........... ............... M*j« vsak prodrle tri milje daleč in za-•rile Castelnuovo, strategično na severozapadni strani Nontaquille. Ameriška armada * Pripravlja za napad na Cassi- »b glavni cesti, ki vodi v Rim ( u« to mesto, kjer tovarne "aelujtjo kovinske zlitine in Fitiklinc /41 bojna leUls. ceniki letalci so v novem-prizorih enajst napadov r r< rr^s industrijske sredl-''lingen, ki je bU včerej ^'n berdiranja iz zraka. • - ><) 'MJ0 prebivalcev. Amerl-L ' f'^bniki so zadnji ponde- Bremen, nemško bru ^^tniikt stan ae Pecifika. 1. * tralske čete to v tvo-diranju od Pinechhafena ' *meri okupirale Bon-■ '"""»ko /a lagal no bazo na V/*"inem obrežju Nove > «kor tudi Gueiko, brez »treni japonske sile " Cevnega aUne gene-"'^lase MacArthurja pra-■»vnraleke čete zdaj domi- nirajo južni breg reke Kaluen- Avstralci so prej zasedli Sat-telberg in prekoračili reko Song, nakar so začeli prodirati proti Wareoju, drugi japonski bazi na Novi Gvineji, ob zalivu Vitiazu. Operacije avstralskih čet podpirajo bojna letala z bombardiranjem japonskih pozicij. Admiral Chester W. Nimitz, vrhovni poveljnik ameriške bojne mornarice na Pacifiku, je dospel na otok Tarawa v Gilbert-ski grupi, ki so ga ameriški pomorščaki zasedli zadnji tedtn po ljutih bitkah z Japonci. Nimitz je namignil, da se bo zavezniški pritisk na japonsko silo na otokih v centralnem delu Pacifika povečal. Čungking. Kitajska. 1. dec.— Poveljstvo kitajske oborožene sile je naznanilo- reokupacijo več naselbin in zaplenitve orožja, streliva in drugega bojnega materiala v operacijah v severnem delu province Hunan. Čang-teh je še vedno v kitajskih rokah, kakor tudi Šihmen. Japonska vojaška posadka v Taojuanu je bila zdrobljena v bitki s Kitajci. London. 1. dec.—Ruska armada se je morala umakniti iz Ko-rostpna, železniškega križišča, 85 milj severožapadno od Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, se glasi naznanilo iz Moskve. To priznava, da je izguba mesta težak udarec. . Sovjetske čete napredujejo na drugih frontah. Komunike pravi, da so zasedle nadaljnje vasi in naselbine na severozapadni strani Gomela, ob reki Sož in na južni strani Mozira v bližini pri-petskega močvirja. Trenje med Ogrsko in Rumunijo Vojaške čete odhajajo na mejo Kairo. Egipt. 1. dec.-Odno- šaji med Ogrsko in Rumunijo se naglo bližajo krizi po poročilih, ki prihajajo sem iz zanesljivih virov. Madžari utrjujejo južno mejo in pošiljajo vojaške čete in mehanizirane enote v obmejne kraje. Poročila trdijo, da je Ogrska naslovila ostro noto Rumuniji z grožnjo oborožene intervencije, ako ne bo slednja prenehala z zatiranjem ogrskih manjšin v Transilvaniji. Nota pravi, da častniki rumunske železne garde vodijo navale na kraje, v katerih bivajo Madžari, plenijo trgovine in izvršujejo masne sre- tacije. . Ogrska je obdolžila rumunske avtoritete zapiranja ogrskih šol in sistematičnega izganjanjs ogrskih prebivalcev iz Transilvanije Rumunske vlada je odgovorila na obdolžitve, da so ogrske ftole, katere je zaprla, bile uda-novljene v rumunak«h 'kulturnih coneh" in da MaJ/>ri vedno izzivajo konflikte Trenje med državam« je dobilo široko puhlici teto v ogrskem tisku In to se i.aglaša tudi v radijskih oddajah Poročila trdijo, da na stotine Rumunrrv in Madžarov prekorači meje dnevno Bukarešta je naznanila, de * K v zadnjih dneh čez tri tisoč Ru-muncev vrnilo v »vojo deželo. Turška vlada v veliki zagati Bojazen pred ustavitvijo pošiljanja orožja London. 1. dec.—Poročila iz Ankare izražajo zaskrbljenost in bojazen turške vlade, da bosta Velika Britanija in Amerika zniftali ali celo popolnoma ustavili pošiljanje letal; tankov in drugega orožja v Turčijo, ker se slednja ne more odločiti za vstop v vojno na strani zaveznikov. Informacije iz turških virov potrjujejo poročila, da Turčija noče napovedati vojne Nemčiji kljub pritisku zaveznikov. O tem sta nedavno razpravljala britski zunanji minister Eden in turški zunanji minister Me-nemencioglu v Kairu. Doznava se, da je Eden pritiskal na .Turčijo, naj se pridruži zaveznikom ln napove vojno Nemčiji, s popolno podporo A-merike in sovjetske Rusije in v soglasju z zaključki, ki ao bili sprejeti na konferenci reprezen-tantov treh velesil v Moskvi. Menemencioglu je na sestanku z Edenom naglašal svojo nezmožnost v odločitvi glede vstopa Turčije v vojno brez posvetovanje z ostalimi člani vlade. Obotavljanje Turčije glede vstopa v vojno bazira na argumentu, da turška armada ni pripravljena in da ni dobila potrebnega orožja za operacije od zaveznikov. Turška vlada je že večkrat naglasila, da je naklonjena zaveznikom in da je njena nevtralnost veliko prispevala k zavezniškim zmagam na Srednjem vzhodu. Mnenje prevladuje, da Turčija zahteva gotove garancije od zaveznikov pred vstopom v vojno. Te naj bi se nanašale ne samo na njo, temveč tudi na vse balkanske pokrajine. To morda izraža njeno tradicionalno stališče napram sovjetski Rusiji. ■ Ko se je turški zfcinanji minister vrnil v Ankaro iz Kaira, je sklical konferenco reprezentan-tov političnih strank, na kateri so odobrili njegovo stališče. Na tej so tudi naglasili solidarnost med Turčijo in zavezniki in da tu- bo držala pogojev pogodbe, katero je sklenila z Veliko Brl-tanijo. Nemci aretirali 1200 norveških študentov Stockholm, Švedska, 1. dec — Nemške |vojaške avtoritete so sretirsle 1200 izmed 1500 študentov norveške univerze v Oslu in vse člane fskultete. Vsi so bili odvedeni v Internacijsko taborišče v Nemčiji. Študentje, kl niso bili aretirani, so člani Quis-lingovc politične organizacije. Salter izbran za Lehmanovega pomočnika Atlsntic City, N. J., I. dec -Arthur Salter, angleški ekonom, jc bil izbran za pomočnika Her-berte H l^ehmana, direktorja administracije Združenih narodov za pomoč In obnovo. Ali bo Salter sprejel pozicijo, ni znano. Republikanska zmaga v Kentuckyju Greensburg. Ky, I. dee.— Chester O Cerrter, kandidat ra kongresniks ne listi republlken-ske strank'. je porazil demokra-ta J D Talbotta pri nedomest. nih volitvah, ki eo bile razpisane po smrti kongreaniks E W Crea-la Cerrier je dobil 2« ,832 gleeov, I Tsibott p« nzn važna zavez NI$K A DEKLARACIJA Poročila o konferenci voditeljev Veletil »e vzdrimjejo BREZPOGOJNA KAPITULACIJA NEMČIJE Predsednik Roosevelt, premier Churchill in general KaiŠek so zaključili važne razgovore v Kairu, Egipt, po poročilih, ki so jih sinoči odd«i«le ameriške kratkovalovne rsdioposUje v fiincoskem jeziku. Ta trdijo, da se je ena konferenca vršila v šotoru v senci piramid. Voditelji treh velesil so zdaj na poti v neki neomenjeni kraj, kjer se bodo sestali s premier-jem Stalinom. Berlinska radiopostaja poroča, ds so odpotovali v Teheran, Perzija. Ameriške radijske oddaje o konferenci bazirajo na poročilu angleške časniške ogenture Reuters iz Lizbone, Portugalska, ki pravi, da je Katfek dospel v Kairo z letalom V spremstvu svoje žene. London, i, dec.—Deklaracija epohalne važnosti z zahtevo brezpogojne kspitulacije Nemčije bo kmalu objavljena po poročilih, ki prihajata v London iz zanesljivih virov. To bodo podpisali predsednik Roosevelt, premier Churchill in premier Stahn. ki eo zastali nekje na Srediijem vzhodu. Zavezniški urad rti krogi niao potrdili in ne zanikali poročil o konferenci "velike trojice", toda zadevne govorice nočejo utihniti, Doznava as, da bo deklaracija jasnejša od atlantskega čarter-ja. Med drugim bo uključevala mirovna načela, ki se bodo aplicirala ne Nemčijo in njene satelite. Dopisnik {vedskega lista Dag-bladeta je poslal |>oročilo iz Cu-riha, Švica, ki citira uvodnik monakovakega lista N e u s t e Nachrichtena. "Vsi upamo, da peta zima v tej vojni bo zadnja, dasi moramo računati z intenzivnimi vojnimi operacijami v zaključni fazi," pravi uvodnik. "Te se bodo nadal|cvale do konca, ki ga že vidimo/' A. J. CummingM, politični komentator londonskega lista News Chronicle, je sugeriral, naj Roosevelt, Churchill in SUlin direktno apelirsjo na nemško ljudstvo za strmoglav ljen je Hitlerjevega režima in brezpogojno kupitulecijo Nemčije. Cum-mings trdi, da bi tak apel dobil odziv v Nemčiji M-daJ, ko ruske srmade zadajajo strahovite u-derce nemški o)? ioženi sili in ko zeveznikl v bombnih napadih rušijo nemška ni'ste In Industrijska središč* Ankara. TarčIJe. 1. dec.—Boli garska politična misije treh članov je dospelu m rn iz Sofije in eden je izjevil, ds Bolgaiija išče pot fa umik iz v«»ine. Zavezniški bombni napadi na Bolgarijo, izvršeni v zednjii dneh, so pre-prlčell bolgarski krog* o neuspešnosti nadeljovenja borbe in neizbežnosti p raza nacijske Nemčije Pogajanja med rudarji m operatorji Wsshington. I> C^ 1. dec.— Pogajanje med r«-|»rezenUnti ru-j dar ske unije UMWA ln opere-torjI glede aklenitve nove pogodbe v smislu ewis, predsednik unlte, in "'»trenji tajnik Harold L. Ickes ae nadaljujejo Slednji je epellral ne voditelje obeh grup re hitro sklenitev pogodbe da ae po*p**ši produkcija premoga Domače vesti Nov grob v Kanaasu Frontenac, Kansas.—Dne 28. nov. je umrl Mihael Pencil, star 72 let in doma is Vranskega pri Št. Mibelu na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bil 37 let in tukaj zapušča ženo in sina, v Coloradu pa drugega sina in dva vnuka. Ril je član društva 27 SNPJ in tukajšnji slovenski pogrebni zavod mu je oskrbel civilen pogreb, Žrtev nesreče v rovu Everettsvllle, W. Va.—Dne 20. novembra je bil Albert Obregar tako težko pobit v premogovniku, da je pet dni kasneje umrl v bolnišnici. Bil je samski, stsr 61 let in doma od Vač pri Litiji na Dolenjskem. Nekje v Illinolsu, menda v Nokomisu ali Wit-tu zapušča brata. Kdor bi želel izvedeti kaj več o pokojniku, naj piše na naslov: John Ster-mole, Box 26. Everettsvllle, W. Vs. •Nesreče pri delu v Penni Slovan, Pa,—Anton Laurlch, predsednik društva 241 SNPJ, se je pred dnevi pri fielu ns farmi težko poškodoval na nogi. Zdravi se doma.—V zdruvniški oskrbi je tudi Frank Kržišnik, zapisnikar omenjenega društva. Članstvo jima želi hitrega okrevanje.—V Waynesburgu, Pa., je bil pri delu v rovu pobit Andy Vrbanac, član društva 69H SNPJ. Leži v bolnišnici. Ia Near Yorka New Vork.—Dne 26. nov, je v Ridgewoodu umrla Jerica Lisec, roj. Soberle, doma is Spodnje Dobrave pri Radovljici. Podlegla je raku in zapušča moža ln teto, v starem kraju pa dva breU in šaat sester., ^ _______ Ii Clevelanda Cleveland.—Dne 28. nov. Je v bolnišnici umrl Anton Kolsr, star S2 let ln rojen v Šmartnem pri Litiji, stavec po poklicu. V Ameriki je bil 40 let in zspuščs ženo, tri sinove (vsi pri vojakih) ln dve hčeri.—Dne 27. nov. je umrl John Huch, star 61 let in doma iz Trebnja. V Ameriki Je bil 38 let in član društvs 142 SNPJ.—Dalje je umrl Anton Petrovčič, star 68 let ln rojen v Borovnici, po domače Pohkov To ne. Zapušča ženo, sina ln tri hčere. Več mesa za civiliste v decembru BowIes naznanil nove regulacije Waahlnylon. D. C.. 1. dec — Chester Bowles, nsčelnik ursdu administracij« cen, je v svojem govoru po radiu naznanil, ds bodo civilisti dobili 30 odstotkov več mesa v tem mesecu. Zu funt mesa bodo dali dve ali tri toč* ke manj in nekatere vrste mesa m* bodo dobile brez točk Odredba, izdana v novembru, kl ooloča znižanje za dve torki /a funt prašičjega masa, oetane v veljavi. Bowl«s je dejal, da so zaloge mesa večje, /aeno pa je omenil, ds si* lahko skrčijo v prihodnjem letu V tem slučaju bodo odmerki ponovno znUanl. Masla še vedno primanjkuje In go* spodinje bodo morale še nadalje oddajati šestnajst točk za funt masla, "čeprav bo 30 odstotkov več rm*sa ze civiliste v deoembru, r »e morem dati nobene garancije glrde zalog mesa v prihodnjem letu," je rekel Bowles. "Možnost je. da se bodo zehife skrči* le v januarju in februerju " General Vandergrift imenovan za poveljnika pomorUakov VVaahington, D C, I. dec — Genete! Aleaander A. Vender-grlft je bil imeriffvan sa vrhov^ nega novel Jnlka pomor 4/e kov. Nealedil oh generale Thomasa liolrombe 1. januarja Nemci bodo morali plačati škodo , Rekonstrukcija razdejanih ruskih mest London, 1. dec,—Doznava se. da Stalinov načrt glede izvojeva-nja zmage v tej vojni predvideva uposlltcv nemških delavcev pri rekonstrukciji ruskih mest, katere je razdejala Hitlerjeva vojna mašina. Ta načrt je bil ali bo pološen na mizo na konferenci s predsednikom Rooseveltom in premierjem Churchillom, ki se po poročilih ša vrši. Ta trdijo, da je Staliti zapustil Moskvo in odpotoval na ktmfe-renco. Trdi se, da je Stalin zavcel stališče, da mora Nemčija plačati vso Škodo, storjeno v Rusiji, Franciji, Čehoslovakijl, ns Poljskem in v drugih državah, katere je /usedla nemška oborožena sila. Možnoat je, da bo morala nemška inženirska organizacija Todt poslati milijone Nemcev v Rusijo, kjer bodo U-poslenl pri rekonstrukciji ras-dejanlh mest več let. Stalin je za to, da se njegov načrt apliclru na vse države, katere so zasedle nemške čete od Irbruha vojne. "Na podlagi tega načrta ne bo mogla Nemčije nikdar več mobilizirati ogromne vojaške sile ln se pripravljati na novo vojno. Možnost je, da bodo ruake čete okupirale ln držale nemške pokrajine po zaključenju vojne in skrbele, da ae Nemčija nikdar več ne dvigne kot vojaška sil«. Nemci morajo dobiti učinkovit nauk, da s« prepreči nove agrt* fijs I njihove strani. Livarji se izrekli za oklic stavke Protest proti odloku vladnega odbora Cklcago. 1. dec.—Pri glasovanju, kl ga je odredil delavski odbor v smislu Connally-Smitho-vega zakon«, so se člani krajevne unije International Molders Bi Kou i idr y VVorkers izrekli za oklic stavk« v 2A livarnah, v katerih je uposlenih 1064 delavcev. Za oklic stavk« Je glasovalo 776, proti j>« I OH delavcev. Unija livarjev, včlanjena v Ameriški delsvskl federaciji, se je Izrekla za stavko v znak protest« proti odloku vojno-delavskegs odbor«. Ta Je zavrnil zahtevo z« zvišanje plsče in izjavil, d« delavci v livarnah prejemajo visoke plače. Glasovanje je bilo odrejeno v 26 livarnah Ui ssmo v eni so delsvcl odglasovslt proti oklicu stsvke. Senator Nye pobija obdoliitve NVashtrigton, D. C , 1. dec,— Senator Nve, republikanec iz Severne Dakote, zavrača obdolžitve, d« slmpatlzlr« s fašisti. Te so Izrekli Dorathy Thompeon, ki piše članke ze llete, nekateri čas* rnksrji ln radijski komentatorji. Obdolžitve se opirajo na senator jevo izjavo, katero je podel v razgovoru z reporterjl v Chicagu 17. novembra in v kateri je nagleail, "de feštzem v bistvu nI bolj agresiven in rnllltsrlstičen kot so druge vladne oblike, katere poznamo ns tem svetu " Zadeva osvoboditve Moeleyja pred parlamentom Umdon, I. dec,- Zadev« »revo-Ijodltve Oswalda Moaleyj«, voditelj« angleških f«štetov, ln njegove žene bo predmet debate vi perlamentu, ko se ponovno se-j stane v svojem zasedanju. T« lahko postane kritične važnosti ze delavsko stranko In ChurchU-lov o vledo. prometmedtur-cljo in bolgarijo ustavljen Bolgarska vojaika posadka se uprla ZAVEZNIKI NAPAD LI SARAJEVO Londen. j, dec.—Poročilo angleške časniške agenture Reuters iz Ankare pravi, d« je bil železniški promet med Turčijo In Bolgarijo ust«v1jen, ker so bolg«rski saboterji z dinamltom pognali v zrak železniški most pri Svilengradu, Bolgarija, meni u ob bolgarsko-turški meji. Druga vest pravi, da se je bolgarska vojaška posadka v kraju v bližini albanske ineje uprla in da so vojaki postrellli 38 častnikov, ker so jih nameravali na ukaz nemških poveljnikov poslati v Albanijo, da zdrobe odpor albanskih gerilcev. Poročilo is Stockholm«, Šved-sk«, citira vest ii Budimpešte, Ogrska, da so bolgarske avtoritete odredile evakuacijo civilistov ii Sofije, gluvnega mest«, ls bojazni pred novimi zavezniškimi bombnimi napadi. Okrog 28,000 civilistov jo bilo io evakuiranih lz bolgarske prestolnice v zadnjih dneh. Veat dostavlja, da je več tisoč prebivalcev že prej zapustilo meato ln odpotovalo v podeželske kraje. Zaveaaiškl stan v Alširu. 1, dec,—Zavezniška bojna letsl« so se sinoči dvignil« s letališč v lUliji, preletel« J«dr«nsko morje in bombardirala Sarajevo, igo-dOVt^sko jugoslovansko mesto, kjer H« bila umorjen« avstrijski prestolonaslednik Ferdinand in njegov« žena 1. 1014. T« umor je užgsl iskro, ki je zanetil« prvo svetovno vojno. Buletin Is zavezniškega stana pravi, da so bombe padale n« munlcijsko tovarno, ki sal«g« s strelivom nemške čet«, katere so zavojevsne v bitkah s jugoslovanskimi partizani. Komunike is glavnega stana jugoslovsnske osvobodilne ar-msde, katere jioveljnlk je gene-i Bl Tito, pravi, ds so pertiz«ni odbili napade nemških čet v Bosih In Hercegovini ln prlza-djall te*kd Izgube sovražniku. Hrvatk« partizanske enote so rszpišile n«mško kolono v bitki ob cesti Petrlnja-Gllna, ubili tfO ln ujeli 30 sovražnikov. Kompanija obdol-žena sabotaže Dostavljala je pokvarjeno žico armadi Waahlngton, D. C.. I. dec — Justičnl department je naznanil , da Je federalna veleporot« v Hrooklynu, N. V, obdolžil« Acorn Inseulated Wtre Co. in dvs njena uradnika sabotaže ln zarote z namenom osleparjenja vlade Kompanija Je dostsvlj«-b |»>k varjeno Ju o slgnslnlm zborom armade, ObtoJena uradnik« st« James M, Colmer, upnivltelj tovarne, In njegov oče Alec Colmer Federalna veleporot« je ne podlagi predložene evidence u-gotovils, d« je kompanij« s vednostjo omenjenih uradnikov dostavljala pokvarjeno žico signalnim, zborom v dobi od februarja preteklega let« do m«rc« tega let« Nov rekord v poletu . čez Atlantik Montreel, Kanada. |. dec— Ameriški bombnik model« Ube-retor Je prelet^) razdaljo med tem mestom In Anglijo v enajstih ui sh in 35 minutah in s tem posekal prejšnji rekord v poletu čet Atlantik te 21 minut. R«t-dalj« med Montreelom in Anglijo /naše 3100 milj. PROSVETA THE enlightekment glasilo ih lastnina slovenske narodne podporne JEDNOTE Organ of aad published by Slovene HeHoaal Beaaflt Society Naročnina m Zdrušenm države (laven Chicaga) ia aa loto. SaUM ta pol Uta, Si.&0 ta četrt lata; sa Chicago la okolico Cook Co, t7J0 sa celo loto. §3.7» sa pol lota; sa laosemstvo NJO. Subscrlption rates: for the Uaitad States (eacept Chicago) aad Cauada UMO por year. Chicago aad Cook Couair 97M pfr year, foreign couatries.St.00 por year. Cene oglasne po dogovoru.—Rokopisi dopisov la aeanročonih člankov se ne vračajo. Rokopisi literarna vsebine (črtice, povesti, drsme. pesmi itd.) se vrnejo pošlllntelju ln v slučaju. U Ja priloftU poštnino. Advartlalag rataa on agr—mani.—Manuacrlpts of commantenllons and uasollcited srticles wiU not bo returand. Other maatiacripfs. such as storlns. plnys. poems. etc« wlll bn returned to sonder oaly when accompanied by self addressod aad stamped eavelopo. Naslov as vse, kar ban stik s listom: PROSVETA - 2657-59 So. Lawndalo Ave., Chicago 23. Illinois MEMBER OP THE fEDERATED PRESS Dstum v oklepaju na primer (Decsmber 31, 1943), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vsm je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vum list ne ustavi. Zadruge bi preprečile inflacijo Federalna trgovinska komisija je pred nekaj tedni poročala o živežni situaciji v Združenih državah in je v svojem poročilu ostro kiitizirala oderuške dobičke veletrgovcev, obenem pS je priporočala kooperativno trgovino kot dobro sredstvo za preprečenje inflacije. To poročilo pa ni prišlo v dnevne časopise. Nekdo v Washing-tonu je poskrbel, da je bilo poročilo dobro "shranjeno" in kdor ga je hotel dobiti za tisk, je moral hoditi od Poncija do Pilata. Neki poročevalec se je potrudil, da ga je dobil in spravil vsaj v nekatere liberalne časopise. Iz tega je jasno, kakšen vpliv imajo v uradnem Waahingtonu one velike korporacije, ki kontrolirajo trg z živili. V tem potlačenem poročilu je rečeno, da visoke cene živeža koristijo lc posredovalcem (trgovcem na debelo in drobno) med farmarji in konzumenti. Največ dobička vzamejo trgovci na debelo ali vcletrgovci. Farmar, ki prideluje živež in se muči vse leto, dobi na-jmanj: Komisija priporoča, da je treba znižati oderuške profitc posredovalcev—in to se lahko doseže z velenakupnimi ko-opeiativami, ki kupujejo direktno od farmarja in zalagajo konzu-mcnte v mestih. Na ta način se bodo cene ustalile in nevarnost inflacije bo minila. Federalna trgovinska komisija ni povedala nič noVega, značilno pa je, da se je osmeHla povedati to resnico. Da so trgovinski posredovalci, posebno veletrgovci, največji trotje v današnji profitni diužbi, ki odirajo farmarja na deželi, od katerega kupujejo, kakor delavca v mčstu, kateremu prodajajo, je že d^vno znano. Zadruge ne poznajo privatnega dobička. Ves dtibiček zadrug gre onim, ki jim prodajajo ali od njih kupujejo blago. Na tisoče ameriških farmarjev to ve, zato prodajajo svoj pridelek le kooperativam in od njih kupujejo svoje potrebščine; prav tako ve to na tisoče delsvcev v mestih, ki so organizirani v kooperativah ln k» na ta način »ami vodijo trgovino s svojimi potrebščinami. Ali bo priporočilo federalne trgovinske komisije upoštArano? Nc verjamemo. Veliki magnatje, ki kontrolirajo trg z živili v Ameriki, imajo preveč vpliva pri federalnih oblasteh, posebno v kongresu. Tega vpliva ni kriva vlada—krivi so delavci in farmarji sami, ker se VEČINOMA nc organizirajo v zadrugah in s tem pokažejo svojo moč. naselbin Aktivnost! v Le Sellu ln drugo pomogli do Frankove zmage v H Prvi koraki v industrijsko demokracijo Pred kratkim je bila v Bostonu nenavadna razstava. Razstavljeni predmeti so bili nekaj čisto novega v Ameriki—ne toliko ptedmeti sami na sebi, kolikor zaradi razmer, v katerih bo nastali. Razstavljenih je bilo okrog tisoč risb raznih industrijskih iznajdb in izboljšav strojev in vse te iznajdbe in izboljšave so plod —kooperacije delavcev in tovarniških upraviteljev v delavsko-upiavnih odborih (Labor-Managcment Committees). Ko ko je začela vojna, je federalni odbor za produkcijo bojne opreme svetoval delavskim unijam in tovarniškim Upravam, naj kooperirajo glede vseh zadev delu v industrijah, v katerih se izdeluje oprema zu vojno, da bo delo šlo gladko in hitro izpod rok. Hczultat leg« nasveta so bili delavsko-upravni odbori, sestavljeni iz predstavnikov delavcev in uprave. V začetku je Slo organiziranje teh odborov zelo pftčasi. Nl bilo zaupanja z obeh strani. Tovarniški upravitelji so rekli, da na ta način mislijo delavitke unije prUi do kontrole nad tovarnami, na tliugi strani pu ho nekateri delavski voditelji majali z glavo, češ, *lu z vprašanjem mezde in delov-nika, kur spada v i>odročjc drugih inštanc; njihov posel je edino tu, e&nrga. bo gotovo ostal za stalno Kaki ,»• da je on veliki ceim ameriških industrij uscb)c upi ave nameščeno mav tuko. kakor so delavci pri strojih; oboji fo udeleženi oi i produkciji Interesi nameščencev uprave so torej i • k »k"! i>i | >.i i .i /11 n ih in odsotnih lastnikov. La Salle. I1L—Poročam nekaj glede aktivnosti naše podružnice Sa nss št. 22 in kako se trudimo, da bi pomogli Slovencem v stari domovini do svobode, do katere, so prav tako upravičeni, kakor smo mi tukaj. Posl^Jsem vam izrezke iz dveh lokalnih listov o našem shodu, ki smo gs imeli 17. oktobra/da bi na podlagi teh izrezkov sestavili poročilo v Prosveti, pa ni bilo nič. Zdaj vam ponovno priložim izrezek iz lokalnega lista glede naše zadnje seje, na kateri smo se dogovorili o veliki prireditvi v La Sallu v prihodnjem februarju ali marcu ln preostanek te prireditve pojde za vojne bonde in pomožno akcijo v starem kraju. (Ne pošiljajte izrezkov iz angleških listov o svojih zadevah. Napišite poročilo sami. Angleški listi niso vedno zanesljivi glede pravilnsgs poročanja.—Op. ur.) Hvala zastopnikom in zastopnicam za lepo udeležbo, še posebej pa % hvala predsedniku U Zevniku in tajniku, župniku Stephenu Krasovicu, ki tako vztrajno delujeta za pomoč trpinom v stari domovini in žrtvujeta veliko časa in truda brezplačno. Na svidenje na prihodnji redni seji 19. decembra v Slovenskem domu. Z naslednjimi vrsticami pa ne bom ustregel vsem, toda ne morem pomagati. Tudi v La Sallu imajo partizani prijatelje in ima jih hrabra ruska armada, ki se tako junaško bojuje z Nemci. Kot ameriški državljan se ne bo-im povedati javno, kar mislim, e drugi lahko kritizirajo Stalina, komunizem, diktaturo itd., jih jaz lahko pohvalim. Rusom je treba dati priznanje, kajti oni umirajo za poraz nacizma in fa Šizma v veliko večjem številu kot katera koli druga armada na svetu. Jaz ln drugi tudi pomagamo naši vladi do zmage. To je haš^ dolžnost. Vsi ke žrtvujemo, mi doma in naši vojaki na frontij Vendar jaz mislim, da bo ruska armada prihranila življenje sto-tisočem ameriških yojakov. Vsaj jsz imam več zaupanja v Rusijq glede pomoči Sloveniji, kakor pa na primer v Anglijo. Čital sem v Prosveti, koliko pomoči v letalih, tankih itd. so Rusi prejeli od Amerike. Res je to, rad pa bi vedel, koliko je Anglija poma gala in koliko ameriških življenj je prihranila. Churchill je menda rekel: Dajte nam orodje ln mi izvršimo delo. Ali so ga res izvršili? Ves svet pa lahko vidi, kako veliko delo so Rusi izvršili Glede partizanov ne vem, ali so komunisti, republikanci, demokratje ali kaj so, toda po ra diu slišim In v listih vidim razne kamentatorje, ki jih pohvalijo— in dvomim, da so ti radiokomen-tatorji in ameriški uredniki "pijani od močnega vina . . Ali je bil tudi državni tajnik Hull "pijan", ko je pohvalil Stalina? Precejšnje število naročnikov Prosvete se ne strinja z urednikovimi članki in komentarji gloda Rusiie in partizanov. Čitam razne slovenske in angleške liste, ki no bolj simpatični. Zakaj ni Prosveta na strani onih, ki po mojem mišljenju največ žrtvujejo zato, da bosta poražena nacizem in fašizem? , Nedavno sem v Prosvctt videl opazko, da so tudi komunisti pri- Španiji, za lasa,španske vojne sem pa čital in slišal, da Rusija, torej komunisti pomagajo loja-listom. Kako se to ujema?— (Komunist* so s svojimi čistkami med lojsllsti razdrli edinstvo in s tem ao indirektno pomogli do Doraza republike. Op. ur.) Glede Slovenije in Jugoslavije ne pričakujem nič dobrega od jugoslovanske vlade v tujini; če se ni prej izkazala za zmožno, ni treba pričakovati kaj boljšega od nje po vojni. Ali se je jugoslovanska vlada kdaj brigala za podjarmljene Slovane? Kdo se je je bal ali imel rešpekt pred njo? Pod veliko ruako republiko bi bilo bolje, ker potem bi bila varnost pred nacisti in fašisti. ■■ Čitam tudi Amerikanskega Slovenca in vidim v koloni župnika Trunka iz Colorada precej dobrega glede Rusije, tjparp, da župnik Trunk ni Komunist ali sopotnik. Ljudje smo pač različnega mišljenja. To je moje mišljenje in ne bojim se nikogar, če ga povem javno. Vsakdo naj pove, kar misli, da je prav. Ker prispevam in pomagam našim nesrečnikom v. stari domovini, imam tudi pravico poveda ti, da jim Želim enako svobodo, Kkkršno mi uživamo v naši novi domovini tukaj v Ameriki. Matt Vogrich, 2. Soja društva 640 Brldgeport. O.—Društvo Car dinals 640 SNPJ ima svojo letno sejo v pondeljek, 6. dec. ob 7:30 zvečer v dvorani na Boydsvillu. Vsi člani so vabljeni, naj se gotovo udeleže te seje, na kateri bodo volitve za prihodnje leto (Prišlo praozno za sredino izdajo. Ured.) Johsnna Sodnikar, tajnica. NelpaJ pojasnila Canton« O.—Odlašam že par tednov z odgovorom na vpraša nja, ki mi jih je stavil pismeno neki Lbrainčan. Nerad se pričajo, če so delavci vredni v<* je plače. Eden pravi mojemu* mozu, naj požene stroj za izpod, rezavanje premoga. Ko tu slor* se prične kaditi kot v peklu Drugi pravi, da je "too much dust". In tako so videli, kako i* I treba težko delati za vsakdanji kruh. Pa vendar nočejo prizna, ti, da bi si siromašni narod ma lo opomogel. Ampak po slabem pride dobro in upkjmo. da bo kmalu konec tega sovraštva med narodi in mir ljudem na zemlji. H koncu nai omenim, da sem napravila oar pomot v m. ,Jem zadnjem dopisu. Glasiti bi * moralo 22. avgusta 1920. i„ 1922 Prav tako, da.smo prejele velik zaboj blaga od bratov p , » ^ mesecih leta 1919, ne pa po enem mesecu leta 1922. Frances Vodopivec. Izkušnje starega naseljenca Piše rojak s severozapada XII Pričelo se je nočiti in treba je bilo gledati, kje bi našel trave za svojega konjička, ki kor tudi primeren prostor svoje prenočišče. Kmalu zašli šim konjski peket po kamnit poti samo kakih sto čevljev moji levi strani. Poženem tj konjička in že se znajdem n vozni poti ravno pred jezdecem "Halo, boj," je rekel moi. besedi sem si zapomnil, čeprai nisem vedel, kaj pomenita. Kt je še nadalje govoril, ga nisei razumel; govoril je dosti in mi slim, da je bil malo pijan. Vze sem iz žepa pismo, ki mi ga ji napisal v Mehiki tisti duhovni in dejal, naj ga dam prvemi možu v Ameriki, ako bom vide da mu lahko zaupam. Mož pismo prebral, ga dal v žep mi rekel, naj grem ž njim te še dostavil, da je "good man." Skoraj vso noč sva jezdila p tisti poti v mesečni svetlobi, p< tem sva se pa kar naenkrat zni šla med več poslopji, kjer mož skočil s konja in mi di znamenje, naj tudi jaz tako sl( rim. Peljal sem svojega kunji< ka za njegovim v hlev, kjer on Janterno prižgal in obem konjema dosti sena dal. "Come, boy — you hungrj! mi pravi in pokaže z roko prt precej velikemu poslopju, v terean sem videl, da je že sv tila luč. Šla sva y kuhinjo našla pri peči kuha, na peči dosti jedi za več ljudi. Moj pr jatelj je rekel nekaj kuhu, tem*pa odšel ven. Kuh mi pokazal z roko, kam naj sed in v naslednji minuti j< bi| pred menoj dovolj jedi za najbolj lačne može. Dobro je v Ameriki, fant, se si mislil, ko sem otepal prav kusno hrano. Ali kaj bom zdaj Kaj sem morebiti delo dobil Kaj bom delal, ako sem ga P«V v svoj žep. Kam bom zdaj s sva jim konjičkom, kajti kakor « gleda, bo kmalu /ima tuMJI Trava je že skoraj suha in W je že tudi pričelo padati 1 dne S rttrtck 2. DECEMBRA Domača fronta ^ (Office of War Information, VVashington, D. C.) Amerika nujno potrebuj* novih SPAR8 Moštvo obalne straže vrši v tej vojni mnogo ved kot le službo nt rut na naftih obalah. Oni spremljajo naie ogromne Indijske konvoje, dala jo na velikih vojaških transportih in vodijo Invailjake barke, natrpane vo-jakov, od prevoznih ladij na ao-vratne obale. Toda njih vlogu pri zgodovinskem izkrcavanju na obalah severne Afrike, nu bregovih Sicilije ln pri Salemu Je bila le uvod, le predigra ogromnih nalog, kl jih fte čakajo o prtltki mnogo obsežnejših bodočih amfibičnih operacij. Zdaj zapuščajo vaak dan vedno večjo mnoftine obalnih strsžarjev svoje posle na obalah ln odhajajo na morje v bojno službo. Toda v trenotku. ko odhajajo, je neobhodno potrebno, da njihova mesta Ukoj prevzamejo izurjene SPAKS. ki so se pridružile Ženski rezervi obalne straže, da delajo skupno z našimi fanti in pospešijo prihod zmage. Poziv vsem šenam, kl so atnei ikanske državljanke, ki ne delajo v vojni induatrlji ter odgovarjajo naslednjim zahtevam, da se javijo tskoj v SPARS! Članice: 20 do uključno 36 let, vsaj dve leti "high school" ull trgovske ftole, poročene uli ne. kl nimajo otrok Izpod 18 let. Cestniki: 20 do uključno 50 let, vseuČillščns izobrazba In vsaj 2 leti trgovske prskse, poročene ali ne, ki nimajo otrok Izpod 18 let. Žena, katere U poziv zanima, naj se javijo pri najbližjem ura-du naborov Coast Guard aH pa pišejo naravnost poveljstvu U. S. Coast Uuard HeadquarUrs, VVashington, D. C. in zahUvajo, da se jim dostavi iiuatrlrana brošura "KacU about SPARS", v kateri je opisano življenje SPARS. Lokalni naborni častniki bodo odgovorili na vsa vprašanja, preskrbeli potrebne formularje ln povedali natančno, kaj je treba storiti. Naslove nabornih uradov *a obalne straže najdete v domačem telefonskem imeniku. Ns-bornl urad se nahaja večinoma V federalnih zgradbah ali pa v poslopju glavne pošte. Fodoracija malih narodov , London, 16. novembra (ONA). — V Londonu s« je začela organizirati skupina, ki al je nadela Ime Zvesa srednje cone, katero cilj je, ds usUnovi najtesnejše sodelovanje med narodi od K-fejakega pa do lialtiškega mor- Vlctory" v Memphlau. Tenn. Glasovi iz naselbin Akoravno nI nobenega seznama imen, govore, da se nahajajo v Uj skupini predstavniki Poljakov, Čehoslovekov, Av* strijcev, Madžarov, Rumunov, Jugoslovanov ln llolgarov, Ustanovitelji t« organizacijo so baje prepričani, da so tesne zveze med državami centralne in vzhodne Evropi edino sredstvo, ki bi Jim moglo jamčiti politično neodvisnost ln materialno blagostanje, obenem )>e pri-neeli Evropi mir. Oni, ki zagovarjajo to zvezo, se dobro sa veda jo Izrednih tež* koč, katere Imajo pred »oboj. Ne le, da bo težko ustvariti »kupnoet med tako pestrimi elementi — I udi odpor sovjetske vlsde napram taki organizaciji Je dovolj dobro znan. Kljub temu j>e tl krogi zaupajo v Ui, da bodo argumenti, ki govore v prid tesnemu sodelovanju teh držav, prepričali vodstva prizadetih narodov Cela vrsta poljskih političnih oeebnoNtl se nahaja v tem gibanju SUOPP1NG DAVS L6FT- Bulf C hr i s trm Se*/s orgsnlsectie v K sike H. v uradu Lord Arckibald P. WavalL podkralj Indije- trenotkih sem se navdušil tudi jaz in sem zavidal očeta zavoljo njegove trdne vere in sreče, ki jo je našel v molitvi. Drugače pa se nisva razumela. Bil sem takrat širok ateist in mu nisem prav nič skrival, da nimam njegove vere. Lep in večen boj med očetom in sinom; vseeno, ali v imenu junaštva ali premoženja, v imenu vere ali nazorov. Midva sva ga bojevala kruto, oče žilav in dosleden, jaz viharen in ognjen. Vsaka nedelja je bil črn dan, ki se je začenjal s prepirom in neumnim besedičenjem, končal pa z mučnim molkom. Včasi sem ga skušal mirno in odkrito uveriti, da pač ni mogoče, da bi se njemu na ljubo hlinil in pretvarjal, toda oče mi je odgovarjal rezko in odločno: "Jaz bom dajal račun od svoje hiše, dokler si pod mojo streho, moraš biti tak, kakor jaz hočem in vem." Žugal mi je, da me napodi in ko je to ponavljal, sem pobral nekega večera vse svoje reči in hotel oditi. Težko mi je bilo pri srcu, ker nisem vedel pod solncem, kam bi šel. Za-ihtel sem na pragu. Tedaj je pri-hitel iz hiše moj oče, vzel mi je kovčeg iz rok in zamrmral: "Ne hodi nikamor, ne podimo te. Saj Premolknil je in mi položil roko na rame. Drugo jutro me je usUvil pred hišo in mi ponudil denarja, ne da bi me pogledal: "Tu-le imaš! . . Obrnil sem se in odšel. Mešano čuvstvo gneva, zadrege in usmiljenja je vstajalo v mojem srcu. Umaknil sem se v gozd in dolgo taval in hudo mi je bilo. I Take malenkosti so me utrudile in me storile malomarnega. Živel sem mirno, na slepo in se nisem razburjal. V tistih vročih dneh nisem mislil in delal men-da ničesar, kar bi bilo spomina ČETRTEK. 2. DECFUo^ ssmasiss čem pesku Včasih JI Vro lasirvestx^Jt^ vrgel sem jih navadno brez * da m poslal vse skupaj k m« Če sem pomisli,, ka^^ biti z menoj, si nisem dolg0 £ bijal glave; poslal sem tu££ jo prihodnjost k vragu ln k sem se naveličal takega poč,." nja, sem sklenil, da pojdi^ kam po svetu, kamorkoli Sa moje življenje vendar niW ne bo koristilo, nihče ga ne trebuje. Ako pa najdem no£ ki bi se zanimal za mene, mu ni gajivo pokažem svoje spoštov, nje, služiti pa nikomur ne nu ram, niti z eno mislijo ne. ■ (Dalje prihodnjič.) RAZPIS SLUŽBE I V glavnem uradu SNPJ je praznjeno mesto hišnika (cm todian). Kdor se zanima za službo, naj se prijavi takoj] podrobne informacije in I drugo pišite gl. predsedniku Cainkarju, 2659 S. Lawn Ave., Chicago, IU. |Z vj Razni mali oglati HIŠNIK (Janitor) za banko v mestu DNEVNO IN NOČNO DI Dobra plača. Počitnice in bančni prazhiki plačani FEDERAL RESERVE BANK 164 W. Jackson Blvd., ŽENSKE za delo v mestni M Nič ribanja.—Dobra plača Počitnice in vsi bančni prazniki | __ plačani FEDERAL RESERVE BL 164 W. Jackson Blvd., Chica Najzanesljivejše dnevna larske vesti so v dnevniku I avetL" AU jih Blato vsak ..................*..................................... POTREBUJEMO ŽENSKE ZA - čiščenje uradov Stalno delo sedaj in po vojni yf 48-urno tedensko delo ♦ 7 •» IZREDNO DOBRA PLAČA DELO STALNO AU ZAČASNO IZVRSTNO DELOVNO STANJE » Oglasite se v našem uradu BRANCH EMPLOYMENT OFFICE 1250 Milumkee Avenue Ni treba nič plačati za uposlitev. CLfAUDE FARRERE »»»»»»»»1— (Se nadaljuje.) "Mož beseda!" sprejme takoj pustolovec iz Dieppa, ki je bil dober katoličan, Hugenot lz Olerona pa se zareži, ko čuja, kako kličejo pa-pisti bogorodico ns pomoč, ter celo debelo izpljune. Vendar pa si ne upa črhniti le besedice, ker se Tomaževe oči zapičijo vanj, polne plameneče grožnje. Benečan Loredan se U trenutek smehlja ravnodušno kakor vedno, docela pripravljen, da soglaša z vsem, kar ne nasprotuje njegovim privatnim interesom. « Isto storita Rdeče-bradec in njegova Mary Račkam, le da se Anglež gromko krohota, ne pa fmehlja, korzarska babnica se pa sedaj* pčča s pregledovanjem novega toledskega bodala, ki ga ja pravkar dobila, in se zato sploh ne briga za Tomažev govor, od katerega ni slišala najbrže niti bese- _ Ker nikdo ne ugovarja, nadaljuje Tomaž: "V tem smo torej edini. Sedaj pa dalje. Bratje, rekel sem vam že, da je obzidje debelo in visoko, jarki pa globoki in široki. Vkljub temu jih preskočimo in preplezamo in bomo jutri zjutraj tako gotovo v Ciudad Realu, kakor sedajle tu, ker smo odločeni, da prodremo. O tem ni dvoma. Tudi sredstev imamo. Kdo med vami pa ve, za najboljše?" Tudi sedaj se nikdo ne oglasi. Pozorno in že v naprej polni zaupanja opazujejo korzarji svojega vodjo in pričakujejo njegovih pojasnil in zapovedi. "No torej," povzame Tomaš iznova, ne malo ponosen. "Vi ne veste nič, jaz pa Je imam." < Izza pasu potegne dolgo strelico, na koji koncu ja oster tm. To strelico je poprej Indijanec izatrelil z obzidja proU ?omažu in ga zgrešil le za nas. Tomaž dvigne strelico z iztegnjeno roko in jo pokaže vsem: "To-le tu nam bo služilo za lestvo in most, ča dovolita naš Odrešenik in njegova božja majka!" Strelica ja bila še cela, la ost ja bUa odlom-Ijena. Pustolovci začudeni pristopijo, da si ogledajo to čudo, ki jim ga Ibmaž priporoča za most in lestvo. "Izvrstno!" vzklikne Mary Račkam in se za-smehljivo dotakne atreliea f prstom. "Izvrstno, bogami in vsa svetnike! S tem-le pa zanesljivo prekrijemo jarke in prevrnemo vsa zidove. Sedaj pa kar na delo! Mesto je že naše!" Tomaž niti ne posluša Ip-blje. Sedaj pa vpraša Hugetnot iz Olerona, zvedav, kakor so vsi krivoverniki: "Kaj za vraga pa bo s to ftrelico?" Toda Tomaž mu ošabno odgovori: "Če ti jaz jamčim, potem naj to zadostuje. Sedaj ne izgubljajmo več besed, marveč se raje pomenimo, kaj naj se zgodi pozneje. Brate Loredan, sem stopi in poslušaj: Ta noč bo temna in brez lune. Ali boš vkljub temu vedel za vse steze in ulice, križpotja in trge. da nas boš vodil, ko bodo zunanje utrdbe zavzete?" "Kakor pri belem dnevu!" zagotavlja Benečan.' ".Seveda te razume, da bomo morali kar najhitreje zavzeti vse utrjene točke zapored, grad in stolp in vojsšnice . . . Nam li moreš povedati, kako se vse te zgradbe vrste?" Benečan Loredan nekoliko pomisli. "Da!" odgovori končno. "In sicer Jih moramo najprej z vso naglico ne zavzeti, ampak zažgati, če nam je življenje milo, se ne smemo razcepiti, ampak moramo ostati skupaj, saj na* že itak ni premnogo. Zažgati moramo torej različna poslopja, ki jih gotovo najdem, o tem J mu vas ni brige, pa če jf noč temnejša ko v rogu. Ne smemo se potem ustaviti pri posameznih hišah in pri skladiščih niU naskakovati vsake posebej, saj bi nas to le razdelilo in oalabilo, ampak moramo naglo in naravnost na citadelo, da jo zavzamemo in se v njej utrdimo. Tam najdemo s popolno gotovostjo zbrane vse sovražne prvake- ki nam padejo tako na en mah v roke. Če pa vojaki nimajo več svojih zapovednikov, nam bo z njimi lahko delo. Tako bomo gospodarji vsega, predno izide solnce. Glavno pa mora biti, da ne pridemo preblizu samostanom in njihovim strelnim linam, kajti če napademo tako brez zmisla in razuma, nas bo to stalo največjih izgub in mnogo časa, če ne še kaj več. Toda moja stvar bo, da vas povedem vse naravnost in po pravi poti po sredi med menihi na desni in levi, in brez nezgod!" "Dobro!" pritrdi Tomaž. Potem pomišlja trenutek, in vpraša nato Lo-redana s popolnoma spremenjenim, mnogo tišjim glasom, in besede se čudovito pode druga za drugo:' "Toliko je torej gotovo, da najdemo v cita-deli vse prvake in zapovednike zbrane na kupu. Brate Loredan ... ali jih poznaš? Kdo so to in kako se imenujejo?*' Mary Račkam ne more brzdati svojega jezika in zabrblja iznova: "Uh, zares, to je pa hudo važno, ali se te kastilske opice imenujejo Carlo, Antonio ali Jose . . Tomaž stoji kakor iz brona vlit in se ne gane. Loredan pa, vljuden in uslužen kakor vedno, odgovori; "Ciudad Real ni tako posebno ugledno mesto. Prebivalstvo ni tu nič drugega, ko navadna sodrga, ki je prišla semkaj z vojaki, ki jih je španski kralj poslal za posadko. Ta sodrga ne je pa sicer dovolj naglo in dovolj nesramno obogatila s trgovino in z izkoriščanjem rudnikov. Vkljub temu* je ostala sodrga, in tako to mesto nima pravega atarega meščanstva in tudi plemstva nima. Edini zapovedniki in prvaki so torej le oni, ki jih pošlje kralj semkaj, in to so: Kraljevi namestnik ja don Felipe Garcia, če je še tisti, ki ja bil pred dvema letoma, mislim pa da je, ker je takrat šele prišel in se namestniki ne menjajo tako naglo. Potem je kraljevski svetnik don Pedro Inigo, in proku-rator, ki se imenuje don Luis Medina Sol. To so načelniki civilne uprave. Kar se pa vojaštva tiče, zapoveduje namestnik več infanterijskim polkovnikom, ki jih pa sedaj gotovo več ne poznam, kajti čete, ki so v posadkah, se često menjajo. One, ki so danes v Ciudad Realu, so pred dvema letoma bile gotovo v Santa-Fe ali v Maracaio, ko sem bil zadnjikrat tukaj." Tomaž ga napeto posluša in vpraša še: "Ta kraljevski namestnik, prokurator in kraljevski svetnik imajo gotovo svoje žene in hčere pri sebi, . . . zaradi odkupnine . . ." "Ne!" odgovori Loredan. "Nobenemu plemiču ali uradniku na Španskem ne bo padlo v glavo, da bi vzal svojo rodbino s seboj v mesto, kjer je sama sodrga doma. Vsi ti, ki sem jih sedaj imenoval, žive kakor v celibatu." Tomaž začudeno vzdigne obrvi: "Kaaaj? Ali niai morda koga pozabil in izpustil? Ali ni morda še kateri drugi prvak, ki ga nisi imenoval?" Loredan razmišlja nekaj časa in zmigne z ramama: (Dalja prihodnjič.) Deset povesti Anton Novačaa PATER 8EBA8TIJAN Z bratom sva sedela na pesku pred hišo. Da bi vsaj za malo čaaa pozabil svoj nemir, poprosim Ivana, da bi zaigral nekaj na tamburici. Ivan me uboga in JO prinese lz koče, sede k meni ln začne igrati Tihi. ubrani glasovi ao toino tn nežno prodirali v mojo dušo In ko je začel Ivan peti v (istem, zvenečem glasu, aem legel vznak in gledal v tem-nično oblačno nebo Ivan je pel ljuhtm tvojr zIi>ImWirvr ,.|n iumliani« tvojih val« kov ljubim tvoje alata riba, • ■tno 11 0 ljubim bolj kot trbe a Uko mi »ter piavi »aino mot)« .aino mor * Izprva je pel uho. boječe Z visokim glasom je ponavljal; Carno morje, čarno morje . . . In morje, kakor da ga je razumelo, je sililo k nama in postajalo viharno. Ivan je utihnil in položil tam-burico na stran. Nekaj trenutkov sva se vdajala vsak svojim mislim. Tedaj je od brega zakričal debel glas: "Hej, hejo dečki!" Oba planeva k čolnu. Kdo neki je tako pozno? "prepeljite naju na drugo stran'" je za povedal mlad čast- MIDGET SUB AFTER SURRENDER Ameriški pomorščaki kopljejo Jarka na otoku Bougalnvlllu. bližini lafti truplo ubitega Japoaakega vojaka. nik in poleg njega je stala zagrnjena deklica. Ivan izvleče sidro, onadva po-sedeta in čoln zdrči v viharno morje. Okrog je bila temna noč, nebo e bilo zaatrto z oblaki. V Duhovniku je bila stolpna ura in jaz sem naštel deset udarcev. Ko smo bili nekako enako oddaljeni od obeh bregov, si odgr-ne deklica obraz. Častnik jo pri-vije k sebi in jo poljubi; "Anka!" zakriči Ivan, zažene vesla v morje in skoči k njej. "Stoj! Kaj je to!" zavpije častnik. In v tistem hipu izvleče samokres. Anka ga prime za roko, toda bilo je že prepozno. Stre je počil v noč in namesto, da je pogodil Ivana, je zadel Anko, ki je padla 1 krikom v čoln. Nekaj hipov smo bili kakor okameneli. > "Kaj ste atorHi?" zakriči Ivan in plane z nožem nad častnika. In zopet je zagrmelo iz samokresa in Ivan je omahnil na dno čolna k mrtvi Anki. Nepopisna žalost, gnev in jeza me zgrabi. Ko zver skočim na častnika, davim ga za vrat, on se me oklene železno krog pasu in oba padeva v morje. Valjala sva se sem in tje med valovi in slednjič se mi je posrečilo« da sem se otresel nasprotnika in zadnjimi močmi priplaval do brega. Premočen do kože, razburjen in utrujen sem bežal v temno noč. Noge so mi krvavele, lice mi je gorelo. Med oblaki se je valil votlo grom, ob strani je kipelo viharno morje. In jaz sem režal, bežal, kam? Sam nisem vedel. Samo spominjam se še, da sem takrat nekam padel in obležal in da se je razlila po mojih udih rajtka mehkoba. ko sem sa prebudil, je solnce vzhajalo. Otrl aem se po morju. Smehljalo st je nedolžno in bilo mirno, ko da se ponoči ni zgodilo ničesar. Čolna ni bilo nikjer Mislil sem na preteklo noč, sedel na peščena ila in jokal, da bi se me bilo usmililo trdo kamenje Dav da, draft, bilo je se za kaj jokati ... Potem sem se podal v Dubrovnik. Po vsefn mestu so govorili o utopljenem čaatnjku, ki so gs videli sinoči a sodnikovo Anko ko je šel, da §e prepelje čez Ri-jeko. Sodnik ja dal stvar preiskati Poslani ribiči pa so našli samo razbititaln. o truplih ni bilo sledu. Poklicali so mene in jaz sem jim povedal, da nas je nagli vihar^ sagnal na odprte morje, da s^ je čoln prevrnil in da sem se rešil s plavanjem Vsega ntsent povedf! Čemu ne ki? Kmalu n«|o sem potrkal na sa-J n '»utanska vrata In tu ao me odgojill. da 4tižtm alvarniku. me naučili n .»r stkaj. mpio tega ne. kako se dofcl nazaj izgubljeni srči*i mir . . # Vča« stojim pozno v noči prt j odprtem oknu svoje celfce Mor | je šumi in »uči in meni se zdi. da ališlm med tulečimi vetrovi ječanje bratovo. Podoba sanja vo lepe Anice priplaka k meni." PHer Sebastijan je umolknil Mcsoc je »plaval vjfcp m njegov sijaj je medlel ob visokem gotskem oknu. Od morja se je ziba, r. skrivnostna pesem nemirnega valovja .,. HEDONE . . . Čujte me, čujte! Zgodilo se je tudi meni, resnično, resnično, tudi moje življenje ima svoj romantični intermezzo. Ha, ha, [Jaz? Kdo in kaj, kako ti je ime? Ne povprašujte! Mislite si, nekdo med tisoči in tisoči ga je doživel. In se je zamislil, ko ga je doživel. Povem le še, da mi življenje ni prineslo ne velikih razočaranj, ne mladostnih prevar in da me z boleznijo še uni udaril veliki Bog. Kot tisoči drugih sem živel tudi jaz v malenkost nih in skritih borbah za vsakdanji kruh in kot tisoči drugih bom poginil tudi jaz, v pozabi jen ju utonil za vedno. Življenje nas majhnih, skritih ljudi je kakor življenje črva, ki rije in rije pod zemljo, pa je nenadoma ugledal beli dan. Gleda in se čudi, pa hitro zleze nazaj, ker se mu zdi, da je v temi najbolj na vaFnem. Tudi nam iriajhnim in skritim so solnčni žarki, kakor da bi nas bil obiskal sam Gospod. Mrmramo in godemo, našega jecljanja pa ne razume nihče, dokler strahoma ne utihnemo in ne zdreveni-mo. In vendar! Na zunaj mrtev les, na znotraj gorečega žar. Na zunaj pustoŠ in časje, na znotraj solnčna na, življenje sanj in tihega penenja. Moj vrt je zelenel in v njem je kraljevala žlahtna roža. Oj, oj, ta žlahtna roža, prelepa deklica. Pa je za tonilo solnce, zamrznil je vrt, mrazovi so zamorili pisano cvetje. Umrla je tudi tista žlahtna roža, hudič je bil stopil na njo in jo je pohodil. Pozdravljen hudič, ki si pohodil mojo žlahtno rožo! I Bilo je v času, ko se je moje lačno študentovanje nagibalo h koncu. Moji upniki in takozva-ni dobrotniki so me že pisano gledali in mi svetovali to in ono. Jaz pa sem bil Ukrat mrtev za vse. Ničesar me ni zanimalo; ne knjige, ne politika, ne tistfc veličastne revolucije, ki so se vršile po svetu. Malomaren sem bil celo za naravo in ženska vročih avgustovih dneh. Bil sem doma na pri očetu. Imeli amo premoženja pa toliko, da ni bilo stradanja. Moj oče je bil salo čuden mož. Navadno ja molčal po vse dneve, postajal po dalu pred hišo in se oziral v nebo. Odgovarjal je z da in na, le redko se je razgovori! v pogovor. Bil je pobožen in boga boječ mož in vse verske dolžnosti je opravljal s pravo krščansko reanobo. Vsak večer se je nagml nad mizo, po-ožil glavo med dlani, prešteval jagode na molku in začel a pojočim. žalostim 4]asom: "Verujem v Boga Očeta, vaegamogoč-nega stvarnika nebea in zemlje." O. da ste slišali, neverofki' Da ste slišali tiste dolge in iskrene molitve! Verovali bi bili v Boga »n vse. kar naša mati cerkev rovati zapoveduje. V mehkih ■a liat Protnšo* •ai aarot-ali nečlana H-00 « aaa« man tu SI 20 ae aedaj oi Taroka, rad leeta Je vaša lastaiaa is atol Uat vaak das. GUSARJI (Lea FlibnaJSera daa Mars) PROSVETA teh članov preneha biti čl* In bo sahteval sam «voj družine, ki je uko »kupo« naznaniti upravniitvu lata, Prosveta Ako tefa «* datum za to vsoto naročnika. i Chicago ia okolico j* - f7-* 1 tednik ie_______H! 2 tednike in $ S tednike In --------- 4 tednike la-------V f J I tednikov ia — ~~ lW