NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
I urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
gygusl 1991 • številka 34 • leto KLV • cena 39 dlnar/ev
Krokodil na Liubečni
Vinska
jesen
Vinogradniška območja Slovenije, letošnja
vinska bera, kaj vpliva na kakovost vina, vin-
ska zakonodaja, najboljša vina leta 91, kako
serviramo vino in vse ostalo o vinu na osmih
straneh priloge »Vinska jesen« (strani 13-20).
f Sloveniji
Djne ni hiio
Slovencev ni treba lilil stratt
preti ponovnim posegom
armatie, je v ekskluzivnem
Inierviulu za NT povetial general
Antiriia Rašeta (str. 6-7).
soboto na izlet
Stran 5
Lastninjenje
v oblakih ali na zemlll?
Stran 10
Renata
Strašelf,
nesojena
evropslca
prvalfinja
2. STRAN - 29. AVGUST 1991	

Prekinjena pogalanja na lokalni ravni
Akcija vračanja bojnih sretistev še vedno miruje
Kot smo napovedali
prejšnji teden, je bila v pre-
teklih dneh popolnoma
ustavljena akcija predaje in
izmenjave zaplenjenih sred-
stev. Minil je tudi rok, ki si
ga je jugoslovanska armada
določila za vrnitev svojih
bojnih sredstev, to je 25. av-
gust, pa tudi sama ni začela
vračati teh sredstev terito-
rialni obrambi.
V teh dneh je položaj pri
medsebojni izmenjavi opre-
me in sredstev zelo nejasen,
pogajanja naj bi se vršila
predvsem na republiški rav-
ni med komisijama V. ar-
madnega območja in Repu-
blike Slovenije, od teh poga-
janj pa bodo odvisni vsi na-
daljnji postopki na posamez-
nih Pokrajinskih štabih
v vsej Sloveniji. V Celju so
v petek popolnoma prekinili
pogajanja na lokalni ravni,
akcijo vračanja zaplenjene
opreme JA pa so prekinili
prejšnjo sredo.
Kljub temu vojska zapuš-
ča Celje, čeprav vojaki še
ostajajo v vojašnici Jože Me-
nih-Rajko. J A je iz Celja že
odpeljala večino bojnih sred-
stev in tehnike, ni pa še zna-
no, kdaj bodo dokončno pre-
dali in zapečatili vojaške ob-
jekte. V vojašnici Jože Me-
nih-Rajko pravijo, da do-
končna predaja teh objektov
ni odvisna od njih, da delajo
po načrtih nadrejenega po-
veljstva. VojEiki so svojo
opremo deloma odpeljali
s tovornimi vozili, deloma pa
po železnici.
Tako ostaja za dokončen
umik JA iz Slovenije še na-
prej odprto vprašanje med-
sebojnega vračila zaplenje-
nih sredstev, nerazčiščenih
pa ostaja še več vprašanj.
Kdaj bodo doseženi dokonč-
ni dogovori, zaenkrat še ni
jasno.
URŠKA SELIŠNIK
V Rimskih Toplicali nič novega
v ponedeljek so bili na neuradnem obisku v vojaškem
medicinskem zdravilišču v Rimskih Toplicah predsednik
Izvršnega sveta občine Laško Roman Matek v spremstvu
dveh evropskih opazovalcev.
S predstavniki vojaškega zdravilišča so se pogovarjali
o nadaljnji usodi dragocene opreme, ki je še montirana
v zdravilišču, medtem ko so vse drugo že pospravili in samo
čakajo na ukaz ustrezne službe iz Beograda, kdaj bodo začeli
s selitvijo. Že prejšnji teden so predstavniki laškega izvrš-
nega sveta poslali ustrezno pismo na šest naslovov z željo,
da bi radi zadržali oz. odkupili dragoceno opremo, ki je
v zdravilišču. Konkretnega odgovora še ni, ker se še tudi
pogovori na relaciji Drnovšek in slovensko predsedstvo
z ustreznimi naslovi v Beogradu niso prejšnji petek zadovo-
ljivo končali. Gre pa za reševanje problema celotne vojaško
medicinske opreme, ki je v Sloveniji in bi jo radi umaknili,
Slovenci pa želimo nasprotno. V vojaškem zdravilišču
v Rimskih Toplicah o tem nimajo svojega mnenja, saj delajo
vse po ukazih, ki jih dobijo.
T. VRABL
Okradeni Comet
Oli poslovno enoto v Ml, vredno 1U0
milijonov dinarjev
Srbska politika je terjala
še eno gospodarsko žrtev.
Tokrat je to poslovna enota
zreškega Cometa v vojvo-
dinski Adi.
Pod stalnimi pritiski sta
kolektiv in vodstvo te enote
popustila in se protipravno
odcepila od Cometa ter se re-
gistrirala v podjetje v mešani
lastnini. Škoda, ki jo je pri
tem utrpel Comet, je glede
na knjižno vrednost 45,5 mi-
lijona dinarjev, po oceni gle-
de na pričakovane doprinose
pa preko 140 milijonov di-
narjev.
Comet je prevzel enoto
v Adi leta 1983, ko je bila tik
pred propadom. Od takrat
do danes se je enota razvila
v eno najuspešnejših v Voj-
vodini in 140 zaposlenih ni
imelo nikakršnega razloga za
nezadovoljstvo. Iz Zreč so
skrbeli za vodenje in razvoj
enote, ta pa je dopolnjevala
Cometovo ponudbo z brusi
v keramičnem in bakalitnem
vezivu, ki jih v Zrečah ne de-
lalo.
Že nekaj mesecev nazaj so
se na enoto v Adi povečevali
politični pritiski. V Cometu
so to vedeli, zato so tudi na-
redili načrte za nadomestitev
proizvodnje v Adi. Tržišču
bodo lahko še naprej ponuja-
li enak izbor izdelkov kot do-
slej. »Poleg tega smo naredi-
h vse, kar je mogoče za zašči-
to lastnine, a je v teh razme-
rah težko pričakovati, da bi
s pravnimi sredstvi uspeli.
Realno lahko pričakujemo
vrnitev nastale škode šele,
ko se bosta o tem dogovorih
vodstvi'Slovenije in Srbije,«
pravi direktor Cometa Bran-
ko Pavlin.
Zaposleni v Cometovi eno-
ti v Adi pa kljub vsemu še
želijo sodelovati z nekdaj
matično firmo. Ekonomski
interesi pač presegajo poli-
tične. Comet ponudb ne za-
vrača, vendar želi prej razči-
stiti še vse odprte račune.
MILENA B. POKLIč
Podpisi zoper Drobniča:
Stranka demokratične prenove nadaljuje akcijo zbi-
ranja podpisov za razrešitev Antona Drobniča funkcije
repubhškega javnega tožilca. Tako kot drugod v Slove-
niji bodo tudi v Celju akcijo zaključili prihodnji četr-
tek, 5. septembra, ko bodo zbrane podpise poslali
predsedniku republiške skupščine dr. Francetu Bu-
čarju.
Razrešitev Antona Drobniča v SDP zahtevajo zaradi
njegovega političnega delovanja v društvu Nova slo-
venska zaveza, ki ponareja slovensko narodnoosvobo-
dilno tradicijo in propagira domobranstvo. »S propagi-
ranjem in oživljanjem idej domobranstva ne bomo
prišli v sodobno Evropo, zgrajeno na jasnih protifaši-
stičnih temeljih, »je še zapisano v peticiji za razrešitev
Antona Drobniča, ki jo je doslej podpisalo tudi veliko
uglednih političnih in kulturnih delavcev Slovenije.
IS
Siovenska kakovost v Kranju
v Kranju že zbirajo prijave za prvi strokovno specializi-
rani sejem proizvodov in storitev slovenskega porekla, ki bo
od 10. do 13. septembra v Kranju. Izdelki na sejmu bodo
ocenjevani v smislu pristnosti, uporabnosti, estetike, in
bodo služili kot izhodišče za temelje slovenske blagovne
znamke Made in Slovenia. Pogoj za sodelovanje je pristno
slovenski proizvod, predstavljali bodo predvsem slovensko
ustvaijalnost za domači in svetovni trg, možno pa bo kandi-
dirati za pridobitev nalepke Slovenian Quality - SQ.
U.S.
Goiding je obran
v Savinjski dolini se je
obiranje hmelja prevesilo
v drugo polovico.
Obrali so že najbolj zahtev-
no in najbolj cenjeno sorto
goiding, zdaj pa nadaljujejo
z auroro. Po besedah direk-
torja Hmezad Kmetijstvo
v Žalcu Edija Omladiča bo
letošnja kvaliteta hmelja od-
lična, žal pa bo količina ne-
koliko pod pričakovanji za-
radi neugodnih vremenskih
pogojev v času, ko je hmelj
dozoreval. Če ne bi v zad-
njem času hmelj zalivali, bi
bil pridelek še za 10 odstot-
kov, manjši, kot bo. Na druž-
benem sektorju poteka obi-
ranje brez zastojev in ga bo-
do predvidoma končali med
5. in 10. septembrom, med-
tem ko bodo nekoliko hitrej-
ši na zasebnem, kjer naj bi
bilo obiranje končano do 5.
septembra.
Do manjših zapletov pa
prihaja pri prodaji hmelja in
to posebej pri tistih kmetih,
ki pred obiranjem niso pod-
pisali ustrezne pogodbe, ker
se niso strinjali z odkupno
ceno. Zdaj ti kmetje svoj pri-
delek prodajajo mimo kme-
tijske zadruge zlasti pivovar-
nam, s tem pa rušijo enotno
trgovino in prihaja do nepo-
trebnih zapletov.
T. VRABL
PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE
Milošavič na Krimu
»Tovariš predsednik, želim
vam dolgo življenje - na Kri-
mu!« Takole je Miloševiču če-
stital za petdeseti rojstni dan
poslušalec beograjskega radia
B-92. Ta radijska postaja je
20. avgusta, dan po poskusu
državnega udara v SZ, omogo-
čila Beograjčanom, da sporoči-
jo Slobi - rojenemu prav na ta
dan - svoje n^lepše želje. Prvo
nagrado za ne« lepšo čestitko
Miloševiču so prisodili poslu-
šalcu, ki je izrazil željo, da bi iz
svoje skromne pokojnine pla-
čal za predsednika dva tedna
počitnic - na Krimu, nagr^en
pa je bil tudi poslušalec, ki je
predsedniku Republike Srbije
predlagal, naj na svoj 50. rojst-
ni dan poskusi srečo v ruski
ruleti - s šestimi naboji...
Srbiji ustreza puč
Tole so morda najsvetlejši
trenutki Beograda v tednu, ki
je grozil, da za kratek čas (ven-
dar za nas odločilno) zavre ko-
lesje zgodovine, čeprav ne gre
prezreti protestnega mitinga
pred sovjetskim veleposlani-
štvom. Toda preseneča - ena-
ko kot v primeru mirovnih ak-
cij v Beogradu - katastrofalno
slab odziv Beogr^čanov, le
okrog tisoč jih je prišlo, ne gle-
de na to, da so miting organizi-
rale najmočnejše opozicijske
partije Srbije.
Tudi sporočilo s tega mitin-
ga Gorbačovu in Jelcinu, daje
»Srbija z vami«, ni preveč pre-
pričljivo. Ne le Zciradi malošte-
vilnih privržencev perestrojke
pred sovjetskim veleposlani-
štvom, temveč predvsem zato,
ker v mednarodnih odnosih
pač največ odtehtajo uradne
izjave oziroma reagiranje dr-
žavnih organov. V primeru Sr-
bije (enako velja tudi za Lon-
čarjevo diplomacijo) je bilo to
več kot sramotno in se ji uteg-
ne še kako maščevati po pora-
zu pučistov, s^ je tokrat pov-
sem razgalila svoj boljševiški
značaj, ki se ga je doslej tako
neprepričljivo otepala.
Predsednik republike Srbije
se sicer ni oglasil, toda uradno
gledanje Srbije na dogodke
v SZ je takoj po puču povsem
nedvoumno izrazil njen novi
zunanji minister V. Joveinovič:
»Gre. za notranje vprašanje
Sovjetske zveze, v katero se
nam ni treba vmešavati.« Niti
besedice, s katero bi uradna
Srbija obsodila rušenje legal-
nih oblasti v SZ s pomočjo voj-
ske. Če je že to prvo »zadrža-
no« reagiranje kolikor toliko
razumljivo neposredno po pr-
vih vesteh o udaru, to prav go-
tovo ne velja tri dni po njem,
ko je ves relevanten svet eno-
glasno obsodil vojaško hunto.
Srbski zunanji minister je na-
mreč na konferenci za novinar-
je v sredo, 21. avgusta, ponovil
'tradicionalno opredelitev Sr-
bije in Jugoslavije (mislil je na
- Srboslavijo, prip. Š. N.) za
načelno nevmešavanje v notra-
nji razvoj dogodkov v drugih
državah«.
Podpredsednik vladajoče
Socialistične partije Srbije
(»bivši« komunisti) in akade-
mik Mih^lo Markovič je odvr-
gel še zadnjo masko z Miloše-
vičeve politike (ne smemo po-
zabiti, da je predsednik te
stranke Borisav Jovič). Marko-
vič je izjavil, daje SZ, kar zade-
va Jugoslavijo, odigrala veliko
vlogo, ko je nasprotovala ideji
o prihodu tujih opazovalcev in
težnji za priznanje Slovenije in
Hrvaške. Toda lahko bi se zgo-
dilo, je opozoril takoj po puču,
da bi SZ zaradi doseženega do-
govora o zvezi suverenih repu-
blik pritisnila na Srbijo in zah-
tevala, da tudi ona pristane na
konfederacijo po logiki, če lah-
ko mi, zakaj ne bi tudi vi.
S spremembo (beri: s pučem)
je takšna nevarnost minila in
nam v tem smislu puč tudi
ustreza.
Nekdanji srbski zunanji mi-
nister, sedaj pa poslanec in
predsednik skupščinskega od-
bora za zunanjo politiko in (še
vedno) člankopisec dr. Alek-
sander Prlja se je 21. avgusta
v treh stolpcih v Politiki razpi-
sal o številnih napakah Gorba-
čova. Očita mu pomanjkanje
realizma, med drugim tudi za-
to, ker je pristal na zvezo suve-
renih republik. Za tako ogrom-
no državo, piše Prlja, katere
razsežnost ne pozna preceden-
sa že od časov Cezaija ali Alek-
sandra Makedonskega, določe-
na stoprya centralizma »vseka-
kor ni le dediščina preteklosti,
marveč tudi pogoj obstanka«.
Prlja spričo tega cinično ugo-
tavlja, da je Gorbačov s tem
pristal celo na možnost, da
»ima vseh 16 današnjih sovjet-
skih republik polnopravna ve-
leposlaništva v Parizu ali Was-
hingtonu. To je za možganske
vijuge Prlje (in ne le njegove)
povsem nesprejemljivo.
Neuvrščeni: Lončar
»Neuvrščeni« Budimir Lon-
čar oziroma njegovo zunanje
ministrstvo je prav tako urad-
no objavilo, da plače zasluži ta-
ko, da »z veliko pozornostjo in
zaskrbljenostjo spremlja raz-
voj situacije v ZSSR, državi, ki
ima zaradi svoje velikosti ogro-
men pomen za Evropo in svet
in katere stabilnost je relevant-
na za stabilnost v svetu, zlasti
v Evropi«. Tako je Lončar na-
rekoval svojemu predstavniku
za tisk v ponedeljek, 19. avgu-
sta, nakar je dva dni budno
spremljal dogodke v SZ in se
čudil, zakjg neki ves svet (z iz-
jemo Iraka, Libije, PLO in Sr-
bije) obsoja tak razvoj situacije
v ZSSR«. V sredo, ko je že ka-
zalo, da so se pučisti ušteli.
Lončar nejevoljno (zopet po-
sredno preko sporočila svoje-
ga ministrstva) med drugim
ugotavlja: »Po nelegalni od-
stranitvi predsednika ZSSR
M. Gorbačova, kar je v na-
sprotju z duhom perestrojke,
ki je prinesla SZ zaslužen
ugled, se položaj resno i
in grozi s katastrofaM
sledicami.«	1
V četrtek, ko se je
osebno) prepričal, daje"
čov znova »v sedlu«. ^
hrabro skliče konfererj
novinaije in še boli hr®"'
če: »Nas ni presene^
brat, vendar nas je pre^
in hkrati razveselila hi^
ga preobrata. Menim, ™
ko hitra zaustavitev W
potrdila, da je sovjetsKs
ba opredeljena za refoi'
demokratičnih osnova^
ski zunanji minister
Jovanovič se je od s"^
petka, 23. avgusta, oCi^
dejal uspeha pučistov: k
ga ni bilo nič, je končnoi
telegram - zunaiyeni"
stru Rusije (!), v kate-^
izrazil zadovolj stvo .
»zmage sil demokracu^
galitete nad silami, K' .
skušale zaustaviti toK
vine«.
K^ kmalu bomo o^'Ji
pet priče spreneved^^
skega« zveznega pr^j,
in zvezne diplomacij^jjjf
pa Srbije, zakaj ^^^^^^
pa in svet nikakor ne^
ta. In kaj kmalu se zn^ j
da se bodo začudeno SF j
U, zak^ Jelcin (in
ne podpirata več eno^
slavije in zakaj nimaf^-j, ^
ti, če vseh šest repu^'^
krat odpre svoja veJ
štva v Parizu, VVasni^jj
še kje. Saj so ja jep'
podpirali vsakogar, '^^fli
(pa čeprav le za treij ^
oblast v tej (danes že t'
munistični državi.  • »jov!
štefaN^
O gospodarsici strategiji
samostojne Slovenije
v sredo, 4. septembra, ob 18. uri pripravlja
občinski odbor Stranke demokratične ^^^^
v Narodnem domu razpravo o gospodarski st
samostojne Slovenije.
Material z istim naslovom, ki so ga pripravil
opozicijskih parlamentarnih in izvenparlartiem^
strank dr. Rado Bohinc, Janez Kopač, Matija K N
Jože Osterman, Miran Potrč, Mile Šetinc
Žakelj, Miloš Pavlica, Živko Pregl in Emil Miig!"^
ter, je bil v republiški skupščini predstavljen
julija. Razprave v Celju, ki bo poskušala odgoJ
tudi na to, kakšne naj bodo razvojne gospL j
vizije mesta ob Savinji, se bodo udeležili tudivsj^
stavniki parlamentarnih in izvenparlamentarnlhJ
zicijskih strank - ob Stranki demokratične preno?'
Liberalno demokratska stranka, socialisti, kršj^'
sociahsti ter predstavniki delavske stranke in s^
demokratske unije.	^
Zeleni predlagajo
v Celju so se ob konstitu-
iranju občinske vlade dogo-
vorili, da bi eno od mest
v njej (neprofesionalno) za-
sedal tudi član, zadolžen za
ekološka vprašanja. Po do-
govoru n^ bi predlog za
imenovanje pripravila
stranka Zelenih, člana ob-
činske vlade pa bi z glaso-
vanjem potrdili poslanci
občinske skupščine.
Po več kot enoletnih po-
skusih so v Izvršnem odboru
Zelenih Celja prejšnjo sredo
uskladili predlog, da za člana
izvršnega sveta kandidirajo
Milana Kovačiča. Zeleni Ce-
lja so namreč doslej vztrajali,
da zasede mesto člana občin-
ske vlade, zadolženega za
ekološka vprašanj^
Jarh, ki pa mu poslaj'
činske skupščine nisoj
li potrebne podpore vl
zložitvi za kandidaturojl
na Kovačiča, sicer fJ
vršnega odbora ZeW
Ija, so v stranki zapisal
»v Celju še veliko neJ
ekoloških vprašanj, od j
ranega hrupa in pJ
v mestu, čiščenja konj
nih in industrijskih cA
sevanja posebnih od^
bolnišnice, sanacije ena
Cinkarne - kar vse z^
učinkovitost občinske
de.« O predlogu Zelena
Ija bodo najve^etneje
pravljali na eni prihoi
sej celjske občinske vl^
Stop za črna odlagališča
Na zadnji seji velenjskega izvršnega sveta so sei
dogovorili o konkretnih rešitvah za sanacijo 120 čmihi
gališč odpadkov v velenjski občini. Najprej bodo poa
za odvoz smeti s približno četrtine teh odlagališč, nato;
bodo potrudili še za ozelenitev.
Velenjčani se nameravajo najprej lotiti treh njgi
črnih odlagališč odpadkov v Bevčah, Lokvici in Po^
ki ležijo ob bregovih potokov. Nato bodo prišla na\'rt
tri večja odlagališča na ugrezninskem območju, za sai
ostalih odlagališč pa naj bi poskrbele posamezne knj
skupnosti. Stroške za sanacijo črnih odlagališč bodo p
nali tisti, ki so tja odlagali smeti, kjer pa krivcev ne
mogli najti, bodo sredstva primakniU iz proračuna. Ni
šen način nameravajo v naslednjih letih v velenjskih
sanirati vsa divja odlagališča, hkrati pa bo izvršni
poskrbel tudi za ostrejši nadzor nad odlaganjem siw
preprečeval nastajanje novih črnih odlagališč odpadM

29. AVGUST 1991 - STRAN 3
palica državnega uradnika
KOMENTIRAMO
Loia jesen, slovenska politika pa ne
ffiiekod...
'' res, da je v marsičem težko razu-
r jgdena dogajanja v preostanku ju-
f .^riske države. Toda zdaj si tudi že
jie dela nobenih utvar o tem, kaj
lednji namen srhsko-črnogorskega
f ^armado. Povsem nekaj drugega
^ffpleta na političnem odru slovenske
- boli ko se bliža dan, ko bodo
rf/ii/J potrdili sedež v razredu samo-
^ evropskih držav, manj je jasno,
r^e sploh sposoben narediti Demos
ijtiameravajo z vlado Lojzeta Peter-
l^hko da bo razplet več kot nenava-
^po tej varianti nenavadnih politič-
^^reobratov in naivnih nestrokovnih
I vladajoče koalicije bo Slovenija pr-
M-a evropska država s parlamentar-
^0okracijo in podržavljenim gospo-
kakršnega je poznal realsoci-
^ politika prevzema v roke palico,
MfO bo dirigirala gospodarstvu in si-
Jjsto Slovenijo.
igra, ki jo zdaj piše Demos, je kajpak
'm bolj nevarna za Slovenijo in njeno
^nost kot pa za zdajšnjo garnituro
^ov, ki, tako je pač zmeraj v politiki,
so, jutri pa jih ne bo več.
^i dogodki v Sloveniji vzbujajo za-
ffje predvsem za tisto, kar se dogaja
^sami in kar je še skrito v predalih
^nih veljakov. N^jprej preseneča
0tev v vrhu Slovenske demokratič-
neze. Kljub strokovnemu prepričeva-
pspodarske komisije in izvršnega
odbora stranke SDZ vseeno bolj verjame
državnim uradnikom kot gospodarstve-
nikom. Drugače - SDZ je za zdajširji za-
kon lastninjenja. Za tak dogovor so se
odločili kljub vse bolj dramatičnim ilu-
stracijam nezadovoljstva s slovensko vla-
do celo znotraj koalicije. Javni nastop
predsednika slovenske skupščine, ko je
v Delu poskušal razložiti, zakaj Lojze Pe-
terle ni uspešen in kako bi morah reorga-
nizirati javno upravo, je bolj zgovoren,
kot si najbrž upa priznati Demos.
Tako se sliši, da so v slovenskem izvrš-
nem svetu potegnili iz predalov predlog
o drugačni organizaciji vlade. Predlog
namreč ni nov. Že pred meseci so hoteli
ukiniti nekaj ministrstev, združiti posa-
mezne resoije in racionalizirati upravo.
Toda takrat so hoteli popoliti predvolilno
obljubo o cenejši in učinkovitejši biro-
kraciji. Časi so se spremenili. Slovenija
že množi državni aparat (predvsem voj-
sko in policijo), tudi drugih državnih
uradnikov bo zagotovo več kot manj.
A če je zaradi določenih funkcij v novi
državi pač treba organizirati nekaj do-
brih strokovnih služb, bomo to davko-
plačevalci razumeli. Novo uradništvo pa
ne sme pozabiti, kaj se dogaja v državah,
ki priseglo na tržno ekonomijo. Zato si
bo sedanja, premalo uspešna vlada Loj-
zeta Peterleta povrnila precej izgubljene-
ga ugleda, če se bo še pred slovesom
odločila za radikalne spremembe. To po-
meni, da bi upoštevala predloge Franceta
Bučarja, zmanjšala število ministrstev in
se odločila za strokovni pristop v reor-
ganizaciji vlade in javne uprave. Vsaki
novi vladi bo to težje storiti kot tej, ki se
je znašla v prehodnem obdobju nastaja-
nja slovenske državnosti in seje to v nje-
nem delu, kar je razumljivo, precej poz-
nalo.
To je prvi korak, ki bi lahko pomagal
oživeti gospodarsko sposobnost Sloveni-
je. Drugi pa zadeva sporni zakon o priva-
tizaciji. Dr. Jože Mencinger je že objavil
pismo slovenskemu parlamentu in je po-
vedal, zakaj je zoper novi zakon o privati-
zaciji. Številni drugi ekonomisti in javni
delavci pa se vprašujejo, kdaj so bih dr-
žavni uradniki, tisti padalci, kijih bo dr-
žava imenovala v upravne odbore podr-
žavljenih podjetij, boljši gospodarji od
podjetnikov in menedžerjev. Namesto da
bi Slovenija s »sto na uro«, kot pravi
novodobni žargon mladih, pomagala od-
praviti megleno ekonomsko ozračje
s spodbujanjem novega vala strokovnih
podjetnih, menedžerskih tipov v podjet-
jih, bo gospodarstvu nakopala na hrbet
državne uradnike.
Narobe svet. Tudi če gre za mlado drža-
vo, je to preveč. Zd^ gre za kratkoročno
preživetje gospdarstva. Niti Demos niti
vlada, predvsem pa republiška skupšči-
na ne, si ne bi smeli več privoščiti nobe-
nega mencanja.
JOŽE VOLFAND
Nagrade za šaleško-
savinjske krave
Na 29. gornjegrajskem kmetijsko-živi-
norejskem sejmu so letos prvič predsta-
vili rjava pasemska goveda. V Sloveniji
je približno 180 tisoč krav rjave pasme,
v velenjski občini pa rjavo govedo pre-
vladuje v celoti.
Petinštirideset rejcev je letos pripeljalo
svoje govedo v Gornjo Radgono, razsta-
vili so 73 krav in dobili 15 priznanj. Štirje
velenjski živinorejci so prejeli priznanja
v kategoriji bikovskih mater. Krava Da-
sa, last, Alojza Rožiča iz Topolšice, je
osvojila drugo mesto, Istra Franca Rotni-
ka iz Raven, pa tretje. V skupini krav
v prelaktaciji je drugo nagrado prejel
Ivan Ločan iz Topolšice za kravo Dojko,
drugo najgrado pa je komisija dodelila
tudi kravi Sabora, last Ivana Ročnika iz
Raven, med kravami druge laktacije.
Nagrado pa je prejel tudi Edi Juijevec
iz Juvanja pri Ljubnem. Njegova krava
Emono je dala največ mleka v primerjavi
z drugimi kravami svoje pasme; doslej so
ga namolzli za kar štiri vagone.
L. O.
SVET MED TEDNOM
Piše: Roliert Gorjanc
Glasnost in pometanje
Iz večine ocen bolj ah manj ekspertnih kremljelogov po
spodletelem prevratu v Sovjetski zvezi, se najbolj izpo-
stavlja tista, da je veliki zmagovalec upora proti pučistom
Boris Jelcin.
Slednji pravi, da je to velika zmaga ruskega ljudstva
v boju za demokracijo. Mihail Gorbačov v kombinatoriki
zmaga-poraz ni posebej omeruan, največkrat pa se omenja,
da ga je pred potom rešil Boris Jelcin.
Zmaga glasnosti: Kakorkoli že, nedvomno je veliko
vprašanje, kako bi se stvari razvijale naprej, če v največji
sovjetski republiki ne bi bil v času puča predsednik poli-
tik takšne karizme kot je Jelcin ali pa, če bi bili pr^vratniki
bolj prebrisani in bi naprej aretirali Jelcina, preden bi na
Krimu osamili Gorbačova.
To so^ seveda samo špekulacije, ki pa niso povsem
odveč. Še zlasti, ker se premalo poudarja vlogo Gorbačova
oziroma dosežke njegove politike, odkar je leta 1984 prišel
na oblast. Gorbačov je v Sovjetski uveljavil nov pojem,
glasnost, ki jo sicer že omerijcdo pri Leninu, vendar se
takrat ni nikoli kaj prida razmahnila. Glasnost pomeni
predvsem odprtost, odpravljanje tabujev in birokratske
skrivnosti, ki je bila v veliki meri značilna za obdobje
Stalina in njegovih kasnejših sodobnikov, še posebej
v času Brežnjeva.
Politika glasnosti je omogočila, da so sovjetski ljudje, ki
so bili vrsto let o tem povsem nepoučeni (zaradi prikriva-
nja informacij in potvarjanja zgodovine), izvedeli za vsa
Stalinova grozodejstva, korupcijo Brežnjevih mafij in
nenazadnje tudi za katastrofalno stanje sovjetskega gospo-
darstva. Prav glasnost je omogočila, da seje v politično
orbito dve leti potem, ko so ga partijci »snjah« vrnil Boris
Jelcin, ki bi ob prejšriji mnenjski (ne)propustnosti bil za
kakšno veliko politiko že zdavnaj pokopan.
Glasnost je tudi »kriva*, da so sovjetski ljudje pravza-
prav točno lahko vedeli, kdo je v njihovi državi kdo: kdo
demokrat, kdo za dikataturo in to seje posebej pokazalo
sedaj ob puču. Kdor je v šestih letih Gorbačovove oblasti
potoval v Sovjetsko zvezo je v pogovorih z ljudi lahko
slišal tudi ogromno jeze in besa na račun glasnosti: »kaj
nam bo, ko pa je vse na karte, ko v trgovinah ni klobas in
šampanjca in ko moramo več ur čakati v vrstah«. Prav to
je Gorbačova, kljub vsem zaslugam za resnično namesti-
tev in utrditev demokracije v državi pripeljalo do tega, da
ga je pred pučem, po zadnjih javnomnenjskih anketah
podpiralo le 20 odstotkov prebivalstva.
Vendar, glasnost je uspela: ena in verjetno edina spretna
poteza samozvanega komiteja za izredno stanje je bila, da
so napolnili nekaj moskovskih trgovin z blagom, ki ga
ruski ljudje že nekaj let niso videli. Manipulacija pa jim ni
uspela: »Losos, harašo, toda še raje imamo demokracijo«
in zanjo so bili pripravljeni goloroki na dežju braniti ruski
parlament in leči pred tanke.
Tudi prevratniki so podcenjevali glasnost. Za odstavitev
Hruščova so sovjetski bralci izvedeli iz skromne Tassove
vestičke v Pravdi in Hruščov je bil potem za vsa leta
pozabljen. Še hitreje in neopazneje pa so pri Brežnjevu
izginili nižji kremeljski uradniki. Partija je vseskozi urila
ljudi za demokratično abstinenco, da bi lahko brez pretre-
sov odstavljala v imenu interesov države in družbe. Prav
na to so računali pučisti.
Mihail Gorbačov je večkrat dejal, daje cilj iyegove pere-
strojke »neobratjimost«, da po njej ne bi nikoli več bilo
tako, kot je bilo je bilo pred njo. To mu je gotovo uspelo,
zato je neuspeli puč tudi velika zmaga Gorbačova, čeprav
je večina ob začetku puča v glavnem govorila o njegovem
porazu pred konservativci.
Čistke: Vendarle pa bo Gorbačov svojo veliko zmago
demokracije moral deliti z Jelcinom, kije postal politična
osebnost številka ena v ceh Sovjetski zvezi. »Polno-
močja«, kijih ni hotel predati prevratnikom, sed^ odstopa
Jelcinu in njegovim privržencem. Naravno zavezništvo
med Jelcinom in Gorbačovom, ki sta prepričana zavez-
nika že bila, potem pa tudi huda politična nasprotnika, je
morda največja pridobitev po teh burnih dneh v SZ.
Tako bo mogoče popolnoma očistiti konservativna
gnezda v armadi, državnih organih, poletjih itn. Masovne
čistke, ki so se že začele, to potrjujejo. V državi bi tako
lahko prvič zares začela delovati civilna družba, kjer bodo
armada in ostanki zloglasnega KGB v njeni službi in ne
proti njej.
Kje se bo to pometanje ustavilo, je težko napovedati,
vendar pa sije težko misliti, da bi šlo pretirano dlje od že
»dogovorjenega« novega zveznenga dogovora o preobliko-
vanju Sovjetske zveze v zvezo suverenih držav, ki čaka na
podpis, potem ko so dan pred tem, ko bi to že morali
storiti, konservativci izvedli državni udar. Baltiške repu-
blike so hitro izkoristile položaj in sed^ jih nekatere
države že priznavajo, vendar Kremelj seje s tem sprijaznil
že prej. Najbrž pa mu ne bodo všeč deklaracije iz Beloru-
sije in Uzbekistana, če bodo šle dlje od deklerativnosti, s^j
sta ti repubUki privolili v podpis novega zveznega dogo-
vora. Končno se tudi Boris Jelcin, ki je sed^j nekakšen
barometer za pravilne politične odločitve zavzema za preo-
blikovano Sovjetsko zvezo, ki bi ji pripadalo čimveč dose-
danjih republik.
Sovjetska zveza bo še nek^ časa euforična od zmage,
vendar se bo času vedno bolj morala vračati realnim pro-
blemom, predvsem hudi gospodarski krizi in današnje
soglasje med glavnimi akterji zmage nad pučisti se bo
gotovo tudi oslabilo, ko bo šlo za različne poglede na to,
kako pospešiti razvoj na teh silnih prostorih. In lahko si
obetamo tudi še kakšna razh^anja med Jelcinom in Gor-
bačovom, čeprav takih ostrih konfliktov, kot so bila glede
vloge desnice pred prevratom), najbrž ne več. Gorbačov se
ne bo kar tako sprijaznil, da ni več »nomjer adjin«.
tračnice
^'a žalskih liberalnih de-
«ratov Gregorja Vovka, ki
'far precej čez pas, bodo
joriaicj ob morebitnem na-
p^m tankovskem napadu
^fobilizirah kot barikado.
lahko delo: kar čez ce-
'sebo ulegel...
li^odgovornejši za kadrov-
l^itiko v Celju Silvester
daje pri izbiri ka-
^.ve^iic poudarek posa-
^ovim moralnim vred-
Bo že prav tako
dokler bo tudi večina
Wnoy podpirala odnose
^H^n ne ona-ona. Res pa
da vsakem anonim-
^poročilu še ne gre verje-
v^fe lahko zgolj za obre-
l^e ali pa kanček priza-
^'^oškosti.
L določenimi prebivalci
vedno glasnejša raz-
C^Js. da so 26. junija nare-
iJ^Pako. Namesto lipe
^^ovenstva bi po nji-
" mora/i zasaditi slivo...
ksi Petkovo javno tribuno
zakonodaji v celj-
iii^^''odnem domu smo
\''^-pavzo slišali tudi ta-
i (j.^^tar enega od zgrože-
»Če ga bo
naprej tako lomila
^iil^^njem, bo treba tudi
^^^relastniniti!«
Podpredsednik slovenske
vlade dr. Andrej Ocvirk pa res
zna. Ob idejah, da bi del druž-
benega premoženja razdelili
med vse ljudi, ki živijo v repu-
bliki Sloveniji, je takoj našel
rešitev: »Ja, bi šlo. Tistim, ki
niso naši državljani, bi lahko
dali premoženje, ki so nam ga
vzeli v Srbiji...« Le kako, da se
tega še ni spomnil kdo drug?
V slovenski vladi imamo tu-
di ljudi, obdarjene z nadna-
ravnimi sposobnostmi. Mini-
ster Igor Umek je prav gotovo
takšen. Le kako bi sicer na-
tančno vedel ne le koliko de-
narja imajo ljudje v bankah,
ampak tudi, koliko ga imajo
v nogavicah in v avstrijskih
bankah? Natančno je namreč
izračunal, da ves ta denar
skupaj kar za 260 odstotkov
presega potreben minimum
sredstev za delavski odkup
v procesu lastninjenja. Kakš-
na sreča, da je videč prav na
položaju ministra za načrto-
vanje.
Zeleni Jožef Jarh že nekaj
časa ni prišel na dan z nobeno
genialno zamislijo, tako da so
bili njegovi oboževalci kar za-
skrbljeni. V zadnjih dneh je
napako popravil in ponovno
predlagal enega svojih prijate-
ljev za člana občinske vlade.
Gospod Milan Kovačič je boj-
da kot naročen za reševanje
ekoloških vprašanj v Celju.
Njegov »ekološki program«
med drugim vsebuje tudi po-
stavko »štemanje zida 2 din na
meter«, sicer pa so podrobno-
sti razvidne iz njegove elektri-
čarske ponudbe v stanovanj-
ski zadrugi Atrij.
Taistemu Jožefu Jarhu se še
zdaj pozna, da je v šoli preveč
uporabljal kotalke in prema-
lo glavo. Iz njegovih dopisov
je namreč razbrati, da bi mu
kakšna lekcija iz slovenske
slovnice še kako prav prišla.
Če že ne bi po njej zapisal
vseh (pre)potrebnih vejic, pa
smo prepričani, da bi vsaj
svoja »uprašanja« spremenil
v vprašanja.
Mah O: »Gong je v trgovini
predrag in si ga s svojo mini-
strsko plačo ne morem privoš-
čiti. Na vikendu je pretrdno
privit, zato ga ne morem sneti,
če pa se med Celjani najde
kdo, ki ga ne potrebuje več, naj
ponudbo pošlje pod šifro: SIL-
VESTER.«
Med Šentjurčani smo izved-
li anketo o tem, kaj si mislijo
o svojih občinskih možeh. Zal
rezultatov zaradi skrbi za jav-
no moralo ne moremo objavi-
ti... TRAČ-nice namreč pre-
birajo tudi mlajši od 15 let.
Celjski premier Mirko
Krajnc se ubada z zapletenim
vprašanjem. Glede na dlako-
cepstvo občinskih urbanistov
in nekaterih politikov ga na-
mreč skrbi, da bo potrebno ob-
čino zaprositi za lokacijsko in
gradbeno dovoljenje že ob pre-
prosti preureditvi stranišča na
štrbunk v WC z izplahova-
njem.
Nad administracijo pa se
pritožuje tudi Jure Sadar iz
celjskega Občinskega sekre-
tariata za urejanje prostora
in varstvo okolja. Ko je delo
svojega sekretariata primer-
jal z opravili kirurgov, je na-
mreč ugotovil, da v Celju no-
ben pacient ne bi dočakal
operacije, če bi morali kirurgi
vnaprej zaprositi za toliko do-
voljenj in odbritev kot njego-
vi delavci.
V času poletnih kumaric naj
tisti, ki se pojavljajo v pričujo-
či rubriki nikar ne bodo užalje-
ni. To pomeni, da vsaj nekaj
(TRAČ-nice) delajo. Bolj bi
moralo skrbeti tiste, ki smo jih
imeli med letom pogosto na ta-
peti, pa so si zdaj privoščili
(pre)dolg dopust...
4. STRAN - 29. AVGUST 1991
NAŠI KRAJI
To ni Nii, je pa krokodil!
V Breških jamah na LJubečnI našli krokodila
Minuli četrtek so ribiči,
ki so lovili v t. i. Breških ja-
mah na Ljubečni, imeli kaj
videti. Ko so vihteli trnek,
so nenadoma ugledali kro-
kodila. Tam je bil tudi vnuk
Silve Gaber, ki je nemudo-
ma pritekel domov in pove-
dal kaj je videl, vendar ga
niso jemali resno. V petek je
šel zopet tja. Tudi takrat je
krokodila videl, ko se je
mirno sončil na bližnjem
štoru. V nedeljo popoldne,
ko se je za krokodila že raz-
vedelo, se je tja odpravila
tudi Silva Gaber in tudi sa-
ma videla plazilca. Pravi,
da je dolg okoli stotrideset
centimetrov in rjavkaste
barve. Prava atrakcija je
postal v ponedeljek, ko si ga
je ogledalo več kot tisoč lju-
di, vendar se je krokodilček
množice ustrašil in se jim
popoldne ni hotel več poka-
zati.
V ponedeljek, 26. avgusta,
je minilo tudi leto dni odkar
so iz mariborskega akvarija
ukradli krokodila kajmana,
kačo velikanko (boo) in step-
skega varana. Branko Kolar,
predstojnik akvarija, ki se
je že v ponedeljek pripeljal
na Ljubečno, je v torek pri-
povedoval: »Ko so me včeraj
poklicali iz UNZ Maribor in
povedali, da so v okolici Ce-
lja bojda našli nekega kroko-
dila, sem menil, da gre za po-
tegavščino. Minilo je namreč
natanko leto dni od izginotja
našega krokodila. Ker so me
o najdbi obvestili miličniki,
sem seveda nemudoma se-
del s kolegi v avto in se odpe-
ljal na Ljubečno. Žal kroko-
dila včeraj nismo videli, zato
še ne moremo vedeti ali gre
res za našega. Vse tri živali,
ki so nam jih lani ukradli, so
izginile v čudnih okolišči-
nah. Ni šlo namreč za vlom,
temveč jih je nekdo moral
odnesti kar skozi vrata. Zato
smo sumili, da gre za krajo,
v katero je vpleten nekdo od
naših uslužbencev. Pri vseh
so miličniki opravili hišne
preiskave, vendar seje vsaka
sled za živalmi izgubila. Vse
do včeraj nismo mogli niti
enkrat približno slutiti, kje
bi lahko bile.«
Silva Gaber iz Ljubečne
je nato Branku povedala, da
je lani, ne spominja se natan-
ko kdaj, videla ogromno in
zelo debelo kačo, ki so jo iz
bližnjega gozda domov pri-
vlekli otroci. Morda je šlo za
njihovo boo? Tega zaenkrat
še ne moremo vedeti. To pa
še ni vse kaj je videla Silva.
Ko se je minulo nedeljo vra-
čala proti domu, potem ko si
je ogledala krokodila, je
v travi našla še petnajst živih
morskih prašičkov.
Zelo dobro je krokodila vi-
dela tudi Ivica Bogovič iz
Zadobrove: »V nedeljo,
okoli petnajstih, je sosed re-
kel, da gre gledat krokodila.
Šla sem tudi sama in ga res
videla. Nisem mogla verjeti
očem, toda za krapa je bil
prevelik, oči je imel namreč
nekako na vrhu, pa še rilec
privihnjen, pogledala sem
z daljnogledom in ugotovila,
da gre res za krokodila. No,
včeraj, v ponedeljek, ga ni-
sem videla, videli so se le
mehurčki, ko je plaval. Plul
je kot ladja.«
O najdbi se sedaj spletajo
govorice. Najglasnejše so ti-
ste, po katerih naj bi bila
v zadevo vpletena celo voj-
ska, ki ima v neposredni bli-
žini omenjene mlakuže
opuščeno hišo, v kateri seje,
po pričevanjih enih junija,
po pričevanjih drugih pa
marca, naselil neki človek za
približno teden dni. Tako hi-
tro kot je prišel, je tudi izgi-
nil. To sedaj povezujejo
s krokodilom in ostalimi naj-
denimi živalmi.
Po besedah Branka Kolar-
ja iz mariborskega akvarija,
je krokodil lahko v tej mla-
kuži živel šele od maja, kajti
prej je bil zmrznil. Sedaj je
toplo dovolj, tudi žabe in po-
dobno mu zadostuje za pre-
hranjevanje, vendar bi
v kakšnih treh tednih verjet-
no poginil, kajti večeri, jutra
in noči postajajo vse hlad-
nejši.
Na UNZ Celje je preiskava
v teku in zato podatkov
o morebitnih storilcih oziro-
ma odlagalcih krokodila še
nočejo izdati. So jim pa, kot
pravijo, na sledi.
V torek zjutraj je bilo na
Ljubečni že zelo živo, saj je
poleg firbcev tam bilo že ve-
liko miličnikov, pa poklicni
gasilci, ki so iz jame črpali
vodo, da bi nato ujeli na zan-
ko krokodila. Žal zaradi zak-
ljučka redakcije o lovu in
njegovi uspešnosti v tej šte-
vilki še ne moremo poročati,
tudi tega še nismo mogli iz-
vedeti ali gre za krokodila, ki
je bil last mariborskega ak-
varija.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
Množica radovednežev v dneh, ko se je izvedelo, da imajo Ljubečni krokodila, prihajala
od blizu in daleč.
BORZA
Prednostna
delnica
Prednostna delnica je fi-
nančni instrument, ki je po
riziku naložbe med navadno
delnico in obvezno. Imetnik
prednostne delnice ima na-
mreč poseben položaj, saj so
omejene njegove pravice,
zlasti premoženjske. Tako je
njegov zahtevek pri dohod-
ku oziroma premoženju
družbe omejen, saj ta delnica
prinaša »fiksno dividendo«,
torej vnaprej določeno viši-
no odnosa. Prav tako je dolo-
čen tudi njegov zahtevek ob
likvidaciji podjetja. Pred-
nostna delnica prinaša torej
manjši donos kot navadna
delnica, ker je tudi riziko na-
ložbe manjši, hkrati pa daje
večji donos kot obveznica, ki
ima še manjši riziko in kjer
donos sploh ni odvisen od
dohodka izd^atelja. Divi-
denda je v tem primeru na-
vadno določena kot % od no-
minalne vrednosti prednost-
ne delnice ali v obliki fiksno
določenega zneska za dolo-
čeno obdobje, npr. eno leto.
Ker taka dividenda ne naraš-
ča, tudi cena prednostne del-
nice ne narašča. Zato lahko
imetnik take delnice priča-
kuje donos predvsem od do-
ločene višine dividende.
V	zvezi z dividendo pred-
nostne delnice je pomembno
vprašanje, kako je ted^j, ko
je družba dosegla manjši do-
biček, ki ga žeh investirati
nazaj v razvoj družbe in ne
izplačati kot dividendo.
V	tem primeru tudi imetniki
prednostnih delnic nimajo
nobenega zahtevka, ampak
so v enakem položaju kot
imetniki navadnih delnic.
Članske pravice so pri
prednostni delnici pr^^r
lahko omejene, ni pg J
oziroma je to stvar n!
presoje organizacije, i^ff
dala take obveznice r
obstajajo za te delnice
osnovnih dveh možn®
da ima oziroma nima ^
valnih pravic, tudi ^
možnosti - omejitve g
skih pravic. Ena izmed y
nih je, da podjetje dolo^
prednostne delnice dob
glasovalno pravico, če ^
let zaporedoma izostane
videnda.
To je povezano z ide*
dokler so »fiksne divideq
plačane redno, imetnikf
delnic naj nim^o prav-iee
delovati pri upravlj
družbe. Druga možnosi
da dobijo glasovalno prj
v posebnih okoliščinah,]
ko gre za glasovanje v d
izdaji delnic ali o zdij
družbe z drugo ^
Imetniki teh delnic ima«
ko kot imetniki navai
delnic predkupno pr^
ob izdaji novih delnid
lahko na ta način oln
lastninsko	razni
v družbi.	I
Naslednjič: - vrste oz. J
ke prednostnih delnic j
- na koga se delnice j
sijo	,
Piše Darja
Pozallijeni umetnilc
Letos mineva 100 let od roj-
stva pisatelja Janka Kača iz
Grobelj pri Latkovi vasi.
Ob tej priložnosti bo prof.
Božena Orožen v sodelovanju
s prebivalci Grobelj pripravila
razstavo pisateljevih del, ki bo
na ogled v prostorih Gasilske-
ga doma na Groblji. Razstavo
bodo odprli jutri 30. avgusta,
ogledali pa si jo boste lahko do
sredine septembra.
O pisate^u smo se pogovar-
jali z avtorico razstave.
Pisatelj Janko Kač je v slo-
venski književnosti redko
omenjeno ime, zato ga ljudje
pravzaprav ne poznamo. Lah-
ko poveste nekaj več o njem?
Janka Kača spominska ploš-
ča na njegovi rojstni hiši v Lat-
kovi vasi pri Preboldu označu-
je kot pisatelja, padala in bo-
tanika. Bil je pisatelj spodnje
Savinjske doline, Prebolda in
okolice. Bil je tudi študent me-
dicine. Čeprav medicine ni
končal, pa je vendarle v doma-
či vasi marsikomu svetoval, ga
tudi zdravil in zato ga ta napis
označuje kot padaija. Zdi se
malo ironično, toda on sam je
napisal zbirko Med padarji in
zdravniki. To so črtice, poveza-
ne z boleznimi, zdravjem. Tudi
tretja oznaka, botanik, kaže na
njegovo večletno zanimanje.
Ukvarjal seje s križanjem rast-
lin. Po drugi svetovni vojni je
bil urednik Hmeljarja.
Kot pisatelja bi ga lahko uvr-
stili v isto vrsto kot Prežihove-
ga Voranca, Kranjca in Ingoli-
ča. Tudi njegovo delo namreč
prikazuje kmečko življenje.
Res je, da po celotni umetniški
plati, vrednosti, ne dosega Pre-
žihovega Voranca. Napisal je
tri daljša dela: Grunt, Moloh in
Na novinah. Pisal je tudi črti-
ce, ki so izšle v zbirkah Med
padarji in zdravniki in Pisane
zgodbe.
Kaj je vzrok, da ga slabo
poznamo?
Kač je umrl 1952. leta in po
njegovi smrti ni nobeno njego-
vo delo več izšlo v ponatisu.
Torej ljudje nimajo kje brati
njegovih del in posledica tega
je, da jih ne poznajo. Vzrok za
nekako pozabljenost zlasti
v prvih povojnih letih tiči ver-
jetno tudi v tem, da je kot
urednik ob nekem novem letu
objavil v Hmeljarju, glasilu
hmeljarske zadruge v Z|
kritičen članek o našem h
Ijarstvu. Če danes to berd
vidimo, da so to čisto tra
dobro misleče ugotoviUt
zdi se mi neverjetno, dajei
di tega mored priti pred sc
če. Menili so, da pisatelj
kritiko nastopa proti s«
stičnemu družbenemu rt
zato so ga obsodili in za
V tistem času je to vrglo
kakšno črno piko naru m
njegovo pisateljsko delo. <
Kako so se na razstavo^
zvali prebivalci njep
rojstne vasi?
Zelja po razstavi se je rc
v njegovi domači vasi.
čini so potem izrazili pftJ^
da bi naša knjižnica pnp^
razstavo v Latkovi vasi. 01
priložnosti sem dobila na
sodo vrsto fotografij in n^
da bodo zlasti domačinoflj
liko povedale, potem pa ®
spravljene v rokopisnem
delku naše knjižnice, da o
na voljo kasnejšim ra^
valcem.	.,
META RAJ
Gasil! so že pred več kot sto leti
Šoštanjski gasilci so v 112 letu svojega delovanja tudi letos pripravili tekmovanje za
memorial Jožeta Žunkoviča iz Miklavža pri Mariboru. Letošnjega memoriala, že osmega po
vrsti, se je udeležilo osem gasilskih desetin, ki so se med sabo pomerile na starih ročnih in
motornih brizgalnah. Domačini so pripravili reševalno vajo v živo in pokazali, kako se je
reševalo pred več kot sto leti. Tako so ženske z_vedri nosile vodo in gasile, dokler na pomoč
niso priskočili pravi gasilci z ročno brizgalno. Še potem so prizadevne gasilke morale nositi
vodo v vedrih, ki so jo zlivale v črpalko.
Posebnost tega gasilskega tekmovanja je bila tudi v tem, da so največ točk pridobile
desetine, ki so imele čim starejše moštvo, točke pa so prinašale tudi stare uniforme. Obilo
zabave za gledalce so pripravili šoštanjski gasilci, saj je marsikatera stara, preperela cev
počila pred gašenjem in je namesto požara zmočila kar gasilca.
L. O.
Poslovno prireditveni center GORENJSKI SEJEM KRANJ prireia
1. sejem
SLOVENSKI
PROIZVOD
KRANJ, 10.-13. 9. 1991
V sodelovanju z
MINISTRSTVOM ZA TRGOVINO In
GOSPODARSKO ZBORNICO
SLOVENIJE
A/a poti k slovenski
državnosti in pridobitvi
blagovne znamke
fllMACIJE
29. AVGUST 1991 - STRAN 5
(Oblakih ali na zemlji?
f^g o premaganem načinu lastninskega preoblikovanja podletU segajo od
^ g podpore do opozoril na bližajočo katastrofo
mesec naj bi poslanci
'jjjlie skupščine odločali o spre-
^ zakona o lastninskem preobli-
'"niu podjetij. Zakon zajema 2649
'^ij, ki poslujejo z družbenim ka-
lom v višini 184 milijard dinar-
Vja ta zaenkrat še družbena last-
' l5g odstotkov vse) naj bi dobila
letne lastnike.
f\paj z zakonom o denacionaliza-
2akonom o zadrugah, ki so ju
.j poslanci na svojih klopeh že vče-
prinaša radikalne spremembe
[.prostor, zato ni čudno, da te za-
ocenjujejo za pomembnejše od
^ ustave. Prav tako ni presenetlji-
so v Sloveniji tako rekoč vsi za
^^vljanje objektivnih krivic, stoije-
ioo vojni, pa tudi za preoblikovanje
iibene lastnine. Strinjajo se tudi, da
J potrebno narediti čim prej. Kako
,paje seveda že drugo vprašanje.
J iališča posameznih strank in sindi-
jv so tik pred zdajci izrazito na-
ijtujoča. Medtem ko eni pozdravlja-
^loge kot edino zveličavne oziro-
^ot tiste, ki lahko n^bolj učinkovi-
I stegnejo nasedli gospodarski voz
iata, pa drugi očitajo, da bo zakon
fl-očil ogromno škodo večini slo-
iskega naroda. Predlogi po njiho-
r mnenju ne omogočajo gospodar-
: učinkovitosti niti pravične poraz-
jtve narodnega bogastva. Argu-
pti enih in drugih niso zviti iz trte,
fsem očitno pa je, da gre tudi za
irta politična vprašanja. O njih bo
iodila repubhška skupščina. Kako,
pa je glede na njeno strankarsko
ikturo skoraj mogoče predvideti.
3a so nasprotja v stališčih diame-
Liaje potrdila tudi javna tribuna, ki
10 v petek v Celju pripravili občin-
izvršni svet in slovenski krščanski
Dokrati. Na vprašanja, ki najbolj
Buijajo Slovence, sta odgovarjala
ipredsednik slovenske vlade dr.
irej Ocvirk in minister za načrto-
:ie Igor Umek. Povzemamo neka-
edlog ali nov osnuteli
Jsnutek zakona o lastninskem preo-
iovanju podjetij (Mencingerjev) in
iaAji predlog zakona (Umekov) se
mnenju nekaterih strokovnjakov,
katerimi je tudi sam Jože Mencin-
in sindikatov povsem razlikuje od
sdloga. Zato terjajo vrnitev zakona
iio osnutka (npr.: osnutek je pred-
aval prodajo podjetij glede na oce-
no in ne knjižno vrednost, predvi-
^je delitev delnic delavcfem).
ifor Umek: »V enoletni razpravi so
se ideje že izoblikovale. K instru-
atariju razdelitve delnic ni kaj do-
Načela pravičnosti ne ovirajo teh-
izvedbe. Sprejem zakona pa je
Nše zdravilo za vse sedanje sla-
Glede na to, da je pripombe mo-
^ vključiti kot amandmaje, ne vi-
' potrebe za vračanje zakona v fazo
»'Jtka.«
>iie pravično?
^log zakona ne predvideva deh-
tela premoženja delavcem v po-
jih. Ker so to premoženje v prene-
[ffem podjetju ustvarili z odreka-
^ pri osebnih dohodkih in s trdim
.'""i, so zlasti sindikati prepričani,
' "najo delavci pravico do dela
;\^enega premoženja. Zakon pa
i^videva možnost delavskega odku-
i^^lih in srednjih podjetij. Odkupiti
^^orali polovico premoženja, kar je
'ečno na delavca 6 tisoč nemških
^^ Direktorji podjetij, sindikati in
drugi so prepričani, da delavci
J denarja nimajo. Skoraj 70 odstot-
JJ" je menda brez vsakršnih pri-
, J^ov in nimajo nikakršnih možno-
Dj® ^akup delnic.
. Andrej Ocvirk: »Ko govorimo
J ličnosti, govorimo na prvem me-
Pravičnem uvrščanju razlaščen-
^ Potem o pravični delitvi tiste-
f^j ostane. Kako ostanek deliti
jv ^žavljane, je politično vprašanje.
je, da se tisti, ki del^o
'lei v	zavzemajo za delnice
Kaj pa tisti v slabih? Res je, da
>^^^6katerih dobrih firmah delavci
W prispevali, a nikakor ne
Razdelitev delnic po firmah tu-
ni upravičena, saj zaprti
•df^ funkcionirajo, razen če gre
Ij^^/nsko firmo.«
Umek: »Delna razdelitev delnic
zaposlenim v podjetjih bi morda bila
mogoča, a to je uvajanje delavskega
delničarstva v slovenski prostor. No-
benih dokazov ni, daje delavsko delni-
čarstvo učinkovito. Sicer pa lahko de-
lavci delnice kupijo. Njihovi prihranki
v bankah za 31 odstotkov presegajo
potrebna sredstva za minimalni delav-
ski odkup. Če bi prišteh še prihranke
v nogavicah in Avstriji, bi presegali za
preko 260 odstotkov. Seveda nimajo
vsi enako. Problema družbene lastni-
ne ni mogoče rešiti elegantno. Elite
bodo nastale, to vemo, prav pa je, da
imcyo vsi enake možnosti.«
Dr. Andrej Ocvirk: »Drži, da lahko
delnice odkupi malo ljudi. Naj jih tisti,
ki imajo denar. Na zahodu dgjejo obča-
nom tudi kredite za nakup delnic. Sem
odločno proti temu, ker se lahko
ogromno ljudi preveč zadolži in denar-
no propade. Znanja o teh rečeh imajo
ljudje premalo in bi si lahko bolj ško-
dili kot koristili.«
O eiconomsici učinicovitosti
Precej ljudi ocenjuje predlog kot
produkt strankarskih interesov in mu
očita, da ne upošteva strokovnih pred-
logov, ki bi vodili k večji ekonomski
učinkovitosti. Ne nazadnje takšen za-
kon delavcev ne bo spodbujal k dobre-
mu delu, ker od tega ne bodo imeli
neposredne koristi.
Igor Umek: »V predlog so vgrajeni
pomembni elementi ekonomske učin-
kovitosti. Predvsem uvaja normalno
kapitalsko logiko: lastnik - menedžer
- delo. Izjemno pomembno je uvajanje
institucij, kot so investicijski skladi. Ti
so alternativa hranilništvu. Z njimi
skušamo Slovenijo spraviti iz kredit-
nega odnosa na investiciskega. Takšni
skladi mobilizirajo prihranke občanov
in dajejo tudi večje prispevke. Vedeti
moramo tudi, da občani nikjer ne ku-
pujejo delnic malih podjetij, ampak in-
vesticijskih skladov, sicer bi bile nji-
hove naložbe preveč rizične. Pomemb-
no je tudi, da bo z investicijskimi skla-
di mogoče reševati tudi probleme veli-
kih podjetij. Ustanovljeni pa bodo na
način mednarodnega javnega razpisa
in bodo delovali po kapitalski logiki:
Več skladov, večja konkurenca, večja
uspešnost. Nikakršen strah pred poli-
tičnimi vplivi ni upravičen. Tu gre le
za profit in donose.«
IMaii, srednji In veiiki
Za mala in velika podjetja so predvi-
deni različni načini lastninjenja, za
srednja nekaj vmes. Največ pripomb
je ravno na takšno delitev, češ, da bi
moralo biti lastninjenje za vsa podjetja
enako.
Igor Umek: »Razdelitev podjetij sle-
di upravljalski logiki. Mala podjetja so
pretežno družinska ali partnerska,
srednja zelo različna, pri velikih so in-
stitucionalni lastniki v večini.«
Dr. Andrej Ocvirk: »Ima kdo boljši
predlog? Prepričan sejn, da ne more
veljati isto za frizerski salon ali pa, na
primer, za Gorenje.«
Knjižna aii ocenjena
vrednost
Predlog zakona predvidena lastni-
njenje na osnovi knjižne vrednosti po-
djetij. Ta je včasih večja, včasih manj-
ša od dejanske, in tudi to naj bi bilo po
besedah nasprotnikov predloga ra-
zlog, da ga tujci tako soglasno hvalijo.
Menda si že manejo roke.
Dr. Andrej Ocvirk: »Kaj pa je realna
vrednost? Vsako ocenjevanje v tej fazi
nesmiselno in predvsem predrago.
Cista izguba časa. Saj bodo potem pri-
šle delnice na borzo in si bodo na njej
izborile realno ceno.«
Igor Umek: »Ne pozabimo, da gre za
široko družbeno akcijo in ne za posa-
mezne primere. Sicer pa se vsako po-
djetje lahko da oceniti, vendar ne s po-
zicije lastninjenja, ampak s pozicije
lastnika. Pri tujcih pa je ocenjevanje
tako in tako predvideno avtomatično.« '
Na robu
Družbeni kapital mora dobiti odgo-
vorne lastnike. O tem ni nikakršnega
dvoma. Da tega ni mogoče speljati za
vse pravično, tudi drži. Žal pa drži še
nek^: tako pomembno zakonodajo
sprejemamo pred ustavo in ob njej se
namesto strokovnih sproščajo stran-
karske strasti in etiketiranja. So tisti,
ki so proti predlogu, res zadrti boljše-
viki, in tisti, ki ga podpirajo, mislijo le
na svoje lastne koristi (politične in ti-
ste v žepu)? Glede na sorazmerno ozek
krog tistih, ki se v razprave vključuje-
jo, s^ večina predloga v njegovih po-
sledicah ne razume najbolje, vse to niti
ne preseneča. Je pa vseeno še en kaza-
lec več, kako težko se bo v tej državi
karkoli dogovoriti s trezno glavo in
tehtnim premislekom. Kaj res še ni-
smo odpravili s politikantstvom?
MILENA B. POKLIČ
Ob gašperčkih?
KOMENTIRAMO
še ta konec tedna in spet se bo začelo.
Počitnice se končujejo, letos za vse
- učence in učitelje - nekoliko krajše in
majv brezskrbne, a vseeno veliko prijet-
nejše od šole, pouka in vsakodnevnih ob-
veznosti.
Kaže, da se ponedeljkovega začetka
pouka prav nihče ne veseli. Učenci z ne-
lagodjem pričakujejo nove učne ure, na-
trpane s potrebnim in nepotrebnim »zna-
rrjem«, zabeljene z nejevoljo in včasih že
malodušjem učiteljev. Učitelji pa... uči-
telji imajo počasi že povsem dovolj lastne
odrinjenosti na rob - spreminjajočih se
pravil obnašai\ja, ki velj^o v slovenskem
šolstvu, a učitelju ne prinašajo nič dobre-
ga. Učni programi in predmetniki, nor-
mativi, ki so zdaj takšni, drugič spet dru-
gačni, nizke plače, ki tudi po novem nači-
nu obračunavanja v povprečju ne bodo
prinesle nič več denarja ...In za konec še
starši, ki od šole pričakujejo, da bo njiho-
vim otrokom dala pravšnjo mero znanja
oziroma jih naučila vsc(j tega, kako se
učiti.
Pa kaže, da zaenkrat v slovenskem šol-
stvu še ne bo nič drugače kot zadnjih
nekaj vročih let. Učitelji marsikod po
Sloveniji napovedujejo, da bodo šolsko
leto začeli s stavko, če se v republiškem
proračunu ne bo našlo več denarja za
šolstvo. Politiki obljubljeno, da bodo po-
skušali zagotoviti vsaj denar za pokriva-
nje najnujnejših stroškov-kar po doma-
če pomeni, da se pozimi naši otroci v šo-
lah ne bodo greh ob »gašperčkih« in da
jim bo s stropa še vedno svetila električ-
na žarnica.
Starši pa, ki v teh dneh preštevajo še
zadnje dinarje ob nakupih šolskih učbe-
nikov in ostalih potrebščin, vse glasneje
razmišljajo o tem, da pravzaprav ne bi
bilo tako hudo odpovedati se še kakšne-
mu kilogramu krompirja in ostale ozim-
nice ter otroka poslati v zasebno šolo.
Razlika v stroških (če seveda odmislimo
elitne zasebne šole, kakršnih pa v Slove-
niji še dolgo ne bomo imeh) bi vsekakor
odtehtala zdajšnjo negotovost ob kako-
vosti slovenskega šolstva - tako pri učen-
cih kot pri starših.
A država, ki je doslej na področju šol-
stva dosegla le to, da se učitelji bolj kot
s poučevanjem ukvarjajo z lastnim preži-
vetjem in fizičnim obstojem šole, tega
vsekakor ne bo zagotovila. Prav zaradi
tega tudi učenci in njihovi starši ne more-
jo pričakovati mirne jeseni in plodnega
. šolskega leta. Da se le ne bomo čez leta
spraševali, kje in od koga so se mladi vsa
svoja šolska leta tako malo (ne)naučili!
Ker pa na vsakem začetku vseeno gle-
damo vnaprej bolj optimistično - si lah-
ko tudi pred začetkom šolskega leta pri-
voščimo kanček dobronamernega opti-
mizma. Upamo namreč, da se bo komu,
ki v Sloveniji vleče šolske niti in ustvarja
pogoje za obstoj in razvoj šolstva, le »po-
svetilo«, kot rečemo po domače. Da pozi-
mi v šolah ne bodo svetile le električne
žarnice, ampak se bodo ra^asnile tudi
zdajšnje zapletene in negotove razmere
slovenskega šolstva.
IVANA STAMEJČIČ
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Za 14 milijard dolarjev vojne
škode
Minuli teden je bila neslavna obletnica - eno leto, od kar
je Hrvaška postala tarča velikosrbskih načrtov. Spom-
nimo se, kakšen preplah je zavladal med tujimi in doma-
čimi turisti, ko so se lani ob takem času srečali s prvo
»revolucijo s hlodi«, s srbskim cestnim razbojništvom
v okolici Knina, mesteca, ki je kasneje postalo središče
tako imenovanega Srbskega avtonomnega območja Kra-
jina; pa dolgih avtomobilskih kolon, v katerih je vladala
negotovost med tistimi, ki so hiteli, da bi čimprej zapustili
nevarna območja, v katerih bi se moralo gnesti turistov; pa
prvih mrtvih (na hrvaški in srbski strani); pa prvega »dej-
stvovanja« armade, ki je preprečila hrvaškim policajem,
da bi v kali zatrh upor na kninskem območju.
Po enem letu - ne kaže pa, da bomo tudi po 400 dneh
nemirov, ki so prerasli v vojno zoper Hrvaško, doživeli
pravo prekinitev ognja oziroma premirje - »osvobodilne
vojne, ki jo bije goloroki srbski narod«, je že blizu 300
mrtvih Hrvatov in blizu 700 ranjenih (podatkov o mrtvih
na strani uvoženih srbskih četnikov na Hrvaško ni, ker to
številko skrbno skrivajo, da ne bi padla morala pri srbskih
»prostovoljcih« in plačancih). Življenj in ran se ne da
plačati niti s suhim zlatom, spomin na mrtve (mnoge od
njih so srbski teroristi zmrcvarili) in ranjene bo ostal glo-
boko v hrvaških srcih, zato tudi ni pričakovati, da se bo
nehalo sovraštvo med največjima južnoslovanskima naro-
doma, ki ga dodatno podpihujejo tudi javna glasila.
Hrvaška oblast - zlasti vlada narodne rešitve, v kateri
imajo večino opozicijske stranke in neodvisni - napove-
duje za prihodnji teden odločnejše ukrepe (že prejšnji
teden seje hrvaški Narodni gardi posrečilo, daje sestrelila
vojni letali »jastreb«, in uničila precej tankov, hrvaška
stran sploh postaja učinkovitejša v boju zoper napadalce
na hrvaško ozemlje), ki so po enem letu omahovanj očitno
nujni. Velikosrbski načrti se namreč uresničujejo iz dneva
v dan, četniki, v sodelovanju z armado - ta postaja etnično
čista, srbska in črnogorska —osv^^o kos za kosom hrva-
škega ozemlja in širijo »meje« Velike Srbije. Posrečil pa se
je tudi drugi del načrta, in sicer spraviti hrvaško gospodar-
stvo pod vodo.
Po podatkih statistikov, zveznih in hrvaških, je vojna, ki
so jo Srbi začeli proti Hrvaški, stala samostojno Hrvaško
v enem samem letu (od 15. avgusta lani do 15. avgusta
letos) kar 14 milijard dolarjev. Natančni strokovnjaki so
izračunali:
-	neposredne vojne škode (na cestah, poslopjih, domo-
vih, v kmetijstvu, pri pridelavi hrane) je za milijardo do-
larjev;
-	Velika Srbija, armada in teroristi so pokradli za pol
milijarde dolarjev hrvaškega premoženja;
-	izpad dohodka (v turizmu, kmetijstvu, tujih vlaganjih,
deviznem varčevanju itd.) v enem letu je ocenjen na 5 mili-
jard dolarjev;
-	pobeg kapitala (iz bank, investicijski denar, ki ga ni
bilo) je prinesel škode za 2,5 milijarde dolarjev;
-	zaradi padca družbenega proizvoda na Hrvaškem za
petino je nastala škoda za okrog 5 milijard dolarjev.
S tem pa spisek vojne škode na Hrvaškem v enem letu
še ni končan, saj je prav vojna zoper Hrvaško povzročila
dodatnih 110.000 brezposelnih, oceniti pa bo treba še,
kolikšna škoda je nastala, saj je iz Hrvaške zaradi napadov
teroristov in armade pobegnilo več kot 40.000 Hrvatov (od
teh okrog 10.000 Hrvatov in Madžarov na Madžarsko) in
približno toliko Srbov.
Zato se zna zgoditi, da bo morala hrvaška vlada poseči
po ukrepih tako imenovanega vojnega gospodarstva (ome-
jiti prodno hrane, varčevati pri porabi energije in repro-
dukcijskega materiala), da bi se izognila pomanjkanju. Ne
naore namreč računati, da bo vojno škodo dobila povr-
njeno, saj niti Ante Markovič, bivši generalni direktor
zagrebške tovarne Rade Končar, oziroma ZIS niti Slobo-
dan Miloševič kot napadalec - čeravno vztregno zanika, da
bi imel kaj opraviti z vojno zoper Hrvaško - nista priprav-
ljena nadoknaditi povzročene škode. Še več, Markovič je
lastno državo. Hrvaško, izključil (enako kot Slovenijo) iz
jugoslovanskega denarnega sistema in ji s tem povzročil
še hujše težave.
Razkošje za predsednika
v senci smrti, ki kosi po hrvaških kr^ih, je dogeganje
v drugih delih nekdanje SFRJ. V Bosni in Hercegovini,
kjer im^o prav tako prazno republiško blag^no, je vehko
razburjenje povzročil podatek, da je BiH sestanek šestih
predsednikov, katerih gostitelj je bil dr. Alija Izetbegovič,
v rezidenci Stojčevac pri Sarsoevu (zbrali so se 6. julija),
stal kar 510.000 dinarjev, od teh je samo za cvetje šlo
158.097 dinarjev, kosilo pa je stalo skor^ 20.000 din na
predsedniško glavo! Predsedniki so tudi telefonirali za
70.000 din, natakarji v Stojčevcu pa so si med drugim
razdelili več kot 30.000 din na račun nadur, ko so »zunaj
delovnega časa« stregli šestim predsednikom. Pri takš-
nem razkošju, ki spominja na nekd^e predsednikove
čase pred letom 1980, ni čudno, da je vlada BiH vrnila
račune predsedstsvu BiH in ni bila (za zdaj) pripravljena iz
republiškega proračuna pokriti gostije v Stojčevcu.
Neizogiben spopad na Kosovu
Z bolj življenjskim spornim vprašanjem se ukvarj^o na
Kosovu, kjer želijo Srbi na vsak način izzvati spopad
z domorodci - Albanci. Z zadnjim ukrepom se jim bo
verjetno posrečilo, saj se bo šolsko leto na Kosovu začelo
brez 18.000 učiteljev albanske narodnosti, ki so dobili
odpoved, in 85.000 učencev in 35.000 dijakov, ker nočejo
delati »razrednih izpitov« (za mlade Srbe ti izpiti ne
velj^o). Albanci so enodušno zoper takšno diskriminacijo,
držijo se navodil dr.Ibrahima Rugove in od 120.000 priza-
detih so se doslej na vsem Kosovu vpisali le 4 mladi
Albanci v srednjo šolo. Skratka, Srbi so na Kosovu priž-
gali zažigalno vrvico, zd^ je treba le še počakati na eksplo-
zijo. Ta pa bo krvava...

6. STRAN - 29. AVGUST 1991	

»V Sloveniji
vojne ni bilo«
v ekskluzivnem intervjuju za NT je general Rašeta povečal, tla Slovencev ni treba
biti strah pred ponovnim posegom armade
Andrija Rašeta je namest-
nik povelnika 5. armadnega
območja, Slovencem pa je
vedno bolj znan tudi zato,
ker je član komisije za ra-
zreševanje sporov pri umi-
ku JA iz Slovenije. Sicer pa
je ta generalpodpolkovnik
več let služboval tudi v Slo-
veniji. Bil je član armadne-
ga poveljstva v Ljubljani
ter štiri leta komandant 14.
divizije v Sloveniji.
O ravnanjih armade bi se-
veda lahko na dolgo govorili
in razpredali misli. Rašeto so
Hrvatje zadnje dni močno
obsojali in vsaj v Zagrebu ni
priljubljena osebnost. Slišali
smo že hude obtožbe na nje-
gov račun, deležen pa jih je
seveda tudi v Sloveniji. Sicer
pa, kadar ni ravno v helikop-
terju ali na kakšnem sestan-
ku, skoraj ves čas preživi
v komandi 5. armadnega ob-
močja, kjer smo se posebej
za Novi tednik z njim pogo-
varjali več kot tri ure. Pogo-
vor je potekal ravno v četrt-
tek popoldne, ko so bojna le-
tala jugoslovanske armade
napadla enote hrvaške na-
rodne garde na poligonu Le-
skovac pri Vinkovcih in ko
so letala mitraljirala vas Bi-
lje, oddaljeno le nekaj kilo-
metrov od Osijeka. Spet je
bilo nekaj mrtvih in ra-
njenih.
Za vse so krivi
politiki
- Gospod general, se Vam
ne zdi absurdno in nelogič-
no ter strašno, da Jugoslo-
vanska armada napada ci-
vilne objekte, da padajo žr-
tve med civilnim prebival-
stvom?
A. rašeta: »Osebno kot
človek bi bil najbolj srečen,
če bi armada ostala v kasar-
nah in tam opravljala stvari,
ki jih mora. Za vse goije so
krivi politiki, ki obsojajo ar-
mado, da sodeluje v teh bo-
jih. Vprašam pa vas, koliko
bi bilo žrtev med civilnim
prebivalstvom, če se ne bi
vmešavala JLA. Še danes mi
je žal, da JLA ni dobila nalo-
ge za posredovanje v spopa-
dih v Pakracu in Daruvarju.
Če bi bila tam, bi bilo žrtev
vsaj desetkrat manj. Si lahko
predstavljate, koliko bi bilo
žrtev med civilnim prebival-
stvom na najbolj ogroženih
območjih, če ne bi posredo-
vala JLA? Zagotavljam vam,
da veliko več. Še ne veste ne,
kaj se dogaja v opustošenih
naseljih, ki so jih ljudje zapu-
stili?! Prihajajo razni roparji,
prestopniki in drugi, ki uni-
čujejo in kradejo vse, kar so
si ljudje ustvarili v zadnjih
desetletjih. Vsega tega bi bi-
lo še več, če ne bi bilo JLA,
ki skuša takšne stvari pre-
prečevati v kar največji meri.
Kdo je kriv za 80 tisoč be-
guncev iz Hrvaške? Samo
v Bosni in Hercegovini jih je
60 tisoč. Teze o JLA se razvi-
jajo tako kot to ustreza posa-
mezni politiki. Za marsikaj
so kriva tudi sredstva javne-
ga obveščanja, ki so pod
vplivom politike. Kako je
mogoče, da o eni in isti strani
pišejo v Zagrebu, Beogradu,
Sarajevu, Ljubljani in, če ho-
čete 7 v Celju, povsem različ-
no? Še enkrat pa poudarjam:
Prvi sem, ki sem za to, da gre
JLA v kasarne, vendar samo
pod pogojem, da politiki, ki
to zahtevajo, javno obljubijo,
da bodo v primeru, če bo pri-
šlo do novih žrtev, odšli pred
ljudska sodišča.«
-	Pa vendarle, ali lahko
zanikate, da Jugoslovanska
armada ne napada civilnih
objektov in civilnega prebi-
valstva?
A. Rašeta: »Poglejte! Naši
vojaški piloti so dobili strogo
prepoved napadov na civilne
objekte in prebivalstvo. Naši
piloti niso nikdar začeli prvi
streljati.«
-	Ne vem, če to drži. Kaj
pa napadi na tovornjake
pred Catežom in v Šen-
tilju...
A. Rašeta: »Razumljivo je,
da se bo nekdo, ki so ga na-
padli, branil. Najbolj kriv je
vedno tisti, ki prvi odpre
ogenj. Ne vem, če je vedno
dobro odgovarjati z ognjem.
Tega marsikdaj tudi v Slove-
niji nismo storili, ker smo se
zavedah, da gre za človeška
življenja. Preveč občutljivi
smo postali na ravnanja
JLA, ko pa takšne stvari po-
čenjajo drugi, to ni pomemb-
no. Bomo sploh kdaj izvede-
li, kdo je streljal na helikop-
ter evropske posredniške
misije, pa čeprav ima vidne
oznake in je povsem drugač-
ne barve. Od tega trenutka
naprej noče leteti nihče več
od te komisije. Kdo jim lah-
ko garantira, da jih spet ne
bodo napadli? Tudi ko se
sam s helikopterjem vozim
nad ogroženimi območji,
lahko streljajo name. Stokrat
me lahko sestrelijo, pa ne
bom vedel, kdo je to storil.
Še enkrat poudarjam - stre-
ljamo samo na objekte, kjer
ni civilnega prebivalstva in
kjer smo ogroženi oziroma
nas napadajo.
Teritorialne obrambe
niso podcenjevali
- Se počutite kot general
agresorske vojske? V Slove-
niji smo JA namreč imeno-
vali za agresorsko vojsko.
Kako ste doživljali vojno
v Sloveniji?
A. Rašeta: »V Sloveniji ni
bilo vojne! Kakšna vojna pa
je to, če se ljudje sprehajajo
med tanki, in gledajo, kako
tanki s cest porivajo oziroma
odstranjujejo avtomobile.
V vojni je kdaj takega nemo-
goče. V vojni tankist, ki s po-
močjo periskopa gleda, kaj
se dogaja zunaj in ko vidi, da
je ogroženo njegovo življe-
nje, strelja vsepovprek. Tega
v Sloveniji ni bilo. Boli me,
ko v Sloveniji trdite, da smo
sovražna in agresorska voj-
ska. Na prste ene roke lahko
preštejete, koliko je bilo^med
žrtvami civilnih oseb. Če bi
dejansko šlo za vojno, bi
smrt enega vojaka zahtevala
smrt tudi sto prebivalcev, ta-
ko kot je to v vseh sodobnih
vojnah.«
Toda milo rečeno, gospod
Rašeta, verjetno niste pri-
čakovali tako velikih uspe-
hov slovenske Teritorialne
obrambe in policije. Verjet-
no ste podcenjevali njihovo
vlogo in borbenost...
A. Rašeta: »Teritorialne
obrambe nismo podcenjeva-
li. Res pa je, da nismo raču-
nali s tako veliko psihološko
propagandno vojno proti
JLA, ki sicer že dolgo traja.
Mislili smo, da je slovenski
narod tako razgledan in kul-
turen, da bo lahko ocenil ka-
ko umazano vojno vodijo
njegovi politiki. Na žalost je
sedanje slovensko politično
vodstvo s pomočjo sredstev
javnega obveščanja pripelja-
lo v zablodo domala ves slo-
venski narod, pa tudi mnoge
v tujini. Naj vam pa povem
še tole: JLA bi lahko uničila
teritorialno obrambo, če bi le
hotela. Naši tankisti niso
streljali po pripadnikih TO
niti takrat, ko so jih videli, da
postavljajo protitankovske
ovire in to po globini. V vojni
česa takega prav gotovo ne
bi dovolili. Letalstvo v vojni
strelja in napada po vsem,
česar niso storili tanki in pe-
hota. Nikjer v Sloveniji ni-
smo uporabili artilerije. Na-
ša artilerija bi lahko zravna-
la, denimo Slpvensko Bistri-
co, z zemljo. Še in še bi vam
lahko našteval. JLA pa kljub
vsemu nikakor ne podcenju-
je vpliva TO, vendar ne kot
neke vojske, pač pa kot od-
pora naroda v celoti. TO je
pač ena izmed komponent
oboroženih sil. Pa še to naj
vam povem, da se vsi tisti, ki
so v Sloveniji vodili propa-
gandno psihološko vojno, ni-
so zavedali, da bi jim lahko
v celoti paralizirali vse radij-
ske in televizijske oddajnike
ter PTT linije. Če bi mi le
hoteli, bi bila Jugoslavija
z zvezami odrezana od
sveta.«
No, pa menda ne boste za-
nikali, da je letalstvo JLA
napadalo radijske in TV od-
dajnike...
A. Rašeta: »Nekaj oddajni-
kov smo res razstrelili, ven-
dar bolj za opozorilo. Boč, ki
je v vaši neposredni bližini,
smo res napadli, a smo ga
kmalu spet usposobili. Tudi
oddajnik pri Igu. Nikjer pa
nismo uničevali sistemov, ki
se ne bi dali več popraviti, ali
pa bi jih bilo treba na novo
zgraditi. Pa še to: Smo kje
zastrupljali vodo? Če bi vrgli
eno samo granato na trafo
postajo v bližini šentviške
vojašnice v Ljubljani, bi bilo
glavno mesto kar nekaj časa
brez elektrike. No, še bi Vam
lahko našteval stvari, ki bi
jih z lahkoto opravili, če bi le
hoteli. In konec koncev, ko
ste že od Novega tednika, se
lahko vprašate, zakaj JLA ni
sprožala borb v Celju. Kjer
pa jih je, in zakaj jih je, tam
pa n^ se o tem vprašajo dru-
gi. Tisti, ki so prispevali k te-
mu, daje JLA posredovala.«
Zdaj se na veliko umikate
iz Slovenije. Mnogi Sloven-
ci se sprašujejo zakaj in ali
vendarle ne obstoja mož-
nost, da bi JA znova udarila
po nas. Tokrat denimo iz
zraka, saj si z oklepnimi
enotami brez podpore peša-
dije in artilerije zaradi kon-
figuracije terena ni mogoče
zamisliti vojaških uspehov.
Če pa je že lev ranjen, po-
tem pač poskuša marsikaj.
Se Sloveniji spet obeta kak-
šen napad?
A. Rašeta: »Tovrstne špe-
kulacije so v Sloveniji zares
prisotne. Toda že gospod Dr-
novšek je gospoda Janšo
vprašal, zakaj se enote JLA
umikajo iz Slovenije, če mi-
slijo znova napasti. Zakaj te
enote in oborožitev umika-
mo v Srbijo in Bosno in Her-
cegovino. Vso tehniko seli-
mo z vlakovnimi kompozici-
jami. Če bi mislili znova na-
pasti Slovenijo, potem bi vse
to selili na Hrvaško. Mislim,
da je strah Slovencev pov-
sem odveč.«
-	Niti ni, če vemo za na-
črt Bedem 2...
A. Rašeta: »Takšne Bede-
me oziroma Okope potrebu-
je predvsem republiško vod-
stvo, da dobi čim več sred-
stev za svoje potrebe. To niti
ni čudno. Ko so zaprisegli
prvi rekruti na Igu in v Pe-
krah, so povedali, da ima ofi-
cir s srednješolsko izobrazbo
18 tisoč dinarjev plače. Kdo
od visokošolsko izobraženih
ljudi pa ima takšna plačo?
Mislim, da ne vsi. Kakšno
plačo ima potem šele vaš pr-
vi slovenski general?! Si
upate to javno vprašati?
Vam osebno in vsemu slo-
venskemu narodu, za katere-
ga vem, da zelo spoštuje de-
lo, se udim, da nihče ne vpra-
ša, koliko bo stala vojska s 30
tisoč vojaki in to v Sloveniji,
ki šteje nekaj več prebival-
cev kot Munchen, gospodar-
sko pa je precej bolj šibka.
Po drugi strani pa je bilo
v predvolilni kampanji
v Sloveniji slišati toliko be-
sed o demilitarizaciji Slove-
nije. Sedaj ste ena izmed naj-
bolj militantnih republik
v Jugoslaviji. Posebna voja-
ška inštituta v Londonu in
Stockholmu sta izračunala,
da je ni države, ki ne bi na-
menila manj kot petdeset
dolarjev po osebi za potrebe
oborožitve.«
Zapleti pri
zapuščanju Slovenije
-	Pri selitvi JA iz Sloveni-
je prihaja tudi do nekaterih
zapletov. Na novinarski
konferenci v Ljubljani ste
dejali, da Slovenija ne spo-
štuje brionskih sklepov
o razpustitvi teritorialne
obrambe. Očitkov pa je bilo
še več. Namestnik sloven-
skega obrambnega mini-
stra, Miran Bogataj je takoj
reagiral in se ni strinjal
z Vašimi trditvami.
A. Rašeta: »Še enkrat po-
udarjam, da JLA dosledno
in v celoti uresničuje sklepe
predsedstva SFRJ in obvez-
nosti iz brionske deklaracije,
enote TO pa zavlačujejo vra-
čanje zasežene in odvzete
bojne tehnike JLA. Vse, kar
sem govoril na ljubljanski ti-
skovni konferenci, je resni-
ca, gospod Bogataj pa, ki je
v Delu polemiziral z mojimi
stališči, mora seveda upošte-
vati slovensko politiko, pa
čeprav sam ve, da nima prav.
Je pač tako, da ne more biti
povsem neodvisen. Moram
pa reči, da ga kljub vsemu
zelo cenim. Vedeti moramo
tudi to, da se bo nekaj stvari
še zavleklo, saj jih je nemo-
goče rešiti v treh mesecih ali
do 15. septembra. Gre za
lastninsko pravne odnose,
vračanje škode zaradi poško-
dovanj, socialna vprašanja in
še bi lahko našteval. V Skan-
dinaviji te stvari rešujejo že
petdeset let, pa jih še do da-
nes niso razrešili.«
- Priznali pa boste ver-
jetno, da je mnogo teh stva-
ri kupila tudi Slovenija, saj
so njeni državljani dajali
precej denarja za J A.
A. Rašeta: »Mislim, da gre
za lastnino vseh državljanov
Jugoslavije. Ob tem pa bi
rad poudaril, da so marsikaj
storili tudi sami pripadniki
JLA. Vsakdo je pač opravljal
delo, za katerega je kvalifici-
ran in usposobljen. Pripad-
niki JLA so, na primer, pre-
cej vlagali v stanovanjsko iz-
gradnjo. Mesečno so od svo-
jih plač za to namenjali po
4,5%. To pomeni, da je, vsaj
administrativno vzeto, vsak-
do zaslužil, stanovanje. Ab-
surdno bi bilo reči, da mu je
stanovanje kdo poklonil.
Prav tako kot bi bilo nesmi-
selno reči državljanu Slove-
nije, ki je s krediti zgradil
hišo m kupil stanovanji
mu je bilo to podaijenj i'
-	Je jugoslovanska J
da sploh lahko še IjuS
če vanjo nočejo več hJ!!
mladi iz Bosne in Herod
vine, Makedonije... ]
A. Rašeta: »Narodnaiti,
liko, kolikor narodi hoJ
da je. Če v njej narodi^
do več hoteli služiti, poij
JLA ne more obstojati,
tem bomo lahko go^
o republiških vojskah, k
bodo spet morale biti n^
ne. Sicer pa v JLA še vej
služi precej Slovencev,^
shm na stcirešinski in dil
kader. V vojnih šolah se)
ko še naprej šolajo tudij
venci. V drugih republi
ki sedaj vodijo akcijo,!
v JLA ne bi več pošiljaliil
dih fantov, pa so ve^etnoi
slepljeni in to zaradi vsej
pagandne vojne, ki se doj
proti armadi. V teh repu
kahl3i se morali zamisliti!
kaj Slovenija noče več p
Ijati mladih na služenje vi
škega roka.«
-	Razume se, da se st|
bojijo za življenja s\t
otrok...
A. Rašeta: »Naj se vpfl
jo, zakaj je tako in čejei((
res kriva JLA. V Sar?)i
poteka sodni proces pJ
človeku, ki je hotel zads
tankista, mladega fanta.]
zumem, da se njegova I
sprašuje, zakaj je moralaj
slati svojega sina k vojaki
na Hrvaško. Ne razumeml
zakaj tudi hrvaškega H
stva ne vpraša, zakaj s« I
g^ajo takšne stvari. i
Sicer pa mislim, dajel
umestno reševati vpra^
JLA v času in na način^
rešenih še veliko vpf»
okrog same države in nfl
ga statusa. Politiki in m
pogajamo z gospodi e^
ske skupnosti, ta ista g(»
da pa razmišlja o ustano"
oboroženih sil Evroffl
skupnosti, kjer bodo vsH
žili v raznih krajih
To v bistvu obstoja že s?
V Nemčiji je precej voj»
ki niso nemške narodi
pa se Nemci zaradi ^
sploh ne razburjajo, s^L
da jim tam puščajo
in milijarde mark. V Sio ^
ji pa se nihče ne vpra^^^
bo z namensko proi^^^^
za potrebe armade. ^
proizvodne zmogljiv® ^
bile v Sloveniji, žal
njene za vojno
Tehnologija se res lany
usmeri na druga
toda kaj bo z zapos'j
v tej industriji? To so^
državljani s svojimi j
mi. Kakor koli že '
JLA reševati razh^n^^^,^
šanja Jugoslavije je P
zgrešeno.«
Hrvaška politika
potrebuje Šešllf ^
- General Rašeta. ^ s
njih dnevih je na
šati vse več očitkov, i
staja JA vse bolj
na Hrvaškem ščitj ^^^^
in da prihaja orožje
Rašeta: »Zakaj ne najavlja-
mo vsakega poleta naših le-
tal? Nemogoče je zagotoviti
vsakemu občanu, da bo takoj,
ko bo odprl radio, obveščen
o tem, kje bo letelo kakšno
letalo. Ne rečem, da ni kakš-
nega pilota, ki krši meje do-
voljenega, torej da leti nižje
ali hitreje kot je dovoljeno,
toda prav vsega se ne da pro-
gramirati. Komisiji, ki ji na-
čeljuje gospod Bogataj in
vodstvu Republike Slovenije
pa smo povedali, da bodo ob
vračanju konvojev včasih
ozemlje Slovenije preletavala
vojaška letala. Ni mogoče pri-
čakovati, da bi vse potekalo
po načrtih. Kje pa piše, da to-
vornjaka, polno naloženega
z orožjem, ne morejo napasti
posamezniki. Oborožitev pa
je danes zelo draga. Na svo-
bodnem trgu stane avtomat-
ska puška 3 tisoč mark, njena
proizvodna cena pa je le 600
mark. Si lahko predstavljate,
kakšen dobiček bi imeli napa-
dalci. Zato letijo letala in iz
zraka nadzorujejo, da se ne bi
zgodilo kaj nepredvidenega.«
»Ne podpiramo niti četnikov, niti ustašev in niti bele
garde!«
A. Rašeta: »Dajte no miri Nobenega napada na Slot '
ne bo!«	%
NAŠI KRAJI iN UUOJE
29. AVGUST 1991 - STRAN 7
nrnike pra\ od vas.
loh zanikate takš-
'  ta: »Veste, vse uvrš-
il^nli V eno kategorijo, je
PVarno. S tem se ne bi
»'"oonašati nobena poli-
moremo reči, da so
hi ki sodelujejo v teh
h četniki- Prav tako ne,
Hrvatje ustaši. Mi
kogar iz slovenske te-
obrambe nismo
Sali z belogardisti. Če
r" l^šna politika mobili-
H narod, išče nekakšen
f= tako da ves narod
Ji misli tako kot politi-
f politiki to uspe, začne
'Viičati narod. Po eni
'i nihče noče reči, da je
Šešelj vsega kriv.
.(i.stvo za notranje zade-
^•aške ga je že dvakrat
^rio in lahko bi ga obsodi-
ga niso. Tega svojemu
^u nočejo povedati. Za-
^Ker v bistvu ta politika
^l^a) Šešlja potrebuje,
jadrugi del manipulacij.
. na ves glas govorijo, da
^jelj kriv. V bistvu jim
'jeSelj bolj odgovarja kot
^v Šele s Šešljem lahko
jrotna, torej hrvaška
j, dobi več privržencev,
^f tako, da vsakdo potre-
e svojega nasprotnika. To
i stare modrosti.
) armadi in njenem delo-
iju na Hrvaškem, pa mo-
creči, da gre za nepopol-
informacije, za kar ima
več zaslug hrvaška
iast. N^ pridejo opazoval-
ci novinarji k obem stra-
pa se bodo lahko pre-
dli še o marsičem. JLA
sikdar ne bo podpirala ne
akov, ne ustašev in ne
^brancev, ker je jasno,
so se vedno borili proti
^tvu. Lahko ministrstvo
"otranje zadeve Hrvaške
^e, da nismo interveni-
kadar so nas zaprosili za
^oč? Vehko pokolov je
'prečila prav JLA. Vedno
"^upoštevali tudi odloči-
^Predsedstva SFRJ. Orož-
'^vsaj mi iz 5. armadnega
nismo dajali ni-
Jiur.«
pa vsi vemo, kakšno je
^jedsedstvo. Bolj kot ne
y Rašeta: »Strinjam se
jJ^i. da ni takšno kot bi
fj^o biti. Pa vendarle ne
;,'^jviti zgolj predsedstva.
J^olikokrat so sprejeli
" t^i ki so jih podpisali vsi
s^vniki oziroma člani iz
rm. Ko je bilo treba
J® spoštovati, pa je vsak-
^^^voji repubhki delal po
j'Vsi so se požvižgali
^sklepe.«
,ijj^nadi še vedno trdi-
boste branili sociali-
tj samoupravno, fede-
l^j?® in neuvrščeno Jugo-
, ip ter seveda njene me-
Jugoslavija že
M-7J ni več takšna. Kako
na to?
...Jjašeta: »Vsi vemo, da
'b^vija ni več takšna kot
J pred letom dni. Vsi
^v^r^^lovali na svobod-
in v Sloveniji je
Demos, na Hrva-
 ki ' Srbiji sociah-
samo spremenih
""^tov oblast moram
''leL ^[i. saj sem tudi sam
volitvah. Jaz
lahko verjamem v nek sr-
stem, nočem pa z orožjem
rušiti drugega. Nihče ne mo-
re negirati nečesa, kar ima
svoje ime in Jugoslavija ima
zaenkrat še ime z vsemi atri-
buti: torej SFRJ.«
-	Mislite, da bo Slovenija
kmalu mednarodno prizna-
na in bo postala neodvisna
država?
A. Rašeta: »O tem težko
govorim. Ne vem pa, če bi
bilo za Slovenijo najboljša
rešitev, da postane neodvis-
na država. V vsakem prime-
ru bi se morala o tem bolj
dogovoriti v Jugoslaviji.«
CIIJ zahoda - propad
socializma
-	Kako gledate na doga-
janja v Sovjetski zvezi? Se
je morda kdo pri nas za hi-
pec poveselil, ko je za nekaj
ur oblast prevzela stara ko-
munistična klika, ki je hote-
la kolo zgodovine zavrteti
nekaj let nazaj?
A. Rašeta: »Težko je dati
oceno o dogodkih v Sovjet-
ski zvezi, ker je tam informa-
tivni sistem še vedno zelo za-
prt. Res je, da je na koncu
zmagal zdrav razum. Predv-
sem zato, ker bi lahko prišlo
do prelivanja krvi, armada
pa je že bila na ulicah. To
dokazuje, da nikomur ni do
vojne, še najmanj pa do voj-
ne v domovini. Zanimivo je,
da so v Sovjetski zvezi hoteli
Gorbačova nazaj tudi mnogi
tisti, ki se niso strinjali z nje-
govo politiko. To pomeni, da
državniki in politiki v neka-
terih sovjetskih republikah
eno mislijo in drugo delajo.
Ponekod so pač od dveh iz-
brali manjše zlo. Osebno mi-
slim, da hoče zahodni svet
spraviti Sovjetsko zvezo na
kolena, k^jti osnovna teza je,
da mora biti socializma ko-
nec. Zakaj zahodne države in
Amerika ne pomagajo Sov-
jetski zvezi, da pride iz kri-
ze? V vsakem primeru je
Sovjetska zveza še vedno po-
membna država z veliko
ljudmi, ne smemo pozabljati
na surovinsko bazo in ne na-
zadnje, tudi vojaško je še
vedno močna. Mora pa po
vojaški plati iti v korak z za-
hodnimi državami in Ameri-
ko. To pa seveda mnogo sta-
ne. Sprašujem se, zakaj se
Nato pakt hitreje ne razoro-
žuje, če je Sovjetska zveza
tako slaba. Sile NATO pakta
so sicer v zadnjih letih šte-
vilčno manjše kot so bile, po
borbeni sposobnosti pa so
veliko močnejše kot v zad-
njih desetih letih. Moč NA-
TO pakta je tako narastla, da
je to neverjetno. Pred petimi
leti je divizija, ki je hotela
preiti v Evropo z vso bojno
opremo, za to potrebovala
dva meseca. Danes se to zgo-
di tako rekoč takoj. Če že ni
več Varšavskega pakta, po-
tem bi moral NATO pakt
prepoloviti svojo moč, pa te-
ga noče storiti. Da svet tega
ne vidi, je velika zabloda.«
Rašeta se počuti
ogroženega
- Povrniva se k nam. Je
res, da v armadnem vrhu
vladata dve struji: napred-
na in konzervativna, bolj
boljševistično usmerjena?
A. Rašeta: »To so čiste iz-
mišljotine!«
-	Kdaj mislite, da bo na
Hrvaškem konec bojev?
A. Rašeta: »To bi morali
vprašati politike, želim pa si,
da bi prevladal zdrav
razum.«
-	Zakaj ste vojaškim ob-
veznikom podaljšali služe-
nje vojaškega roka, čeprav
jim je rok že potekel?
A. Rašeta: »Osnovni ra-
zlog je v tem, da je v naše
enote prišlo le petdeset od-
stotkov nabornikov. Nekate-
re kasarne oziroma enote bi
ostale brez vojakov.«
-	Lahko bi bil še kakšen
drug razlog...
A. Rašeta: »O tem nimam
informacij, mislim pa, da nas
kljub vsemu čakajo še hudi
in težki časi in to že kmalu.«
-	Antun Vrdoljak, direk-
tor HTV je izrekel kar ostre
besede na račun Andrije
Rašete. Vas je to kaj priza-
delo?
A.Rašeta: »Seveda meje.
Toda najlažje je nekoga očr-
niti pred svetom. Če bi Vrdo-
ljak bil vs^ malce pošten, bi
me povabil v studio, mi po-
vedal svoje, jaz pa njemu
svoje argumente. Očitno pa
je za kaj takega premalo hra-
ber in pošten, ker je pač od-
visen od politike, ki gaje po-
stavila na to mesto. Na žalost
ni samo on tak. Na sploh mo-
r^o pri nas sredstva javnega
obveščanja zagovarjati svoje
politike. Ce jih ne, letijo no-
vinarji in uredniki ali pa po-
litiki. Slednji žal manjkrat.
Nočem pa seveda vseh meta-
ti v isti koš.«
-	Kaj delate, kadar niste
v	službi? Si privoščite kak-
šen sprehod po Zagrebu?
Vas je v Zagrebu tudi
strah?
A. Rašeta: »Zadnje čase
sem v službi tako rekoč 24 ur
na dan in prostega časa ni-
mam. Na drugi del vprašanja
pa naj vam odgovorim, da se
počutim zelo ogroženega. Se
vi	ne bi počutili ogroženega,
če se ne bi smeli svobodno
sprehajati in če je to onemo-
gočeno tudi vašim otrokom
in ženi? V demokraciji se k^
takega ne bi smelo dogajati.
Če lahko vsak aktivni ali re-
zervni policist pride v Zagre-
bu v moje stanovanje, če lah-
ko preišče moje stanovanje
vsak pripadnik narodne gar-
de, ki ima legitimacijo, po-
tem se lahko počutim ogro-
ženega. Kje v demokratič-
nem svetu pa imajo policisti
takšne pravice?! Točno se
ve, kdaj in v kakšnih okoliš-
činah lahko to storijo. Tu, na
Hrvaškem, kjer se toliko
sklicujejo na demokracijo,
pa se lahko dogajajo takšne
stvari. In verjemite, ogrože-
nega se ne počutim le jaz,
pač pa vsi državljani.«
-	Kako vse te stvari do-
življa vaša družina?
A. Rašeta: »Na žalost ji
v Zagrebu nisem mogel za-
gotoviti varnosti in člani mo-
je družine živijo drugje.«
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER
jjeta: »Trditve, da imamo
^ko orožje, so čista laž.
iurdno bi bilo nabavljati
joo oborožitev za tako
jjino ozemlje, sami pa tudi
gamo tehnologije za takš-
proizvodnjo. Te trditve so
pitat blodenj, s katerimi
to nekateri strašijo otro-
jtpa res, da lahko le na ta
fin opravičujejo velika
idstva, ki jih ustvarja go-
(larstvo, porabljajo pa jih
ukup nove vojašiie tehno-
^e. S takšnimi trditvami
išajo opravičevati nakup
ija.«
»Za vse gorje so krivi politiki!«
»Invazija« mladih na Kozjak
Kulturni center Ivana Na-
potnika iz Velenja je letos
tretjič zapored pripravil razi-
skovalni tabor za srednješol-
ce iz Velenja. Prejšnja dva sta
bila v Zavodnjah, saj so se or-
ganizatorji odločili, da bo ta-
bor v vsakem kraju v občini
Velenje vsaj dvakrat zapored,
letos pa so odšli na Paški Koz-
jak. Raziskovalnega tabora
Paški Kozjak 1991 je bilo v ne-
deljo konec, vsi, ki so se ga
udeležili (štirideset učencev
in deset mentorjev), pa pravi-
jo, da bodo naslednje leto spet
prišli. Lepo je bilo in mnogo
zanimivega so doživeli.
Delo je potekalo v več razi-
skovalnih skupinah, in sicer
v treh etnoloških, dveh zgodo-
vinskih, arheološki, geograf-
ski, skupini za folklorno izroči-
lo, fotografski, video, novinar-
ski in računalniški.
»Te tabore organiziramo
predvsem iz dveh razlogov: da
bi naš center zbral podatke
o Paškem Kogaku in da mlade
Velenjčane navdušimo za rezi-
skovanje. Menimo, da bo kras-
no, če bo le pet teh raziskoval-
cev ostalo v stroki tudi kasne-
je. Razen tega pa so ljudje, ki
živijo tukaj, odrezani od sveta,
kmetije tu se ne razvijajo, in
želeli bi tudi širšo okolico in-
formirati o stanju na Paškem
Kozjaku. Ljudje tukaj so pri-
jazni, gostoljubni, vedno so
pripravljeni pomagati, zapoje-
jo nam, da tudi k^ iz svojega
življenja nam povedo. Tudi mi,
v taboru, se dobro razumemo,
mentorji smo z mladimi razi-
skovalci vzpostavili pravi pri-
jateljski stik, niti enkrat v de-
setih dneh med nami ni prišlo
do prepira! Žal pa mentorji
ugotavljamo, da imamo dosti
manj kondicije kot mladi razi-
skovalci!« je povedal Vlado
Vrbič, vodja letošnjega razi-
skovalnega tabora.
Člani video, novinarske in
foto skupine so v času tabora
pripravljali TV dnevnik Paški
Kozjak in bilten, v katerem so
predstavljali vsakodnevno de-
lo posameznih skupin. Štiri-
najstletna Urška Ernecl, vodi-
teljica dnevnika ugotavlja:
»Delo ni bilo naporno, v novi-
neirsko skupino pa sem se
vključila z veseljem, saj me
takšne vrste delo že od nekdaj
zanima. Zelo mi je. všeč, da
sem se sedaj lahko poizkusila
tudi v delu na »pravi« televizi-
ji. Nekaj časa so me klicali
»glavna Urša«, zelo rada na-
mreč govorim. Zato mi delo ni
povzročalo težav. Do sedaj
sem bila na vseh taborih, ude-
leževala pa se jih bom tudi
v prihodnje!«
»Prve dni, ko ljudje, ki tukaj
živijo, še niso vedeli, da smo
prišli sem raziskovat, seje med
kr^Eini spletla zgodba, ki je se-
d^ k sreči že anekdota. Ker
nas ima večina mentorjev bra-
de, so se med ljudmi razširile
govorice, da se na Paškem
Kozjaku skrivajo četniki!« je
povedal profesor Jože Huda-
les, mentor ene izmed etnolo-
ških skupin.
Seveda pa so dobro in prid-
no delale vse skupine, vse so
tudi prišle do zanimivih spoz-
nanj. Tako so na primer člani
zgodovinskih skupin našU
koščene šivanke in fragmente
antične keramike, člani geo-
grafske skupine so nad svojim
delom tako navdušeni, da bo-
do v dolini kar nad^evali, li-
kovniki so pripravili razstavo,
računalničarji so urejali podat-
ke, skratka, pridni so bili vsi.
NINA MARUŠKA SEDLAR
Ena od starejših prebivalk Paškega Kozjaka je dala mla-
dim raziskovalcem nasvet za vse mlade, kijiti boli zob: »V
usta si vlijte vodo, sedite na vroč »šporbet«, nato pa poča-
kajte, da voda zavre!«
8. STRAN - 29. AVGUST 1991	
S Škrlatnega otoka do Razbojnikov
Nova sezona v SLG CeUe Je zamišljena kot dialog s puUllko
Celjski gledališčniki so se v ponede-
ljek zbrali okoli Škrlatnega otoka.
S tem delom Mihaila Bulgakova so se
namreč začele v^e za novo gladališko
sezono, v kateri bodo uprizorili šest
abonmajskih predstav. Škrlatni otok
postavlja režiserka Katarina Pegan,
premiera pa bo 27. septembra.
Na pragu nove sezone velja opozoriti,
da je le-ta zamišljena kot izrazit dialog
z občinstvom. Če so namreč minulo sezo-
no zaznamovale drame, brez izrazito pro-
filiranega besedila (in je bil to tudi na-
men pretekle sezone), bo nova izrazito
komunikativna. In konec koncev, kaj ni
prav dialog z ljudmi, z občinstvom, v tem
času najbolj potreben? S tem pa v gleda-
lišču želijo doseči, da bi gledalci postali
oboževalci gledališča, da bi jim to postalo
spet všeč, čeprav se tudi nad minulim
obiskom v gledališču ne morejo pritože-
vati. Pogoj za takšno ljubezen je zagoto-
vo privlačen in žanrsko oblikovan reper-
toar. Tako naravnano strategijo bodo
v gledališču usmerjali z močnejše zazna-
movanimi propagandnimi akcijami. Dela
za novo sezono so izbrana premišljeno,
sestavljena literarno, računajo tudi na ka-
kovostno izvedbo.
Škrlatni otok je predviden kot največji
projekt sezone, s številnimi igralci, ple-
salci in statisti. To bo izredno razigrana
igra o gledališču in revoluciji, za katero
se je zdelo, da jo je čas že »povozil«,
vendar se njena aktualnost vrača. Njene
kvalitete so v teatraličnosti in humorju.
Pri tem je zanimivo, da to igro v gledališ-
ču že tretjič uvrščajo v repertoar, a v res-
nici še nikjer ni bila uprizorjena. Letos
bo! Zajeten projekt obsega dvanajst več-
jih moških vlog in štiri manjše, dve večji
ženski vlogi ter eno manjšo.
Abonmaje bodo vpisovali od 9. vse tja
do 19. septembra. In čeprav gledališče
samo nima kaj prida denarja (odmerja
mu ga republika), so se odločili, da bodo
abonentom ponudili vstopnice s 25-od-
stotnim popustom na redne cene.
Nekoliko okrepljen in pomlajen an-
sambel Slovenskega ljudskega gledališ-
ča Celje stopa v novo sezono z dvajsetimi
igralci, ki se bodo v nadaljevanju sezone
spoprijeli še s Petra ShafTerja Črno ko-
medijo, v režiji Vinka Moderndorferja.
To bo predstava, s katero računajo na
številna gostovanja in ponovitve.
Nato pa Skrivni dnevnik Jadrana Kr-
ta. To delo Sue Townsend o fantu, sta-
rem trinajst let in tričetrt, so morda na
skrivaj prebrali že tudi starši, pa bo zato
predstava namenjena tudi odraslim. Na
oder jo bo postavila Duša Škof.
Delo Victor ali otroci na oblasti Ro-
gerja Vitranca bo režiral Franci Križ^.
Cas je izrazito zrel za to predstavo tudi
zato, ker ni bila uprizorjena že petnajst
let.
Potem pa pride na oder Marowitzov
Sherlockov zadnji primer, kriminalka,
ki je ne ^e odpraviti kar z zamahom
roke, kajti s seboj prinaša vrsto sporočil
in izvirnih dramatičnih preobratov. Reži-
jo bo izpeljal Jaša Jamnik.
Če sezono začenja Škrlatni otok, jo bo-
do zaključili Schillerjevi Razbojniki
v postavitvi Roberta Raponje. Čeprav gre
za nizkoproračunski projekt, pa v gleda-
lišču računajo na številna gostovanja. Na
redno abonmajsko gostovanje bo prišlo
v Celje še kranjsko gledališče z delom
Edwarda Albeeja Kdo se boji Virginie
Woolf, v režiji Barbare Hieng. Da bo v Ta-
lijinem hramu v nastopajoči sezoni ži-
vahno, govori tudi dejstvo, da bodo več
uspelih predstav iz minule sezone še po-
navljali.
MATEJA PODJED
Kot kenica sladoleda
Poletne prireditve v CeUu med vojno in v miru
Prireditve poletnega Celja
je sicer precej zminirala voj-
na, toda številne so vendarle
bile, in to dobro obiskane,
ocenjujejo v Zavodu za kul-
turne prireditve Celje, kjer či-
sto za zaključek pripravljajo
še en koncert, in sicer 17. sep-
tembra, ko bosta koncertirala
pianist Hinko Haas in violi-
nist Drago Arko.
Prireditve poletnega Celja je
letos že tretjič pospremila na
pot drobna knjižica z napoved-
mi. Vse je bilo skrbno načrto-
vano in zapisano že pred vojno
in reči smemo, da se je obetala
kakovostna ponudba. Pa so 27.
junija odprli in v isti sapi zaprli
dragoceno razstavo likovnih
del iz stalne zbirke Likovnega
salona Celje, s katero bi se
predstavila starejša in srednja
celjska generacija likovnih
umetnikov: Darinka Pavletič-
Lorenčak, Jelica Žuža, Avgust
Lavrenčič, Milan Ljorenčak,
Ratimir Pušelja, Peter Krivec,
Milislav Tomanič in Vasilije
Četkovič. Upamo, da se bo lju-
biteljem likovne umetnosti
zdaj, v nekoliko mirnejših ča-
sih, še ponudila priložnost, da
bodo videli njihova dela oziro-
ma prvo prireditev iz sklopa
porušenih načrtov za poletno
Celje. Podobno kot delom iz
stalne zbirke se je dan kasneje
v tistem nesrečnem juniju zgo-
dilo razstavi o slovenski grafi-
ki, ki so jo postavili (in podrli
ter spravili na varno) v galeriji
Izba. Potem je bil na vrsti kon-
cert priznanega umetnika, ki-
tarista Andreja Grafenauerja.
Čeprav je bil tedaj že julij in
vsaj v Sloveniji konec vojne, je
koncert, spet žal, odpadel.
Umetnik se je namreč odzval
klicu v vrste TO. Več sreče je
v juliju imela Elliza C.Wong;
njena razstava umetniške foto-
grafije je bila zelo odmevna,
prav tako tudi koncert violini-
sta Volodje Balžalorskega in
pianista Cristopha Theilerja,
vendar bolj za glasbene slado-
kusce.
Iz avgustovske ponudbe po-
letnih prireditev se velja še po-
sebej spomniti na koncert na
prostem, pri vodnem stolpu,
kjer je nastopila in navdušila
skupina s simboličnim ime-
nom Trinajsto prase. Ime sku-
pine namreč slikovito ponazar-
ja odnos naše družbe do lastne
ljudske kulture: trinajsato pra-
se je namreč obsojeno na smrt,
ker ga svinja s svojimi dvanaj-
stimi seski ne more hraniti. Na
istem prizorišču, kije bilo med
kulturniki letos ponovno od-
krito, včasih pa že precej oblju-
deno, sta potem, tudi v sklopu
poletnega Celja, nastopila še
mlada Tina Gorenj ak in Miha
Alujevič z Vajami v slogu in
privabila na prizorišče kar lepo
število obiskovalcev. Nekoliko
resnejša publika se je potem
sredi avgusta odločila za kon-
cert v Opatijski cerkvi, kjer sta
nastopila tenorist Marjan Tr-
ček in orglistka Angela Toma-
nič. Potem so na svoj račun
prišli spet ljubitelji likovne
umetnosti, ko so v Likovnem
salonu odprli razstavo slikar-
skih del Dušana Podgornika.
Priložnost za ogled je še do 7.
septembra. Minuli torek pa bi
morala pri Vodnem stolpu na-
stopiti znana irska skupina Af-
terhours, ki žanje uspehe, kjer-
koli se pojavi. Zal je organiza-
tor le teden dni pred napove-
danim koncertom dobil odpo-
ved nastopa teh briljantnih
glasbenikov, ki si zaradi raz-
mer v Jugoslaviji niso upali na
pot. Morda kdaj drugič, v bolj
mirnih časih, smemo računati
nanje? To pot jih bodo nado-
mestili Tržačani z izvirno irsko
glasbo. Koncert bo jutri,
v petek.
Poletno Celje je kljub vsemu
bilo in še je čas zanj, tudi
s sproti zamišljenimi priredi-
tvami, ki so lahko prav tako
osvežilne kot kepica sladoleda.
Le oblizniti jih je treba.
MATEJA PODJED
Družina poje
v Andražu nad Polzelo
letos že osmič prirejajo
srečanje družin, ki ohra-
njajo in gojijo domače
petje slovenskih pesmi.
Družine se bodo pod ge-
slom »Peh so jih mati mo-
ja« srečale v nedeljo, I.
septembra, ob 14. uri.
Srečanje slovenskih
družin v Andražu nad
Polzelo ima dolgoletno
tradicijo, letos pa so se or-
ganizatorji potrudih in
k sodelovanju pritegnili
družine iz vseh sloven-
skih pokrajin. Čeprav sre-
čanje ni tekmovalnega
značaja, je med ljudmi
izredno lepo sprejeto,
zadnja leta pa ga obiskuje
tudi vse več vidnih pred-
stavnikov slovenskega
kulturnega in političnega
življenja. Doslej je prire-
ditev Družina poje v An-
dražu snemal Radio Slo-
venija, letos prvič pa na-
povedujejo tudi sodelo-
vanje televizije.	is
Studio za ples
- ustvarjaino in
zabavno
Dvainpetdeset članov Stu-
dia za ples iz Celja se danes
vrača iz Pirana, kjer so preži-
veli deset ustvaijalnih in pri-
jetnih dni v »Plesni kolo-
niji«.
Poleg vsakodnevnega
plesnega treninga so se člani
Studia izpopolnjevali v zna-
nju tujih jezikov, ustvarjali
so v likovni delavnici, hodili
na izlete in ob večerih prire-
jali najrazličnejše kulturno-
zabavne dogodke oziroma
predstave: Pokaži, kaj znaš,
avtorske plese, modne revije
izvirnih kreacij, igre brez
meja. Dva večera so uprizori-
U otroško plesno predstavo
skupine Igen z naslovom
»Potovanje v modro«. S to
predstavo bodo plesalci
omenjene skupine v jesen-
skem času še velikokrat go-
stovali v domovini in v tu-
jini.	M. A.
ZAj>ISOVANJA
Menažerije
v okviru Tiskovnega središ-
ča Ljubljana, servisa za posre-
dovanje informacij, je bivši šef
za gledališke storitve v Can-
karjevem domu, Andrej Dra-
pal, ustanovil inštitut, In Art
Center, ki se ukvarja z gledali-
škim managementom oziroma
kar kulturnim managemen-
tom. Sicer pa, nsjprej metodo-
loško; In Art Center je samo-
stojna (ne pa tudi popolnoma
neodvisna) enota v okviru ti-
skovnega središča v Ljubljani.
In kljub vsem različnostim
v funkcioniranju dveh takih
institucij, ustanov, lahko med
servisom za posredovalce in-
formacij in med kulturnim ma-
nagementom nahajamo stične
točke. V prvi vrsti gre za pro-
mocijo slovenske kulturne
predukcije v tujini. Če Tiskov-
no središče Ljubljana promo-
vira različne in vsakovrstne
družbene segmente v tujino
preko tednika In, če bo od sep-
tembra dalje preko taistega
tednika v svet ponujalo še kul-
turne segmente, potem lahko
In Art Center enostavno ozna-
čimo kot praktičnega realiza-
torja tega, kar sicer v principu
počne Tiskovno središče.
In Art Center potemtakem
pomeni vzpostavitev praktič-
no dokumentacijske baze, ba-
ze vrednosti, ki bi jih naj upo-
rabljali njeni vsakodnevni
uporabniki (da ne bo pomote,
ne gre za bazo tipa muzej, ar-
hiv. ..), kar je pogoj za delova-
nje tako informacijskih kot tu-
di kulturnih podjetij. In v tem
smislu lahko govorimo o štirih
ali vs^j treh področjih kot pro-
jektih In Art Centra. Prvič,
prevzemanje skrbi za gosto-
vanja ali turneje slovenskih
gledališč v tujini (In Art Cen-
ter se ukvarja predvsem
s scensko-plesnimi dejavnost-
mi); drugič, takoimenovano iz-
vršno producentstvo kakršne-
ga poznamo pri filmu, zlasti pri
ameriškem filmu, torej execu-
tive producing, pomoč pri pro-
dukciji; tretjič, organizacija
raznovrstnih kulturnih do-
godkov, ki niso nujno gledali-
škega značaja, v tujini in po-
gojno, kot četrtič, še gostova-
nja tujih gledaliških in ples-
nih skupin v Sloveniji. Seve-
da pa med akcije In Art Centra,
sodi še tako ali drugačno po-
sredovanje naslovov, nalepk,
svetovanje, skratka, mailing,
ki ga slovenska kultura vse do
ustanovitve In Art Centra ni
poznala.
Pravzaprav v Sloveniji že ob-
st^^o podobne institucije,
npr. Ramovševa, ki skrbi za
promocijo in organizacijo kon-
certov, za glasbeno umetnost,
pa Gallus International, ki se
prav tako ukvaija v glavnem
z glasbenimi zadevam '
vami s področja sl'^'
glasbene umetnosti-
kompleksne instituti?'
nove, ki se poleg p^H
ukvarja se s postpro^,
v Sloveniji vse do Si
pričujočega projeJcta I
poznah. Se več, tak nro2
bil neznanka v vseh so^
nih ekonomijah in jj.^!
povsod tam, kjer se je z^^
jem za produkcije enosai
razsipalo, kjer ni bih si2
finančni uspeh preds^
bilo skrbi za lansiranjeU^
konkretnega projekta |
gledališke predstave, v J
Najbrž to sploh ni bjJo^
če, zakaj značilnost ansaS
iz socialističnih dežel je 1
ogromni, številni, karanj
tično otežuje kakršnokoh
tovanje, gostovanje. KaJt«
že, nekdanja gostovanja 
veda še tudi današnja, r«
ljubljanske drame, ceJj^
ljudskega v Sovjetsko a
Češkoslovaško, Poljsko''
strijo, itd., niso bila gost
nja, ki bi prinesla ali finai
ali uemtniški uspeh, to so
enostavno gostovanja, U
pomenila tako imenoviA
menjavanje kultur, jzmem
nje projektov, krepljenje\
teljskih stikov...
Jasno, v kulturi je težko
voriti o komercializaciji,li
je v umetnosti, ampak i
vanje nekega gledališča!
gledališke skupine s koi
no predstavitvijo, se mon
pokriti. Podobno je s prof
cijo, zaradi česar postna:
nopravni partner In Art G)
tudi Republiški sekretari^
kulturo. Predvsem komen
ni partner. In vprašanje, I
stvu edino vprašarije,je.ii
to partnerstvo, ki se mu m
ja sekretariat za kulturoinj
mož slovenske kulture ni
koristiti, kar pomeni vnovi
Sam v sposobnosti miš
Capudra vedno bolj dvori
in s tem posredno tudivpn
joče partnerstvo oziroma I
jim se, da bo projekt In i
Center potisnjen ob robi
venskega kulturnega do§
nja - vsc{j s strani uradne,
venske kulturne politik^
jim se, da bo za
oblastnike vse preveč mi
len, da bo smatran kot
alternativen projekt«.
piše tadeja
Harielcin vabi
Harlekin, d.o.o., plesno-gledališka dejavnost, spK"
jema novince za šolsko leto 1991/92.
Novinci se lahko vpišejo v štiri skupine:
I.	Rekreativno-plesna (od 9 do 12 let starosti)
II.	Intenzivna skupina - kandidati za šolo klas"
nega baleta (od 9 do 12 let)
III.	Predšolska skupina (5 do 7 let)	^
IV.	Posebna skupina za fante, imenovana Prornei^i
(10 do 12 let)
Informacije: Ana Vovk-Pezdir, tel. 21-650, vsakdo
med 14. in 15. uro, vse do popolnitve skupin. ^^
Vpisovanje bo v Pionirskem domu Cvetke J^J!,
Ulica 29. novembra 14, od 4. do 6. septembra 1991 od-
do 10. ure in od 18. do 19. ure.
NA CELJSKIH PLATNIH
Beda (Miseiv),
ZDA, 1990
thriller/drama
Režija: Rob Reiner
Igrajo: James Caan, Ka-
thy Bates, Lauren Bacall
Ko se Paul Sheldon, pisec romanov, vrača v New
York skozi nenaseljene planine Kolorada, doživi pro-
metno nesrečo. Takoj, ko se osvesti zagleda svojo reši-
teljico - Annie Vilkers. Ona je veUka ljubiteljica njego-
vih romanov, ki so proslavili junakinjo Misery Cha-
stane. Annie zadrži Šheldona na zdravljenju in ko se
zdi, da se bo vse dobro in mirno končalo, se začne
pekel. Annie tako obožuje Sheldonovo delo, da to
preraste v bolestno obsedenost izmišljenega sveta
Misery Chastane.
V tem vrhunskem thrillerju je igralka KATHY
BATES uspela preseči samo sebe v vlogi duševno
neuravnovešene Annie Vilkers. Za svojo kreacijo je
letos prejela tudi Oskarja za glavno žensko vlogo.
NOV NASLOV PRAVEGA ZAVAROVANJA
od 2. septembra v Celju
LJUDJE
29. AVGUST 1991 - STRAN 9
taško, če ste željni vesele zabave
v četrtek, se v Laškem priče-
uJ^-jonalna turistično-zabavna
pivo in cvetje, ki jo letos
^ Ak2XdL Turistično društvo in
fl^ Laško že sedemindvajse-
' vrstjo- Prireditev, ki je obi-
i^P^jija, bo tokrat skrajšana na
I« JJ prireditelji pa obljubljajo,
' hO okri^ena, saj so v Laško
>f.|j številne pevce slovenske
»"' f scene; tokrat ne bo le tradi-
cvetne povorke za zak-
in cvetje se uradno prične no-
flS. uri na Aškerčevem trgu, kjer
; naštoila Helena Blagne in Nace
L na graščinskem dvorišču bo-
dali I^ss Zlatorog, na zabavišču
t pa bo prepevala skupina Pop
\ V prihodnjih dneh se bodo zvr-
I pevci Alfi Nipič, Oto Pestner,
L Kreslin, ki bo nastopal v La-
„ v Soboto, o prireditev doživi vrh
'pripravijo tudi ognjemet ter ka-
Jo z gradu Tabor, prišel bo še
jjr Wolfand, pa skupine Nočna
jja, Agropop in don Juan. V petek
Laškem tudi Tone Fornezzi-Tof
fbo pogovarjal s slovenskimi poli-
jied katerimi pričakujejo tudi Mi-
iKučana, ki je častni član Kluba
laškega piva.
j)S so v Laškem pripravili okoli
tisoč sedežev za obiskovalce ter
prireditvena prostora, kis ta pod
[i, za vsak primer, če bi bilo slabo
ne. Pivo bodo prodajali po 25 di-
(v, vstopnino, ki bo znhašala toli-
ko ali nekoliko več, pa bodo pobirali
v soboto na mostu v Laškem, ostale
dni pa kar pri vhodu na posamezne
prireditvene prostore.
V kviru prireditve bo na ogled nekaj
razstav. Gobarsko, čebelarsko in raz-
stvo ptic pevk bodo pripravili v osnov-
ni šoli Dušana Poženela v laškem,
v dvorani političnih strank pa bodo
razstavljene dobrote iz kmečke ku-
hinje.
Nedelja bo tudi letos v znamenju
prireditve Ohcet po stari šegi.
Tokrat se bosta poročila Hermina
Stopinšek in Gašper Palčnik iz Jurklo-
štra. Poroko sta nameravala opraviti
že julija, ko naj bi bila prireditev, pa
sta jo zaradi vojnega stanja prestavila
na prvi septembrski dan. Cerkveno, se
bosta poročila v nedeljo popoldne
v Šentrupertu nad Laškim, kjer bo za-
nimiva etnografska prireditev Lepa
nedelja, na kateri bodo prikazali običa-
je ob farnem prazniku.
V nedeljo ob 15. uri bo še Laščanija-
da, šaljivo srečanje klubov ljubiteljev
laškega piva, s katerim bodo priredi-
tve sklenili.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
Hermina Stopinšek in Gašper Palč-
nik, oba iz Jurkloštra, se bosta letos
po stari šegi poročila na Pivu in cvet-
ju prvo nedeljo v septembru.
Letos bo milica seveda poostrila
nadzor nad prireditvijo, zaradi zna-
nih razmer v Jugoslaviji, obenem pa
organizatorji opozarjajo lastnike po-
sameznih stojnic, naj vsako sumljivo
obnašanje prijavijo.
Tekmovali bodo ribiči
Ribiška družina Laško bo v soboto, 31. avgusta pri-
pravila meddružinsko tekmovanje v lovu rib s plov-
cem v reki Savinji v Laškem. Prireditev bi morali
izvesti že 2. julija v počastitev občinskega praznika pa
je takrat odpadla in jo bodo izvedU zdaj. Ze ob 7. uri
^utrcO se bodo tekmovalci in organizatorji zbrali
v hotelu Savinja v Laškem, kjer bo ^di žrebanje štart-
nih številk. Tekmovanje bo od 10. do 13. ure, ob 14. uri
pa razglasitev rezultatov.	XV
70 let gasilcev na Teharjah
Med starejšimi gasilskimi društvi v celjski občini je
tudi gasilsko društvo na Tehaijah, ki bo v soboto, 31.
avgusta slavilo 70 letnico. Ob tej priložnosti bodo pod-
pisah listino o sodelovanju s pobratenim gasilskim
društvom Grabrovec pri Metliki, dobili bodo novo
motorno brizgalno, ki jo bo tudi blagoslovil domači
župnik, prikazali bodo reševanje ob razlitju kisline pri
trgovini na Tehaijah in izvedli verižno vso o od T^arij
do sv. Ane. N^zaslužnejši člani društva bodo ob tej
priložnosti dobili republiška, občinska in društvena
priznanja. Teharski gasilci se bodo zahvalili krajanom,
ki so s svojimi prispevki omogočili, da so dobili
motorno brizgalno, tako da bodo učinkovitejši v pri-
meru požara. Prijetno srečanje ob jubileju bodo zaklju-
čili z družabnim srečanjem, kjer bo igral ansambel
Šaleški fantje iz Velenja.
Krajevni praznik Griž	^
Krajani Griž so prejšnji teden praznovali krajevni
praznik v spomin na leto 1941, ko je 24. avgusta
okupator napadel rudnik Zabukovico.
Slavnostna seja krajevne skupnosti je bila tokrat
v lovski koči na Gozdniku, kjer je o delu od lanskega
praznika do letošnjega govoril predsednik skupščine
KS Griže Jože Jahčič. Poudaril je, da so največ denarja
porabih za izgradnjo pločnika od mostu čez Savinjo do
Griž, za urejanje pokopališča, kanalizacijo, vzdrževa-
nje cest in sanacijo plazov. Priznanja krajevne skupno-
sti so letos prejeli Franc Žagar, Miran Krajšek, Martin
Goršek, Danijel Petek, TVD Partizan Griže in Ernest
Pinter.	t.T.
soboto na izlet
tri avgustovski izlet za
Ice Novega tednika smo
iravili pred štirinajsti-
dnevi v Logarsko dolino,
tega pa bomo v soboto,
avgusta v Atomske To-
[t in Olimje. Za drugi
t je bilo med bralci NT
jt zanimanje, saj smo do
I dobili 216 kuponov, ki
I jih dali v boben, opra-
pošten žreb in z njim
lili 50 potnikov in pot-
,ki bodo v soboto gostje
RC in turistične agenci-
Dober dan iz Šempetra.
irali se bomo ob 7.30 uri
celjski avtobusni postaji
po odhodu iz Celja pr-
vič ustavili pri znanem lon-
čarju Franciju Busaiju
v Prožinski vasi ter si ogle-
dali to zanimivo, staro obrt.
Daljši postanek bo v Atom-
skih Toplicah, ki se z never-
jetno naglico razvijajo v ene-
ga pri nas najbolj opaznih tu-
ristično zdravihških krajev.
Prijeten bo ogled sedanjih
objektov, še privlačnejši pa
pogovor s turističnimi delav-
ci, ki bodo predstavili pro-
jekte, kako se naj bi Atom-
ske Toplice razvijale v bodo-
če in privabile še več gostov,
kot jih že zdžg. Posebna po-
slastica bo obisk Olimja s sa-
mostanom in najstarejšo le-
karno, Ježovnikove kmetije
z jeleni lopatarji z Brionov in
Brilejevo čarovnico v gozdu
nad Olimjem. Prijetno bo tu-
di na Jakopinovem kmeč-
kem turizmu. Tudi tokrat
pripravljamo za naše izletni-
ke vrsto presenečenj, igral
bo Rogaški instrumentalni
kvintet, ki letos slavi 15 let-
nico, v avtobusu pa bo vlekel
meh nepogrešljivi Janko
Mogu. Vsem izletnikom pri-
poročamo, da pustijo doma
slabo voljo, tistim, ki niso bi-
li zdaj izžrebani pa ostane
upanje, da bo več sreče pri
naslednjem izletu, ki bo
predvidoma 14. septembra,
ko se bomo popeljali z vla-
kom po Savinjski progi od
Celja do Velenja ob 100 letni-
ci, kar je na omenjeni progi
začel voziti vlak.
T. VRABL
Z NT&RC V Gardaland
Reportaža iz mesta zabave, mesta čudovite
narave, mesta sanj, je v prejšnji številki No-
vega tednika naletela na lep odmev. Še po-
sebno zato, ker smo se odločili, da vas ne
bomo le zasanjali, temveč vas bomo resnič-
no popeljali v ta pravljični svet. Za naše
bralce imamo namreč rezerviranih 20 brez-
plačnih sedežev in vstopnic za Gardeland
na avtobusu, ki bo skupaj z ostalimi potniki
agencije Dober dan in Popotnik krenil iz
celjske avtobusne postaje 14. septembra
v zgodnjih jutranjih urah. Po celodnevnem
potepanju v Gardalandu, se bo moderni tu-
ristični avtobus z video opremo vrnil v Celje
pozno zvečer. Del naših izžrebancev, ki jih
bomo izžrebali v posebni oddaji radia Celje
v ponedeljek ob 13.30 uri, bo krenil na pot
teden dni kasneje. V obeh agencijah imajo
za izlet v Gardaland (14., 21. in 28. septem-
bra) še nekžo prostih mest (cena paketa je
730 din in 30 DM) in vas vabijo, da se v pri-
meru, da ne bo sreče pri žrebanju NT-RC,
prijavite za izlet pri njih.
Ker se na naše akcije - izlete - prijavljajo
večinoma starejši bralci, je naš namen to-
krat privabiti in izžrebati več mlajših bral-
cev, osnovno in srednješolcev, očkov in ma-
mic, čeravno je Gardaland zanimiv za otro-
ke do 100 let starosti.
Lepa nedelja v Šentrupertu
Šentrupert nad Laškim,
kraj danes bolj poznamo pod
imenom Breze, bo v nedeljo
zaživel v znamenju prikaza
starih ljudskih šeg in opravil.
Tokrat so se odločili pripravi-
ti Lepo nedeljo. Gre za prikaz
običajev ob farnem prazniku.
Jure Krašovec, vnet zapiso-
valec ljudskih šeg in običjoev
ter zbiralec ljudskega blaga iz
Marija Gradca, je o Lepi nede-
lji zapiscd: »Lepa nedelja je bi-
la predvsem cerkveni praznik,
navadno tudi ljudski shod, ki
se ga je rada prijela tudi politi-
ka. Svetna oblast je izrabila
priložnost za zbiranje d^atev:
stoinine za štante, točnine od
gostišč in pušenšankov. Hkrati
je ski«bela za red in policijski
nadzor. Navadno je bil na lepo
nedeljo tudi žegnanjski sejem,
ko je cvetelo kramarjem, bir-
tarjem, lectarjem, medičarjem,
krošnjarjem, celo beračem. Bil
je to dan, ko so se zbrali odže-
ryeni in odmoženi ter drugače
odseljeni in obiskali rodni
krov ali vs^ cerkev, kjer so biU
krščeni.«
Tako bo tudi v nedeljo
v Šentrupertu. Najprej bo ob
14. uri slovesna poročna maša
za mladoporočenca, ki bosta
civilni del poroke opravila že
dopoldne na gradu v Laškem
in ki se bosta poročila v okviru
prireditve Pivo in cvetje. Po
maši bo v Šentrupertu slišati
trjančerye, strele z možnarji in
laško godbo na pihala. Pred
cerkvijo bodo stojnice, kjer bo-
do medičar, lectar, lončar, ko-
vač, štcint z nabožnimi pred-
meti, pa stojnica z dobrotami,
ki jih bodo pripravile kmečke
žene pri Kmetijski zadrugi La-
ško, predstavila se bo večina
društev in etnografskih skupin
v laški občini, prišel bo piskro-
vez, pa sodar, izdelovalec ko-
šev in grabelj, kosišč, pehar-
jev, tam bo oglar z ogljem, pa
izdelovalci tresk za svečavo...
Seveda na takšni prireditvi ne
bo mcinjkalo gostincev in glas-
be za ples.
N.G.
Mladi in
zasvojenost
Danes (v četrtek) dopol-
dne bo v prostorih Zavaro-
valnice Triglav v Celju pogo-
vor o mladih in zasvojenosti.
Strokovnjaki bodo sprego-
vorili o drogah, o razširjeno-
sti zasvojenosti v Sloveniji,
o mladostništvu in delu
z mladimi ter še posebej
o Aidsu. Pogovor, ki ga pri-
pravlja Zavod za socialno
medicino in higieno v Celju,
bo nameryen pedagogom in
svetovalnim	šolskim
službam.
MBP
Gasilci prevzeli dom
Minulo soboto popoldan so gasilci na Ljubečni ob
prisotnosti številnih krajanov, gasilcev iz mnogih
društev in številnih gostov prevzeli nov gasilski
dom.
V dom so vložili preko 8600 udarniških ur in veliko
darovanih sredstev krcuanov. Zgradili so ga v dobrih
dveh letih in je eden najlepših na območju celjske
gasilske zveze.
Gasilcem je dom in brizgalno posvetil celjski opat
Friderik Kolšek ob pomoči domačega župnika Alojza
Kostajnška in vojniškega kaplana Furmana. Slovesno-
sti so se udeležili tudi celjski župan Anton Roječ in
mnogi gasilski funkcionarji.
Predsednik društva Maks Naghč je v svojem govoru
poudaril pomen doma za gasilce in krajane Ljubečne.
V njem bodo našli prostor vsi ljudje dobre volje in
poštenih namenov.
Gasilci na Ljubečni bodo sed^ vse sile zastavili za
obnovo voznega parka. Stari vozili bo treba zamenjati
z novimi. To je naloga za prihodnje obdobje.
M. BRECL
il°S9''3fija je zaustavljen trenutek življe-
:,(, jo pogledamo, se spominjamo, jo
^ in včasih analiziramo. Občudujemo
ka -^^^ ye uspelo zabeležiti zanimiv in
,trenutek, poln življenja, ki bi mu
/aA?/co rekli tudi 11 fe. Verjamemo, da
n^f naših bralcev uspelo napraviti takš-
t^^°9rafijo, na katero ste ponosni in ki ni
%	Radi bi jo pokazali širšemu
zato smo se skupaj s pokrovi-
^ Coior laboratorijem Fonda odločili,
da pripravimo nagradni natečaj FOTO LIFE
NT-RC.
Vsak teden bomo podelili tri nagrade
v obliki brezplačnega razvijanja in izdelave
color fotografij v studiu FONDA, ki ima svoje
prostore na Trgu svobode pri poročni dvora-
ni. Ob koncu leta bomo razdelili še deset
praktičnih nagrad med katerimi bo zagotovo
najzanimivejša fotoaparat.
Kot rečeno je tema Life - življenje, kar daje
širok pas možnosti fotografskega izražanja.
Format fotografij je neomejen, prav tako teh-
nika (čb in barvna). Natečaj je namenjen
izključno bralcem-foto amaterjem. Najbolj-
še fotografije bomo objavili in ob koncu ak-
cije izbrali fotografijo leta, ki bo morda tudi
natisnjena na koledarju NT- RC. Vaše izdel-
ke pričakujemo že prihodnji teden. In ne
pozabite: če filma še nimate razvitega, se
napotite v Color laboratorij Fonda, kjer je
normalen postopek izdelave fotografij en
dan. lahko pa se potrudijo in slike izdelajo
prej kot v eni uri.
10. STRAN - 29. AVGUST 1991	

Nesojena evropska prvakinja
Metalka kopja Renata Strašek nI rojena pod srečno zvezdo: letos so Jo za kolajno
prikrajšali sodniki, lani ga Je krepko polomila, predlani pa Jo Je zaustavila
poškodtia
Najstarejši jugoslovanski atletski
rekord v ženski konkurenci je iz leta
1973, ko je Nataša Urbančič na evrop-
skem prvenstvu v Rimu vrgla kopje
61,12 metra in zasedla 5. mesto. Re-
kordni znamki se je predlani močno
približala mladinka Renata Strašek
in napovedala nove uspehe celjske
šole meta kopja, toda njeni načrti so
se na največjih mladinskih prven-
stvih zaradi različnih vzrokov vselej
izjalovili - najbolj sveži so spomini
na nedavno 11. mladinsko EP v Solu-
nu, smolo z merjenjem daljav in ne-
srečno 4. mesto.
»Vedela sem, da mi je uspel dober
met in tudi krivulja leta kopja je vzbu-
jala upanje. Ko se je na semaforu po-
kazal rezultat 56,60, sem sprva podvo-
mila, da met ni bil tako dolg, toda že
v naslednjem trenutku so me preplavi-
li nepopisni občutki veselja mladinske
evropske prvakinje. Potem pa smola,
razveljavitev meta in nič ni bilo s ko-
leno,« je dobra dva tedna po solun-
skem EP pripovedovala najboljša atle-
tinja Kladivarja Renata Strašek, neloč-
ljivo povezana s športom, saj na celjski
ZTKO kot administratorka opravlja
pripravništvo.
Seveda je slaba tolažba, da si bo
atletska Evropa solunsko prvenstvo
najbolj zapomnila prav po zapletu
v metu kopja. Pravzaprav si v zmeš-
njavi z nepravilnimi merjenji dolžin
potegnila najkrajši konec?
»S^ pravim, zadnji met so res na-
pačno izmerili. Kopje sem vrgla blizu
55 metrov, to pravijo tudi drugi udele-
ženci prvenstva. Po elektronskem
merjenju pa daljave ročno niso še en-
krat preverili, marveč met razveljavili.
Potem tudi niso več natanko vedeli,
kje se je zapičilo kopje...«
Solun je pravzaprav zadnji drobec
v tvojem mozaiku atletskih razoča-
ranj.
»Pred dvema letoma sem na Skoko-
vem memorialu v Celju dosegla osebni
rekord 58,18 m in si obenem poškodo-
vala komolec. Nadaljevanje sezone je
šlo po zlu. Na MEP v Varaždin sem
formalno odpotovala kot tekmovalka
z najboljšim rezultatom, toda vnaprej
sem vedela, da ne bo nič z vidno uvr-
stitvijo. Bolečine v roki so bile prehu-
de, komaj sem zmogla met prek 45
metrov in odtlej si nisem več popolno-
ma opomogla.«
Renata, v zadnjih dveh letih je bilo
veliko ugibanj, da nisi tip športnice
za velika tekmovanja. Na domačih
mitingih si kot za šalo dosegala spod-
budne rezultate, toda na prvenstvih
se ti je pošteno zalomilo?
»To je zaradi Plovdiva in MSP 90. Še
zdaj ne vem, kaj seje pravzaprav doga-
jalo z menoj. Hipoma je bilo konec
kvalifikacij, kopje pa sploh ni poletelo
prek 43 metrov. Polom. Ne, ni me daja-
la trema ali kaj podobnega. Se pač zgo-
di, da športnik odpove. Veliko sem
razmišljala o tem prvenstvu in pone-
srečenem nastopu, pravzaprav kata-
strofi, če se spomnim svojega razpolo-
ženja pred odhodom v Bolgarijo. Res,
še danes ne vem, zakaj sem ga tako
grdo polomila.«
Zadnje balkansko prvenstvo prav
v Solunu je ob zanesljivi zmagi
s 56,40 m ovrglo črnogleda razmišlja-
nja o stranski vlogi. Toda konec je
tudi z nastopanjem v mladinski kon-
kurenci, zdaj ne bo več opravičil za-
radi mladostne vihravosti ali neizku-
šenosti.
»Letos me čaka še nekaj mitingov,
za slovenske atlete šele pride vrhunec
sezone. Pozimi sem počivala zaradi
bolezni, julija zaradi vojne izgubila
dva tedna treninga. Kdove, če sem za-
radi tega na EP zaostala za kolajno?
S takšnimi razmišljanji se ne obreme-
njujem. Rekord? Seveda si želim poti
k vrhu. Zdaj je rekordna znamka
61,12 m še nedosegljiva, v prihodnjih
sezonah pa ni nič nemogoče.«
ŽELJKO ZULE
Foto: LJUBO KORBER
Malomarnost sodnikov je Renato Strašek prikrajšala za kolajno MEP.
ŠPORTNI
KOLEDAR
Četrtek, 29, avgusta
Rokomet:
Kozina: mednarodni tur-
nir z udeležbo Celja Pivovar-
ne Laško (do sobote).
Sobota, 31, avgusta
Atletika:
Celje: meddruštveni mi-
ting (ob 16.00).
Tenis:
Velenje: 4. turnir dvojic
VIP 91 z nastopom znanih
Slovencev in Slovenk.
Nedella,
1.	septembra_
Nogomet:
Medvode: Medvode-Ru-
dar; Domžale: Domžale-In-
grad Kladivar; Izola: Izola-
-Steklar (SNL, ob 17.00).
Slovenske Konjice: Dravi-
nja-Intermarketing; Žalec:
Partizan Hmezad-Impol
(OČL, ob 17.00).
Ponedellek,
2,	septembra_
Maii nogomet:
Celje: 16. kolo I. občinske
lige. Od 16. ure na Skalni
kleti.
Ekipa z velikim E
Kvaliteten slovenski rokomet Je z nekaj izjemami (Puc,
Bamfro, Pušnik, Čop) zbran v Celju
Najbrž se v soboto nismo za-
vedali, kako močni ekipi sta
se pomerili v dvorani Golo-
vec. V moštvu Zagreba nasto-
pa kar osem reprezentantov
bivše reprezentance Jugosla-
vije, in zato sodi v vrh svetov-
nega klubskega rokometa.
Kar blagodejno zveni, da so
v tako kakovostni ekipi glavne
vloge namenjene - Štajercem.
Dve sezoni je pri zadnjem pr-
vaku Jugoslavije igral Velenj-
čan Iztok Puc, letos pa sta se
mu pridružila temnopolti Tet-
tey Bamfro (22 let), ki je šport-
no pot začel v Slovenj Gradcu
in uveljavil pod Golovcem ter
Celjan Rolando Pušnik (30).
Na drugi strani so bili zelo pre-
pričljivi celjski »pivovarji«.
Po 21:22 v tretji prijateljski
tekmi istih tekmecev na letoš-
njih poletnih pripravah (prej
39:19) se tudi Tone Turnšek,
trenutno alfa in ornega dveli
strahovito priljubljenih arti-
klov, piva in rokometa, ni mo-
gel zadržati, da ne bi iskreno
priznal: »Sedaj pa imamo eki-
po!«, in s tem mislil na ekipo
z velikim E. Kljub vsemu so
njegove oči iskale potrditev
v Tisljevih. In dobil jo je.
Malodane vsi najboljši slo-
venski rokometaši so zbrani
v Celju Pivovarni Laško. V pri-
merjavi z lanskim letom Celja-
ni v Sloveniji nimajo več ena-
kovrednega nasprotnika, s^
sta se najboljša igralca Velenja
in Kolinske Slovana, Uroš Šer-
bec in Sloveryegrajčan Aleš
Leve pridružila zunanjim na-
padalcem Pungartniku, Čatru
in trenutno poškodovanemu
Ivandiji. Sem dodajmo še Be-
goviča in lahko primerjamo
izredno kakovostno zgošče-
nost z igralci, ki polnijo mreže
z levega krila, ki ga je zapustil
kapetan Igor Razgor: Jeršič,
Šafarič ter Novak. Razgor se
mudi v Španji in bo poslovilno
tekmo zanj potrebno pripraviti
drugič. Tokrat so se z ekipo
razšli Oto Gradišnik (želi si na-
zaj k Velenju, a bo težava od-
škodnina), Admir Jašarevič
(celjski klub ni mogel izpolniti
njegovih zahtev: stanovanje,
služba...) in Uroš Privšek, ki
se seli v Trbovlje k prvaku lan-
ske SRL skupaj z »novim«
krožnim napadalcem Nena-
dom Stojakovičem, ki po težki
atletiki in odbojki poskuša na
novo.
Tone Goršič je brez Mihe Bo-
joviča (letnik 1953), Peunika
(51) in Zupanca, a s Presinger-
jem (46), Levstikom (48), Mar-
gučem (42), Vladom Bojovi-
čem (52), Mrovljetom (53), Lu-
skarjem (53), Gučkom (55), Bo-
žičem (55), Ivezičem (56), Kav-
čičem (58) in Anderluhom (60)
proti pivovarjem brez letošnjih
okrepitev že vodil s 4:1 in 6:3
ter na koncu zaostal le za dva
zadetka 10:12.
Njegovemu ostremu očesu
ni ušlo, da »Cele ne igra več
toliko za oko, na potezo, za pu-
bliko«, in da »tako svojega po-
slanstva ne izpolnjujejo kot ne-
koč«. Trde »noge in počasnej-
ša igra so prav gotovo resnični
in taktični opravičili za prika-
zano proti Zagrebčanom.
DEAN ŠUSTER
Vse bližje pohod v Logarsico
V prostorih NT-RC smo pripravili tiskovno konfe-
renco, kjer smo novinarje seznanili s pripravami na
letošnji, zdaj že 7. pohod iz Celja do Logarske doline, ki
bo v soboto, 7. septembra s startom ob eni uri zjutraj.
Kljub spremembi trase v spodnjem delu bo proga dolga
75 km, zmorejo pa jo lahko vsi solidno pripravljeni
pohodniki od mladih do pravih veteranov čez sedemde-
set let.
Prijavnina za letošnji pohod je 300 din, družinski člani
pa imajo 50 odstotkov popusta na osebo. Med pohodom
bosta tudi dve izstopni postaji - v Savinjskem gaju
v Mozirju (36 km) in v Lučah (60 km). Vsi udeleženci
pohoda, kije n^daljši enodnevni pohod v Sloveniji, bodo
dobili spominska priznanja. Letošnji pohod bo speljan
skozi štiri občine Celje, Žalec, Velenje in Mozirje, tako da
organizator pričakuje tudi aktivno sodelovanje vseh štirih
predsednikov omenjenih občin.
Posebnost letošnjega pohoda bo tudi nastop military
trojk, to je predstavnikov teritorialne obrambe. Takšne
oblike so na podobnih pohodih v tujini izredno popularne.
T. VRABL
ZRK Celje 76 in Celje Pivovarna Laško 91 na skupinski sliki. Stojijo od leve: dr. ^^.jilf
T. Goršič, sodnika Prislan in Jager, dr.Krelj, Čater, V.Bojovič, P.Hribernik, Božič,
Ivandija, Levstik, Marguč, zakrit je Anderluh, Guček, Petru, Ivezič, Šafarič.
Ocvirk, Kavčič. Čepijo: Mravlje,, Jašarevič, Begovič, Privšek, Luskar, Anžič,
Foto: EDI
PANORAMA
Kolesarstvo
Svetovno prvenstvo
Stuttgart-ekipno (100 km): 1.
Italija 1:54,48.5... 14. Jugoslavija
(Baloh, Ugrenovič - oba Merx,
Papež, Rnjakovič) 2:00,46.7; po-
samezniki (173,8 km): 1. Pjaksin-
ski (SZ) 4:28,04... 32, Bonfca 2:48,
87. Smerc(oba Jug-Merx) 17:27,
Nogomet_
Slovenska liga
z. kolo: Jadran Lama - Ste-
klar 0:1 (0:1); strelec: Valek; Izo-
la - Ingrad Kladivar 5:1 (3:0);
strelec: Pevnik; Nafta - Rudar
2:0 (0:0). Vrstni red: Naklo, Izola,
Vozila, Svoboda, Potrošnik in
Steklar 4, Proletarec 3, Olimpija,
Maribor, Nafta, Rudar, I. Kladi-
var, Koper 2 itd.
11. slovenska liga
1. kolo: Pohorje - Dravinja 1:2
Url); strelca: Škrinjar in Kranjc;
Železničar - Partizan Hmezad
1:0 (1:0).
Rokomet
Prilateijske tekme
Moški - Celje Pivovarna La-
ško - Zagreb 39:49 (13:15, 23:34);
strelci: Pungartnik, Čater in
Leve 7, Šerbec 5, Jeršič in Novak
3,	Ocvirk in Tomšič 2, Murko 1;
CPL - Zagreb 19:19 (11:12); strel-
ci: Čater 5, Šerbec 3; CPL - Za-
greb 21:22 (12:11); strelci: Čater
6, Šerbec 5, Jeršič, Pungartnik in
Leve 3, Franc 1; Celje 76 - CPL
10:12 (6:4); strelci: V. Bojovič 4,
Anderluh 3, Mrovlje, Guček in
Levski 1 za Celje, Jašarevič 3, Ša-
farič, Privšek, Franc in Čater
2 ter Pungartnik 1 za CPL; žen-
ske: Partizan Žalec - Kranj
24:33; strelke: Dolar 14, Mohorko
4,	Petek 3, Turk 2.
Vaterpolo
Prijatellska tekma
Rimske toplice - Radeče 20:5.
Motokros
Prvenstvo Slovenije
Lenart - do 125 ccm: 6. Založ-
nik (Šal. dolina), 9. Vogrinec
(Šlander); do 250ccm: 3. Peršoh
(81. Konj.), 10. Vogrinec (Šlan);
skupno po dveh dirkah: 1. Per-
šoh 52... 7, Vogrinc 26. Sloven-
ske Konjice - do 80 ccm: 12. Po-
točnik; pionirji - di^^l
Robar, 2. Tajnikar 4 ^^
SI. Konj.); do 80ccJ«
(Šlan).
Atletika^^
Pokal Slovenije
Novo mesto: mladin„
ovire: 3. Hartman- h'M
Cankar; troskok ' 1 ^
4x100 m: 3. kladivar' ^
2. Kladivar; ekipno 3
mladinke - 100 m
200m: 2. Lenko, 3, Mat,-^
2. Lenko (vsi KI); 800J?
blovnik; 1500: l o^A
(Vel); 400 m ovire: 2 Kr
Ijina: 2. Bezjak; krogla^*
šek; disk: 3. Straše^u^'
Strašek (vse KI);
Kladivar; ekipno: 2, Kl^^
Tenis ^
Prvenstvo Slovenj
Polflnale končnice eki«
prvenstva: Medvode - 7u
Celje 6:3.	^
Streljanje
Prvenstvo Sloveni
Kranj: polavtomatska n
-	ekipno: 2. Celje 687 (Tal
210, Frece 237, Malec 240i,
ška puška - ekipno: 1, Ce|j
(Jager 177, Frece 181, J
185)... 3. Kovinar 513 (Kj
164, Hočevar 173, Dečma
posamezno: 1. Jeram 185,2
ce (oba Ce) 181.
Lokostrelstvo ]
Prvenstvo Slovenj
Jesenice: compound-iij
Terglav 1234; pionirji: 1 ]
var 1278; veterani: 1. Zupa
Sokol Ce) 1103.
Balinanje
Območna liga
9. kolo: Partizan Žalec-3
liško0:17, RLV - Vegrad 9:1
lenje - Šampion 9:8, Vrstf
pred zadnjim kolom: Treifl
16, Velenje 14, RLV 12, V^
Šampion 5 in Žalec 2. '
Odbojka . ^
Celje 91 j
2. turnir v beach volK"
MGM (Kamnik -
bar), 2. NT-RC (Celje -
Murgelj), 3. Tornado
-	Nahtigal, Jezeršek,
4. Vizura (Celje - Zil^^ .
Cafuta), 5. Beach Boys ^,
6. Mi. 7.-8. Ali šport in StrJf
Mali nogomet^
Letna liga Slovenskih jj
-	četrtfmale: Zlakova -
5:2 (2:2), Draža vas - Strar^
Bukovnik - Resarji 4:2, ^^
-	Loče 3:1; polfmale:
-	Črešnar 7:4 (3:3).
-	Draža vas 9:8 (0:0);
kovnik - Zlakova 4:2;
sto: Draža vas - Črešna^ 'jj
venstvo Rimskih topi'«;
boko, 2. Ogeče, 3. Sman^^

29. AVGUST 1991 - STRAN 11
odličen štari Dravinje
F' igra nogometašev Ingrada
pisarja na gostovanju v Izoli je
ala enemu najhujših porazov
vifjpjih letih (1:5) in zameglila
tave o realnih možnostih enaj-
(f^!!!. s Skalne kleti. V 2. kolu je
pilo tudi Rudarju, ki ima
Tfto zelo slabe izkušnje (lani so
aavčani slovenskim prvakom
f.\l kar tri točke), zato pa je za
\no presenečenje poskrbel Ste-
zmago v Dekanih.
cteklarjevem taboru se že otepajo
'-ikodbami ključnih igralcev, spod-
r' štart pa jim bo vendarle omogo-
diirno nadaljevanje, saj jih že v ne-
!j,čaka gostovanje v Izoh. Nekoliko
''ij zadovoljstva je med Celjani in
Jjčani, oboji v igri še nihajo, kar je
tudi posledica neizkušenosti pomlaje-
nih ekip in stila igre, kije občasno tudi
po okusu najbolj zahtevnih kritikov.
V drugoligaški konkurenci je Dravi-
nja prvič po letu 1986 štartala z zmago
v gosteh in odločno potrdila smisel-
nost številnih napovedi, da je prvi fa-
vorit prvenstva. Konjičani so nevarni
tudi brez Kraševca, ki je brez doku-
mentov in z veljavno pogodbo odšel
k ljubljanski Svobodi in za začetek do-
segel tri gole, toda Dravinja je zaradi
nepravilne registracija že vložila pri-
tožbe. S podobnimi grožnjami se zara-
di Pevnika oglaša tudi Koper, toda
vodstvo Ingrad Kladivarja je vse ob-
tožba zavrnilo s trditvijo, da so z vrni-
tvijo Kopra iz medrepubliške Uge regi-
stracijska izhodišča bistveno drugač-
na kot pa na zvezni ravni.
MNZ Celje: le šest ekip
Prvenstvo Medobčinske nogometne
zveze Celje se bo začelo 7. septembra,
toda konkurenca bo močno skresana.
Elkroj in Odred sta že pomladi izstopi-
la iz lige, krški Celulozar ter Rudar iz
Senovega sta se združila v CR Krško
in v štirikrožnem ligaškem sistemu bo
tekmovalo samo šest ekip: povratnik
iz OČL Svoboda iz Brežic, lanski pr-
vak Era Šmartno, Kovinar (Štore),
Hrastnik, Papirničar in CR Krško. Še
bolj klavrn pa je pogled na mladinsko
konkurenco, saj so se prijavila samo
štiri moštva (petjih tekmuje v republi-
ških ligah) in tudi o tej problematiki
bodo nogometni delavci s Celjskega
spregovorili na bližnjem zasedanju, ko
bodo tudi izbrali novo vodstvo.
ŽELJKO ZULE
ionce, pesek, žoga, bam...
[ftošnje dolgo, vroče po-
je bilo kot nalašč za
j^jko na plažah v notra-
^ti. Sicer je meseca maja
;fjen načrt Odbojkarske
'(It Slovenije predvidel
tftek poletne lige že v ju-
j, vendar so lepo vreme
inianih dogodkih nekate-
izrabili za povsem druge
(lene.
?o štirih turnirjih sta prvo
(sto osvojila brata Berdon
Kanala pred Ravenčani Fi-
cančičem, Maučnikom in
Micem. Pizzeria Fontana
jez Berdonoma kar dobro
siamirala v medijih, po-
bno pa so se znašli tudi
materi drugi: Pink šport,
Ali šport, Vizura... Ostah so
si z dobro mero hudomušno-
sti nadeli prav pristajajoča
imena na primer Topaloviči,
Želve, Utrujeni, Odpisani,
Trio alcoholics, Bakardi. Ka-
ko bo s tem v prihodnjem
letu, lahko samo predvideva-
mo. Razmah odbojke na
mivki bi za sabo potegnil tu-
di denar. Igralci bi se vseka-
kor veselili tudi skromnega
finančnega deleža, ki oi se
»preselil« iz malega nogo-
meta.
OZS je na štirih turnirjih,
ki so štela za točkovanje
v poletni hgi, prepustila pri-
rediteljem izbiro velikosti
igrišča. Klasična (9 x 9 m)
ustreza dobrim serverjem iz
skoka, manjša (7 x 7 m) pa vi-
sokim igralcem, ki ves čas
skušajo blokirati žoge pri
mreži. Na dveh celjskih tur-
nirjih (9 X 9 m), ki nista štela
za poletno ligo, so zmagoval-
ci iz Topolšice in Kamnika
bolj čakali v polju na napade
nasprotnikov kot jih ovirali
pri mreži.
Na prvem turnirju na celj-
skem bazenu, kjer so Vizu-
rovci zgledno uredili dve
igrišči, je sodelovalo 13 ekip,
od tega nekaj z igralci, ki se
z odbojko ukvarjajo zgolj re-
kreativno. Na drugem jih ni
bilo več, zbralo pa se je 14
ekip. S kakovostjo odbojke
je zrasla tudi organizacija
prireditve. Čeprav v poletju
1992 bazeni morda le ne bo-
do tako priljubljeni kot letos,
ali pač, si Celjani lahko obe-
tamo zanimive predstave
v beach-volleyu.
Za naslednjo sezono raz-
mišljajo o turnirju ženskih
ekip, mešanih dvojic, neregi-
striranih igralcev in seveda
ponovitvi uspelih turnirjev
moških ekip. Za slednje ve-
lja, da bodo najkakovostnej-
še ekipe sodelovale tam, kjer
bodo nagradni skladi pač
najvišji, zato se velja priprav-
ljati že sedaj.
DEAN ŠUSTER
POGLEDI
Kraljica In črni
princ
Med vsemi športnimi pa-
nogami ima še posebej privi-
legiran položaj atletika, kije
zaradi tesne povezave z giba-
njem, kot osnovno človeško
aktivnostjo, enakomerno
razprostranjena po vseh celi-
nah in šampioni svetovnega
kalibra prihajajo iz tudi naj-
bolj revnih držav. In nemara
je tudi zato v Mednarodno
amatersko atletsko federaci-
jo (lAAF) vključeno več dr-
žav kot v katerokoli drugo
podobno institucijo.
Človek je potreboval dva
milijona let, da se je zravnal
in še nadaljnjih nekaj sto, da
seje naučil teči. Tek - hitro
gibanje, obvladovanje rok,
ga je napravil za gospodarja
sveta. Najbolj spoštovana
zmaga na igrah v stari Olim-
piji pred 2500 leti je bila zma-
ga v teku na en stadij (192
metrov) in še danes najbolj
navdušuje atletika s teki na
kratke proge...
Svetovno prvenstvo v To-
kiu je nedvomno medijski
športni dogodek številka ena
v letu 1991, nedeljski šprin-
terski finale pa krona kralji-
ce športov kot atletiko radi
poimenujemo.	Carlton
McHinley Lewis ali kratko
Carl Lewis je v bogati karieri
(po 7 zlatih kolajn z olimpij-
skih in svetovnih prvenstev)
z 9,86 na 100m šele drugič
popravil svetovni rekord in
meje človeških zmogljivosti
približal povprečni hitrosti
36 kilometrov na uro.
Lewis je že hitro razkril
svoje načrte. »Postati hočem
milijonar,« je pri 19. letih de-
jal Teksačan iz Houstona in
bil med soustanovitelji slovi-
tega Santa Menica Track
Club - zavetišča odličnih at-
letov, ki so študentsko kari-
ero zamenjali za vrhunsko
atletiko in šelestenje zelenih
bankovcev. Tedaj je padel še
zadnji atletski tabu, mnogi
bi Lewisa najraje Unčah, to-
da še bolj so spoštovali in
cenili njegovo odločitev, da
rekordov ne bo lovil na viso-
kih nadmorskih višinah, kjer
je zrak redkejši.
Atletska zgodba zdaj 30-
letnega Carla Lewisa seje za-
čela z olimpiado v Mehiki
1968 in rekordnim skokom
v daljavo Boba Beamona.
Temnopolti fantič je na dvo-
rišču izmeril dolžino 890 cm
in v lovu na najstarejši sve-
tovni rekord v zadnjem de-
setletju ni doživel poraza ter
nanizal kar 65 zaporednih
zmag. Toda razdalje z dvoriš-
ča črni princ kraljice športov
(še) ni presegel, pač pa je naj-
hitrejši človek na svetu z naj-
počasnejšim štartom.
Piše Željko Zule
Celjski beach volley 91
Foto: EDI MASNEC
12. STRAN - 29. AVGUST 1991

Mali O za velike in majhne »zakaje«, »kakoje«...
Izjemno odmevna je bila
minulo sredo oddaja Mali
O. Kar 35 klicev poslušal-
cev smo prejeli in veliko
vprašanj smo uspeli razvoz-
Ijati. Včasih pa se utegne
primeriti, da pride do manj-
še zmešnjave, ki jo lahko
povzroči narobe slišana,
preslišana, telefonska šte-
vilka.
Tako je v minuli oddaji kli-
cala poslušalka Alenka in
dejala, da bi rada podarila
starejši televizor, potreben
popravila. Povedala nam je
svojo telefonsko številko, ki
pa sem jo voditeljica narobe
slišala in zato vztrajno po-
navljala, da gre za telefonsko
številko 27-708, medtem ko
je Alenka dejansko rekla, da
gre za številko 27-700. In po-
tem se je pričela zmešnjava.
Telefonsko številko, ki sem
jo objavila, ima Milena Orož-
nik, ki v oddaji sploh ni so-
delovala, na njen naslov pa
so deževali številni klici in
nemalo hude krvi je bilo, ko
so poslušalci odkrili, da Mi-
lena nima televizorja. No,
Alenka, ki je televizor podar-
jala, pa nas je po oddaji po-
klicala in povedala, da je te-
levizor že med oddajo dobil
lastnika, kajti poslušalci so
Alenko očitno poslušali bo-
lje in si zapomnili njeno pra-
vo telefonsko številko. Bila
je tudi malo huda, ker smo
v oddaji, ko nas je neki po-
slušalec obvestil, da na ob-
javljeni številki ni Alenke
s televizorjem, rekli, da se je
verjetno pošalila in si števil-
ko izmislila. Torej, Alenki se
opravičujemo, prav tako Mi-
leni, in se posipamo s pepe-
lom ter obljubljamo, da bo-
mo prihodnjič pazljivejši. Si-
cer pa, saj poznate tisto, da
se je motiti človeško, kajne?
Ker je odziv, vas poslušal-
cev, na naše oddaje Mali
O množičen, smo pričeli v re-
dakciji razmišljati, da bi to
oddajo pripravili v prihodnje
dvakrat mesečno. To bomo
uresničili že v septembru, ko
bo oddaja na sporedu drugo
in četrto sredo v mesecu.
NATAŠA GERKEŠ
V minuli oddaji Mali O ni-
smo uspeli najti odgovorov
na vsa vprašanja, zato smo se
odločili, da vse kar je ostalo
odprto, neodgovorjeno, obja-
vimo tudi na radijski strani.
Jožica (36-938) si želi rabljeni
hladilnik. Silva (742-431) si že-
li čelade za motor, Tončka
(742-443) in Sonja (712-472) si
želita otroškega sedeža za av-
to, Edi (29-075) bi rad imel ko-
zarce za vlaganje, po kuhinj-
skih elementih sprašuje Du-
šan Gorkič (Celjska 31, Voj-
nik, nima telefona), Matilda
Gorkič (Ulica 8. črnogorske
prekomorske brigade 4, Celje)
si želi trajno gorečo peč, po-
slušalec Mirko (27-369) bi rad
imel zakonsko posteljo, vise-
če kuhinjske elemente in rab-
ljeno pohištvo za spalnico,
Mira (736-286) išče nižjo gar-
derobno omaro, Lojze (27-171)
pa bi bil vesel kakšnih odslu-
ženih trivrstnih harmonik.
ŠKRATKI
Robi Gorjanc-Jimmy je
tik pred diplomo. Moti se ti-
sti, ki po njegovih novinar-
skih aktivnostih zadnjih dni
sodi, da bo Robi diplomiral
iz enologije. Ne, Robi je ven-
darle namenjen diplomirati
iz novinarstva.
Kamilo Lorenci se poslav-
lja. Brez panike, odhaja le na
počitnice!
Urša Selišnik bo konec
decembra postala mamica.
Kljub temu je edina, ki si le-
tos še ni privoščila niti tedna
dni oddiha. Savinjčanka je
od vraga, si mislimo kolegi.
Bojne vrste na našem ra-
diu se polnijo, večina se je
namreč že vrnila iz dopu-
stov. Sedaj držimo pesti, da
bi nam bližajoča se jesen pri-
zanesla s presenečenji v stilu
poplav, požarov in še česa.
Otvoritev novih študijev
našega radia bo skorajda za-
gotovo 19. septembra. Ta-
krat naj bi zaživela tudi ne-
koliko spremenjena radijska
shema.
Željko Zule s sodelavci
obeta, da bo oktobra na ra-
diu več športa ob nedeljah,
po 11. uri. Tudi prenosi s te-
kem ne bodo redkost.
RADIJSKI OPOMNIK!
V	prihodnjih dneh bo pro-
gram radia Celje precej Pi-
vocvetno obarvan.
V	Laškem bomo namreč
radijci imeh studio, zato bo-
do Mavrice od četrtka do
vključno sobote potekale iz
Laškega. NekcO bo komerci-
alnih, v njih pa vam bomo
skušali prikazati tudi Pivo-
cvetni utrip. V Laškem se
bosta ves čas mudila tehnik
Mitja Tatarevič in novinarka
Nataša Gerkeš, na pomoč pa
ji bo tu in tam priskočila Si-
mona Brglez.
Opozarjamo vas na Čaj za
dva, ki bo kot običajno v ne-
deljo. Tokrat ga bo z gledali-
ško igralko Vesno Jevnikar
pripravila Mateja Podjed.
Nedeljski spored bo tokrat
daljši kot običajno. Kar na
vse popoldne ga bomo raz-
tegnili. V nedeljo bo namreč
na Ljubečni tekmovanje za
Zlato harmoniko, t 1
tudi novinar Tone v^"^ I
se bo iz prireditve
oglasil v naš radijsi^j^^^
in se pogov^al z zaJN
mi gosti, v SentruDp^
Laškim pa bo etnS'!
prireditev Lepa ned^^
to bo tehnik Mitja Tat 1
studio prestavil tja r> j
ka Nataša Gerkeš pa v ^
skušala pričarati tarnit^
dogajanje preko ranS
valov.	'S
Kam se bomo odnj
v torkovi popoldanskih
še ne vemo natančno^
anti sta dve. Ali na J
Brnik, kjer bomo prijr
predstavitev dela uslH
cev letališča, sicer pa nac j
če tudi ob Kolpo, v oS"
kraj, kjer je bil doma H
Klepec. Kaj bomo izbrali
ne vemo, zagotovo pa C
na oba konca ^
v kratkem.
Orgiarska delavnica Anton Petek
vpisuje za šolsko leto 1991/92 v naslednje oddelke;
a)	klavir s splošno teorijo glasbe
b)	orgle
c)	sintheseiser
d)	blokflavta.
Vpišejo se lahko otroci od osmega do petnajstega
leta starosti. Vpis bo od četrtka, 29. avgusta dalje
vsak dan od 9. do 18. ure na Slomškovem trgu 9,
poleg Glasbene šole.
Mladi ljubitelji glasbe - lepo vabljeni!
PIVO CVETJE
Zaradi vojne preložena, časovno skrajšana, enako bogata in
še vedno največja slovenska tradicionalna turistična
prireditev PIVO CVETJE vendarle bo od 29. avgusta do 1.
septembra.
17 samostojnih zabavnih in kulturnih prireditev na 6. velikih
zabaviščih in prireditvenih prostorih in več manjših
zabaviščnih in prireditvenih prostorih
11 priznanih glasbenih, pevskih in plesnih skupin,
6 popularnih estradnih umetnikov, 5 razstav, 5 folklornih
društev
POPULARNA CENA PIVA, VRČEK PO 25 dinarjev!
TRADICIONALNI OGNJEMET, KANONADA...
KOGAR NE BO, MU BO GOTOVO ŽAL!
Organizator: TURISTIČNO DRUŠTVO LAŠKO
PODROBNOSTI - KAJ, KDAJ IN KJE?
četrtek, 29. 8. ob 18. uri Aškerčev trg - svečan začetek prireditve
PIVO-CVETJE1991
ob 19. uri Aškerčev trg-koncert s HELENO
BLAGNE, NAGEM JUNKARJEM,
ansamblom ABRA KADABRA, skupino
RITMO LOGO - latinsko ameriška glasba,
plesno skupino STIL
Zabavišče »Rudar« - POP DESIGN
Graščinsko dvorišče - izbor MISS
ZLATOROG - povezovalca SAŠO HRIBAR
in SAŠKA EINSIEDLER
Inter club Pepsi - disco program
petek, 30.8. ob 16. uri Odprtje razstav: GOBARSKA,
ČEBELARSKA in PTIC PEVK v osnovni šoli
»Dušan Poženel«, DOBROTE KMEČKE
KUHINJE v dvorani političnih strank
ob 19. uri Aškerčev trg - koncert ansambla FORUM
s pevcem OTOM PESTNERJEM
Zabavišče »Rudar« - ansambel AGROPOP
Graščinsko dvorišče-ALFI NIPIČ
s skupino in TONE FORNEZZI z gosti
politiki
Inter club Pepsi - disco program
Market ploščad - degustacija Fructal
sobota, 31.8. ob 19. uri Aškerčev trg-najbolj nora noč
s sodelovanjem skupine DON JUAN in
VLADA KRESLINA Z BELTINŠKO BANDO
ob 21. uri OGNJEMET in kanonada z gradu Tabor
Zabavišče »Rudar« - BOŽIDAR
WOLFAND-WOLF
Občinsko dvorišče - ansambel NOČNA
IZMENA
Inter club Pepsi - disco program
Market ploščad - večer s plesno skupino
STIL radenska, nagradno žrebanje
nedelja, 1.9. ob 10. uri Graščinsko dvorišče-OHGET PO STARI
ŠEGI
ob 13.30 uri Pri cerkvi v Šentrupertu (Breza) - LEPA
NEDELJA običaji ob farnem prazniku
ob 15. uri LAŠČANIJADA - šaljivo srečanje klubov
ljubiteljev laškega piva
Na večjih zabaviščih bo vsak večer glasba že od 26.8. dalje.
Luna park bo deloval od 26.8. dalje.
Razstava »PODOBE LAŠKEGA« odprta vse dni prireditve.
Srednja šola Borisa Kidriča
Celje, Ljubljanska 17
vpisuje v
šolskem letu 1991/92 v sledeče programe
izobraževanja ob delu:
I.	Srednje tehniške šole (4 leta):
a)	Program TEKSTILNI TEHNIK, poklic - konfekcij-
ski tehnik
b)	Program PROMETNI TEHNIK, poklic - prometni
tehnik
II.	Poklicne šole (3 letne):
a)	program TEKSTILEC, poklic - šivilja, krojač
b)	program FRIZER, poklic - frizer
C) program MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SRED-
STEV, poklic - avtomehanik
d) program VOZNIK, poklic - voznik
Prijave sprejemamo do 10. 9.1991 v sobi 2 B ali 15 B.

29. AVGUST 1991 - STRAN 13
VINSKA JESEN
po nas preverja
irazalo seje, da so bila natolcevanja, da so
'genski vinarji hudo prepirali med sabo
' teregs vinorodnega okoliša naj bi izbrali
proslavljanje samostojnosti Sloveni-
^Tiidi ni res, da bi moral sam ministrski
Jisednik dati žegen, da bosta šampanjca
npoendent in Protokol izbrana iz Goriške-
naroma iz Radgonskih goric. Vsaj enologi
prepričujejo o tem.
po vendar čisto gladko ni moglo biti. Za
< vence je gotovo tipično, da veliko dajo na
'Istiž in ponos, da pa je zanje značilno tudi
'C^osumje in zavist, pa bi bila že kar tvegana
'Laka- Ce nam drugi pripisujejo značilnosti
'^ikarskega značka, potem bomo nekaj te-
^jnorali sprejeti, saj si tisti, ki imajo svoj
t in to je tudi trta, gotovo malo prizadeva-
'.'da bi imeh bolje urejeno od soseda ali
^^atelja. Sicer pa je to povsem normalno,
^^iivimo v času v katerem se čisla tekmo-
duh.
Pa zato Slovenec ne bo toliko sebičen, da
soseda ne bo jeseni povabil na posedek k pre-
ši, da bi si natočila mladega, vreznega mošta:
»Franci, suni malo mojega. Ja, je kar dober.«
Potem pa ga drugi povabi: »Zdaj bova pa še
mojga rdečga koštala.« Duh pogovora ob pre-
ši seje vil skozi vso slovensko zgodovino. Bil
je preizkus gostoljubnosti in dobrosrčnosti
našega družabnika, a tudi sposobnosti naše-
ga tekmeca.
Toda požirki vina so to naravno nasprotje
zabrisovali in bolj skrbeli za pripadnost te-
mu, o čemer slovenska lirika, roman in dra-
ma veliko pojeta in pripovedujeta: da Slo-
venci brez vina ne zmoremo usodnih odloči-
tev in podvigov, da težko zmoremo potolažiti
poraze in nesrečne trenutke v svojem življe-
nju in tudi težko, skorc(j nemogoče seje pove-
seliti brez vina.
Današnji težki in prelomni trenutki našega
razvoja, bodo najbolj prav preverili, če je te-
mu res tako.	ROBERT GORJANC
Raznolikost v majhnosti
Slovenska vinogradniška področja
Raznolikost slovenske po-
krajine s tako različnimi pod-
nebnimi in talnimi vplivi, ra-
zličnimi sortami in pogoji
pridelovanja, omogočajo pri-
delati številna kakovostna in
vrhunska vina, ki se uvrščajo
ob bok vinom iz svetovno zna-
nih vinorodnih območij. Od
alpskih vrhov, do dolenjskih
in belokranjskih gričev, od
obal Jadrana in Krasa, preko
hribčkov Slovenskih goric in
Haloz do ravnin Panonije lah-
ko uživamo ob živopisnosti
krajine, ki je dana le maloka-
teremu narodu.
Na temelju ekoloških dejavni-
kov ugodnih za rast in razvoj
vinske trte ter različni sortno-
sti in značilnosti vin se sloven-
ska vinorodna območja delijo
v tri rajone: Podravski, Posav-
ski in Primorski. Vinorodni ra-
joni se naprej delijo na vino-
rodne okoliše ter vinorodne
kr^e in lege.
Kosajo se z renskimi
vini
Podravski vinorodni rajon
je po površinah svojih vinogra-
dov sicer n^večji, po pridela-
nem vinu pa se uvršča na dru-
go mesto za Primorskim vino-
rodnim rajonom. Proizvodna
vina ima zelo dolgo tradicijo,
vezano na mnoge slovite kleti.
Značilnost tega rajona so bela
kakovostna in vrhunska, sort>'
na vina, še poseben sloves pa
im^o vina posebne zrelosti in
načina trgatve: pozna trgatev,
izbor, jagodni izbor, ledeno vi-
no. Ta vina niso vsiljiva, imajo
imenitno sortno cvetico in
ugodno aromo in ne zaostajajo
za slovitimi renskimi vini.
Mariborski vinorodni oko-
liš slovi po prijetnih sortnih vi-
nih, ki jih negujejo v treh po-
membnih večjih kleteh, v kleti
v Mariboru, Slovenskih Konji-
cah in Slovenski Bistrici. Zna-
čilne sorte v teh vinogradih so:
laški in renski rizling, zeleni
silvanec, sauvignon, beli in si-
vi pinot, chardonnay, traminec
in še zlasti rumeni muškat iz
leg v okolici kamnice. Vina iz
mariborske kleti im^o svoje
kupce v Veliki Britaniji, ZDA,
Japonski, Kanadi in Danski.
Vinorodni okoliš Srednje
Slovenske gorice: so nadalje-
vanje mariborskega vinorod-
nega okoliša. Vinogradniki iz
Lenarta in Ptuja so obnovili tr-
to, tako da bo na tržišče prišlo
še več prijetnih belih in rdečih
vin.
Med Ljutomerom in Ormo-
žem, se bohoti Ijutomersko-
ormoški vinorodni okoliš, po-
kr^ina slovitih vinorodnih
krajev in leg, kot so Jeruzalem,
Železne dveri, Slamnjak, Sve-
tinje, Vinski vrh, Temnar, Kog,
in drugih. Iz teh krajev so že
pred stoletji tovorili vina na
Dunaj in Trst. V teh goricah je
doma šipon, laški in renski ri-
zling, beli in sivi pinot, chardo-
nay, sauvignon, traminec in
muškat otonel.
Radgonsko-kapelske gori-
ce, ki leže med Muro in Ščavni-
co, so zlasti znane po najbolj-
ših tramincih iz Polic in Janže-
vega vrha ter po posebnosti
teh goric, sorti radgonska rani-
na, katere vino domačini upra-
vičeno imenujejo special. Po-
sebej so znane pozne trgatve in
izbori teh sort. Klet v Gor^i
Radgoni je že iz polovice prejš-
njega stoletja znana po odlič-
nih penečih vinih.
V	Halozah je vinogradnikom
z neverjetno požrtvovalnostjo
uspelo obnoviti, predvsem na
terasah, mnoge strme in že
opuščene lege. Pridelava je si-
cer draga, kakovost vin pa iz-
jemna. Izvrstni so zlasti sa-
uvignoni in renski rizlingi, ter
beli pinoti in traminci, ne
manjka pa tudi laškega rizlin-
ga, šipona in drugih sort. Vina
hranijo v ptujski kleti, ki se
ponaša z več kot 750 letno vi-
narsko tradicijo in najstarej-
šim slovenskim vinom iz leta
1917, shranjenim v znameniti
arhivski kleti.
V	Prekmurskih goricah so
povečali obnove s kakovostni-
mi belimi sortami, zato Len-
davskim goricam in Goričke-
mu raste ugled. Lendavčana
stekleničijo v Ljutomeru, zna-
no pa je tudi rdeče vino iz mo-
dre frankinje.
Tople lege za največ
vina
Na jugozahodu slovenske
dežele leži Primorski vinorod-
ni rajon, ki deloma meji še na
Italijo, na Koprskem pa zlago-
ma preide prav na obale Ja-
dranskega moija. Vinska trta
v tem rajonu raste in se razvija
pod vplivom toplih južnih
zračnih tokov.
V štirih okoliših tega rajona
je četrtina slovenskih vinogra-
dov, kjer zaradi ugodnih oko-
ijetvornih razmer pridelajo
največ slovenskega vina.
Briški vinorodni okoliš
-	posebna značilnost tega oko-
liša je briška rebula. Briški to-
kaj je izjemna posebnost Brd,
vrhunsko kakovost pa dosega-
jo vina belega in sivega pinota
ter chardonnaya. Najbolj zna-
na vina so briški rosč, briški
merlot in cabemet. Briška klet
je ena največjih proizvodnih
kleti v Sloveniji.
•Kraški vinorodni okoliš-je
področje kraškega terena. Vi-
no, v katerem se odraža boga-
tvo kraške zemlje - terre rosse,
ima značilno prijetno kislino,
izredno lepo barvo in aromo.
V sežanski kleti s postopkom
naravnega vrenja proizvajajo
sveža vina iz programa Vivo,
s posebnim postopkom stara-
rya v hrastovi posodi pa še te-
ranton.
Koprski vinorodni okoliš
-	v tem n^toplejšem delu naše
dežele lahko uživamo zlasti bo-
gata vina sort refošk, merlot in
cabernet, ki jih lahko dobimo
kot vrhunska vina, ali pa so te
sorte združene v kakovostnem
rdečem vinu koprčan. Značil-
no belo sortno vino teh krajev
pa je malvazija.
Vipavski vinorodni okoliš
-	značilno kakovostno vino Vi-
pavske doline je vipavec, sicer
pa so poleg rebule tu dobro
zastopane tudi druge starejše
sorte, kot sta zelen in pinela.
Med vrhunskimi vini slovijo
zlasti beli pinot, sauvignon, la-
ški rizling, barbera in merlot.
S tega okoliša so znana tudi
vipavska arhivska vina, poseb-
nost pa je posebej odbrani
merlot iz Biljenskih gričev.
Sanjava vinorodna
pokrajina
Posavski vinorodni rajon obse-
ga pokr^ino, ki leži v sanja-
vem gričevju, obrobljenem
s pragozdovi na eni in predalp-
skim pogorjem na drugi strani,
skozi teče reka Sava. Tam se
topli zračni tokovi mešajo
s hladnimi in vlažnimi, ki se
steklo iz gozdov in dajejo tam
pridelanemu vinu svojevrsten
pečat.
V neposredni bližini naše
prestolnice Ljubljane sicer ni
vinogradov, je pa tam naša naj-
večja izvozna.klet Slovenija vi-
no, ki slovenska vina že dolga
leta izvaža v Veliko Britanijo,
ZDA, ZRN, Kanado, ter skan-
dinavske dežele.
Šmarsko-virštanjski vino-
rodni okoliš, ki tvori povezavo
s podravskim okolišom. Ved-
no več mladih vinogradov s te-
ga področja zagotavlja, da bo-
mo lahko pili še več belega in
rdečega virštanjčana iz proiz-
vodne kleti v Imenu pri Podče-
trtku, s tega področja pa je
znan tudi sveži laški rizling, ki
ga ponuj^o iz kleti v Šmart-
nem ob Paki.
Bizeljsko - sremiški vino-
rodni okoliš se razprostira na
levem bregu Save. Vina s tega
območja negujejo v novi kleti
v Šentlenartu pri Brežicah in
v stari grajski kleti v Orešju in
v Brežicah. Slikovito območje
slovi tudi po belem in rdečem
vinu Bizeljčan, po izjemnih
sortnih vinih iz modre franki-
nje in laškega rizlinga pozne
trgatve.
Dolenjski vinorodni okoliš
-	vina s tega okoliša negujejo
v kleteh v Konstanjevici in Le-
skovcu. Dolenjski vinogradni-
ki so ponosni predvsem na
znani dolenjski cviček, pa tudi
na kakovostno belo in rdeče
vino sremičan. Za sladokusce
pa hranijo odličen laški rizling
pozne trgatve.
Belokranjski vinorodni
okoliš - v kleti v Metliki negu-
jejo belo belokrarysko vino,
rdečo metliško črnino, belo-
krcinjski rosč, ter mlado rdeče
vino modre frankirye. V belo-
krargskem vinorodnem okoh-
šu so posebej ponosni na vr-
hunska sortna bela vina, saj so
v zadnjih letih v Sloveniji po-
skrbeli za prava strokovna pre-
senečerija z laškim rizlingom
pozne trgatve in z ledenim
vinom.
Zemlja te je
pojila
Zemlja te je pojila,
sonce te je sladilo
v času zorenja.
Kri si človeku pilo,
srce z drožjem polnilo
v času vrenja.
Jemljem te kot zdravilo,
jemljem te kot mamilo
v bolečinah življenja.
Tone Kuntner
»Slovenske gorice«
Prilogo Vinska jesen so
pripravili: Marjela Agrež,
Nataša Gerkeš, Urška Se-
lišnik, Drago Medved, Lju-
bo Mlinarič, Rado Pantelič,
Nina Maruška Sedlar, Bori
Z. Župančič in Robert Gor-
janc.
14. STRAN - 29. AVGUST 1991
vinska 
Dragulj v prstanu
Intervju z mag. Zdenkom Rajherjem, direktorjem Poslovne skupnosti za vinogradništvo in
vinarstvo Slovenije
Enolog mag. Zdenko Rajher, direktor
ene redkih pomembnih republiških usta-
nov, ki nima sedeža v Ljubljani (ima ga
v Celju), spada med najbolj kompetentne
osebe pri nas za pogovor o vinu. Delal je
tudi kot asistent na katedri za vinarstvo
Biotehniške fakultete v Ljubljani, je avtor
številnih strokovnih člankov in priroč-
nikov.
Vino je vsesplošno razširjena pijača pri
Slovencih, povezana z našim načinom živ-
ljenja. Zakaj ravno vino, zak^ ne na pri-
mer pivo, zakaj ne viski, zakaj ne kaj dru-
gega?
Vino je iz grozdja, grozdje pa je zelo ple-
menito sadje. Vino ima med alkoholnimi
pijačami najmanj alkohola. Zmerno uživa-
nje vina, nam pomaga k dobrovoljnosti in
gostoljubnosti, v vinogradniških krajih to
še posebej opazimo. Pomembni so tudi
zdravstveni razlogi, na primer rdeče vino
vpliva na zmanjševanje holesterola v krvi,
pri rednih uživalcih vina je opaziti manj
znakov staranja.
Druge alkoholne pijače so lahko kratka
pot za opijanje. To vino ni in ne sme biti.
Vino dopolnjuje hrano, in če so jedi prstan,
potem je vino, ki sodi k jedem, dragulj
v tem prstanu. Slovenske jedi so takšne, da
se kozarček vina iz tistih krajev ali pa od
malo dlje, vedno prileže. Paleta slovenskih
vin to zares omogoča. Whisky? Veste, to je
način anglosaksonskega življenja, vendar
boste tudi Angleže videli, kako pri kosilu
pijejo vino. predvsem rdeča vina.
Vino je gotovo neke vrste umetnina,
> tem pišejo mnop knjige. Zakaj si je pri-
svojilo to častitljivo oznako?
Vino je rezultat nekega posebnega okolja.
Za najboljša vina so n^bolj ugodni pogoji
am, kjer ni ne prevroče, ne prehladno, kjer
e lahko najbolje razvijejo aromatične sno-
d. Potrebna je zemlja, zanjo pravijo, da je
dnogradnik lahko bogat, četudi je ta revna,
e to zemljo izkoristi z žlahtno sorto vinske
rte.
Če so vinu naklonjeni vremenski pogoji
er spretna roka vinogradnika in vinarja
procesu nastajanja in negovanja, je ta iz-
Jelek lahko izjemno kakovosten oziroma
vrhunski. Še zlasti, če so najboljše sorte,
letnik, lege itn. Da, vino je res umetnina, je
kot mozaik, kjer samo en kamenček ne po-
meni nič, kot celota pa je lahko nekaj izjem-
nega.
Ali pijemo danes boljše vino, kot so ga
nekoč?
Včasih so imeli nekoliko drugačna merila
za kakovost. Včasih so pili vina, ki so bila
močnejša, še bolj bogata na ekstraktu, bolj
zrela itd. Včasih še ni bilo tehnoloških pogo-
jev za stabilnost vin, ki imajo manjšo količi-
no alkohola, da bi bila bolj sveža, s sortnimi
značilnostmi. Današnji pogoji pa so omogo-
čili, da pijemo relativno mlada vina, kjer so
nekako te lastnosti grozdja, okolja, v veliki
meri ohranjene. V zorenje dajemo le manjši
odstotek določenega letnika in leg, kjer res
računamo, da bo zrelost dala posebne last-
nosti.
Se s sortami lahko postavimo ob bok
tradicionalnim evropskim vinskim de-
želam?
Najkakovostnejši svetovni sortiment ima-
mo tudi pri nas. To so štiri sorte, ki so pri
belih vinih vodilne v svetu, chardonnay, sa-
uvignon, renski rizling in beli pinot, tudi
sivi, vendar v manjši meri. Vse so v Sloveni-
ji razširjene v večini okolišev in v najkvali-
tetnejših letinah, kot je bil letnik 90, dajo
»vse iz sebe«, kar se najbolj ceni. Pri rdečih
vinih imamo prav tako svetovni sortiment:
merlot, oba caberneta, fraus in sauvignon,
in našo posebnost, refošk oziroma kraški
teran, ki je letos zelo kakovosten. Tudi pri
rosejih, od vipavskih, primorskih do posav-
skih, bomo našli kar lep izbor izredno kako-
vostnih vin. Ni nevarnosti, da bi pri nas kaj
izumrlo, kar se v svetu ceni. Nasprotno, da-
nes na Primorskem oživljamo nekatere sor-
te, ki so bile včasih znane, v manjših količi-
nah in so pomembne tudi danes, kot npr.
zelen, pinela, pikolit.
Danes se veliko govori o ekološko prijaz-
nih tehnologijah. Ali velja to tudi za vin-
goradništvo?
Pri nas v Sloveniji, kjer smo usmerjeni
v kakovost, je to pot, ki jo v veliki meri že
poznamo. V ekološko prijaznem vinograd-
ništvu je potrebno pazljivo gnojiti, obdelo-
vati in varovati vinsko trto. Nekdo misli, da
je ekološko prijazno to, da opustimo nekate-
re običajne ukrepe, da ne škropimo, gnoji-
mo ipd. To je nepoznavanje stvari. Zelo veh-
ko znanja je potrebno o fiziologiji vinske
trte, o lastnostih tal, da lahko proizvedemo
z manj gnojenja, z manj intenzivne pridela-
ve, s postopki, ki tla ohranjajo v najboljši
kondiciji, sicer manjše količine, vendar ka-
kovostnejše. Gre za zelo uravnoteženo pre-
hrano vinske trte, s poudarkom na 1
kaliju in nekaterih mikroelementih  S
tivna sredstva za varstvo pred
boleznimi. V kleti moramo paziti d M
manj sredstev vnešenih od zunaj-
trebna močna kemična čiščenja, a^ n
lahko zadovoljimo s fizikalnimi rT
npr. s centrifugiranjem, filtriranje^S
najkakovostnejše materiale, da ž^
samo v najnujnejših količinah. ^f*!«!)
Kaj pa cena naših vin? Ali menit
predraga?	^''t«)
Če so vina pri nas predraga, pot^
zaradi vinogradnikov ali kletarjev
zaradi splošne gospodarske situac/ipN
gnojil, škropiv, mehanizacije, kako rip.^
polnilnica, kako drag je traktor, veK^
stvari, ki vplivajo na ceno. V takšni sitJ
in ob takšni družbeni režiji je pač r. i
takšen, kot je. Možnosti za znižanje o 1
zelo omejene. Usmerjamo se v kakovo^?]
višjih kakovostnih stopnjah je manjši^
lek, tudi posamezne sorte so manj r^
zato ne moremo pričakovati drugeg. j
visoko ceno. To pa pomeni, da ta 14,'.!
moremo piti vsak dan, pa tudi prijv^'
niso za vsako priložnost.	^
Pa še strokovni nasvet, koliko vin 1
priporočili piti?
Osnovni recept je zmerno, ob hrani S
je pa težko predpisovati, vsak si mora g
najti mero. Ljudje smo razhčni, zato j
tudi kot ljubitelji vina lahko različni, KJ
teri ga ne bodo cel teden nič spili in si j
potem v nedeljo privoščili kakšen kozaiJ
Drugi bodo to razdelili na vsak dan. Poj
fizioloških učinkih, ob normalni prey
vendar ne takoj, ampak porazdeljeno!
litra vina na dan ne bi smelo predstav«
nobenih težav. Tudi kakšen kozarček J
šim ne bo odveč ob kosilu.	1
ROBERT GORJAJ
Vino je zahteven družabnilc
Vino je človekov družabnik.
Skupaj se družita skozi življe-
nje in vsak svojega živita. Da,
tudi vino ima svoje življenje
in podobno je človekovemu:
ima svoje spočetje, rojstvo,
zgodnje otroštvo, mladost,
zrelost, lepoto starosti in čas
odmiranja. In je radostno,
razburjeno, umirjeno, uleža-
no, je trpko in kislo, ter slad-
ko in omamno.
Če sta človek in vino v življe-
nju prijatelja, ali vsaj dobra
znanca, ki se razumeta, predv-
sem pa medsebojno spoštuje-
ta, je to nekaj lepega, plemeni-
tega, zdravega. Ce pa se spreta
in je medsebojnega spoštova-
nja konec, postane življenje
človeka žalostno, predvsem pa
nevredno svojega imena, vino
pa je po krivici degradirano na
»alkoholno pijačo«. In v tem
sporu vedno potegne kratko
človek in v večini primerov ne
sam, ampak tudi njegovo dru-
žinsko okolje.
Kdor vino spoštuje kot pose-
ben dar narave in človekovega
znanja - tej kombinaciji pa še
ob vremenski odvisnosti po
pravici rečemo »božji dar«, bo
vedel, da uživanje in ne le pit-
je vina (sicer pa sta dva ločena
pojma) ni le stvar užitka, am-
pak tudi posebno občutljiva
mera dostojanstva.
Kdaj pijemo vino?
Uživanje vina je vedno pogo-
jeno v največji meri z razpolo-
ženjem. Imamo namreč več
vrst vin in vsako je za svojo
priložnost najbolj primerno.
Tu je še treba upoštevati
zdravstvene omejitve, torej ra-
zlične diete, ki omejujejo uži-
vanje vina ali dovoljujejo samo
določene sorte, ali pa sploh
strogo prepovedujejo uživanje
kakršnegakoli alkohola, tega
pa vino seveda vsebuje, čeprav
vino sestavlja preko 700 različ-
nih elementov in je alkohol le
eden od njih.
Za vsakdanjo rabo imamo na
voljo že zelo solidna vina v litr-
skih steklenicah, ki jih polnijo
v naših večjih kleteh in zaseb-
niki. Suha kiselkasta bela ali
rdeča ali roze vina radi pijemo
tedaj, kadar smo dalj časa
v družbi: na raznih priredi-
tvah, veselicah, porokah in pi-
knikih. Tudi doma pri delu se
nam prileže kakšen brizganec,
ki ga pri nas navadno delamo
z mineralno vodo, nekateri pa
vino mešajo tudi z navadno vo-
do, kot so to delali stari Rimlja-
ni in še danes delajo Dalmatin-
ci in Istrani. In tudi največji
ljubitelji vina si kdaj pa kdaj
privoščijo kakšen vrček piva
ali samo vode. Po vinu sežejo
ob bolj izbranih priložnostih,
kot so na primer kosila in
sploh prehrambeni obredi, ki
jih pri nas še premalo izkoriš-
čamo za družabno dogajanje"
(tudi v družini in med prijate-
lji) ali pa za posebne priložno-
sti, ki so povezane s pomemb-
nimi dogodki.
Pravim ljubiteljem vina je
vsakršno bahaštvo in nastopa-
štvo tuje. Torej s šampanjcem
previdno, spoštljivo in počasi.
Vedno bolj se uveljavlja tudi
kot aperitiv. Za vino se navad-
no odločimo tudi tedaj, če ima-
mo dovolj časa za kosilo ali ve-
čerjo v posebnem vzdušju,
poznavalski prijatelji pa se
zberejo tudi na posebnih degu-
stacijskih srečanjih, kjer po
domišljenem programu poku-
šajo različna vina in ob njih
modrujejo. Vino zahteva po-
zornost, zato ga ne zlivaj mo va-
se na hitrico, če smo slabe vo-
lje, če smo razburjeni, če jem-
ljemo zdravila, ki ne dovoljuje-
jo mešanja z alkoholom in če
vozimo.
Kako pijemo vino?
Kakor zahteva vsaka slika
svoj ustrezen okvir, tako tudi
vsako vino (pa tudi sicer vsaka
pijača) svoj kozarec. Vino mo-
ra biti ustrezno ohlajeno, sicer
nima ustreznega okusa, četudi
je usklajeno s hrano. Bela vina
naj ne bi presegla 12 stopinj
Celzija, rdeča pa 16, čeprav
v zadnjem času tudi za rdeča
vina velja kakšna stopinja
manj, zlasti če so lahka in svet-
lejša. Šampanjec mora biti
ohlajen na 7 do 9 stopinj.
Če smo v lokalu, zahtevajmo
vinsko karto. Ko se odločimo
za vino in ga naročimo, nam
mora natakar pokazati stekle-
nico z etiketo, dajo preberemo
in se prepričamo, če je še origi-
nalno zaprta. Potem, ko privo-
limo, da jo pred nami odpre,
mu dajmo tudi vedeti (če to že
sam ne vpraša), kdo pri mizi
naroča vino, kajti njemu nata-
kar najprej natoči nekaj kap-
ljic za pokušino, še prej pa mu
ponudi na posebnem krožniku
na ogled in vonjanje zamašek.
Že pri njem se namreč vidi, če
je vonj dober. Kdor pokuša vi-
no, ga najprej dobro pogleda
proti svetlobi. Kozarec seveda
prime za sredino peclja in ni-
kakor ne za kelih sam, kjer lah-
ko pusti prstne odtise in steklo
izgubi sijaj, pa še vino po nepo-
trebnem greje. Ko si je ogledal
barvo, ga tudi poduha. Koza-
rec narahlo prinese k nosu, še
prej pa z izkušeno kretnjo zao-
kroži kozarec, tako da se vino
lepo razporedi po steni kozar-
ca in pride buket najbolj do
izraza. Ko ga dobro poduha in
ugotovi, če je tudi vonj ustre-
zen (so možne težave s slabimi
zamaški, ki povzročajo nepri-
jeten vonj, lahko pa so tudi po-
rozni, če ni steklenica ležala in
je pri- šel kisik po nepotreb-
nem do vina), ga srkne in ga
razporedi po vsej ustni votlini,
da ga zaznajo vsa čutila. Če mu
je okus všeč in če ni ugotovil
nič oporečnega, dovoli nata-
karju, da natoči omizju in ste-
klenico postavi v vedro za vino
in jo pokrije s prtom. V družbi
navadno ob zdravicah ali za-
četku s kozarci tudi narahlo tr-
knemo. Šaljivci pravijo, da za-
to, da imajo tudi ušesa kaj od
vina, če so že prej pokušale oči,
nos in usta. Če že trkamo s ko-
zarci, delamo to obzirno in
s posluhom, ne križamo rok in
tistega, s katerim trčimo, gle-
damo v oči, a zmerno, ne da
buljimo vanj. Kozarci naj bodo
natočeni le do polovice, nika-
kor pa ne več kot dve tretjini.
Uležana rdeča vina točimo iz
ležeče košarice, da usedlina, ki
sicer ni škodljiva, ostane na
dnu.
Kaicšna vina pijemo?
Rekli smo že, da je šampa-
njec prav primeren za aperitiv
in za posebno slovesne trenut-
ke. Vino izbiramo glede na na-
men srečanja, kjer bomo vinu
posvetili pozornost in v odvis-
nosti od razpoloženja.
K belemu mesu bomo pili
bela vina, k temnemu mesu,
tudi k narezkom pa rdeča. To
je osnovno pravilo, kjer ne mo-
rete veliko zgrešiti, so pa tudi
odtenki in finese. K sladici bo-
mo pili slajša vina. To so trami-
nec, rumeni muškat ali muškat
otonel, pozne trgatve renskega
rizlinga ali sauvignona, tudi
rulandec se prileže (sivi pinot).
Če bomo v dilemi, kaj storiti
pri jedi, se odločimo za manj
izrazite arome in pijemo odlič-
na »nevtralna bela vina« kot so
laški rizling, beli pinot in char-
donnay. Pri temnem govejem
mesu bomo pili kabernete in
sploh uležana rdeča vina. Za
sladico smo že omenili pol-
sladka ali sladka vina, čisto na
koncu pa pijemo tudi kakšen
portovec, če ga seveda imamo
na voljo. A tudi to je vse še
v okviru splošnih pravil. Stari-
ne, posebne jagodne izbore in
pozne ter ledene trgatva pa od-
piramo le pri najbolj izbranih
trenutkih in v krogu tistih pri-
jateljev, znancev in gostov, ki
res vedo, kaj je to vino in ga
znajo ceniti.
Vino ni samo
Ob vinu je odlična prilož-
nost, da kramljamo o stvareh,
ki nam jih vsakdanji ritem živ-
ljenja niti ne dovoljuje in zanje
nismo dovolj zbrani ali pa
ustrezno razpoloženi.
Vino nikoli ni samo >
v družbi človeka, ki ga jen
delal in ki ga pije. Clove^
družabno bitje in vino je d|
žabna pijača. Žalostni sol
motni ljudje za šankomj
molče zroč v steno zliv£(jo^
velike količine vina.
V vinotekah in gostinskih
kalih zahtevajmo pravilno!
strežbo. Ne popuščajmo ns
da neukim in malomarnimJ
stincem in trgovcem, kara
šefi se niso potrudili, dab''
der strokovno usposobili
svoje delo. Ne popuščajn^
vršnosti. Bolj ko bomo ™
ni, boljša bo ponudba. Z®
vajmo ustrezne infornja
zavračaj mo neustrezne ali
umazane kozarce, nepri®
hlajeno vino.
SpoštujmoJ
prijate^ev pridelek iz
gorce in četudi ni v bu«
z etiketo, ga pijmo s spoS"
njem do njegovega truda- *
je vložil, da je vino v sod"
zorelo. Mnoge naše za^
kleti hranijo odlično kaP
in mnogi naši kmetje s
som lepijo na buteljke '
etikete, zaščitna znam«^
jim je izključno kakovos
letina ni dala ustrezneg^
delka, ga ne ustekle"^
v buteljke. Prodajmo g"
odprto vino.	J
In čisto na koncu
pravilo: ko se počutim" g
Ije, spijmo še kozarček. ^^^
valimo gostitelju in se P^
mo. Mučna postanejo V^
čevanja, ki se navadno
žejo v popivanje. In poj ^
traj tožimo, da nas bo^^^f
da nas muči zgaga. Ne^^ ^^
dolgih krokanjih in
liko kislega vina in "^^^pi
celo po kisli juhi
njec in potem drugi
gajo znancem, kakoj^
njec vino, ki je čisto ^
Vino je stara pijača
no prilega stari IjudsK'
sti: ko je najbolj P^^f ifi)^
poslovimo, pa bomo
jatelji! DRAGO .
Za šampanjec velja, da ga
pred odpiranjem ne vzburka-
mo, torej ne tresemo stekleni-
ce. Držimo jo v desnici in to
s prtom, nikakor z golo dla-
njo. Z levico držimo zamašek
in z desnico premikamo ste-
klenico gor in dol, da zamašek
sam zleze iz nje in ga ne vleče-
mo na silo. Ko vdre kisik
v steklenico, povzroči znači-
len zamolkel pok in to je do-
volj. S šampanjcem ne škropi-
mo sosedov okoli sebe in ga
po nemarnem ne polivamo po
mizi ali po tleh. Če vsega ne
stočimo naenkrat, steklenico
položimo v vedro, posebej iz-
delano za hlajenje vina in ga
pokrijemo s prtom. Obstojajo
tudi posebni zamaški za za-
časno zamašitev že odprtih
steklenic.

29. AVGUST 1991 - STRAN 15
Pospešeno vračanje
If nelfdanjemu slovesu
vina Iz šmarsko-vlrštanjskega okoliša so vse bolj cenjena
3 iz prelepih obronkov
'ijio virštanjskih hri-
^g se nekoč^ vozila na
 potem se je nekako
'Tjvičeno zmanjšalo
Jienje za prijetno kaplji-
Jjljin rdečih vin iz tega
'fpo več mladih vino-
^ikov na tem območju
^otovilo, da bomo lahko
1 več prijetnega belega
'^ečega virštanjčana iz
proizvodne kleti v Ime-
.pri Podčetrtku, pa tudi
I laški rizling iz kleti
-artnem pri Paki.
itiajevanje
ladov
oarsko-virštanjski oko-
:redstavlja okoU 1050 ha
ijradov, po letu 1980 so
iot polovico nasadov ob-
di. Stara sestava vinske
(je bila bolj v korist rde-
;\-in, vedno večja usmer-
:ost vinskega tržišča v be-
>3rte in kakovst pa je nare-
fala večjo pozornost be-
: sadikam. Nasade belih
1 so od leta 1987 do leta
^ razširili za približno
Iha, med belimi sortami
prevladuje laški rizling in
^e, tudi naj kako vostnej-
chardonnay, sauvignon,
ski rizling, ostalo pa
Ustavljajo rizvanec, zele-
silvanec, šipon in ranfol.
Z odkupom v novi sodob-
^eti v Imenem so siste-
Sifno pričeli pred tremi
'in sicer z odkupom na-
sort, vendar letnika
^ 89 nista bila najboljša,
^pa so bile prvič proizve-
dene pomembne količine za
vrhunska vina, za sauvignon
in kakovostna laški rizling in
modro frankinjo. Na trgu ku-
pci radi posegajo po belem
in rdečem virštanjčanu in ro-
seju letnik 90.
Kmetijska	zadruga
v Šmarju opravlja v imenski
kleti odkup, predelavo in
kletarjenje do prvega preta-
kanja, nadaljnja nega, tipizi-
ranje in stekleničenje pa je
skrb vinske kleti
v Šmartnem.
Bogata tradicija
Vino Šmartno, ki posluje
v okviru podjetja ERA praz-
nuje letos 40 letnico obstoja.
V podjetju sledijo sodobnim
oblikam poslovanja in trže-
nja v treh osnovnih dejavno-
stih, ki jih opravljajo: done-
govanju in polnjenju vin,
grosiranju in maloprodajni
dejavnosti. Namizna vina
brez geografskega porekla
ter zaščitena namizna, kako-
vostna in vrhunska vina se
prodajajo od Prekmurja do
Portoroža. Letno napolnijo
125 tisoč litrov vina, od tega
sauvignona 5900 litrov, bele-
ga virštanjčana 40 in rdečega
24 tisoč litrov, kar jih uvršča
ob bok drugim slovenskim
vinarskim središčem, ki ima-
jo daljšo tradicijo.
V šmartinski in imenski
kleti nastaja in se doneguje
paleta vin, ki se ponašajo
z zaščitno znamko, kot sta
beU in rdeči virštanjčan, iz
laškega rizlinga, kraljevine
in šentlovrenske oziroma
modre frankinje in žametne
črnine. Izkazala so se že nji-
hova sortno čista vina, pa la-
ški rizling, rose iz modre
frankinje, največji adut pa je
za zdaj edino vrhunsko vino
iz tega okoliša, sauvignon
letnik 90, ki je ocenjeno na
18,2 točke po Buxbaumovi
metodi in je tako postal nosi-
lec zlate zaščitne znamke. Na
letošnjem vinskem sejmu
v Ljubljani je njihova Črnina
game osvojila zlato. Modra
frankinja pa srebrno me-
daljo.
Moderne metode
Vinogradniška dejavnost
šmarsko-virštanj skega oko-
liša poteka v glavnem v pri-
vatnem sektorju, večina vi-
nogradnikov pa je vključe-
nih v zadrugo. Nova sodob-
na klet v Imenem je rešila
mnoge težave z odkupom in
trgom in postavila temelje
sodobne organizacije vino-
gradniške proizvodnje, ki že
daje zavidljive poslovne re-
zultate, čeprav jim narava
zadnjih pet, šest let ni bila
posebej naklonjena.
Nova sodobna klet v Ime-
nem lahko prevzame 40 ton
grozdja na uro, opremljena
je s sodobnim elektronskim
sistemom za merjenje slad-
korne stopnje in dvema sti-
skalnicama s kapaciteto
8 oziroma 20 ton na ciklus (3
do 4 ure), ima pa tudi sodob-
ni enološki laboratorij.
Proizvodnja grozdja je zas-
novana na modernih organi-
zacijskih in motivacijskih
principih, v klet se odproda-
jajo samo tržni viški v kohči-
ni od 40 kg do 15 ton. V prejš-
njih letih so bile trgatve pre-
hitre, kar je vphvalo na ka-
kovost, z dobro poslovno in
motivacijsko politiko pa so
strokovnjaki kmetijske za-
druge Šmarje vinogradnike
prepričan, da trgajo grozdje
v najbolj optimalnih rokih.
Za vzgojo boljših sort člani
kmetijske zadruge prejema-
jo tudi brezobrestno akonta-
cijo.
Da bi povečali motivacijo
in odgovornost za delovanje
kmetijske zadruge so vnesli
tudi nekatere upravljalske
novosti: 725 članov kmetij-
ske zadruge je vanjo vložilo
tisoč nemških mark vredno-
sti, s čimer lahko učinkovite-
je soupravljajo in jamčijo za
uspešno poslovno politiko.
Iz šmarsko-virštanj skega
vinorodnega okoliša prihaja
tudi svojevrstna slovenska
posebnost, tako imenovano
ribezovo vino, ki ga proizva-
jajo po klasični vinski meto-
di. Vsebuje veliko C vitami-
na, zdravniki pa mu pripisu-
jejo številne zdravilne učin-
ke. Doslej je bil dostopen
v manjših količinah, že letos
pa ga bo mogoče pogosteje
poskusiti.
EJEM vino 91
ljubljani
:]JINAGAME, letnik 90
ZLATA MEDALJA
JORA FRANKINJA,
Pik 90
SREBRNA MEDALJA
klet v Šmartnem
gozdni hram
Vinska Arhiva
v cnotcčni arhivi Gozdnega hrama so vam na voljo
arhivska vina domala vseh slovenskih vinarjev, tudi
zasebnih. Arhiva je razvrščena po proiz'ajalcih, soriah
in letnikih.
Enoteka
Prostor je še zlasti primeren za izbrano družbo, ki ob svečanih trenutkih
kot so osebni prazniki, poroke, poslo-ni razgovori, pogostitve poslovnih
partnerjev ustvari še posebno vzdušje.
Degustacije
Namenjene so boljšemu poznavanju pridelka
posameznih vinorodnih okolišev; vršijo pa sc
v enoteki Gozdnega hrama dvakrat
mesečno. Vsakikrat sc predstavi drugi
proizvajalec kakovostnih in vThunskih vin.
Aranžmaji
Na voljo so vam različni darilni aranžmaji.
Zagotovo so med njimi tudi takšni, po
vašem okusu.
VlNOTOČ
Posebnost Gozdnega hrama je tudi vinotoč. Tu lahko kupile
odprta \ina (Laški rizling, Modra frankinja, Virštanjčan) iz
šmarsko-virštanjskega vinorodnega okoliša.
p
pogrinjek
K dobremu vinu gre domač prigrizek: pečena ali kuhana
s\injska krača, kuhana gnjat s hrenom, zaseka iz lunke,
domače salame, kraški pršut...
16. STRAN - 29. AVGUST 1991	
Vino in čiovelc
oa vitis vlnlfere tio dom perignona
Vitis vinifera - predhodni-
ca današnje trte, je tako stara
kultura, da posega v zgodovi-
no daleč pred človekov čas.
Ostanki vinske trte (divje
vinske trte vitis vinifera, sub-
species silvestris Gmel) sega-
jo 140 milijonov let nazaj,
v čas krede! Torej imamo
opraviti z eno najstarejših
rastlin, ki pa jo ne odlikuje le
častitljiva starost, ampak tu-
di močna razširjenost, saj so
sledove divje trte našli na
vseh celinah sveta, razen na
skrajnem severnem in južnem
polu, Grenlandija pa jo že
pozna, celo Alaska. Ostanke
divje trte najdemo še danes
tudi pri nas na Krasu in
v Hercegovini.
Po velikih temperaturnih
spremembah na zemeljski
obli, ki so močno prizadele tu-
di trto, si je ta pred kakšnimi
deset tisoč leti ponovno utrla
pot v južne in jugovzhodne
predele Evrope in v njene se-
vernejše predele. Zanimiv je ta
vpogled v zgodovino vinske tr-
te, saj nam odkriva presenetlji-
vo pot človekove iskateljske
strasti, da bi iz naravnih dano-
sti pridobil dobro pijačo.
Od neolitika dalje
Ne smemo pozabiti, da je le-
dena doba povzročila temeljite
spremembe razmer za vse obli-
ke in vrste življenja na zemlji,
ki je doživljala tisti čas velike
spremembe. Vinska trta se je
vrnila po toplejših rečnih doli-
nah, in sicer s protitokovi, ki
so se od moija vračali proti
rečnemu toku. Zato jo najde-
mo v dolini Rena in v severoza-
hodni smeri po Donavi.
V mlajši kameni dobi pa je člo-
vek v svojem takoimenova-
nem predzgodovinskem ob-
dobju (od 5000 do 1800 pred
našim štetjem) je izbiral vin-
sko trto in rodnejše plodove.
Začela seje primitivna selekci-
ja vinske trte in v njej lahko
iščemo zametke današnjih kul-
turnih trtnih sort. Vse to je ma-
terialno dokazano v bivališčih
naših davnih prednikov, kjer
so našli vrsto trtnih pešk.
Zanimiva antika
še pred časi, ki jih označuje
antika, moramo omeniti Bliž-
ryi vzhod oziroma vzhodni del
Sredozemlja, kjer je zibelka vi-
nogradništva. Gre torej za or-
ganizirano vzgojo in obdelavo
sadov vinske trte in ne več za
naključne rezultate narave,
s katerimi seje človek srečeval
ob različnih priložnostih in sa-
mo kaj malega dodal k temu,
kar je spoznal ob naravnih po-
javih. Na naši celini so bili prvi
vinogradniki Grki na sedanjih
arabskih tleh, ter Egipčani in
Feničani. Zgodovina ponuja
na voljo vrsto dokumentov in
drugih materialnih dokazov,
vključno s številnimi umetni-
škimi deli, o tem, da so v deže-
lah starih civilizacij pridelovali
in vzgajali vino. Zatorej upra-
vičeno uvrščamo gojenje vin-
ske trte in pridelovanje vina
med stare civilizacijske oprav-
ke. A vina niso radi le pridelo-
vali, ampak so ga tudi radi pih.
Imelo je več funkcij: vino je
bila zdrava pijača, ki so jo lah-
ko tovorili na daljše razdalje in
temu primerno oblikovali
ustrezne posode (amfore, me-
hove). Vino je spremljalo člo-
veka tudi na bojnih pohodih.
Pil gaje za žejo, pogum, tudi za
opijanjanje nad zmagami in
užival ga je pri orgijah. Vino pa
je bilo na mizi tudi pri najres-
nejših državniških in diplo-
matskih opravilih. V antiki je
vino igralo pomembno vlogo.
(Mimogrede, vino so poznali
tudi drugje po svetu in to isto-
časno kot pri nas, vendar zara-
di strnjenosti teme ne bi širil
vsebine, recimo na Kit^sko,
kjer je v svojih visokociviliza-
cijskih pokrajinah bilo vino ze-
lo v čislih.)
Da so vino tudi prekomerno
uživali, saj je bil v tistih časih
tudi imenitna droga, dokazuje
dokument babilonskega kralja
Hamurabija, ko je že pred 4 ti-
soč leti poskušal z dekretom
omejiti prekomerno pitje vina,
kar pa je še posebej zanimivo,
krčmaijem je prepovedal točiti
slabo vino.
Grki so preko svojih kolonij
širili vinsko trto in vinsko kul-
turo. Po njihovi zaslugi je
z ustanovitvijo Massilie - da-
našnjega Marseilla, prišlo
v Galijo nek^ n^boljših trtnih
sort. Tudi Rimljani so po Gr-
kih povzeli besedo oihos (vino)
in so ji pravili vinum in iz te
latinske besede smo izpeljali
ime za vino tudi mi in še mno-
ge druge dežele in narodi. Vi-
no je bila nepogrešljiva sesta-
vina v kuhnarični umetnosti in
če le za hipec pogledate v zna-
menite kuharske recepte slav-
nega rimskega kuharja in pis-
ca receptov Apicija, boste kaj
kmalu spoznali, da je ni jedi
brez dodatka znamenitega fa-
lernčana. Danes sicer nimamo
nobenih dokazov o tem, kakš-
no je bil to vino, a najbrž za
tiste čase in navade takorekoč
nepogrešljivo. Rimljani so bili
znani tudi po tem, da so vinu
radi dodajali razne začimbe, od
popra, soli, mete, bazilike, me-
da in česna do koščkov ribjega
mesa (sardelinih flletov), iz če-
sar so kuhali znamenito oma-
ko liquamen, brez katere je ni
spodobnega kosila ali večerje
v antičnem Rimu. Pri rimskih
piscih Vergilu in Pliniju najde-
mo tudi prve zapiske o treh
vinskih oziroma trtnih sortah:
nomentanski, aminejski in api-
anski.
Voda nima boga,
vino pa!
Ste kdaj pomislili na to da
voda. ki je vir življenja in brez
nje življenje ni mogoče, nima
svojega boga, vino pa ga ima.
Grki so ga imenovali Dioniz,
Rimljani so slavili Bakhusa ali
Bakha z znamenito palico ovi-
to z vinsko trto - thyrsus ime-
novano! Zanimivo pa je, da
islam in budizem v glavnem
nista nikoli čislala vina in sta
v njem videla celo le slabe last-
nosti. Daje vino tesno poveza-
no z religijo, pričajo religiozni
dokumenti, o njegovem pome-
nu. Samo Sveto pismo, temelj-
na zbirka knjig krščcinstva
omenja vino kar več kot pet-
stokrat! Duhovnik pri mašnem
obredu uporablja vino iz zna-
nega svetopisemskega prizora
s Kristusom, po katerem je vi-
no njegova kri! Zanimivo je tu-
di to, da je slovenski škof in
narodni buditelj Anton Martin
Slomšek, kije bil sicer v življe-
nju previden in zmeren mož in
je na zmernost v obnašanju in
življenju nenehno opozarjal,
rad priznal, da kozarček prave-
ga in zdravega vina ne more
škoditi ne telesu in duhu. Daje
celo oblika zasluženega plačila
po pošteno opravljenem delu.
To najbolj potrjuje njegova
znana pesem En hribček bom
kupil..., ki je že upravičeno
ponarodela. Slovenci imamo
zdaj tudi v svoji himni vinsko
trto, kar je verjetno svetovna
posebnost in z njo se naša him-
na celo začne. Ne po naključju.
Zlobneži in kratkovidneži
bodo takoj rekli, da je Preše-
ren ljubil vinsko kapljico, pa je
Zdravljico začel z vinsko trto.
Vsakemu izobražencu bo takoj
jasno, da ima v kontekstu pe-
smi ta vinska trta pomen naj-
žlahtnejšega izročila, ki simbo-
lizira sad - vino - ki poživlja
žile in srce! A ne raznežimo se
preveč pri slovenski himi. Je le
posebnosti, ki bi jo nemara
kdaj ob drugi priložnosti po-
drobneje osvetlili.
Katoliška cerkev
je namenila tej žlahtni pijači
kar nekaj patronov, med njimi
sta najbolj znana sv. Urban in
sv. Martin. Že v n^zgodnejši
dobi zahodnoevropskih samo-
stanov so gojili v njihovih kle-
teh tudi vinsko kapljico. V sa-
mostanih je bilo od zgodnjega
srednjega veka dalje združeno
mnogo znanja in če vemo, da
so bili samostani prve tovarne
za določene proizvode, ki so
jih najprej rabili za svojo rabo
in potrebe, pozneje pa tudi za
prodajo in ekonomski interes,
je bilo gojenje vinske trte in
vina naravnost idealna panoga
za takšno obliko življenja
spretne in umne skupnosti.
Tako je nastal tudi znameniti
šampanjec in sicer v kleti be-
nediktinskega samostana nad
Eperneyem v šampanjski po-
krajini, v opatiji Houtvillier,
kjer je pater Dom Perignon
ugotovil, da z dvakratnim vre-
njem vinu lahko spremenijo
lastnosti na boljše. Mnoge sa-
mostanske kleti imajo še da-
nes odlična vina - tudi pri nas.
Če hočete oskusiti odličen cvi-
ček, pojdrte v pletersko kartu-
zijo pod Gorjance. V sredrgem
veku so odkrili tudi izredno
lastnost vina: daje odlično raz-
kužilo. To se je pokazalo ob
epidemijah kuge.
Več obrazov
Vino je v svoji dolgi in pisani
zgodovini močno izoblikovalo
tudi določeno obnašarye okoli
sebe. To se odvija na različnih
ravneh. Vino je vplivalo na tr-
govino, ki je posredovala veli-
ke dobičke in posredno vpliva-
la tudi na velike zlorabe, ker so
ljudje hoteli z njeno pomočjo
bogateti. Pojavljali so se vino-
toči, kjer so prodajali vino
sumljive kakovosti in porekla.
Vino je močno poseglo v eko-
nomske tokove in zlasti v drža-
vah, kjer je pridelava vina po-
membna gospodarska peinoga,
posvečajo tem problemom ve-
liko pozornost. Nastale so no-
ve velesile v pridelavi vina,
kjer močno izstopa Kalifornija
z velikimi gospodarskimi
kompleksi. Vedno bolj zanimi-
va postcoata tudi Avstralija in
Japonska. Slednja še ni toliko
v fazi lastnega pridelovanja vi-
na, ampak se bolj posveča
spoznavanju te pijače, ki je bi-
la doslej v deželi vzhajajočega
sonca bolj na stranskem tiru.
S^ tudi za ZDA ne bi mogli
trditi, da so bile še včeraj ljubi-
teljice vina, kakor tudi ne bi
smeh poenostaviti njene podo-
be z whyskijem. A kakorkoli
že, vino postaja vse bolj sve-
tovna pijača izbranih vrst in
okusa, ki se tudi s časom moč-
no spreminja. Na stari celini in
rgenih tradicionalno znanih vi-
nogradniških površinah se tu-
di dogajžUO pomembne spre-
membe. Vino postaja vedno
bolj zaščitena pijača, ki se ne
enači avtomatsko z alkoholom
oziroma s pojmom alkoholna
pijača. Bolj ko je družba civili-
zirana in razvita, boU jemlje vi-
no kot kakovostno sestavino
vsakdanjega načina življenja
in ga celo v zakonodaji ločuje
od žganih in drugih alkoholnih
pijač. Pri nas še nismo tako
daleč, ker nas še v tem pogledu
vendo omejujejo zvezni zako-
ni, Slovenija pa bi morala slej
ko prej z vinom preiti v vrhun-
sko ponudbo svojih odličnih
polnitev. A to je že druga zgod-
ba, kot so vsaka zase poglavja
o odnosu vina do zdravja, hra-
ne, ekonomije, kmetijstva, in
vrste drugih dejavnosti, ki po-
sredno ali neposredno vplivajo
na nastanek vina, njegovo ra-
zumevanje in vplive v vsakda-
njem življenju.
Vinu na pot
v mnogih razvitih deželah se
dobro zavedajo, da je vino se-
stavina, ki lahko močno vpliva
na gospodarske tokove. A ne le
to: im^o ga za sopotnika pri
pomembnih promocijskih ak-
cijah. Toda o vinu začno govo-
riti že v šoli. Že pri sosednjih
Avstrijcih in Italijanih boste
našli na pohcah knjigarn in
drugih javnih lokalih lep izbor
poljudne in strokovne literatu-
re o vinski trti in vin„
ri pitja. V Franciji in J: o Itj
vrsta specializiranih ^
kjer o vinu tudi kai ,
nas boste še redko 3
vinoteko, kjer varti
stregli z ustreznimi inf ^
jami. Pri nas nekateri ^
da je že dovolj za vin3
v police položijo nekar^'
nic z belim in rdečii^ ^
o kakršnikoli literatun^^
duha ne sluha. ^ M
O kulturi vinske trt?
je treba najprej zelo z.^^ 1
četi z vzgojo in jo
takorekoč vse življenip^^
lično vino je treba velik ^
kovnega znanja, stroš?-
sreče, da pridelovalcu t^
mraz ne uničita letine T^
nje, ta trud je treba spo(,!!
Civilizirane družbe so
zdavnaj spoznale in so ti,?
to v določenem delu boli ^
zirane in humane od tiS
vino po nemarnem degr«
jo. O vinu je treba pisati ^
ma (prava informacija',^
sti) ne bi smela biti prepo^
na, ampak celo stimulih
kajti zdravo in kulturno^
vrna je ena od n^ boljših i.
bolj učikovitih oblik boja«
alkoholizmu. Vino je k
spremljati z ustrezno %
ro, oddajami na radiu in tS
ziji, prirejati je treba degu^
je, izobraževalne odd^e iijj
skurzije, tiskati kryige, iti
mirati. Vino in človek si U
služita!	1
DRAGO MEDVI
Rekonstrukcija vinotoča v antičnem Rimu, kjer so vina
tudi mešali in jim dodajali pridatke
V dneh mladosti, ko\
srce
in sanjari, da čusb
splahne,
sem prijatelje imel-ki
dni?
Toda vince! kdo ve, a
ta?
Vinska zakonodaja
Razvrščanje vin po kakovosti
Države, v katerih pomeni vi-
narska proizvodnja pomemben
delež v celotnem gospodarstvu,
urejujejo to področje s posebni-
mi zakoni in predpisi. To je nuj-
no, saj se pojavlja precej zlorab
povsod po svetu.
Ljudje marsikje nepošteno rav-
njo z vinom in se lotevajo nečed-
nih poslov. V nekaterih državah
prihaja do pravih vinskih afer.
Običajno prod^ajo kaj takšnega,
kar sploh ni v soglasju z deklari-
ranim vinom, zgodi pa se tudi, da
ponarej^o vino.
Štiri skupine
Slovenski vinski zakon razvrš-
ča mirna vina v štiri kakovostne
skupine: Namizno vino brez ali
z nekontroliranim geografskim
poreklom - nima značilnosti no-
benega proizvodnega območja
lahko je mešanica razhčnih vin,
zanje ni potrebno strokovno oce-
njevanje.
Potem sledijo tri kakovostne
skupine vin z geografskim pore-
klom: Namizno vino - potrebna
je vsaj ena značilnost vinorodne-
ga rajona. Lahko pa nosi oznako
in s tem značilnost ožjega vino-
rodnega območja, če to ni regi-
strirano kot kakovostno. Kako-
vostno vino - izvira iz enega vino-
rodnega okoUša, podokoliša ah
ožjega okoliša. Biti mora iz kako-
vostnih vinskih sort in donegova-
no na proizvodnem območju, kot
kakovostno vino ga mora oceniti
komisija. Vrhunsko vino - poleg
enakih zahtev kot za kakovostno
vino velj^o še posebna določila:
ne sme biti izboljšano s sladkor-
jem ali fizikalno kemičnimi razki-
sanjem, donegovano in ustekleni-
čeno mora biti na proizvodnem
območju. Kakovostno in vrhun-
sko vino lahko imata tudi kako-
vostne posebnosti: Izbor - tako
vino je smao iz popolnega zrelega
in zdravega grozdja. Vse gnile, ne-
zrele ali poškodovane jagode je
treba izločiti. Jagodni izbor - vi-
no je iz jagod s plemenito plesnijo
ah vs^j iz prezrelih zdravih jagod.
Pozna trgatev: vino je iz grozdja,
potrganega v fazi prezrelosti.
Za označevanje vin brez geo-
grafskega porekla ni dovoljeno
uporabljati imena vinorodnih ra-
jonov, okolišev, podokolišev, ož-
jih okohšev in kr^ev na proizvod-
nem območju.
Etiketa
To je osebna izkaznica vina. Oz-
nake na etiketi morajo ustrezati
vsebini. Slovenski vinski zakon
določa naslednje označbe: kako-
vostno stopnjo, geografsko pore-
klo, kdo je proizvajelec ali polni-
lec, letnik proizvodnje - pri vinih
s poreklom, serijo polnitve, da-
tum polnitve, kohčino-prostorni-
no, alkohol, vsebnost sladkor^ja.
Mogoče pa so še nekatere dodat-
ne oznake: zaščitni znak, ime sor-
te, odvisno od grozdja, barva vi-
na, podatek o odlikovanju, kako-
vostno in vrhunsko vino pa lahko
imata kot dodatne oznake še last-
no trgatev, staro vino, pozno trga-
tev, trgatev suhih jagod, jagodni
izbor, trgatev v polni zrelosti.
Zaščitna znamka
Vinorodne dežele, ki na svoja
vina tudi kaj dajo, imajo še poseb-
ne oznake, s katerimi poskušajo
zavarovati in zagotoviti kakovost
proizvodnje. V Sloveniji so leta
1968 sprejeli pravilnik, ki ima za
proizvajalca in potrošnika vina
vehk pomen.]
Styria se je o
sebno zaščitno
skih vin. |
Namen zaščiti)
v razmeroma!
Ijavila na naS«
stvo geografski
in kakovosti j
pospeševanje«
daje pravilo d«
nega slovenski
dovanje pravih
trošnikom. J
znamke je nara
je dogcualo, daj
imela sicer jas^
pa je šlo za m
nje, neizvirnoj
upanje v slov-«!
zaščitna znaml
povrnila. I
Zaščitna m
okrogel pladeJJ
terem je upg
.Bakchos),
med preplete^
v krzno, obu^J
SOS (Bakhosov^
nim Ustjem),
(vrč), obnog^
zgornjem ro^J
znamka slov^";
»Marque dep j
Zaščitna <
dosežejo od ^^
mednarodni J,
po Buxbau^
nem sistem'''|
od 16 do^lj
vrna od H " ]
Vina, ki 'Jf
znamko odf^^j
na komisiJf^
v poštev l^i,
pod pogoje Ji
konom o^lp^
sko tehf;^
na,
postopki..'^
vinorodni
znamk za F
le toliko,je
ne, koliK^a^
ugotovljen'"
sorte.	v
29. AVGUST 1991 - STRAN 17
uporne, Bogu
it^feia^gali in jih pre-
^Ca pekla. Strašna
rl oslabila, da so ko-
P'ie svojih prijateljev
l^^il da so se okrep-
^i dk^ /e bila ta nebe-
* rpttio si niti misliti,
flnvedati. V nje spo-
^^aadanašnji, kadar
Vvobvamdajebolj-
tgegB:^^ kapljica je
.AajD preveč vina nace-
^vnelo in ojunačilo,
Bik je bil že
^iebeloglavec, pa je
.1 roge in mu izdrl re-
ffvei smilil. Pobral je
J/z oJeg^ ^^ hi
bi se zopet preveč
pravila in ga varovala
ieie.
fli roditelji grešili, jih
,] iz raja. Ko je bežal
^e trte, se mu je stori-
gioral živeti zanaprej
(J. Bliskoma jo je izru-
,proti vratom, ki so se
n/im in njegovo ženo.
f reke blaženi r^, ali
I iz ajega tolažilo, ki
žganja tako uspešno
^kosti pozemeljskega
Janez Trdina,
»Vinska modrost«
Vino dviga navdili umetnosti
Ni skrivnost, da je žlaht-
na kapljica domača pred-
vsem znanim ljudem. In da
je malo stvari, ki potekajo
brez vina. Ob vinu se roje-
vajo literarna dela, po-
membne politične odloči-
tve, vino je duhovna hrana
za gledališke igralce...
Povprašali smo torej zna-
ne Celjane, kaj menijo o vi-
nih in užitkih, ki jih le-ta
marsikomu dajejo.
Prof. Božena Orožen,
Osrednja knjižnica v Celju:
»Nisem popolna absti-
nentka, za kakšno pretirano
ljubiteljico vina pa se tudi ni-
mam; brez njega bi vsekakor
lahko shajala. Pri odnosu
Slovencev do vina me moti
predvsem to, da marsikdo ne
pozna meje. Zato so mi vse-
kakor ljubši abstinenti kot
kakšni pretirani vinski brat-
ci. Sicer pa se z vinom bolj
kot v resnici srečujem v lite-
raturi, saj Slovenci skoraj ni-
mamo literarnega dela, v ka-
terem ne bi igralo pomemb-
ne vloge tudi vino.«
Borut Alujevič, direktor
Slovenskega ljudskega gle-
dališča v Celju:
»Igralci smo znani po tem,
da smo večinoma vdani al-
koholu, saj nas ljudje več-
krat vidijo pijane v gostil-
nah. Vendar pa je to nekako
povezano z boemskim nači-
nom življenja, saj po končani
predstavi ne moreš iti kar
domov, pač pa greš v gostil-
no, tam pa ne moreš sedeti
pri kisli vodi. Vino pa vzdi-
guje tudi inspiracijo umet-
nosti; to je veljalo že v pra-
starih časih, Cankar, pa Pre-
šeren ... Pa velja najbrž tudi
za gledališke igralce. Moram
povedati, da sem, ko sem bil
še mlad, študent, tudi sam
posegal po žlahtni kapljici,
sedaj pa, ali sem postal tako
škrt, ali pa mi vino resnično
ni všeč. Če pa sem v dobri
družbi, kjer je dobro vino, ga
pa še vedno rad pijem,
v zmernih količinah seveda.
Sedaj, odkar sem na Štajer-
skem, imam rad predvsem
štajerska vina, bela, včasih,
kot študent, sem bil pa prav
nor na Rebulo in na dolenj-
ska rdeča vina. Mislim, da je
danes še najbolj kvalitetno
vino janževec, priležejo pa se
tudi buteljčna vina.«
Željko Cigler, predsednik
Stranke demokratične pre-
nove v Celju:
»Slovenija je že od nekdaj
znana po gradovih, cerkvah
in vinskih kleteh, ki so bile
odlično napolnjene. Gotovo
je slovenska zlata kapljica
primerjalna prednost, kot lo-
kalni patriot dajem prednost
štajerskim vinom. Radgon-
sko-Kapeljsko območje daje
tiste sorte, ki meni nekako
na srce padajo. Kot Savinj-
čan pa si včasih žejo potešim
tudi s šmarnico, za katero je
dobro, daje s čim pomešana,
to pa zato, da Savinjčan ob
njej ne postane še bolj nor
kot ga je že narava dala!«
Irena Ferlež, občinska se-
kretarka za družbene dejav-
nosti:
»Tudi Slovenci bi morali
vino piti v malih količinah;
kot Francozi. Malo vina, pa
naj bo tisto okusno. Treba je
tudi izbrati; pravo vino
k pravi hrani. Štajerci smo
sploh znani po tem, da radi
žlahtno kapljico poizkušamo
čez mero. Šama predvsem
rada pijem merlot, sicer pa
so mi najbolj všeč štajerska
vina: beli pinot, ruladec in
zeleni muškat.«
Viki Kranjc, načelnik Po-
krajinskega štaba TO za Za-
hodno Štajersko:
»Vino pijem občasno; naj-
r^e dobro vino v dobri druž-
bi. Menim, da je vino tudi
sestavni del hrane; sam
imam doma manjšo vinote-
ko, za priložnostne obiske.
Vino se pije počasi, obravna-
vati ga je treba kot kulturo."
Sam najraje pijem bela vina,
laški rizling.«
Drago Svetko, duhovnik,
cerkev Sv. Duha v Celju:
»Vino je božji dar, vendar
pa moraš poznati pravo me-
ro. Neizogibna posledica
pretiranega pitja vina je soci-
alno zlo - vedno. Vendar pa
mislim, da Slovenci še ved-
no premalo poznamo to kul-
turo. Še posebej, če upošte-
vamo dejstvo, da je sloven-
sko vino, kakovost sloven-
skega vina znana tudi v tuji-
ni. Sam najraje pijem vina iz
Slovenskih Goric.«
NINA MARUŠKA SEDLAR
Božena Orožen
Borut Alujevič
Željko Cigler
Irena Ferlež
Viki Kranjc
Drago Svetko
Ni ga lepšega veselja jeseni, kot je trgatev. Pa čeprav nositi težke brente ni kar tako.
Foto: EDI MASNEC
če nastopi bog vina z rdečimi
iici...
»Kjer ni vina, pravijo, ni veselja. Tako se Dolenjska
more imeti za srečno mimo mnogih drugih dežel, kjer
ne raste trta, saj ima veliko množico vinogradov; zato-
rej nima nobene pravice, da bi se v tem pogledu prito-
ževala zaradi pomanjkanja veselja.
Vsa vina, ki rasto na Dolenjskem, se imenujejo
dolenjska in so prav zdrava. Zato je tudi veselje, ki ga
povzroči dolenjsko vino (kajti vino razveseljuje
bogove in ljudi) tem boljše, čim varnejše je; le vrča ali
kupice ne smeš previsoko dvigniti in ne pregloboko
vanjo pokukati, zakaj iz nenadnega in nezmernega
veselja nastane naposled žalost in velika škoda tako za
dušo kakor za telo, pa najsi bo vino še tako zdravo in
slastno. Če nastopi Bakhus s kar preveč rdečimi lici,
pride lahko z Ariadno v prenatančno dotiko in, kjer
zdravo vino preveč razgreje glavo, tu se lahko ohladi
razum, sramežljivost in poštenost. Najslastnejše trte
postanejo circejske čarobne šibe, ki spremene ljudi
v zverine, če jih zlorabijo. Ob Bakhusovem vozu sto-
pajo risi in tigri, kajti požrešnosti kaj rada slede grozo-
 Krita in jeznorita dejanja. V zdravem vinu tiči torej
veselje in žalost, kakor ga kdo prav ali napak rabi.«
Janez Vajkard Valvasor
»Slava vojvodine Kranjske«
Najpomembnejše
je poreklo
Kaj vpliva na liakovost vina?
Samo naravno vino je lahko kakovostno, kot piše
v svoji knjigi Za vsakogar nekaj o vinu, predstojnica
katedre za vinarstvo ri Biotehniški fakulteti v Ljub-
ljani, dr. Slavica Šikovec. Zgolj dejstvo, da je naravno,
pa še ne zagotavlja, da je tudi kakovostno. Na kakovost
vina vpliva kar precej stvari.
Proizvodno območje
Vinu daje poreklo (provenienco) natančno določeno
ekološko okolje, za katerega so značilne določene pod-
nebne razmere, vrsta tal, nadmorska višina, topografija
'itn. Vsi ti dejavniki vplivajo kot celota na kakovost groz-
dja, ki se odraža v značilnostih, enkratnosti oziroma izvoru
vina. Izvor vina skupaj s sortno lastnostjo grozdja omo-
goča, da ločimo kakovostne razlike med vini nemškega,
francoskega, italijanskega in na primer slovenskega izvora
ter njihovih ožjih ekološko sklenjenih proizvodnih enot,
r^onov, okolišev in ožjih okolišev.
Sorta
Kakovost vina je v veliki meri odvisna od kakovosti
vinske sorte. Vsaka sota lahko najbolje razvije svoje dedno
pogojene kakovostne posebnosti le v določenem ekolo-
škem okolju. Zato so velike razlike v kakovosti vin iste
sorte v različnem okolju.
Letnik
Na kakovost proizvodnega letnika vina, zlasti v sever-
nem proizvodnem območju, vplivajo podnebne razmere
med vegetacijo in sicer ne le glede na količino pridelka,
'^pak predvsem glede kakovosti grozdja in vina. Pod
vplivom toplote in padavin ter njihove razporeditve dajejo
^fiake sorte na istem proizvodnem območju, odvisno od
'etnika, vina različne kakovosti. Tako se govori o odličnih,
dobrih ali slabih vinskih letnikih. Naši najboljši vinski
etniki so bili: 1904, 1911,1921, 1949, 1953, 1959, 1964, 1971,
1983 in 1990.
^^ in način trgatve
Na splošno se upošteva tako imenovana tehnološka
''ozorelost grozdja, ko ima najustreznejše rjizmeije med
^'adkorjem in skupnimi kislinami ter intenzivnostjo
^ortne cvetice.
'"^^in predelave grozdja in enotehnološki postopki
Grozdje predelujemo s stroji, ki mehanično ne smejo
Poškodovati trdnih delov grozdja in ne povečati usedlin
fiioštu. S centrifugiranjem mošta ali razsluzenjem, je
^^ba iz mošta ločiti vse tuje sestavine, na primer škropiva,
^''^Ijo, pesek in druge trde delce in mošt zaščititi pred
Ksidacijskimi procesi,
"odeno alkoholno vrenje
^koholno vrenje je biokemični proces, v katerem iz
gozdnega soka dobimo vino. Pri vrenju nastali glavni in
^ Poredni produkti z nadaljnimi reakcyami prispevajo
^^ kot polovico vseh sestavin vina, ki jih še ni v grozd-
(j^l^soku. Zato ima prav pri vodenem alkoholnem vrenju
^ober vinar največ možnosti, da s svojim znanjem vpliva
^ prihodnjo kakovost vina.
'^Madišfcenje in izoblikovanje vina
kaV ^^^ postopkov je ohraniti naravno vrednost oziroma
kovost vina. Če se upošteva pravilen način predelave
bistrenje mošta, žveplanje in vodeno alkoholno
so neznatni vsi tehnološki posegi v fazi dozoreva-
^^-izoblikovanja vina.
g^ino, kot piše dr. Slavica Šikovec, kjerkoli in kadarkoli
. Pijemo, mora imeti lastnosti tal, podnebja in proizvod-
^ območja, kjer je zraslo grozdje. Zato je med vsemi
za kžikovost v ospredju poreklo vina.
18. STRAN - 29. AVGUST 1991

Da vino res zaživi
NI vseeno Iz kakšnega kozarca pijemo
Vsaka lepo pogrnjena miza mora biti v harmoničnem soz-
vočju med kakovostjo vina, jedjo in kozarcem. Danes je dober
vinski kozarec veliko več kot le posoda iz katere se pije.
Kakovostni vinski kozarec je podrejen kakovosti vina. Omo-
gočiti mu mora, da v kozarcu spregovori v svoji enkratni kom-
pleksnosti, ki nudi užitek za vsa čutila: uho, oko, nos, tip in
okus.
Ne glede na vrsto vina mora biti kozarec praviloma pecljat
s podstavkom iz kakovostnega tankega in brezbarvnega stekla.
Kupa kozarca se mora prilagajati osnovnim značilnostim vina.
Pecelj mora biti dovolj visok, da lahko brez težav držimo
kozarec. Samo tako lahko uživamo v lepoti barve, bistrine in
vonja vina. Osnovno pravilo, ne samo izbranega pokuševalca
vina, ampak kulturnega pitja je, da se kozarec vedno prime za
pecelj. Pecelj s svojim osnovnim namenom onemogoča, da bi se
vino v kozarcu prehitro grelo.
Kupasti del kozarca, v katerega se vino neposredno nalije,
mora ostati čist, brez prstnih odtisov in tujih dišav, ki jih daje
roka. Ko kozarec, naslonimo na ustnice, vznemiri njihovo zaz-
navo in notranje sluznice pred pokušanjem vina. Debelo steklo
učinkuje grobo, agresivno, otopi čutne celice ter ubije zaznavo
vina. Zato se lahko vino po okusu uveljavi le v tankem kozarcu.
Belo vino: Zanj je idealen kozarec na dolgem peclju s kupo
v obliki tulipana, ki se zgoraj rahlo oži. Le v takem kozarcu pride
do koncentracije lahko hlapnih sestavin cvetice in svežine sad-
nih kislin grozdnih jagod. Zgoraj povsem široko odprti kozarec
zakrije kisline in prisoten, nepovreti sladkor lahko pride do
veljave vsiljivo z delno izgubo najbolj hlapljivih sestavin celice.
Rdečkasto rose vino: v okusu mora biti podobno belemu vinu.
Zaradi tega za ta vina lahko uporabljamo enake kozarce kot za
bela.
Rdeče vino: pravilno oblikovani kozarec mora imeti na dol-
gem peclju večjo, bolj trebušasto, jabolku podobno kupo, kije
proti vrhu rahlo zožena. Rdeča vina so v okusu bolj polna,
bogatejša z ekstraktom, ne samo zaradi poUfenolov, kamor spa-
dajo antociani - rdeča barvila, ampak tudi zaradi večjih količin
mineralnih snovi. Praviloma nalijemo rdeče vino samo do polo-
vice kozarca. Da pride rdeče vino do veljave, mora biti površina,
ki pride v kontakt z zrakom, večja. S tem se razvijejo manj
izrazite sestavine cvetice rdečega vina, ki skupaj s polifenoli
dajejo svojevrstnost cvetici in okusu ter zaznavo bogastvu
arome šele v ustih.
Sladka desertna vina: ponudimo jih v majhnih pecljatih
kozarcih imenovanih tudi sherry, katerih kupa je v obliki
ozkega valja.
Peneče vino: nekdaj vino »kraljev« in danes pijača sladokus-
cev in velikih poznavalcev dobrega vina, spada samo v visok,
pecljat kozarec z visoko, tulpi podobno oblikovano kupo. Da
oko uživa v igri počasnega sproščanja mehurčkov ogljikovega
dioksida, mora njihova pot biti čim daljša. Kozarci za peneče
vino ne smejo biti preveliki, ker penečega vina ne smemo doli-
vati oziroma v kozarcu ne sme stati, ker se greje in izgubi svojo
iskrivost.
Za kozarce upoštevamo glavno pravilo, da jih moramo posta-
viti na mizo povsem čiste in nevtralnega vonja in okusa. Kozarce
dobro pomijemo v pomivalnem stroju, v katerega damo tudi
posebno tekočino za sijaj stekla. Dober stroj večkrat zapored
izplakne kozarce in jih posuši. Če kozarce pomivamo ročno, jih
moramo dobro splakniti s toplo in nato s hladno vodo, da ne bi
dišali po pomivalnem sredstvu ali kloru. Za kratek čas kozarce
postavimo na čisto krpo in jih takoj, ko voda odteče, zbrišemo
s čisto krpo, ki je nevtralnega vonja, da dobijo lep sijaj.
Kozarec
za belo
in rose
Kozarec
za rdeče
vino
Kozarec
za peneče
vino
kozarec
deseru
vina 
Naredite vtis
Nekaj o serviranju vina
Povprečni pivci bodo za po-
sebne praznične priložnosti
(poročno kosilo doma, sinovo
prvo mesto na evropskem pr-
venstvu, hčerin magisterij,
babičina 70. letnica...) točili
nadpovprečno dobro butelj-
ko, kot piše Jože Šircelj v svo-
ji knjigi Novi žepni bonton,
v kateri na zabaven način iz-
vemo, kako se servira vino.
Za takšne trenutke se poišče
najboljši prt, za žlahtno
vzdušje in intimna srečanja
se prižgejo tudi sveče.
Etiketa sodi k buteljki, kot an-
tena k televizorju. Gostom je
ne skrivamo, pa tudi samov-
šečno je ne razkazujemo. To
naj delajo natakarji v restavra-
cijah. Sami pa moramo biti to-
liko poučeni, da bomo gostom
doma vsaj približno vedeli ra-
zložiti, zakaj je vino, ki smo ga
izbrah zanje, med najimenit-
nejšimi.
Odmašiti buteljko je čisto
preprosto, potem ko to natre-
niramo. Vendarle pa bo tistim,
ki tega še niso najbolj vešči,
prišlo prav nekaj nasvetov.
Barvnega staniola, ki krasi
vrat steklenice, nam ni treba
povsem odstraniti. Pač pa
z nožičem denemo proč gornji
del, tako da je vrat steklenice
prost in čist.
Ob večino zadreg boste, če si
omislite »patentni« odpirač za
plutovinaste zamaške, pri ka-
terem se da z upogibom dveh
vzvodov potegniti zamašek na
piano. Sveder odpirača ne sme
predreti dna zamaška, da ne bi
vina tako zasmetili z drobci
plutovine.
Medtem, ko v restavraciji
dobi prvi požirek vina vpoku-
šino gost, je pod domačo stre-
ho drugače. Najprej si, čisto
malo, natoči gostitelj. Če je
v družbi slavljenec, najprej na-
lijemo njemu. V mešani družbi
pa naprej nalijemo ženskam
in sicer starejšim prej. Gosti-
telj drži pri tem buteljko v roki
malo pod spodnjo polovico
steklenice. Kozarca na mizi se
ne dotakne, ne vzame ga v ro-
ko. Izjema sta šampanjec in pi-
vo, ko držimo kozarec lahko
poševno glede na ustje stekle-
nice.
Gostom natakamo z desne.
Steklenica se roba kozarca ne
dotakne. Kozarce z belim vi-
nom napolnimo do dveh tret-
jin, največ do treh četrtin, ko-
zarce z rdečim vinom pa do
polovice, da vina lahko razvije-
jo svojo cvetico.
Ce je steklenica arhivske
sorte, zapečatena z voskom,
poskrbimo, da je ne bo nič te
starosvetne prevleke prišlo
v kozarec. Baje, pravil je v bon-
tonu pač na pretek, tako vino
točimo samo do dveh tretjin
kozarca.
Česa ne smemo?
•	Kozarca z vinom nikoli ne
spraznimo na dušek, pa če smo
še tako žejni. Vina ne pijemo
za žejo.
•	Ne bomo si privoščili, da
bi vrhunsko vino mešali z mi-
neralno vodo.
•	Gostje niso prišli k vam
zato, da bi videli, kako za mizo
čimbolj neopazno izpljunete
košček zamaška.
•	Stapljanje koščkov ledu
v vinu je barbarska navada.
Ledene kocke vino pokvarijo
in razredčijo.
•	Piva in vina pri pogosti-
tvah ne mešamo. Če pa se pri
manj svečanih priložnostih za
to odločimo, potem najprej po-
strežemo pivo. Dokazano je
namreč, da pivo na vino pov-
zroča bolj ali manj hudo okaje-
nost.
Mošt
Mošt zori,
Icalcor zorita
življenje
in pesem.
Piješ me,
sladkega,
ker te odžeja
sladko.
Piješ me,
reznega,
ker te odžeja
rezno.
Piješ me,
trpkega,
ker te odžeja
trpko.
Tone Kuntner
»Slovenske gorice«
Tisočietje vinogradništva na Konjišicem
Blagi griči obronkov Po-
horja, še posebej Škalc, že
tisočletje nastavljajo soncu
vinsko trto. V starih zapisih
je mogoče prebrati, da je
imela Zička kartuzija moč-
no proizvodnjo odličnega
vina, ki ga je pridelala
v okolici Spitaliča in Slo-
venskih Konjic.
Še v njihovem času so bili
ljubitelji dobre kapljice tudi
Tattenbachi. Razvahne nji-
hovega gradu nad Konjicami
so še komaj vidne, vinogradi
pa so živi kot nekoč. Precej
zaslug imajo tudi knezi Win-
dischgraetzi. Eden izmed
njih, Weriand, je vsa nekda-
nja samostanska posestva
v Konjicah, Oplotnici in Ži-
čah odkupil od države leta
1826. V njihovi graščini pod
Konjiško goro je še ohranje-
na arhivska klet - žal brez
vsebine. Sicer pa so Win-
dischgraetzi upravljali z veU-
kim delom vinogradov na
tem območju vse do leta
1945.
Njihovi nekdanji vinogra-
di so skupaj z nacionalizira-
nimi poštah jedro novega
posestva sprva Kmetijskega
gospodarstva Slovenske Ko-
njice in kasneje Kmetijske
zadruge. Vrsto let so gospo-
darili s starimi nasadi, leta
1962 pa so se lotili prve veh-
ke obnove. Na Škalcah so
obnovili 90 hektarjev sadov-
njakov in 30 hektarjev vino-
gradov. Takrat so trto zasadi-
li na terasah, ki so jih v zad-
njih šestih letih zravnali in
zamenjali z vertikalnimi na-
sadi.
Danes v (še vedno) temelj-
ni organizaciji Lastna proiz-
vodnja v Kmetijski zadrugi
upravljajo s 650 hektarji
zemljišč. Od tega je 200 hek-
tarjev intenzivnih nasadov
jablan in trte, 100 hektarjev
njivskih površin in 240 hek-
tarjev gozdov. Ostalo so
manjše, razmetane parcele,
ki pa bi jim znale priti prav
ob vračanju nacionalizirane-
ga premoženja. Med tistimi,
ki so vložili vloge za vrnitev.
ni Windischgraetzev, tako da
je vseh vlog za četrtino do
tretjine zemljišč. »Če se bo
dalo z razlaščenimi lastniki
pametno dogovoriti, ne bi
smelo biti škode. Velika ško-
da pa bi bila, če bi raztrgali
Škalce in bi zemljo dobih
ljudje, ki se na vinogradni-
štvo ne spoznajo,« pravi vo-
dje Lastne proizvodnje Jan-
ko Lešnik.
Jedro so Šlcalce
v konjiški Kmetijski za-
drugi oziroma Lastni proiz-
vodnji (v kratkem se bodo
ločili in dobili novo ime)
imajo 92 hektarjev vinogra-
dov. Od tega je 15 hektarjev
pripravljenih za obnovo,
rodnih pa je 70 hektarjev,
praktično vsi na kompleksu
Skale. Imajo same vertikal-
ne nasade s 3700 do 4200 trsi
na hektar. Velika večina, 90
odstotkov, so to bele sorte
podravskega vinogradniške-
ga rajona, ki dajejo visoko
kvalitetna vina. Med njimi
pravladuje laški rizling s 40
odstotki, renskega rizlinega
je 20 odstotkov, rizvanca 15,
belega pinota in chardonna-
ya 18 odstotkov, ostalo sta še
rulandec in traminec. Od
rdečih sort prevladuje mo-
dra frankinja, saj je delež ža-
metne črnine zanemarljiv.
Kot nam je povedal vodja
vinogradniške proizvodnje
Dejan Brečko, obdelujejo vi-
nograde po sodobnih dogna-
njih z okolju prijazno tehno-
logijo in brez uporabe moč-
no škodljivih zaščitnih sred-
stev. Njihov cilj namreč ni
več kohčina pridelka, am{Jtk
njegova kakovost. Očitno
gre tudi tako, saj letos oce-
njujejo, da so vinogradi
i,zredno zdravi. Če bo vse po
sreči še naprej, pričakujejo
tudi sohdno letino. Zadnja
leta so bili pridelki zaradi
zimskih pozeb podpovpreč-
ni in so natrgah 250 do 300
ton grozdja. Letos jih priča-
kujejo najmanj 400 ton, s£0
bo prvič dalo pridelek tudi
20 hektarjev obnovljenih na-
sadov. Ti so, tako kot vsi
v zadnjih letih obnovljeni, iz
klonskega sadilnega materi-
ala, torej iz najmanj dvakrat
odbranih posebej kakovost-
nih trsov.
Kmetijska zadruga Slo-
venske Konjice, tozd Lastna
proizvodnja, telefon 063 754
123, vinska klet - telefon
063 754 115 telefaks 063 754
491
Ves pridelek grozdja pre-
delajo in polnijo v lastni kle-
ti. Stara vinska klet, nekda-
nja shramba za led, je po be-
sedah vodje kleti Jožeta To-
polška ena najbolj »čistih«
daleč okoh. V njihovem jezi-
ku to pomeni, da imajo v njej
samo vina, ki jih sami pride-
lajo iz domačega grozdja.
Klet je postala vinska šele le-
ta 1946 in od takrat imajo t-
di najstarejše sode. Teme)
to so jo obnovih leta 1975
povečah njeno zmogljiv™
s 1400 na 6500 hektolitrj
Takrat so tudi dozidali ^
nilnico. Iz tega časa izv-ira;
prva polnjenja v steklenic,
Do leta 1983 so polnili ssra
belega in rdečega KonjičaJ
Obe zvrsti sta se v teh leti
uveljavili. V belem Konjih
nu so laški in renski rizlinj
pinot in rizvanec, v rdečej
pa modra frankinja in žame!
na črnina.
Z novimi nasadi so se v;
bolj uveljavljala tudi nova?
na. Najprej laški rizling, p
tem renski, pa traminec i
beh pinot, v zadnjem letu p
še chardonnay. Največji pi
delek so zabeležih leta 198
ko je bilo 5 tisoč hektolitra
vina. Lani ga je bilo 2, let*
pričakujejo 3 tisoč hektol
trov. Ampak kohčine pri^
večjem poudarjanju kalcovs
sti niso več tako pomembni
Bolj so zadovoljni z vihu^
Ziati za beii pinot io
iašici riziing
Na mednarodnem kmetij'
sko živilskem sejmu v Gori
nji Radgoni so letos konjii
ška vina prejela dve
priznanji. Dobila sta ju W
pinot 1990 in laški riz J
pozne trgatve 1990. NaMfJ
narodnem vinogradnisf
vinarskem sejmu v LjuJ'^
ni pa je beli pinot prejel ^
liko častno diplomo s sreč
no medaljo (za las m"^
ušla zlata), laški rizling
častno diplomo.
skimi vini v letih 1983,85.^
87. Lani je bilo vrhunsK^.:
vina v kleti 30 odstotkov ^
bo jesen lepa, so tudi ooe
letos dobri.	.
Odličnih vin tudi m
prodati. Največ ^^
neposredno v vinski
organizirano pa ir^^J®
ambulantno prodajo n ^
močju širše celjske r^j,
Ob povečani proizvodi..
že razmišljajo o razširu
ga - tudi v izvoz. ^jji
MILENA B.PO^i^
Za domačo vinoteko
Vinoteka je urejen prostor,
primeren za skladiščenje vi-
na. Razlikujemo ljubiteljsko,
gostinsko in prodajno vinote-
ko. V prodajni vinoteki mora
biti na zalogi bogat izbor vin
iz vseh, tudi svetovnih vino-
gradniških okolišev. Pravilo-
ma morajo biti prodajalci do-
bro razgledani, da lahko ku-
pci dobijo vse podatke o vi-
nih, ki jih zanimajo.
Osnovne zahteve za vinoteke
so, da mora biti prostor zelo
zračen, brez živil, ki bi lahko
začela vreti ali se kuhati.
V prostor ne sme vdirati nika-
kršna svetloba razen električ-
ne ali sveče. Temperatura naj
bo stalna, od 8-12 stopinj C za
bela oziroma največ do 14 sto-
pinj C za rdeča vina. Prostor,
ki ga uporabljamo za vinoteko.
ne sme biti preveč suh ali pre-
več vlažen, tla, stene in strop
pa moramo večkrat letno tudi
očistiti. Najboljša so tla iz klin-
kerja, strop pa naj bo preple-
skan z apnom. Vinoteka ne
sme biti ob prometni cesti, vi-
no ne sme biti izpostavljeno
stresanju, v vinoteki pa ne
smemo kaditi. V vinoteki na-
mestimo lesene, še bolje be-
tonske, jeklene, plastične ali
opečne regale, hodnik med nji-
mi naj bo širok en meter, za
vsako vino pa je potrebno ure-
diti dve pregradi, da vina ni
potrebno prestavljati. Pripo-
ročljivo je, da regale pregledno
označimo.
Lastnik zbira vina po nekem
določenem redu glede na sor-
to, proizvodno območje in let-
nike. Steklenice morajo ležati.
saj so še vedno zaprte s pluto-
vinastimi zamaški, skozi kate-
re vino diha. Če steklenice ne
bi ležale, bi se zamaški izsušili,
skozi pore bi prodrl zrak in vi-
no bi oksidiralo. V primeru, da
im^o steklenice zamaške z na-
voji, lahko stojijo, enako tudi
steklenice s kronskimi zama-
ški, vendar pa te niso primerne
za arhiviranje vin.
Pomembna je tudi razvrsti-
tev vin v regalih. Za peneče
vino je potrebna najnižja tem-
peratura, zato ga na polici na-
mestimo najnižje, nad njim naj
bo belo vino, nato rose, na vr-
hu pa rdeče vino. V vinoteko
sodi tudi majhna miza, na ka-
teri naj bosta sveča in arhivska
knjiga za zapisovanje podat-
kov. V knjigo vpisujemo tudi
svoja opažanja, na mizi pa naj
bo še odpirač. V vinoteko ob-
vezno sodita tudi termometer
in vlagomer.

29. AVGUST 1991 - STRAN 19
iKoninsko vino za
iflrniegraiske menilie
Gornji Savinjski doli-
^ a danes ne slavijo več,
»"laprav je le malo hiš,
r^aio dovolj trte, da bi
'''pridelali tudi to
fmo kapljico. Včasih pa
So drugače.
.•aibolj znano vino v Zgor-
Jvinjski dohni je bilo vi-
K okoninskih bregov in
'^v z izrazito sončne lege.
Lna je vas v bližini
bnega, okoninsko vino
najraje pili menihi
-ornjegrajskem benedik-
^ein samostanu.
•^oninsko vino v samo-
v Gornjem Gradu seže
fjs celjskih grofov, torej
5 stoletje, ko je gornje-
jjlci samostan od grofov
y t. i. gorske pravice, to
reni, da je samostan pre-
pravico do hasnovanja
iianja) vina. Za samostan
ilo značilno, da niso imeli
jega pridvornega gospo-
stva, v zakup so dajali ve-
posesti. Vse dajatve so
;{je plačevali v naturi, ko
» namesto blagovnih da-
V uvedli denarne, so si
jjegrajski obdržali pravi-
da skodle, maslo in vino
jpniki še naprej plačuje-
naturah.
iri tudi govorijo, da so
ligornjegr^ski drugačen
os do tistih, ki so obdelo-
vinograde kot do tistih,
o obdelovali zemljo. Do
ikih dajatev so bili meni-
)olj pohlepni, saj so ga
ebovah za svoje pojedi-
n tudi druge zabave. To
ejstvo, saj jih je zaradi
tega preganjal celo papež. Po
razpustitvi samostana se je
tudi na področju pitja vina
marsikaj spremenilo.
Danes si težko predstavlja-
mo, da je na ozemlju Okoni-
ne in bližnje okolice rasla ta-
ko rujna kapUca. Pri tem je
potrebno vedeti, daje bila na
tem območju samorodna tr-
ta, ki so jo v 19. stoletju uni-
čile trsne uši. Od takrat dalje
na teh gričih ni več trte, na
preteklost pa nas še živo spo-
minjajo imena med ljudmi in
posamezni pasovi, kakor je
bila trta posajena, kar se še
danes vidi v okoninskih
hribih.
URŠKA SELIŠNIK
Vinske uganke
Iz kože je prišel, nima
kože, za kožo leze? (Vino)
Mati je bila slaba, da
brez palice ni mogla stati,
pa je rodila junaka, ki ves
svet premaga ? (Trta,
vino)
Sovražniku še nikoli ni-
sem nič žalega storil, pri-
jatelja pa sem že marsika-
terega umoril, kdo sem?
(Vino)
Jaz sem tako dober, da
ga nosim, v zahvalo me
po tleh meče, pa mu ven-
dar ostanem prijatelj?
(Vino in pijanec)
Pobodem brez rogov,
poderem brez rok, ubi-
jaih ljudi brez kazni, de-
lam še brez števila drugih
grehov in se nič ne ke-
sam, pa vendar ne bom
pogubljen? (Vino)
Siovenska vina med najboljšimi
V Ljubljani se je v pone-
deljek pričel 37. mednarod-
ni vinogradniško-vinarski
sejem, na katerem je 481
proizvajalcev iz 23 držav
prijavilo več kot tisoč vzor-
cev vina v ocenjevanje šest-
indvajsetim enologom iz
petnajstih držav. Štirideset
prijavljenih vzorcev na oce-
njevanje ni prispelo, 25 pa
so jih morali zaradi slabe
kakovosti izločiti.
Ngjveč priznanj so letos
požela avstrijska vina, ki so
si prislužila kar tri šampion-
ske naslove ter največ veli-
kih zlatih in zlatih medalj.
Avstrijcem sledijo Južnoa-
fričani, Američani, Francozi
in Japonci, takoj za temi pa
so se uvrstila slovenska vina,
ki so dosegla 14 velikih zla-
tih, 84 zlatih in 151 srebrnih
medalj. V tekmovanju pene-
čih se vin seje ormoški Club
slovin prebil v najožji izbor
za šampiona, vendar ga je za
eno samo točko prehitel
francoski Vin d'Alsace
A. C. Cremant d'Alsace Ri.
Razmisleka vreden je po-
datek, da je komisija izločila
kar štirinajst, torej največ,
slovenskih vzorcev, ki niso
dosegali potrebne kakovosti.
Avstrijci, ki so poslali več
kot dvesto vzorcev, pa niso
poslah niti enega, ki ne bi
ustrezal merilom.
Ker ljubljansko ocenjeva-
nje poteka pod pokrovitelj-
stvom urada za trto in vino
medvladne institucije iz Pa-
riza, se kot edino na svetu
ponaša z obema najvišjima
priznanjema. To pa daje
ljubljanskemu vinogradni-
ško-vinarskemu sejmu med-
narodno strokovno verodo-
stojnost. Zanimivo je, da je
letos, zaradi nemirnega polo-
žna v Jugoslaviji, ocenjeva-
nje potekalo v kmetijski šoli
Haidegg v avstrijskem
Gradcu.
Vinski sejem v Ljubljani
se bo končal v nedeljo.
Ljutomerčan -
Ljutomerska klet
Nagrajena^ vina na sejmu vino 91 v Lfublani in
Kmetijsko'živilskem sejmu v Gornji Radgoni
Razstava vin tudi v Gornji Radgoni
Na letošnjem 29. mednarodnem kmetijsko-živinorejskem
sejmu v Gornji Radgoni so bila, kot po navadi, posebne
pozornosti deležna tudi vina. Posebna strokovna komisija je
ocenjevala 331 vzorcev vina, od tega 287 vzorcev belega,
7 vzorcev rdečega in 37 vzorcev rdečega vina. Število vzor-
cev ocenjenih vin je v primerjavi z lanskim letom poraslo za
60 odstotkov, torej lahko rečemo, da je gornjeradgonsko
ocenjevanje največje ocenjevanje slovenskih vin.
Priznanje šampion so na letošnjem sejmu v Gornji Rad-
goni prejeU 4 vinske sorte. Tri priznanja so ostala kar v Rad-
gonskih goricah v Gornji Radgoni, in sicer za vina sauvig-
non 1.90, ranino (jagodni izbor 1.90) in zlato radgonsko
penino (polsuha 1.89). Priznanje šampiona je prejela tudi KZ
Vinakras iz Sežane za vino teranton L 86.
Goriška Brda
Dobrovo - ^Hiša kvalitete-^ In »Granti prlx tie vin«
Publicist Marijan Fuchs je za-
pisal: »Goriška Brda - poseben
svet, znan in vendar tako malo
poznan, nenavaden jn vendar
tako domač, tako pristen slo-
venski; svet po svoje čudovit in
hkrati v marsičem skoraj nera-
zumljiv. Svet zase, svet na robu
slovenske zemlje z naglim po-
gledom že stokrat pregledan - in
vendar v svojem bistvu ne-
poznan«.
Goriška Brda so gričevnata po-
krajina iz eocenskih flišev v za-
hodni Sloveniji ob jugoslovan-
sko-italijanski meji. Od Soške
doline jo ločita hriba Sabotin na
Vzhodu in Korada na severu od
katere se svet znižuje v tri glavne
smeri briških gričev do furlanske
^žine. Na zahodu je vmes še Kr-
n^inska gora.
Vpliv blagega mediteranskega
podnebja in ugodna sestava tal
sta botrovala razvoju vinogradni-
štva in sadjarstva. Briške češnje
so bile poznane na dunajskem
dvoru in le malo je ljudi, ki ne
poznajo briške rebule, tokaja, be-
lega pinota, merlota... Precejš-
nje zasluge za celoten razvoj Brd
ima prav gotovo vinska klet na
Bobrovem. Grajena je bila v letih
1953-1959, s tem da so leta 1957
že sprejeli prvi mošt oz. vino. Od
prvotne kapacitete 4.400.0001 je
bila zaradi izredno pospešene ob-
nove vinogradov povečana na se-
danjo velikost 18.500.0001. Gori-
ška Brda so največji proizv^alec
slovenskih vin in prodajajo iz-
ključno samo svoja vina z geo-
grafskim poreklom. Naš delež od
celotne prodaje vin z zaščitno
znamko slovenskih vin je cca
30%
S spremljanjem in usmerja-
njem pridelave grozdja in boga-
tim znanjem iz kletaijenja skuša-
mo še oplemenititi darove, ki
nam jih daje narava. Sadovi naše-
ga dela se kažejo prav gotovo
v mnogih domačih in mednarod^
nih priznanjih. Najvidnejša so
»Hiša kvalitete« in »Grand prix
de vin«, ki smo ga prejeli letos
v konkurenci n^vidnejših sve-
tovnih proizvajalcev iz 26 držav.
Goriška Brda pa se poleg razvi-
tega vinogradništva odlikujejo
po številnih kulturnih spomeni-
kihg in pričah preteklosti. Na Bo-
brovem obnavlja o grad iz 17. sto-
letja. kjer bo stalna razstava gra-
fik slikarja Zorana Mušica. Z Br-
di pa so seveda povezana še dru-
ga znana imena kot Alojz Grad-
nik. Rado Simoniti. Jurij Reja...
Nagrajena vina na sejmu Vino 91
v Uubljanl in na sejmu v Gornji Radgoni
Sejem Vino 91
Sauvignon 1. 1990 zlata medalja
Merlot 1989 zlata medalja
Cabernet 1990 zlata medalja
Peneča rebula 1990 zlata medalja
Peneča rebula 1989 zlata medalja
Beli pinot 1990 srebrna medalja
Chardonnay 1990 srebrna medalja
Chardonnay 1989 srebrna medalja
Gornja Radgona
Peneča rebula 1989 zlata medalja
Peneča rebula 1990 zlata medalja
Merlot 1990 zlata medalja
Cabernet 1990 zlata medalja
Tokaj 1990 srebrna medalja
Beli pinot 1990 srebrna medalja
Rose 1990 srebrna medalja
KZ GORiŠKA BRDA
Dobrovo
20. STRAN - 29. AVGUST 1991

Nagrade za dolgoletni trud
Vino Bizeijsifo Brežice: na Celjslfem nas premalo poznajo - Od vode do pečenega
vina
Vinogradniško področje Bi-
zeljskega že dolgo slavi po
svojih kakovostnih belih in
rdečih vinih. Potrditev temu
so bile v zadnjih letih tudi
številne nagrade in priznanja,
prejeta na specializiranih sej-
mih. Pravo plačilo za trud, ki
so ga vinogradniki in vinarji
vložili v pridelavo grozdja in
nego vin, pa so v Brežicah
prejeli letos, ko so na sejmu
Vino 91 in v Gornji Radgoni
prejeli kar štiri velike zlate,
štiri zlate in dve srebrni me-
dalji. Z novimi projekti, osa-
mosvojitvijo in drugačno or-
ganiziranostjo bodo sloves
svoje blagovne znamke le še
utrjevali.
Vino Brežice, ki se nahaja na
področju Posavja, nadaljuje
izročilo vinske kulture na slo-
venskih tleh. Sortna vina s te-
ga področja so bila znana že ob
koncu prejšnjega in v začetku
tega stoletja. Literatura navaja,
da so bile bizeljske lege najbolj
znane po belem burgundcu in
chardonnayu: »Žal je povojno
obdobje, ki je »zahtevalo«
predvsem količine, pripeljalo
do obnove vinogradov za »ma-
sovne sorte in zvrsti«. Z orga-
nizirano obnovo, ki se je priče-
la v sedemdesetih letih in v za-
četku osemdesetih let, ko smo
šli v obnovo vrhunskih belih
sort, smo »delno sprijenemu«
območju spet povrnili nekda-
njo žlahtnost,« je povedal di-
rektor Vina Bizeljsko Brežice
Kari Recer.
Kooperacija na novih
temeljih
Najmanj deset let dela je po-
trebno, da vinogradniki in vi-
narji zadano nalogo kronajo
z uspehom. Letošnje medalje
Vinu Bizeljsko so rezultat
takšnega načrtnega dela. Z vr-
hunsko selekcijo, s tem, ko so
vinograde zasadili s klonskim
sadilnim materialom, vzpored-
no pa so tehnološko posodobi-
li obrate za predelavo, vinifika-
cijo, nego in staranje vin, so do
želenih ciljev prišli načrtno.
Kari Recer k temu dodaja, da
se vse skupaj prične v vinogra-
du in da prav noben sklop
v pridelavi ne sme zatajiti. Pri
tem seveda ne pozabi na pri-
spevek inženirja Romana Še-
petavca, vrhunskega enologa,
katerega delež je v celotni veri-
gi prav tako nenadomestljiv.
V Vinu Bizeljsko imajo 100
hektarjev lastne proizvodnje,
do lani pa so imeli tudi tisoč
hektarjev proizvodnje v ko-
operaciji (bizeljsko-sremiški in
dolenjski vinorodni okoliš ter
plešivički podrajon), vendar
pa je bila ta kooperacija bolj
enosmerna: »Skrbeli smo za
pospeševanje vinogradništva
in obnovo vinogradov, zago-
tavljali družbena, bančna in
druga, tudi lastna sredstva, iz
kooperacije pa, z izjemo čast-
nih izjem, nismo dobivali do-
govorjenih količin grozdje, pa
čeprav smo vedno določali n^-
višje evropske cene in grozdje
tudi sproti plačevali. Zato smo
kooperante v začetku letošnje-
ga leta odvezali vseh pogodbe-
nih obveznosti in jim v podpis
ponudili nove pogodbe, ki te-
meljijo na obojestranskih ob-
veznostih in pravicah. Pred-
vsem smo se s tem hoteli pri-
bližati pravim zadružnim od-
nosom,« je pojasnil Kari
Recer.
V Brežicah se tako želijo
izogniti nelojalni konkurenci
lastnih kooperantov, ki so na-
mesto dogovorjenih količin
grozdja raje prodajali svoje vi-
no na sivem trgu. Vse skupaj je
tudi v povezavi z reorganizaci-
jo, izločitvijo iz Slovina in or-
ganiziranjem v družbeno po-
djetje, pri čemer ima koopera-
cija poseben status. Kooperan-
tom so namreč obljubili, da
jim bodo, če bodo ti seveda za-
interesirani, pomagali ustano-
viti lastno zadrugo.
Deset novih adutov
Tudi denacionalizacija in
vračanje zadružnega premože-
nja Vinu Bizeljsko ne bo pred-
stavljalo posebnega problema.
Morebiti bo to delno prizadelo
le lastno proizvodnjo, vse dru-
go pa izhaja iz premoženja po-
djetja. Ne glede na to pa bodo
proučili možnost, da bi se last-
ninili po zakonu o zadrugah,
saj ne morejo kar tako odpisati
svojega 20 letnega vlaganja
v razvoj.
Nove zahteve in poseben iz-
ziv pa postavlja tudi osamo-
svojitev. Poslovne stike s Slo-
vinom so sicer zadržali, vendar
pa ti temeljijo predvsem na trž-
nih odnosih. V Brežicah so tu-
di tik pred odločitvijo, da bodo
slovensko tržišče obdelovali
' sami, saj članice Slovina slo-
venskega tržišča ne pokrivajo
z zadostnimi količinami njiho-
vih vin in brezalkoholnih pi-
jač. K tej odločitvi seveda bi-
stveno vpliva izguba dobršne-
ga dela hrvaškega tržišča zara-
di vojne in vsak dan novih
kriznih žarišč.
Bistveno za tržni prodor pa
je vse tisto, kar v Vino Bizelj-
sko še snujejo in kar so pred-
vsem v zadnjem času že ures-
ničili. V »igri« imajo kar deset
velikih projektov, po oktobr-
skih cenah »težkih« kar 200
milijonov dinarjev. Poleg iz-
gradnje blagovnega centra,
kjer bi ponudili vse - od pijače
do opreme, bodo obTiovili 40
hektaijev vinogradov, zgradili
lasten informacijski sistem-.
posodobili predelavo na Bi-
zeljskem. Poleg tega pa snuje-
jo izgradnjo polnilnice vina
v pur-pak embalaži in polnilni-
co vode v Pišecah. Pri tem se
bodo morali odločiti, ali bodo
polnili gorsko ali termalno vo-
do. Analize obe Ji izvirov so od-
lične, obe sta primerni tudi kot
hrana za dojenčke.
Štiri projekte pa so že ures-
ničili. Zgradili so novo polnil-
nico, kjer v 1,5 litrske polieti-
lenske steklenice polnijo Jupi,
Cockto, Schweeppes proizvo-
de in druge znane brez^kohol-
ne pijače, so tudi edini v Jugo-
slaviji, ki polnijo malo alkohol-
ni, sadno vinski napitek Adria
cooler.
S posebnim ponosom pa lah-
ko v Brežicah govorijo o svo-
jem novem vinu, ekselenci
med vini, Portosu, ki lahko
konkurira znamenitim port-
skim vinom. To vino svojstve-
nega okusa, vonja in žlahtnosti
mora v kleteh znamenitega
brežiškega gradu zoreti naj-
manj štiri leta, preden ga pol-
nijo.
V Brežicah pa imajo v roka-
vu še enega aduta. Pričela so
s proizvodnjo penečega vina
po tradicionalni metodi. Nje-
gova promocija bo konec leta,
prvo, šestlitrsko steklenico pa
so v Brežicah odprli v čast slo-
venske neodvisnosti. Upajo,
da bo druga steklenica »pj
la« v čast dejanskega pnzi«^
samostojne Slovenije. '
Vina vinogradniškega I
dročja Bizeljskega odl|
predvsem njihova svežim
jo dajeta večja vsebnost |j
ne in srednji alkohol. K|
vost se izraža v uglajem
harmoničnosti in polne
Kakovost tem vinom daj
izrazito dobra vinogradil
tla in lega ter ugodni kili
ski pogoji - to je vplivi
podnebij: alpskega, celii
ga in mediteranskega.'
Grozdje iz vinogradov!
operantov uporabljajo za|
delavo cvička in znanega
lega in rdečega BizeljM
lastne proizvodi^e bizel
sremiškega okoliša pa pn
ja znamenita modra frafl
in modri pinot, med belimi
ni pa laški rizling,
chardonnay, sauvignonj
renski rizling. Iz najbJ
letnikov so doslej uspelj
praviti naslednja predili
vina: laški rizling - poH
gatev 87, laški rizling
1.86 (ki je že arhiva), laškj
zling - izbor 1.90, sauvifij
-	izbor 1.87, sauvignon-]
godni izbor 1.90, chard«!
-	izbor 1.89 ter renski rW
-	pozna trgatev 1.90.
NAGRAJENA VINA
NA MEDNARODNEM IflNOGRADNiŠKO-mARSKEM SEJMU
mo '91 yUURLJANIINKMETIJSKO-ŽimSKEMSEJMU
V 60RNJIRADBONI
TAWNY
IH)SF.BN() \ IN()
Dobrodošli med Slovenci,
spoštovana ekscelenca PORTOSI
Nikar ne bodite presenečeni, da smo vino Portos ogovorili z ekscelenca. Portos je namreč eksce-
lenca med vini. Ime je dobilo po Dumasovem mušketirju Porthosu, kar se mu tudi v marsičef"
pozna, med vas pa prihaja kot izdelek najodličnejšega, kar vam Vino »Bizeljsko-Brežice« lahko pO'
nudi.
Dobro vemo, da na Slovenskem znamo ceniti vino, navsezadnje imamo Slovenci kaj ponuditi- To.
kar vam mi nudimo, je vrhunska pijača za vrhunske trenutke. Tisti, ki jo boste pili, boste Poi^osu
hvaležni za neponovljiv občutek doživetja dobrega, v okusu, vonju, žlahtnosti. Portosje vino za in-
timno srečo, saj se največje stvari v življenju dogajajo v najtišjih trenutkih.
Specialno vino, kot je naš Portos, pridelujejS v številnih deželah, a le izbranim seje posrečilo iz^O'
lati pravi okus tradicionalnih desertnih vin. Portska vina so doma v tistih portugalskih krajih. kjer
so se rodili najpogumnejši portugalski pomorščaki in raziskovalci. Možje, ki niso poznali strahu-
Zato se v vinu Portos skrivajo mnogotere skrivnosti. V njem je skrit šarm mušketirja Portosa. P"'
gum starih portugalskih pomorščakov, mehke vinorodne gorice Bizeljskega in raziskovalna stras
naših enologov. Tudi zalo je vino Portos specialno vino za posebne prigode.
Vino Portos smo pridelali iz vrhunskih vinskih trt, ki so rasle na najboljših vinogradniških leg^^^^
Nato smo z izbranim destilatom teh sort s posebnim tehnološkim postopkom oplemenitil'
izbrano vino, ki smo ga v sodih šolali štiri leta. Vino ima sedaj 19,5 odstotka alkohola in 7,5 odsto 
ka neprevretega sladkorja.
In še eno skrivnost bi vam radi odkrili. Portos pridobiva na žlahtnosti z naravnim staranjem
klenicah. Vrhunski poznavalci vin pravijo, daje najboljši med desetim in dvajsetim letom staro«
'inu »Bizeljsko-Brežice« in Ponosu velja zaupati I
0RALCEV - ROMAN
29. AVGUST 1991 - STRAN 21

Uti Janez,.
Fpj in nikoli
U
. piete lahko, da nam
-fo prijetno prebrati pri-
K nezadovoljne mate-
rjgvljenega v vašem ča-
predvsem naslov pri-
je izražal vso ogorče-
nad napakami, ki smo
^pli, zato nam dovolite,
opravičilo in seveda
Jjjnilo zapišem teh ne-
^jf " MODRI JANEZ
letos že ali šele tret-
hočete. Precej iz-
smo si nabrali v tem
:. poleg tega pa smo ce-
10 akcijo zares podrobno
irbno načrtovah. Nešte-
^t smo preigravali vse
^te morebitnih težav, ki
^ lahko kakorkoH prese-
^ (predvsem neprijetno
^a) in povsem priprav-
(dočakati dan D. Lahko
p verjamete, da v teh na-
jimulacijah težav, ki bi se
;: utegnile pripetiti, niti
^jno ni bilo vojne. Me-
ida ni potrebno posebej
jsnjevati kako zelo nam
njkajo tisti dnevi, saj je
ilo do precejšnjih zasto-
Ob naporih vseh, ki so
iciji sodelovali - od založ-
^v učbenikov do števil-
itiskaijev, pošte in različ-
! kooperantov smo kljub
naterim zamudam uspeli
k; vse predvidene roke.
Da bi bolj nazorno ilustri-
: obseg akcije, je verjetno
folj, če povem, da je bilo
Dsnek^j več kot 100.000
lofnikov. Potrebno je to-
j razposlati nekaj več kot
lOOO paketov - prav ta,
fcja faza pa je spravila go-
; Tatjano v slabo volio in
jezo nad našo akcijo.
Dnevno razpošljemo pri-
bližno 5000 paketov, pri tem
delu pa nam pomag^o tudi
dijaki in študentje, ki s svojo
marljivostjo in vestnostjo
skrbijo za zaključni del akci-
je. Kljub prizadevnosti se
zgodi, da tu in tam spregle-
dajo naročeno ali morda do-
deli o kaj več. Iz reklamacij, ki
jih imamo smo prišli do šte-
vilk med 12 in 15 dnevno.
Veliko ali malo? Mi bi seve-
da radi rekli veliko preveč,
vendar so te številke še ved-
no pod dovoljenimi stan-
dardi.
In če omenim še zvezke.
Z dopisom smo vse naročni-
ke obvestiU o razlogih, ki so
seveda sprejemljivi ah pa tu-
di ne. Novosti pač ne želimo
vsiljevati, zato smo v pisem-
cu navedli, da lahko vsakdo
izbira sam. Za opravičilo
morda le to. Prav pri zvezkih
je bilo največ težav in za-
mud, zato smo se odločili za
pošiljanje v dveh kompletih.
Nismo namreč želeh, da bi
zaradi zvezkov zaostala ce-
lotna akcija, hkrati pa smo
vsaj delno zaokrožili celoten
paket.
Ob zaključku letošnje ak-
cije bomo seveda pripravili
podrobno analizo, pri čemer
nam bodo v pomoč tudi vse
reakcije naročnikov bodisi
prek sredstev javnega obveš-
čanja, bodisi prek telefon-
skih pogovorov bodisi prek
izpolnjenih vprašalnikov, ki
so bili priloženi paketom. Že
prve grobe ocene pa kažejo,
da je bila akcija za naročnike
med drugim zelo ugodna tu-
di po denarni plati, s čimer
smo ovrgh vsa podtikanja
glede »astronomskih« cen
»Modrega Janeza«.
Upam, da se bo jeza gospe
Tatjane vendarle ohladila in
da bo ostala naš naročnik, ali
pa da vsaj sprejema naše
opravičilo. Zagotavljamo
vam, da bo MODRI JANEZ
prihodnje leto še bolje orga-
niziran in da bo tudi napak
in napakic znatno manj.
Povsem izključiti pa jih žal
pri takem obsegu seveda ni-
kakor ne moremo.
MARKO BRATINA,
Direktor kataloške prodaje
PRITOŽNA
KNJIGA
Ogorčen sem!
Vsak teden, ko vzamem
v roke Novi tednik, se razje-
zim zaradi člankov, ki jih ob-
javljate na zadnji strani, zato
sem se odločil, da vam napi-
šem nekaj besed.
Ogorčen sem, ker vedno,
ko pišete o prometnih nesre-
čah v katerih so udeleženi
pešci aU kolesarji, napišete
članek tako, da so ti prikaza-
ni kot edini krivci in povzro-
čitelji nesreč. S tem, da brez
dokazov in mnenja izveden-
cev kažete na njihovo kriv-
do, delate njim in njihovim
znancem veliko krivico, po-
divjanim šoferjem, ki ne spo-
štujejo nobenih cestno pro-
metnih predpisov, še pose-
bej ne tristih, ki se nanašajo
na omejitve hitrosti, pa daje-
te javno potuho.
Eden takšnih člankov je
bil objavljen v Novem tedni-
ku št. 31 z dne 08. avg. 91 pod
naslovom Neprevidno je
prečkal. V tako kratkem be-
sedilu vam je uspelo napra-
viti tri napake. Ne ve se, ka-
teri torek je prišlo do nesre-
če, nepravilno je napisan pri-
imek voznika avtomobila in
ura, ko je do nesreče prišlo,
pa tudi naslov je zelo neko-
rekten, ker bi se pravilneje
glasil: Zaradi prevelike hi-
trosti zbil pešca. Tako netoč-
na informacija pa ni drugega
kot laž.
Moti me tudi vaše posmeh-
ljivo in ironično opisovanje
dogodkov.v rubriki Nočne
cvetke in prav takšno opiso-
vanje nekaterih manjših vlo-
mov in tatvin, kjer so bila
ukradena živila in druge ma-
lenkosti. Ali ste res tako ne-
humani in brez srčne kultu-
re, da se ne zavedate, da se za
večino teh dogodkov skriva
velika človeška stiska in
tragedija in da se skozi njih
vse bolj kaže razkroj naše
družbe? Zakaj si torej dovo-
lite o tako resnih stvareh pi-
sati z ironijo in posmehom in
na tako nizki ravni? Ali res
skrbijo za novice na zadnji
strani samo novinarski mr-
hovinarji, ki si služijo denar
tako, da kopljejo po tragedi-
jah, nesrečah in stiskah so-
ljudi?
Razen zadnje strani je vaš
časopis dober in ga rad be-
rem. Vem, da ne bi mogel
biti takšen, če ga ne bi se-
stavljali dobri novinarji. Ker
vem, da ste daU pobudo in
sodelovali v mnogih huma-
nih akcijah, s katerimi ste
pomagali ljudem, ki so bih
potrebni pomoči, sem toliko
bolj razočaran nad nizko rav-
njo zadnje strani Novega
tednika. Ce v Novem tedni-
ku že mora biti stran s črno
kroniko, zakaj ne bi bila kje
v sredini, kjer ne bi tako
bodla v oči in bi se ji bralci,
ki ne uživ£yo v duhovitosti
na račun človeške nesreče,
lažje izognili. Vem, da je
pred leti tako že bilo.
Bilo bi bolje, če bi bila zad-
nja stran namenjena novi-
cam in zanimivostim iz sve-
ta, ali humorju. Če to ni mo-
goče jo namenite veliki kri-
žanki ali reklamam.
Ah boste mojo kritiko na
vaš račun objavih, ah raje
kar zamolčali? Bil bi zadovo-
ljen, če bi na vprašanja, ki
sem jih v pismu postavil, do-
bil odgovor.
FRANC BELAJ,
Polzela
Cenjeni gospod Belaj!
Skrbno sem prebrala Vaše
dobrohotno pismo, ki mi na-
laga odgovor nanj. Tako kot
imate Vi vso pravico jeziti se
na vsebino zadnje strani na-
šega časnika, imam jaz pra-
vico Vašim trditvam ugovar-
jati. Ko poročamo o promet-
nih nesrečah, si ne dovolju-
jemo opredeljevanja glede
krivde udeležencev, res pa
je, da je bil v primeru, ki ga
Vi navaiate, storjen hud spo-
drsljaj, zžiradi česar se Vam
v imenu avtorja te vesti is-
kreno opravičujem. Gre to-
rej za izjemo in ne za pravilo.
Glede Nočnih cvetk: že le-
ta imgjo enak vonj, pa doslej
ni bil nikomur tako neprije-
ten, kot je Vam. Nočne cvet-
ke so odsev (žal) vsakodnev-
nih dogajanj na naših cestah,
v gostilnah, v naših domovih
in še Kje. iSa ne gre za hujša
kazniva dejanja, saj se veči-
na njih konča pred sodni-
kom za prekrške. Malce ša-
ljiv ton jim dajemo zato, ker
so v primerjavi z ropi, prete-
pi, tatvinami, vlomi in, ne
nazadnje, umori, skratka
s takšnimi kaznivimi dejanji
cvetke neprimerljive. In,
verjeh ali ne, takšen ton noč-
nih cvetk marsikdaj bolj za-
leže kot kakšno globoko mo-
raliziranje.
Če Vas prav razumem, so
vsi tisti, ki vlamljajo in kra-
dejo živež in pijačo, zato, ker
so lačni in žejni, vsega pomi-
lovanja vredni. In odpušča-
nja, seveda. Dovolite mi, da
Vam postavim vprašanje: Bi
Vi vlomilcu in tatu, ki je od-
nesel Vaš živež, lepo odpu-
stili njegov greh? Bi morda
ob tem celo rekh: Oh, saj ga
razumem, je bil pač lačen.
Lačnih ljudi pa je danes vse
več in še več jih bo. Torej naj
bi po Vašem zdaj vsi ti ljudje
kar lepo vlamljah v tuja sta-
novanja in kleti! Tudi v Va-
šo? In prav zato, ker nismo
mrhovinarji, tudi o teh kaz-
nivih dejanjih pišemo na
bolj lahkoten način, ker se
tudi mi zavedamo stvarnosti,
ki zares ni lahkotni. Po pra-
vih tragedijah pa moramo
kopati, ScO je vendarle treba
ločevati žrtev od storilca!
Ljudje, bralci to od nas pri-
čakujejo. In zelo se bojim, da
bo lahkotnemu pisanju
zmanjkalo prostora na račun
tragedij in nesreč posamez-
nikov in skupin. Takrat se
bo vsem nam tožilo po noč-
nih cvetkah in mini krimi-
čih, ki jim Vi očitate ironijo
in posmeh. Bistvo je v raz-
kroju naše družbe in v tem
Vam dam čisto prav.
Kot Vidite, Vašega pisma
nismo zamolčali, ampak smo
ga vzeli resno. Še vedno ver-
jamemo, da je boljša kritika,
kot pa nikakršen odziv. Vaša
pobuda za »preselitev« kro-
nike na katero od notranjih
strani pa je tudi premisleka
vredna. Hvala za pismo in
lep pozdrav.
MARJELA AGREŽ
POLJUBI SMRTI
Spomini Celjana Karla Kuneia
1
to 1913
iKtem letu starosti bi pik kače strupenjače skoraj
®čal moje življenje.
^ot fantič, star kakšnih šest let, sem živel s starši
^lo stari leseni hiši. Imeli smo nekaj gozda, nekaj
'^^Tijaka in za takratne razmere kar lep vinograd
^tno trto, kije dajala zelo dobro kapljico.
Vinograd je imel lepo sončno lego. Kakšen meter
kamnita ogr^a, ki smo ji rekli škarpa, gaje delila
^^Sornjo in spodnjo polovico. Ob njej je vodila
wega pol metra široka pešpot.
/^e bi bilo dobro, če se ne bi v tej obširni škarpi
f^ile kače strupenjače, posebno potem, ko seje zara-
j^s travo. Takrat smo morali še bolj paziti, da ni kdo
na kakšnega gada ali modrasa, ki so se tam son-
Vno pomladi, leta 1913, ko je bilo že kar toplo, je
^oj oče v vinogradu nekaj kopačev. Iz dolgega
^ sem stal na poti ob ograji in jih opazoval. Nena-
sem pogledal v tla in se zdrznil: proti meni se je
^ia precej velika kača, le še kakšnih trideset centi-
.^^^ovje bila oddaljena od moje bose noge. Komaj sem
^^^^ ravno takšne barve kot skale ob poti.
^^ imel časa za razmišljane, kar skočil sem.
^^eda so me kopači začudeno pogledali, ko sem se
f^l^^pričakovano znašel med njimi. Ko sem jim pove-
f^-^aj seje zgodilo, so šli iskat kačo, a je že ni bilo več.
^^fje sem se tega dogodka pogostokrat spomnil,
.^seval sem se, kaj bi bilo z menoj, če ne bi pravo-
'"'^odskočil.
k 1922
''^^'^ajstem letu sem se skoraj utopil v reki Savinji.
J'
bilo moje zadnje šolsko leto. Moj šolski prijatelj
ljjp °yosjp se je odločil, da bo nadaljeval šolarje,
gimnaziji, potem pa je nameraval na uni-
V ^^^^ so malovredni in nerazgledani sošolci
da lahko že veliko zaslužim ta čas, ko bi sicer
^ šolo. To Je bilo nezrelo in kratkovidno mišljenje,
ifg^ takrat nisem zavedal.
Iijp^^a oba s prijateljem vedela, da ne bova več dolgo
sva se šla v vročem julijskem popoldnevu kopat
v Savinjo, kakšnih 150 metrov nad železniškim mostom
pod Starim gradom. Tam je bilo vedno dosti kopalcev,
voda pa Je bila drugačna kot dandanes, saj reka še ni
bila regulirana. Savinja in Voglajna še nista tekli vsaka
po svoji strani proge, ampak skupaj, zato Je bila voda
globoka tudi dva do tri metre. Neizvežbanemu plavalcu,
ki bi si hotel odpočiti, bi se lahko pripetilo tudi najhujše,
tako kot se Je skoraj meni.
S prijateljem sva šla v vodo malo višje gori, kjer je bila
reka široka že skoraj 100 metrov. Nisem vedel, da bo
voda vseskozi tako globoka.
Prijatelj Je predlagal, naj plavava proti mostu, on
naprej. Jaz pa za nJim. Bilje boJJ izurjen plavalec kot jaz,
krepko je plaval in je bil že daleč pred menoj, meni pa so
začele popuščati moči. Oddahniti se nisem mogel, noge
so brez uspeha iskale dno. Prijatelj Je bil že predaleč, da
bi ga poklical na pomoč, drugih kopalcev pa tudi nisem
hotel prositi, ker meje bilo sram.
V tej kritični situaciji sem ohranil delček prisebnosti.
Vedel sem, da ne smem iti dalje za prijateljem in odločil
sem se, da čim prej prečkam reko v smeri, kjer voda ni
več tako globoka. Z zadnjimi močmi sem se pognal
naprej. Ko mi Je voda zalila glavo, sem začutil pod
nogami skalo. To mi Je zadostovalo, da sem zajel malo
več zraka, nato pa se pognal proti nasprotnemu bregu,
kjer ni bilo kopalcev.
Šele potem, ko sem lezel iz vode na breg, se me Je
lotila panika. Ves sem drhtel od smrtnega strahu, zave-
dajoč se, v kakšni situaciji sem bil. Razsodnost v pra-
vem trenutku meje rešila, da nisem postal utopljenec.
Ko se Je prijatelj vrnil, me je našel vsega žalostnega.
Potem sva se pogovarjala o tehniki plavanja in o vsem,
kar moraš kot kopalec in plavalec vedeti. Kasneje mi Je
to večkrat prišlo prav.
Jeseni je prijatelj nadaljeval šolanje v Zagrebu in
nikoli več ga nisem videl. Jaz pa sem se kasneje naučil
dobro plavati in tudi skakati v vodo, tako da s tem
nisem imel nobenih težav več.
Leto 1923
V šestn^stem letu starosti sem na železniškem mostu
čez Savinjo s skokom čez tire ubežal iz megle prihaja-
jočemu vlaku.
Čez že prej omenjeni železniški most čez Savinjo Je
vodila tudi bližnjica iz Zagrada proti Celju.
IZDELOVANJE
TISKANJE
Izdelki kovinske, plastične, usnjene,
papirne in druge galanterije
Ivo BRGLEZ
63000 Celje, Vrunčeva 22,
tel. (063) 33-333
POSREDOVANJE
TRGOVINA
Naš program proizvodnje, kooperacije in prodaje obsega
izdelke za najrazličnejše potrebe in namene:
reklamni izdelki
pisarniški pribor
usnjena galanterija
pripomočki za šoferje
-	igrače
-	namizne in stenske ure,
termometri
VELIKA IZBIRA ŠOLSKIH POTREBŠČIN!
Za nakup nad 500 din praktično darilo!
Vse izdelke vam po želji lahko opremimo tudi z napisi
(sitotisk, topli tisk, tampotisk).
Hmezad AGRINA,
trgovina, proizvodnja, storitve,
p. o., Žalec, Novo Celje 4
objavlja
JAVNO DRAŽBO
naslednjih nepremičnin:
1. Dvosobno stanovanje v Žalcu, Kidričeva 6 Sta-
novanje se nahaja v tretjem nadstropju stanovanj-
skega bloka, ki obsega: dve sobi, kuhinjo, kopalni-
co, predsobo, loggio in klet v skupni površini
56,31 m^ za izklicno ceno 970.000.
Izklicna cena 970.000 din na dan 13. 8. 1991 bo
valorizirana na dan prodaje. Na dražbeno ceno se
obračuna pripadajoči prometni davek, ki ga plača
kupec.
Javna dražba bo 13. 9. 1991 ob 10. uri v sejni sobi
Hmezad Agrina v Novem Celju 9.
Pravico do udeležbe na dražbi imajo vse fizične in
pravne osebe oziroma njihovi zastopniki s pisnimi
pooblastili, ki se bodo Izkazale z dokazom (blagajni-
ški prejemek oziroma 5. izvod virmanskega poobla-
stila) o poprejšnjem nakazilu varščine 10% izklicne
cene, vplačane pred licitacijo v Novem Celju 9 ali na
žiro račun Hmezad Agrina, p. o. Žalec št. 50750-601-
19618 SDK Žalec.
Nepremičnine bodo prodane najboljšim ponudni-
kom, pisne pogodbe bodo odpisane takoj po dražbi,
kupec pa mora plačati dražbeno ceno, povečano za
pripadajoči davek, v 8 dneh po izstavitvi fakture.
Neuspelim ponudnikom se varščina takoj vrne. Kup-
čeva varščina se všteje v kupnino, če pa pisne pogod-
be ne podpiše ali kupnine kupec ne plača v roku, se
njegova varščina zadrži. Podrobnejša pravila dražbe
bodo razglašena neposredno pred začetkom dražbe.
Ogled nepremičnin je mogoč po dogovoru tel. (063)
713-211, int. 413 ali 218.
22. STRAN - 29. AVGUST 1991	
Finale harmonikarjev na Ljubečni
Po desetih predtekmova-
njih in dveh polflnalih bo
v nedeljo na Ljubečni flnale
11. zlate harmonike, ki jo
pripravlja KUD Ljubečna
pod vodstvom Milana
Breda.
»Veliki finale bo krona na-
šega večmesečnega dela, ki
smo ga s predtekmovanji in
dvema polfmaloma opravili
v letošnjih mesecih od nove-
ga leta pa do septembra.
V Cezanjevcih, Zrečah, La-
škem, Studencih, Ratežu pri
N. Mestu, Slovenj Gradcu,
Platingu v Nemčiji, Trstu,
Sežani in Dornavi je nastopi-
lo 297 harmonikarjev različ-
nih starosti iz Slovenije, Av-
strije, Italije, Madžarske,
Nemčije, Kanade in Čeho-
slovaške. Najboljših 74 se je
uvrstilo v dve polfinali v Ro-
gaško Slatino in Postojno,
od tam pa 30 v veliki finale.
Na Ljubečni bodo nastopili
en veteran, dva od 45 do 65
let, 16 tekmovalcev bo starih
od 16 do 45 let, 13 pa bo sta-
rih ali bolje mladih do 16 let.
Njihovo znanje, vsak bo zai-
gral dve skladbi, bo ocenje-
vala komisija Albert Završ-
nik kot predsednik ter člani
Majda Golob, Zoran Kolin,
Marjan Lcbič. Štefan Žvižej,
Herbert Kuzma in Vili
Šumer.«
Primerjava med začetki
in današnjo prireditvijo?
M. Bred: »Naša prireditev
je vedno prvo nedeljo v sep-
tembru in tako nimamo
takšnih težav, kot drugi, ki
begajo od spomladi do jeseni
in se ne morejo ustaliti, s tem
pa delajo največ škode sebi,
nastopajočim in predvsem
obiskovalcem. Naša priredi-
tev se je v vseh krajih že tako
utrdila, da je ne želijo izpu-
stiti iz rok, saj v njej vidijo
lepo priložnost, da se zbere
nekaj tisoč ljudi in da organi-
zator zasluži nekaj denarja,
ki ga porabi za društvene po-
trebe. V Cezanjevcih so s ta-
ko zbranim denarjem celo
začeli graditi gasilski dom.
Prireditev zahteva velik
organizacijski štab?
M. Brecel: »Na Ljubečni
nas pripravlja prireditev 50,
z vsemi predtekmovanji pa
nas je okoli 300.«
Posebnost letošnjega fi-
nala?
M. Bred: »Vedno več je
mladih in šolanih harmoni-
karjev, zato se nenehno tudi
izboljšuje kvaliteta. Včasih
je frajtonarica sodila za zape-
ček in morda le še na kakšno
neopazno vaško prireditev,
danes je to cenjen instru-
ment. Na finalu se bosta med
drugim srečali dve šoli - Ti-
neta Lesjaka, ki vodi brate iz
Oplotnice in Zorana Lupin-
ca iz Trsta. Eden ima v finalu
pet harmonikarjev, drugi šti-
ri. To bo oster dvoboj in pra-
va poslastica za vse, ki bodo
prišli na finale.«
Gost finala 11. Zlate har-
monike na Ljubečni bo
»kralj orglic« Andrej Blu-
mauer, ki pripravlja dvaj-
set minutni show program
s katerim bo prav gotovo
navdušil vse, ki bodo prišli
na Ljubečno. Med drugim
pa bo tudi prvič v živo na
domačih tleh zaigral svojo
pesem o Celju, ki je bila na-
menjena zaključku sloven-
skega svetovnega kongresa,
ki bi moral biti v Celju na
Starem gradu pa je priredi-
tev zaradi vojne odpadla.
Prireditev bo v nedeljo, 1.
septembra in se bo začela ob
14. uri. Prav gotovo bomo po
končani Zlati harmoniki do-
bili nove zmagovalce, ki bo-
do nadaljevali tradicijo
prejšnjih, katerih večina ima
že danes svoje ansamble ali
v njih igra, kot Miro Kline,
Brane Klaužar, Viki Ašič
mL, Tine Lesjak, Zoran Lu-
pine, Brane Sotošek in mno-
gi drugi. Harmonika z Lju-
bečne tako vedno bolj odme-
va ne samo doma, ampak tu-
di po svetu!
TONE VRABL
Jubilej Zemetovega ansambla
Ansambel Francija Zemeta iz Vojnika je že koncem
julija nameraval proslaviti 25 letnico obstoja, pa je
jubilejni koncert zaradi vojne odpadel oz. so ga pre-
ložili na petek, 30. avgusta.
Na jubilejnem koncertu bo končal z aktivnim nasto-
panjem vodja ansambla Franci Zeme, ki ga bo zame-
njal Viki Ašič mlajši z Celja. Franci Zeme se uvršča
med priljubljenejše tovrstne ansamble v Sloveniji, ki
je osvajal najvišja priznanja tako strokovne žirije kot
občinstva na naših največjih festival na Ptuju in v Šte-
verjanu. Franci Zeme pa je tudi stalni gost mnogih
srečanj domačih ansamblov, pohvali pa se z redkim
rekordom, da je edini nastopil na vseh dosedanjih
osemnajstih revijah v Libojah, kjer bo zaigral tudi
letos. Ansambel je pogosto brezplačno igral po domo-
vih za ostarele, bolnišnicah in domovih upokojencev
ter na mnogih dobrodelnih prireditvah. Poznajo ga po
vseh krajih Slovenije, najbolj pa v okolici Ptuja in na
Dolenjskem.
Gost na jubilejnem koncertu bo ansambel Braneta
Klaužarja iz Štor, ker je prej napovedani ansambel
Mira Klinca iz Liboj zadržan zaradi snemanja. Na jubi-
lejnem koncertu, ki se bo začel ob 18. uri na prostoru
pri vojniškem kulturnem domu, pa bo še nekaj zanimi-
vosti. Ob njih pa bo možno slišati tudi obe Zemetovi
zasedbi - dosedanjo s Francijem Zemetom in novo
z Vikijem Ašičem mlajšim, obe pa bosta tudi nastopili
na Ptujskem festivalu, ki bo od 6. do 8. septembra.
Kljub slovesu bomo prav gotovo Francijevo harmo-
niko še slišali, srečno pa tudi »novemu« ansamblu, ki
se bo od petka dalje uradno imenoval Ansambel bra-
tov Zeme iz Vojnika.
T. VRABL
Prireditev
v ilegali
Tudi letos so v Zibiki pri-
pravili srečanje domačih
ansamblov.
Nastopilo je več kot deset
skupin, med katerimi sta bili
med bolj znanimi in uveljav-
ljenimi samo ansambla
Francija Zemeta iz vojnika
in Rogaški instrumentalni
kvintet iz Rog. Slatine, ki je
po srečanju tudi igral na pro-
sti zabavi. Čudi nas, da se
tudi tokrat ni organizatorjem
zdelo pomembno, da bi napi-
sali vabilo, da bi si prireditev
ogledali in o njej obširneje
poročali. Z daljšim zapisom
bi vsaj delno poplačali trud
mnogim amaterskim glasbe-
nikom, ki gojijo domačo
glasbo. S kakšnim predhod-
nim sporočilom v našem čas-
niku ali radiu pa bi si sreča-
nje prav gotovo ogledalo še
več ljudi, kot si jo je. Saj je
prireditev končno namenje-
na ljudem, kajne? Morda pa
bo organizator prihodnje le-
to pri organizaciji in vablje-
nju prožnejši. Tokrat si za
takšno svoje početje zasluži
črno piko.
TV
Žal je zaradi vojne letos od-
padla prireditev za Gorenj-
sko v Šobcu pri Bledu, zara-
di neresnosti pa smo izklju-
čili Matke. Predtekmovalnih
mest v bodoče ne bomo več
širili, saj z njimi vse regije
lepo pokrijemo. Na krasen
odziv smo naleteli pri lokal-
nih radijskih postajah, ki po-
magajo pri organizaciji, to pa
lahko trdimo tudi za Radio
Celje, ki vsako leto pri na-
šem srečanju odigra po-
membno vlogo.«
ROPOTARNICA
Ročk in Pulj
Na vrhuncu hmeljarske se-
zone, ko so zaradi hudih ne-
urij v nekaterih krajih ostali
brez strehe nad glavo in brez
poljskih pridelkov, je bila
pozornost rock'n'roU javno-
sti usmerjena v Pulj, kjer se
je dva dni odvijal festival,
poimenovan po žvečilnih gu-
mah Brooklyn. S pomočjo še
nekaterih sponzorjev je
uspelo organizatorju povabi-
ti ducat več ali manj afirmi-
ranih bendov iz Istre, Slove-
nije in Hrvaške, nastop pa je
odpovedala le zagrebška Se-
xa zaradi nakoreknosti orga-
nizatorja. Nadomestili so jih
celjski Strelnikoff, ki so
v družbi Owerflow iz Ko-
privnice, ter puljskih Anti-
odpad in The Spoons pred-
stavljali hrbtenico petkove-
ga programa na rokomet-
nem asfaltu sredi Pulja.
Sam sem se udeležil šele
sobotnega koncerta, saj smo
dan pred tem DPZN-jevci
v Kopru gostih Beograjsko-
zagrebški kvartet Disciplina
kičme, katerega srbska polo-
vica je v Istro pri frčala po
zraku. Možakarjem seje poz-
nalo, da zaradi vojne že ne-
kaj časa niso nastopali, ven-
dar so kljub temu z obilico
rutine uspeli zadržati večer
na zabavni ravni. Nekoliko
starejša publika se ni pretira-
no razvnela, toda plesanja ni
manjkalo, prav tako pa je
šank prikazal nadpovprečen
promet. Preznojen od mani-
puliranja z vročim reflektor-
jem sem se spustil na tla naj-
manj kilogram lažji.
Ko smo se v soboto namo-
čili v toplo morje pri Poreču,
je sonce na nebu že zamenja-
la polna luna v barvah pre^
malo zrelega paradajza. Že
ob prihodu v mesto sem opa-
zil, da v Pulju ni opaziti
kakšnega večjega gibanja,
kot je bilo recimo lansko po-
letje ob Arena festivalu, ko je
bilo mesto polno raznobarv-
nih kuštravih frizuj. u-i
ovci na vhodu so bili bo f
jazni, kot lanski redanij
ženi iz zahodne Netnčii
na igrišču je bilo
kakšnih petsto glav, A-g^
sta se predstavili miadu
mači skupini Boško i J
ter Trioporkodio, ki scl'
nedvomno zabavali n^ J
pred katerim je piesaJo,3
njihovih prijateljev. Kol
z znanci v ozadju deOj
malvazijo, je oder zdrž^
grebški paket z AnesJ
in Phantasmagorio, za^;
pa so prišli Let3, o icatal
leto dni ni bilo glasu. H
kratkim so posneli nj
ploščo in se za tokratnii\
stop topleje oblekli SoliJ
nastop, ki verjetno pomi
vrnitev odpisanih. Na kot
so dali vse od sebe še K
in njegova Disciplina, t
da je bila enodnevna d|
zvrhana in se je večer nj
zaokrožil.
V Celju so baje zopet }g
pri Vodnem stolpu in td
zunaj, sicer pa še ta govcj
ni preverjena, zato vam d
mu in podobnih dogoč
povem kaj več drugič.
Pi^eAIešJošt^
PRIREDITVE
V	Osrednji knjižnici v Celju bo v sredo, 4. septembra,
ob 17. uri otvoritev razstave z naslovom Češko leposlovje
v slovenščini. Razstavo je pripravila prof Božena Orožen.
V knjižnici je do sredine septembra še na ogled razstava
z naslovom Anton Novačan 1887-1951.
V	Likovnem salonu v Celju je do 7. septembra na ogled
razstava slikarskih del akademskega slikarja Dušana Pod-
gornika.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo
jutri, v petek 30. avgusta, ob 19.30 uri otvoritev razstave
Alpe-Jadran. O pomenu razstave bosta spregovorila Alek-
sander Bassin in Enzo Santese, na razstavi pa se bo pred-
stavilo osem avtorjev. Razstava bo na ogled do 13. sep-
tembra.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo jutri, v petek
30. avgusta, ob 20. uri večer slovenske folklore s folklorno
skupino Emona iz Ljubljane.
Na gradu Tabor v Laškem bo v okviru grajskih priredi-
tev v nedeljo, 1. septembra, ob 20.30 uri nasatopil igralec in
pevec Iztok Mlakar.
V	Glasbeni šoli v Velenju bo danes in jutri, v četrtek in
petek 29. in 30. avgusta, ob 19.30 uri zaključna prireditev
poletne violinske šole. Koncert so naslovili Zvoki violin.
Pred velenjsko Namo bo jutri, v petek 30. avgusta, ob
18. uri miš-maš z Alenko in Matevžem Goršič.
V	avli velenjske skupščine je na ogled prodajna raz-
stava del Jožeta Svetine iz Zavodenj.
V	dvorani gasilskega doma na Groblji v Latkovi vasi
bo v soboto, 31. avgusta, ob 19. uri kulturni večer s pesni-
kom in dramatikom Ervinom Fritzem.
V	Gornji vasi pri Preboldu bo v soboto, 1. septembra,
ob 9.40 uri zaključek praznika KS Prebold. Najprej bo
koncert pihalnega orkestra Prebold, po svečani seji Sveta
KS Prebold pa bodo Gornjo Vas preimenovali v Sv. Lo-
vrenc.
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	I DON'T WANNA CRY - MARIAH CAREY	(5)
2.	BLUE HOTEL - CHRIS ISAAK	(4)
3.	THE MOTOVVN SONG - ROD STEVVART	(6)
4.	IT AINT OVER TIL IT S OVER - LENNY KRAVITZ	(5)
5.	THE SHOOP SHOOP SONG - CHER	(7)
6.	RUSH RUSH - PAULA ABDUL	(10)
7.	HIGHVVIRE - ROLING STONES	(2)
8.	JEALOUSV - PET SHOP BOYS	(10)
9.	MIRACLE - WHITNEY HOUSTON	(9)
10. THIS MUST BE HEAVEN - RICK ASTLEV	(1)
DomaČe zabavne melodije:
1.	BAMBINA-FRENK IN ZMAJI	(3)
2.	SKUŠTRANA - ZORAN PREDIN IN LOS MALANCANOS (5)
3.	NEKO NOČ-POP DESIGN	(6)
4.	KADAR OGNJI ZAGORIJO - JANEZ BONČINA BENČ (3)
5.	KAKO JE TO LEPO - PANDA	(3)
6.	MORSKI POZDRAV - DON MENTONY BAND	(8)
7.	ZAPRI OČI - ŠANK ROČK	(8)
8.	SVETILNIK LJUBEZNI - ČUKI	(2)
9.	OBJEMI ME - CHATEAU	(10)
10. SI SI SIMONA - TOMAŽ DOMICELJ IN PRIJATELJI	(7)
Narodnozabavne melodije:
1.	NAŠA MLADOST-STOPAR	(5)
2.	ZA LJUBI MIR - FANTJE Z VSEH VETROV	(7)
3.	REKA ŽIVLJENJA - FANTJE TREH DOLIN	(6)
4.	SMEH POKONCI NAS DRŽI - KOVAČIČ	(4)
5.	ZVEZDA, KI SE UTRNE - SLAK	(3)
6.	LEPO JE S TEBOJ - VESNA	(9)
7.	SPET SI Z NAMI - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET (8)
8.	LEPA SO JUTRA-VERDERBER	(10)
9.	SPET SEM DOMA - ANDRE BLUMAUER	(7)
10.	BO ŽE BOLJE - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(1)
Predlogi za lestvico tujih melodij:
BAILA ME - GYPSY KINGS
EVERYTHING I DO I DO IT FOR YOU
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
TI Ml ODLAZIŠ - TAJČI
LE ENKRAT - ZLATKO DOBRIČ
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
VRNI SE-ZEME
DOMA ME ČAKAJO - BRATJE IZ OPLOTNICE
Nagrajenca: Lenka Jeraj, Primož 79. Ljubno
Maja Friedrick, Leveč 45, Petrovče
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij
izvajalec_____________
lestvica domačih zabavnih melodij____
izvajalec___________________
lestvica narodnozabavnih melodij______
izvajalec '_____
ime In priimek
naslov

29. AVGUST 1991 - STRAN 23
24. STRAN - 29. AVGUST 1991	

Pavarotti v Hyile parku
PISMO IZ
LONDONA
Večer 30. julija 1991 je bil
verjetno eden najbolj dežev-
nih v letošnjem ne ravno pe-
koče vročem britanskem po-
letju, kjub temu pa se je sko-
raj sto tisoč ljubiteljev teno-
rista Luciana Pavarottija
zbralo v londonskem Hyde
parku, kjer je operni zvezd-
nik nastopil na koncertu na
prostem - zastonj. Ko je or-
kester zaigral uverturo, se je
nebo dobesedno odprlo in
veliki pevec se je z odra lah-
ko zagledal v morje pisanih
dežnikov, izpod katerih je
prihajalo navdušeno ploska-
nje in se mešalo z zvokom
radodarno odmerjenega
dežja.
Ko nagaja vreme
Organizatorji so pričako-
vali kar četrt milijona navdu-
šencev, toda na zeleni ravni-
ni je dežju kljubovalo le sto
tisoč najbolj zagrizenih Pa-
varottijevih oboževalcev.
Mnogi med njimi so v parku
prespali že prejšnjo noč, da
bi si tako zagotovili mesto
čim bliže odra. Naslednje ju-
tro so skoraj vsi britanski ča-
sopisi objavih slikovite foto-
grafije neštetih dežnikov,
ljudi s polivinilastimi vreč-
kami na glavi in premočenih
psov, ki verjetno še nikdar
niso slišali za opere, kaj šele
za Pavarottija.
Letošnji najbolj propagira-
ni dogodek v poletnem Lon-
donu so organizirali v čast
tridesete obletnice pevčeve
kariere na mednarodni oper-
ni sceni, z zbranim denarjem
- čisto vse tudi ni bilo za-
stonj - pa naj bi v Hyde par-
ku zasadili nova drevesa.
Hudo neurje pred petimi leti
je namreč širom po Angliji
poruvalo izredno veliko dre-
ves in park je tako ostal sko-
raj brez včasih vendarle po-
trebne sence. Tudi Luciano
Pavarotti se je nekaj dni
pred koncertom simbolično
pridružil naravovarnostnim
prizadevanjem in v Hyde
parku zasadil drevo.
Visoki gostje
Prestolonaslednik princ
Charles, ki je pobudnik do-
brodelne zelene akcije, se je
udeležil koncerta skupaj
z ženo Diano. Kraljevi par je
stoično čemel v prvi vrsti po-
sebne arene (brez strehe), ki
sojo postavili za posebne go-
ste. Ogrnjena v brisače in po-
livinilaste prevleke sta kot
preostala publika kljubovala
deževnim darovom od zgo-
raj. Med drugimi premočeni-
mi Pavarottijevimi gosti,
ovitimi v nepremočljivo pla-
stiko, sta bila tudi britanski
ministrski predsednik John
Major z ženo Normo ter lasa-
ti minister za okolje Michael
Heseltine - lani se gaje prijel
vzdevek Tarzan - ki je svojo
razmršeno frizuro skrival
pod čepico.
Novinar dnevnika Guardi-
an je prireditev živo opisal
z besedami: za nekoga, ki
rad vadi Pavarottijeve arije
medtem ko se tušira, se je
sinočnji koncert odvijal v ta-
korekoč idealnih (vremen-
skih) razmerah.
Čeprav je bil nastop veli-
kega tenorista zastonj in ta-
ko namenjen širokim ljud-
skim množicam, je kakih
4 tisoč poslušalcev vendarle
plačalo tudi do 150 funtov
(približno 450 DEM), da so
lahko zasedh boljša mesta
ob odru. Prenekateri med
njimi se kasneje niso mogli
sprijazniti s kruto realnostjo
- za tako visoko postavljeno
ceno so lahko do kože pre-
močeni poskušali med odpr-
timi dežniki ujeti kakšen
centimeter slavnega pevca.
Na srečo je gospod Pavarotti
vsaj ustrezno krepke posta-
ve, tako da ga je bilo spričo
vremenskih nesramnosti
vendarle razmeroma lahko
opaziti. Gledalci, ki so mo-
kronogi in morda tudi malce
prezebli stali v Hyde parku,
so se lahko nasmejali vsaj ob
čisto britanski domishci
- papirnatim daljnogledom,
na katerih je pisalo »ne glejte
v sonce«.
Pa še nekaj besed o tem,
kaj se je dogajalo na odru, ki
je po obliki spominjal na an-
tične grške templje in je bil
pobarvan s presenetljivo rož-.
nato barvo. Pavarotti je odlo-
žil svojo priljubljeno garde-
robo - kavboj ke, anorak in
pisano ogrinjalo, v katerem
je bil videti kot kakšen do-
brovoljen pirat - in nastopil
v večerni obleki. Obkrožen
s fllharmoničnim orkestrom
ip zborom je začel z izborom
arij iz Tosce, Manon Lescaut,
Turandota in drugih. Dveur-
ni nastop je skleni z neizo-
gibno temo lanskega Svetov-
nega pokala v nogometu
Nessun dorma in pa večno
mlado Vrni se v Sorrento. Po
koncertu se je množica
v ubogljivem gosjem redu,
ki je tako značilen za prave
Otočane, stisnila skozi (za to
priložnost) preredko poseja-
ne izhode v parku in se razli-
la po londonskih ulicah ter
tako za krajši čas tudi zmoti-
la že tako polžev londonski
cestni promet.
Prireditev je prenašalo kar
63 držav; gledalci širom po
svetu so se lahko ob odlično
zapetih arijah tudi na lastne
oči prepričali, da zna britan-
sko vreme včasih prav ne-
sramno pokazati zobe.
Piše Mojca Belak
Pavarotti na vaji v Hyde parku
Opera s coca-oolo
Piše:
dr. Franc Štolfa
Letos je že trikrat zname-
nita Metropolitanska opera
gostovala na prostem - The
Great White Way vodi do še-
stintrideset broadwayskih
gledališč - Tony priznanja
za broadwayske predstave
-	Težko je priti do vstopnic,
a če si vztrajen, boš uspel
-	Thank God, da sem videl
vsaj Cats, Gypsy in 42nd
Street.
- pasja, veprova mast, iztreb-
ki in drugo.
V »Coprarskih bukvah«
Helene Zagode iz Zaplane je
»en prav dober recept kadar
katirga zobi bole, mu te bole-
čine brez vsakih arcnij preg-
nati gre«. Med drugim pravi:
»skuzi od Velikega do Mali-
ga šmarna ali pa koj te prve
dni gorjemanja lune v mese-
cu majniku ali Velikem trav-
nu, enga živega kerta dobiti
in zaklati treba in kri med
pavec in kazivni perst na
pravi ali desni roki pustiti te-
či, skozi eno uro, potem, ka-
dar bo ktirga zob bolel, in če
je gnil, vse eno derži ga za
taisti zob prav terdo tri ali
pet minut in zob ga bo nehal
boleti. To je veliko kratov
skušeno in vselej za resnično
spoznano.«
Ali: »Eno kačo dobiti mo-
raš, kako jo dobiš, beri pod
numero adnajst v teh buk-
vah: »Natekni kačo na eno
palco, kolikor jo je v kači ti-
čalo, in taisti košček palce
prav drobno razreži in to ka-
kor tobak v fajfi pokadi. Bo-
di zazihran, da te nikoli več
tvoj živi dan ne bodo zobi
boleli.«
The Great White Way je ti-
sti del Broadwaya med 41. in
53. cesto v New Yorku, kjer
je 36 znamenitih broadway-
skih gledališč. Vsa gledališ-
ča igrajo izključno musicale
in komedije. Že deseto leto
igrajo Cats z najboljšo mačjo
sceno, ki si jo lahko privošči
le Amerika. Ta predstava je
nastala tu na Broadwayu in
spada sem. Presenetili so me
gledalci, ki so med odmorom
navalili na oder in si od blizu
ogledah sceno, se pogovarja-
li z mačkami in lovili avto-
grame. Če le morete, si oglej-
te še vedno najbolj popula-
ren musical na svetu Nesreč-
niki (Les Miserables), ki je
narejen po zgodbi Victorja
Hugoja in je prejel že 8 Tony
priznanj. Tony priznanja se
imenujejo po ameriški gle-
dališki igralki Antoinetti, ki
je med drugo svetovno vojno
skrbela za gledališke pred-
stave med vojaki. Za ta mu-
sical, ki traga kar 3 ure in 10
minut, so tudi vstopnice naj-
dražje. Med najbolj gledane
musicale spada tudi Miss
Saigon, ki je prišel iz Londo-
na, in pripoveduje o tragični
ljubezni med ameriškim ma-
rincem in vietnamsko dekli-
co. Drugi zopet norijo za mu-
sicalom Grand Hotel, katere-
ga zgodbo poznamo že iz fil-
ma z Greto Garbo in je prejel
5 Tony priznanj. Hit lanske-
ga leta je bil City of Angels
(Mesto angelov), ki je tudi
prejel Tony priznanje in za
katerega pravijo, da je naj-
bolj zabaven musical. Letoš-
nji hit leta pa je The Secret
Garden (Skivnostni vrt)
s 3 Tony priznanji, ki bi si ga
naj ogledal vsakdo, ki ljubi
gledališče. Tako bi se lahko
sprehajali še naprej po bro-
adwayskih gledališčih, a po-
glejmo še nek^ komedij.
Pravijo, da se najbolj nasme-
jite komediji I Hate Hamlet
in Penn & Teller, kjer te
igralca pripravita do smeha,
resničnega smeha. Skoraj bi
pozabili omeniti še resnično
lep musical Gypsy s Tyne
Daly, ki jo bolj poznamo kot
Lacey s TV nadaljevanke
Cagney & Lacey. Med pred-
stavami »OFF Broadway«
vlečeta najbolj musical o le-
potni povorki Pageant, kjer
je marsik^ lepega za moški
del gledalcev ter Forbideen
Broadway (Prepovedani
B'way), ki šteje že tudi preko
tisoč odigranih predstav in
zoper to predstavo še ni bila
vložena nobena tožba, kot
lahko preberemo na plakatu
za ta musical.
Vstopnice za predstavo na
Broadwayu ah za Metropoli-
tansko opero seveda ne do-
biš kar tako. Pa še drage so.
Za Metropolitansko opero
od 115 dolarjev navzdol, za
Broadway pa od 40 do l]
dolarjev. Edini način je |
se postaviš vsak dan v doli
vrsto na Times Square, k«
je centralni booking in ^
na kakšno vročo vstopnic
In če imaš malo sreče, jo di
biš po polovični ceni. Vstoi
niče imajo tudi v hotel
A ko sem vprašal v hott
Plaza - kamor sem si dii
brez suknjiča in kravate !
sta tam predpisana - bi mi
začuda kar dali, a plačatf!
moral dvojno ceno. j
Razen broadwayskih pra
stav pa turist v New Yorli
želi prestopiti tudi prag M
. tropolitanske opere v li
colnovem centru. V tej nj
bolj slavni operi teče letos:
108. sezona. Ob zaključku^
zone so igrah Don Kihot
Giselle ter Romea in Jul?
Vstopnice so zakupili hotd
Če pa imaš srečo, lahko ifl
meš katero njihovo atraki
no predstavo na prostej
Vsako poletje namreč MeW
politanska opera nastopil
veliki trati sredi Central Pj
ka - brez vstopnine. Tako}
letos poleti operni orkeste
spremljal slovitega itaiij^
skega tenorista Luciana R
varottija, ki je pel pred w
kot stotisoč poslušalci. >
sporedu so bile najlepše V«
dijeve arije iz oper Rigole^
Traviata, Mecbeth in iz w
quiema. Pavaroti je P"«
masovne ovacije in dolg^
jen aplavz se ne bi po^
pozno v noč, ko ne bi z^ P
dobrih tridesetih mm"*
začelo deževati in koncert*
morah prekiniti. Bil K
pravi šok za poslušalce ij J
ganizatorji so pozneje odW
bih, da bodo prihodnje P'
letje zaprh del Central
okoli Velike trate in z^
poseben paviljon ter " .
rottija povabih še en^r
Kot vemo, so bolj trdo^
Angleži izpeljah
cert v londonskem
Parku, čeprav je tudi
močno deževalo.
Opera na prostern je
čen ameriški dogodeK'
klon mesta New YorKa'j,
jim prebivalcem. LjUjgjt
prišh že zelo zgodaj, ,
dobih dobra mesta. P^^tf
s šotori, stoh in senčni^
košarami, polnimi s
čev, coca cole, popcor" ^
Predstava seje pri^^^^K,
uri, marsikdo pa je
ostal na prostem. Še o ^^
se je Metropolitanska ^^^^
letos preselila ria .(f
z opero Don Juan in ^
v maskah. Amerika J pjj^
na Verdijeve opere, ^^j-^r
sk^o svojim gl^sb^^^;^
(ki v zabavo gledalcev |,j9
p^o kar v civilu) P
dejansko Verdiju.
MARJAN MABi^
Praznoverje v Ijudsicem zobozdravstvu
Res se ne gre čuditi prepro-
stim ljudem, da so si poma-
gah z vsem, še posebno, če je
bilo ogrnjeno v plašč papež-
ke avtoritete.
Bog je ob rojstvu Jezusa
v SANJAH posredoval raz-
nim ljudem sporočilo o nje-
govem rojstvu. Razlagalci
sanj se še danes skhcujejo na
Sveto pismo, čeprav cerkvi
takšna razlaga nikoli ni bila
po volji.
Iz sanjske knjige (Tržaška
založba 1967) sem izpisal ne-
kaj razlag, ki se tičejo zoboz-
dravstva:
1.	Zob brez bolečin izgubiti
pomeni, da bo umrl nekdo iz
bližnjega sorodstva.
2.	Zobovje umivati pomeni
dolgo bolezen, ki ji sledi hi-
tra smrt.
3.	Nov zob dobiti: preden
nameravaš kaj pomembnega
storiti, premisli še enkrat.
4.	Črviv, votel zob pomeni
pozabljivost, gnilo zobovje
pa potrpljenje nad zlo usodo.
5.	Zobovje lepo, zdravo, po-
meni, da se pričenja boljše
obdobje tvojega živ^enja.
6.	Zobovje umetno imeti
-	tvojim lažem nihče več ne
verjame.
7.	Sanjati o zobozdravniku
-	ne poljubljaj se za šalo!
8.	Zobozdravnik biti: ne
vmešavaj se v stvari, ki se te
ne tičejo, ker boš potegnil
krajši konec.
Pomembno mesto velja
kačam, polžem, krtom, med-
vedom, lisjakom, jazbecom
in njihovim produktom
Pentagram. Često na amuletih in talismanih. Služi prega-
njanju zlih duhov

29. AVGUST 1991 - STRAN 25
26. STRAN - 29. AVGUST 1991	

BIOENERGETIK ODGOVARJA
Nosečnost
Stara sem 28 let in ne mo-
rem zanositi. Ker si z možem
želiva otrok, vas prosim za
nasvet. Obiskala sem zdrav-
nika, pa ni še ničesar ugoto-
vil. Naj dodam, da nimam
redne menstruacije.
Greta iz Šmaija
Odg.: Prepričan sem, da že
od otroštva čutite, da imate
hladne noge. Vzrok temu gre
pripisati slabemu pretoku
energij skozi telo, vzrok za to
pa lahko tiči tudi v napačno
postavljeni postelji, lahko
gre za delno energetsko blo-
kado, morda pa tudi za mi-
selno blokado, vendar to
v vašem primeru ni bil po-
vod za neiDlodnost. Potrebno
je delovati na energije v va-
šem telesu, ker vidim da
imate težave tudi z grlom in
glavo. V ponedeljek, 16. sep-
tembra ob 19. uri pridite
v mojo ordinacijo v Sevnico,
ah pa me pokličite po telefo-
nu da se dogovoriva kako
drugače.
Invalidka
Stara sem 21 let in že od
rojstva stoodstotni invalid
z diagnozo »spastik«. Rodila
sem se z možgansko krvavi-
tvijo, ki pa je ob rojstvu
zdravniki niso ugotovili, mo-
jo invalidnost so ugotavljali
šele kasneje. Pri treh mese-
cih sem prebolela tudi pljuč-
nico, ki je moj že tako slab
telesni razvoj še zavrla. Po-
tem sem uspešno končala
šolanje, močno pa si želim,
da bi se lahko vsaj delno po-
stavila na lastne noge, zato
vas prosim za odgovor in na-
svet.
Nuša iz Žalca
Odg.: Poudaijam, da ne že-
hm biti v svojem poslanstvu
neodgovoren, zato pri reše-
vanju vašega problema pre-
puščam veri v višje sile da bi
stvar premaknila iz mrtve
točke. Najina pot bo težka,
vendar lahko pričakujeva re-
zultat le če bova oba verjela
v uspeh. Marsikatera stvar,
ki je bila sprva obsojena na
neuspeh je bilo mogoče kas-
neje rešiti, tako, upajva, bo
tudi s tabo. Težava je le
v tem, da imaš probleme že
od rojstva. Septembra bom
pripravil skupne seanske tu-
di v Žalcu, in se bom takrat
ob prvi priložnosti oglasil pri
vas, do 'takrat pa vzdržujte
močno vero v to, da bi lahko
težave premagali.
Marjan Knez
zdravilne rastline
Žen šen
žen šen ali ginzeng je ena najstarejših zdravilnih
rastlin v Vzhodni Aziji, predvsem na Kitajskem, Mand-
žuriji in na Koreji. Rastlina spada v družino bršljanov-
cev. Za to družino so značilni krpasti listi, peteroštevni
cvetovi, ki so združeni v kobule in jagodasti ter košči-
časti plodovi. Družina šteje kakih 65 rodov z 800
vrstami, ki so razširjeni predvsem v tropski Aziji in
Ameriki.
žen šen sodi v rod Panaceje, katere predstavniki naj
bi zdravih vse bolezni, torej naj bi bili nekak koren
lečen. Za takšno čudežno zdravilo naj bi uporabljali
tudi korenino žen šena. Žen šen (Panax Schin-seng
Ness.) je do pol metra visoka zeljnata trajnica. V Zemlji
ima do 15 cm dolgo korenino, iz katere požene do
60 cm dolgo steblo, ki nosi na dolgih pecljih dlanasto
deljene liste. Nepomembni cvetovi so združeni v eno-
stavnih kobulih, iz katerih se razvijejo svetlo rdeče
jagode. Rastlina raste divje v gozdovih Mandžurije in
Koreje na bogatih humoznih tleh. Zaradi svojega slo-
vesa je postala rastlina v naravi že precej redka. Ker je
še danes veliko povpraševanje po žen šenu, ga gojijo
na plantažah.
Korenine žen šena so bolj ali manj odebeljene in
imajo za ljudi z bujno domišljijo podobo drobnih člo-
veških kipcev. Zato so korenine že nekdaj uporabljah
za zdravljenje najrazličnejših bolezni, predvsem pa da
bi ohranih človeka svežega v visoko starost in da
podaljšuje življenje. Tradicionalno kitajsko medicino
ni kaj dosti brigala vsebnost teh korenin ampak njihov
učinek, ki so ga ugotavljali iz izkušnje. Šele v novej-
šem času so žen šen bolj podrobno analizirali in so
v koreninah našli triterpenske saponine, eterično olje,
vitamine skupine B in hormonom podobne snovi. Vse
te snovi delujejo kompleksno in so nekakšen psiho
tonik, povišujejo krvni tlak ter vzburjajo možgane.
Uživanje korenine in raznih pripravkov pospešuje psi-
hične funkcije, v splošnem tonizira, boljša počutje in
zmanjšuje depresivne pojave. Pospešuje presnovo,
krepi odpornost in pospešuje okrevanje. Kdor uživa
redno žen šen se počuti bolje in je tudi bolj umirjen in
lažje prenaša vsakodnevne strese. Kitajci že dolga sto-
letja žvečijo te korenine, prepričani, da si s tem podalj-
šujejo življenje, povečujejo tek, da odganjajo bolezni
in znake nervoznosti.
Za čaj vzamemo 3 g drobno narezane korenine in
poparimo s skodelico vrele vode. Pokrijemo in
pustimo stati toliko časa, da se ohladi. Na dan lahko
spijemo do tri skodelice čaja in sicer mesec dni. Danes
se dobijo različni pripravki iz žen šenove korenine in
jih lahko uživamo namesto čaja. Seveda tudi tukaj je
potrebna zmernost. Prevelike doze in predolgo jema-
nje lahko povzročijo nespečnost, nervoznost, poviša-
nje krvnega pritiska, prebavne motnje, krvavitve itd.
PASJI KOTIČEK
Novi dom
Ležišče naj bo udobno in
preprosto za čiščenje. Posta-
vimo ga v miren kot, kjer bo
imel mladič pregled nad ce-
lim prostorom. Pes ne sme
ležati na prepihu ali ob peči.
Mladičku nudimo »brlog«;
nad ležišče poveznemo lesen
ali kartonast zabojček, ki
ima spredaj odprtino za
vhod. Košara ni priporočlji-
va, ker jo bo pes zgrizel.
Psu določimo prostor za iz-
trebljanje in ga vedno nosi-
mo na ta prostor. Psiček mo-
ra na potrebo vsake tri ure.
Če se zgodi nesreča, mladič-
kov nikakor ne smemo kaz-
novati (potiskanje nosu v iz-
trebke, kričanje, udarci). Psi-
ček tega prav gotovo ni storil
nalašč, ampak, ker zadeve
morda še ni dojel, ali pa ni
mogel zdržati.
Nega psa
Najbolj preprosta je nega
kratkodlakih psov. Zadostu-
je redno krtačenje s t. i. konj-
skimi krtačami, oz. s krtača-
mi iz naravnih ščetin. Daljšo
dlako moramo pred krtače-
njem česati z redkozobim
glavnikom. Oblike krtač so
zelo pomembne. Psa nikli ne
češemo s krtačami, ki so na-
menjene ljudem!
Striženje
Prvo striženje naj opravi
pasji frizer. Lastniki se tega
naučijo in pozneje psa striže-
jo sami. S striženjem psu od-
stranimo zaščito pred vplivi
okolja (mraz, vročina), zato
pozimi psa ne strižemo pre-
kratko. Tudi poleti ga ne stri-
žemo do kože, saj je pasja
koža slabo pigmentirana in
pes lahko dobi opekline.
Kopanje
Vedno uporabljamo le pas-
ji ali blag otroški šampon.
Psa vedno speremo s tekočo
vodo in ga potem osušimo.
To lahko storimo s fenom ali
pa z brisačo.
MODNI KLEl>t|
f^lPran
VLASTA CAH-ZEROV)i,,
V soboto, 31. avgusta, bo-
mo v Modnem klepetu v ča-
su Opoldanske mavrice Ra-
dia Celje govorih o jesenski
modi. Tisti, ki se ji že v pri-
hodnjih dneh ne bomo mogli
izogniti, saj so jutra in večeri
že prav jesenski. Z meglo in
malce nižjimi temperatura-
mi pa prihžga čas toplejših,
nič več poletnih oblačil.
Naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik je za
danes pripravila nekaj na-
svetov o tem, kako v prihod-
njih dneh zavrteti pletilke in
kvačke. Časa je še dovolj - in
če se dela lotite danes, lahko
vaši šolarki ali šolarju do po-
nedeljka (prvega šolskega
dne) še spletete udoben pu-
loverček. V prihodnjih ted-
nih bo še kako prav prišel.
Sicer pa lahko tudi malce
pobrskate po oma..
z drobnimi poprav^ ^
te, polepšate in morrf'* i
povečate spomladi odfJ
pletenine.
Do sobote v našem Uf
štvu Novi tednik-Rariil
Ije, Trg V. kongresa 3a n
še pričakujemo vaša v^
nja o jesenski modi, rj
bi vas opozoriU, dg y
v Opoldanski mavrici jJ
samo tiste nagradne kuj
ki ste jim priložili tudiU
no vprašanje ah pro J
nasvet. V zadnjih dnehf
mreč v uredništvo Ji
spet nekaj nagradnih K
nov, ki pa jih brez priioj!?
ga vprašanja oziroma pM
ga, prošnje za nasvet pni
banju ne bomo upošte\-J
UrednSi
Čudežna bombažna nitka...
Počitnic bo vsak čas konec, tudi poletje se je že zač(
spogledovati z jesenjo, torej bo kar pravšnji čas, da rečea
kakšno o modi za prihajajoče prehodne in hladnejše dni.
Ko razmišljamo o toplejših oblačilih, si našo prvo inijj
večjo pozornost gotovo zaslužijo pletenine, ki so aktuall
pravzaprav kar skozi vse leto.
Že spomladi je bombažna nitka, kot hit material pleta
mode zmagoslavno zakorakala na modno sceno in kar bij
milosti zrinila v ozadje razne bukleje, moherje in osJ
vozličaste volne, katere smo bili najbolj vajeni vrteti ros
pletilkami.
Pa še eno novost, ki se bo iz spomladi gotovo pov!<^
v jesen, bi veljalo omeniti - kvačko in vse, kar spominj*'
kvačkanje!
Mnoge med vami bodo torej znova imele priložnost^'
biti babičino znanje gostih, polšibičnih, šibičnih,
ovitih šibičnih pentelj... Super modni so namreč mrez^
ribiški vzorci in vzorci, kot bi jih »prekvačkali« iz
čipkaste zavese. Takšno kvačkano bombažno oblafii"!
lahko kombinirano tudi z gladkim pletenjem, da
izdelava preveč zamudna, nosite pa ga lahko samosW^
dokler ima sonce še pravo moč, kasneje pa bo Prišel
še bolje do izraza, če boste oblekh spodaj majčko ali ti
v kontrastni barvi.
Če boste skvačkale čipkast pulover tudi hčerkici za
šolske dni, ga dopolnite še s ljubko kapico v enaketn^:^
Bioenergetiku Marjanu
Knezu lahko zastavite
vprašanja pisno, na naš na-
slov (NT&RC, Celje, Trg V.
kongresa 3 a, za bioenerge-
tika), vprašanju pa obvez-
no priložite kupon »bio-
energetik odgovarja«. Mar-
jan Knez vam bo odgovoril
v svoji rubriki v Novem
tedniku.
razpisuje
naslednji prosti delovni mesti
1.	PRODAJALEC
- KOMERCIALIST
2.	MIZAR - MONTER
Pogoji: pod 1 - srednja ali višja šola ekonomske
smeri
pod 2 - poklicni mizar ali lesni tehnik
Prednost imajo začetniki ali mlajši upokojenci.
Nudimo tudi pripravništvo. Preizkusno delo traja
3 mesece. Pisne prijave pišljite do 6. 9. 1991.
Obvešča vse svoje zavarovance, da
se bo njeni poslovni mreži pridružilo
novo predstavništvo v poslovnih
prostorih Štajerske banke na Trgu
V. kongresa v Celju.
Predstavništvo bo odprto v poslovnem času banke
od ponedeljka do petka.
V predstavništvu boste lahko uredili vse v zvezi
S Sklepanjem zavarovanj in prijavo škod.
OBIŠČITE NAS!
SPORED
29. AVGUST 1991 - STRAN 27
28. stran - 29. avgust 1991
televizijski
oglasi - INFORMACIJE
29. AVGUST 1991 - STRAN 29
30. STRAN - 29. AVGUST 1991
MALI OGLASI 
0GLASI - INFORMACIJE
29. AVGUST 1991 - STRAN 31
32. STRAN - 29. AVGUST 1991

NOČNE
CVETKE
•	Željko I. z Ljubljan-
ske ceste je y,sredo po-
poldne častil. Seveda pa
s to njegovo pozornostjo
njegova Vlasta ni bila za-
dovoljna, saj so klofute
letele z vseh strani in
sploh je grdo ropotalo po
vsem stanovanju. Red in
mir so naredili policisti,
ki so takšnih in podobnih
prizorov že vajeni.
•	Istega popoldneva je
Marija S. pokUcala iz go-
stišča Ribič in povedala,
da so trije gostje jedli in
pili in da jim zdaj niti na
pamet ne pride, da bi ra-
čun za gostinske storitve
poravnali. Vsa zadeva pa
je izgledala takole: Eden
od trojice je veselo naro-
čal, četudi je dobro vedel,
da je suh kot poper. Zo-
per »dobrotnika« je napi-
sana kazenska ovadba za
kaznivo dejanje goljufije.
•	V petek zvečer je na
policijsko postajo pokli-
cal Veljko J., iz Ulice
frankolovskih žrtev do-
ma. Povedal je, da ga je
v Opekarni Ljubečna te-
ga dne tepel njegov sode-
lavec, ki mu za nameček
zdaj še grozi in obljublja
nadaljevanko. Ker prego-
vor, da sta za špetir po-
trebna dva še vedno drži,
bosta k sodniku za prekr-
ške šla dva: Veljko in nje-
gov sodelavec Branko L.
Da se je med šl#itom ne-
spodobno tepsti, pa jima
bo najbrž povedal še kdo.
•	Minulo soboto je po-
hcijska intervencijska
skupina začopatila in od-
peljala nažganega Alek-
sandra K. iz Nušičeve, ki
se je tega dne ob štirih
zjutraj pred Casablanco
mešal v policijski posel.
Pri tem se je prav ne-
sramno obnašal, se upiral
legitimiranju in privodu
v policijske prostore. Ker
je bil Aleksander čez me-
ro srborit in popadljiv, ga
je bilo treba s silo ukroti-
ti. Sandi jo bo v kratkem
mahnil k sodniku za pre-
krške.
•	V petek ponoči je ne-
ka ženska prijela za tele-
fonsko slušalko in sporo-
čila, da pri samskem do-
mu na Oblakovi ulici kri-
čijo in kalijo nočni mir.
Pozneje seje pokazalo, da
je ropotanje in kričanje
povzročala dvojica kore-
njakov, Jožef L. iz Ceste
na Dobrovo in Stanko P.
iz Šaranovičeve. Najbolj
so ropotale kante za sme-
ti, kijih ne bi kazalo ošte-
vati zaradi kaljenja noč-
nega reda in miru.
•	Komandir celjske
Postaje milice je brez bri-
salcev. Nekdo mu jih je
ukradel z avtomobila na
parkirišču. Ker to dejanje
predstavlja neznatno
družbeno nevarnost, bo
storilca poiskal komandir
sam. Ker se to zna res
zgoditi, priporočamo sto-
rilcu naj brisalce lepo po-
loži na avto ali jih prinese
osebno.
M. A.
Akcija »Prvi šolski dnevi«
Kot že zadnjih nekaj let, se
je Svet za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu pri Ob-
čini Celje tudi letos z vso res-
nostjo in odgovornostjo lotil
stalne akcije pred pričetkom
novega šolskega leta. S tem je
v mnogočem prispeval, da že
nekaj let v teh nevarnih dneh
ni bilo niti ene prometne nez-
gode, v kateri bi bili udeleže-
ni ali žrtve naši šolarji.
Letošnji načrt akcije »Prvi
šolski dnevi« je izdelan do po-
tankosti, glavnina operativnih
nalog pa bo na ramenih delav-
cev Postaje milice Celje in in-
štruktorjev avto šol (AMD
Šlander, ZŠAM Celje, Izletnik,
SŠ Boris Kidrič). Tako bodo
miličniki in inštruktorji nadzi-
rali gibanje šolarjev in vseh
ostalih udeležencev v prometu
na vseh pomembnih križiščih,
vpadnicah in povsod tam, kjer
obstaja nevarnost, da bi lahko
prišlo do prometne nezgode.
Delovali bodo vzgojno, pre-
ventivno in tudi kaznovalno,
saj bodo na treh mestih (Fran-
kolovo, Polule, Ljubečna) z ra-
darji nadzirali hitrost vozil, ki
bo na teh mestih močno ome-
jena. Svoje naloge so opravili
tudi v Komunali Celje (Ce-ka)
in v Cestnem podjetju. Obelež-
be na cestiščih so povsod do-
bro vidne, prometni znaki so
obnovljeni, na glavnih vpadni-
cah pa bodo nameščeni panoji,
ki bodo opozarjali na nevar-
nost prvih šolskih dni. Naloga
posameznih šol je, da učence
seznanijo s pravili obnašanja
na cestah, starše pa z varnost-
nimi načrti. V prvih dneh šole
bodo v pomoč tudi učenci-pro-
metniki, za vse prvošolčke pa
je na šolah dovolj rumenih ru-
tic, ki jih bodo morali nositi.
Zelo veliko lahko za varno pot
v šolo naredijo starši sami:
s spremljanjem otroka v prvih
dneh, z opozorili pred nevar-
nostmi in še zlasti z lastnim
(dobrim) zgledom. Nenazadnje
velja v tem času opozoriti tudi
srednješolce, ki na abecedo
obnašanje v prometu radi po-
zabljajo, podobno kot odrasli.
MARJELA AGREŽ
Požara v sušilnicali hmelja
v dveh dneh sta izbruhnila kar dva požara
na sušilnicah hmelja, kar daje slutiti, da se
lastniki oziroma upravljalci do teh objektov
oziroma naprav dokaj brezbrižno obnašajo.
Prvi tovrstni letošnji požar je bil v nedeljo
popoldne na sušilnici, last Antona K. iz Za-
lož. Do požara je prišlo v prvi sušilni etaži
sušilnice, ki se nahaja nad kurilnico oziroma
pečjo, ki je bila v pogonu. Zagorelo je zaradi
vžiga delcev suhega hmelja, ki so padali na
peč in cev dimnika ter se zaradi visoke tem-
perature vneli. Na prvo etažo, kjer je bil po-
sušen hmelj, pa je te delce potegnil ventila-
tor, ki je nameščen v sušilni odprtini. Požar
se je s prve etaže razširil še na zgornji dve,
nato pa še na ostrešje sušilnice in skladišča
hmelja. Zgorelo je okoli 350 kilogramov
hmelja, ventilator, ostrešje sušilnice in skla-
dišče hmelja. Materialna škoda znaša okoli
200 tisoč dinarjev, pogasili pa so ga gasilci
s Polzele, iz Žalca in iz Šempetra.
V ponedeljek, 26. avgusta ponoči pa se je
vnela in zagorela sušilnica hmelja v Petrov-
čah, last Petra P. Tudi ta požar je izbruhnil
v predelu sušilnice, nad pečjo, zaradi podob-
nih okoliščin. Iz sušilnice seje požar razširil
na celotno poslopje. Zgorelo je dobrih tri
tisoč kilogramov suhega hmelja, večja koli-
čina sena in ječmena ter nekaj poljedelskih
strojev. Skupna škoda znaša okoli dva mili-
jona dinarjev. Gasilo je 33 gasilcev iz Petrovč
in sosednjih krajev.
Ob teh dveh dogodkih velja opozoriti na
previdnost in na to, da je peči in naprave za
sušenje hmelja treba redno vzdrževati. Po-
treben je tudi stalni nadzor ob napravah za
sušenje hmelja, sicer se zna zgoditi, da bo
podobnih primerov v tej sezoni še več.
M. A.
Ovadba zaradi lažne prijave
Policisti iz Šentjurja bodo podali kazensko ov
zoper osumljenega N.T. iz Šentjurja, ki je
avgusta lažno prijavil, da so mu miličniki v s^l^
odvzeli tovor, ki ga je za Lesno iz Slovenj g^
vozil v Makedonijo.
V 32. številki Novega tednika (15. avgust) smo
čali, da je osumljeni N. T. po telefonu sporočil, da
v bližini kraja Kačanik ustavila miličniška patn v^
merila vanj z orožjem in mu odvzela ves tovo?
komadov oken različnih dimenzij in dvoje vhod'^
vrat) ter ga nagnala proti Tetovu.
Zdaj je N.T. osumljen, daje v Uroševcu prodau
jemu znancu ves tovor in da je podal lažno prijavQ
M, i
MINI KRIMIČI
Neznanec je v noči na 19.
avgust vlomil v Karaka bar
v Velenju. Zdaj se zabava
z igralnim aparatom in po-
sluša glasbo iz glasbenega
stolpa. Ta zabava pa zna biti
kratkotrajna. Oba ukradena
prec^eta sta vredna okoU 50
tisoč dinarjev.
Tudi ribiške koče niso var-
ne pred vlomilci in tatovi.
Nekdo je v noči na 19. avgust
vlomil v kočo v Velenju, od
koder je odnesel nekaj de-
narja, alkoholnih pijač in ci-
garet.
V	torek, 20. avgusta so celj-
ski policisti zasegli občanu
Amirju O. iz Celja plinsko pi-
štolo. Vzeli so mu jo zato, ker
pištola ni bila njegova, am-
pak je bila ukradena pri
vlomu.
V	noči na 20. avgust je
pred hotelom Merx v Celju
stal tovornjak, last Sloveni-
jašporta iz Ljubljane. Nezna-
nec je v vozilo vlomil in
ukradel nekaj športnih obla-
čil in ribiške opreme.
Enaindvajsetega avgusta
je lastnik vinske kleti Janez
D. iz Dolge gore opazil, da se
je po kleti sprehajal nezna-
nec. Močno pa je bil pretre-
sen, ko je opazil, daje iz kleti
izginil denar, devize v vred-
nosti nad 50 tisoč dinarjev.
Tudi vinske kleti niso pravo
mesto za hrambo pri-
hrankov.
Neznanec, ki je v noči na
23. avgust vlomil v gostilno
Paka v Velenju, mora biti
strasten kadilec. Ukradel je
z^eten kup najrazUčnejših
cigaret.
Nekdo, ki je v noči na 23.
avgust vlomil v zasebno pro-
dajalno v Črešnjicah, je men-
da kradel iz prehrambenih
nagibov. Napravil si je zalo-
go suhih klobas, šunkarice,
sirov in podobnih hranil.
V	noči na 23. avgust je nez-
nanec vlomil v okrepčevalni-
co Avtoport blizu svinjskega
sejma v Celju. Iz kioska je
odnesel izbrane alko pijače,
sadne sokove, sproti pa po-
bral še nekaj drobiža v do-
mači valuti.
V	soboto, 24. avgusta po-
poldne je neznanec vi
v najmanjši Zastavin nj
avtomobil, ki je stal v ij
Smartinskega jezera ?
lec se je odločil za vlo^'*'
tem, ko je v avtu zaaj
pvc vrečko, v kateri je J
denarnico. Z ukradenirJ
narjem si finančno ni zJ
opomogel.	^
Neznanec je v nočioč,
bote na nedeljo vi«
v Ameriko. V tej gostil?
Mariborski cesti v CeljujJ
najprej najedel in napil-
pa je, ves čil in močan,
sel glasbeni stolp ter v j
stlačil nekaj drobiža.
Kar čeden podvig sij
v noči na nedeljo privos
nekdo, ki je vlomil v b3
v Dobriši vasi v žalski
ni. Lokal je zapustil natovi
jen s kar tremi igralnimi d
rati, vrednimi okoh 15013
dinaijev. Da bi bil podvig
bolj izdaten, je pobral t;
nekaj denarja, ki ga je na|
V ponedeljek, 26. avg(
popoldne je neznanec vl^
v stanovanjsko hišo v kg
Tirosek pri Mozirju. S ;
nom je bil zadovoljen, s^j
bile devize in dinarji \t9
dobrih 200 tisoč dinaijev.
M
PROMETNE NEZGODE
Trčenje v križišču
v križišču Kersnikove in
Tkalske ulice v Celju se je
v sredo, 21. avgusta zjutraj
pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo teles-
no poškodovana.
Iz smeri Ulice Moše Pijade
je po Kersnikovi ulici vozil
kolo I6-letni B.G. iz Celja.
V križišču s Tkalsko ulico je
zavijal v levo, v trenutku, ko
je po Kersnikovi ulici, iz
smeri Oblakove, pripeljal
voznik osebnega avtomobila
Igor Radoševič (27) iz Celja.
Voznik Radoševič je zaviral,
a je kljub temu zadel spred-
nje kolo kolesarja, kije oble-
žal na tleh s hudimi poškod-
bami.
Obležal v jarku
v sredo, 21. avgusta zve-
čer se je pripetila nezgoda
na lokalni cesti, izven nase-
lja Arnače.
Voznik osebnega avtomo-
bila Tomaž Glušič (18) iz Ve-
lenja je vozil iz smeri Velenja
proti Arnačam. Pred Arnača-
mi ga je v desnem pregled-
nem ovinku zaneslo v levo
na neutrjeno bankino, od
tam pa je zapeljal v obcestni
jarek, kjer se je vozilo več-
krat prevrnilo. V nezgodi je
bila hudo telesno poškodo-
vana sopotnica, 11-letna P. T.
iz Podgorja, ki je sedela na
zadnjem sedežu.
Trčil v cevi
V sredo, 21. avgusta po-
poldne se je pripetila nezgo-
da na lokalni cesti v naselju
Socka.
Roman Korenak (25) iz
Čreškove je vozil kolo z mo-
torjem iz Strmca proti Socki.
Na ravnem delu ceste, v bli-
žini hiše Socka 6, je iz nezna-
nega vzroka zapeljal v levo
čez vozišče na travnik, kjer
je trčil v zložene betonske
cevi. V nezgodi se je voznik
hudo telesno poškodoval.
Na nujni vožnji skozi
rdečo luč
Na magistralni cesti v La-
škem se je v sredo, 21. avgu-
sta zvečer pripetila nezgo-
da, v kateri je bilo udeleže-
no reševalno vozilo JA. Ma-
terialna škoda v tej nezgodi
znaša okoli 100 tisoč di-
narjev.
Iz Rimskih Toplic je proti
Celju vozil reševalno voja-
ško vozilo voznik Branislav
Stojanovič (44) iz Maribora.
Ker je bil na nujni vožnji, je
uporabil utripajočo modro
luč, okoli sto metrov pred
križiščem na Trgu 2. julija
v Laškem pa je vklopil tudi
sireno. Kljub rdeči luči na
semafoiju je zapeljal v križiš-
če, v trenutku, ko je iz centra
mesta, pri zeleni luči, pripe-
ljala voznica osebnega avto-
mobila Milena Kričej iz Tov-
stega pri Laškem. Vozili sta
trčili, pri čemer je nastala
precejšnja materialna škoda
na obeh vozilih.
V kritičnem stanju
v petek, 23. avgusta do-
poldne se je pripetila nezgo-
da na regionalni cesti izven
naselja Polzela.
Voznica osebnega avtomo-
bila Ana Artnak (35) s Polze-
le, je ustavila vozilo na rav-
nem delu ceste izven naselja
Polzela ter nameravala zape-
ljati vzvratno na dvorišče.
Ko seje prepričala, da to lah-
ko stori, je vklopila desni
smerokaz, takrat pa je za njo
pripeljal s športnim kolesom
neznan mlad moški ter se za-
letel v osebni avto. Padel je
po cestišču, hudo telesno po-
škodovanega pa so pripeljali
v celjsko bolnišnico, kjer je
v kritičnem stanju. V bolniš-
nici so ponesrečenca prepoz-
nali njegovi starši. Gre za Iz-
toka Ajdnika (19) iz Kamenč.
Nezgoda v Črnovi
Minuli petek popoldne se je
pripetila nezgoda na magi-
stralni cesti v kraju Cr-
nova.
Voznik osebnega avtomo-
bila Mirko Pukšič (50) iz Ve-
lenja je vozil iz smeri Arje
vasi proti Velenju. Ko je pri-
peljal izven naselja Črnova,
je neznano vozilo iz nasprot-
ne smeri prehitevalo, zaradi
česar je moral voznik Pukšič
zavirati in se umakniti v des-
no, da bi preprečil trčenje.
V tem trenutku je za njim
pripeljal voznik osebnega
avtomobila Ludvik Mali (72)
iz Velenja, ki je trčil v Pukši-
čev avto. V nezgodi je bila
hudo telesno poškodovana
sopotnica v Pukšičevem vo-
zilu, ll-letna B. P. iz Velenja.
Zapeljal na levo
stran vozišča
Na regionalni cesti v Ko-
njiški vasi se je minuli pe-
tek pripetila nezgoda, v ka-
teri je bela ena oseba hudo
telesno poškodovana, mate-
rialna škoda pa znaša okoli
100 tisoč dinarjev.
Alojz Rečnik (63) iz Žič je
vozil osebni avto iz smeri
Slovenskih Konjic proti Ži-
čam. V Konjiški vasi je v bla-
gem desnem ovinku zapeljal
na levo stran vozišča, v tre-
nutku, ko je iz nasprotne
smeri pripeljal z osebnim av-
tomobilom Ciril Rožič (35) iz
Slemen. Vozili sta trčili,
v nezgodi pa se je hudo po-
škodoval voznik Rečnik.
Podlegel poškodbam
v ponedeljek, 26. avgusta
zvečer se je pripetila nezgo-
da na Mizarski ulici v Slo-
venskih Konjicah.
Po Mizarski ulici, iz smeri
centra Slovenskih Konjic je
proti novi obvoznici vozil
motorno kolo I8-letni Bošt-
jan Vinter iz Pobreža. V bli-
žini stanovanjske hiše Mizar-
ska 32 je peljal skozi levi ne-
pregledni ovinek in zapeljal
na levo polovico vozišča. To
se je zgodilo v trenutku, ko
je iz nasprotne smeri pripe-
ljal voznik osebnega avto-
mobila Friderik Gilčvert (50)
iz Slovenskih Konjic. Vozili
sta trčili, v nezgodi se je lažje
telesno poškodoval sovoznik
na motornem kolesu, 15^
ni D. D., voznik motorne
kolesa pa je obležal s hu4
telesnimi poškodbami. ^
rek ob 00.30 uri je v cej
bolnišnici poškodbam M
legel.
Po nezgodi peljal
dalje
Na lokalni cesti v Pl
vasi se je v ponedeljek,
avgusta ponoči pripf«
nezgoda, v kateri je bila S
oseba hudo telesno po?«
dovana, povzročitelj nol
de pa je peljal dalje v n€»
no smer.
Po lokalni cesti je iz PaJ
vasi proti Slatinam vozil"
lo z motoijem Boštjan
den(19) iz Slatine. V nas«
Paška vas mu je iz naspro"
smeri, v desnem nepre^
nem ovinku, pripeljal ne*
ni voznik kolesa z motoa'
ki je vozil brez prižganimi
či. Pri trčenju med vozjloj
se je hudo poškodoval
nik Gruden. Kdor bi o t^
sreči k^ vedel, naj to spor
najbližji postaji
Upravi za notranje
Celje.
Nekateri zažive šele P
smrti
Ljudje v družbi
občutek za svoje
boSti	-j;
(Montesquieu ISS^'
Vesel je lahko san^'^
sti, ki daje	.jji;
(Goethe
Že od Adama nap^^^'
tepci V večini
(Goldsmith 1728-^
Grajske Polctoc Prireditve v Laškem
1.9. IZTOK MLAKAR	ob 20.30
6.9. RADE ŠERBEDŽIJA ob 20.30
13.9. ZAGREBŠKI SOLISTI in
DUBRAVKA TOMŠIČ ob 20.30
Vstopnice za Grajske poletne prireditve lah-
ko kupite v poslovalnici Kompasa v Laškem
tel. 063/731-295 ali Kompasovi poslovalnici
v Celju.