od katerih jih štiri petine prodajo na tuje. V prihodnje želi Elkroj zmanjšati obseg dodelavnih poslov, povečati blagovni izvoz in na trg plasirati več izdelkov pod lastnimi blagovnimi znamkami. Možnosti sodelovanja z malim gospodarstvom so predvsem na področju pomožnih in reklamnih materialov. V nadaljevanju sospregovorilijasna Klepec (Šaleški razvojno podjetniški center), Rudi Hramec (Zgomjesavin-jski podjetniški center), Franc Benda (Zgornjesavinjskaobrtno podjetniška zbornica), Franc Novak (Območna obrtna zbornica Velenje) in mag. Božo Lednik (Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje), ki so predstavili vlogo in delo omenjenih institucij. Po predavanju dr. Lojzeta Sočana o sodobnih tokovih gospodarskega pove-zovanjavelikih in malih gospodarskih sistemov so sledili individualni razgovori med zainteresiranimi udeleženci srečanja. Franci Kotnik JAVNO PODJETJE KOMUNALA po. Mozirje Vsem občanom Zgornje Savinjske doline želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 1999- Kolektiv JP Komunala Mozirje 5Tm o ć n a OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE želi vsem svojim članom, njihovim Jelovcem, upokojenim obrtnikom, kot tudi vsem občanom VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE M SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1999 Banka Celje Tradicionalne prednovoletne prireditve Banka Celje je tudi letos pripravila tradicionalni prireditvi za svoje najboljše komitente kot zahvalo za uspešno poslovno sodelovanje. Na koncert, ki je bil v soboto 28. novembra v Celjskem domu, je povabila predstavnike podjetij. Banka je ponovila koncert tudi v soboto, 5. decembra, kije bil organiziran v Narodnem domu v Celju, kamor je povabila samostojne podjetnike in varčevalce. Orkester Akord je nastopil s solisti: violinistom Vasilijem Meljnikovim, sopranistko Lidijo Horvat Dunjko ter altistko Renato Pokupič in izvedel enkratna koncerta, ki bosta povabljenim verjetno še dolgo ostala v spominu. Prav tako tradicionalno je banka organizirala zbor mentorjev šolskih hranilnic, ki je bil 4. decembra v Narodnem domu. Zbora mentorjev so se udeležili mentorji posameznih šol, ravnatelji in vodje podružničnih šol. Banka Celje je 14 šolam podelila priznanjain srebrnike za25 letno delo šolskih hranilnic. TK Gornji Grad Zakasnitve izgradnje toplovoda Središče Gornjega Grada je že lep čas precej razkopano, delavci velenjskega Vegrada, kljub neugodnim vremenskim razmeram, gradijo sistem daljinskega ogrevanja. Po prvotnih napovedih naj bi se prvi porabniki priključili na sistem že s 15. novembrom, vendar so se stvari nekoliko zapletle in upočasnile. Velik del vzrokov gre poiskati v vremenu, najprej hudo deževje s poplavo, svoje je naredila zima in' hud mraz tako, da nekatera dela niso bila možna. Več kot enomesečni zamudi bi gotovo lahko pripisali še kakšen tehten vzrok, kljub temu pa naj bi se prvi del naročnikov vendarle grel še letos. Po napovedih naj bi ta čas kotlarna že obratovala (določen je bil 20. december), dejstvo pa je, da bodo morali izvajalci del in ostali odgovorni pohiteti z deli, v kolikor želijo investicijo zaključiti v predvidenem času. Savinjčan Okonina Terme vprašljive, zato pa dovolj pitne vode V naseljih Radmirje, Okonina in Juvanje se že precej časa soočajo z problemom pitne vode in tozadevno oskrbo. Kot stvari stojijo se jim vendarle obeta rešitev, na občini Ljubno so se namreč odločili, da bodo za te potrebe “žrtvovali” eno izmed vrtin, sicer namenjene iskanju zadovoljive količine termalne vode. Zaradi pomanjkanja sredstev so metrov. 5 litrov kakovostne vode, se morali nadaljnim raziskavam toliko naj bi jo pridobili na sekun-začasno odpovedati, so pa zato zače- do, bo po vseh pokazateljih zadoščali graditi nov vodovod. Takoj po lo potrebam vseh treh naselij, novoletnih praznikih predvidevajo Savinjčan začeti urejati vrtino do globine 80 PODJETNIŠKI KOTIČEK KAKO SE IZOGNITI ZAMUDNI IZMENJAVI PAPIRJEV V POSLOVANJU * Sprememba je postala edina stalnica informacijske družbe, v kateri živimo. Zato je potrebno spremeniti pogled nainformacijsko tehnologijo in najti primerne tehnološke rešitve, ki bodo prispevale k premagovanju težav pri medorganizacijskem poslovanju. V naslednjih letih bodo morala biti naša podjetja usposobljena za elektronsko poslovanje, s čim manj papirja, zamud in stroškov. Elektronsko poslovanje je za partnerje ugodno, ker lahko posel opravijo praktično v trenutku, brez zamudnega izmenjavanja papirjev, omogoča pa tudi delo na domu. Zato je potrebno z ustreznimi raziskavami in drugimi oblikami spodbud povečati splošno razumevanje in vlogo elektronskega poslovanja. Največja ovira pri delu z informacijsko tehnologijo je prav nepoznavanje le-te. Na ZPC pripravljamo idejni projekt POSLOVNO INFORMACIJSKI SISTEMI NA PODROČJU MALEGA GOSPODARSTVA v Zgornji Savinjski dolini, s katerim se bomo aktivno vključili v proces spodbujanjaelektronskega poslovanja malih podjetij in obrti. BONTON IN PROTOKOL V POSLIH IN DOMA Danes sta bonton in protokol med uspešneži ponovno pisana z veliko začetnico. Galantnost je znak inteligentnosti, vljudnost pomeni garancijo priljubljenosti in uglajenost postaja znak prestiža. Etiketa predstavlja vstopnico za poslovne sfere. Ne le v službi in na delovnem mestu, marveč tudi v življenju - menedžer je pri svojem poslu navsezadnje podoben zdravniku, ki nikoli povsem ne sleče svoje bele halje. Slavni Dale Cornegie je dejal, daje le okrog 15% poklicnega uspeha odvisno od dejanske sposobnosti za opravljanje določenega posla, 85% pa temelji na družbenih lastnostih. Ker pa vsi ljudje iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo biti galantni, so police boljših knjigarn dobro založene s publikacijami o bontonu in protokolu, ki prinašajo vse potrebne informacije: od zgodovine in razvoja tega področja, pa vse do praktičnih nasvetov, kako se je potrebno vesti v posameznih situacijah. Tukaj je navedenih pet temeljnih pravil, ki so potrebna za odnose s sodelavci ali podrejenimi, kolegi in nadrejenimi, z domačimi in s soljudmi nasploh: 1. za sleherno uslugo, dobroto in naklonjenost se prijazno zahvalite in primerno oddolžite; 2. bodite prijazni in galantni; 3. ljudje, ki sovam posebej pri srcu ali pa želite nanje napraviti poseben vtis, posvetite čim več prijaznosti, nevsiljive pozornosti; 4. sem ter tja se poigrajte z izjemnimi dokazi vljudnosti in uglajenosti; 5. ostanite umirjeni in dostojanstveni ne glede na razmerja in situacije. Priznani nemški psiholog in strokovnjak za medsebojne odnose poudarja, da sta zaupanje in spoštovanje najpomembnejša elementa perspektivnega poslovnega sožitja. Obenem pa nam na podlagi spoznanj, do katerih sta ga privedla dolgoletno proučevanje in opazovanje, priporoča, naj do svojih kolegov na delovnem mestu in v poklicu ohranimo določeno mero brezpogojne diskretnosti in distance. Uspešen človek je pri poslu zaupljiv in rezerviran hkrati, obenem pa potrebo po tesnejših stikih, globokem prijateljstvu in sproščenem druženju raje uresničuje zunaj delovnega okolja, praviloma v privatnem življenju. Vsem bralkam in bralcem Savinjskih novic želimo SREČNO NOVO LETO! Ž P C d.o.o. 2G0RNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER , . »S i|5; OBČI MA MOZI RJ E VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, ČESTITKE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI TER OBILO SREČE IN USPEHOVV LETU 1999 ŽELIJO VSEM OBČANOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN BRALCEM SAVINJSKIH NOVIC ŽUPAN, OBČINSKA UPRAVA IN OBČINSKI SVETOBČINE MOZIRJE X- gornji ^Tprazn'KE IN ZUPAN, OBČINSKI SVET Z ODBORI IN KOMISIJAMI, OBČINSKA UPRAVA Kmalu bomo zapisali leto 1999. ß Vsem prebivalkam in prebivalcem občine V« Ljubno želimo v zadnjem letu tega tisočletja veliko sreče, uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva. Ä Božične praznike preživite mirno in čim lepše äfc, u krogu svojih najdražjih. Županja občine Ljubno S SVETNIKI IN OBČINSKO UPRAVO Zahvaljujemo se Vam za dosedanje sodelovanje in Vam želimo blagoslovljen BOŽIČ ter takšno NOVO LETO 1999, v katerem ne bo manjkalo zdravja, sreče, K veselja in poslovnih uspehov. OBODA SOLČAVA OBČINA LUČE Vsem poslovnim partnerjem, občankam in občanom Zgornje Savinjske doline želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1999. Župan in občinski svet občine Solčava Logarska dolina Sprejemljivo le Pavličevo sedlo Gotovo je se vsem v spominu slovesno odprtje mednarodnega mejnega prehoda na Pavličevem sedlu, takrat sta si vzneseno segla v roke slovenski ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek in koroški deželni glavar dr. Christoph Zernatto. Avstrijska stran je kmalu za tem objavila predlog, da naj bi prehod prestavili na precej više ležeče Lesnikovo sedlo. Ministrstvi za okolje in prostor ter za promet in zveze sta avstrijskim sogovornikom dali jasno vedeti, da je takšna rešitev za našo državo ne-sprejemljiva. Gre predvsem za okoljevarstvene vidike, prestavitev bi terjala ogromen poseg v naravno krajino Matkovega kota, nenazadnje pa bi prehod preko Lesnikovega zadevo podražil za okroglih 370 milijonov. Znesek je precej višji od zahtevane odškodnine kmeta Pavliča. Zgodba torej, ki nakazuje preračunljivo taktiziranje avstrijske strani. Očitno je, da ima sosednja država vedno manj inter-esaza dejansko prometno povezavo z Zgornjo Savinjsko dolino in naprej z notranjostjo slovenske države. Zunanje ministrstvo bo torej moralo uporabiti precej diplomatske spretnosti, da se preko trideset let načrtovana trasa dejansko udejani. Savinjčan Luče ob Savinji Prvi naročniki se že ogrevajo na plin V Lučah so lahko z pridobitvami v letošnjem letu gotovo več kot zadovoljni. Poleg večnamenskega objekta, ta že vsestransko služi svojemu namenu, so uspešno sklenili prvi del izgradnje sistema ogrevanja na plin. Pridobitev ima poleg tehničnih ugodnosti predvsem ekološki učinek, znano je namreč, da so premog in ostala trda goriva precejšnji onesnaževalci zraka. V samem centru kraja je trideset naročnikov že priključenih na plinsko ogrevanje, v spodnji vasi imajo naročniki priključke tudi že napeljane, ostali del Luč z okolico pa bo prišel na vrsto prihodnje leto. Savinjčan Luče ob Savinji - Železna Kapla Krepitev medsebojnega sodelovanja Nedavno sta se v Železni Kapli mudila župana Luč in Kamnika, Mirko Zamernik ter Tone Smolnikar s sodelavci. Udeležili so se slovesnosti ob otvoritvi novega termalnega zdravilišča, lučki predstavniki pa so obenem vrnili obisk županu Železne Kaple dr. Petru Haderlappu. Obe strani sta srečanje izkoristili in naprej proti prelazu Črnivec. S tudi za vsebinske pogovore. Skupna ugotovitev je, da bo potrebno prekontejno sodelovanje še okrepiti. Med potrebami je gotovo v prvi vrsti posodobitev ceste iz Luč preko Podvolovljeka do Kranjskega raka posodobljeno cesto bi se razdalja med zgornjim delom Zgornje Savinjske doline in Kamnikom bistveno skrajšala in seveda tudi obratno. Savinjčan Upravna enota Mozirje Seminar za vodstvene delavce upravnih enot V ponedeljek, 30. novembra, in torek, 1. decembra, je v gradu Vrbovec v Nazarjah v organizaciji Upravne enote Mozirje potekal seminar z naslovom Komunikacija kot zelo pomemben instrument pri vodenju, ki se ga je udeležilo 19 vodstvenih delavcev iz velenjske, slovenjgraške, žalske in mozirske upravne enote. Namen in vsebino seminarja je pojasnil načelnik Upravne enote Mozirje, prof. Darko Repenšek. “Slovenska javna uprava je, kot je javnosti znano, v fazi preobrazbe. Skladno s tem se je vrh javne in državne uprave pred tremi leti odločil, da izobrazi skupino ekspertov v okviru slovensko-avstrijskega projekta “Upravljanje s človeškimi viri”. Omenjeni projekt poteka v Našteti seminarji so potekali na izbrano temo “Komunikacija kot zelo pomemben instrument pri vodenju”. V Nazarjah je seminar potekal za vodstvene delavce iz upravnih enot Velenje, Slovenj Gradec in Žalec ter naše upravne enote. Ciljna skupina so bili načelniki in vodje Uradni pozdrav Darka Repenška udeležencem seminarja (foto: F. Kotnik) sodelovanju Ministrstva za notranje zadeve, ki je v Sloveniji pristojno za javno upravo, visoke upravne šole, kot najbolj strokovne institucije za izobraževanje upravnih delavcev pri nas, in Östereichische Verwalt-ings Akademie, spada pa v sklop programa Phare. Dve leti in pol je potekalo izobraževanje visokih slovenskih upravnih delavcev v obliki modulov, in sicer večinoma v Sloveniji, deloma pa tudi v Avstriji. V septembru letošnjega leta je enajst slušateljev, med njimi sem bil tudi sam, absolviralo znanja, ki izhajajo iz tega projekta in takoj za tem je padla odločitev, da se pristopi k izvedbi treh testnih seminarjev. Eden je potekal v Radovljici, drugi v Trebnjem, tretji pa v Mozirju oziroma v Nazarjah. oddelkov, torej ljudje, ki v upravnih enotah vodijo in koordinirajo delo. V nadaljevanju projekta se bo po analizi testnih seminarjev izobraževanje nadaljevalo za vodstvene delavce ministrstev oziroma za vse vodstvene delavce v slovenski javni upravi. Gre za nove metodološke, pedagoške in didaktične pristope, ki so v svetu že uveljavljeni in preizkušeni. V Nazarjah sta seminar izvajala dva udeleženca ekspertne skupine, sam pa sem bil v vlogi revizorja, kajti na osnovi analize in ocene testnih seminarjev bomo nadaljnje izvajanje projekta nadgrajevali, potekalo pa bo v organizaciji visoke upravne šole in Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.” Franci Kotnik Okrogla miza v Gornjem Gradu V Cista Savinja in svež zrak nista turistična infrastruktura Upravna enota Mozirje, teritorialno pokriva območje vseh šestih zgornjesavinjskih občin, je na okrogli mizi v Gornjem Gradu predstavila pregled stanja dejavnosti trgovine ter gostinstva in turizma. Kot je uvodoma poudaril načelnik Darko Repenšek, gre predvsem za ugotavljanje stanja v navedenih dejavnostih, ki se je v zadnjih letih bistveno spremenilo. Ob tem velja zapisati, da je trgovska dejavnost tokrat prvič predstavljena v takšni obliki, medtem ko je bilo stanje gostinstva in turizma v preteklosti že obdelano. Razgovora so se udeležili številni predstavniki omenjenih gospodarskihsektorjev iz Zgornje Savinjske doline, med gosti pa velja omeniti Staneta Bizjaka, državnega sekretarja v ministrstvu za drobno gospodarstvo in turizem, Marinko Gornik z Gospodarske zbornice Slovenije in Romana Kladoška, glavnega tržnega inšpektorja. Skupna ugotovitev razpravljalcev je bila, da je turizem ena najperspektivnejših panog Zgornje Savinjske doline. Za uspešen razvoj je v osnovi zelo pomembno povezovanje občin. Zakaj strokovno definiran in zaključen prostor ima velike možnosti za podporo tudi na državnem nivoju. Velikokrat se namreč dogaja, da so iniciative premalo koordinirane, je bil jasen državni sekretar Stane Bizjak. V tem času je potrebno ljudem nuditi mnogo več kot samo posteljo in krožnik, s povezanostjo je možno in potrebno potrošniku-gostu ponuditi vse, kar prostor nudi. Na splošno pa manjka marketinške pobude, tu ni Zgornja Savinjska dolina nobena izjema, ki bi pripeljala ljudi v ta prostor, je svojarazmišljanjapodkrepil državni sekretar. Marinka Gornik je izpostavila pereč problem turistične infrastrukture. Veliko stvari bi bilo potrebno zastaviti drugače, zgraditi balinišča, urediti peš poti in kolesarske steze ter ostale rekreacijske možnosti. Skratka vse, kar je lahko osnova za razvoj, poleg sodijo tudi vse oblike kmečkega turizma. V prvi vrsti tiste, ki nudijo gostom celovito ponudbo. Ob tem je Gornikova prisotne spomnila na savinjski želodec, edini živilski izdelek z blagovno znamko. Splošno zaSlovenijo velja, da gostinci predvsem tarnajo zaradi preskromnega prometa, ob tem pa dajejo premalo poudarkana izobraževanje kadra in izboljšavi tehnologije, segmentom torej, preko katerih bi se izboljšala ponudba. Za Gornikovo je v gospodarskem razvoju moteča predvsem nepovezanost, turizem je ogledalo vsega dogajanja tako v gospodarstvu kot negospodarstvu, zato se tu odraža najbolj. Faia temeljnih ugotovitev je biladasejena področju Upravne enote Mozirje povečalo število gostinskih obratov, medtem ko število trgovin upada. Prav tako je evidentno, da trgovci medsebojno ne sodelujejo in ne usklajujejo poslovanja, tako glede odpiralnega časa prodajaln kot tudi glede ostalih, za trgovce pomembnih dogovorov. Verjetno je precej blizu resnice ugotovitev, da v Zgornji Savinjski dolini ni večjega trgovskega centra, vendar se po drugi strani zaradi skromne kupne moči izgradnja takšnega centra že v osnovi postavlja pod vprašaj. Dolgoročne smernice razvoja turizma in gostinstva v Zgornji Savinjski dolini morajo doseči večji prispevek turističnega gospodarstva k celotnemu razvoju doline. Seveda z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti ter vključevanjem naravnih in kulturnih danosti. Posledično to pomeni ustvarjati pogoje in možnosti za hitrejše zaposlovanje mladih v tej panogi. Kot že rečeno, je z dobro organizacijo možno računati na ustrezno podporo države. Zato pa je eden osnovnih predpogojev zagotovljen tranzit, naprim-er izgradnja Pavličevega sedla, v nasprotnem bo ta prostor ostal mrtevkot.Tržnastrategijaopredelju- Hlozirje je podeželje kot enakovreden prostor, ki ga je potrebno razvijati. Možnosti za združitev in sodelovanje so ogromne in pretežno neizkoriščene, seveda pa manjka lokalne organiziranosti. Individualne akcije so sicer hvale vredne, vendar pretežno le izguba prepotrebne energije. Stvari na področju trgovine ter gostinstva in turizma bi kazalo zlobirati in združiti v enotno iniciativo, so udeležencem okrogle mize predočili osrednji razpravljalci na čelu z Stanetom Bizjakom, državnim sekretarjem in svetovalcem vlade. Savinjčan “Vse več je dobrih gostiln” Nekaj tednov nazaj je na Praprotnikovi ulici v Mozirju v pritličju stanovanjskega bloka upokojencev, kot mu pravijo, odprla gostilno Pavla Mlinar. Kar nekaj najemnikov se je v minulih letih že zvrstilo v tem lokalu, Mlinarjeva pa je osnove dobre ponudbe zastavila na višjem nivoju. Poleg toplih malic, ki jih v gostilni nudijo vsak dan, je za goste privlačna zlasti petkova ponudba, ko nudijo tudi bikove prašnike, lignje, postrvi in palačinke z različnimi prelivi. PR Upravni enoti je v Gornjem Gradu uspelo zbrati številne predstavnike državnih organov in gostinstva ter turizma (foto: Ciril Sem) Mozirska planina Srečanje vodnikov PZ Slovenije V organizaciji Savinjskega medruštvenega odbora planinskih društev in vodnikov, konkretno pa Martina Aubrehta in Maksija Korošca se je 38 vodnikov PZ Slovenije 14. in 15. novembra udeležilo srečanja na Mozirski planini. Vodniki so se na drugem zboru zbrali iz 9 medruštvenih odborov, logično je, da jih je bilo največ iz matičnega Savinjskega MDO, preseneča pa neudeležba vodnikov iz sosednjega Zasavja. Na okrogli mizi, ki sta jo vodila Marinka Koželj - Štopic in Sandi Čičerov, je beseda tekla o enotni komisiji za vodnike. Marinka Koželj - Štepic pri PZS vodi odbor za vodnike, Sandi Čičerov pa je vodnik in tožilec PZS. Komisija za vodnike naj bi zaživela z letom 2000. Planinci bi seveda raje videli, da bi se to zgodilo prej, vendar to zaradi proceduralnih postopkov ni izvedljivo. Izpostavljen je bil tudi problem odgovornosti vodnikov pri organizaciji izletov. Gre za to, da nekatera društva organizirajo izlete brez zato usposobljenih vodnikov. V Sloveniji namreč kar 60 društev deluje brez planinskih vodnikov, vendar kljub temu organizirajo izlete, predvsem je problem pereč pri turah v visokogorje. Veliko izletov vodijo tudi vodniki brez ustrezne katego- rizacije, tudi sicer je vprašljiva usposobljenost nekaterih vodnikov. Slišati je bilo celo, danekateradrušt-va zavračajo vodnike, ki niso iz njihovega društva. V zadnjem čas se predvsem na Gorenjskem pojavlja konkurenca - gorski vodniki, kateri, seveda za denar, prevzemajo delo vodnikov PZ Slovenije. Prisotne vodnike je v imenu planinske zveze pozdravil podpredsednik Adi Vidmajer, med drugim se je dotaknil smernic za delo po društvih, v imenu domačega, mozirskega društva pa je zbrane pozdravil Martin Au-breht. Drugi dan srečanja so se vodniki odpravili na turo po Mozirski planini do Boskovca. Druženje so zaključili s tekmovalnim kvizom in tekmovanjem v izdelavi plezalnega pasu iz Prussika. Največ znanja in spretnosti so pokazali Velenjčahi. Pred odhodom v dolino so se dogovorili, da bo prihodnje, tretje srečanje vodnikov 12. in 13. novembra prihodnje leto na Mirni gori v Beli Krajini. Savinjčan Bočna Srečanje starejših Jesen življenja je lahko tudi lepa. To so dokazali tudi starejši občani Bočne, ki so se v soboto, 24. oktobra, zbrali v kulturnem domu na vsakoletnem srečanju ostarelih. Srečanje sta pripravila Krajevna skupnost Bočna in Rdeči križ. Prisotne krajane je v imenu Rdečega križa pozdravila Marija Rihter, ki jim zaželela prijetne trenutke med prijatelji in znanci. Popoldan so namenili obujanju spominov na pretekle dni, pogovoru o načrtih v prihodnosti ali pa samo za karanje mladih. “Mladi bomo dobro namerno kritiko sprejeli in upoštevali, saj pregovor pravi, da je modrost iz zrelih ust najbolj trden most za vsako mladost. Leta na obrazu pa se skrijejo tisti trenutek, ko zapoje srce,” je zaključila govor gospa Marija. Župan občine Gornji Grad, Toni Rifelj, je vsem skupaj zaželel še veliko zdravja in sreče v nadaljnjem življenju. Dotaknil seje tudi svojega štiriletnega mandata, v katerem je marsikatero obljubo izpolnil. Tudi v prihodnjem mandatu, če ga bodo volivci podprli, si bo prizadeval izboljšati in polepšati življenje ljudi, ki so s svojim delom veliko pripomogli k napredku kraja, sedaj pauživajo sadove. Srečanje so popestrili malčki bočkega vrtca, ki so pokazali vse svoje plesne, recitatorske in pevske spretnosti, ter Ana, učenka glasbene šole s sintetizatorjem. Marsikdo na srečanju je ob zvokih harmonike dovolil srcu, daje bilo zopet mlado, za trenutek odgnal vsakdanje skrbi in težave ter se zavrtel v ritmih valčka in polke. Marija Šukalo Društvo Slap Želja po novi knjigi Amaterski pesniki in pisatelji Zgornje Savinjske doline so se 22. oktobra zbrali v Bočni na jesenskem srečanju. Prisotne je pozdravilapredstavni-caSkladaRS zaljubiteljsko kulturno dejavnost, Ivana Žvipelj, ki je članom društva predstavila naloge, ki so bile potrebne za registracijo društva Slap. Od novega leta naprej bo imelo društvo tudi žig in žiro račun. Predsednica društva Slap Marija Rihter je pozdravila novi članici, ki sta-se že predstavili na literarnem večeru v Nazarjah - Danico Klovar in Ljudmilo Kranjc. V svojem govoru ni skrivala zadovoljstva ob pridobitvi novih pesniških moči društva. Zavzela se je tudi za izdajo nove knjige iz zbirke Slap, ki naj bi bila potrditev njihovega trdega dela v letošnjem letu. Zavedajo pa se, da knjiga ni več dobrina, po kateri bi segala večina ljudi, saj jo je v današnjem času zasenčila uporaba računalnika in interneta, kjer je inforntacijadoseglji-va v vsakem trenutku. Stroški za izdajo knjige, ki mora živeti med ljudmi, so temu primerni. Prvo knjigo iz zbirke Slap je izdal in založil Zavod za kulturo Mozirje, za drugo pa iščejo sponzorje, ki jim lepa domača beseda, pisana v tej ali oni obliki, v verzih ali prozi, še vedno veliko pomeni. Vsak prispevek, še tako majhen, bo društvu zmanjšal stroške izdaje nove knjige, ki naj bi izšla v februarju prihodnje leto v samozaložbi. Prav tako pa člani društva vabijo vse, ki se ukvarjajo s pisanjem poezije ali proze, naj se jim pridružijo. V društvu so začeli razmišljati tudi o predstavitvah članov na literarnih večerih, ki bi jih lahko pripravili v različnih krajih Zgornje Savinjske doline. Ob koncu srečanja v Bočni so člani prebrali svoje pesmi in prozo, ki je nastala v poletnem času. V njih so zlili vsa svoja občutja: strah, grozo, ljubezen, sovraštvo, veselje, žalost... Vsa dela bodo predstavljena v drugi knjigi zbirke Slap. Marija Šukalo Medobčinsko društvo invalidov Aktivni tudi v letu 1999 Društvo invalidov deluje na območju vseh zgornjesavinjskih občin. Deluje na socialno humanitarnem in rekreativnem področju. Financira se s članarino, dotacijami zveze, občin in ostalih donatorjev. Predsednik je Anton Gračner. Med božično-novoletnimi prazniki bodo obiskali bolne, ostarele in težke invalide, se z njimi pogovorili, prisluhnili njihovim težavam in jih obdarili s skromnimi darili. Najbolj socialno ogroženim bodo podelili tudi finančno pomoč. Tudi v naslednjem letu bodo za rekreacijo in boljše počutje svojih članov organizirali izlete in družabna srečanja. Udeleževali se bodo raznih tekmovanj po koledarju Zveze za šport in rekreacijo invalidov Slovenije. Ob prihajajočih praznikih želijo vsem invalidom in ostalim, ki jim pomagajo na finančnem, material- nem ter moralnem področju uspešno novo leto. Invalide, ki še niso člani, pa pozivajo, da se jim pridružijo v društvu in s tem pridobijo ugodnosti, ki jih društvo nudi svojim članom. Med drugim bodo tudi v naslednjem letu svoje člane pošiljali v zdravilišča po regresiranih cenah. Druženje in srečanja invalidom ter ostarelim mnogo pomenijo. Ob teh prilikah se pogovorijo, izmenjajo izkušnje s sebi enakimi in na ta način lažje premagujejo težave, ki jih prinaša vsakdanjost. Benjamin Kanjir Obvestilo Okrepčevalnica Suhoveršnik Ana s.p., Šmiklavž 3, pošta Gornji Grad, preneha z dejavnostjo - gostinska obrt - z 21.2.1999. Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline Analiza letošnjega meseca požarne varnosti Tildi v letošnjem oktobru-mesecu varstva pred požari, so gasilci po vsej Zgornjesavinjski in Zadrečki dolini izvajali obilico bogatih aktivnosti. Poveljstvo in predsedstvo zveze sta v mesecu septembru sprejeli program dela za mesec požarne varnosti, ki pa so ga nato sprejela vsa gasilska društva na območju zveze. Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline Želijo si nov poligon za spretnostno vožnjo Konj je lepa in plemenita žival. Vsakdo ga rad pogleda in poboža. Mnogim pomeni ljubezen in veselje. Včasih so bili konji delovna sila, posebno na deželi, odkar pa so traktorji zasedli kmečka dvorišča, je konj namenjen le še ljubiteljski in športni dejavnosti. Seveda je bilo največ aktivnosti na področju operative. Vsa občinska poveljstva so pripravila občinske vaje, poleg tega pa so tudi posamezna društva izvedla samostojne vaje in namišljene intervencije. Aktivnosti so tekle tudi okoli polnjenja gasilskih aparatov, povsod so pregledali tudi hidrantna omrežja. Nekatera društva so organizirala dneve odprtih vrat za občane in predvsem mladino. V vseh šolah so potekala srečanja gasilcev operativcev s šolsko mladino, kjer so jim pokazali svojo opremo in orodja ter razložili postopke ob morebitnih požarih ali drugih nesrečah. Oktobra so na gasilski zvezi izvedli tudi priprave za začetek izvedbe tečaja za vodje enot, to je gasilske častnike. Poplava je začetek izobraževanja premaknila za teden dni, tako da so gasilski podčastniki z izobraževanjem pričeli 13. novembra. .Seveda to niso vse aktivnosti, ki so RK Rečica ob Savinji Na začetku zbora je Jože Grudnik podal nekaj misli o delu in nalogah Rdečega križa v današnjem času. Izrazil je veselje ob dejstvu, da se v društvo vključuje vse več strokovnih ljudi s področja zdravstva, ki s svojim prostovoljnim delom pomaga ogroženim v najrazličnejših nesrečah in socialnih stiskah. Ne pozabljajo pa tudi na stare in bolne ljudi, ki so osamljeni ali v domovih ostarelih občanov. Dr. Franc Sirko je prisotnim spregovoril tudi o krvodajalstvu, ki je pri nas prisotno že pe- jih gasilci izvajali v mesecu požarnega varstva. Na sedežu zveze v Mozirju se je nabral cel kup poročil, ki pričajo o njihovih aktivnostih. Gasilci se teh aktivnosti radi udeležujejo, saj preko vaj spoznavajo svoje morebitne pomanjkljivosti. Analiza vaj je pokazala visok nivo usposobljenosti zgornjesavinjskih gasilcev. Seveda so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v prihodnosti odpraviti. To pa ni nič hudega, saj vaje služijo prav odkrivanju napak, da se jim gasilci v pravih akcijah lažje izognejo. Hkrati je to prilika, da se preizkusi gasilska oprema in izloči tista, ki svojemu namenu ne služi več. Mesec oktober pa s svojimi vajami ne služi samo preverjanju znanja in usposobljenosti gasilcev, ampak pripomore tudi k družabnemu srečevanju, saj se na občinskih vajah srečujejo člani različnih društev in medsebojno utrjujejo prijateljstva. Benjamin Kanjir tinštirideset let. Ob tej priložnosti so v Krajevni organizaciji Rdečega križa Rečica ob Savinji podelili tudi priznanja krvodajalcem, ki so več kot desetkrat darovali kri. Največkrat, kar 90- krat je daroval kri Alojz Oštir iz Rečice in Mirko Žerovnik iz Spodnje Rečice, ki je kri daroval 65-krat. Srečanje so s kulturnim programom popestrili otroci rečiške osnovne šole in harmonikarji. Marija Sukalo Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline je bilo ustanovljeno leta 1980. Z doslej opravljenim delom so v društvu zadovoljni, saj se je povečalo tako število članov kot tudi konj. Sodelovali so že na številnih prireditvah, nastopili na tekmovanjih po dolini in izven nje ter obiskali Madžarsko, Avstrijo in Italijo. Načrtov in želja je v zgornjesavin-jskem konjerejskem društvu še veliko. Leta 2000 želijo ob 20. obletnici delovanja razviti društveni prapor. Še naprej se bodo udeleževali konjerejskih srečanj po Slovenji, morda tudi v tujini. Zelo pa si želijo nov poligon za spretnostno vožnjo. Žegnanje konj na praznik sv. Štefan je že star običaj, s katerim nameravajo nadaljevati. Letošnja jesenska akcija pa je bila sobotna ježa s Zaokrožen ciklus predstav seznanja mlade gledalce z različnimi zvrstmi lutkovnega žanra, kar pomeni lep prispevek k praznovanju lutkovnega medija, predvsem pa ima pomembno vzgojno in razvedrilno vlogo pri mladini. Družno z otroki se gotovo zabavajo tudi njihovi starši, prenekateri sicer mislijo, da so lutke samo za otroke. Drugi del lutkovne predstave se odvija doma v družini, ko lutkovna predstava dobiva svoj odmev v družinskem pogovoru. Tako se na prijazen način pridobiva mlade gledalce za gledališče, ki bodo pozneje tudi radi prisluhnili kulturi. Oktobra je mlade gledalce nagovorila Pepelka v izvedbi lutk- Pobrežij v Mozirje, o čemer več prihodnjič. Društvo, ki trenutno šteje 73 članov, ima novo vodstvo, na čelu katerega je Pavel Koren, podpredsednik je postal Boštjan Brinovšek, tajnik Anton Vrhovnik, blagajnik pa Vida Slatinšek. Konjerejci se zahvaljujejo prejšnjemu odboru in vsem članom, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju. Posebna zahvala je namenjena g. Hortniku, ki s svojim strokovnim delom skrbi, da imajo konji lepo porezana in podkovana kopita. Konjerejsko društvo se zahvaljuje tudi vsem sponzorjem po dolini in izven nje, zlasti Pivovarni Laško, Gorenju Velenje, Zadrugi Mozirje, vsem občinam in drugim. MR ovitega gledališča Maribor, novembra smo nadaljevali s predstavo pantomime v izvedbi Andresa Valdesa in Jane Kovač, v decembru pa smo pohiteli s predstavo Pavlihovega gledališča iz Ljubljane s predstavo Kaznovana trdosrčnost. Vse predstave so lepo uspele in postali smo pravi prijatelji ob druženju z lutkami. Tako bo tudi v bodoče. Januarja gostuje lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Jajce, za konec pa se srečamo z Zvezdico zaspanko, ki jo pripravljajo Mariborčani. Vsem abonentom želi vesel Božič in sreče v novem letu, ter veliko veselja na naših predstavah. Jure Repenšek Podelitev priznanj Krajevna organizacija Rdečega križa Rečica ob Savinji je v soboto, 7. novembra, pripravila letni občni zbor, na katerem so lani izvoljen odbor okrepili z novimi člani. Kulturno društvo Jurij Mozirje Lutke navdušujejo Kulturno društvo “Jurij” Mozirje je tudi letos organizator tretjega lutkovnega abonmaja. Mladina iz širšega Mozirskega okoliša si je lahko v minulih mesecih ogledala tri lutkovne predstave. V abonmaju se zvrsti pet lutkovnih predstav od oktobra do februarja. Osnovna šola Mozirje Mnogim smo pomagali Na Osnovni šoli Mozirje smo v šolskem letu 1997/98 ustanovili sklad za pomoč učencem, ki zaradi šibkega socialnega stanja ne zmorejo nekaterih plačil v šoli. V sklad smo do konca letošnjega leta prejeli 69I.IIO SIT. Od zadnje objave darovalcev so v sklad prispevali še: Nada Zager, Mozirje; Zvonka Zakrajšek, Lačja vas; Hriberšek-Ladinek, Varpolje; Borštnar & Co.d.n.o., Ljubljana. Hvala vsem za pomoč! V tem letu smo pomagali mnogim učencem. Za pomoč pri izvedbi šole v naravi smo porabili 85.000 SIT, za sofinanciranje zaključnih ekskurzij 136.000 SIT, naravoslovnih taborov 102.000 SIT, plavalnih tečajev 24.500 SIT in šolske prehrane 62.110 SIT. Na posebnem žiro računu sklada je tako ostalo še 281.500 SIT, ki pa jih bomo porabili za sofinanciranje raznih dejavnosti v letošnjem šolskem letu. Z akcijo zbiranja denarja bomo nadaljevali tudi v naslednjem letu. Zato prosimo vse, ki ste dobrega srca in ki čutite stisko tistih otrok, ki živijo v težkih gmotnih razmerah, da po svojih močeh nakažete darovan znesek na žiro račun Osnovna šola Mozirje, Sklad za socialno ogrožene učence 52810-743-37032. Pri daru ni pomembna višina znes-ka, pomembnejši sta zavest in želja, da pomagamo otrokom, ki so v stiski in pomoči potrebni. Imena darovalcev bomo objavljali v Savinjskih novicah (brez višine zneska). V imenu Sveta staršev želimo, da se vas čimveč vključi v to humano in dobrodelno akcijo. Anton Venek pohod Rečičani med najboljšimi planinci Mladinski odsek Planinskega društva Rečica ob Savinji je v začetku novembra organiziral 3. planinsko orientacijsko tekmovanje v področni ligi Smrekovec. V celjski regiji so štiri lige, kjer planinci od najmlajših, osnovnošolcev, pa do starejših, veteranov, tekmujejo ekipno, v kategorijah A, B, C, D, E in F. Po dve najbolje uvrščeni ekipi se udeležita državnega prvenstva. Planinska orientacijska liga poteka med šolskim letom, vanjo pa lahko pristopijo planinska društva, ki izrazijo željo po sodelovanju. Tekmovanja na Rečici ob Savinji, s startom na rečiškem igrišču in ciljem pri gostišču Tiršek, so se udeležili člani planinskih društev Gornji Grad, Ljubno, Mozirje, Škofja Loka, Rečica ob Savinji, Šoštanj, Velenje in Vinska gora. Udeležba je bila rekordna, kar 33 ekip po tri ali pet članov je tekmovalo v različnih kategorijah. V kategoriji A - osnovnošolci do vključno 6. razreda, je zmagala ekipa Rečice ob Savinji), za njimi pašo se uvrstili Ljubenci. V kategoriji B (osnovnošolci 7. in 8. razredov) so največ znanja in sposobnosti pokazali planinci iz Mozirja, ki so zasedli obe prvi mesti pred tretjeuvrščeni- mi Ljubenci. V kategoriji C (mladinci od 1. letnika do 25. leta starosti) so bili najboljši Šoštanjčani pred Velenjčani. V kategoriji D (mlajši člani od 26. do 39- leta) so prvo mesto zasedli planinci Vinske gore pred Rečičani. V kategoriji E (starejši člani nad 40 let) so se na prvi dve mesti uvrstili domačini pred Šoštanjčani. V kategoriji F (družine) je na prvem mestu blestela ekipa Ljubnega pred ekipo z Rečice. Izven konkurence je nastopila ekipa Škofje Loke. Tekmovanje je sestavljalo pregled znanja iz orientacije, prve pomoči, teoretičnega in praktičnega poznavanja snovi Planinske šole ter telesne pripravljenosti. Pri organizaciji tekmovanja so rečiškim planincem v pomoč priskočili sponzorji: Občina Mozirje, MGA Nazarje in ljubljanska banka Velenje s finančnimi sredstvi; vzgojiteljice v vrtcih Nazarje in Rečica ob Savinji pa z maskotami, ki sojih prejele zmagovalne ekipe. Za pomoč se hvaležno zahvaljujejo. Marija Sukalo Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme 1. razstava in ocenjevanje Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pasme je 17. oktobra pri Planšarskem jezeru na Jezerskem pripravilo 1. razstavo in ocenjevanje plemenskih živali jezersko - solčavske pasme. Ker je reja živali na avtohtonem področju izrednegagospodarskega pomena, si društvo prizadeva za ohranitev in povečanje staleža takih živali. Poleg tega pa ima društvo za enega glavnih ciljev tudi sonaravno rejo teh živali, kar še poveča vzrejno vrednost, ki se odraža predvsem na kakovosti mesain proizvodov. Prireditelji so bili glede na hladen jesenski dan s prireditvijo zelo zadovoljni, saj je bil glavni namen razstave niča, Živila Naklo - Hotel Planinka Jezersko, Gostišče objezeru -Jezersko, Ko-vinotehna - Celje, Logarska dolina d.0.0., Društvo rejcev ovcJS pasme in Turistično informacijski center Jezersko, SEITE d.0.0. - Jezersko. Predstavnik žirije mag. Kunstelj, ki je razloge za dosežena mesta živali slikovito obrazložil, je poudaril, daje letošn-ja ocena osnova, da bomo lahko v naslednjih letih primerjali napredek reje in selekcijskih uspehov te pasme. Prikaz ročne predelave volne (foto: Bernarda Prodnik) in ocenjevanja dosežen. Mednarodna strokovnažirija v sestavi prof. dr. Franc Zagožen, mag. Peter Kunstelj, dipl. ing. Dušan Kastelic in Anton Pečnik iz sosednje Avstrije je izmed vseh razstav-ljenih živali izbrala najlepšega ovna, ki je last rejca Janeza Vogelnika iz Tržiča, najlepšo ovco je pripeljal na ocenjevanje Milenko Jagodic izjezerskega, najlep-ša mlada ovca (jagenca) pa je bila last Mercator KŽK - Kmetijstvo Kranj. Tako je Ciril Belič, dr. vet. med. na posestvu v Cerkljah poleg tega prejel nagradi še zadrugi mesti v kategoriji ovnov in ovc, drugo najlepšo mlado ovco pa je razstavljal Ivan Muri z Jezerskega. Posebnega veseljazadve tretji mesti, in sicer v kategoriji ovc in mladih ovc, ni mogel skriti Domen Matk, ki je doma v Logarski dolini, Emilija Virnik z Jezerskega pa je s koščkom kruha nagradila svojega ovna za doseženo tretje mesto. Za nagrado so živali prejele okoli telesa slovensko trobojnico, na kateri je bila zlata, srebrna ali bronasta medalja s šopkom planinskega cvetja in odgovarjajoče velikim zvončkom, ki jih je podaril izdelovalec Anton Poklukar iz Gorij. Rejci so prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali glasilo Drob- Profesor Zagožen je povedal, da je napredek v ovčereji na tem področju razveseljiv, saj pred približno 25 leti ravno na Jezerskem ni dobil ovce za nakup. Vsem prisotnim, posebej pa še krajanom novih občin Solčave in Jezerskega, je zaželel veliko uspeha v sedanjih prelomnih trenutkih. Dušan Kastelic je pohvalil prizadevanja prirediteljev za napredek in popularizacijo reje inprirediteljenulal nekaj smernic za nadaljne delo. Anton Pečnik in Friedhelm Jasbinschek, oba pred-stavnikasorodnega društva Kaemtner Brillenshafzuehter iz Avstrije, pa sta poudarila pomembnost mednarodnega sodelovanja ne samo v projektu Phare temveč tudi med samimi rejci ovc jezersko-solčavske pasme. Vzporedno z razstavo in ocenjevanjem je potekal še bogat zabavni program, ki so ga popestrili ansambel Fantje z vasi in rejci s prikazom strojnega in ročnega striženja ovc, domačini s prikazom ročne predelave volne v lične izdelke, večina udeležencev pa še z ocenjevanjem teže razstavljenega ovna za nagrado. Janez Vuk Turistično društvo Rečica ob Savinji Vošči svojemu sosedu Letošnje leto je bilo za Krajevno skupnost Rečica ob Savinji izjemno uspešno - po dolgih letih prizadevanj je začela rasti šola, izglasovali so samoprispevek, njihova krajevnaskupnost je vse lepša in vse bolj uspešna. Med letom so se dostikrat srečevali na različnih prireditvah, ki so jih pripravljali v Turističnem društvu Rečica. “Rečiški turisti” še zadnjič letos vabijo vse Luče ob Savinji Občni zbor darovalcev življenjske tekočine V Lučah se lahko ponašajo z velikim številom krvodajalcev, ljudmi torej, ki se krepko zavedajo, kako življenjsko pomembna zna biti njihova pomoč vsem, ki se v trenutku znajdejo pred izkušnjo preživetja. Velikokrat prav darovana kri rešuje življenja. Okoli 400 krvodajalcev vodijo na seznamu v krajevni organizaciji RK Luče. V nedeljo, 29. novembra, so se v osnovni šoli zbrali na rednem občnem zboru. Ob tej priložnosti Nazarje Nikoli prešteta ljubezen Prvo soboto v decembru so se v nazarskem Glinu Gostinstvu zbrali ostareli občani na svojem vsakoletnem srečanju. Žal zaradi obilice snega udeležba ni bila toliko številna kot prejšnja leta. Prisotne je pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Nazarje, Matej Pečovnik. Zaželel jim je veliko lepih trenutkov ter sprostitve ob klepetu in druženju. Otroci nazarskega vrtca so pripravili nekaj plesnih točk, ki so udeležence srečanja spravile v dobro voljo, osnovnošolci pa so recitirali pesmice, ki so bile odraz njihove ljubezni do Klub zgornjesavinjskih študentov Brucovanje zgornje savinjskih študentov Rečičane, da se skupaj poslovijo od starega leta in si zaželijo srečo v novem letu - za Rečico in Rečičane. Verjetno vsi veste, da člani TD vabijo na prireditev “Vošči svojemu sosedu”. Vse, ki bi radi nazdravili v prijetni družbi in z dobrimi ljudmi, vabijo na Silvestrovo, torej 31. decembra, ob 23. uri na rečiški trg. Marija Sukalo so številni krvodajalci prejeli priznanje z značko, med njimi Emika Selišnik in Anton Logar, življen-sko tekočino sta za sočloveka darovala kar petdesetkrat. Priznanja je podelil dr. Franc Sirko. Ob tej priložnosti so si krvodajalci izvolili nov odbor. Dosedanjega predsednika Sandija Lojena je zamenjala Erika Breznik, delo sekretarja pa bo opravljala Dora Vršnik. Savinjčan dedkov in babic. Želeli so jim dokazati, da tudi sedaj, v jeseni življenja, niso pozabljeni. “Ljubezen je nešteta, nikoli prešteta... Danes je nekaj v zraku, kot vonj cvetic, kar odseva v očeh, saj smo se zbrali prijatelji.” so s pesmicami sporočali kratkohlačniki. Po končanem kulturnem programu je za boljše razpoloženje poskrbel harmonikar Stanko Vrčkovnik, ki je s svojim humorjem in glasbo ogrel srca marsikatere osivele glave. Marija Sukalo Turistična društva Od Savinjskega gaja do Logarske doline V ponedeljek, 9. novembra, so se v penzionu Raduha v Lučah na koordinaciji srečali predsedniki turističnih društev Luče, Solčava, Ljubno, Gornji Grad, Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji. Predstavniki posameznih društev so se dogovorili o skupnem nastopanju na različnih sejmih po Sloveniji in predstavljanju Zgornje Savinjske doline ter o skupnem delovanju društev v naši dolini. Društva bodo predstavila Zgornjo Savinjsko dolino in svoje domače kraje na naslednjih sejmih: Alpe Adria v Ljubljani, Goriški sejem v Novi Gorici, Poletje v knežjem mestu v Celju, Expo v Portorožu, Dnevu narodnih noš v Kamniku in Gos ttur v Mariboru. Finančna sredstva, ki jih koordinacija potrebuje za izvedbo nastopov turističnih društev na posameznih sejmih, naj bi zagotovile občine v naši dolini. Predlog plana za leto 1999 bo poslan vsem županom, od njihove odobritve sredstev pa bo odvisna skupna promocija območja od Savinjskega gaja do Logarske doline. Hkrati so izrazili veselje, ker je Zgornjesavinjski podjetniški center Mozirje koordinaciji turističnih društev dal na razpolago administrativno servisiranje, kot spodbudo za skupni nastop vsem, ki prostovoljno delajo na področju turizma. Naslednje srečanje vseh predsednikov turističnih društev bo januarja prihodnje leto v Gornjem Gradu. Povabili bodo tudi vse župane občin Zgornje Savinjske doline, predstavnike podjetij Zgornja Savinjska dolina in ZPC Mozirje ter vse, ki lahko pripomorejo k boljšemu razvoju turizma v naši dolini. Marija Sukalo POPRAVEK INFORMACIJE V 25. številki Savinjskih novic smo na straneh 9 in 10 objavili prispevek z naslovom Humanost na preizkušnji. Nastrani 10 je v citatu poveljnika poveljstva gasilskih enot občine Nazarja, Franja Pukarta, prišlo do napake v začetku drugega odstavka, kjer bi namesto stavka “Vendar smo se zahvalili ter jo zavrnili.” moralo pisati: “Ob naravni nesreči, ki nas je prizadela, so se odzvala sosednja gasilska društva in nam ponudila pomoč. PGD Mozirje in PGD Pobrežje sta nam pomagali vse dni, za kar se jima zahvaljujemo. Pomoč je ponudilo tudi gasilsko poveljstvo občine Ljubno, vendar je nismo potrebovali. 'I\idi njim se zahvaljujemo.” Vsem prizadetim se za netočno interpretacijo Pukartove izjave vljudno opravičujem. Marija Sukalo V soboto, 28. novembra, smo se študentje in simpatizerji KZSŠ zbrali v TVD Partizanu v Mozirju, kjer smo že drugo leto zapored pripravili nepozabno brucovanje (predvsem za bruce). Zabavali so nas stari znanci Duble Truble, ki so se ravno vrnili z “evropske turneje”. Bilo je resnično nepozabno. Za športni podmladek se nam ni treba bati, saj so bruci in brucke pokazali neverjetno znanje, predvsem na področju nogometa. Zanje tudi opeka ni ovira, za brucke pa vemo, da jih že od nekdaj privlači moško oprsje. Ljubljanski in mariborski študentje si nismo bili enotni, vendar ob vprašanju ali smo Gorenjci ali Savinjčani, je v dvorani zadonelo in tako številčnega enoglasnega zbora že dolgo nismo slišali. Čisto enostavno bise lahko poimenovali Savinjčani. Vsi smo si za 500 tolarjev lahko priskrbeli majice KZSŠ, s katerimi bomo lahko šarmirali povsod po Sloveniji. Na koncu se moramo zahvaliti muzikantom za čudovito popestritev brucovanja, vam, ki ste prišli in se lepo imeli, ter seveda lepo grajenim natakarjem, ki so skrbeli za naša suha grla. Vsem skupaj hvala in vidimo se zopet prihodnje leto! Saša Poznič Zakai? Teletrgovina o ker je prihodnost v specializiranih trgovinah v Velenju za begate nagrade. Telekomunikacijska oprema in storitve la tretje tisočletje samo v Teletrgovinah Velenje: Kidričeva c. 2a. tel.: 063 661 335. fax: 063 864 330 Celje: Cankar|eva 4. tel.: 063 421 444, fax: 063 483 350 Informacije lahko dobite tudi na brezplačno tel. it. 080 80 80 ^Teletrgovina Telekom Slovenije življenja, začne se in konča, Dobre želje ob prelomu leta namenjamo sebi in Vam vsem dragi sodelavci, sodelavke in poslovni partnerji spremljajo skozi skozi vse dni novega leta 1999. iverna, d.o.o. 3331 NAZARJE. Learska 10 Telefon: + 393 (0)33 -42-310 E-'ma il: g lin. poh etvo@si ol. net Teleta*: + 333 (0)33 - S32 • 643 Vsem h vahi v;u sodelovati j c v lotu '1998! Želimo Vit m vvsole Hov; tč ne ptuvtukc m stočno novo leto! Veselimo se ves ih uspehov v letu 19991 PLAČILNI PROMET Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina . Nove Ljubljanske banke se intenzivno pripravlja na opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe. Pravnim osebam bomo tako poleg tradicionalnih bančnih storitev na enem mestu, ponudili tudi opravljanje plačilnega prometa v domovini in s tujino. Pravne osebe bodo iahko koristile: - odobritev negativnega stanja na poslovnem računu za lažje uravnavanje tekoče likvidnosti - avtomatski prenos dnevnih presežkov na donosnejši depozitni račun z odpovednim rokom na osnovi trajnega naloga - poslovanje s poslovnimi čeki - storitve kot so: poslovanje s kartico LB Eurocard, posli dokumentarnega akreditiva, vnovčenje čekov, vrednostnih papirjev, izplačilo plač in dividend. Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje. Želimo vam prijetne božične praznike in uspešno leto 1999. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106 001 IPP Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o. 3331 NAZARJE, Lesarska 10 tel.: 063/42-310, 832 613,42-31-213, fax: 063/42-31-225 Ob norem letu /e zahvaljujemo po/lovnim partnerjem in prijateljem družbe Gllfl IPP Požarje za u/pe/no /odeloranje. V/em želimo lepe bofibfie in novoletne praznike ter u/pe/no novo leto. "VSE KAR JE SLABO, Z NOVIM LETOM NAJ ZBLEDI! VSE BAR JE DOBRO, NAJ ZA VEKOMAJ OSIANE! VSE DAR JE LEPO, NAJ RASTE IN CVETI! NAJ V MIRU SREČA NEŽNO VAS OBJAME!" mm in vin i wiim Mini miitotmnmii ŽELI m KRAJANOM IN OMANOM KRAJEVNA SKUPNOST MOZIRJE GODBA ZGORNJESAVINJSKE DOLINE pod umetniškim vodstvom dirigenta Francija GOLJUFA vabi na NOVOLETNI KONCERT v počastitev DNEVA SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE v nedeljo, 27.decembra 1998 ob 15. uri v dvorani kulturnega doma v Mozirju Z najlepšo govorico sveta - z glasbo vam želimo polepšati novoletne praznike in voščiti SREČNO 1999! Vaši GODBENIKI mvwya MOZIRJE d.d. Bliža se najlepši čas v letu. Čas, poln želja po sreči In zdravju, namenjen družini, prijateljstvu, vsem, ki so nam blizu. Cenjenim kupcem, vesele božične praznike in srečno v letu 1999. fo-izttiča Štorman Arniča Štorman GOSTISČ4 L STOK^ .;.. ;a m Čepe in mirne Mirne pr mike, v Novem letu 1999, pa uresničitev vseh skritih želja, GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE Poslovnim partnerjem, gozdnim posestnikom in sodelavcem se ob koncu leta zahvaljujemo za sodelovaje in zaupa je pri pridobivaju in odkupu lesa, gozdnem transportu in gradjah gozdnih prometnic. a«a8tem d.d. ŽELIMO VAM PRVETNO PRAZNOVANJE ©©IMmia m PRAZNIKOV TER VELIKO USPEHOV V LETU 1999} ćHeUntc oant vesele božične, pvaanke lev ziitavo in uspešno leto '99. AVTOPREVOZNIŠTVO, STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO IN SPLOŠNA GRADBENA DELA. Kulturno društvo Jurij, Zavod za kulturo Mozirje 4. Extempore uspešno zaključen Letos septembra je v Mozirju in okolici potekal že 4. extempore Savinjski gaj, ki ga je pod organizacijo kulturnega društva Jurij iz Mozirja in mozirskega zavoda za kulturo obiskalo kar 19 slikarjev iz vse Slovenije. Srečanje slikarjev je bilo letos prvič razdeljeno na dva dela. Prvi del je potekal 25. in 26. septembra. Slikarji, med njimi kar 5 akademskih, so svoje ideje, ki so jih dobili v Savinjskem gaju in njegovi okolici, izlili na platna. Ta platna so nato odnesli domov, kjer so jih v svojih ateljejih dokončali in jim vdihnili končne oblike in barve. Drugi del srečanjapa je biluradno začet 21. novembra v mozirski galeriji. Uvodni del je bil namenjen izmenjavanju medsebojnih pogledov likovnih ustvarjalcev, ki so na ex-temporu sodelovali, njihovegamen-torja, akademskega slikarja in pre- lahko govorili. Na eni strani je torej definicij mnogo, na drugi pa lahko ugotovimo, da nobena izmed njih ni oprijemljiva. Posledica tega je tudi fenomen umetnosti, ki traja. Kar danes opredeljujemo kot kič, je lahko že jutri umetnost in obratno. Slikarji, ki so na extempore sodelovali, so se ves čas vključevali v pogovor. Tema je pritegnila k razpravi tudi mnoge obiskovalce, ki so lahko izrazili svoja mnenja o izbrani temi. Nastal je pester kolaž mnenj, ki so se med sabo dopolnjevala in v mnogočem tudi razliko- nosti ter kiča. Izpostavil je umetnost kot delček vsakdanjega, ki ga posameznik s svojim rutiniranim življenjem niti ne opazi. Umetniku je dano, dato vsakdanjost združi s svojo notranjostjo in na ta način ustvari umetniško delo. V nasprotju s tem je kič običajno zmazek, ki ga povrhu tega še masovno proizvajajo in mnogokrat nabijejo s čustvenim nabojem. Na ta način nastajajo razne solzave plastike z versko vsebino, doktor romani in podobno. V vsem tem je nezahteven okus, zlaganost, pocukranost in sentimentalnost. Zbrane je nagovoril tudi mozirski župan Jakob Presečnik, ki je slikarje pozval, da se v Mozirje zopet vrnejo. Kulturni program ob otvoritvi sta pripravili učenki glasbene šole Nazarje, Kristina in Benjamina Šuster ter vokalna skupina Kulturnega društva Juri j Mozirje. Benjamin Kanjir Lovska družina Gornji Grad Or. Jože Muhovič (prvi z desne) je spregovoril o umetnosti in kiču (foto: Ciril Sem) fesorja ljubljanske likovne akademije, dr. Jožeta Muhoviča in obiskovalcev, ki so se udeležili okrogle mize. Pogovor je tekel na temo umetnost in kič. Uvodne poglede na ta dva popolnoma različna pojma je predstavil Jožef Muhovič. Kot je ugotovil, je ta tema za slikarje izredno kočljiva. Težko je govoriti o vrednotah in vrednotenju likovnih del. Umetnost in kič starazličnafenomena, ki pa ju je v praksi težko opredeliti oz. določiti, kaj je kaj. Vsak človek si za ta dva pojma ustvari drugačne kriterije in pri sebi takoj razčisti, katera dela so zanj umetniška, katera pale kič. Umetnost naj bi predstavljala najvišje kreativne dosežke na raznih področjih. Definicij umetnosti je mnogo, nobena pa ni takšna, ki bi realno opredelila vsa področja, na katerih bi o umetnosti kot takšni vala. S tem je bilo bistvo okrogle mize na najlepši način zaokroženo in izpolnjeno. V drugem delu večera je sledila otvoritev slikarskih del, ki so pričela nastajati v okviru 4. extempore Savinjski gaj 98. Slikarji so naslikali eno, dve ali nekateri celo tri platna. Njihov skupek je tvoril raznolikost izbranih barv, ki so v galerijski prostor prinesle jesen in napovedujočo zimo. Na otvoritvi je zbrane najprej nagovorila stalna voditeljica kulturnega dogajanja v tem prostoru, Vladka Planovšek. Besedo je nato prevzel glavni organizator in predsednik kulturnega društva Jurij Mozirje, Jure Repenšek Zahvalil se je mentorju extempore in slikarjem, ki so se odzvali njegovemu vabilu in prišli v Mozirje. Jože Muhovič je nato v kratkem eseju opredelil svoje poglede na extempore in pojma umet- Maša v čast sv. Huberta Lovci LD Gornji Grad so se v nedeljo, 8. novembra, zbrali v Novi Štifti pri maši, posvečeni sv. Hubertu - zaščitniku lovcev, strelcev in gozdarjev. Pokrovitelj maše je bil Mirko Bauck-man, ki je imel tudi uvodni govor. Maše, pri kateri so slovesno doneli zvoki štajerskih rogistov, so se udeležili tudi nekateri predstavniki sosednjih lovskih družin. Člani Lovske družine Gornji Grad dne. Kultura v lovstvu je nekaj lepe- se zahvaljujejo župniku v Novi Štifti za lep obred in lepe besede, kakor tudi pevcem, ki so vsem navzočim prijetno popestrili nedeljsko popol- ga, doživetega in nujnega, posebej še v zadnjem času, ko so lovci deležni večinoma samo še kritik. FŠ MERCATOR ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE OBJAVA Javni natečaj za oddajo poslovnega prostora v najem za poslovni prostor: v zadružnem domu Nova Štifta v izmeri pribl. 88,50m2 (bife) - za gostinske namene Prispele ponudbe bo obravnavala komisija za izbiro najugodnejše ponudbe, ki bo kot kriterij za izbiro upoštevala predvsem višino ponujene najemnine. Pisne ponudbe naj interesenti oddajo v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator - ZKZ Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 2, s pripisom: "Najem poslovnega prostora." Dodatne informacije lahko interesenti dobijo vsak delovni dan do izteka roka za izbiranje ponudb med 8. in 13. uro po telefonu 063 831-521 int. 217, v istem terminu pa si poslovne prostore lahko tudi ogledajo. Ponudniki bodo o izidu obveščeni najkasneje 10 dni po končanem izbiranju ponudb. Amatersko gledališče gornjegrajsko Miklavžev večer “Povedati moram, da tega teksta nisem pisal z namenom napisati ljudsko igro. Pisal sem namreč igro o partizanih in domobrancih, ki se godi na vasi, hotel imeti v njej dosti humorja, petje, ljubezen, smeh in solze, podobo vasi, ljudske vaške like, ljudske izreke in tako naprej. Ko je bila gotova, sem videl, da sem napisal ljudsko igro.” Zgodba o partizanih in domobrancih se v nasprotju s pričakovanji publike konča tragično (foto: Jože Miklavc) S temi besedami je svoje delo predstavil avtor igre Miklavžev večer, Miloš Mikeln. Gornjegrajski gledališčniki pod vodstvom Edija Mavriča - Savinjčana so jo premierno uprizorili v soboto, 5. decembra, torej zares na Miklavžev večer. Gledalci niso bili razočarani, saj so člani ansambla vsak zase in vsi kot celota popolnoma potrdili sloves, ki ga uživajo. Jožef Remšak, Mato Rihter, Gregor Osovniker in Viktor Kovač v vlogi domobrancev, Jože Tajnšek, Ivo Tesovnik in Miran Žerovnik v vlogi partizanov, Janez Presečnik v vlogi načelnika za notranje zadeve ter Vika Venišnik, Tatjana Bezovšek, Vida Cajner, Anica Kolar, Erika Podbrežnik, TamaraMavrič, Klemen Potočnik, Lojze Mavrič, Rajko Zavo-lovšek in Jože Venišnik v vlogi domačinov, pozabiti pa ne kaže niti na Petra Kopušarja v vlogi vojnega ujetnika, so znova navdušili. Njihova interpretacija vlog je dovršena in življenjsko realna, kot dazares živijo v tistem čudnem času, ko ljudje v neki domobranski vasici ob koncu vojne niso vedeli kako in kaj. To, da so zmagovalci partizani, torej nasprotna stran, je jasno, toda kako na “mehak način” ublažiti pos- ledice poraza? Kako obvarovati sinove - domobrance pred pijano maščevalnostjo načelnika za notranje zadeve, ki od partizanskega komandirja brezpogojno zahteva skrivače? In nenazadnje, kako naj v takšni kolobociji družbenih razmer zaživi skrita ljubezen med domačinko in prišlekom iz partizanskih vrst? Prizori se na domiselno in racionalno urejeni sceni, pod katero se je podpisal mojster Jože Napotnik, zapletajo in odpletajo eden zadrugim, prežeti s svojevrstno noto humorja in satire. Gledalci med drugim spoznajo tudi upogljivost bivšega župana Zavodnika, ki že vidi svoje mesto tudi v novi politični in državni ureditvi. Simbolika avtorja igre je hotela, naj bi komandir Miklavž prav na Miklavžev večer v vasi priključil elektriko. Navkljub dramatičnosti posameznih zapletov kaže, da se bo na koncu vendarle izšlo. Toda konec igre je drugačen. Tragičen v največji možni meri, saj pod streli v temi obležijo tako domobranci kot partizani. Smrt, solze, žalost. In s tem prizorom se Miklavžev večer tudi konča. Gledal- ci zapuščajo dvorano pod vtisom tragedije, ki se je odvrtela pred njihovimi očmi in verjetno se kdo izmed njih tudi vpraša: Ali se bomo Slovenci še kdaj tako razcepili, da se bomo pobijali med seboj? Umetniški vodja in režiser Edi Mavrič - Savinjčan si skupaj s celotno ekipo za opravljeno delo zasluži pohvale in čestitke, toda dandanaš- nji imajo ljudje toliko svojih problemov in težav, da se veliko raje kot za ogled tragedije odločijo za ogled komedije. To je najbrž enostaven odgovor na nekoliko skromnejši obisk, kot so ga gornjegrajski gledališčniki sicer vajeni. Franci Kotnik Nazarje, Mozirje Nevsakdanjosti iz lovskega sveta Lovska družina Dreta Nazarje je znana po tem, da ima v svojem lovišču veliko število divjih prašičev. Kljub njihovi številni populaciji lovci z načrtnim delom uspevajo preprečevati večjo škodo na kmetijskih površinah, ki jo znajo urni kosmatinci narediti kar čez noč. Skladno z načrtom odstrela so v letošnjem letu uplenili 27 divjih prašičev. Po dolgih, “sušnih” letih se je med uplenjenimi primerki pred nedavnim znašel kapitalni merjasec, ki je očiščen tehtal kar 188 kilogramov. Lovska sreča se je izdatno namenila Milanu Cajnerju, ki je tako osvojil zares vrhunsko trofejo, in to ne samo v slovenskem ampak tudi mednarodnem merilu. To je bil doslej največji in najtežji merjasec, ki so ga uplenili člani LD Dreta Nazarje, po nepreverjenih podatkih pa tudi največji na območju Zgornje Savinjske doline. Druga zanimivost se je zgodila v Mozirju, kjer se je očitno “v glavo zavrtelo" divjemu petelinu, ki jo je iz varnega _______ zavetja gozdov mahnil kar v civilizaci- Milan Cajner ob trofejnem merjascu (foto: Ciril Sem) jo.Karnekajdnijetrajalanjegovapus- “Zmešani” divji petelin se ni bal človeške družbe tolovščina, med katero ni izpustil niti avtobusne postaje, potem pa so ga mozirski lovci še pravočasno, preden bi postal žrtev prometa ali človeške objestnosti, vrnili nazaj v divjino. Franci Kotnik PUP VELENJE d. d. Podjetje za urejanje prostora 3320 Velenje, Koroška 37/b Tel 063/898-170, faks: 063/853-645 Obvešča vse svoje naročnike v občinah Luče in Solčava, da bo odvoz smeti namesto v petek, 25.12.1998, v soboto, 26.12.1998 in namesto v petek, 1.1.1999, v soboto 2.1.1999. V____________________________________ KOMUNALA d.o.o. GORNJI GRAB 3342 Gornji Grad, Attemsov trg 3 Tel./Faks: 063/843-630 UPRAVA Tel.: 063/841-433 ODLAGALIŠČE Želi vsem strankam VESELE NOVOLETNE PRAZNIKE, TER ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1999 ! Kolektiv JPK Gornji Grad Ivo Suhoveršnik je zgornjesavinjska osebnost leta 1998 Po treh krogih naše akcije ste, spoštovane bralke in bralci, izbrali zgornjesavinjsko osebnost leta 1998. Komisija v sestavi Helena Kotnik, Cvetka Kadliček in Benjamin Kanjir je pregledala vseh 711 glasovnic, ki so pravočasno prispele na naš naslov, in ugotovila, da je osebnost leta v naši dolini Ivo Suhoveršnik, župnik iz Mozirja. Kot je razvidno z lestvice, je zmagal z veliko prednostjo pred ostalimi. Med razlogi, zaradi katerih ste glasovali zanj, ste najpogosteje navedli, da je prijazen, napreden in razgledan, vestno skrbi za farno in podružnične cerkve ter ostale sakralne objekte in s tem prispeva k urejenosti kraja, je pravi dušni pastir in - skratka - dober človek. Intervju z njim bomo objavili v prvi številki v letu 1999. Ivo Suhoveršnik Lestvica ob zaključku akcije: 1. Ivo Suhoveršnik..............313 2. Tone Rosenstein...............98 3. Vlado Tratnik.................42 4. J ožefa Zabreznik.............41 5. Bernarda Podlesnik............36 6. dr. Ida Kramer-Pustoslemšek...33 7. Mojca Finkšt..................24 8. dr. Stanko Ošep...............21 9. Peter Lavrih..................14 10. ToniRifelj....................9 Šest ali manj glasov je prejelo še 17 oseb. Med glasovnicami, ki so prispele v tretjem krogu, smo izžrebali naslednje dobitnike majic Savinjskih novic: Peter Zavolovšek, Bočna 21; Gregi Rak, Brezje 28, Mozirje; Bernarda Prodnik, Solčava 7 5. Glavno nagrado fotoaparat KODAK KB-20, ki ga prispeva pokrovitelj akcije LAMCOM d.o.o. Mozirje, pa prejme Saša Vitanc, Savina 57a, Ljubnoob Savinji Čestitamo! Hvala vsem, ki ste poslali glasovnice, in vabljeni k sodelovanju spet prihodnje leto, ko bomo skušali pripraviti še bolj zanimivo akcijo! Ko se prižgejo praznične luči sredi bele, mrzle zime. Prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine: Vse kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse kar je dobro, naj zavekomaj ostane! Vse kar je lepo naj raste in cveti! Turistično društvo Nazarje 70 let Franja Pukarta Gonilna sila industrijskega in prostovoljnega gasilstva Letos praznuje svoj življenjski jubilej - 70 let - Franjo Pukart iz Nazarij. Rodil se je leta 1928 v družini kovaškega mojstra in se kot mlad, aktiven mladenič vključil v domače gasilsko društvo takoj po odslužitvi vojaškega roka, leta 1946. Od takrat dalje pa vse do danes je njegovo življenje tesno povezano s humano dejavnostjo, saj je vseskozi aktivno deloval tako na področju industrijskega kot prostovoljnega gasilskega društva. Franjo Pukart Ker je vedno želel tej organizaciji, predvsem po strokovni plati, dati še nekaj več, je leta 1952 opravil šolo za gasilske častnike v Medvodah, kamor ga je poslala takratna Lesna industrija Nazarje, kjer je bil zaposlen. Kaj kmalu je bila na njegovo pobudo ustanovljena prostovoljna industrijska gasilska enota, kateri je vseskozi poveljeval, po izgradnji tovarne ivernib plošč in z njo večji požarni nevarnosti pa je leta 1972 prevzel delo vodje službe za požarno varnost in jo opravljal vse do upokojitve. Pomembne in odgovorne funk- cije ni opravljal le v podjetju, saj je vseskozi aktivno deloval v domačem gasilskem društvu, kjer je najprej poveljeval, bil dolga leta predsednik, v zadnjem času pa mu je zaupano mesto predsednika nadzornega odbora. Tudi v Gasilski zvezi Mozirje in še prej v okrajni gasilski zvezi Šoštanj je s svojim strokovnim delom pustil velik pečat. Skratka - Franjo Pukart je bil in je se gasilec z vsem srcem in telesom, v kar so se lahko prepričali mnogi tečajniki, saj je bil vseskozi priznan predavatelj. Za vsa ta humana, strokovna in požrtvovalna dela je prejel številna društvena, občinska in republiška priznanj a, prav letos pa je za svoje življenjsko delo pri razvoju industrijskega in prostovoljnega gasilstva v kraju prejel najvišje občinsko priznanje; zlati grb občine Nazarje. Franjo, ob Tvojem življenjskem jubileju ti člani PGD Nazarje in člani IGE GLIN Pohištvo iskreno čestitamo ter Ti želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let, da bi bil še dolgo za vzgled in pomoč gasilski organizaciji. PGD NAZARJE IGE GUN Pohištvo Nazarje Ljubno ob Savinji Konec kalvarije za Milko Pečnik Koliko življenskih zgodb se skriva za okni hiš mimo katerih vsak dan drvimo? Vesele, žalostne, nenavadne in še kakšne -sleherna ima svojega lastnika in pravico biti poslušana. Tako kot zgodba Milke Pečnik, njena hiša je prislonjena v plazovito pobočje pred mostom, preko katerega vodi cesta v razprostranost Rastk. Čudovito naključje in različne potrebe so naju pred meseci na isti dan pripeljale na ljubenski občinski urad. Nekaj malega je bilo potrebno potrpeti, županja ima pač obveznosti in tu je pač potrebno spoštovati starodavno mlinarjevo načelo. Kdor prej pride, prej melje, sicer pa je gospa Milka navajena čakati. Pravzaprav že čaka devet let, toliko let se je namreč odvrtelo od takrat, ko je njeno hišo začel ogrožati plaz. Pet se jih je zvrstilo v teh letih, nič človeškega ni mogoče govoriti o zlovoljni igri narave. Zemeljska gmota je razjedala in še črviči njeno hišo in premoženje. Razne komisije so prihajale iz Ljubljane, opravljene so bile tudi sanacije, več kot očitno neuspešno. Zemlja kot, da se je zarotila proti Milki Pečnik. Že brez tega ji življenje ne prizanaša, mož ji je umrl, hčerka si je ustvarila svojo družino, ostala je sama. Sama z drsečo zemljo. Saj nekaj malega so že uredili, občina Ljubno je dala delati načrte, številne prošnje so romale v Ljubljano do gospodov na pristojnih uradih. Čas pa ni bil Milkin zaveznik. Vse skupaj pač terja močne živce, teh pa Milka nima ravno preveč na razpolago. Kako tudi, če ti prstena voda curlja skozi razmočeno steno v stanovanje... To je zgodba s srečnim koncem in še večjim naključjem. Ugodno rešena prošnja za finančno pomoč iz Ljubljane, gospa Milka in podpisani smo se ob uri znašli pred županjo Anko Rakun. Preko dva milijona je namenila država za odpravo posledic plazenja tal nad stanovanjsko hišo Pečnik na Ljubnem, so zapisali na ministrst- vu za okolje in prostor. Če bi slutili s kolikšno srečo so poplačali ves strah in pričakovanja, bi sporočilo gotovo prinesli lastnoročno. Resnično malo je videti toliko iskrene hvaležnosti in pristnih solza, katerih se ni mogla in tudi ne hotela ubraniti gospa Milka. V sleherni solzi je bilo razbrati eno samo besedo. “Hvala, za vse kar ste storili zame. Županja, tajnik, vsi, ki so zadevo Milke Pečnik poznali in ji poskušali pomagati.” Objeti, sta se iskreno veselili Milka in županja. Edinstven prizor vreden zapisa in spomina. Brez nepotrebnih in odvečnih besed, ki so oblastnikom malodane prirojene. Samo dve srečni ženski - za trenutek se je svet ustavil... Tak rat mi je županja Anka Rakun zagotovila, da bodo storili vse in posledice plazu odpravili še pred zimo. Upajmo, da jim bo res uspelo; tistikrat bo zapisana zgodba postala resnica! Savinjčan Milka Pečnik z vnukinjama Ano in Marijo (foto: C. Sem) Xenon v njenih modrih očeh Temna noč in rahlo naletavanje zoprnega zimskega dežja. Ozka podeželska cesta je še bolj temna in neugodna za vožnjo kot ponavadi. Nasproti prihaja avtomobil z nenavadno svetlečimi lučmi. Malce utrujenemu vozniku pritegne pogled modra svetloba, ki ga za trenutek oslepi, voznik zavije skrajno desno in... BUM! Stara mama, ki se je od večerne maše vračala domov, oblečena v črnem plašču, brez kresničke in po napačni strani ceste, ne bo nikoli več videla svojih vnukov... Izmišljena tragedija, ki je kaj lahko tudi resnična. Vzorec za primerjavo xenonskih luči predstavlja sedanji BMW serije 5, toda nova serija 3 bavarskega proizvajalca je po tej plati pravo razočaranje. Boljše luči imajo (nezaslišano!) celo nekateri avtomobili z žarnicami H4, kot na primer VW vento, mercedes C in, verjeli ali ne, lada samara! Rezultati različnih testov kažejo, da včasih doplačilo za xenonske žaromete, ki znaša tudi do 2000 nemških mark, ni smotrno, saj so tudi klasični precej dobri, pa še voznikov iz nasprotne smeri ne slepijo. Res pa avtomobil z najmodernejšimi žarometi izgleda zelo lepo, celo nekoliko mistično. Po ocenah nemških strokovnjakov imajo najboljše luči BMW serije 5, mercedes serije C in E, VW vento in golf III ter lada samara. Med najslabše ocenjenimi so se znašli fiat bravo, toyota corolla, VW golf IV, peugeot 406 in ford focus. Igor Pečnik Pred leti so nove voznike učili, daje treba v primeru, ko jih slepi nasproti vozeče vozilo, gledati na levi rob ceste. Le tako se je mogoče izogniti bleščanju in trenutni oslepitvi, ki lahko pripelje do prej opisanih posledic. Toda kaj, ko so luči sodobnih avtomobilov tako lepe modre barve, da človek kar ne more umakniti pogleda. In kdo je kriv za to? Nihče drug kot BMW. Bavarska tovarna avtomobilov je začela vgrajevati tovrstne luči v svoji seriji 7 že “davnega” leta 1991 ■ In ker dobri zgledi vlečejo, imamo dandanes množico modro bleščečih luči na naših cestah. Xenonske luči nudijo do 2,5-krat več svetlobe kot klasične halogenke H4. Žal v praksi to pomeni kaj malo prednosti, saj so se žarometi z uporabo xenonskih precej zmanjšali in je ostalo malo površine za razporeditev in odboj svetlobe. Rezultat se kaže v bleščanju nasproti vozečih voznikov. mi f » M I si«Lf I TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE ^ »JL j* j if Vprihajajočem novem letu Vam želimo vse najlepše, da se Vam izpolnijo skrite nade in uresničijo m m I m sai j. F* si I m \i)\i.fi I ki Vdmpomenijo a največ! * * HW. V , ..... ..* IN DA BI Z VAŠO POMOČJO BILI TUDI V LETU 1999 MED NAJLEPŠIMI KRAJI V SLOVENIJI! I -J’Wv ■VtV afVNc- I' ■ MIZARSTVO OBNIK Janez s.p. Krnica 33 3334 Luče tel. & fax.: IZDELAVA MASIVNIH VRAT if; Na trgu 22, Mozirja tal.: 063/832-200 Bliža se novo leto, zato obdarite svoje najdrazje. Ob tej priložnosti vam nudimo: 10 % popust za vse zlate izdelke. V srn svojim cenjenim strankam želimo vesele praznike in vse dobro v letu 1999! Piše: Aleksander Videčnik Vsi narodi imajo svoje praznike, bodisi narodne, verske ali državne. Slovenci v tem ne zaostajamo, smemo celo trditi, da so naši predniki v marsičem prednjačili, ko je šlo za razna praznovanja. Veliko tega je v njih tičalo še iz poganske dobe, ko pa so postali kristjani, so marsikaj prenesli iz pretekle dobe v novo. Tako še danes nekatera praznovanja spominjajo na pogansko obdobje, čeprav je šego sprejela tudi katoliška vera. Povsem preprost primer: ko so nekoč ofirovci hodili k hišam slavljencev, najpogosteje godovnjakom, so zunaj pred hišo ali v lopi pričeli ropotati z različnimi predmeti. Ta trušč je bil včasih kar neznosen in ni bil namenjen zgolj privabljanju godovnjaka, pačpaimastare korenine, ko so z ropotom odganjali od hiše zle duhove. Tudi to je bila na poseben načni izražena dobra želja, namreč, naj te hiše duhovi ne vznemirjajo. Šele po tem ropotanju so zapeli. Seveda je podobnosti z davno preteklostjo v našem ljudskem izročilu še na pretek. Naj že kar na začetku povemo, da so naši predniki še po prvi svetovni vojni o prazničnem obdobju Božiča govorili o treh Božičih. Mislili so na sam Božič, nato na novo leto in praznik Treh kraljev. Vse te dneve so ustrezno obeležili. Gotovo največji praznik krščanstva je rojstvo Jezusovo. Iz roda v rod so tudi naši ljudje ta čas v letu podoživljali zelo globoko in občuteno. Nanj so se res skrbno pripravljali skozi adventne tedne, pa tudi sicer in ne le versko. V tem času se je še veliko drugega dogajalo v domovih; okoli praznikov so se posli selili, zadnji teden oziroma nekaj dni več so imeli hlapci in dekle prosto, dobili so kolač in še izplačilo v denarju in natu-ralijah ter se podali na svoje domove. Ni bilo vedno, da so se vrnili k staremu gospodarju nazaj; rekli so, “da so se preselili” na drugo kmetijo. Tudi ta dogodek je marsikje zaznamoval razpoloženje med ljudmi, saj so se morda prav Crij'e človeško navezali na hlapca ah deklo, ki je zapuščal domačijo. Sama “bilja”, ponekod so rekli “sveta bilja”, to je sveti večer, je bila resnično polna skrivnostnih občutkov. V hiši se je čistilo, družina se je pred polnočnicami vse umila in očedila, kadilo in blagoslavljalo se je po hiši in gospodarskih poslopjih, pa tudi po dvorišču. Veljal je še post, zato so pred polnočjo, se pravi pred tem, ko so se podali v cerkev, le skromno jedli. Vendar so skrivaj opazovali, kako je ležala živina v hlevu; če je bila obrnjena k vhodu, so verjeli, da bo k letu dobra prodaja. Če so bile čebele v panjih glasne, so rekli, da bo ob letu dosti medu. Dekla je pometala hišo proti vratom, pričakovala je, da se bo med vrati pojavil lik fanta, ta bo v letu, ki prihaja, njen mož. Cela vrsta ljudskih verovanj je vezanih na te praznike. Vsa navedena doživljanja so bila veliko izrazitejša v hribovskih predelih. Seveda so bila živa tudi v ravninskih krajih, toda bolj intenzivno so jih doživljali hribovci, ki so se vse leto veliko bolj ubadali z naravo in njenimi silami, mnoge žal niso razumeli, pa so jim pripisovali nadnaravno poreklo. Seveda je še veliko glob-jih vzrokov za to, da je bila navedena razlika občutna. Okoliščine, v katerih so ljudje živeli, in sam način življenja, vse to je bistveno vplivalo na notranje razpoloženje in podoživljanje vsakdana, posebej pa še tako velikih praznikov, kot so božični in novoletni. Da je bil našim prednikom, še ne tako daleč nazaj, kruh svet in je predstavljal dejansko svetinjo v hiši, smo že večkrat opisovali. Seveda bi zaman pričakovali, da bo to današnji rod kako pritegnilo, kaj šele pripravilo do razmišljanja. Za kaj takega nam gre predobro! V zvezi s kruhom so bili na samo biljo gotovo najglobje zasnovani in občuteni dogodki. Pa jih opišimo v poduk in vedenje! Božičnik, božičnek, namežnek, namežnik, poprtnik, tako so imenovali v različnih krajih našega območja božični kruh. Priprava je potekala zelo slovesno, saj se je v hiši čutilo, da se pripravlja nekaj velikega, ko je gospodinja pekla poseben kruh, ki bo po sveti noči postal domala čudežen. Kruh so pekli iz različnih zmesi moke. Uidi različno število kruhov so pripravljali. Tako so v Šmihelu gospodinje na biljo spekle en bel, en zmesen in en ovsen kruh. Zmesnega so imeno- božici vali tistega iz pšenice, rži in ječmena. Ta žita so skupaj mleli in uporabljali potem to moko. V Lučah so pekli tri vrste kruha - sorščin, pšenični in posebej še šarkelj. To navajamo le kot primerjavo in kot dokaz, da glede peke niso bili enotni v vseh predelih naše doline. Tako so v Lučah s kruhi vred pekli še “kraf lce”, to so bili mali oglati kruhki iz mlečnega testa in po vrhu pomazani z jajcem. Te so potem razdelili med otroke in niso bili položeni pod prt kot božični kruhi. Spet različno so ravnali glede kraja oziroma mesta, kamor so položili kruhe in jih pokrili s posebnim obrednim prtom, “oprtnjak ali prčnik” imenovanim. Ponavadi so položili kruhe na mizo v hiši, blizu bogkovga kota. Zraven so postavili razpelo, posodo z blagoslovljeno vodo, posodo z malo soli in obvezno “ta vel’ki” rožni venec (lesen). Marsikje so priložili kakšen kovanec, da bo dosti denarja pri hiši. Tam so našle mesto tudi slamence z raznimi semeni in otrobi. Ponekod so priložili ključ od kašče pa še kak del pluga, del živinske vprege, morda tudi žehelj in podobno. Verovali so, da bo na ta način seme žit, ki jih bodo sejali, posebno blagoslovljeno, da bo v kašči vedno dovolj živeža, da bo zemlja dobro pripravljena in voljna dati dobre pridelke, da bo živina zdrava in se bo dobro redila. Otrobi pa so bili namenjeni bolni živini in hudemu vetru. Vedno je morala stati ob kruhih in razpelu goreča petrolejka, ki je ostala vso noč prižgana. Postavitev je spominjala na neke vrste oltar in je bila med ljudmi tudi tako pojmovana. Nihče se ni smel dotakniti prta, s katerim so bili kruhi pokriti. Na božični dan zjutraj so kruhe in slamence odnesli v kaščo in jih tam hranili do drugega božičnega večera - Silvestra, ko so postopek natančno ponovili. To so spet storili na dan pred praznikom Treh kraljev. Vedno v času, ko je zvonilo k večernicam. Na praznik Treh kraljev zjutraj je gospodar dodelil vsakemu članu družine za zajtrk kos belega in kos zmesnega kruha. Tudi naključni obiskovalec je bil deležen enakega deleža. Nekateri so hodili od hiše do hiše, da so jim dali božičnika, saj je veljalo, daje tisti, ki je pojedel devet kosov božičnega kruha, s tem pridobil izredno telesno moč. Ponekod je bila navada, da so božičnik nesli sosedom in tako so si ga med-seboj izmenj avali z vsem potrebnim spoštovanjem. Ovseni božičnik so na ta dan razdelili živini, košček pa so ga vrgli v vodnjak, da bo vse leto voda v njem. Potem so vsuli semena med ostalo semenje v kašči in verovali, daje sedaj vse seme blagoslovljeno. Tudi otrobe so vsuli k ostalim otrobom. Ko je divjal hud veter, je najmlajši v hiši nesel vetru jesti otrobe, saj so menili, da veter divja, ker je lačen. Pred tem, ko je svinja povrgla, so ji dali malo božičnih otrobov, da bo vse po sreči poteka- lo. Ponekod so dajali otrobe kuram, da jih jastrebi ne bi videli. Vse je podvrženo časovni omejenosti in vrednotenju zgodovine. Izjemi sta vase zaverovana neumnost in iz nje rojena neprizivna samopašna zveličavnost. Nekdaj imenovana despotizem, danes neprizivna oblast. Savinjčan Ko so jedli božični kruh, so bili zelo zbrani, otroci pa so ga morali jesti počasi. Mati je marsikje dvignila kos v zrak, da so morali skakati dokaj visoko, da so ga dosegli. To je pomenilo -potrudi se za kos kruha! Seveda so v naših krajih pekli še druge obredne kruhe. Žal je le še malo ljudi, ki bi se jih spominjali. Nekateri pašo sploh povsemutonili v pozabo. Nekaj teh bomo našteli: Orač'fe G re za manjši hlebec belega kruha. Davno nazaj so ga na biljo priložili k božičniku. Hranili so ga med žitom do prvega dne oranja. Zjutraj so ga dali kos volom, ki so orali prvo njivo. Toda spet so razlike. Ponekod so položili v prvo brazdo kost blagoslovljene velikonočne krače in ob tem zmolili molitev za dobro letino. Drugje so položili v prvo brazdo kos božičnika in ob tem je gospodar dejal: “Bog in sve ti Križ božji.” Hkrati so se prekrižali vsi ostali na njivi. V Lepi Njivi so položili v prvo brazdo blagoslovljen “les”, ki so ga prekrižali (vejici so prekrižali), ne pa v obliki križa. Kot je razumeti, so položili vejici v obliki črke X. Tako spet opazimo določene razlike v šegah. Šipanca V nekaterih predelih Zgornje Savinjske doline so porodnice kmalu po tem, ko so jim botri poslali “pogačo,” spekle za vsakega od otrok botrov po en hlebček belega kruha. Oba botra pa sta dobila šarkelj, ki naj bi bil popopran. Še danes dobijo porodnice “pogačo”, ki jo sicer ljudje različno imenujejo, vendar ne več v obliki živeža, pač pa v drugih oblikah. Štefanov krauec Na dan svetega Štefana so podarili družini hlebec sorščinega kruha. O tem kruhu sedanji rod ne ve ničesar več. Opisal ga je Mozirjan Jože Lekše v tridesetih letih, zapisi pa so shranjeni pri piscu. Kuafrni krauec Nakvatrno nedeljo so razdelili družini majhen hleb belega kruha, ki so ga imenovali po kvatrni nedelji. Žal ne moremo ugotoviti, za katero od kvatrnih nedelj gre. V okolici Gornjega Grada so tako imenovali namreč le “kravec”, ki so ga ob Vseh svetih delili ubogim in žanjicam, ki so vse dni ajdo žele. Ubogim so gospodinje nosile kruh v cerkev, kjer so ga v predprostoru delile. Štruklji Na žegnansko nedeljo (zadnja v oktobru) je dobila vsa družina štruklje iz prve moke po žetvi. To je bila neke vrste zahvalno dejanje za dobro žetev. Bili so pečeni iz bele moke. Sfaujek Marsikje so na biljo spekli poseben kruh s tem imenom. Bil je iz bele moke, malo večji in na zgornji površini je nosil križ, narejen iz testa. Pred odhodom k polnočnicam so ga položili na sredino mize v hiši. Ko so se vrnili, so ga razrezali in delili po kosih družini. Poženki To so bili mali hlebci belega kruha. Spekli so jih na kvatrno nedeljo (spet ne vemo na katero) in jih razdelili družini in vsem žanjicam, ki so skozi vse leto žele pri hiši. Tudi tu gre verjetno za neke vrste žetveno zahvalo. Prešca To so bili mali beli hlebčki, ki so jih gospodinje na praznik Vseh svetnikov delile ubogim. Rekle so: “Pridite po prešco.” Zelo znan je bil ta dar v Lučah, kamor so prihajali celo iz spodnje doline po kruh. Ovsenek Ta kruli so ljudje smatrali zdravilen, tako za ljudi kot za živali. Ko so pripeljali nove svinje v domači hlev, so jim dali ta kruh. Verjeli so, da se bodo tako hitreje privadile novi hrani. Hjdnek Na splošno so ljudje radi uživali ajdov kruh, ki so ga smatrali za zelo zdravega. Posebnost dobrih gospodinj je bil “ajdnek”, ki ni smel manjkati na sedminah. Gre v bistvu za opotičen ajdov kruh. Tako smo se sprehodili skozi množico kruhov, ki so jih naši predniki poznali in ob določenih prilikah uživali in na ta način izkazali kruhu spoštovanje. Matere revnejših otrok so kaj rade dopovedovale malim lakotnikom, da ponoči kruh spi in ga ne smemo motiti, ker bo sicer šel od hiše. To je pomenilo, daje bilo pri hiši malo kruha in ga je bilo treba v skromnih kosih uživati. Vzgoja je zahtevala posebno spoštljiv odnos do kruha. Učila je, če ti pade drobtinica na tla, jo moraš pobrati in poljubiti. Vse to so gotovo posledice velikih pomanjkanj, ko so ljudje množično stradali. Kaj hitro se lahko prepričamo, kako je to bilo, če se potrudimo prebrati nekaj številk Bleiweissovih Rokodelskih novic iz druge polovice preteklega stoletja. Tam opisujejo razni pisci lakoto, ko ljudje na vasi niso imeli niti semena za setev žita niti drugih živil. Tedaj so množično umirali zaradi lakote. Spomin je torej tičal v kosteh naših prednikov, zato ni čudno, če so kruh tako zelo cenili. Kar spomnimo se, da še danes ponekod ob določenih praznikih jedo repne olupke v spomin na leta lakote. Seveda gre le za simbolično dejanje! Naši pisatelji so kruh in spoštovanje do njega pogosto opisovali, ne le v kmečkem ampak tudi v mestnem okolju. Ni mogoče trditi, da smo uspeli zbrati podatke o vseh vrstah kruha, ki so ga ljudje pekli za določene namene in ob določenih praznikih. Toda že to, kar je tukaj moč brati, samo na sebi dovolj poudarjeno odslikava nek čas, ljudi v njem in čaščenja, ki so bila ljudem sveta, kakor kruh sam! Znanstveniki raziskujejo podobne šege tudi pri drugih narodih in okoli božičnika je veliko napisanega prav za slovanski svet. Morda bi smeli ugibati, da je bilo med temi narodi največ pomanjkanja kruha, saj so bili v primerjavi z drugimi bolj ali manj kmečkega porekla in morda tudi malo manj razviti. Morda. 3 s četno stare fotografije Jajč’nca je bila prilika za vaško veselje. Slika je iz Primoža, posneta pa je bila po prvi svetovni vojni. Poslal nam jo je Jože Brglez - Kogovnik iz Savine. Za praznično popotnico December, še posebej božično-novoletni čas, naj bi bil najlepši, najbolj vesel... V zadnjem času kar malo na silo. Se preden dogorijo plameniprvonovembrskih sveč tla grobovih, se mestne izložbe že odenejo v blišč novoletnih luči, reklama pa glasno vabijo k ‘‘božičnim ” nakupom. Pa smo Jrotem res kaj srečnejši in boljši? Prve ponovoletne dni velikokrat spremlja le grenkoba, ko smo komaj zastavljene velike šklepeteprelomili, saj nimamo časa ali volje. Zadajmo si letos le enega: da bomo vsak. praznični dan skušali nekoga razveseliti, pa čeprav samo z besedo ali nasmehom. Če bomo topočeli vse dni od božiča do novega leta, bomo zagotovo začutili smiselpraznovanja in v nas se bo prižgala luč zadovoljstva. Svetlejša bo kot so lučke na vseh smrečicah skupaj. Srečno! Božično-novoletni IP» ir«* atmritc ■ Pripravila.: Karolina Vrtačnik PSIHOLOGIJA ZA VSAKDANJO RABO BOŽIČNI PRAZNIKI Navada treh maš. Izvira iz betlehemskega praznovanja božiča, kjer so se kristjani zbirali k nočnemu bedenju v baziliki Kristusovega rojstva. Bedenjese je končalo z mašo. Drugo mašo so imeli v baziliki vjeruzalemu; navado so sprejeli tudi v Rimu, kjer so imeli mašo z bedenjem v baziliki Marije Velike, glavno dopoldan pri sv. Petru, še prej pa zorno v cerkvi sv. Anastazije, dvorne cerkve bizantinskih cesarjev. Tri maše so se ohranile do danes, najopaznejša pa je polnočnica. Štefanovo. Božič, tipičen družinski praznik, je po prepričanju mnogih tako velik praznik, da ga ne smemo motiti niti z obiski, ampak ostanemo doma. Za osebna voščila je namenjen 26. december, praznik sv. Štefana, ki ga pri nas praznujemo kot dan samostojnosti. Do svečnice. Kpraznovanju božičnih praznikov sodi tudi nedelja po božiču, posvečena sv. Družini, ter osmina Gospodovega rojstva ali praznik božje matere Marije ali novo leto, Gospodovo razglašenje ali sv. Trije kralji, in Gospodovo darovanje ali svečnica, ki zaokroža praznovanje 2. februarja. V ne tako oddaljenih časih je zato stalo božično drevesce z jaslicami od svetega večera do svečnice. Predstavimo se tudi z voščilnico Ljudem se lahko razkrijemo na različne načine, vede ali nevede. Izdamo se tudi z izbiro voščilnice, pravijo psihologi. Če seveda med velikim kupom čestitk, kijih moramo napisati, sploh posebej določamo, katera bo namenjena komu. Pa vendarle... Okolju prijazne. Nekateri se odločijo za nakup voščilnic, izdelanih iz brezlesnega ali pa recikliranega papirja. S tem se pokažemo kot nadvse pedantni ljudje in prijaznim željam dodamo še skrb za okolje. Z dobrodelno noto. V Sloveniji kupimo takih čestitk zelo veliko. Tako vsaj kažejo Unicefovi podatki. Torej nam v božičnem času zares ni vseeno za sočloveka! Takšne vizitke so ne glede na motiv pri naslovniku vedno pozitivno sprejete. Po zadnji modi. Kot veliko reči v življenju, se tudi čestitke ravnajo po modi. Letos boste sledenje modnim smernicam tudi na tem področju izpričali z nakupom čestitke v srebrni barvi, ki se lahko svetlika v škrlatnem tonu. Poznavalci že vedo. Razkošje v zlatu. Previdno z zlatimi! Čeprav se decembra vse lesketa, je lahko izbira tovrs tne voščilnice razumljena tudi kot prekomerna bahavost in samozaverovanost. Klasična voščilnica. Nekateri menijo, da so voščilnice z motivom sveč, smrečic in bunkic preživete in da jih ne bi smeli pošiljati že vsaj trideset let. Hej, strokovnjaki, kaj pa dober namen in iskrene želje? Z umetniško vsebino. Morda želite vzbuditi vtis, da se spoznate na umetnost? Ali delovati celo nekoliko bolj vzvišeno ali izobraženo? Hornoma čestitka. Poznavalci se ne morejo zediniti, če so tovrstne čestitke za božično-novoletni čas sploh primerne... ZA PRAZNIČNO MIZO Sadni kruh sestre Vendeline Letos smo si iz kuharske knjige sestre Vendeline sposodili recept za kvašen sadni kruh. Prepričani smo, da bo prijetno obogatil praznično mizo in razvajene želodčke prepričal, da še niso poskusili vsega dobrega. - 2 kg pšenične moke, 2 dag soli - Kvaseč: 5 dag kvasa, 1 žlička sladkorja, 2 dl toplega mleka, 2 žlici moke - Nadev: 50 dag suhih hrušk, 25 dag jabolčnih krhljev, 25 dag suhih sliv, 20 dag suhih fig, 12 dag narezanih orehov, 10 dag sladkorja, cimet, 1 dl žganja ali ruma Hruške, krhlje in slive čez noč namočimo, naslednji dan prevremo in narežemo na rezine. Dodamo narezane fige, orehe, cimet, sladkor in rum ali žganje. Premešamo in pokrijemo. V moko naredimo jamico in vanjo vlijemo vzhajan kvaseč. Dodamo pripravljeno sadje in zamesimo testo s toplo vodo, v kateri se je kuhalo sadje. Osolimo in dobro pregnetemo. Pustimo, da vzhaja, nato oblikujemo hlebe, jih položimo na peharje, pokrijemo s prtiči in prtiče potresemo z moko. Ponovno vzhajamo, nato hlebce zvrnemo na pekač, premažemo z vodo in pečemo 60 do 70 minut pri 220 stopinjah Celzija. NOVOLETNI SIMBOLI ZA SREČO Od kod dimnikar in deteljica? Od kar obstajajo voščilnice (pa čeprav ne tako zelo dolgo), se na njih pogosto pojavljajo novoletni vražni simboli: dim-nikarček, mušnica, podkev, pujsek, štiriperesna deteljica... Zakaj so bili nekoč ljudje prepričani, da bodo naslovniku v prihajajočem letu prinesli srečo? Podkev. Ni le novoletni vražni simbol, ampak je večina ljudi vsaj na Zahodu vesela, če jo najde kadar koli v letu. Od vseh zaščitnih predmetov je v naši kulturi najbolj razširjen talisman. Ponekod v Evropi pribijajo podkev na hišo v obliki črke C, kar pomeni Kristusa, razlagajo slovenski etnologi v svojih knjigah. Za srečo v hiši naj bi jo pribijali v obliki črke U. Kot luna je tudi podkev simbol za plodnost in rodovitnost, o čemer pričajo že azteški spisi. Egipčani so z njo povezovali čaščenje kače -imata podobno obliko. Marsikje pa so bili mnenja, da osnovna oblika podkve simbolizira nebesa in hišno streho. Mušnica. Na Kitajskem in v Indiji sta mušnica in kresilna goba simbol dolgega življenja in večnosti. Skupaj še z nekaterimi stvarmi naj bi jo uživali nesmrtniki. Kitajci so na primer verjeli, da raste le takrat, kadar na Zemlji vlada mir, cesarstvo pa se uspešno razvija. Zaradi kupolaste oblike ta goba simbolizira pranebo, pri nekaterih bantujskih plemenih pa je simbol duše. Razširjena je tudi vraža, da pod njenim klobukom živijo škratje. Ker naj bi ti ljudem prinašali srečo, jo prinaša tudi njihovo domovanje -mušnica. Pikapolonica. Je eden najstarejših simbolov za srečo in človek je nikoli ne sme ubiti. Pripisovali so jo tudi Devici Mariji; Angleži so jo po njej celo poimenovali: Ladybird. Povsod po svetu verjamejo, da pikapolonica razume človeško govorico. Zvon. Že od nekdaj so mu pripisovali magično moč in v Evropi je zakoreninjeno mnenje, da cerkveni zvonovi odganjajo demone in čarovnice. Zvok zvonov predstavlja Božji glas; Indijcem na primer že več tisočletij. Dimnikar. Ste tudi vi med tistimi, ki se ob pogledu na dimnikarja primejo za gumb in si nekaj zaželijo? Tako dela veliko ljudi v prepričanju, da dimnikar prinaša srečo. Dimnikar, ki nosi lestev, pa pomeni še večjo srečo, vendar ga z njo vidimo silno redko. Vraža o prinašanju sreče izhaja iz dimnikarjeve povezanosti z ognjiščem, ki je nekdaj predstavljalo središče domačije. Simboliko pa ima tudi dimnik, saj je nekoč pomenil prostor, skozi katerega je mogoče oditi ali zbežati v nebesa. Deteljica. Imeli so jo za rastlino, ki naj bi odganjala čarovnice in demone, hkrati papred njimi ščitila ljudi in živali, piše Damjan J. Ovsec. Zoper hudobne sile so jo uporabljali že Kelti. Tistemu, ki ima shranjeno posušeno ali pa zataknjeno za klobuk, prinaša srečo in uspeh. Uporabljali so jo tudi pri prerokovanju v zvezi z ljubezenskimi zadevami. Sanje o njej prav tako pomenijo srečo, pa tudi uspešno poroko. Triperesna deteljica simbolizira sveto Trojico oziroma telo, razum in duha. Štiriperesna pa naj bi imela posebno moč tudi zaradi števila štiri, s katerimi so nekdaj označevali Boga Hebrejci, Arabci, Rimljani, Egipčani, Asirci, Perzijci in TUrki. Na trgu 2, Mozirje - tel.: 063/833-202 V predprazničnem času smo za Vas pripravili vrsto ugodnih nakupov: * Film Kodak Gold 100/24 2 kom. t darilo 1.100 sit * Film Fuji 200/24 3 kom. 1,350 sit * Fotoalbum Flip za 100 fotografij 350 sit * Fotoaparat CANON BF 80 z datumom 13,000 sit * Fotoaparat SAMSUNG FF 222 z datumom 12.950 sit POSEBNA PONUDBA * Fotoaparat KODAK ZOOM 70 stara cena: 39.900 sit, nova cena: 24,900 sit 1 Pri nakupu vseh fotoaparatov KODAK darilo film in baterije! Prijeten in miren Božič ter sreče, zdravja in uspehov v kolektiv LAMC0M d.0.0. IZDELOVANJE IN PRODAJA TEKSTILNIH-DEKORATIVNIH IZDELKOV WEISS Rečica ob Savinji 97 Za izkazano zaupanje v letu '98 se svojim strankam in poslovnim partnerjem zahvaljujemo in si ga želimo tudi v prihodnjem, obenem pa vam voščimo vesele praznike, ter srečno, zadovoljno in poslovno uspešno leto '99. Kolektiv podjetja Weiss NAJDALJŠA NOČ Pomagajte pripraviti otroško zabavo! (Edina) noč v letu, ko lahko celo otroci bedijo, dokler zdržijo, se nezadržno bliža. Odrasli najbrž že načrtujemo, kako jo bomo preživeli. Kaj pa najmlajši? Ne prikrajšajmo jih za zabavo in ne silimo, da posedajo z nami pred TV ekranom, če ne boste silvestrovali zunaj doma! V nekaj urah lahko namreč pomagamo pričarati vznemirljivo pričakovanje novega leta. Najprej poskrbimo, dav sobi za otroško zabavo ne bo dragocenih predmetov in ostrih robov. Prvi bi v novem “agregatnem” stanju povzročili slabo voljo staršev, drugi pa nepotrebne buške ob morebitnem rajanju. Kupite barvne žarnice in za eno noč z njimi zamenjajte običajne, otroke pa spodbudite, da sobo tudi okrasijo. S podmladkom se dogovorite, kaj bodo ponoči grizljali. Naj vam pomagajo pri pripravi obloženih kruhkov ali izdelavi peciva, če pa vam gre to delo bolj od rok, ko ste sami, naj v zameno postorijo kaj drugega. Predvsem pa pri pripravi ne komplicirajte preveč! Pri najmlajših so velikokrat najbolj lačne oči in če boste na pladnje naložili njihove najljubše jedi, jih gotovo ne boste razočarali, čeprav imate o silvestrskem meniju morda povsem druge predstave. Oskrbite jih tudi s krožniki, kozarci in serveti za enkratno uporabo in pisanimi slamicami, njihova pijača pa naj počaka v plastenkah. Ne pozabite tudi na radio s kasetami ali ploščami, ki jih otroci radi poslušajo. Boljše je, da vse take malenkosti zložite na kupček že čez dan in ne čakate, da otrokom postane dolg čas in začnejo brskati po omarah, ko je zato (po vašem mnenju) najmanj primeren trenutek. Zato tudi skupaj poiščite družabne igre ali pa naj prijatelje, ki jih pričakujejo, poprosijo, da jih prinesejo s seboj (človek ne jezi se, mlin, mikado, monopoli, domine, igralne karte...). Na list skupaj zapišite, kaj bi še lahko počeli, ko bo zmanjkalo drugih domislic: slepe miši, gnilo jajce, kdo se boji črnega moža... Lahko pa pripravijo tudi tekmovanje v karaokah. Če pa imate kje shranjene stare revije, bodo zagotovo uživali v listanju in občudovanju fotografij izpred nekaj let in si med tem malo odpočili. Tema, o kateri se morate dogovoriti pred vsemi naštetimi aktivnostmi, pa je seznam povabljenih, trajanje zabave, predvsem pa glasnost. Škoda bi bilo, da bi se dobesedno pet pred dvanajsto vnel prepir zaradi nepostavljenih pravil igre. Predvsem pa za vsak slučaj preverite, če se starši malih povabljencev res strinjajo z njihovim odhodom k sosedom ali kam drugam. Pa lepo se imejte vsi skupaj in spreglejte jim kakšno manjšo neumnost! mm m o« Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. 041/695-061 XuLMMMMCfikdi, mf k/rnk k uAfaU wdi. Vsem našim kupcem, poslovnim partnerjem in občanom Zgornje Savinjske doline se zahvaljujemo za izkazano zaupanje v letu 98 in vam želimo blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspeha polno novo leto 1999! Kolektiv Krima lahvajjipiosevamza . \7Mmm obisk i J fpri cerkvi v Mozirju.) 1 Tel 063/832-404 v letu 1992. ! 'cV Prav vsem pa ždimo veselo, božične praznike in srečno 1 ^ R0V01ET01999! ^ĆE LEGO, TOMY, BARBIE, MATTEL, BBURAGO, PUZZLE, itd. ■ RAZNA DARILA, />^ O z Q Z < Ü O < O z“ IU N I- Ö O ¥ m 3333,Foršt 32, tel-faks 063/841-084 urarswo l N O m Marija Serbela-Rupnik s.p. Elektronska pošta: m.serbela-rupnik@siol.net ZADNJE LETO TEGA TISOČLETJA PRINESE SREČO VSEM ! v0 XSMA H3SA vrvaoud NI OHAVUdOd iV93AIHINVZ 'V93d31 090NW '09U Z C/X m S «% TRGOVINA IN PEKARNA "PRI ŠTEFKI" Aškerčeva 53, MOZIRJE Tel.: 83S2 -375 Za izkazano zaupanje v iztekajočem letu se vam zahvaljujemo ter vam želimo blagoslovljene Božične praznike, mir, zdravje in delovnih uspehov v novem letu 1999. Kolektiv trgovine in pekarne "Pri Štefki" .scžs, j&fee SAVINJSKO-ZADRECKA Veterinarska postaja d.o.o. Mozirje Vesel Božič ter uspešno in srečno Novo leto 1999 ■ /'•- po- želimo vsem rejcem, uporabnikom naših uslug t ; 1 ter vsem občanom Zgornje Savinjske doline. r > INSTALATERSTVO PODJED PETER s.p. Tel. 061/825 144 Mob. 041/694 183 (zjutraj ali zvečer) Ccntra^eJV" otoiVt cen« ■‘“S,*«“” vodovod cena p° 7vaSitna\ X iatenaVot«- Vsem Zgornje Savinjčanom želim vesel Božič in srečno Novo leto 1999, vsem lovcem pa še dober pogled ! jprtss&i**. AVTOPREVOZNIŠTVO FRIZERSTVO Rahten Janko, Marjama ^gk W Cesta v Loke 14, MOZIRJE tel. 863-689, mob. 041/0609/635-715 želi vsem strankam srečno in uspešno novo leto 1999 in se priporoča tudi v prihodnje. IGEA, d.o.o. Nazarje, Savinjska testa 2,3331 Nazarje, IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Obveščamo vas, da smo pričeli s predavanji v večernem oddelku za pridobitev V. stopnje za poklic LESARSKI TEHNIK. Vpis je še možen. Vse informacije dobite po telefonu 831 - 962 ali 831 -938 4 Ob prihajajočem letu 1999 / želimo vsem / SREČNO NOVO LETO ! HLommjmz KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Skrb za dobro počutje goved V živinorejsko razvitih deželah dobiva rejska, vedenjska in zdravstvena problematika pri molznicah, teletih in pitancih novo razsežnost. Pričakovati je nam- Naj to leto bo srečno in veselo, zdravo kakor med, mirno kakor jutro, vedro kakor cvet. Naj vsi dnevi leta mirno teko, vsaka stopinja srečna naj bo! Kmetijihe svetovalke Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nekaj dejstev o škodljivem vplivu kajenja na zdravje reč, da bodo zahteve s strani potrošnikov glede zdravja, dobrega počutja živali in pridobivanja zdravih proizvodov močno izražene in s časom tudi zakonsko urejene. Tako rejci kot tudi strokovnjaki se ne bodo ozirali le na predpise o reji in ekonomiki ter na zahteve potrošnikov, ampak bodo morali uresničevati tudi pravico živali do dobrega počutja in zdravja. Raziskave dokazujejo, da je dobro počutje živali ena od osnov vzdrževanja primernega zdravja in kondicije. Pri teletih se dobro počutje nanaša na dovolj velik življenjski prostor in dovolj voluminozne krme. Slabo počutje pri pitancih pa se odraža v motenem vedenju, slabem prirastu in poškodbah nog. Dobro počutje pri molznicah je povezano predvsem z mastitisom, šepanjem in presnovnimi boleznimi. Veliko je krav, ki so izločene že med prvo in četrto laktacijo, izločene krave pa so pogosto tudi šepave in izčrpane. V severnoevropskih deželah menijo, daje dobro počutje krav molznic v tesni povezavi z ustrezno prehrano, nastanitvijo in molžo. Thdi naši strokovnjaki (Amon, Jurkovič) navajajo probleme pri vhlevijanju: neprimerne tehnologije pri govedu s privezom, premajhni bivalni prostori, privezi živali, ki povzročajo bolezni in poškodbe, slaba zračnost hlevov in preveliko število molznic v malem prostoru, reja pitancev v majhnem prostoru, spolzke in neprimerno oblikovane betonske rešetke. Strokovnjaki ugotavljajo, da je šepanje živali prav problem dobrega počutja in neugodno vpliva na obnašanje živali (živali dlje časa ležijo, manj jedo, so nemirne in v čredi vedno zadnje). Pomanjkanje prostora, še posebej v neugodnih počivalnih boksih, izredno gladka in hrapava tla z rešetkami, ki so še zamazana z iztrebki, pogosto povzročajo okvare nog in parkljev (živali izgubljajo težo in trpijo zaradi bolečin). Različni vplivi okolja in zdravja se med sabo prepletajo. Tako lahko na primer visoko produktivna krava molznica, ki lahko poje veliko travne silaže, trpi zaradi neuravnoteženega obroka, polegtegapaješe utesnjena na premajhnem ležišču oziroma v ležalnem boksu. Vlažna silaža slabe kvalitete povzroča, da živali iztrebijo redko dlako, ki močno prispeva k neustrezni higieni v hlevu. Redki iztrebki pa negativno vplivajo na parklje (šepanje), pa tudi na čistočo seskov in vimena v celoti (mastitis). Vhlevljanje je pomemben dejavnik. Delno se živali okolju prilagajajo, delno se odzivajo z vedenjskimi in fiziološkimi spremembami. Lahko pa se počutje kaže tudi v zmanjšanju odpornosti in neplodnosti. Danes je znano, daje v hlevih z električnimi dražljaji in kratkim stojiščem z blatnim jarkom več tihih pojatev, klinično zaznavnih mastitisov, ketoz in izločitev. Švedski strokovnjaki tako tehnologijo odsvetujejo (Olte-nacu in sod. 1997). V severni Evropi je prvi dejavnik, ki vpliva na visoko prirejo mleka, presnovna energija obroka. Travna silaža je glavni vir voluminozne krme. V takem obroku ponavadi manjka energije, veliko pa je težko prebavljive vlaknine. Če je travna silaža po vrhu še slabe kakovosti, živali nikakor ne zadovoljijo svojih proizvodnih potreb. Dokazano je, da so visokoproizvodne krave pojedle pozimi okrog 18 kg SS na dan iz krmnega obroka sestavljenega iz slabe in grobe travne silaže ter briketov. Ko pa so jim ponudili uravnotežen in zmlet obrok so pojedle med 24 in 25 kg SS na dan. Poleg vhlevitve in prehrane vplivajo na bolezni parkljev tudi tel-itve. Krave bi morali štiri tedne pred telitvijo in po njej vhleviti v prostor, nastlan s slamo. Nedavne reakcije in razprave v zvezi z boleznijo “norih krav” lepo kažejo, kako ljudje reagirajo. Od govedorejcev se bo vse bolj zahtevalo, da so proizvodni sistemi naravni, humani, zdravi in varni. (Povzeto po Zadnik, Klinkon: Skrb za dobro počutje goved v 21. stol.) Kmetijska svetovalna služba Štefka Goltnik Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umre vsako leto 3,5 milijona ljudi zaradi kajenja, vsak dan skoraj 10.000. - SZO ocenjuje, da bo od leta 2020 do 20.30 za posledicami kajenja umrlo že 10 milijonov ljudi na leto, od tega več kot polovica v nerazvitih državah. - Okrog 500 milijonov današnjih Zemljanov lahko pričakuje, da bodo umrli zaradi tobaka, 250 milijonov pa jih bo umrlo prezgodaj, to se pravi v srednjih letih. - Približno 20% vseh smrti v razvitih deželah je posledica kajenja. Kaj pa pri nas? - Kaže se upadanje kajenja pri odrasli populaciji. - Upadanje kajenja žal velja le za odraslo populacijo, medtem ko se pri mladini kažejo drugačne tendence - kajenje med mladimi narašča. - Leta 1990 je povprečno vsak 10. mladostnik v Sloveniji pokadil prvo cigareto pred 10. letom (fantje prej kot deklice). - Kar 2/3 mladostnikov iz raziskave 1. 1990 je živelo v tobačnem dimu enega ali obeh staršev. - V obdobju 1. 1990/95 je delež med dijaki 1. letnika skednje šole narasel za 10% (med dekleti bolj kot med fanti). - V anketi Evropska raziskava o alkoholu in drogah leta 1995 je kar 60,4% mladostnikov starih 15-16 let izjavilo, da so že kadili, 17,9% pa se jih je imelo za redne kadilce. - V Sloveniji vsako leto zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, umre okoli 3500 ljudi. - Število smrti zaradi raka se povečuje, nevarnost raka se še vedno podaljšuje (približno 63 smrti vsako leto več). - Bolezni, kijih prepisujemo kajenju: * bolezni srca in ožilja (število smrti je pri kadilcih dvakrat večje, kot pri nekadilcih). * rak (največ smrti zaradi “kadilskega” raka gre na račun pljučnega raka, sledita mu rak požiralnika in grla). * bolezni dihal. Kajenje je najpomembnejši vzrok smrti, ki ga lahko preprečimo. Optimistično sporočilo je, da nikoli ni prepozno opustiti kajenja. Tisti, ki prenehajo kaditi, preden zbolijo za resnimi posledicami, se nekje po 10 letih enačijo z nekadilci. Na vse možne načine si je treba prizadevati, da bi kajenje preprečevali in spodbujali kadilce, da bi to razvado opustili. Nekajenje postaja nova filozofija, realnost in potreba nekadilskih generacij. Nekajenje bi moralo postati vrednota nas vseh. Postati mora vrednota, katero večina ljudi spoštuje, ne zato, ker je ukazana, ampak zato, ker nam daje večjo varnost, boljše počutje, večjo svobodo in boljšo kvaliteto življenja. Nekajenje je predvsem način življenja odraslih ljudi, ki dajejo zgled mladi generaciji. Milena Grudnik, VMS Referat za zdrav, vzgojo «c®, Genetsko manipulirane rastline ZPS Primerjalno ocenjevanje kakovosti izdelkov in storitev Primerjalno ocenjevanje je eno izmed pomembnih področij delovanja potrošniških organizacij po svetu in seveda tudi pri nas. Se še spominjate začetka osemdesetih let, ko si boljši kos mesa lahko kupil le, če si imel dobre veze z mesarjem? Za pralni prašek in pomaranče so bile dobre zveze pomembne v trgovini. Številni so celo noč prečakali v vrsti, ker so naslednje jutro sprejemali vplačila za tako zaželjene golfe. Danes, ko je trgovin z živili kot toče in se trgovci trudijo, da bi nam prodali kaj s polic, ki se šibijo pod težo blaga, se prejšnji stavki berejo kot neverjetne zgodbe. Če smo pred leti tarnali nad slabo izbiro v trgovinah, imamo zdaj drugo težavo. Na slovenskem trgu skorajda ni modela avtomobila, ki ga ne bi bilo mogoče kupiti, pa naj gre za najprestižnejše ali skromne znamke. Podobno je pri nakupu tehničnega blaga, hrane, kozmetike, opreme za prosti čas... Seveda so proizvajalci izjemno razvili reklamne prijeme, s katerimi nas prepričujejo o skoraj čudežni moči pralnih praškov, krem proti gubam, o vrhunski kakovosti TV sprejemnika... Pa je v resnici tako? Komu zaupati? Kako se dokopati do pravih dejstev? Tudi za nakupovanje potrebujemo vedno več znanja in objektivnih informacij. Bistvo primerjalnega ocenjevanja kakovosti je, da pomaga oblikovati kritičnega potrošnika, ki se bo pri nakupih odločal racionalno in na podlagi dejstev. Pri primerjalnem ocenjevanju med seboj primerjamo izdelke, ki imajo enake značilnosti. Popolnoma razumljivo je, da med seboj ni možno primerjati fička in mercedesa ali pralnega stroja s 1000 obrati in tistega s 400. Gre za ocenjevanje enakih izdelkov, ki jih je mogoče primerjati med seboj. Navadno se pri tem upošteva: značilnost izdelka, tra- jnost, uporabna vrednost, funkcionalnost, stroške nakupa, uporabe in vzdrževanja, obremenitev okolja po izteku življenjske dobe. Pogoj za objektivno informacijo je nevtralnost in neodvisnost ocenjevalca, ki ne sme biti povezan niti s proizvajalcem niti s trgovcem, biti pa mora ustrezno usposobljen. Pri testiranju ne sodelujejo le potrošniki, ampak tudi strokovnjaki z ustreznim znanjem, saj se izdelki testirajo tudi v laboratorijih (ugotavljanje sestavine, meritve...). Vzorci, namenjeni ocenjevanju, so kupljeni anonimno v trgovinah. Sprejemanje vzorcev od proizvajalcev je prepovedano. Vsako primerjalno ocenjevanje je specifično, zato so za mnoga morali strokovnjaki razviti posebne metode. Primerjalno ocenjevanje kakovosti ni omejeno le na izdelke, ampak tudi na storitve. Za sodobno družbo je značilno, da postajajo storitve vedno pomembnejši del ustvarjanja družbenega bogastva. Prav tako smo potrošniki od njih vedno bolj odvisni, pa naj gre za popravilo računalnika, najemanje bančnega kredita ali sklenitev življenjskega zavorovanja. Prav zato, ker za storitve porabimo vedno več denarja, je informacija, kdo ponuja več ali ceneje, ob ustrezni varnosti seveda, vedno pomembnejša. Zato bo ocenjevanj storitev v prihodnosti vedno več. Zveza potrošnikov Slovenije v svoji reviji V1P že od vsega začetka objavlja teste kakovosti izdelkov in storitev. Letos je bilo objavljenih več testov, naštejem naj le nekatere: sesalci, copati za tek, naravna kozmetika, GSM telefoni, testi za male avtomobile, otroški avtosedeži... Nekatere teste je s pomočjo strokovnjakov opravila sama, sodeluje pa tudi z drugimi potrošniškimi organizacijami v Evropi in svetu. Že iz naštetih testov je razvidno, da s testi posegajo na vsa področja življenja. Genetika je znanost, ki se bliskovito razvija. Znanstveniki vsake toliko časa presenetijo javnost z novimi dosežki. Ob sliki klonirane ovce se je cel svet resno zavedel problemov, ki jih prinaša manipuliranje z geni. Ljudje si skušamo zapirati oči, češ da se s tovrstnimi raziskavami ukvarjajo le v tujini, v razvitih zahodnih državah. Pa ni res. Hrana iz genetsko manipuliranih rastlin trka tudi na naša vrata. Če ne prej, ob vstopu v Evropo, se bomo srečali tudi s hrano iz tovrstnih rastlin. Genetsko manipulirana rastlina je rastlina, pri kateri so v njen genetski zapis dodali še delček z neko novo koristno lastnostjo: npr. gen, ki prinaša odpornost proti škodljivcem. S tako rastlino se znižujejo stroški pridelave hrane in povečuje količina pridelka. Ste vedeli, da je znanstveni odbor evropske skupnosti že dal dovoljenje za prodajo sedmih genetsko manipuliranih rastlin? V letošnjem letu so se jim pridružile še štiri. Gre za tri vrste koruze in eno vrsto oljne repice, kijih proizvajajo multinacionalne družbe Novartis, Monsanto in AgrEvo. Koruzi prvih dveh imata dodan tako imenovani “Bt” gen, ki povzroči odpornost proti mrčesu. Koruza in oljna repica multinacionalke AgrEvo pa imata dodan gen za odpornost proti herbicidu glufosi-nate. Vendar pa je uvrstitev genetsko manipuliranih rastlin v prosto prodajo v okviru evropske skupnosti naletela tudi na naspro to vanje držav članic: Luksemburga in Avstrije. Z genetiko in presajanjem genov se ukvarjajo tudi naše raziskovalne ustanove. Inštitut Jožef Štefan iz Ljubljane je z genetsko manipulacijo vzgojil krompir, ki v listih proizvaja snovi, ki zadržujejo rast ličink koloradskega hrošča, najpogostejšega škodljivca krompirja. Gen za proizvodnjo takih snovi so našli pri morski zvezdi in ga presadili v krompir. Javnost z nezaupanjem sprejema genetsko manipuliranje. Posledice uživanja pridelkov genetsko manip-uliranih rastlin niso znane in se bodo verjetno pokazale šele po dolgih letih uporabe takih rastlin za prehrano ljudi. Znanost sicer zatrjuje, da posledic ni in da je uživanje take hrane varno. Vendar imamo ljudje slabe izkušnje iz preteklosti, ko so znanstveniki prezrli posledice dolgoletnega uživanja nizkih koncentracij strupenih snovi in podobno. Pri uživanju hrane iz genetsko manipuliranih rastlin dobesedno vstopamo na neznano področje. Ker se genetsko manipulirane rastline na pogled ne da spoznati, pri nakupu hrane nikoli ne veš, iz kakšnih rastlin je zrasla. Zato si potrošniške organizacije v razvitih deželah prizadevajo, da bo s predpisi sprejeto obvezno označevanje živil izdelanih iz genetsko manipuliranih rastlin. Ena izmed velikih nevarnosti je, da bi prodajali hrano iz rastlin, ki so z genetsko manipulacijo npr. postale odporne proti antibiotikom. Če bi se odpornost proti antibiotikom prenesla na uživalce hrane, bi bile lahko posledice hude. Z napredkom znanosti se človek srečuje z vedno več neznankami. Tveganja so tudi pri čisto vsakdanjih zadevah vedno večja. In vse prevečkrat se nezaupanje javnosti po nekaj letih izkaže za upravičeno. Upajmo, da se ista zgodba ne bo ponovila pri hrani iz genetsko manipuliranih rastlin! Zeleni Franček Vir: Informativni bilten Umati-otere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, št. 6,1998 Servis Krbavac Rečica ob Paki 45, 3327 Šmartno ob Raki Vesel Možic in srečno novo leto ! 4 c> ->> TAKOLE SO NAJSTNIKI IZ GORNJEGA GRADA, SOLÖAVE, NAZARIJ IN LJUBNEGA ODGOVORILI NA ZASLIŠEVANJE S PRAZNIČNO TEMATIKO. I. KAJ POČNEŠ IN KAKŠNI SO TVOJI OBČUTKI V TEH PREDPRAZNIČNIH ČASIH? K 2. KAKO BOSTE PR! VAS DOMA OKRASILI DREVEŠČEK? 3. KJE IN KAKO MISLIŠ PREŽIVETI NAJDALJŠO NOČ V LETU? ^ RANCI BEZOVSEK, 13 LET, IZ GORNJEGA GRADA üfc,HOBIJI: GLEDANJE TELEVIZIJE ZBIRANJE ZNAMK IN ZNAČK IN BRANJE KNJIG. V TEM ČASU SE SANKAM IN SMUČAM. VELIKO SEM ZUNAJ NA SNEGU. V ŠOU SMO VESELI IN SMO RADI ČIMVEČ SKUPAJ. NA NAŠO PRAZNIČNO ŽABA VO SMO POVABILI DEJO MUŠIČ, SICER PA BODO ZA DOGAJANJE SKRBELI OSMOŠOLCI. DREVEŠČEK BOMO OKRASILI DVA DNI PRED BOŽIČEM IN SICER BOMO NANJ DALI LUČKE IN DRUGE OKRASKE. POSTA VILI BOMO TUDI JASLICE. VESEL SEM, DA BODO POČITNICE, NOVO LETO BOM PRIČAKAL Z DOMAČIMI. TEA PEČNIK, 13 LET, IZ GORNJEGA GRADA HOBIJI: KOLESARJENJE IN PLA VANJE 'V TEH PREDPRAZNIČNIH ČASIH GLEDAM TELEVIZIJSKE NADALJEVANKE, SE SANKAM IN SMUČAM. NAŠ DREVEŠČEK BO OKRAŠEN S PISANIMI OBESKI, SNEGOM IN LUČKAMI. SILVESTERSKI VEČER BOM PREŽIVELA DOMA Z DRUŽINO OB DOBRI HRANI IN TELEVIZIJI. ZASPALA BOM ŠELE ZJUTRAJ. V TV NOVOLETNI PROGRAM BI UVRSTILA FILM TIT ANI K, SAJ Ml JE ZELO VŠEČ. ANDREJA UGOZŠEK, 12 LET, IZ GORNJEGA GRADA .HOBIJI: SMUČANJE, PLAVANJE, IGRE Z ŽOGO, POSLUŠANJE GLASBE. BRANJE KNJIG. V TEH ZIMSKIH DNEH POSPRA VLJAM IN KRASIM SOBO. RADA IMAM SNEG IN POČITNICE. MED VSEMI KNJIGAMI. KI SEM JIH LETOS PREBRALA, STA Ml BILI NAJBOLJ VŠEČ: MED TUJIMI PISATELJI - ZVEZDA IN MED DOMAČIMI -NE BOM VEČ POBEGNILA. NA DREVEŠČEK BOMO OBESILI MAJHNA DARILCA. ZVONČKE, PENTLJE IN TRAKOVE. TO BOMO NAREDILI V ČETRTEK, KO BOMO POSTA VILI TUDI JASLICE. NOVO LETO BOM VERJETNO PRIČAKALA DOMA MED GLEDANJEM TELEVIZIJE. , BRANKO ŠPEH, 13 LET, IZ GORNJEGA GRADA WOBIJI: TENIS. KOŠARKA IN NOGOMET. ZDAJ, KO JE SNEG, SE ODPRA VIM SMUČA T NA SMUČIŠČE. DREVEŠČEK SMO OKRASILI ŽE V SOBOTO. NANJ SMO OBESILI LUČKE, TRAKOVE, PISANE OBESKE IN GA MALO OBELILI S SNEGOM. NA SILVESTROVO BOM DOMA IN BOM POKONCI DO ENE ALI DRUGE URE PRVEGA DNE LETA 1999. MOJCA OŠEP, 14 LET, IZ SOLČAVE ^HOBIJI: SMUČANJE. IGRANJE NA KITARO. BRANJE KNJIG, JAHANJE. KOLESARJENJE. RISANJE IN POSLUŠANJE GLASBE V TEM ZIMSKEM ČASU SE RADA SANKAM. VŠEČ Ml JE SNEG, LUČKE IN VZDUŠJE V TEM ČASU. DREVEŠČEK BOMO OKRASILI Z OKROGLIMI OBESKI ZLATE BARVE (MOGOČE TUDI MODRE), TER Z POSUŠENIMI REZINAMI POMARANČE IN LIMONE. NOVO LETO BOM PRIČAKALA Z DOMAČIMI ALI PA S PRIJA TELJI. ŠE NE VEM. tOSŠm t&šSk tdtSČ P m P P m V SREDO IMAMO V SOLI ŽABA VO /N OSMI RAZRED SMO ORGANIZATORJI SREČELOVA (IMELI BOMO DOBRO PONUDBO POMES RITESA IN PECIVA)! , SIMONA DOBNIK, 14 LET, IZ SOLČA VE IHOBIJI: LIKOVNI KROŽEK. PRIPRAVE NA CANKARJEVO PRIZNANJE, ANGLEŠČINA IN ZBIRANJE ZNAMK. V TEM ČASU POSPRA VLJAM PO HIŠI, SICER PA SEM TUDI V ŠOLI DODA TNO ZAPOSLENA S PRIPRAVAMI NA PRAZNOVANJE. ZA SPROSTITEV SE SANKAM. PRED HIŠO SEM ŽE OKRASILA GRM Z LUČKAMI, DREVEŠČEK PA BOMO POSTAVILI V SREDO. OKRASILI GA BOMO Z LUČKAMI IN OKRASKI PISANIH BARV. NAJDALJŠO NOČ BOM PREŽIVELA DOMA, POKONCI BOM TJA DO SRED NOČI. ŽELIM Sl LEPEGA OGNJEMETA. ,LIDIJA ŠINKOVEC, ISLET, IZ NAZARIJ; OBISKUJE >SREDNJA VRTNARSKO ŠOLO V MEDLOGU HOBIJI: ARANŽIRAM, ROCK IN METAL GLASBA, ZBIRANJE PRTIČKOV IN KROGLIC IZ VLOŽKOV ZA NALIVNIK (IMA JIH PREKO 1000). ZDAJ, KO JE ZIMA, SVA S FANTOM NAJRAJE DOMA NA TOPLEM. OB NEDELJAH GREVA VČASIH V KINO. V TEM PREDPRAZNIČNEM ČASU SO Ml VŠEČ OKRAŠENA MESTA. LEPO JE SPREHAJATI SE PO CELJU, PA TUDI V MOZIRJU JE LEPO. NAZARJE BI LAHKO BILO ŠE LEPŠE. OKRASILI BOMO DREVEŠČEK, ENEGA BOMO NAREDILI ZUNAJ IN POSTAVILI JASLICE. DREVEŠČEK BO OKRAŠEN V RDEČI BARVI, Z PENTLJAMI, JABOLKI IN DRUGIM OKRASJEM, TRAKCI IN LUČKAMI. JAZ Sl BOM V SOBI OKRASILA VEJICO V MODRI BARVI. NA SILVESTROVO BOM DOMA, KO PA BO ODBILA POLNOČ, SE BOMO Z DRUŽBO ODPRA VILI MALO VEN (ŠE NE VEMO KAM). BERNARDA JERAJ, 17 LET, IZ LJUBNEGA; OBISKUJE ŠOLO ZA STORITVENO DEJ A VNOST V VELENJU HOBIJI: RADA POSLUŠA POP IN ROCK GLASBO. RADA SE SANKAM, ZDAJ PA TUDI POSPEŠENO POSPRAVLJAM. VELENJE JE LEPO OKRAŠENO, PA TUDI LJUBNO IMA LEPE PRAZNIČNE DODATKE. DREVEŠČEK BOMO OKITILI V TOREKALI V SREDO IN SICER Z LUČKAMI IN RAZNOBARVNIMI OKRASKI. POSTAVILI BOMO JASLICE. LEPO JE, KO SMO VSI DOMA. NA NOVOLETNO NOČ BOM ŠLA NA TRG, KJER BO TUDI MOJ OČE IGRAL HARMONIKO. ANJA ERMENC, 16 LET, IZ LJUBNEGA, ŠOLA ZA STORITVENO DEJAVNOST HOBIJI: SPREHODI V NARAVO. VOŽNJA S KOLESOM. BRANJE KNJIG. GLEDANJE Jf§ FILMOV. Z MAMO V TEH DNEH PEČEVA PECIVO, SICER PA SE SANKAM. JASLICE IN DREVEŠČEK Z RAZNOBARVNIM OKRASJEM IN Z LUČKAMI BOMO POSTA VILI V TOREK. NA NOVOLETNO NOČ BOM DELALA KEGLJIŠČU, LASTNO ZABAVO PA BOM PRESTAVILA NA KAK DRUG DAN. Srečen Božič in srečAd novo leto 1999 Mladina in gore ‘98 Že v oktobru so se začele priprave na jubilejno 10. tekmovanje Mladina in gore. Naša šola se je tekmovanja udeležila drugič, zato bi se lahko reklo, da smo ponovno orali ledino. Potrebno je bilo veliko potrpežljivosti in učenja. Naša mentorica Andreja Mavrič nas je spodbujala in nam pomagala z mnogimi nasveti. Tako smo polni novega znanja odšli novim izzivom naproti. V soboto, 21. novembra, smo se že zelo zgodaj odpravili na pot. Avtobus smo si delili z ekipami Šoštanja, Ljubnega, GornjegaGrada in Trzina. Ledmed nami smo kar hitro prebili in zavladalo je pravo prijateljsko vzdušje. Tek-movalnos t je že skoraj izginila, ko se je avtobus ustavil pred veliko športno dvorano v Šempetru pri Novi Gorici. Najprej smo bili deležni toplega pozdrava domačinov. Razveselili so nas z glasbo in besedo. Potem pa je bil pred nami najnapornejši del dneva- pisanje testov. Po skupinah smo se razvrstili v učilnice. Mentorica nam je še zadnjič zaželela srečo in nam obljubila, da bo v mislih z nami. Kljub temu, da se nismo šteli med favorite, smo bili malo nervozni. Pospešeno delovanje živcev smo blažili s čokolado. Končno smo dobili polo papirja, polno vprašanj. Vse naše misli smo usmerili v list pred seboj. Vprašanja so zajemala Planinsko šolo, orientacijo, zgodovino in še marsikaj. Po 45 minutah smo s skupnimi močmi rešili še zadnje dileme in oddali test. Sledilo je zasluženo kosilo. Po Mladi planinci OŠ Mozirje s pokalom za 9. mesto v državi kosilu smo imeli nekaj časa, da smo z ostalimi ekipami izmenjali mnenja. Ob dogovorjenem času se je vseh 95 ekip vrnilo v športno dvorano. Končno je prišel čas razglasitve rezultatov. Vsi smo zadrževali dih, ko je napovedovalka brala imena ekip, ki so se uvrstile v finale. V nas se je skrivalo majhna iskrica upanja, čeprav smo vedeli, da v finale pride le prvih deset. Počasi je v nas ugašalo še zadnje upanje. Kar naenkrat pa smo zaslišali: “5. mesto OŠ Mozirje, 1. ekipa!” Komaj smo verjeli svojim ušesom, saj na tak uspeh še pomisliti nismo upali. Uidi 2. ekipa iz Mozirja se je dobro izkazala in osvojila zelo dobro 15. mesto. 1. ekipo smo sestavljali: Alja Koren, Darja Zavolovšek, Rok Britovšek in Ana Budna. Našo drugo ekipo pa so sestavljali: Nina Rosel, Matic Grudnik, Matjaž Dušičinjernej Gračner. Naše veselje se je nadaljevalo na koncertu skupine Čuki, ki so bili presenečenje organizatorja. Po enournem rajanju je bil pred nami še zadnji, odločilni del tekmovanja - finale. Naša šola se ni še nikoli uvrstila tako visoko, a vse je enkrat prvič. V finalu smo pred občinstvom odgovarjali na vprašanja. Vsi naši znanci in, jasno vsi Savinjčani so držali pesti za nas, saj na odru nismo zastopali le šole, ampak celotno celjsko regijo. Vsa vprašanja so bila zelo težka, na žalost so bila za nas nekatera pretrd oreh. Tako smo na koncu dosegli 9- mesto med 95 ekipami. Domov smo se vračali srečni in obenem zelo utrujeni. S tega tekmovanja smo prinesli lep pokal in nekaj novega znanja. Spoznali smo nove prijatelje in z njimi preživeli nepozaben dan. To tekmovanje je bil za nas nov izziv, uspešno smo se spoprijeli z njim. Tega dne zagotovo ne bomo nikoli pozabili. Ana Budna, 8. b, OŠ Mozirje Ej! “Od A do S” je naslov nove, sedme kasete in šeste kompaktne plošče Adija Smolarja Na njej so največje Adijeve uspešnice, pravzaprav pesmi, ki so se po njegovem mnenju poslušalcem priljubile nekoliko bolj. Na kaseti je 14 pesmi, od katerih so jih kar 7 posneli na novo. To so pesmi: “Božanski glas”, ‘Tagada”, “Pasji dnevi”, “Grobar”, “20 ljubic”, “V Slogi pa vrtijo” in “Neprilagojen”. Ostalih sedem je z Adijevih zadnjih treh albumov: “Bognedaj da bi crknu televizor”, “Zlo počas”, “Gos-panatakarca”, “J.C.Van Damme”, “Radise imejte”, “Premau” in “Ko sem bil mlad sem bil trapast”. Dodatek na plošči sta nekoliko resnejši “Daleč je za naju pomlad” in “Naš svet se pa vrti”. Zadnja pesem na plošči je kitajska priredba Adijeve “Ljubezen gre skozi želodec”. Kitajci so nad njo menda izredno navdušeni. Nov izdelek pri založbi Helidon predstavlja tudi skupina Flirt. Njihov drugi album nosi naslov “Mo-droplavo”. Na albumu je dvanajst skladb. Nosilna pesem “Ko je ni” je že postala vseslovenska uspešnica. Glasba je sveža in zelo prijetna za uho, najmočnejše orožje mladcev pa je nastopanje v živo, saj so poleg tega, do so vsi zelo dobri glasbeniki, tudi greha vredni fantje!! Turnejo po Sloveniji skupina Flirt planira meseca februarja 1999. Iz turneje po Ameriki pa je prišla skupina Dicky B. Hardy, ki je v štirih letih obstoja izdala dve cedejki: “Why Aren’t You Screamin’’ (1996) in “I Whisle - You Dance” (1998). Fantje so se v ZDA mudili kar šest tednov. Na nikakršnem turističnem pohajkovanju, da ne bo pomote - band je na 26-ih koncertih ponudil Ameriki pristni slovenski garažni rokenrol. Odziv je bil menda zelo dober, saj so zbudili zanimanje tudi za to, da bi njihove plošče izšle na ameriških tleh. Nakoncu paše nekaj besed Djcky B Hardy na o enem najboljših, če ne kar ameriških tleh najboljšem pop izvajalcu zadnjega časa na domači sceni. Govorim o Miranu Rudanu in njegovi zadnji plošči “V srce”. Plošča je namreč že postala prodajna uspešnica, pesmi na njej pašo že osvojile srca oboževalcev.To so “Naj vino tvoj poljub sladi”, “Ljubi nežno” in najpopularnejša ’’Laure ni več”. Alenka FIRST ROTOTEHNIKA ® ELEMENTI REGULACIJ OGREVALNIH SISTEMOV Radegunda 54, 3330 MOZIRJE, SLOVENIJA Tel:+386 63 40 16 0 Faks: +386 63 40 16 26 E-mail: first.rototehnika@eunet.si OB IZTEKU LETA SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM TER ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO LETO 1999 ANŽE Janez J an že, s.p. Letuš 81, 3327 Šmartno ob Paki, Tel.: 063/885-363 in GSM: 041/707-287 Vsem svojim cenjenim strankam se zahvaljujem za izkazano zaupanje ter jim želim blagoslovljene božične praznike in veliko uspehov v novem letu 1999. - KOVINOTEHNA - SfA ime tu, ua puu^u ucvt^A mm in ipd iictme jMiv peti, ptavi ljudi-■ '%da Ha, tu Mijdi, pum)trni uh"-Pa vdihe iuu aa imili potdi- KOVINOTEHNA D.D. PENZION PALENK LOGARSKA DOLINA in vse dobro v zadnjem letu tega tisočletja, Vabimo Vas, da se ob obisku Logarske doline ustavite v prijetnem ambientu penziona Palenk, kjer Vas bomo postregli z dobrotami naše hiše. KOLEKTIV PALENK TURISTIČNA KMETIIA Vršnik - Govc Robanov kot 34 Solčava um- a’ 846092 &*$*>** Vsem gostom se zahvaljujemo za obisk in vas vabimo, da nas ponovno < V» MIZARSTVO Rajko ČASL s.p. 2______Prihova 46, 3331 Nazarje Tel/faks: 063 831-062 Ob mirnem praznovanju božiča in ob VSTOPU V NOVO LETO 1999 ŽELIMO VSEM KUPCEM, DOBAVITELJEM TER OBČANOM Zgornje Savinjske doline obilo sreče, ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in NAKUP NAŠIH IZDELKOV. Mizarstvo Časl AVTOELEKTRIKA IN ELEKTROUSLUGE (o Boris BITENC s.p. Spodnja Rečica 2a Tel.& faks: 063/833-374 Mobitel: 041/0609/650-999 041/400-359 UGODNA PRODAJA AVT0AKUSTIKE Z MONTAŽO IN VSA OSTALA POPRAVILA ELEKTRIČNIH INSTALACIJ NA VOZILIH TER ZAGANJAČEV IN ALTERNATORJEV BOSCH Zastopstvo za: ~ Iskra avtoelektrika Pooblaščen serviser in prodajalec akomulatorjev ©BOSCH in ostalega Boschevega programa. Prodaja in montaža mobilnih telefonov NMT in GSM. Pri nas lahko sklenete naročniško razmerje z {jgbitsf (tudi za mobičuk in mobiragljo) 'imati VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI KOLEKTIV AVTOELEKTRIKE BITENC "UID" Radegiutda 53a Tel.: 063/832-854 V6EM G06T0M 6E ZAHVALJUJEMO ZA 05I6K IN JIM ŽELIMO VE6ELE 50ŽIČNE PRAZNIKE IN 6PEČNO NOVO LETO 1999! im, sr“»*- Lesarska c. 45, 3331 Nazarje, Tel.: 063 / 834 -137 SREČNO 1999 Vsem poslovnim partnerjem in našim stalnim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje v iztekajočem letu in vam želimo vesele božične praznike in poslovno uspešno novo leto 1999. 1 Savinjska c. 24, Mozirje, tel. 833-215 „ _ »«EIE i BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 99! TOMAŽ ZSAM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE vošči vsem članom in ostalim občanom vesele božične praznike in srečno novo leto DUSET! d.o.o. Parižlje 8a 3314 BRASLOVČE. SLOVENIJA, tel & fax: 063 720 598 „VSEM ZGODNJESAWJCANOM w ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN VSE ’s DOBQO V NOVEM LETU 1999. ČEVLJARSTVO BREZOVNIK Brezovnik Robert Nove trate 22 Vam in Vašim najbližjim želimo vesele božične praznike in srečno ter uspešno prihajajoče leto. OPTIKA PRODAJAORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB-TERNIKs.p. ObTrnavM, Mozirje tel.832-240 OO'OO'(OO' ^ ^ OO'OO' ćHšcp iskrivost pisanih decemberskh lua, polepša drobne trenutke v vaših oash oHp' čarobnost zmskecpa ivja, vidi vase oko in gašena one misli, nep toplina in iskrenost DAVIDOV HRAM Prihova 21, Nazarje Tel.: 832-753 833-135 Faks: 833-035 swaußm simišMmMaš' pmllmmim IpsirM a p. ; Mi O o murni 37 PUHALNIK ZA SENO IN SILAŽO TELESKOPSKI TROSILNIK SENA ČRPALKA ZA MEŠANJE IN ZRAČENJE GNOJEVKE ELEKTRO AGREGAT NA TRAKTORSKI POGON PREČNI TRANSPORTER MEŠALNIK GNOJEVKE TROSILNIK SILAŽE REZALNIK SILAŽE VOŠČIMO VAM w BLAGOSLOVLJEN BOŽIC TER ZDRAVO IM USPEHA POLNO ^ 1999 LETO, „ ---------------------- V večeru mirnem pred Rožičem vsi smo zbrani, polni smo pričakovanj. Vlaj dobre želje družijo nas vse ljudi, tako ljubeče nuj se utirajo poti z željo, da nam v letu, ki prikuja, bilo bi vsem lepo. Vsem cenjenim gostom in poslovnim partnerjem se ob iztekajočem letu zahvaljujemo za zaupanje in se toplo priporočamo. Osebje okrepčevalnice Bohač (M) Za zaupanje in obisk v preteklem letu se Vam z ali val j uj e mo . Priporočamo se tudi v bodoče in Vam želimo vse naj, naj... v letu, ki priltaja. Vaš ms MAS # , *§ TJßSßlß 13ožicnß praznita in srßcno novo Ißto f I # njam zßli GALERIJA OSKAR KOGOJ ŽALEC # I S TURISTIČNA AGENCIJA $ f ^ S , , / / / _ t # f I VI/ 0 3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25, 0 0 tel.: 063/71 53 00, 71 69 10 0 2 faks: 063/710 0030 2 T 1000 LJUBLJANA, Dunajska 105 JT 0 tel+faks: 061/168 168 3 0 PAV d.o.o. VELENJE, C. Simona Blatnika 16, 3320 VELENJE Tel.: 063/ 853-960 Faks: 063/ 856-490 IN PROIZVODNJA Kuhinj, frontnih elementov, delovnih plošč, vseh gospodinjskih aparatov Gorenje, malih gospodinjskih aparatov MGA Nazarje, kuhinjskih nap, pomivalnih korit, laminatnih podov... Vabljeni tudi v Savinjska cesta PODJETJE S TRGOVINO INSTAIAČUEIX STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Faks & tel.: 063/720-065 mobitel: 0609/617-441 Vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1999. ^^^^*&*&*&*&*&*&*&*& TRGOVINA NA VELIKO &MBSSW Aha ftojičuifc fnUfuiiU^ in o novem Cetu 1999 *V. Za vas z visoko tefmotojjijo in prepoznavno l(aJ(OVostjo stavbnega pohištva! Cenjenim kupcem naših proizvodov, vsem dobaviteljem lesa, sorodnikom, prijateljem in znancem ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU PA SREČE, ZDRAVJA IN USPEHOV PRI DELU! Kolektiv mizarstva Kovač OSREDNJO KNJ. CELJE