Leto LXIX. št. 111 Ljubljana, petek 15. maja 19)6 Cena Din 1.* ENSKIN Lznaja vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike, — i_r.sera.tJ do SO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. veeji inseratl peut vrsta Din 4.-> Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovensld Narod« eelja mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25- Rokopist se ne vračajo UREDNIŠTVO EN CPRAVNISTVO LJUBLJANA, RnaiTjeva ulica Mev. &. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 to 31-26 Po izvagoniranju Starhemberga: e!mwehr se punta Heimvvehrovci so v znak protesta proti postopanju kancelarfa Schuschniga priredili bučne demonstracije — Policija ima ob" lo posla — Heiimvehr ne pristane na razorožitev Dunaj. 15. maja. r. Sprememhe v avstrijski vladi so se vednn predmet komentarjev v politi činih in diplomatskih krofih. Po splošnem mnenju nova Schuschniggova v^ada ne predstavlja nikakc posebne spremembe v avstrijski politiki Nasprotno notranje politični položaj v Avstriji je s temi spremembami postal žc bolj zapleten in kompliciran. Vseeno pa sodijo, da so se izgledi na ložnost rešitve avstrijskega problema z izvagoniranjem predstavnika izrazitega fašizma v Avstriji razširili, ker je knez Starhemherc, četudi morda neza-sJuženo, odnesel s beoj iz vlade precejšnji del odi j a, ki leži nad klerof artističnim avstrijskim režimom. V razvoju latentne krize, ki je trajala že del i časa. pa se je pokazalo vendarle par značilnih stvari. Predvsem je porasel pre^ti-ž predsednika avstrijske države, ki je bil doslej nekako porinjen v ozadje. Pri rešuevanin sedrtje krize je bil njegov vpliv /clo viden in zdi se, da bi mogel Aiiklas. ako ho nadal cval to politiko, mnogo doprinesti k normalizaciji političnih razmer v Avstriji. Zaenkrat pa je težko predvidevati, ali je Miklas odločen iti dalje po poti oslabljonja avtoritativnega režima. Velike važnosti pa je vloga, ki jo je v tej kri/i ;arala avstrijska vojska. Tokrat je bila vojska na struni Schuschnigga. Javna tajnost ic da obstojajo velika nasprotja me-d Heim\vehrom m redno vojsko, ki vztraja na tem. da hoče biti edini legitimni nosilec orožja v Avstriji. Toda zgodi se lahko, da bo baš zaradi tega prišlo še do velikih težav, ker se Heinnvehr odločno protivi razorožitvi. Znan ie izraz ktne/a Starhemberga. ki je v svojem nedavnem govoru izjavil, da je mogoče razorožiti Heiimvehr samo preko njegovega trupla. Dunaj, 75. maja. r. Razburjenje med pristaši Heim\vchra zaradi izločitve od oblasti je -nepopisino. V teku včerajšnjega dne so heimvvehrovci po vsej Avstriji vpri/orili demonstracije proti novi vladi in proti klerik tlnemu taboru. Na Dunaju je prišlo na mnogih krajih do spopada, tako da je bilo odrejena stroga pripravljenost policije, v vojašnicah pa so bili v stalm pripravljenosti tudi močni vojaški oddelki, da bi v primeru potrebe prišli na pomoč. V Gradcu, Linzu, Celovcu in drugih večjih mestih so sklicali heimvvehrov-ci protestna zborovania, ki pa so jih oblasti prepovedale. Vodstvo Heknwehra ie sinoči dalo vsem organizacijam navodila, naj bodo v strogi pripravljenosti, da pa naj posamezne organizacije ničesar ne podvzemajo, marveč naj počakajo nadalj-nih navodil, ki bodo izdani čim se knez Starhemberg vrne iz Rima. kamor je sinoči odpotoval. V avstrijski javnosti vlada velika bojazen pred novimi krvavimi nemiri, ker je jasno, da Heimwehr ne bo mirno pristala na svojo razorožitev. Večina heimvvehrovskih funkcijonarjev je podala ostavke na svoje položaje v patriotski fronti, ob enem pa so pristaši Heim\vehra dobili poziv, naj izstopijo iz te organizacije, ki predstavlja samo gardo »Slovaka« Schuschnigga. Dunaj. 15. maja \v. Rekonstrukcijo Schu-schnigaove vlade označuje ves avstoi'jskti tisk skornj enodusno kot podkrepitev volije, da se zberejo v*?e snle. ki nai bi sodelovale pri novi obnovi Avstrije- »Neues \Viener Tagblatt« piše med drugim, da je bU najvažnejši nagib te spremembe nujna po-treb-a tesnejše zidzrožritve in koncentrične strnit ve vseh elementov, ki so pripravljeni pospešiti in dokončati od pokoinego kance- lar ja DoHfuesa začeto delo v smislu stanovske in avtoritarne ideje- Zgodovinski razvoj nove Avstrije je imel za posledico, da sp jo v vodstvu pokazal nekakšen duali-stični razvoj, tako da je bilo kljub soglasnosti naziranj dede velikih ciljev vendarle v marsikaterih vprašanjih nekaj naspro'-stev, ki so Otežkočafa složno sodelovanje. Ta ugotovitev niti najmanj ne zmanjšuje velikih zaslug, ki si jih je pridobil za razvoj nove Avstrije iz vlade izstopivši pod kancelar knez Starhemberg. Sedaj izvršeno rekonstrukcija bo prinesla popolno so-g'aisjp v državni vladi in vodstvu one or-gm:zae:tje. ki je no ustavi nozvari. da usivarj politično mišlienje v državi- Organizacijo, domovinske fronte bo sedaj še bolj enotna in še bolj udarna kot je bila doklej- Koncentracija vseh sil za obnovo Avstrije v Dollfu^sovem duhu, je 6V»bila pou-dnrok tudi s tem, da ie zvezni kancelar Schuscbng^ poleg sp-ošnega političnega vodstva provzel tudi vodstvo zimanjega urada, kar je porok za enotno delo v notranjem in zunanjem političnem pogledu- »Tclcgraph" piše. da bo Avstrija imela od nove vlade velike kori-sri- Z novo vlado se bo končala borba med izvršno oblastjo in g'avnim vodstvom patriotske fronte, ker je treba sedaj rešvti mnogo boli važna vprašan ja. Dosedanja nasprotja so ovirala izvršitev načrtov pogojnega Dollfu^ sa. Novemu "programu se bodo morale podredili vse konstruktivne sile v Avstriji. Waldenegg gre za pe slan tka v Rim Dunaj\ /5. maja. z. Docedanji avstrijski zunanji minister RergerAValdenegg ie bil imenovan za avstrijskega poslanika v Rimu. Dosedanji avstrijski poslanik v ' Rimu je prestavljen v Panz. ova organizacija abesinske prestolnice Civilni guverner Bottai je naletel pri organiziranju uprave v Addis Abebi na velike težkeče Adi> Abeh.i. 16. maia A A Agencija Štefani poro:a: Organizacijsko delo v Adis Abebi, ki se mu je posvetil civilni guverner Bottai, kakor hitro so čete zasedle mesto, je zadelo na velike težkoče. ker je treba organizacijo izvršiti popolnoma znova. Občinska hiša ie bila pri izgredih porušena. Arhiva ni, ali ga pa ni mogoče najti. Osebe, ki so vodile občinski arhiv, so izginile. K temu je treba dodati, da je* bila občinska uprava zelo primitivna. Guverner Bottai je začel organizirati mesto s sodelovanjem vojaških oblasti, ki so v ta namen sprejele v službo več domačinov. Ob-lastva si prizadevajo, da izpopolnijo higieno. To vprašanje je posebno kočljivo, ker manjka Adis Abebi redna dobava vode in vsak sistem za razsvetljavo mesta. Razen tega se organizira mestna policija. Javne avtomobilske proge bodo v kratkem obnovljene. Kar se tiče bolnišnic, funkcionirajo samo vojaške ambulante, v kratkem pa bbe božje v armPnski katedrali. Prt vhodu v cerkev so ga sprejeli duhovniki z armen- skim patrijarhom na čelu. Takoj n/do je cesar obiskal grško ko.tedra.ln, popoldne pa je povabil na čaj arabske novinarje. Izvedelo se je. da je abeo.nska cesar skle-riii.l odpotovati čim prei v I^ondon in pričeti pogajanja z Baldvvinnm, Edenom ter po možnosti celo z angleškim kraiiem- Dan njegovega odhoda iz Jeruzalema še ni določen. Cesar namerava potovati tudi v Žene v Volde Mariam o dolžnostih Društva narodov Ženeva, 15. maja o. Ahesinski poslanik v Parizu \ olde Mari- m je novinarjem »v da'jši izjavi predoči] dejanski položaj, ki je nastal po odhodu italijanske delegacije iz Žoneve. Med drugim je poudaril, da je itali i'.msko-ahpsinski spor postal u-^oden za Društvo narodov- Če bo propadla A besi-nija bo propadla tudi mednarodna ustanova v Ženevi- .Sedaj je nastopil čas, ko bo treba pred vsem svetom pokazali, ali je Društvo narodov zares pripravljeno sprejeti ponudbo italijanskega sodelovanja pri nadaljnjih akcijah v Evropi ali pa se bo postavilo na stališče, da mora braniti svoja načela, zaradi katerih so v njem prav za prav včlanjene vse male dTŽave. Društvo narodov sp ne sme vpč obotavljati in odlagali svojih sklepov, nego se mora sedaj definitivno odločiti. „Nove sankcije pomenijo vojno!" izjava Mussolinija v francoskem listu Pariz, 15. maja. AA. Današnji »Matin« objavlja intervju, ki ga je njegovemu dopisniku dal Mussolini. Mussolini je med drugim izjavil- »Nikdo ne more dvomiti v dejstvo, da je italijanski narod naravnost strašno vdan miru. Ta mir je potreben, zato, da bi se zaključilo začeto delo. Hočem delati za mir! če pa bi kdo poskušal, da nam izmakne sadove zmage, ki so bili popolačani s tolikimi žrtvami, bi skočili vsi na noge in se uprli vsakemu. V poteku intervjuja se je Mussolini zelo ostro izrazil proti tistim, ki kritizirajo postopanje Italijanov v Abcsiniji. Govoril je tudi proti sankcijam. -Mussolini je tudi rekel, da danes več ne obžaluje sankcije. Kajti one so naravnost elektrizirale italijanski narod in so nam tako posredno omogočile popolno zmago in proglasitev cesarstva. Abe sinija je za vedno italijanska. Zatem je italijanski ministrski predsednik podčrtal važnost italijanske delavnosti v Vzhodni Afriki s človečanskega in prosvet nega stališča. Ali nas francoski narod, ki je tako inteligenten in dalekoviden, ne more razumeti? Jutri bodo prišli na oblast v Franciji možje, ki so ob vsaki priliki trdili, da hočejo mir. NTe morem dvomiti, da bodo oni svojo miroljubnost dokazali predvsem na ta način, da ne bodo kvarili mir naši domovini V tem pogledu jim zaupam. Dopisnik je n;t*o opozoril Mussolinija na besede, fej jih je izgovoril septembra lanskega leta, ko je rekel, da bi «i*ojaške sankcije lahko popolnoma izprememtc zemljevid Evrope*. Mussolini je odgovoril: »Ponavljam tudi daies isfo. kar sem tedaj rekel o vojaških sankcij-h in dodajem tudi to. da to velja tudi za morebitno poostritev gospodarskih sankcij. Ponovite te moje besede in jih ponavljajte čim bolj pogosto. Slišati jih mora cela Evropa! Potrebno je. da se čuje ta krik celega naroda, ki je želel, da bi imel svoje cesarstvo tn ki bo znal jutri to cesarstvo braniti s svojo hrabrost io in z vsemi svojimi silami. „V imenu cesarja Abeisnije • • .M Rim. 15. maja A A. Štefani poroča: Po odredbi pravosodnega ministra morajo vsi sodni dokumenti v Italiji poslej nositi napis: V imenu Viktorja Emanuela III, po milosti božji in volji naroda kralja Italije in cesarja Abesinije. Nesreča italijanskega letala Kini. 15, maja AA Lovsko letalo, ki je pripadalo letališču v Gorici, se je biizu letališča ponesrečilo. Pilot se je ubiL Ugrabljenje češkoslovaškega državljana Prafra, 15. maja g. Pred nekai dnevi so tajni agerati nemške državne policije g pomočjo Henleinovih pristašev odvedli v emčijo češkoslovaškega državljana Hugo-no Rebika iz Frvvoldova. Baje je bila na Rebikovo glavo razpisana nagrada 80.000 mark. Policija je sedaj v Fryvoldovu aretirala več oseb, ki so bile zaplertene v afero ter se ji je posrečilo najti tudi avtomobil in pet kovčegov. ki so bili last Hugona Rebika. Danes je bila razširjena govorica, da so Rebika v Glatzu usmrtili. Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon St. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon r* 65; podružnica uprave; Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE; Ob kolodvoru 101 Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Italija na razpotju: io ali Nemčijo ? Odločiti se bo morala še pred sestankom sveta Društva narodov is* junija Rim. 75. maja. r. Vse kaže, da bo aneksija Abesinije definitivno porušila italijansko—francosko prijateljstvo in prisilila Mussolinija, da se proti svoji volji napoti v nemški tabor. zle bližnji dnevi morajo prinesti odločitev. V rimskih diplomatskih krog'h potrjujejo, da se Mussolini resno bavi / idejo, da sklene sporazum s Hitlerjem glede Avstrije, če se bo Francija še nadalje protivila priznanju aneksije Abe"iniie. Tak sporazum bi imel za posledico o->no vanje enotnega fašističnega bloka, ki bi se dosledno boril proti sedanji francoski politiki. Številni poseti med nemškimi in italijanskimi ministri, ki ijm dajejo značaj raznih »kulturnih« misij, se splošno tolmačijo kot tajna pogajanja meti Rimom in ReH nom. Sicer ni nobena tajnost, da bi ostal Mussolini raje na francoski, kakor pa na nemški strani, toda če bo Francija osporo vala aneksijo Abesinije, bo Mussolini stori! vse, da prepreči francoske načrte v srednp in južnovzhodni Evropi. Italija v pogledu aneksije Abesinije odklanja vsak kompromis, zavedajo pa se v Rimu prav tako dohr* . da jim je francosko prijateljstvo bolj ko kdaj potrebno. Zato se še vedno nadejajo, da bo prišlo do sporazuma s Parizom. V tem primeru je Italija pripravljena podpreh francosko politiko proti Nemčiji. V rxasprot nem primeru pa bo imela Nemčija v Italiji odličneg-a zaveznika proti Franciji. Državljanska nepokorščina v Palestini 3d danes Arabci ne bodo več plačevali davkov Jeruzalem, 15. maja. z. Arabci so sklenili, da bodo od danes naprej začeti izvajati državlijuni-iko nepokorščino in ne bodo več plačevali davka. Zjutraj so našli truplo nekega ubitega Arabca. To je izzvalo silno razburjenje med Arabci in sedaj krožijo po mestu povorke demonstrirajočih Arabcev, ki vpijejo proti Židom. Policija jih razganja, a brez uspeha. Angleške patrole stalno krožijo po mestu v polni bojni oprem: in s čeladami na glavi. Veliko število Židov je zapustilo svoje domove v starem dolu mesta in se naselilo v novem delu mesta. Posebni oddelki policije so morali spremljati te selitve, ker so jih Arabci n-apa napet. Angleški vrhovni komisar je pozval k sebi arabski sosvet in mu predložil načrt kako naj so reši vprašanje naseljevanja /i 1 dov v Palestini. Arabski glavni odbor se je posvetoval pet ur in končno odklonil pred- I log angleškega vrhovnega komisarja. Iz prometne službe Beograd, f5. maja. A A. S kraljevim ukazom so imenovani pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: za pomočnika ravnatelja inž. Rudolf Kavčič, višji svetnik gradbenega oddelsa, za načelnika splošnega oddelka višji svetnik dr. Ljudo-vik Vladika; za poverjenika 13. sekcije za vzdrževanje proge v Pritepu inž. Franc Re-dal. poverjenik sekcije za vzdrževanje proge v Zidanem mostu; za kontrolorja na postaji Celje Jožef Cundrič, kontrolor postaje Jesenice; za kontrolorja na postaji Ljubljana gl. kol. Bogomil Sedlaček. kontrolor postaje Laško; za kontrolorja postaje Ljubljana gl. kolodvor Frančišek čfekaL kontrolor postaje Ljubljana gor. kol.; za višjega pristava prometno komercijalnega oddelka Vladimir Borisov, višji pristav postaje Ljubljana gl. kol.; za kontrolorja na postaji Poljčane Franc Heric, kontrolor postaje Pesnica; za kontrolorja prometno komercijalnega oddelka Frančišek Lipovšek, kontrolor postaje Poljčane. Napredovanje Beograd, 15. maja. A A. Za svetnika agrarnega oddelka pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg v 5. skupini je imenovan Jan Osojnik, višji agrarni pristav v šesti skupini. Konferenca železniške unije Ercepnovi. 15. maja p- Snoči ob 11. so prispeli v Erregnovi delegati poljskih, ru-munskih in češkoslovaških železnic, ki bodo sodelovali na konferenci železniške unije. Danes so prispeli tudi naši delegaii. sv. sinoda vložil protest pn kralju. Zdi se, da bo prišlo do hudega spopada rrved vlado in cerkvijo. Izseljevanje muslimanov iz Bolgarije Amnestija v Bolgariji SOFIJA. 15. maja. A A Kralj Boris je podpisal za svoj današnji roistni dan zakon o amnestiji, ki zadeva 50 oseb. ki so bile obsojene pred zasebnimi in vojaškimi sodišči. Med pomiloščenimi sta tudi polkovnik Krum Kclev in gcneralštabni polkovnik Kalenderov, ki sta bila v senzacionalnem procesu obsojena na smrt na ve-šala. Izboljšanje prometnih zvez med Bolgarijo in Rumunijo Sofija, 15. maja. A A. Vlada je odobrila nedavno sklenjeni sporazum med bolgarskim in rumunskimi državnili železnicami, da se zgradi preko Dunava med Ruščnkom in Djordjevim prevoz. Menijo, da bo sedaj tudi rumunska vlada ratificirala ta sporazum rn da bo na ta način rešeno zelo važno prometno vprajšanje na jugovzhodu Evrope. Uvedba civilnega zakona v Bolgariji Sofija, 15. maja. AA. Vlada je sprejela v prvem čitanju zakon o ločitvi civilnega zakona. Pravoslavna cekev je zaradi tega zelo vznemirjena. Včeraj je predsednik ja. 15. maja AA. Deset tisoč muslimanov je prišlo v B-urgas. Hooe>o se izseliti v Malo Az ijo. Tam jHJi bo turska, vka— da naselila kot koloniste. Poljska vojska V7 ar šava, 15. maja. A A. Po novih določbah bo odslej generalni inšpektor poljske vojske naravnost podrejen predsedniku republike in ne več ministrskemu predsedniku, kakor je bilo to doslej. Njegov položaj pomeni torej nekako popolnoma neodvisno vojaško upravno telo v državnem življenju. Včerajšnji predsednikov dekret o tem je torej izvedel debtev mod funkcijami generalnega inšpektorja armade m inšpektorjem, ki še nadalje ostane pri vojnem ministrstvu. Pokojni maršal PH-suds-ki je sam vršil obe funkciji in z novim dekretom je samo potrjen •<..>.». •. kakor je bil ustvarjen že pred smrtjo Pfi-sudskega. Generalni inspektor je v primeru vojne glavni poveljnik vse poljske vojske. Minister vojske predstavlja v mmistrakem svetu, toda vse glavne smernice dor»rva od generalnega inšpektorja m teh se mora držati. Omejitev potovanj Poljakov v inozemstvo Varšava, 15. maja A A. S 1. junijem stopi v veljavo nova odredba o potovanjih poljskih državljanov v inoz. i M ti ". V>n m nje ministrstvo je z novo un-lbo piedvfie.m prepovedalo, da fee izdajaj*• i«»:ni listi na podlagi intervencij in po posedovanju tretje osebe. Pristojne obla.-'i bod.....l>|ej vsako prošnjo za potni list pazljivo prouči le, ali je potovanje v državnem, gospodarskem in kulturnem interesu. Gotnbos na bolezenskem dopustu Budimpešta. 15. maia w. Ministrski predsednik Gomoos je dopoldne z ženo in svojim tajnikom odpotoval na Blatno jeze-roo, kjer bo ostal tri tedne na oddihu. V tem času ne bo sprejel nikogar in se ho po poln orna odtegnil političnemu delu. Kakor se je sedaj zvedelo, je državni upravnik dovolil Gombosu šesttedenski bolezenski dopust, vendar pa še ni določenno, kje namerava Gombos prebiti ostale tri tedne. Sorzna poročila. inozemske borze Čarih 15. maja Beograd 7.-. Pariz MM London 15.30, Newyork 30&375, Bruselj 52.225 Milan 23.30 Madrid 42.175 Amsterdam 208-70, Berlin 124.4« Dunal 56.-, Praga 12-88. Bukarešta 2^0, Varaara 2-50. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek. 15. maj« 193«. Stev. HI Vzorna organizacija našega trgovstva Občni eImmt trgovskega društva „Merkur44 — Za predsod-izvoljen neumorni dr. Fran Windischer Predsednikovo poročilo so sprejeli navzoči z živahnim odobravanjem, nakar je podal ob.-irno poročilo tajnik g. Agnola. Uvodoma se je spomnil štirih, med letom umrlih članov, čijih spomin so navzoči počastili z vzklikom: Slava! Posebej je tajnik obdelal društveno posredovalnico dela. Oddelek je to, ki mu je društvo že od vsega početka nadelo vele-važno nalogo. Tu sem naj bi se stekale ponudbe in vprašanja po delovnih močeh, mesto naj bi bilo, kjer se najdeta šef in sotrudnik. kadar potrebujeta drag drugega. Razmah sedanje dobe in težak problem dela je terjal vse mocročnej^e organizacije za dosego svojih namenov. Društvo »Merkur« si oavaja v tem pogleda prvenstveno nalorro. ker deluje s posredovalnico že od vsega početka in želja članstva je. da ta posredovalnica opravlja to važno delo Še naprej. Društvo si je že davno ustanovilo svoj podporni sklad, da z enkratnimi ali pogostejšimi manjšimi podporami. v?;ij doloma ustreže velikemu številu prosilcev. NevJeč-ne in trde razmere, ki vedno prevladujejo, rode mnogo srorja tudi v vrstah trgov-stva. Podporni sklad sprejema vsa darila, ki jih naklonijo oblasti, ustanove in pa posamezniki, ki vedo ceniti plemeniti n.imen. Da ta fond vedno, čeprav 7 manjšimi sredstvi razpolaga, gre rrlavna zaslntra samemu predsedniku g. dr. Franu Wmdis«borJn. ki z veliko vnemo išče vedno novih virov, da obogati ta fond S posebnim ponosom lahko, pokaže društvo tudi na svoje učne tečaje. Je. to stvar, do katere je potrebna prava ljubezen. Upoštevajoč težko gospodarsko krizo in razmere, se je društvo odločilo priredit5 nekaj teh tečajev brezplačno. Psprh ni izostal, kar je dfalo mnogo nule in pobude. Trgovski naraščaj ima kljub drugemu delu še potrebo po nečem ki bi ga še bolj usposobilo 7a boljše delo v poklicu in mu dalo še večjega znanja. Tečaji so se vršili za lašeino ;n nemščino, v teč-ijlh pa se je poučevala tudi stenocrrafija Pnsetnikov teh tečajev je bilo 10S. »Trgovski tovariš«, ki ga izdaja društvo pod spretnim uredništvom g. Josipa Kavčiča, redno izhaja v 1000 izvodih in ga prejemajo člani brezplačno. Tej publikaciji se pridruži vsako leto tudi »Tnrovski koledar*, drobna, a vestno sestavljena knjižica namenjena za vsako poslovno mizo. Tajnikovo poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem in mu je predsednik izrekel posebno pohvalo. Pdacrajniško porodilo g. Kreka je navajalo podrobne postavke društvenega delovanja v številkah. Čisto premoženje društva znaša okroglo ?R.00O Din. Zatem je bHo pročitano poročilo računskih preglednikov in predlagana razrešnica, ki je bila sprejeta soglasno. Sledile so volitve in je bil z vzklikom izvoljen ponovno za predsednika društva neumorni dr Fran \Vindischer, za T. podpredsednika g. Albin Smerkolj za II. podpredsednika pa N. Škrajnar. V ostalem odboru, čigar lista je bila izglasovana enako z vzklikom, ostanejo stari odl>orniki. z;i predsednika društvenega razsodišča pa je bil ponovno izvoljen odvetnik dr. Majaron. Pri slučajnostih je predlagal g. Verhič, da se v društveno življenje pritegne tudi naraščaj in se bo glede načina tega sklepalo na eni društvenih sej. Predsednik g. dr. Windiseher je nato s pozivom na novo, še uspešnejše delo zaključil lepo uspelo zborovanje. Ljubljana, 15. maja V dobi krise in splošne gospodarske depresije vidimo često brezdušnost tudi pri članstvu raznih stanovskih društev in tako sloni največkrat delo na ramah starih, že preizkušenih borcev in voditeljev, ki imajo $e dovolj poguma in optimizma. Snoči se je vršil redni letni občni zbor trgovskega društva »Merkur«, na katerem je podal po uvodnih formalnostih zanimivo predsedniško poročilo dolgoletni predsednik in neumorni delavee za dobrobit trgovstva, g. dr. Fran Windiseher. Predsednik se je v svojem klenem govoru najprej dotaknil zgodovine razvoja stanovske zavesti in solidarnosti med našim tr-govstvom. V tem pogledu je baš trgovstvo društvo >Merkur« oralo ledino in kakor vidimo, jo je oralo zelo uspešno. Prehajajoč na sedanje razmere in čase je omenjal, da je od ustanovitve Zveze trgovskih gremijev delo društva posvečeno v prvi vrsti skrbi za strbkovno in splošno izobraževanje. Najlepšo zahvalo je izrekel predsednik vodstvu Trgovske akademije za vso naklonjenost in ljubeznjivo gostoljubnost. V letih gospodarske stiske se pogosto prav nazorno pokaže, kako potrebna je vsaj skromna starostna preskrba za trgovske uslužbence. Za to vprašanje je imelo društvo vedno mnogo smisla in zavzemalo se je za obveznost starostne preskrbe gledo trgovskega osobja. Ker so postali izgledi za trgovsko samostojnost mnogo slabejši, je naravno, da gledajo trgovski in obrtni na-stavljenci zdaj drugače na vprašanje starostne preskrbe potom uvedbe obveznega zavarovanja- Le mal odstotek trgovskega naraščaja more v obstoječih prilikah računati še na to, da začne samostojno trgovati, velika večina pa mora računati s tem. da ostane v službi vse Življenje. Starostna preskrba je pa zdaj mnogo bolj razumljiva tudi frospodarjem. ker jim ne more biti vseeno, kakšna bo bodočnost njihovih dolgoletnih, zvestih sodelavcev. Glede potrebe obvezne preskrbe za starost in onemoglost vlada zdaj v naših trgovskih vrstah precej velika soglasnost. Težave so le v tem, ker je zakon o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev domač in popularen samo pri nas in v Dalmaciji. Društvo ima že dolga leta posredovalnico za službena mesta, uvedeno z namenom, da se v strokovnem društvu opravlja preskrba in oddaja služb in mest. Lansko leto naši treovini in trgovcem ni prineslo zadovoljstva. Svobodni razmah trgovine in prometa prečijo vedno nove ovire, ali saldo posku-šenejra gospodarskega dirigiranja doslej niso bodreči uspehi. Po vsem, kar je dosedaj vodilo in poskušalo, je pač dopustna misel, da je bilo za trgovino in blagostanje najboljše tedaj, ko je vladala Bvoboda prometa, svoboda blaga, svoboda Človeka, Svobodno trgovsko delo je v obilni meri pripomoglo do relativne gospodarske blaginje, ki je vladala pred gospodarsko krizo. Trgovci se ne boje konkurence, zahtevajo pa, da ostanejo v gospo darski borbi posnji enaki, ne smejo jih gosposke premikati na Škodo poklicnega trgovca. Življenje našega trgovca je danes osobito po manjših krajih zelo zaskrbljeno, a vendar je še zelo razširjeno mnenje, da žive trgovci v zavidnem blagostanju. Tako pa prihaja, da še vedno navzlic vsem zahtevam in protestom ni posvečena tista skrb obrambi nastanjenega trgovca od strani gosposke, ki je potrebno v boju proti zakonitemu delu in trgovanju ter prodaji blaga od hiše do hiše. cami, zlasti občutno je bilo pomanjkanj© dobrih učnih moči in neprestane menjave učiteljev. Učitelji Franc Bruno, Zdravko švikarčič in Minka Ravnikova so sicer mnogo pripomogli k lepemu razvoju zavoda, a na pravo umetniško višino sta ga dvignila učitelj g. Fakin in ga. Nilka, ki sta prišla leta 1931 v Kranj. Z vsem srcem in dušo sta se posvetila mladini in danes po štirih letih so vidni sadovi njunega dela G. Fakin je šolo temeljito reorganiziral, razširil število učnih predmetov. uata.novil mladinski pevski zbor in orkester in zbor harmonikarjev. Glasbena šola je nastopila po raznih mestih in tudi v Ljubljani, kjer so si Kranjčani povsod pridobili nedeljene simpatije. Oficjelna proslava 25]etnice Glasbene šole bo jutri zvečer, ko priredi slavnostni koncert. Na koncertu bodo gojenci izvajali Bravničarjeve ^Plesne slike« v štirih stavkih, ki jih je skladatelj poklonil Glasbeni šoli. Na koncertu bo zapel mladinski zbor 10 pesmic, kot solist pa nastopi violinist K umor. Koncerta se udeleži tudi skladate.]] Bravnjčar. Dijaki tukajšnje tekstilne šole pod vodstvom učitelja Zor-ca so dvorano lepo okrasili in pripravili dekoracije. Koncert bo vsekakor zanimiv in vabjmo Kranjčane, da ga posetijo v čim večjem števiju. Krošnja?]! se ne đajo ugnati Ljubljana, 15. maja Zadnje čase se je krošnjarstvo v mestu in na deželi zopet silno razpaslo. V hiše prihajajo zlasti kro-njarji z manufakturnim blasrom. ki ga ponujajo navidezno zelo poceni. Navadno pa se kasneje i'kaže. 1a je bil kupec, ki prav hitro in rad nasede, osle-parjen. V nakup ponujajo »češko« io »angleško* blago, ki pa je hrvatskega izvora. Ie da je opremljeno z raznimi tujini žigi. Krošnja rji delajo prav dobre kupčije, trgovec v mostu pa lahko plačuje davke. Id se ji»m krošnjar spretno izogne. Ot.last bi morala tu enerjričneje poseči vmes, tako v z-aščito trgovca, kakor tuni konzumenta, ki lahkoverno naseda zgo 01 n ur. tujcem. Pred dobrim mesecem je hodil po Ljubljani spreten krošnjar. ki si je zna! pomagati na svojevrsten način. Po hišah je razkazoval vzorce damskih in moških nogavic, tudi svilenih, in sprejemal naročda kar na debelo, kajti cena moških n *„ivie naj bi bila 2 Din. damskih pa 3 Din Oh.-tni jo. da prinese naročene nogavice čez mesec dni. Pri tem je pa mimogrede proi^pl blage za obleke in prodal ga je precej. M'ntlo je mesec dni, a krošnjarja z nogavicami ni o:l nikoder in ga tudi ne ho. kor so mu Vile nogavice samo pretveza, da je lažje spravi! v denar blago. Gospodarska razstava v škofji Loki Škofja Loka, 14- maja. Preko noči *o t=e pojavili v naši javnom!i lični lepaki, ki sporočajo, da komo imeli v škofji Loki od prve polovice iuliia do srede avgusta prvo obrtno - industrijsko razstavo ter ima namen prikazati naši javncs'i vse ono. kar producira škofjeloški okraj z občino Žiri tako na obrtniškem, kakor tudi na industrijskem področju. Za razstavo vlada v javnosti veliko zanimanie. Pokroviteljstvo je prevzel ban. dr. Marko Natlačen, v predsedstvu pa so gcr. dvorna dama Franja dr. Tavčarjeva; predsednik zbornice TOI Ivan Jelačin, popresednik JosiD Rebek, narodni poslanec Ivan Mohorič. tajnik TOI dr. Josip Pretnar in vladni svetnik dr. Rudolf Andreika. Častnemu odboru pa 60 gg. Škofjeloški s reski načelnik Ivan Legat, predstojnik okrajnega sodišča Franjo Ucstar, predsednik občine Ziherl Matevž, sreski šolski nadzornik Vinko Zahrastnik, častni kanonik in dekan starološki Matej Mrak, pretresljiva slika človeške usode HaflS AlbeFS ISMNSttVEN film nepozabnih vtisov i Brigita Hor»ey ffOtel SfcVOV %VJ Kathe Dorsch In S Gusti Huber jutri premiera tega velikega ufa filma v kinu uni onu! 25 letnica Glasbene šole v Kranju Jutri zvečer priredi ta pomembna kulturna organizacija slovnostni koncert Kranj, 14. maja. Jutri proslavi 251etnico svojega plodonosnoga kulturnega dela ena najpomembnejših organizacij, Glasbena Sala v Kranju, katere delovanje je v tesni zvezi z vsem glasbenim življenjetrn v gorenjski metropoli. Kranjčani so bili že od nekdaj zelo vneti za glasbo in petje in že leta 1863 je bila ustanovljena Narodna čitalnica, ki je danes najstarejše naše nacionalno in prosvetno društvo. Narodna Čitalnica je visoko dvigala prapor nacionalne zavesti, s pesmijo je bodrila narod k slogi in delu ter v borbo zoper Nemce in nemškutar-je. V okviru Narodne čitalnice je že v prvem letu ustanovitve nastopU tudi domači pevski zbor, a leta I87O je bil ustanovljen orkester, ki je obstojal do izbruha svetovne vojne. Leta 1896 je dobila Čitalnica ie mećani zbor. V obeh organizacijah, tako zboru kakor orkestru, so se Kranjčani marljivo udejstvovall Toda odbor Narodne čitalnice je kmalu trvidel, da je tre- ba v prvi vrsti pritegniti mladino in da je zanjo potrebna glasbena šola, kjer bo sistematično dobila potrebno glasbeno izobrazbo. Res je bila nekaj let pred vojno pod okriljem Narodne čitalnice ustanovljena >Glasbena šola« kot podružnica Glasbene Matice v Ljubljani. Pobudo za to ustanovitev je dal čitalniški pevski zbor. a ustanovitev sta pospešila Anton štritof in učitelj Vilko Rus. Nov glasbeni zavod se je prav lepo razvijal in je imel mnogo gojencev. V glasbeni šoli so poučevali klavir, gosli in glasbeno teorijo, a vsako leto je šola priredila tudi javne produkcije, na katerih je pokazala sadove svojega de]a. Svetovna vojna je prekinila delovanje Glasbene šole, po vojni je pa organizacija začela delovati s podvojeno močjo. Od leta 1925 do 1933 je načeloval društvu Šolski ravnatelj g. Janko žirovnik, od takrat do danes ji pa načel ju je gimnazijski direktor dr. Simon Dolar. Glasbena šola se je morala seveda boriti z raznim j težko« škofjeloški župnik Jernej Podbevšek, direktor banovinske mlekarske šole Ing. prof Srečko Sabec, predsednik starološke občine Anton Hafner, upravitelii vseh šol gg- Jakob Rojic. Karel Sovre in m. Justina, ter predsedniki obrtniških združeni Ivan Lo-trič za Škofjo Loko. g. Šorli za Gornjo vas, g. Oblak za Žiri in g. Logar za Železnike. Poleg teh pa delajo na vzorni ureditvi razstave tudj številni odseki katerih so deloma obrtniki in industriici sami, deloma njih prijatelji, kajti vsa Škofia Loka se zaveda, da gre tudi za njen prestiž, saj bodo poselili mnogi, ki morda še nikoli niso bili v Skofji Loki. Iz Celfa V proti tuberkuloznem tednu, ki ga priredi krajevna protituberkulozna liga v Celju, bodo sledeče prireditve: V sredo 20. t. m. ob 20.30 koncert pevskega društva >01jka* v mestnem parku. V soboto 23. L m. ob 20.30 koncert delavskega pevskega društva >Zarja<* v mestnem parku. V nedeljo 24. t m. od 10.30 do 12 prome-nadni koncert železničarake godbe v mestnem parku. Ob 15. 6e bo pričel na Glaziji nogometni brzotumir, pri katerem bodo sodelovali vsi celjski športni klubi is sicer: ob 15 Olimp : Celje, ob 1530 Jugoslavija : Atlettk, ob 16. premaganca, ob 16.30 zmagovalca. Opozarjamo na radijski prenos predavanja o jetiki, ki ga bodo prenašali z zvočnikom pred kolodvorom. Ves j teden in pri prireditvah bodo pobirale da- filager opereta, Id bo vsem prijateljem zabavnih filmov izredno ugajala! Na lepi plavi Donavi jutri premiera v kinu slogi! Adele Kern, Uršula Grab-ley — Szdke Szakall, H. Thimig I Petje, zabava, dunajski humor, veselje in 2 uri s Litega mu -h .: me prispevke v prid jetičnim bolnikom. Darujte vsaj dinar! —c Celjski frizerji so se z odlokom Zbornice za TOI izločili iz Združenja brivcev, lasuljarjev in frizerjev v Mariboru ter se priključili Skupnemu združenju obrtnikov v Celju. —c Umrl je v sredo v Zagrebu 371etni kleparski pomočnik Josip Korber iz Celja. —c S4 vi9oko&olcev in 27 Srednješolcev je prejelo podpore od kura torija ustanov tro-ovca Antona Kolenca v Celju. Visoko-šolci so dobili 10.200 Din, srednješolci pa 3450 E>in. —c S kozolca je padel. Na Sp. Rečici pri Laškem se je v sredo ponesrečil 31-letni rudar Jože Kukovicič, zaposlen v rudniku Hudi jami. Ko je Šel na kozolce po krmo za živino, se mu je pod nogami zlomila de^ka. Padel je s kozolca ter si zlomil levo roko in se tudi poškodoval po glavi. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. Film ZKD Danes ob 14.15 poči I bomba smeha: i Lucie Englisch — Adela Sandrock I Borba z zmajem I Enotna vstopnina Din 3.50. I »ELITNI KINO MATICA« BHBI Za proti tuberkulozni dispanzer v Litiji Litija, 15. maja. Naš kraj je sicer središče obširnega sreza, ki sega tja daleč na Dolenjsko in je pri nas- tudi močno razvita industrija, vendar pa še nimamo protituborkuloznega dispanzerja.. Tudi v naših krajih je tuberkuloza močno razširjena Srečki odbor Rdečega križa je pričel borbo proti tuberkulozi. V ta namen je ustanovil Protitu-berkulozmo ligo. Naloga H.K- bo najti potrebna sredstva za uspešno borbo proti jetiki in a tem seveda tudi za ustanovitev dispanzerja. Dosedanje priprave kažejo, da smo prijeli zadevo s prave strani. V protituber-kuloznem tednu, od 17. do 24. t. m imamo v načrtu več prireditev, da pridemo do osnovnega kapitala. Za ostalo pa 3e bomo obrnili na občine našega zdravstvenega okoliša, na industrije, pridobitne kroge in na prebivalstvo, ki bo gotovo rado podprlo plemenito akcijo. Seveda pa ne bomo izpustili pri nabiranju podpor niti banske uprave niti ministrstva za narodno zdravje. Le s široko zasnovano akcijo lahko pričakujemo povoljnoga uspeha. V protituberkuloznem tednu bo imel predsednik R.K. g. dr Orel Vlado 18 t. m. dvoje predavanj in sicer ob 14. za šolarje, ob 20. za odrasle. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike in bo v kinu »Dragi«. 23. t. m. pa bo posebna filmska predstava; čisti dobiček gre v protituberku-lozne namene. Odbor bo razpečaval propagandne brošure, da zainteresira vso nošo javnost za borbo proti jetiki in za naš dispanzer. Iz Litije — V preiskovalnem zaporu. V zaporih tukajšnjega sodišča sedi Smrkolj Lojze iz Kresnic, ki je napadel s kosom železa, navezanega na vrvi, tukajšnjega sodnika g. dr. Janka Karlovška. Napadel ga je na kolodvoru, ko je hotel vstopiti v vlak. K sreči je imel dr. Karlovšek na glavi klobuk, ki je omilil udarec, sicer bi bila nesreča neizbežna. Napadalca so takoj aretirali Kljub poškodbi pa je dr. Karlovšek nadaljeval pot na komisijo k Sv. Miklavžu. Smrkolj se je čuti] prizadetega zaradi razsodbe tukajšnjega sodišča, ki ga je obsodilo na plačevanje al imen tov za nezakonskega otroka — Športna nedelja. Športni klub Litija je povabil v nedeljo na naše igrišče zagorsko »Slogo«. Naša enajstorica je bila ves čas igre močnejša, zato pa se ni niti razvila živahna igra, ki bi zadovoljila občinstvo. Litijani so zmagali z lahkoto. Vodili so že 5:0, šele potem so gostje zabili svoj edini gol. Tekmo je sodil v redu g. Nace Nadižar. — Mlaje podirajo. Za ustanovitev nove litijske fare, ki smo jo dobili točno 800 let kasneje kakor naši sosedje v vasi Šmartno, so postavili v naši novi fari mlaje. Vse je bilo radovedno, kdo bo prišel v nove farne spise kot prvi krščenec in kot prvi par v poročne knjige. Zdaj, ko je bil rojen v novi fari prvi dečko — kar znači za vso Litijo obilo sreče v bližnji bodočnosti — pa so pričeli podirati mlaje. — Jagode in jurčkL Izredno zgodnja pomlad že kaže svoje sadove. Nedeljski izletniki na Gol i šah pa tudi v drugih krajin so že zobali prve jagode. V št. Jurju pri Litiji pa je našei učenček Eržen že prvega jurčka, ki se mu je smehljal iz parobka njive, koder je posejana pSenjca Zgovorni znaki, ki obetajo bogato jesen, zlasti še zdaj, ko so izgubili svojo moč celo ledeni možje. _ Sokolska deca na gledališkem odru. V nedeljo popoldne je povabLia litijska sokolska deca svoje prijatelje v naš So. kolski dom. Deca je vprizorila »Kralja Matjaža«, ljubko mladinsko igro. Predstavi je prisostvovalo precej občinstva, ki je hvaležno ploskalo mladim igralcem in igralkam ter njihovim voditeljem, n««" bićnim sokolskim delavcem Prireditev j« dosegla posebno v moralnem pogledu lep u-spen. — Bogato nagradu« Lcdianie litij-.*'1 >portnikov. SK Litija pftrodi Od -1. -4 t. m. veliko nagradno kejlia^ki na k-* š-ču pri kluhovcin odborniku tov. \t< Snbarju >N'a M&tic KegliaSki odtok, ki m*J načeluje načelnik tov. JosUo Reranič. je pripravi] za tekmoval, e lei>a darila m iičer: no\o mo>ko kolo kuhinit-ko in Ntl>nn o;»ra vo, kos kru|*on-(HMiplato\ ver iintk. čok pirva. 2 voza drv perila, vrtno oro.|,.> in limono drugih dobitkov Zaključek tek m vanja in razdelitev daril !><• i iraieljo ZA t. m- oh *2i>. uri. Ih-ta\ rru-i i.i PoMa ; {« Hk litijskega kolodvora; zaradi ugodnih /•■ lezuiških zvez p-ičaku iemo obilne ude! At»e tu
  • Kaj KOLEDAR Danes; Petek, 15. maja KttottCan*i fija, Jaromira, Izidor. DAN AfcNJk PHHMTV1 Kino Matiea: Pesem gauča Kino Ideal: Viktorija, ZKD: Borba z zmajem ob 14 15 v Ma t:ci. kino Sloga; Kino t'nion; Kino &*ka: žene ljubijo«. Slalom k|ub: Občni zbor ob 20. v BaIi dvorani Uniona. Koncert akademskega pevsketra zbora >Mladost Balkan« iz Zagreba ob 20. v Unu onu. DKZITRNE LEKARN K Danes: Mr Bakarčič. Sv Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Gartu^, Mr>. ste — Zaloška cesta. ★ — Vozne olajšave. Z\eza za tujski promet sporoča: Odobrena je polovična vornina po naših železnicah Člancam Kola jugo*lo vanskih sester. Odbora kola srbskih setter, Narodne ženske zadruge in Dobrodelne zadruge Srbkinj. ki pe bodo udeležile ^vojo skupščine v Beograda od 17. do 19. V. Popust velja od 15. do 19. maja. Nadalje j« dovoljeno 50% znižanje VOOM MM na na£ih železnicah udeležencem Slomškovega dneva, ki ira priredi Slomškova družina v Mariborn od 2t. do 29. junija. Povlastica velja od '. VI. do 1. VII. Odobrena je polovična vozt -na po naših železnicah udeležencem kongresa jugoslov. ftiziološkcLTa dni-tvn in Proti-tuberkulozne lige. ki bo v Sarajevu od 3t. maja do 2. junija. Popur-t velja od 27. maja do 6. junija. Nadalje je odobreno 50% znižanje vozne cene po naših železnicah delegatom poedinih odvetniških zbornic v državi, ki se udeleže skupščine v Barajevn 31. V. in 1. VI. Popust velja od R. V. do 4. VI. 193f>. Članom sokolskih žup, ki se udeleže proslave Sokolske župe v Karlovcu 31. V. in 1. VI. je dovoljena polovičn i voznina na sledečih proirah: Sušak—Ljub-ljana—Zagreb—Sisak—Virgin Most Split -Šibenik do Karlovca in nazaj. Popust velja od 2R V. do 8. VI. 193b. Nase gledališče DRAMA Petek 15.: Zaprto (Gostovanje v Kranju: Otroci). Sobota 16.. Gozd. Red A. Ndelja 17.: Tuje dete. Izven. Cene od 10 Din navzdol. OPERA Petek 15.: Zaprto. Sobota 16.: Othelo. Red C. Nedelja 17.: Lucia di Lammermoor. Izven Cene od 30 Din navzdol. SkrbinAkov jubilej v ljubljanski drami. član naSe drame in režLser g. Milan Skr-binšek bo proslavil 251etnieo svojega umetniškega delovanja dne 20. t. m. v ljubljanski drami. Ta večer bo premiera petdejanske igre »Tiran«, ki jo je napisal Besier, poslovenil pa Fran Albrecht. Igro režira g. Ciril Debevee. Vstopnice za pro, slavo so že v predprodaji pri dnevni blagajni v opori. Iz Višnje gore — Tatvine tudi na kmetih- Ne >anio jh> me.-tih, temveč tudi do kmetih se tatvine vedno bolj množe. V ponedeljek dopoldne se je splazil tat v zaklenjeno hišo Janva Jamnika po domače Markca v Novi vasi. Prebrskal je v«se shrambe ter odner-el gospodarju novo obleko zimski površnik. Miri zlate poročne prstane, srebrno o\ ratno verižico in moško uro. Pustil je zopet vse 7a-klenjeno in brez sledu izginil. Okradenj Posestnik trpi okrog 1900 Dia škode. Zdaj v poletnem času $e klatijo po kmetih ra/.ni potepuhi in opravljajo svoi zločinski posel tem lažje ker so ljudje večinoma odsotni, saj morajo delali na poliu. Iz Kranja — Program go-tovanja ljubiianske dram« se je izprementl Name*tu prvotno določen« igre >yihar v kozarcu« igrajo Ljubljančani I dane« zvečer komedijo (Mroci* od Hermana Bahra, v režiji B. Krefta v toliko včerajs* jo notico popravljamo Sokol — Pevsko — glasbeni zvečer Sokola. V poročilu o jubilejnem pevsko glasbenem večeru Škofjeloškega Sokola sta 'lehotoma izostali imeni br. notarja Stevo Sinka, ki je v dovršeni interpretaciji svojega bariton sola zapel v pesmicah Pelin roža in Sere-nada, ter Ilze Halladove, ki je spremljala vse soliste na glasovirju, oba v največje zadovoljstvo navdušenih poslušalcev I Stev. 111 »SLOVENSKI J***. » »»J* 1WS- 3bm S DNEVNE VESTI — Brat Engelbert K Gansl I. namestnik staroste Saveza SKJ se je z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom vrnil iz ČSR. Br. Gangl je bil mesec dni v znamenitem kopališču Podjebradyh. kjer se ie zdravil. Tudi ta čas je posvetil vse svoie sile sokolskemu delu sa zbližanje slovanskih bratov ter se^ je udeležil pred dnevi davnih skupščin SSS in COS- Dne 5. - maja pa je priredil Sokol v Podjebradvh br. Uanuiu častni večer, ki je bil ob veliki udeležbi sokolslva veličastna manifestacija češkoslovenskeea in jugo-slovenskega eokolskega bratstva. — Kako organizirati zbirke v p roti tuberkuloznem tednu. Protituberkulozna Zveza v Ljubljani prosi vse krajevne lige, dispanzerje, ustanove in posameznike, na katere se je obrnila radi nabiranja denarnih pri-spekov v protituberkutoznem tednu, da gotovo vpoštevajo sledeča navodila: 1.) Občinske uprave naj razobesijo poslane jim lepake. 2.) Nabiranje naj se vrši od vasi do vasi, od hiše do hiše s sodelovanjem učiteljstva , gasilcev, športnih društev itd. 3.) Pred kolodvorska poslopja naj se postavijo nabiralne mizice in nalepijo poslani letaki, za kar je že dala dovoljenje tukajšnja direkcija drž. železnic. 4.) Zbirke naj se vršijo tudi po cerkvah- na podlagi dovoljenja knezoškofijski ordinariatov. 5.) Letaki za zbirko protituberkuloznega dinarja naj se nalepijo tudi pri blagajnah, ki no podjetij in gledališč. Nadalje pri športnih prireditvah. 6.1 Zainteresira naj se razna trgovska podjetja radi prispevka iz sklada glob. 7.) Prodaja naj se dr. Neubauerjeva brošura a Tuberkuloza - bolnim v tolažbo, zdravim v korist«. Z ve vino glasilo i Delo proti tuber kulozis, tablice :Ne pljuvaj na tla!« in ko-leki. 'KINO SLOGA, tel. 27-30' Danes ob 16., 19.15 in 21.15 poslednjič Frankensteinova nevesta Ne zamudite! Dane« zadnja prilika, da vidite ta film! — Takse za izpite privatnih učencev. Na vprašanje kako je treba glede taks posLopati v primeru, če se dijak med letom izbriše iz šole in prijavi ob koncu šolskega leta kot privaten dijak k izpitu je izdalo finančno ministrstvo naslednje pojasnilo. V trojno šolnino, ki jo morajo privatni učenci v smislu tar. br. 318 zakona o taksah pred polaganjem izpita plačati, se vračuna tudi šolnina, ki jo je dotični dijak plačal v začetku šolske-, leta. Zato se mora v takih primerih dopiauati samo še dvojna šolnina, ker se smatra, da je bila enkratna šolnina plačana že v začetku šolskega leta. — Odprte planinske postojanje« Sl'D. Narečno polje ob poti na t.«olico sena že nad Sv. Križ in vabi niajniške izletnike. Spodnja koča na Golici je pripravna za večdnov-no bivanje v osrčju spomladanske flore-Pot v dolino Vrat mimo bučečega Slapa Peričnika vodi do Aljaževega doma. ki nudi izletnikom edinstven nedeliski oddih tik pod orjaškimi stenami Triglava. Pomlad ob Bohinjskem jezeru ra?-kazuje posetnikom Zlatoroga in Sv, Janeza ves čar prebujajoče se narave.; ravno seda i. ko še ni preveč tujcev je bivanje tod za Ljubljančane naj prijetnejše. S tenmo-modriin encijanoni in belim krokusom je gosto nastlana Velika Planina. Skozi mlado zcienie vodi pot s koče na Veliki Planini preko doline I>ol v Kamniško Bistrico, kjer na ide planinec vedno prijetno družbo številnih peScev, ki hodijo po novi pešpoti na desnem bregu Bistrice. Krvavec je očarljiv tudi v pomladanskem odelu. Kol.-teko v dom na Begunjsči :i je do 1. junija oskrbovan ob sobotah in nedeljah. \ nedeljo bodo že vozili izletniški vlaki ter bo poset |>oniladan.-ke narave mogoč ob nizkih prevoznih cenah. Lubnik, krasna razgledna točka na planine Gorenjske, je prijeten nedeljski izlet. Koča na Kremžarjevem vrhu. najmikavneiše razgie-dišče zapadnejia Pohorja ie letos preurejena; dohod iz sloveniaradca - uri. Iz Pre-valj ali Slovenjgradca vodi prijetna pot v planinski dom na IMosivcu. k jar je krasen razgled na Pohorje, Peco in Savinjske Alpe- — Vesela druiinica mladih harmonikarjev, zaigra svoj pester spored pod vodstvom savinjskega rojaka prof. Pavla Rančigaja v nedeljo 24. t. m. ob 3. popoldne v Gasilskem domu v Grajski vasi, ob pol 5 istega dne pa na G robiji pri Sadniku. Pridite v obilnem številu vsi, ki ljubite pesem slovenske zemlje. — 0 lepotah in bridkostih eostilniearske- ga stanu nam bo govorila gostinska razstava na ljubljanskem velesejmu od 30. maja do S. junija. Obširne statistike o zdravstvenih razmerah osebja, o niihovi umrljivosti in drugih okolščinnh. ki so važne za presojo kakega stanu, o kretaniu gostinskih obratov, bodo nudile jasen pregled življenja gostinstva. Gostinsko časopisje bo dokazovalo, kako so naši gostilničarji in drugi vedno stremeli navzgor z razvojem časa in razmer. Ta del razstave l>o zlasti poučen za tiste, ki nameravajo vstopiti v gostinski stan mnogo zanimivega pa to seveda nudil tudi drugim obiskovalcem. Zvočni kino IDEAL m Danes zadnji dan prekrasni velefilm j ,Viktorija* I Predstave ob 4., 7. in 9.15 zvečer. Jutri: KEX MAVNARD „V borbi za pravico44 — Plenarna seja izvršnega odbora JS. Med binkoštnimi prazniki 31. maja in 1. ju- » nija bo v Splitu plenarna seja izvršnega odbora J S, ki se je udeleže vsi Člani. Na ! dnevnem redu so poleg organizacijskih tudi važna gospodarska vprašanja. — Obligatne kolektivne pogodbe in minimalne delavske mezde. Vprašanje določitve minimalnih delavskih mezd in v zvezi s tem uvedba kolektivnih pogodb je zdaj v naši državi eden najvažnejših problemov. Kmetijsko ministrstvo v zvezi z ministrstvom socialne politike je izdelalo osnutek zakona o teh dveh vprašanjih in o njem so razpravljale tudi gospodarske zbornice na lanskem kongresu v Novem Sadu. Leta 1928. so sprejele vse evropske države med njimi tudi Jugoslavija konvencijo, ki določa ureditev službenega razmerja med delodajalci in delavci. Ta konvencija se pa izvaja same deloma v Avstriji in Nemčiji. Na kongresu gospodarskih zbornic v Novem Sadu je bilo sklenjeno, da naj se ta osnutek prouči na konferenci, ki bo 19. t. m. v Beogradu. ZDRAVILIŠČE Radio-Therma, Laško Radioaktivne termalne kopeli (37.5° C). Izvrstno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze, i. t. d. ZNIŽANE PREDSEZIJSKE CENE. Pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100— (Stan, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse). Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. — Naša opera v Šibeniku. V ponedeljek zvečer je naša opera prvič nastopila v Šibeniku. Zanimanje za njeno gostovanje je t4-lo nepričakovano veliko. Poleg intelektualce? so napolnili gledališče tudi delavci. Vstopnice so bile razprodane že v nedeljo, tako da jih mnogi v ponedeljek niso več dobili- lnkaso je znašal nad 20.000 Din. kar je za Šibenik nekaj izrednega. — Borza dela »• Ljubljani išče 12 zidarjev za dela v surovem. Javiti se morajo do l>o|)oldne. — Binkostni izlet Jadranske straže- Krajevni odbor JS v Ljubljani priredi za l»»«r kostne praznike izlet v Šibenik in Hi< na morju. Stroški so se nekoliko znižal se je posrečilo izposlovati znižano vozu.. Vožnja, hrana, prenočnine in snloh vsi stroški znašajo zdaj za člane i>6u, za nečlane pa 4(HJ Din. Rok za prijave je i>odališan in priporočamo vsem, ki hočejo preživeti binko-štne praznike na našem Jadranu v prijetni veseli družbi, naj se prijavijo krajevnemu od toru J S. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, ponekod nevihta. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Splitu 2iS. v Sarajevu -b, v Skoplju 25. v Rogaški Slatini in ZagreDu 24. v Ljubljani 22 v Maritoru 20. Davi je kazal barometer v Ljuhljani 7bo-8, temperatura je znrtšala 11. — Najmodernejše šolsko poslopje v uaši državi. Po petih letih je bilo dograjeno v Sa ajovu monumentalno poslopje srednje tehnične šole. Stroški so znašali 10,110.000 Din. v poslopju je nad 200 večjih in manjših prostorov kjer bodo učilnice profesorske sobe. laLoratoriii itd. — Žena mu je ušla. Delavec Anton MuhiČ iz Maribora živi že dve leti v Šibeniku. V torek je prišel na policijo povedat, da ga je zapustila žena Rozika- Zjutraj je dobila od dom& nekaj denarja in ko ie odšel mož na delo je zaklenila otroka v sobo in odšla, ne da bi komu povedala. Otrok le začel jokali in klicati na pomoč, da so prihiteli sosedje. Vlomili so vrata in odnesli otroka Muhiču. — Umor gozdarja. Pri vasi Gornji Gorki blizu Vinkovcev je bil te dni umorjen in oroj an 63- letni gozdar Ivan Kuzmič. Roparji so njegovo truplo vrgli v Jarek in izginil je brez sledu- — Materi odrekal roko, s katero ga je udarila, v Selnicah blizu Križevcev se je Stjepan Višak strašno osvetil svoji matori, ker ga je udarila. Stjepan ie sin edinec in mati ga je večkrat karala, nekoč pa tudi udarila z roko po obrazu- Ko sta se te dni zopet sprla je sin pretepel mater s palico, potem ji je pa s sekiro odsekal desnico, s katero ga je bila udarila. Vaščanl so bili tako Ogorčeni, da so hoteli zverinskega sina linčati, pa se jim je pravočasno skril. Iz Ljubljane —lj Javna zahvala. Jugosiovensko-če-škosiovaška liga v Ljubljani ob priliki zaključka letošnjih učnih tečajev češkega jezika izreka ravnateljstvom I., TJ. in HI. državne realne gimnazije, državne klasične gimnazije, državne učiteljske šole, državne trgovske akademije, mestne realne gimnazije in meščanske šole pri Sv. Jakobu javno zahvalo za uporabo šolskih prostorov in vso naklonjenost s prošnjo, da nam ravnateljstva ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost. Jugoslovensko-češko-s Jo vaška liga v Ljubljani —lj Ribji trg je bil danes precej živahen, vendar pa ni bil posebno dobro založen z morskimi ribami. To je značilno zadnje čase za ribji trg, da je vselej na njem malo morskih rib Zdaj bi moralo biti največ skuš, ki jih pa letos ni k naši obali. Skuše romajo v celih krdelih ob obali in ribiči imajo včasih zelo dober lov. Letos se pa čuti na ribjih trgih, da nimajo sreče. Zato so bile danes skuše po 28 Din kg. Upoštevati je treba tudi, da je letos kontingent za izvoz rib v Italijo mnogo večji kakor je bil prejšnja leta in so zaradi tega ribe na naših trgih mnogo dražje tudi zato. Boljših vrst morskih rib je bilo danes zelo malo, še manj kakor skuš in sardel. Sardeje so po 16 Din. Stalne cene pa imajo rečne ribe. Nekaj ščuk je bilo še celo zelo poceni, in sicer po 18 Din. zab je bilo danes več kakor rib, a vendar je zanje še manj kupcev kakor za ribe. nmnnmi CEPnOT m b h innnnnrii gpp Danes ob 20. vsi v Union na koncert akademskega pevskega zbora „Mladosti- Balkana" iz Zagreba nnnnnnnnnnnnnnnmromnrTTrrrin —lj Ob cesti na Rakovo jelšo so si zgradili podjetni ljudje več čednih hišic, obdanih z lepimi zelenjadnimi in sadnimi vrtovi. Kjer pred leti ni bilo nobene hišs in kjer *e vodila takrat samo dolga ravna cesta globoko v Mestni log in do travnikov ob Uur-novcu je zdaj čedno in živahno naselje, ki se bo pa nedvomno še razširilo. Zlasti odkar se zdi. da je zagotovljena tam široka cesta, ki bo vezala Ljubljano &• Sušakom, se je svet tam zelo pod žil. V zadnjem času je bilo kupljenih in prodanih ob cesti na Rakovo jelšo več par?el, ki bodo najbrže že v doglednom fcasii zazidano. —lj Počitniške kolonije mestne občine ljubljanske. Mestna občina bo letos organizirala počitniške kolonije v mesecu juliju in avgustu. Prošnje za sprejem ie vlagati oseb- no do 20. t. m v socialno političnem uradu. | Mladinski oddelek, soba št. 43 Mestni dom, II. nadstropje. Na prošnje vložene kasneje se ne bo moglo ozirati. V poetev pridejo šoloobvezni otroci do 14. leta. starosti, pristojni v Ljubljano. V prošnjah je navesti rojstne podatke otrok, katero šolo In razred obiskujejo, ime. poklic in dohodke staršev, njih pristojnost, stanovanie in koliko je še nepreskrbljenih otrok v rpdbini. \'sak naj tudi izjavi, koliko je Do možnosti pripravljen prispevati če bo otrok sprejet v kolonijo. Kdor dobiva za otroka posebno rodbinsko doklado. bo moral doklado ce-ltno prispevati. Pri sestavi prošnje se je točno držati teh navodil, ker bi morali drugače prošnje zavrniti. —lj Odpovedani prostori banovinski založbi knjig. Potem, ko so razne druge stranke v poslopju sentpetrske vojašnice že davno prejele od mestne občine odpovedi stanovanj, so bili te dni odpovedani tudi prostori Banovinski založbi šolskih kniier in sicer za oktober- Občina je motivirala odpoved * potrebno adaptacijo prostorov ki l.odo služili hodoči mestni bolnici. V poslopju je tudi Državna protezna delavnica. —lj Na Dolenjsko cesto, poleg železniške proge so navozili te dni velike množine kamenja, s katerim namerava io utrditi cestišče. Ta cesta je res potrebna temeljitega popravila, saj je cestišče zlasti ob Karlovškem mostu pa dol do Rudnika prav mehko in zaradi tega izredno vegasto, ob slabem vremenu pa blatno, da je joj! Z nasipavanjem in urejevanjem bodo pričeli najbrž že te dni. nakar bo opravil nadaljnje delo še cestni valjar. lj—Recitacija k i veeer, ki se bo vršil v ljubljanskem dramskem gledališču na predvečer 10-letnice Kosovelove smrti dne -6. t. m. ob 20, bo poleg počaščenia Kosovelovega spomina poda! tudi zanimiv točen in kvalitetni prikaz slovenske povoine pesniške tvorbe. Po spominski nesedi in daljši recitaciji pesmi Srečka Kosovela bodo brali izbor iz svoje lirike sledeči avtorji; Miran Jare Tone Seliškar, Anton Vodnik, Edvard Kocbek. Božo Vodušek. Mile KlopčiČ. Vida Taufer in Bogomil Fatur. Tako bo jv>dan kronološko in stilno zgodovinsko razvoj naše povojne poezije do najnovejšega časa Opozarjamo vso kulturno javnost na to edinstveno prireditev in nasvetuiemo nabavo vstopnic (cene so zelo nizke-) že v predpro-daji- —lj Pevski zbor Mladost-Balkan ii Zagreba, ki koncertira danes ob 20. uri v veliki unionski dvorani, je v glasovnem in tehničnem oziru Lahko najboljši moški pevski zbor na Balkanu. Način njegovega petla nas spominja na najboljše ruske zbore in to ladi izvrstno zvenečih basov. Zbor dirigira zagrebški skladatelj Jakov Gotovac Na sporedu so dela najizrazitejših zagrebških skladateljev. Predprodaja vstopnie v knjigarni Glasbene Matice, ■■Kino Union, tel. 32-31, DANES SAMO OB 16. URI! (Poslednjič, ker odpadejo večerne predstave zaradi koncerta) Lilian Harvey v razkošnem filmu Noe v Monte Carlu — Sezija špargljev. Vsak dan sveže domače beluše servira gostilna pri Slepem Janezu. —lj Bonifacijev koncert. Čeprav ne verjamemo v stare vremenske reke. vendar moramo ob tej priliki priznati, da so se ledeni možje letos ravnali kakor jim ie bilo predpisano. Povsem sicer ne ker slane ni bi'o. vendar je pa bilo dovoli vremenskih presenečenj. Včeraj popoldne nam ie priredil Bonifacij pošten koncert. Bila ie prava poletna nevihta. Grmelo je doljjo, iz črnih oblakov se je pa tudi vsipavala toča. Ke-r so Ljubljančani že čistokrvni meščani, se nad točo zabavajo, ne da bi se križali, kakor se ubogi kmetje. Vendar upamo da včerajšnja toča ni napravila nobene škode niti kmetom. V Ljubljani je sicer klestila dob>-e četrt ure in bila je precej debela, toda Ljubljana uživa tudi v tem pogledu prednost. —lj Opozorilo učiteljstvu. J ULJ obvešča svoje članstvo: O priliki letošnjega orotituber-kuloznega tedna se bosta vršili v Ljubljani dve prireditvi v korist proti tuberkulozne zveze in sicer v soboto 16. maia ob 18 30 v Delavski zbornici >Večer otroka« ter v nedeljo 17. maja na veiandi restavracije >Zvezda« od 9. do 17. ure »Otroški sejem. Vabimo članstvo, da se udeleži obeh prireditev in podpre s tem plemenito delo Protituberkulozne zveze ki zasluži našo vsestransko podporo. — Avtoizleti; 16- do 19. t. m. na Plitvice — Senj — Crikvenica. 3o. t. m. do 1. junija na Veliki Klek in po Koroški, 31. t. m. do 5. junija Plitvice — Sodit, Informacije izletna pisarna Okorn, Ljubljana hotel Slon. —lj Poslopje dolenjskega kolodvora so te dni ostrgali ometa, sedaj pa izvršujejo tam razna mala in večja popravila. V glavnem l.odo popravili streho in okna ter preuredili nekatere notranje prostore. Prezidali bodo tudi stranišče, kar je bilo res že potrebno, nakar šele bodo pričeli z obmetavanem in prepleskavanjem poslopja. Dela lzvšuje pro-govna sekcija. —lj Spoštovani starši, cenjene mamice! X* pozabite, da otvorimo jutri, soboto, dne Iti. maja otroško igrišče. Deca ie ood nadzorstvom gdčne Silve Danilove- Vabi >Atena£. —lj Tri javne produkcije državnega kouser-vatorija. Dne 1- aprila ie minilo 10 let odkar je prevzela država v svojo upravo ljubljanski konservatoiij Glasbene Matice. Ravnateljstvo zavoda proslavi ta dogodek s tremi javnimi produkcijami na katerih bodo nastopili bivši in sedanji odlični gojenci zavoda in tudi člani profesorskega zbora Natančni spored produkcij objavimo pravočasno. Prva produkcija, ki nam prinaša izključno le dela slovanske literature bo v sredo 20. t. m. v filharmonični dvorani. Spored se bo dobil od petka dal te v knjigarni Glasbene Matice. —lj Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. koncert v Unioou: v nedeljo zjutraj ob lepem vremenu izlet na Sv. Goro: prihodnja vaja vsega zbora v torek ob 20. uri. —lj Uprava Habadeve **pe JPS vabi vea ljubljanska pevska društva da se v največjem številu udeleže sprejema odličnega akademskega pevskega zbora is Zagreba Mla-dost-Balkan, ki dospe v LiubJiano danes ob 17. uri. Prav tako je dolžnost vseh pevskih zborov, da se udeleže koncerta v unionski dvorani zvečer ot* 20- ari Uprava. —lj Mestna elektrarna ljubljanska opozarja ponovno svoje odjemalce električnega loka na tečno plačilo računov. Ker se ie vedno dogaja, da nekateri odjemalci zavlačujejo plačilo toka po dva in več mesecev, sporo- pristen samo v tem zavitku Elitni kino Matica — TeL 31-34 DANES PREMIERA! 11 nepozabnih ljubavnih pesmi! Veleoopereta iz solnčne Kalifornije, zemlje pesmi in pustolovščin: Pesem gauča Film petja in smeha, pustolovščin in strasti, ljubezni in junaštva! V glavnih vlogah odlična pevca GLADY SVVARTHOUT znana iz filma Daj mi to noč< in JOHN BOLES. nepozabni zvezdnik iz Rio Rite. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15. stopnic dnevno od 11. do pol 13. ure in od 15. dalje. PRIDE „AVE MARIJA44 ta mestna elektrarna, tla bo takim strankam nadaljnjo dobavo toka ukinila do polnega plači ia zaostalih računov: priključila pa lx> vod šele po j>oložitvj potrebne varščine Mestna elektrarna ima sama velike plačilne obveznosti, katere mora izvrševati v *mi-lu pogodb redno in točno. Nekateri dolžniki se neupravičeno pritožujejo, zato prosi elektrarna svoje stranke dq take pritožbe in intervencije radi zastalih dolgov v bodoče opustijo, ker jih žal ne bo mogla upoštevati. Stari dolgovi morajo biti čimpreje po-ra\nani. da zamore olčina zadostiti svoiim obveznostim. — lj Večer otroka v sol>olo lt>. t. m. ob lS-:*>0 v dvorani Delav.-ke zbornice bo gotovo zadovoljil vse obiskovalce. Nastopili bodo otroci iz plesne sole gospe Katie Delakove. -o-de'ovala bo gospa Polonca Juvanova ter priznani harmonikar in recitator. Sedeži jo 10. 8 in 6 Din, stojišči i>o 4 Din. Vstopnice so v predprodaji v trafiki 0UZĐ na Miklošičevi cesti in v trafiki pa Tvrševi costi (Matjanova hiša). —lj Otroški sejem na verandi restavracija »Zvezde< vas pričakuje v nedotio 17- t. m. v prav obilnem Številu. Razstava bo zeio zanimiva in eden prvih poskusov v Ljubljani, pokazati šitšemu občinstvu izdelke naših malih v starosti do 14. let. Nihče naj ne zamudi izredne prilike! Vstopnina 6 Din za odrasle, 3 Din za otroke. 50 izžrebanih obiskovalcev bo prejelo praktična darila. Iz Maribora — Sobota in nedelja v fcledaliS*u. V soboto zvečer bo repriza sijajno uspele operete >Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Veljajo znižane cene in je to zadnja uprizoritev te operete. V nedeljo ob 15. bo otroška plesna prireditev zagrebške plesne umetnice Mercedes Goritz — Pavelićeve. Zvečer ponove veseloigro »Kariera kanclista VVjnzigra*. — Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru poziva vse vajence in vajenke, ki so letoe dovršili obrtno nadaljevalno šolo. naj pridejo po svoje odpustnice v nedeljo, dne 17. t. m. od 9. do 12. v deško meščansko šolo v Krekovi ulicj. — Tudi pri kino predstavah se bo pobiral za časa protituberkuloznega tedna protituberkulozni dinar, da bodo prišli mariborski najbednejši bolniki čimprej do tako potrebnega azila za jetične. — Danes otvoritev ohcnejnejra kolodvora. Z današnjim dnem je zavelo na mariborskom glavnem kolodvoru živahnejše življenje. Začel je poslovati obmejni kolodvor, ki je bil našemu gospodarstvu zelo potreben, saj bodo sedaj oin vredno ko]o z evid. številko 74678t — Ob kolo je bil tudi trgovec Karoi V*»zjak. Iz veže na Aleksandrovi cesti je izginilo kolo registrirano s štev 10278. Tretja žr. te v kolesarskega tatu je bil včeraj zajez ničar Albin Sajovic s Koroške ceste 50. Ukradeno kolo ima Stev. 9629. Kam v soboto zvečer" Ob 18.S0 v Delavsko zbornico na »Veoer otrok«. Ve-lezanimivo: ples Delakove šole, recite., cije, otroška modna revija. MALI OGLASI oeseda 0.50 para. davek Din S.—, beseda 1 Din, davek S Din, preklic) £a pismene odgovore glede malin oglasov je treba prtio ti U znamko — Popustov za male oglase ne priznamo 16. MAJA prevzamem bivšo Se-verjevo mesnico na Krekovem nasipu št- 10- Postregel bom s prvovrstnim volovskim, telečiim ter svinjskim meloni. Zmerne cene. Točna postrežba. Priporoča se Jakob Jesih ml. 1553 RAzno Beserta So nai davek 3 • Din Najmanjši znesek 8 Din OBLEKE ZA BIRMANCE «edo lepo izdelane ter vsa druga oblačila dobite najceneje in v največji izbiri pri Preskerju, Sv. Petra cesta ML 6. K. TVRDKA A. * K. Skalierne LJUBLJANA — iavlia. da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice In Ljudske posojilnice. 1537 STAnOVADJA Beseda 50 par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din 3-SOBNO STANOVANJE v I-nadstr. solnčno. brez kopalnice se odda za 1. avgust Pojasnila odv. pisarna. Ljubljana. Miklošičeva e. 4. t nadstr. 1528 itvo na poslednji ZAHVALA Za vse izraze sočutja, poklonjeno cvetje ln sp poti naje predobre mame, gospe Gabrijele vitez Pogačnikove Izrekamo vnem našo Iskreno zahvalo. Posebno zahvalo pa Izrekamo eo. duhovščini in častitim sestram sv. Vinocndja Pmvelakega. POHNAIET, v maju 1936. \ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 15. maja 1986. Stev. Hi Kriza našega šolstva na vrhuncu Protestno zborovanje, ki ga je sklical »šola in dom" eza društev Ljubljana, 15. maja Snoči je bilo v dvorani Mestnega »loma »borevanje, ki sta ga diktirala na>eniu meščanstvu čas in razmere. Ni bilo prigodno in ne Ie po naključju. Zdaj gre za obstoj na-e^s toUtva - z: *i. manj. Zb<;rc\ah-e je pozdravil v imenu Zveze društ.*v »Sola in domc, ki je sklicala zborovanje, predsednik dr. D. Lončar. Posebej je naslovil poz* drav na inšpektorja prosvetnima oJdelka h*n. uprave Dolenca, zastopnika mestne obline predsednika kuratotija mestna ženske girorazije prof. Osano in člana kuratonja inšpektorja Westra. direktorja ženska re-alne gimnazije Juga, predsednico banovinske sekcije JZZ go. M. Govekarjevo. predsednika Frofesor. društva prof. Grafenauer-ja in druge. V nagovoru je naglasil. da je Zveza društev *Sola in dom« sklicala zbo-Tovanje. da bi na njem razpravljali o potrebah našega šolstva v Ljubljani in glede na te potrebe formulirali svoje zahteve. Zveza zavzema v vprašanju našega šolstva svoje stališče in se nikakor ne strinja s sedanjimi razmerami. Treba je nekaj ukreniti, da se te neznostnp razmere odpravijo, zato naj ne bodo zborovalci le pasivni poslušalci, temvpč naj vsestransko podpirajo akcijo »veze. NAŠEMU ŠOLSTVU GROZI KATASTROFA Izčrpen referat o splošnem stanju našega šolstva s posebnim ozirom na Ljubljano je podal bivši prosvetni inšpektoi dr. K. Ce-puder. Poročilo vsebuje najznačilnejše podatke o na^em šolstvu, ki je o njem govornik trdil, da je že sredi katastrofe. Najlepša dota. ki jo je prinesla Slovenija v novo državo, je bilo njeno lepo razvito šolstvo, ki mu je pa še manjkala krona — univerza. Toda univerze nam ni dal nihče — sami smo si jo u.-tanovili smo jo s sredstvi v^eučiliškega sklada. Otvorili smo vseuči-K*ke tehnične tečaje, ki so začetpk na.^e univerze. V/akonitev je sledila šele pozneje. Tudi po vojni sp je naše šolstvo lepo razvijalo — z žrtvami ljudstva, ki je žrtvovalo irredno mnogo za zidanjp novih šolskih poslopij. V t p m pogledu je pa nekoliko grešila Ljubljana, ki ni dovolj skrbela za zidanje šolskih poslopij za nsnovnp šole. Srednje šols'vo smo si prav- za prav priborili že pred vojno. Po prevratu so nam pa za če i i očitati, da. imamo preveč sredni h Sol, Češ da >n bile ustanovi jene v Avstriji predvsem za ponemčevanj«-" naše mladine. Naše srednje šolstvo, ki je prpfrpHo strašen udare«1 po vojni, ko so bili uničeni cvetoči šolski centri v Primorju, sp je moralo zaČPTi Koriti ■v naši državi proti redukcijam, proti predsodkom, da je pri nas preveč Šol glede na razmere v drugih krajih države. Višina šolstva j«=> odvisna od splošne kulturne stopnje naroda in se ne more umetno zgostiti, šolstvo ?e jp razvijalo pri nas organično. REŠUJEMO BODOČNOST NARODA Kljub temu so gnale redukcije naše srednje šolstvo čedaljp bolj v globoko krizo. Po uničpnem šolstvu v Primorju se je že zaradi tega pri nas silno z.višalo število dijakov v Ljubljani, ker so se Primorci selili v trumah čez mejo. toda pri nas so se reducirali posamezni razredi gimnazij. In končno je bila reducira na v reloti ITT. drž. realna gimnazija v Ljubljani, v Murski Soboti je ostala le nižja irimnazija. in moški in ženski učiteljišči sta bili združpni v Ljubljani in Mariboru. Gimnazijsko poslopje v Beethovnovi ulici so zaprli. Sledili so pa še hujši udarci. Število učnih moči se je zelo znižalo. Vpokojitve. odpusti. Tu se pa že začenja prava katastrofa za naše šolstvo. O kakšnem metodičnem pouku v srednjih šolah ne moremo več govoriti. Razredi so strahovito prenapolnjeni, učne moči np morejo več zmagovati dela. Priskočili so jim na pomoč suplenti in učne moči. plačane s sredstvi bednostnega sklada — Hm Din na mesec. . . Velika nesreča za naše šolstvo je pa tudi monopolizacija, centralizacija in unifikacija po Šolski zakonodaji izza 1. 1020. S tem je bilo pritisnjeno k tlom tudi zasebno šol stvo. In zakon o učbenikih, ki se ni izvajal 6 let. Vseh 6 let si ni nihče upal zalagati šolskih knjig, ki jih je zaradi tega začelo primanjkovati. Ista stvar je z učili. Ce k vsemu temu še prištejemo položaj učiteljskega stanu, če sprevidimo. da ni mogel biti vzgojitelj svoboden mož v moralnem in gmotnem pogledu, moramo priznati, da v takšnih razmerah vzgojitelj ne more več obdržati svoje moči in avtoritete. Mi pa hočemo vendar naše šolstvo rešiti in re-j šili ga bomo, saj z njim rešujemo bodočnost naroda, in države! UČITELJIŠČE ZA DEKLETA ZAPRTO S prepričevalnimi besedami in toplim čustvom se je zavzela za neokrnjeno učiteljišče in pravice našega ženstva ga. Držajeva. Tožila je. da je bilo učiteljišče v Ljubljani v začetku šolskega leta zaprto za ženske in da so vanj sprejeli šele potem 10 dijakinj, ko ni bilo moških prosilcev. Dokazovala je. da je učiteljski poklic za žensko najnaravnejši in da so uspehi ženskih učnih moči prav tako lepi kakor moških ter se sklicevala na to, da je v Ameriki tri četrtine šolstva v ženskih rokah. Dokazovala jt: tudi nesmiselnost zapiranja učiteljišča za ženske glede na nezaposlenost in naglasaka je. da se s tem kršijo ženstvu osnovne državljanske pravice, ako ji zapirajo pot do poklica. NAJ NAM PUSTE. KAR JE NAŠE! Ga. Vahnova se je pa enako odločno zavzela za obstoj vadnice na učiteljišču, ki jo baje nameravajo ukiniti zaradi prenanolnje-nosti gimnazije na Poljanah. Vadnira obstoja že bO let in je bilo v nji vzgojenih na tisoče otrok. Zavod je silno potreben zlasti zaradi IV. in VI. mestnega okraja, ter še zaradi tega, ker so ljudske šole vse pre-napolnjenp. Zaklicala je; Naj nam puste, kar jp naše! 4 [ Kot zastopnik staršev gojenk me?tne ženske realne gimnazije je govoril stavbenik I. Bricelj. Ženska realna gimnazija, ki se je rpformirala iz šestrazrednega liceja, je 29 let star šolski zavod. In ta zavod hočpjo postopno demontirati. Po sklepu občinskega I sveta je bila sklenjena postopna ukinitev. Izšel je sicer odlok, da se otvori v Ljubljani postopno popolna ženska realna gimnazija namestu mestne, vendar po osmih mesecih še ni nadaljnih ukrepov. Sklep občinskega sveta ni dosegel nameravanega učinka, pač pa nekaj nasprotnega. Ukinjen je j prvi razred in pred" ukinitvijo drugega razreda smo. končno pa mora mestna občina vendar plačevati vse učne moči. Na državo odpade dajatev za žensko gimnazijo okrog 200.000 Din. na banovino 500.000. ostalo pa na občino. Gre torej za vsote, ki bi jih ki juri vsemu lahko zmogli. Zaradi tega np bo prišel iz ravnovesja ne državni in ne banovinski proračun. Zahteva, da nam država vzdržuje vsaj eno popolno gimnazijo, ko imamo pravico do treh. je pač dovolj upravičena. Starši kot vzgoj:telji svojih otrok so dolžni slediti vsem ukrepom glede našega šolstva in bodo ostali tudi v bodoče budno na straži. REŠITEV JE PA TU! Z velikim odobravanjem je bila sprejeta obširna resolucija, ki jo odpošljejo ministrstvu prosvete. Glavne zahteve so: Potrebujemo tri popolne moške realne gimnazije: II. realna gimnazija se naj spremeni v popolno žensko srednjo šolo. Ker bi bile za približno 2400 učencev premalo tri popolne gimnazije, je treba pripraviti vse potrebno za ustanovitev IV. moške realne gimnazije za vzhodni del mesta. I. realna gimnazija se naj spremeni v prihodnjem šolskem letu v I. moško realno gimnazijo, ki ostane v starem poslopju ter ohrani me-šanp realčne razrede. ITI. realna gimnazija se naj spremeni v II. moško realno gimnazijo in se preseli v novo poslopjp za Bežigradom. Ustanovi se naj ITT. popolna moška, real, gimnazija: prvi štirje razredi se naj takoj odpro. postopno pa vsako leto višji. Naseli se naj začasno v VValdherrjevi hiši v Beethovnovi ulici, meščanska šola se pa naj preseli iz te hiše v novo bežigrajsko ljudsko šolo. Za okrog 2.000 učenk potrebujemo 3 ženske realne gimnazije. Za prihod- nje šolsko leto bi bila možna rešitev: Sedanja II. rcal. gimnazija se spremeni v I. drž. žen*>ko realno gimnazijo, ostali pa bi še na nji učenci višjih treh razredov. Mestna ženska gimnazija se takoj podržavi in se spremeni v II. real. žensko gimnazijo ter se odpreta letos tudi 1. in 2. razred. Ustanovi se popolna III. drž. realna gimnazija ter se prihodnje leto odpro nižji razredi, da se razbremeni II. real. gimnazija. Začasno se namestijo ti razredi tudi v novi gimnaziji za Bežigradom. — Ženska učiteljska šola mora ostati tudi nadalje neokrnjena. — Ostati mora tudi vadnica na učiteljišču, ker ni v bližini nobene ljudske šole. — Pri podržavljenju mestne ženske real. gimnazije je treba varovati učnim močem, ki so zdaj v mestni službi, vse pridobljene pravice. Pri razpravi so se govorniki solidarizirali z zahtevami, izraženimi v resoluciji. Inspektor Wester je pa branil sklep občinskega sveta, ki je ukinil 1. razred ženske gimnazije. Izjavil je, da se je udeležil shoda po naročilu predsednika občine in tudi iz lastne, ga nagiba. Zagovarjal je postopanje mestne občine, ki zaradi varčnosti demontira postopno mestno žensko realno gimnazijo. če je to akcijo začel prejšnji mestni svet, ki se mu ne more očitati skrtavosti, še manj smemo to očitati sedanjemu mestnemu svetu, ki ima kot glavno merilo varčnost. Govornik, ki je že pred 10 leti spisal brošuro o krizi slovenskega šolstva in posebno srednjega šolstva, naglasa, da je vse to napovedal pred 10 leti. Zdaj naše Šolstvo ni le v krizi, nego že v katastrofi in kaosu. (Medklic: ta kaos podpira tudi mestna občina z demontažo svoje edine srednje šole!) Ljubljana je, nadaljuje govornik, edino mesto v Jugoslaviji, ki vzdržuje sama srednjo šolo in si privošči tak luksus. (Soglasni ogorčeni protesti). K vprašanju neke zbo-rovalke. kaj bo z mestno žensko realno gimnazijo, ako se vendar ne podržavi, je g. inspektor menil, da so bili v tekočem šolskem letu ukinjeni trije oddelki prvega razreda in da bo naravno prihodnje soi&ko leto ukinjen tudi drugi razred mestne ženske realne gimnazije, ker ta razred ne bo imel po ukinitvi prvega razreda nobenega naraščaja. (Ogorčeni splošni protesti. Klici: Kaj ne smejo priti učenke iz drugih prenapolje-nih šol v drugi razred mestne gimnazije?!) Govornik je še naglašal. da mora banovina prevzeti za mestno gimnazijo materijelne izdatke, država pa naj postopoma prevzame učno osobje. posebno mlajše, z vsemi doslej pridobljenimi pravicami, saj to omogočata zakon o srednjih šolah in uradniški zakon. Maršal Allenbv umrl Včeraj popoldne je umrl v Londonu, zadet od srčne kapi znani angleški vojskovodja maršal lord Allenbv. Ocena slik na fotografski razstavi Domačini so se odpovedali nagradam v korist gostov Ljubljana, 15 maja. Snoči se je sestala žirija, ki je ocenila spke, razstavljene na TJ. mednarodni fotografski razstavi Ljubljanskega fotoklu-ba že prejšnji teden je izbrala dela, ki so prišla v poštev za nagrade, včeraj je pa izrekla končno sodbo. Med prvotno izbranimi deli je bilo precejšnje število proizvodov domačih avtorjev, ki so bili najres-nejši kandidati za srebrno, morda celo za zlato kolaJTio. a jih je včeraj komisija morala izločiti, ker so se nagradam odpovedali v korist gostov. Med temi bi bilo zlasti ompniti Gogale prekrasno delo >Na polju-t, dalje Gromovo »V jutranji megli-c. Smolejeva »Igra meglenih valov«, Penga. lova ->Jesen« ter Gogale >Ribiči«. žirija je predvsem upoštevala celotno delo, ki ga je posla] avtor in določila nagrado s posebnim ozirom na eno izmed njegovih del. če je morda avtor poslal več slik in je bila samo ena dobra, se je ni upoštevalo. Tudi sicer je komisija poslovala zelo strogo in je izločila mnogo del znanih amaterjev, ker so od njih znana marsikatera boljša dela, na razstavo 90 pa poslali slabše. Zaradi tega je na primer izpadel Američan dr. Thorek, ki slovi sicer kot eden najboljših amaterjev. Razpisanih je bilo skupno 1 zlata, 7 srebrnih, 13 bronastih kolajn in več pohvalnih priznanj. Po skoro soglasnem mnenju žirije 60 prisodili zlato kolajno Egipčanu Georgu Milcovichu iz Aleksandrije s posebnim ozirom na razstavljeno delo št. 97 (Osel z melonami). Milcovich je od vsega početka veljal za najrevnejšega kandidata za to kolajno. S srebrnimi kolajnami so bi]i odlikovani št. 33 Belgijca Leonarda Misorma iGrdo vreme«, št. 15 Avstralca Athola Smitha »Počivajoči akt«, št. 168 Vjada Cizlja (Fo-toklub Zagreb) »Pri kopanju«, dalje Svaz češkoslovenskych klubu fotografu kot celota s posebnim ozirom na slike št. 62 (Bernard Gottlieb >Solnce na ulici«), st. 70 (Antonin Johann >Meštrovič«), št. 73 (Oldrich Kindl »Hrošč«) in št. 87 (Metode j Stejskal: »Igra z vrvtco«). Srebrno kolajno je nadalje prejel Budimpeštanec Ernd Vadas za s]iko št. 231 >Preplah«. Žirija je bila mišljenja, da ima njegov rojak Ferencz Csik v splošnem sicer kot celota tehnično boljša dela, da pa je nagrajena slika tako dobra, da ji na vsak način pripade srebrna kolajna, šesto srebrno kolajno je kot celota prejel znameniti Chicago Camera Club s posebnim ozirom na slike št. 274 (Aleksander Krupy ><5rni angel«), št. 278 (dr. Poundstone »Galilejski ribiči«) in št. 268 (Oliver Berg »Koncentracija«). Preostala srebrna kolajna je bila priznana Američanu Johnu Sheerresu za št. 325 >Protekcija«. Poleg njega je bil najrevnejši kandidat dr. Thorek, ki pa je zaradi prej omenjenih razlogov odpadel. Z bronastimi kolajnami so bili odliko-vaei American dr. Thorek (Št. 312 >C so le mio«), Italijan Ermanno Marrlli (št. 122 »Piazza Mercanti«), Madžar Ferencz Oik (št 217 »V noči jn m^gli«), Američan Edvard Alf^nius (št. 254 >Jezero v Central Parku-), Anglrž T>oug]as (št. 2 >?«), Indijec J. Unwalla (št. 11S Mlado dekle«), član zagrebškega fotoftiuba Avgust Frajtič (št. 174 »Domov«), Holan. dec dr. Kleintjes (št. 236 »Ob ognjištu« ». Spanec Campana Bandranas (št. 252 Od mase«), Kanadčan Jobnston (št. 205 >Ris-ba luči in sence«), Kitajec JAu Shu Chong (št. 213 >Na poti«), Francoz dr. Porte (št. 103 »Sejem«) in Belgijec dr. Van de Wyer (št. 36 »*5iščenje«). Razstava bo odprta do 24. t. m. V ne deljo dopoldne bo strokovno vodstvo po razstavi. Habsburžan francoski general Znani francoski pisatelj in poznavale** Napoleonove dobe Octave Auhrv jp v svoji zadnji knjigi Rimski kralj« znova sprožil domnevo, da je Napoleonov sin vojvod Zakupskv oče Krama Jožefa I. Po podrobni proučitvi vseh podatkov o ljuhavnem razmerju matere Franca Jožefa I. Sofije prihaja do prepričanja, da je bil vojvoda Zakupskv oče brata Franca Jožefa I., ustreljenega mehiškega cesarja Maksimilijana. Obenem s to dotmnevo so se pojavile v pariških listih presenetljive dopolnilne vesti o usodi edinega Maksimilijanovega sina, za čigar rojstvo pred njegovo smrtjo ni zvedel niti njegov oče, pa tudi njegova nesrečna mati, ki je zblaznela pod vtisom strašna tragedije, ni vedela, da se ji je rodil sin. Cesarica Oharlotta je porodila sina na dvoru svojega očeta, belgijskega kralja. Takrat je bila že neozdravljivo blazna. Njen oče, belgijski kralj Leopold I., je odredil, da so novorojenčka nesrečni materi vzeli. Dal ga je v vzgojo pod tujim imenom dvoru udani rodbini in poskrbel, da njegovao pravo ime ni prišlo v javnost. Pozneje ga je poslal v slavno francosko vojaško akademijo v Saint Cvru. ki jo je dovršil z velikim uspehom. V začetku svetovne vojne je bil že polkovnik. V času, ko je njegova nesrečna mati umirala, namreč leta 1924, je bil že general francoske armade in odličen poveljnik. Čeprav se diskretno molči, kateri izmed poveljnikov bi moral to biti, se v pariških listih večkrat namiguje na to čitateljem, ki se zelo zanimajo za globoko tragedijo onega izmed francoskih generalov, po čigar žilah se pretaka habsburška kri. Edmund Allenby je bil rojen 2S. aprila 1861 ln vzgojen v vojaškem kolegiju v Sandhurstu. Nato je nastopil vojaško službo pri inniskillinškem dragonskem polku ter se udeležil vojnih pohodov v Bečuano in v deželo Culov. pozneje pa vojne v Ju*-ni Afriki. Od leta 1910 do 1914 je bil inšpektor angleške konjenice, a med svetovno vojno je bil najprej poveljnik angleške konjenice, pozneje pa poveljnik p*te^a armad nega zbora, od leta 1915 do 1917 jv pa vodil tretjo armado. Istega leta je bil tuli imenovan za vrhovnega poveljnika angleških sil v Fgiptu in prodrl je kljub odločnemu odporu Turkov prav do osrčja Palestine. 9. decembra 1917. so angleške čete za sedle Jeruzalem. Pozneje je pognal Turke do A lepa. in Damaska. Leta 1919 je bil Imenovan za vrhovnega komisarja v Egiptu, obenem pa tudi za maršala in povišan v pee-ra kot Viscount Allenbv of Megiddo and of Felixstowe. Leta 1925 je stopil v pokoj Sovjetska astronoma v letalih Na zasedanju komisije za opazovanje letošnjega solnčnega mrka, ustanovljene pri Akademiji znanosti Sovjetske Rusije, je bilo sklenjeno uporabiti za opazovanje solnčnega mrka tudi letala. Eno letalo se bo dvignilo v Krasnojarsku, drugo pa blizu prvega. Letali se dvigneta do 7.000 m visoko. Na njih bodo pritrjeni znanstveni instrumenti, med drugim tudi instrument za določitev absolutne jasnosti solnčne krone. Solnčni mrk bosta opazovala iz letal zvezdoslovca Judin in Stanjukovič. Poleg tega se dvigne na severnem Kavkazu suh-stratostat. iz katerega bodo fotografirali solnčni mrk in po zemlji hnfrč-o senco. Fotografije bodo navijali v viš'ni 10 0O0 m s posebnim filmskim aparatom. V Leningrad so že prispeli inozemski zvezdo*'^vr j t fcj se napotijo z ekspedicijo Pulkovsk^-ga observatorija v Omsk, kjer bodo opazovali solnčni mrk. Nova iva bolezen Pred leti se je prvič pojavila no\ a bolezen, ki jo ameriški zdravnik skrbno proučuje. Zdaj se je pojavila v Mihvaukec, kjer je zbolela petina prebivalstva. Rolezen j« podobna hripi. Bolnik dobi najprti hud nahod, potem začne bruhati in končno bi utegnili potrditi zanimivo Znis-t-r jevo domnevo, da prinaša civilizacija človeštvu nove bclezni V starih časih se je mogla epi-demična bolezen razširiti samo od časa do čt^a, ko so se ljudje recimo na vojnah zbrali v večjem številu, zdaj pa žive tMM skupaj in tako se lahko bolezen povzročajoči mikrobi plode nepretrgoma. SVARILO — Kaj bi dejal, Mihec, če bi vzel tvojo mamico in postal tvoj očka? — Tega nikar ne storite, ker vam bo žal. Gustave le Rouge: 6 Ulica groze Roman. "Sklenjeno je bi-lo, da odpotujeta na ženitovanjsko potovanje v državo Mori-do. v kraje, kjer njen mož še ni bil in jaz sem sprejel njuno ponudbo, da bi ju na ženi tova njskem potovanju spremljal. Odpeljali smo se z avtomobilom- Ta način potovanja ie imel to prednost, da smo si lahko izbirala pot kakor smo sami horteli. Mogli smo se ustaviti« kjer se je nam zahotelo in ostati tam, dokler bi nas veselilo. Začetek našega potovanja je bil krasen, Vozil,- smo se skozi čarobno krajino in mlada zakonca sta bila več čas zidane volje. Ko smo se pa vozrih" skozi močvirnati del potoka, smo poštah' rx> nesrečnem naključju žrtve hude nezgode. Šofer je na ostrem ovinku premalo pazil in posledica je bŽa. da se je avto prevrnil, nas je pa vrgio na kup kamenja. Po srečnem naključju sem ostal skorai nepoškodovan; moj prijatelj ie odnesel samo nekaj laž-jsh ran, toda uboga Jennv je imela več zlomljenih reber in zlomljeno kosit v stegnu. Floridska močvirja so veitka pusitinia, kjer se lahko človek pobe več mili daleč, pa ni nikjer nobene hiše. Vendar smo pa k sreči našli iz blata in trsja zgrajeno kočo, v kateri h stanovala stara ostudna zamorka. Sprejela je nas zelo prijazno, da niti opaz.il i nismo njene ostudnosti. Zelo previdno sva prenesla ranjenko in jo polož la na trdo ležišče iz koruznega ličja v koči. Cim ie pa zamorka zagledala ubogo Jennv, je prestrašeno kriknila in odskočila. Nesreča je hotela* da je ranjenka v istem hipu odprla oči. Cim ie zagledala staro zamorko, je pretresljiv.) kriknila: — Zamorka iz morjEb sani. tu bom umrla! Ona bo tista, ki me položi v krsto. V naslednjem hipu se je onesvestila in čez dve uri je izdihnila, ne da bi se sploh še zavedla. Pogled na zamorko je bil zadai smrtni udarec. Še boli čudno pa >e, da se je zamoriti že dva meseca prej sanjalo, da pokopava mlado ženo In baš ko je spoznala Jennyne poteze, io je obšla groza. Grozne sanje so se točno izpolnile. Zamorka je res položila truplo uboge Jennv v krsto, ki sva jo z veliko težavo preskrbela. In zdravnik je zaključil svoje pripovedovane z besedami: — Ne smete mislatn, da spričo tega strašnega doživetja ne priznavam dejstev, ki iah pralotični in pozitivno usmerjeni ljudje kratko malo zanikujejo. — To je razumljivo* — je odgovoril Peter, ki ga je bilo zdravnikovo pripovedovanje globoko pretreslo. Molče sta nadaljevala pot. Sla sta^ že nekaj časa po ulici groze, kjer je ležala črna tema. Visoke granbtne stene na obeh straneh so zastirale luno, da mesečina ni mogla v to temno uHco in čudno, nobena luč v tej strašni ufrci ni bila prižgana. Peter je nehote stiskal v žepu držaj svojega samokresa. Morda prvič v življenju je imel strahu močno podoben občutek, v Peter se ni mogel premagati, da bi se večkrat ne ozrl in pogledal, če jima kdo sledi. — Ta ulica je dokaj pusta, kai ne? — se je zasmejal zdravnik. — Kal bi storiM recimo, če bi naenkrat stoposa pred vas orjaška postava v črnem plašču? — Ustrašil bi se, to vam odkrito priznam, — je zajecljal mladi inženjer. — Še nikoK nisem bil tako razburjen* kakor danes. Zdaj šele razumem, kako more človek zdrveti po spolzki strmini v naročje halucrinacije, zločina in blaznosti. — Da, — je dejal zdravnik zamišieno* — ta s»rxmnna ie vražje gladka. In znova ie obmolknal- Ta prokleta UMca generala Granta se •ie zdela Petru neskončna Na vsakem koraku se je spodtaknH na kotanjastem hodniku in zdelo se mu je, da vidi po temnih kotih sključene temne , postave. Slednjič sta prišla v širšo ulico, kjer je gorela na koncu luč. Evo, zdaj sva pa že izven nevarnosti, —■ je dejal zdravnik porogljivo, — zdaj vas lahko mirno pu9tim samega. — Iskrena hvala za vašo prijaznost. Priznam, da sem imel kaj čudne občutke* ko sva šla po teti vražji ulici. — Lahko noč in glejte, da se vam ne bo sanjalo kaj slabega. Poslovila sva se navidez prisrčno, toda Peter je čutil globoko mržnjo do tega čudnega moža. Njegov prvi vtris o njem se je Ie še poglobil. Čudak* — ie pomisfht. Ne vem zakaj, toda zaupati bi mu gotovo ne mogel. Peter si je globoko oddahnil, ko ie prišel domov v svoje udobno stanovanje, kjer se ie čtritil varnega za debelimi hrastovimi vrati z močnimi ključavnicami. Sram ga je bik>, da se le tako bal, ko sta šla z zdravnikom po Ulici generala Granta. Izključeno je. da bi bilo v tei stvari kai nadnaravnega, sai strahovi vendar ne kradejo svonim žrtvam denarnic. Da bi se kaznoval za svok> strahopetnost nocojšnjega večera* hočem odkriti skrivnost te proklete uKoe. Nikomur ne bom pravil o svojem sklepu, skrivaj pojdem rjofevedovast in če se mi posreči odkril resnico, upam, da mi bo Gedeon Spardock zelo hvaležen. Zadovoljen in pomirjen rx> tem sklepu se je Peter Marceaux slekel in legeU k počitku- Njegovega mirnega in trdnega spanja niso mc/uile nobene sanje. III. ZLOČIN. KI SE NE DA POJASNITI Prvi teden svojega bivanja v Eldoradu ni imel Peter Marceaux niti minute prostega časa. Gedeon Spardock mu je neprestano nalagal nova dela. Inženjer ie mora! delati celo ponoči, če je hotel ustreči vedno novim Spardockovim zahtevam. Ta triraniiia pa k sreči ni trajala dolgo. Gedeon Spardock je imel visoko razvit zmisel za pravičnost. Ko se je po mnogih preizkušnjah prepričal, da ie Peter igraje opravil vse naložene mu posle, tudi najtežoe, da je marljiv, vesten in zanesljiv ter v tehniki bofrje podkovan od vseh inžen.erjev* kar rih je dotlej poznal, mu je prepustil vodstvo tovarne. Sicer si je pa lahko samo česti tal k temu koraku. Navzlic svoji prezaposlenosti Peter ni opustil poizvedovanja v zadevi zagonetnih umorov v Ulici generala Granta. Spočetka se mu je zdelo, da bo kai lahko prišel tej skrivnosti do dna. Zelo ga je presenetila črna tema v zloglasni ulici. Opazil je* da so bile vse luči razbite s kamenjem. — Vat ▼