Štev. 240. POLITIČEN eto XXX Uredništvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2, (vhod čez dvailiče mul tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le oi 10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefonu Mer. 74. v četrtek, 20. oktobra 1904. Izhaja -mak »ian isvsemši nedelje in pr&snike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemi«: sa celo teto 36 K, ia polovico leta 13 K, sa četrt leta 6-50 K, ca 1 mesec 2K 20 h, Vupravništv* prejemu«; j.a celo leto 20 K, ia pol teta 10 K, ia četrt leta 5 K, za 1 mesec t K 70 h. Za jifciiljanje v Ljubljani na «tom je dostavuine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. . Vspre|ema naročnino, Inserate in rcklamacIJ* laitrnll se računajo enostopna pelilvrsla (dallinr TS milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, it Irlknl 9 b, za več kgt Irlkral 9 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrtts M b. — Pri večkratnem objavljenln primeren popust, UprarniHkegn telefona iter. iS8. sr* Naša politika. Maribor, 17. okt. 1904. Da mi čtajerski Slovenci n m*mo posebno razvitem« političnega programa, jo mana stvar. M sm j Slovenci, in drugo nič I Tako se glasi povelje onih, lii vedo, kaj je za r>aa Štajerce prav, in vsi se klanjamo. Savedr, aiimoma je nas mnrgi grešnikov, ki Škilimo v različne politično ta bere drug h dežels. Mnogim nem *iamreč pri najnavad-nojših vprašanjih noče v glavo, hsko stališče na; zavzemamo pri niih z ozirom na n«š program: Slovenci smo in nič drugo ! Sedaj je n. pr. v deželnem zboru lovsiri zakon na dnevnem redu. Kako stališče naj zavzamemo proti zajcem, da ostanemo v soglasju z na šim programom ? Večji del naše inteligence se pa sploh noče več brigati za politiko, ampak njegove glavna naloga je v zadnjem času, da siri Vydrovo žitno kavo in dobi potem zato javno pohvalo. Prosim, poglejte v zadnjega »D mačega prijatelja« ! Veatno sestavljen in strogo določen politični program, to je st ar ki je spednje-Stajerski Slovenci no poznamo. Sicer pa, saj gre tudi brez programa! Zidnje deželno-zborsk« votitve smo izvojeval; brez pregra matičnih proklamecij! In šlo je, kakor smo videli. Toda ahbo šalo na Btran! Ker spodnjo štajerski Sioverci res nimamo nobenega precizno določenega in sedanjim družabnim razmer&m primerno razvitega programa, zato tudi blodimo v politiki okoli kakor veše. Sadaj sti ogrevamo za to stvsr, sedaj zopet za drugo, kakor je katera ptč najbolj populai ns. Kadar se izda parola, naj zahto vamo nadsodišče v Ljubljani, Štajerci smo ko) zraven; te je treba resolucij in peticij za slovensko vseučilišče, mi smo na s sojem mestu; kadar je treba zuhtuvati izpopolnitev celjskih vzporednic, ali kmetijskih, ali obrt. šol, smo tudi zraven'; a kadar je treba n a vseto pozabiti, smo tudi zra ven! Na Spodnje Štajerskem je pred leti na stsl bul krik zaradi nasilstva in krivičnosti nemško večine v deželnem zboru štajerskem in pisali smo, da eo nas prsti boleli in kli cali, da so nam grla umolknila : Proč od Gradca ! Toda parkrat so zapihljali čez Spod Stajer spomladanski vetriči, in mi smo že tudi to pozabili. Ravno zaradi te naše pozabljene ali vsaj z dnevnega reda postavljene zahteve: Proč od Gradca I smo danes prijeli sa pero. Deželni odbor je odklonil naš) zahtevo po slovenski kmetijski šoli v šoftmjekem okraju ter nam v brk povedal, da slovenskih kmetijskih šel sploh ne dobimo, ampak k večjemu še kako aamonemško. Odbil je tudi našo prošnjo za meščansko šolo v Sevnici in Žalcu, naravnost z žaljivimi, ali vsaj zelo pravnimi razlogi. Potrebo in primernost meščanske šole v Žalcu pripoznal je sam deželni šolski svet. Uravnavo naših rek deželni odbor frivolno zavlačuje in s tem piizadaja našim kmetom velikansko škode. To so dogodki letošnjega l6ta. In tako gre leto za letom. Nemška večina nas tlači in zatira na vse načine! Ali bo to sploh kdaj nehalo ? — če bi kdaj nehalo, no, na »adnje se bo še prena- šalo. Toda, ako ostsmj^M^ittjJ-fi kn^or do-sedaj, dokler smo ko i »etfno navezani na nem ško večino, ne bo drugače, nai je potem katerakoli nemška stranka na krmilu. Če se tudi izpremeni volilni red celo pravično, ns sproti slovenskim poslane m bo v deželnem zboru vedno i.Uia nemška \eftina. Slovecci moramo torej v interesu svojega obstanka skrbet', da pridemo izpod jarma in suženj-st7» nemške večine v deželi in deželnem zboru To pa je samo mogoče, ako dobimo za goscoiarske in kulturne »adeve Spod njega Siajerja samoupravo ali kakor se izražamo : Proč od Gradca! Neumavno je, d« se na&i politiki za to stvar iako malo ogrevajo. Vsak politik in vsaka stranka si želi ia mora želet', da udej stvi s»oj program, da prida do dejanje. V sedanjih razmerah, ko smo tako suženjsko privezani na Gradi c, ni mogoče Slovencem realizirati svojtga programa, ako bi ga tudi imeli. To deprimira vstkega sgilneg« človeka, in tudi ntše ljudstvo bo začelo misliti ter moralo uvideti, da s atranko, ki je po sedanjih ramerah obsojena v odločilnih kor-port c jah ua večne čase v manjšino, ne more nič doseči. Ti okovi se torej morajo streti, ako hočemo življenja v našo politiko Simo uprava Spodnjega Stajerja mora biti prva točka našega programa ! Seveda se bo d*i naš vzor doseči le korakoms, a začeti se aaora enkrat. Doslej sa v to surho nič ni storilo ! Sicer pa smo prepričani, da se tudi cd slej še ne bo tabo kmalu kaj storilo. Stigma naše deželna politike je v trenotk« zaspanost. In take železne srajce se ne slečejo v enem dnevu. Spod^ještajerski kralj Matjaž še bo spal naprej. Toda kličimo g« lendar naj vstane. Počasi se jih bo našamu klicu več pridružilo in takrat ga bo meral slišati ter vstati — na delo 1 Rusko - japonska vojska. Ruski uspehi v središču in na levem krilu japonBke armade Najnovejša dvadaevna bitka ob reki Saho zabelo ž uje sedaj ruski uspeh, četudi to posebno Američani taje. Boji so bili začasno prekinjeni h tem, da so Rusi zavzeli ob Saho ležeči vasi Lin« šipu in Sahopu, vele^ažni postojanki ia nadaljni razvoj bojev. Ti dve vasi ležita za hodno in vzhsdno od železnice in roanda-rinsko ceste in le šest kilometrov oddaljeni druga od druge, tako da se lahko leče, da Rusi obvladujejo sedaj dragocene prometne ceste in njihove prehode preko Saho. J a -ponska središčna armada generala Nodzua, ki se je boril« pri Linšipu in Sihopu, je vsaj za nekaj dni poražena, brigada Jamade je pa po p o I n o m a uničena, ker so Rusi prodrli skozi to brigado in jo tako obkolili, d a jo je mogla rešiti le a tem, da je pri begu pustila Rusom 24 topov in osem strojnih pušk. Ker ima na Japonskem ena brigada le 18 topov, tedaj je J^mada poleg svojih lastnih topov izgubil tudi nekaj drugih topov. Poleg armade generala Nodzua se je udeleževala bojev tudi leva japonska armada generala Oku a. Ker ofenziva te armade ni imela nobenega uspeha in ni japonsko levo krilo nič napredovalo, tedaj ima gotovo tudi ta armada mnogo izgub. OJ vasi Llnšipu, katero ao Rusi, kakor zgoraj rečeno, zasedli, so se Ja pcnni umaknili. Pričakuje se, d« se skoro razvije nove, še vtčju hitita. Ojama je baje v Tokio poslal zahtevo, naj mu pošljejo na pomoč 70.000 novih v o j a hr& v. Ta zahteva fcaraitterizira položaj, katjerega so ustvarili sedanji ruski uspehi. ,;, ■>'• PcpolnnmR odločila sa seve b:tVa pri Šahu še ni, kajti pričakovati je novih bo je v. 1 Kuropatkin je svojeglav-no taborišče premestil iz Mukdena k fronti. Došla so nam še naslednja poročila: Mukden, 18 oktobra. Japonoi so 17. t. m., zvefe?, poizkušali vzeti gozdne griče Tašan. Zavzeli so nižje gr>če ter poizkušali nato zavzeti griče?je cb reki Saho. London, 19. oktobra. O dogodkih ob reki Suho danes ni nobenih poročil. Listi pravijo, da je moral dobiti Kor-patbin precejšnja pojače nja, če je hotel napadati Japonce. London, 19 oktobra. Reuterjev urad peroča predvčerajšnjim iz Mukdena: Iz živahnega delovanja obeh a r m m d se da sklepati na skorajšnjo novo b i t te o. Japonci vedno poizkušajo poizvedeti moč ruskega centra in desnega krila, boje se pa, da bi se v boju razvile sveže re z e r v e. Peta, ki poljejo od juga in iugo-vzhoda, so polna bežečega prebivalstva. Ruske postojanke so se 17. t ni ra»tszaie ob reki Siho od ravani do višine Tašan. Japonci so 16 t. m., ob 11, uri, naskočili vas Sin-čenpu, ko je naskok napravila artiljerija, ter oadi zasedli neko visoko ležečo pngodo, r*z katere more artiljerijd izborno streljati. Do 17. t. m. se Rusom ni po sred i: o, zopet zavzeti psgodo. Peterburg, 19 oktobra. (Uradno.) Brzojavka generalnega poročnika Kenc-ralnuga štaba poroča danes: Noč cd 18. do 19. t. m. je bila mirna. Sovražnik dobiva psi vasi Linšipu pomoč. Preteklo noč je eden naših prvih oddelkov ter oddelek prostovoljnega strelskega polka podvze! drsno poizvedova »je Oddelek je vzel brez boja dva japonska topo?« ter ju pripeljal na našo pozicije. Peterburg, 19. oklobra. Na neki zavreti poziciji ob reki Saho so našli Rusi 600 mrtvih japonskih vojakov. Pariz, 19. oktobra. Najnovejši uspehi so odločili, da postane Kuropatkin generalissimus. Vesele vesti iz Peterburga. Peterburg, 18. oktobra. Danes, na prvi godovni dan prestolonaslednikov, prinašajo listi navdušeno brzojavke, ki izpo polnjujejo ugodna poreč la Sahurova. Poleg že omenjenih 1"2 topov so vzeli trije polki 22. divizije pri IIua\š*nu 6 topov in 6 polkov vzhodnega krila, kakor pravi|o vesti, še 24 topov Japonci so se 17. t. m. Se sr dito ustavljali ter postavljali na fronti ob-ležne topove. — Dopisnik »Rusa« pravi, da Japonci stavij« vse na eno karto. Ako bo pa uspeh ostal na ruski strani, bo japonska armada fuično in morslično uničena. Peterburg, 19 oktobra. »Rus" poroča: Dne 17. t. m. so so Rusi polastili zapadno od železnice 13 topov in vjeli 150 Japoncev, h birski polki so vzeli Japoncem 24 topov. .PosujI" poroča iz Genzana, da »o kozaki razorožili v Pukčenu na Koreji 800 korejskih vojakov in da so Japonci utrdili Genzan. Japonsko poroillo. Tokio, 19. okt. Sinoči ni došlo z bojišča nikakegs poročila. Tu so mnenja, da so Rusi po brezusjiešnih (?) ponedeljkovih napadih mirovali. Iz dejstva, da Rusi končen- trujejo svojo četa nasproti armadam gen Nodzua in Okua, tu sklepajo, da na-meravajoRusi preiti k napadu ter da je pričakovati nove btt-k e. Sodijo, da hoče Kuropatkin dobiti časa, da prepelje svojo armado čez reko Hun; tu namreč mislijo, da Ruji ne morejo podvteti nikakih napadov na Japonce, niti obdržati svo|ih pozicij cb Sahu. — Poročila o japonskih izgubah od 10 t. m. ša niBO popolna, ravnetako tudi no poročila o izgubah sovražnikovih. Tudi število zaplenjenih topov ni gotovo. Tokio, 19. okt. Maršsl 0|ama poroča o dogodkih dne 18. s. n es.: V smeri naše desne armade sovražnik polagoma zmanjšuje svoje čete. La inaniši oddelki ša delujejo. Rusi, ki so bili pobiti pri P.-oziku, se umikajo proti severu Naš centrum je sovražnik preteklo noč (to je od 17, na 18 t. m) večkrat napadel, a bil vedno odb t Danes, 19. t. m., je od časa do čaea slišati grome-nje topov. Proti frontu našo leve armade sovražnik tu pa tam streljni »direktno. Odločilna bitka pri Šaho ? B e r o 1 i n , 19 okt. Po poročilih iz Tokia menijo ondi, da se je odločilna bitka ob reki Saho žo pričela alisepavkratkem prične. Japonci se boje, da ne bi njihovo prodiranje spravilo v boj velikih ruskih rezerv. Nasprotniki Rusije taje ruske uspehe. London, 18. oktobra. V Rim je došlo iz Ojamovpga glavnega taborišča sledečo poročilo: Ni r«a, da bi bili Rasi zaplenili japonske topove (Ojama je vendar sam o tem poročal! Op. ur.), nasprotno pa Japonci z največjim uspehom rstbijo topove, ki ao j h vzeli Rusom ob Jalu in pri Njučvanu. (Menda hočejo Angleži namiga-vati, da so Rusi le svoje topove dobili nazaj.) N e w Y o r k , 19. oktobra. Iz Tokia došla uradna poročila trde, da ruske vesti o «mai?ah niso resnične. Kuropatkin je poražen (1). Ojami se jo posrečilo, potisniti del asoie armade v sredo med ruski cea-tmm (?) Goljufije pri ruskem črnomorskem brodovju? B e r o I i n , 18. ckt. Iz Odese poročajo »Beri. Ztg" : Tu vzbuja veliko pozornost odkritje goljufij pri ruskem črnomorskem brodovju. Manjka j remoga, materijalij in ži veža za brodovje. Poveljnik sevastopolske luke,ISejev,glavni intendant brodovja, Dolgo-polov, in ravnatelj delavnice Batna bedo prišli pred vojno sedišče. Sovražnosti Kitajcev. Peterburg, 19. okt. Kitajci čiBto javno naBtcpajo za Japonca ter streljajo na Ruse, ki gredo posameano skozi vasi. Tako je bilo včeraj 5 mož, ki so jezdili Bkozi neko vas, iz zaseds napadenih in ranjenih. Baltiško brodovje Kodanj, 19. oktobra. Danski la-djini vodniki so upirajo pri oblačnem vro menu rusko brodovje prepeljati skozi Veliki Beit. Neko poročilo pravi, da brodovje vsled slabega vremena ne more nuprej. K o r s o r , 19. okt (četrt na 12 uro dopoldne) Rusko baltiško brodovje je ravno kar plulo skozi Veliki Bolt; 4 ladje so že šle skozi, dve pa ravno plovejo mimo. Ostanek brodovja je videti na jugu ter bo plul mimo v nekaj urah. Ruske iigube. London, 18. okt. »Morning post« poroča ia Sangaja, da mešajo ru?ike izgube v devetdnevni bitki ob Seho 17.000 mrtvih in 80 000 ranjenih. Pariz, 19 okt. „Eoho de Pariš" poroča iz Peterburga: Po oficijel-n e m izkazu vojnega ministrstva o ruskih izgubah •o imeli Rusi od začetka vojake do 1. okt. sledeč« izgube : Ranjenih 1489 častnikov in 46.791 mož, mrtvih pa 78 Ž čast nikov in 24 760 moi. Japonski parlament London, 19. okt Danes se bo objavil mikadov dekret, ki skliouje japonski parlament za 28 nov. Port Artur Tokio, 19. okt Med prebivalstvom vlada mnenje, da se je položaj Port Arturja približal krizi ter je odločitev le vprašanje nekaterih dni. L o n d e n , 19. oktobra. Ru*ka križarica »B a j a n« se je v portarturski luki potopila. London, 18. oktobra. Ii C tua se poroča : General Steselj je pripravljen, pu stiti Japoncem mesto, pristanišče ter vse utrdbe, razun utrdbe Liaotešan, kjer je spravljeno toliko živeža in streliva, da zadostuje to za 6 mesecev posadki 10.000 mož. Raana poročila. Las Palmas, 19. oktobra. Ruska kri žarica »Terrek« je došla danes sem. Na njen signal so pripluli trije parniki s pre mcgom, ki so čakali na križarico. Vse štiri ladje so odplule skupaj v severni smeri. Peterburg, 19. oktobra. Rusko mornariško ministrstvo je nameravalo dati delati v Trstu v »Stabilimento technieo« dve oklopni križarici ter šest torpednih lovcev. Pogajanja so bila skoro že končana, ko se je dosnalo, da je ravnatelj tvrdke »Stabilimento technico«, vitez p f. Hutterott, japonski generalni konzul v Trstu. To jih je v Peterburgu neprijetno dirnilo in naročilo bo izvršila nek* nemška tvrdka. Berolin, 19. oktobra. Iz New Yorka se poroča »Berliner Tagebl.« : Ruski poslanik Uassini ie izjavil državnemu tajniku H»yu da bo Rusija hvaležno odklonila vsako ameriško mirovno posredovanje. Zasedanje deželnih zborov. V včerajšnji seji štajerskega de želnega zbora je odgovarjal namestnik C 1 a r y na interpelacijo poslanci Pfrie-merja o zgradbi novega mostu čez Dravo in izjavil, da hoče vluda storiti vse potrebno. Poslanec Hagenholer s tovariši so in-terpelirali deželnega glavarja, ker je poslanec Resel v svojem govoru v ponedeljek hudo žalil duhovščino. V interpelaciji izjavljajo, da bi jako obžalovali in mirno ne trpeli, ako bi se še nadalje tako žalila kato liška duhovščina. Vprašajo, če se bo tudi nadalje v dež. sboru trpelo tako paovanje. Deželni glavar je izjavil, da ne more poka rati Risalna, ker ni osebno žalil nikogar. A prcsi, na) bi v bodoče govorniki ne rabili takih izrazov. Poslanec Robič je utemeljeval svoj predlog, naj se uvrste šole tretjega krajevnega razreda v drugi krajevni razred. Govornik pravi, da so svoječasnega izboljšanja plač bili deležni zgolj učitelji v šolah, ki so uvrščene v drugi in prvi krajevni razred in pa onevGradcu. V n a d a 1 j -nem govoru je grajal, ker so pokojnine na deželi izdatno nižje, kakor v mestih. Govornik dokaže neistinitost g r a■ š k e »T a g e s p o s t« z dne 1 4. t. m., katera je pisala, da je govornik vložil ta predlog le v ko-rist slovenskega dela Štajerske. Govornik je končno prosil, naj deželni zbor objektivno presoja njegov predlog. Predlog so odkazali mešanemu naučnemu in finančnemu odseku. Poslanec dr. S c h a • c h e r 1 je zahteval ostro nadzorstvo pri pro daji živil, poslanec H a g e n h o i e r , naj se dovolijo za izvoz lesa prejšnji ugodni ti rifl na železnici. Poslanec Jurtela jevložil predlog za podporo po uimah oškodovanim prebivalcem v Juršovcu. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora je poslanec K i r o h -m a y r ostro napadal vlado, ker zavlačuje prošnjo, da se mesto postajališča na Bistrici napravi postajo za tovorni promet. Deželni predsednik je odgovoril, da še niso v tej zadevi dovršene potrebne poizvedbe. Prepovedana bakljada dr. Lue-gerju. Dunajsko kršč.-soc. prebivalstvo je hotelo prirediti na čaBt županu dr. Luegerju ob 69letnici bakljado. Vlada je pa bakljado prepovedala v zmislu zborovaincga zakona, ki prepoveduje vsak javni sprevod, kadar v onem kraju zboruje deželni ali pa drž. zbor, in z ozirom na razburjenje, ki vlada zaradi nameravane bakljade med enim delom prebivalstva. Odbor, ki dela priprave za name ravano slavnost, se bo zaradi te prepovedi pritožil. Kršč.-soc. časopisje pa ostro obsoja vlado, ker je na ljubo soc. demokrstom pre povedslo bakljado. Zadeva dalmatinskega namestnika. Kakor poročaio listi, so sklenili voditelji dalmatinskih Hrvatov zaradi namestnika Handla nastopiti v zvezi s Čehi proti Kor berju. »Narodni List« v Z »dru saniks, da bi zaradi Handla potovali hrvaški poslanci na Djnaj. Po celi Oalmaciii se vrše shodi proti namestniku. Na shodu v Sinju so zbore valci odobrili postopanje deželnih poslanoev proti namestniku in pozvali dalmatinske državne poslance, naj v državnem zboru nadaljujejo boj toliko časa, da odstopi Bedanji dalmatinski namestnik. Mažari na Hrvaškem. Pred kratkim bo Mažari ustanovili na Hrvaškem več kmetijskih posojilnic, katsre so članice »Zveze" v Budimpešti. Opozcija je že takrat svarila hrvaško javnost zaradi teb mažirskih posojilnic in ustanovila agrarno banko. A vkljub temu so Mažari prepregli HrvaŠko z mažarskimi kreditnimi zavodi. Sedaj, ko so Mažari dosegli svoj namen, s katerim ho Jejo hrvaškega kmeta spraviti v spone mažarskoga kapitala, je bu dimpeštanska »Zveza« odpustila iz službe vse hrvaške uradnike in vpeljala v notra njem uradnem poslovanju mažarščino. Opo-zicionalni krogi na Hrvaškem so zaradi tega nasilstva jako razburjeni. Ogrski državni zbor. Neodvisna stranka na Ogrskem je sklenila na predlog Apponyja obstruirati razpravo o začasni trgovski pegodbi z Italijo, kakor tudi nastopiti proti vladi zaradi odredbe, s katero je uveljavila protiustavno začašno trgovinsko pogodbo z Icalijo. — V včerajšnji se;i so nadaljevali raipravo o začasni trgovinski pogodbi z Italijo. Poslanec N a g y je zagovarjal predlog. Poslanec Košut je rekel, da si bede njegova stranka zapomnila medklic Tisze, 6i š da sklenemo lahko tudi brez Avstrije trgovinske pogodbe. Posvetovanje ogrskih škofov je bilo pod predsedstvom kardioala Vasza ryja. Raipravljali bo o avtonomiji katoliča-nov. Silep bodo v posebni vlogi predlcžili vladarju. Slovanske vzporednice v Šleziji. Ministrski predsednik dr. pl. Kčrber je izjavil šlezijskemu dež. odborniku, da je pripravljen v sporazumu z Nemci in Slo vani rediti vprašanje glede slovanskih uči teljiških vzporednic na način, s katerim bi bile zadovoljne obe stranke. Vlada namerava mesto vzporednic v slovanskih kraj h ustanoviti samostojni učiteljišči. Italijansko vseučiliško vprašanje v Inomostu. Nemški senat vseučilišča v Inomostu je zopet razžalil Italijane in sicer na način, ki ga obsojajo celo nemški listi. Italijanski vse učiliški asistent Poda js bil med potom v anatomični zaved, kjer je imel napovedano italijansko predavanje, obveščen, da je senat na medicinski lakulteti ustavil italijanska predavanja, ker hoče ščititi nemški značaj vseučilišča. Italijani so se takoj pritožili na ministrstvo. Obsodbe vredne je, da niao italijanskih profesorjev o tem sklepu takoj obvestili. Kako ščiti vlada katoličane v Bosni osvetljuje sledeči slučaj: V Travniku je služila pri jako ugledni katoliški rodovini katoliška deklica Lucija Barbič. Pri pranju se je seznanila s Turkinjami, ki so jo izvabile v hišo Turka Alcis-ef-Bizeroviča, kjer so jo vtaknili v harem. Dasi so o zadevi takoj obvestili oblasti, niso te storile ničesar. Seveda, deklica je katoličanka in avstrijska vlada se ne upa vznemirjati Turčinov. Srbi in Francozi. Francoski častniki, ki se nahajajo v Belgradu kot kraljevi gostje, so predmet mnogih ovacij od strani prebivalstva, ki vedno in vedno demonstrira za Francijo. Pri dvorni soareji v ponedeljek je bilo opa žiti, da so se francoski častniki večkrat pogovarjali z Mašinom, Popovičem in drugimi zarotniki. Zvečer je bil v palači poslovilni dine. Kralj je podelil svojim nekdanjim tovarišem visoke redove. Petem so pa priredili jugoslovanski umetniki zabavni večer, ki so se ga pa udeležili le neaktivni francoski gostje. Navzoč je bil tudi kralj. ^ Mladoturek v službi bosanske vlade. Pred kratkim je bil turški konzul v Kragujtvcu na Srbskem, Hamdi bej, odstavljen in poklican v Carigrad. Obdolžen je bil prijaznosti mladotur-škemu gibanju. Himdi boj se pa ni odzval temu povelju in je pobegnil v Bosno, kjer je bil imenovan od vlade v Bosni za sod- | nika v Mostaru s Dlačo 4800 kron na leto. Turški poslanik v Belgradu je izjavil, da ss bo turška vlada zaradi tega imenovanja pritožila na Dunaju. Turčija in Rusija. Carigrad. Rusija namerava znižati odškodnino 600.000 funtov, katere ima plačati Turčija za rusko turško vojsko, na 300000 funtov. Nerednosti v francoski armadi. V francoski zbornici je naznanil poslanec L a s i e s , da bo zbornioi razkril važne vesti o neredu v francoski armadi na vzhodni meji. Italija in Tripolis. V R mu bo razširiene govorice, da bo Italija v sporazumu z Nemčijo in Angleško zasedla Tripolis. Angleži v Tibetu. Iz Londona poroSajo, da bodo imeli Angleži 75 let zasedeno Kumbijsko dolino, o kateri pravijo, da je ključ do Tibeta. Ti-betei izjavljajo namreč, da ne morejo plačati zahtevane voine odškodnine pol milijona fantov * treh let h, hočejo pa plačati vsako leto 6670 funtov, in dokler ue bodo plačali vse odškodnine, naj imajo Angleži zasedeno Kumbijsko dolino. v Štajerske novice. š »Katol. slov. icobr. društvo v Studencih" pri Mariboru je imelo v torek zvečer izvanredni občni zbor, pri katerem je svojega velezasluinega dobrotnika in usta-nevitelja č. g. Vinko Krivca imenovalo za svojega častnega člana. š Sv. Peter pri Radgoni. Gospod Janez s-krlec, oče narudnega gostil ničarja in posestnika, je najstarejši posestnik pač menda v celem področji okrajnega glavarstva kamor soada Ljutomer in Gornja Ridgona. L;ta 1843 je prevzel posestvo, na katerem še gospodari samostalno do da nes, torej že čez te^tdeset let. Narodil se je leta 1814 š Radgona. Prečast. goppod svetovalec P i n t a r i u bo čez nekoliko dni obhajal petindvajsetletn co svojega službovanja kot župnik in dekan tukaj v mestu. Vrlemu možu številni znanci pač vsi želijo: Se mnoga leta! š Zreče. Gospod nadučitelj Tribnik je z minoiim šolskim letom dopolnil petindvajset let sluibovania tukaj. V pogledu na njegove zasluge je postal častni občan. Z enako častjo ie občinski odbor odlikoval gospoda Petra Dobni^a, veleposestnika in župana. š Dobje pri Planini V občinski odbor je bilo voljanih dne 17. t. m. 11 kato-liško-narodn h mož in »Stajerčev« dopisnik, liberalec Pulko. š Nesreča na železnici. Karola Golt-narja, 44 let staruga Kočarja iz Vrhlove pri Slov. Bistrici bo 3 t. m. zjutraj našli mrtvega na železniškem tiru blizu Črešnje»ca. Prejšnji dan je v pijanosti zapustil Črešnjevec ter šel po tiru domov. Brzovlak, ki vozi ob 1 uri ponoči, ga je povozil. Zapustil je vdovo b 4 otroki. š Imenovan je pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Mariboru gosp. Jožef Lenart za avskultanta. š V mariborskem »Narodnem Domu« bodo v nedeljo igrali .Čevljarja barona". š Porotne obravnave v Mariboru se prično 14. novembra. š Zaradi poneverjenja menjic je bil pri porotnem sodišču v Ljubnu obsojen na šestletno ječo bivši tovarnar Kamerdiener. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. oktobra. Tavčar hoče dalje igrati komedijo »slovenski Narod« piše o zadnjem glasovanju v dež. zboru: »Eio pa je to glasovanje vender jasno pokazalo: kako grdo in podlo sa namreč klerikalci obreko-vali narodno napredno stranko. To glaso vanje je neovržen dokaz, da ima narodno-napredna stranka v vseh narodnih zadevah vzlic zvezi z Nemci popolnoma proste roke in kako grda in ostudna, prav duhovniška je laž, da je naredno - napredna stranka v narodnih zadevah vezana na Nemce«. Ubogi pristaši narodno napredne stranke, ki puste, da Tavčar tako norce brije iz njih. Narodno-napredni poslanci so vezani proti Nemcem, da varujejo to, kar smatrajo Nemci za nemško posest, in so se še posebej zavezali, da bodo glasovali proti vsem n u j u i m predlogom, torej tudi proti onim, ki imajo narodnostni značaj. Pod pritiskom javnega mne n j a »o je to moralo razbiti. Kljub temu pa 1 i -beralno-nemška slovenska zveza traja še in dokler bo trajala, ima narodno-napredna stranka v mnogih narodnih ozirih zvezane roke. Tako je! Na dsn s pismeno pogodbo, katero ste sklenili s Nemci! Slovenski liheraloi, kateri imajo še kaj narodnega ponosa, nai to pogodbo raztrgajo na drobne kosce l Tistega, ki jo brani, pa naj osamljenega pmte pod Del-manovimi grabljami! Prodana klika nas vprašuie v včerajšnjem „Narodu*: »Le to je slodej, da smo mi prodani, pa ničesa ne dobivamo, dr. buiteršič pa ni prodan, pa dobiva vendar od vlade po 1)5.000 K subvencije?« To se bere, kakor bi dobival dr. susteršič res .ad personam" od vlade 15.000 K nagrade — menda z% obstiukcijo! Vendar, ker prodana klika tega neče vedeti, hočemo ji mi to pojasniti. Ako dobi »Zidružna zveza« državno subvencijo, ne dobi tega denarja niti dr. Su-sterčič, ki ni niti načelnik „Zadružne zveze", niti katol.-narodna stranka. Ka ti »Zadružna zveza« obsega zadružništvo na Štajerskem, Koroškem, Gariškem, Tržaškem, v Istri in Dalmaciji. Ker država podpira zadružne zveze po drugih deželah, je torej le pravično, ako daje upravni piispevek tudi Jugoslovanom za njihovo revizijsko zveso. To je popolnoma gospodarska stvar, in ča nem§ko-liberalna klika to podporo pobija, kaže le, da nima nobenega zmisla za distributivno pravičnost države in za gospodarske težnje jugoslovanskih narodov v Avstriji. Nehajte vendar s takim neumnim predbacivanjem, ki kaže le vaše nasprotstvo do vsega, kar bi ojačilo jugoslovanski živelj v gospodarski borbi proti tujemu kapitalu! Pokopališki politik. Tavčar • sveg-ljeva nemško liberalna zvesa ima tudi svojega pokopališkega politika. To je dr. Karol T r i 11 e r , mož, ki se je najprej poslavil z geslom »Proč od Rima in od Dunaja 1« Mož hoče posnemati nemškega Wolfa, a je preveč okorn zato, in kar je glavno: Dr. Tavčar mu ne pusti na površje, ker je postal voditelj liberalne stranke zadnji čas proti konkurentom silno oprezen. To pa seveda le tembolj spodbuja dr. Trillerja, da se večkrat oglasi in tažvrgoli b svojim debelim glasom edino pesem, ki jo zna. Hribar je vsakikrat ginjen, ko sliši modrost svojega brata v šveglju. Dr. Triller govori najrajši o cerkvi, o hierarhiji, o bogoslužju itd., in stavimo, da če ne bi bil odvetnik, bi bil postal mežnar ali pa mrliški ogleda. Ko je polemiziral proti Šukljetu, je tudi najprej konsta-tiral smrt, ga položil v rakev in mu postavil dva članka dolg nagrobni spomenik. V zadnji obč. seji je bilo torej pokopališko vprašanje zanj prava bentfijna točka, da je prišel zopet na dan s svojo konfuoiado. Objokoval je najprej, da je Avstrija „polukulturna država, ker še ni vedela čedno ločiti cerkve od države". Dr. Triller bi »ločeval« seveda a la Combes, tako da bi liberalci oropali cerkve in potem duhovnike spodili iz države. Poznamo take »ločitelje«! Dr. Trillerju so vsa vetska naziranja »anahronistična«. Posebno se je pa zavzel za samomorilce, češ da dandanes vsak liberalec lahko mednje pride. Ali je mislil dr. Triller na obupno liberalno politiko? »Učit. Tovariš« je res zagrozil s splošnimi samoumori; ali mislijo liberalci sploh zdaj nastopiti pot v »nirvano«? A šalo na Btran! Dr. Triller je kar direktno napadel cerkev, da is dobičkaželjnosti bogate samomorilce smatra za »zmešane", revnih pa ne. Tu se je pa dr. Triller globoko vrezal. Kdo pa je oni, ki konstatira pogoje smrti? Ali niso to zdravniki? Ako prineBo samomonlčevi sorodniki župniku zdravniško izpričevalo, da je rajni bil duševno bolan, si misli župnik lahko karkoli hoča, a nad »moderno vedo«, nad .eksaktno znanostjo" vendar ne sme dvomiti! Kako bi dr. Triller kričal, ako bi se primeril slučaj, da bi zdravnik izpričal duševno bolezen, duhovnik bi pa rekel, da ne verjame! Tedaj bi šele dr. Triller vpil: Prete che mai pardona! D/. T r i 11 e r je torej napadel moderno eksaktno vedo v ljubljanskem obč. svetu! Naj mu torej odgovarjajo zdravniki na podtikanje: „Wenn das Gald in Bautel klingt. . . Čudno je pa, da je dr. Triller, ki se je tako ogreval za samomorilce, tako krut proti nezakonskim otrokom, ker je predlagal, da so domovinstvo — vkljub odloku deželne vlade — pruna le zakonskim, ne pa nezakonskim. AU je to dosledno? Ali je pa to morda vplv »S tten konference« naprednih dam? Cipito? Travo slišijo raiti razni nemški čai nikarji, ki poročajo o dogodkih v deželnem zboru kranjskem. Tako je poročala praška »Bohemia«, da so ae po zadnji seji minoli petek slovenski poilanci samega veselja o b jemali. Morda je videl poročevalec v ob jemu dr. Tavčarja in barona Sveglja, ki ita ai prisegala v znamenju grabelj zvestobo do smrt*. Najlepše pa je, kar je pisal dunajski »Dautsches Volksblat«. Ta pravi: »Dogodki vr kranjskem deželnem zboru so brez dvoma v najožji zvezi s škandali v dalmatinskem dež. zboru; to je dogovorjena akciji, s katero so skoraj gotovo v zvezi gotovi hujskači v Sr b i j i«. Kdo se ne smeje velikonemškim kalinom, ki slišijo travo raBti ter vidijo prazne strahove na jugu države ! ? Te strahove pa jim vzbujajo le slaba vest in sanje o nemškem mostu do Adrije, ki jo stražijo slo* vanski rodovi. — Cesar Viljem v Trstu Cuie se, da namerava nemški cesar Viljem II na povratku od avojega potovanja po Sredozemskem morju ustaviti se s svoio jahto »Hohen-zollern« za nekaj dni v Trstu. Naš cesar mu je baje dal za ta čas na razpolago grad Mir a mar. — Nesreče. Franu Blajetu iz Mengša je padel kamen na neg- ter mu jo zlomil. € >p Vinko iz Most pri Ž jrovnici je padel z voza. Kolo mu je šlo preko noge t sr mu jo zlomilo. — Parnik s; Izseljenci v Ameriko •se ni potopil. Včeraj smo po »Neue Freie Presse« posneli vest, da sa je iz reške luke odšli parnik «UItonia« pctopil ob španskem obrežju. Zastopstvo dotične proge nam jav Ija, da ta vest ni resnična, ker je ta parnik sedaj v New Yorka in cdplove še le y par dneh iz Nevv Yorka. Sedaj se noben parnik te družb« ne nahaja na širokem morju. — Visokoiolec g. Pretnar je odpo* toval v Pariz. Hjče so dobro priučiti francoščine in podati se na diplomatiško ka rijero. — C. kr. jetniško oskrbništvo v Ljubljani. Miklošičeve ulice, potrebuje za izdelovanje slamnatih steklenih ovitkov lepe, uravnane in čiste, tenke slame (Skompe) Oni kmetovalc', ki bi bili pri volji prodati jo, naj stavijo imenovanemu oskrbništvu ustne ali pismene ponudbe, po kateri ceni meterski cant (100 kg) bi jo postavili v ljubljansko jetnisnico. 1771 l-l — Deželna norišnica v Gorici. Dela za ti novo zgradbo bo že razpisana. — Shod sodalitis sa dekanijo Žužemberk bo v četrtek, 10 novembra v D o r n i C a h. Aretirali so poseatnikovega sina Ant. Aubrožiča iz Gorenje Košane, ki ie napadel 23letno posestnikovo hčer Ano Hreščak, jo pobil na tla in izvršil na nji hudodelstvo. Ljubljanske novice. Ljubljanski občinski svet. (Konec.) Poročila finančnega odseka. O računskem zaključku mestnega ubož-nega zaklada je poročal gospod obč. svetnik Provenc. Redni dohodki bo iznašali I. 1903. 35.146 39 K, izredni dohodki 39.910 33 K, prehaialni dohodki pa 1294 68 K, skupaj to rej 86.35140 K, torei5327 60 K man|, nego ao bili proračunjeni Stroškov i« bilo rednih «4.960 40 K in prehajalnih 1391 K, skupaj ir'40 K' * Prime« 8 oror*čunom 91.679 K bo bili Btroški za 5327 60 kron manjši. O računskem zaključku zaklada me-ššanBke imovine je poročal isti poročovalec. Redni stroški so iznašali 57.512 33 K, iz-redni stroški 23.473 61 K in prthajalni 18 K, £628-36'K K P°krltJe je Pa izna6'10 Inventar o zakladu meščanske imovine koncem leta 1903. kaže, da so iznašala aktiva 770.426-23 K, pasiva pa 444 205 54 K, torej je čuta vrednost zaklada 326 220 69 K in se J« tekom leta 1903. zvišalo premoženje za 31.493-45 K. V Končno je poročal isti poročevalec tudi o računskem zakladu splošnega ust. zaklada za leto 1903, Dohodki tega zaklada so bili proraCunjeni na 18778 K, a iznašali bo 19.502-13 K in vštevAi začetni blagajni Sni ostanek 2554 82 K 22 056 94 K. Stroškov je pa bilo 19.130-52 K. Gospod občinski svetnik Senekovič je poročal o računskem zaključku mestnega zaklada za upravno leto 1903. Redni dohodki so iznašali 803 006 30 K, izredni 281.652 54 K, preha alni pa 284.716-84 K, skupai torej z začetnim blagainičnim ostan-kom 1 383 297 K, torej za 266 612-84 kron več, nego je bilo proračunjeno. Stroški pa, in sicer redni 629.061 99 kron, izredni 983 320 83 K, prebajalni 6515 10 K, skupaj 1,883 Ž97 K; v primeri s proračunom 155 592 83 K ve«. Premoženje pa isnaša, in aicer »ktiva 3 711.103-04 kron, na»iv» pa 2,414 981-55 K, torej prebitek 1,286 121-41 kr n in ae je zvišalo v letu 1903. za 154 430 29 K. liti poroč. ie poročal o uspehu žrebanja mestoeca loterjskega posojila, ki se je iz vršilo 2 ianuarja t. 1. pri katerem se ie iz žrebalo 1305 srečk. Za izžrebati ie še 69 455 srečk. — Vsa navedena poročila je odobril občinski sut O ponudbi g Alniriia Sušnika za odkup javne prti pare. št. 35/22 k. ob*, sv. Petra predmestje je pori čai g. dr. Star e. Ponudniku ae bo svet odstopil proti pegojn, da p a5a za m1 3 K in odstopi občin* za regu lacijike nami ne potrebni svet. S et se pa proda šele potem, ko bo potekel rok upra vičencev, ki bi morebiti ugovarjali. Deželnemu višjemu inženirju g. Iranu SbriBBju ae na njfgovo ponudbo sklene prodati Btavbišče št. 4 na poprej Del C >ttovki-nem posestvu m2 za 7 kron na predlog g. občinskega svetnika Plantana in Svet k a prot poročevalcu g. dr. Staretu, ki je predlagal 8 kron za m1. Prošnjo goBp. Ivana Rakovcain tovarišev črni j« in Cecilije Kre k o v e na Mirtinovi cesti, da se jim dovoli odležitev hodnikov d> časa glavne zgradbe glavnega kanala na tej cesti se na predlog poročevalca g. b u b i c a odkloni. Na poročilo g. obč. svetnika Turka se odkloni priziv g. Ivana Marouta, v katerem je prosil, da bi smel prezidati kolnice pri hiši št. 4 na Vcdmatskem trgu v stanovanja. Dovoli aeg dr. Konradu St3"k-lingerju parcelacija parc«l štev. 1/3 in 1/4 ob Tržaški cesti v tri parcele. Dovoli se razdelitev parcele štev. 30/1 Kapucinsko predmestje (vrt stare bolnice) g. Josipu Gorupu pl. S 1 a v i n j • s k e m u v 20 delov, na katerih naj bi se zidalo 20 trinadstropnih hiš v strnenem zistem u. O prošnji neke hišne poBestnice, da bi mestna občina dovolila nekemu njenemu posojilu prednost pred svojim 3% posojilom so sklepali v tajni seji. Velika nesreča je zadela velecenjeno rodbino g. dr. L J e n k o t a. Okoli 18 let Btiri hčerki Ani, se je zbledlo in letela je na cesto. Na cesti je pričela jako zmedeno govoriti. — Spravili so jo nazaj v stanovanje, nakar je odprla v drugem nadstropju okno na balkon ter skočila na cesto. Priletela je ob na poti naložena dreta. Deklica je obležala nezavestna, a pozneje je prišla k sebi. Zlomila Bi ni ničesar ,pač pa ss jako budo pretresla. Prepeljali so jo v bolnišnico. Užaloščeni rodbini naše iskreno sočutje! Deček padel z druzega nadstropja. Finančnega računskega revidenta g. L a n g -h o f a šestletni sinček Hago je padel danes zjutraj z druzega nadstropja na Marije Terezije cesti na cesto ter se tižko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico. Zlomljeno ima čeljust in roko. Posebni vlaki mimo Ljubljane. Oanss ob 10. uri 30 m. zvečer pojde mimo Ljubljane posebni vlak akciionarjev severne železnice na Dunaj. Aicijon«rji so si ogledali Opatijo. Ob 2. uri 5 min. popoldne se je peljal mimo Ljubiiane vlak z izselienci. Odbor za prireditev razstave vajenšk h del se je pomnožil, da bo Bed j skoraj vse stroke v odboru zastopane Z inimanje je splošno, tuli zunanji obrtniki deže'e krani "ko so Be prifleli oglašati. Kakor že seduj kaže, bode razstava impozantna. Oglasilo ve je že mojstrov a 110 vajeno. Te številke so porok, da bo razstava obsežni j $a, nego se je pnotno mislilo. Gotovo Be pa to število še zdatno pomnoži, kajti oglas la dohajaio čim dalje pcgostejfle. Prav, da se mojstri zanimajo za Btvar in s tem dajo izp doudo mlajšemu naraščaju. Kolikokrat se sliši od mojstrov, da se telko dobi zmožnega pomočnika, a da je tudi malo učence-, kateri bi se re« z vnemo poprijeli svo|ega rokodelstva. S to raestavo se je p», kolikor znano, vendar vzbudilo med vajenci neko posebno zanimanje. K temu pa veliko pripomore materijelna stran — darila. Žito bi pa bilo velioega pomena, da odbor pripravi kolikor mogoče veliko daril. Ker pa priprav ljavni odbir nima toliko denarnih sredstev na razpolago, bi bilo umestno, ako razie obrtne zadruge po možnosti dovolijo de narna sredstva in izroče pripravljavnemu od boru, da bo jemu mogoče, med najzmož nejše vajence razdeliti darila.S to razstavo spo jena razstava motorjev, ki se rabijo pri malem obrtu utegne biti tudi jako zanimiva. Oglasi raznih tvrdk so Čimdal e pogostejši, tako da bo prostor, ki ga ima odbor na razpolago, jako natlačen, morda premajhen. Pojaimla dajejo o razstavi gospod ravnatelj Subic in pa načelniki zadrug. Klor se misli ja»iti, raj to nemudoma et^ri. Zadruga krojačev, krznarjev itd vabi svoje cenjene člane na želo važen razgovor, ki so bo vršil v nedeljo, dne 2 3. t. m., dopoldno ob pol 11 uri, pri g. J. Ložarja v »Rokodelskem domu«, Komenskega ulice. Raz-govarjalo se bode o knjigovodstvo nem kurau, ki se v kratkem prične, in o razstavi vajenških del, ki se viši letos v L ubliani. R »di važnosti teh točk bi bilo že leti obilne udeležbe. — Fr. Jeloinik, načelnik. > Mestna hranilnica k bo dobila novega ravnatelja, ker dosedanji ravnatelj g. Vašo Petričič ni bil več izvoljen v upravni odbor «Mestne hranilnice«. V toliko popravljamo včerajšnje poročilo iz obfi. sveta. Izvoljeni so bili gg.: Vincenc Borštner, dr. Gfegorij Krek, dr. Josio Kušar, Josip L e n č e , dr. Danilo M a i a r o n , Martin M a 1 e n š e k , Franc M a 11 y , Franc Pavlin, Ivan P I a n t a n . Julij P o 1 e c, dr. Lovro Požar, Josip Pro senc, Viktor Rohrmann, Anton S v e t e k , dr. Karol T ' i 11 e r, pl. Ubald Trnkoczy, Franc T r t n i k , Faliks Urbane, Ivan V e 1 k a v r h in dr. Josip Stare. — Z ozirom na to, so nekateri iz voljeni odborniki izstopili iz upravnega sveta „Mestne hrvnilnice". Repertolr slovenskega gledališča Jutri, v petek ponovi se Offmbachova lanti Btično-komiSna opera »Hoffmanove pripovesti". ki je imela pri prvi pred stavi v torek vsestranski uspeh. — V nedeljo, dne 23 cktobra, sta dve predstavi ii sicer se vprizori popoldne kot ljudska predstava ob znižanih oenah še enkrat velezabavsa burka s petjem: » R e • zervistova svatba«, zvačer poje s' pa četrtič in poslednjič v sezoni M yerbeerova velika opera: » H u • g e n o t i — Drugi teden pride prvič na slovenski oder drami velikega ruskega pisa tel,a Gorkega: »Na dnu«. Rokodelski vajenci Da se oddelek za rokodelce na Rtaovniku čim prej uredi, omeni naj se v prošnjah kaka obrt se želi in zraven šolskega odpustnega izpričevala priloži naj se še posebej zapečateno izpriče valo obnašanja dotičnega g. župnika. Društvo zdravnikov na Kranjskem Pri hodnje redno mesečno zborovanje vrši se v soboto, dne 22 t. m. q"q '/»6. uri zvečer v deželni bolnicj. Dnevni red: 1 Naznanila pred-iedstvi, S. »K vprašanju o prognozi irt anesteziji pri radikalnih op< ra cijah dimeljnih kil". Primarij dr. E S ajmer. 3. D-monstracije, 4 Slučajnosti. čudimo se, d« naša nravstvena polioija trpi nesramne predstave, ki se dajejo nekod. Njena dolžnost bi bila čuvati nravnott. Iz tega slučaja pa moremo sklepati le dveje: Ali nenravnost ni več nenravna, da jo po Iicija trpi javno kazati, ali se pa policija ne zaveda več svoje dolžnosti. Silna nesnaga je v javnih mestnih straniščih, posebno na Bregu in na Trnovskem pristanu. Zvečer ni v straniščih tudi nobeno luii. Naj vender merodajni kregi odpomo-rejo t tozadevnim zdravstvenim in drugim nedostatkom. Tatvina. Pri polaganju kamenja na Da najski cesti je bila včeraj ukradeni kamnoseku Feliksu T o m a n u velika posoda za vodo. Izgubljeno, Jernej Pečnik ie izgubil črno denarnico a 15 K. Služkiija Grebene pa je izgubila podolgasto denarnico b tremi pre dali. v nji je bil en bankoveo za 20 K, dva po 5 K, šest kron ii nekaj drobiža. Književnost m umetnost. * Nemški cesar o novi in stari umetnosti. V Berolinu so 18. t. mes. odkrili spotr-fnik cesarju Frideriku in otvorili • C sarja Friderika muzej«. Spomenik stoji pred muzejem. Pri te) priliki je nemški cesar zopet go voril in sicer to pot o — umetnosti. One-n al je nasprotujoči se struji v umetnosti in dajal, da en del umetnosti hodi po napačnih potih, ki vodijo dileč proč od ideala lepo ® Želel je, da se struji zopet zbližata in sicer potom proučavanja starih moj s t r o v , ki dajo globokejši vpogled v probleme umetnosti. Govoril je za razvoj umet nosti na narodni podlagi ter izjavil, da se bolj kot kdaj prej gre sedaj za to, da se vzdrže drage ceni ideali. Cerkveni letopis. Francoski mladeniči pri papežu. V nedeljo je papež sprejel v avdijenci francoske mladeniče, med njimi mnogo dijakov in delavcev. B la sta navzoča tudi dva francoska škofa. Sveti oče je v svojem na govoru povdarjal, da se naj mladeniči rav najo po geslu: Pobožnost, izobrazba delo. Njih pobožnost se naj ne straši svetnih czi-rov ; pri pouku se uaj trudijo zlasti, d<* bodo znali znanstveno braniti svoje versko prepri čanje in ovreči ugovore nasprotnikov; temu pa naj s'edi delo, ki hodi apostolat za ljudstvo v cd.no iti s škofi. Ram« stvari. Najnovejše od rasnih strani. Dijaki bojkotirajo profesorja. Dijaštvo češke tehnike bojkotira prt fasorja A. Vavra. V njegov oddelek se ni upisal noben slušatelj. — V konkurz je prišla avstrijska tekstilna tovarna M Geiringer. Pasiva znašajo dva milij >na kron. Italijanska soproga reiila svojo čast s revolverjem. Dvaindvajset let atara žena, go» 4 Um j« b»ro-utn, ▼ mr re»p«. ntan Coul)n V*t»n. lili ».t, 1 * l9| b. zvte, i 744-0 11-9 si. szali. jaano. 20j 1. ijotr. I 745 b | 10 2 1 sr vzjvz. "jS. ptpol.l 748*0 j 14'2 j si. ssvzh. RredniH vierajSnia '8mi)»rati rn 12 7*, i obl. I 00 | pol. obl.l norm. 9 9' l> ii ii a i s li a borza dn6 19. oktobra. Skupna konv. renta, maj —november . . 99.85 Skupna kouv. renta, jau.—julij .... 99'75 bauptujiržavm duly v tiotan.....It U 20 Skupni državni dolg v srebru.....lOOiio Avstrijska zlata renta 4%......llM-tiO Avttrijgka kron.-ka renta ... 99-.-0 Avstrijska inv. renta 3l/s % ...... 9130 Ogrska zlata renta ... ... 11905 Ogrska kronska renta 4% ... . , 97 95 Ogrska inv. rentu 8'/,* ......89 2.1 Avstro-ogrske bančne delnice ..... 16 36 Kreditne delnice.........668 25 Jjondon vista .... ......Ž39 321/, Memski drž. bankovci za 100 tu. nem. drž. v. 117 62'/a iO mark ............23-£0 20 frankov..........19 07 Tržna poročila. 19. oktobra. Bud i m p e S t a. Pšenica za oktober 10.24 do 10.26: za april 10.65 do I0.t6. Rž za oktober 7.6« do 7.67; za april 8.06 do 8X7. Oves za okt. K 6.92 do 6.93; za april 7.35 do 7 36. Koruza za oktober 1.35 do —.—, za maj 7.4U do 7.50. Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje slabotno, mirno, prodaja IfOi 0 met. stotov , nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno. Vreme: veter. Zahvala. Slavra hranilnica in posojilnica v Šmariji je blagovolila darovati ubogi šolski n ladini zk šolske potrebščin* svoto v znesku 26 kron. Za preblagi dar se podpisane« imenovani hranilnici v imenu obdaro-vanih otiok prav iskreno zalnaijuje. Š m a r i j e , 8. oktobra 1904. Sini. Punčali, šol. voditelj. Pri kroničnih katarih v grlu in bronhijih se je sijajno izkazal — Rogaški „Styria-vreIec" 1701 a 3-2 Za grgranje. Soliden mladenič, ki je dobro izvršil štiri gimnazijske razrede, želi primerne službe. Ponudbe žup-nemu uradu pri Sv. Grtgoriju, p. Ortnek. 1763 3—2 fig.organistom in pevovodjem! Naročite si za spomin vernih mrtvih najlažjo Latinsko črno mašo. (Dobiva se ,pri M. Vurnik-u v Št. Vidu, (Dol.), v Kat. bukvami in pri Schwentnerju v Ljubljani, za 1 krono 10 vin.) 1700 3-3 „Kraški Teran" — vsestransko garantiran vsled j ugodne letine, neprekosljive kvalitete ima vb r»«ln g od 56 litrov dalje Anion Černe, posestnik v Tomaji, p. Sežana. Op. : Cene so mu sedaj še ugodno nizke. 17C9 10 Žandarmerijska postaja v Sežani na Primorskem išče kuharico v starosti od 40. let naprej. Nastopi se lahko takoj. 17 o 1-1 V Sodnijski ul. štv. 6 se odda takoj ali s 1. febr. lep lokal (s stanovanjem) za prodajalno ali' — pisarno, r--- • Poizvo so pni F''. Čudnu, Pnešepn. Ul. «1 rirun sesPrešmezanovokrasno Ud aUWlilI urejeno ljubljansko restavracijo, katera se v kratkem odpre Gospodične, katere so v stroki spretne in zanesljive, vešče slovenskega in nemškega jezika, naj se osebno ali pismeno s priloženo fotografijo oglasijo pri Alojziju Rasbergerju. restavrateriu v Ljubljani, sv. Petra nasip 37, poleg jubilejnega mostu. 1761 3-3 «tt*IM«Mt<»lt«*«««»«tll««a»(«H«S4«M»l«««l4t| MIMIPit 6 8fl»»>»m>MII • a ft O« <9»C<4«<9 ••«••••»(-.<<.'.»• Lepo, solnčnato obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe in z uporabo vrta sc odda za 1. november, oziroma pozneje v II. nadstropju, Kuhnova cesta 23. 76J 3-1 Vedno najnovejši gramofoni kakor tudi ploščo v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone Rudolfu Weber, ur ar ju v JLj ubljani, Dunajska cesta 20, nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja. Prodaja se na obroke. Stare plošče se zamenjajo. ikSttiSttss SiSfflHjmififflSM astšfi Strogo so/idna^ B^ manufakturna trgovina v Cešnik & Milavec Ljubljana, Lingarjeve ulice priporočata slavnemu občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimskih potrebščin nju bogato zalogo raznovrstnega oblačilnega blaga. m: 8WP®, »3 1601 6-3 »iŽffltB ; rijtaSta sftasjfs BSaf fiJtSSJtfi »ffifijta »MS smišife lili 4 —""—"-—----------— ■ 'čtKa &ta»n N 0) '5? H « 0 Š s © ..........—mnmmmmm mmm ugm Trpežni ^ moški te čevlji § iz usnja gg z obšivkom,par W gl(l. 2-80. S mmrmmmm Izvrstni moški y 1 • • čevlji za zavezovati par re gld. 3-— m s Trpežni gjj ženski v 1 • • čevlji za vsakdanjo rabo, par gl(l. 2-50. mmmmwmm ~----—--JAS Zelo močni ženski m čevlji H za zavezovati w par g gleistiii cementni ^lirilj.) 1268 26-22 Eternit tovarne LUDVVI6 HATSCHEK mi^mmm. varna pred ognjem in vinarji, Kiuuuje ............Spričevala prve vrste. vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Vocklabruck Dunaj Budimpešta Kyerges-Uytalu poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. ix/i, Berggasse 11. Andrassystrasse 33. Ogrsko. Zahtevajte vzorce in prospekte. Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa DOVJE v Trstu, via Geppa 2.