t% polti prejeman: za •eto leto naprej 26 K — h sl leta etrt 6,60, 8.20, Vipravnlitvu prejemaš: u Selo leto naprej 20 K — h pol leta Četrt , mesec 10, ® » — » 1„70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naro Solno in Inserate »prejema upravništvo v Katol Tifk&rni, Kopitarjeve ulice SL 2. Rokopisi se ne rrafiajo, nefrankou.i.* pisma ne »sprt/ n njo. Uredništvo je v Serae- nilkih ulicah St. 2,1., 17. Is haja vsak dan.izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 150. V Ljubljani, v četrtek, 3. julija 1902. Letnik XXX. ponemčevanje na Kranjskem. Statistika je glasen memento vsem Slovencem, da se skoraj zganejo ter iz ljubezni do lepega materinega jezika in krasne naše zemlje začno vstrajen boj za narodno obrambo in ohranitev rodne zemlje. — Valovi tujstva se neprestano zaganjajo z vso silo ob našo zemljo, ter nam dan na dan trgajo narodna obrežja. S statistiko v roki se lahko zračuni, kdaj se zgrnejo zadnji tuji valovi na nas in potope zadnje Slovence v tujem morju, ako pojde tako dosledno naprej, kakor se je dogajalo v zadnjih letih. Nevarnost je tem večja, ker se je na našem narodnem telesu že razpasel tujec, ki se zajeda kakor garje v naše telo ter nas slabi, nas uničuje, ter okužuje vedno večje kroge. Na Spodnjem Štajerskem bo skoraj vsa tamošnja mesteca, tržiči in večje vasi gnjezda tujstva, koder se tujec prav dobro počuti, ker skrbi vlada za njegovo varnost. Še bolj žalostno je v Korotanu. Pa tudi na Kranjskem, v osrčji slovenske zemlje, so tujo naselbine vedno trdnejše, vedno večje in slovenski delavec in kmet se čedalje bolj odrivata. Domžale, pred nekaj leti še lepa slovenska vas, so sedaj v rokah nemških Tirolcev ; na Jesenicah bo skoraj Nemec edini gospod; Tržič je nemški, pa tudi Bled, ta biser slovenske zemlje, prehaja v nemške roke. V Šiški zahtevajo nemški poduk že v I. razredu, kakor se v Z a g o r j i že poučuje. Nasledniki tistih, ki so dajali našim mestecem nemški kolorit, so sicer po imenu Slovenci, a imajo tako malo ljubezni do svojega jezika, tako malo narodnega ponosa ter so tako vnemami, da postanejo kar »čez noč« Nemci, ako hoče vlada. Tako se šopiri Nemec in Slovenci tonemo dan na dan. To opazujemo zlasti na Kočevskem, kjer so Nemci nasf ljeni žo nekaj stoletij. Pa dasi so obdani krog in krog od Slovencev, niso izgubili prav ničesar na narodni lasti, ampak je nemSki otočič vedno rastel na škodo Slovencev. Germanizacija Slovencev n? Kočevskem se vrSi takorekoč pred našimi očmi in človeku se zdi, kakor da bi se to godilo sistematično, po nekem gotovem načrtu. V Kočevji samem je mnogo s 1 o v e n-s k i h delavcev, naseljenih kmetov, pa tudi ■Vugi stanovi imajo v svoji sredi Slovence. A t: Slovenci ginejo dan na dan narodne .mrti; njihovi otroci ne govore več sloven ski b svojimi stariši. Veliko nam škodi n e n š k a šola. Imamo postavo, po kateri se mora na štirirazrednicahnaKranjskem podučevati drugi deželni jezik obligatno v višjih razredih. To se na slovenskih šolah goji s posebno vnemo. Slovenski učitelji stote vse, kar je mogoče, ker vedo, da so drugače izgubljeni, ker inšpekcija na takih šolah vrši se le krog nemškega jezika. Drugače je seveda s slovenščino na šolah v K o -čevji, Stari cerkvi, Kopriv-n i k u i. dr. Ako jo poučujojo, jo poučujejo učitelji, ki slovenskega jezika ne znajo. Nadzoruje slovenskega pouka nihče ne, ker šolski nadzornik ne zna besedice slovenskega. Za nemške otroke je preskrbljeno, da dobš povsod prvi poduk v materinem jeziku, a slovenske otroke na Kočevskem mučijo z nemščino, katere ne razumejo in ostanejo nevedni.' Ko pride iz šole, ne vč druzega, kakor da je Nemec. Ali ni mogoče dati slovenskim otrokom tam deli na Kočevskem poduka v materinem jeziku ? Siromašni delavci tega ne bodo zahtevali, ker jih vrže oholi nemški podjetnik na cesto, a oskrbeti bi morali to tisti, kateri imajo usodo slovenskega ljudstva v rokah. — Tako ginejo Slovenci! A tudi v gorah nadčubranko, kjer so bili pred nekaj leti še Slovenci gospodarji, prehajajo šole v nemške roke in po šolah tudi prihodnji rod. Nemški »Schul-verein« je zidal folo na Travi ; nemški „Scbulverein" podpira tudi učitelja. Šola je res na papirju še utrakvistična, a kakšen je ta utrakvizem, vo vsak dovolj dobro, kdor \e, da je bil do lani na tej šoli učitelj O. Herbst, a sedaj je neki L a c k n e r , oba Nemca, ki slovenščine ne govorita. Za Drago se je bil dolgoleten boj, a zdi se, kakor da so Slovenoi opešali v tem boji, dasi so po statistiki v tistem okraji v večini. Nekaj časa so imeli učitelje Slovence, a sedaj je učitelj Nemec in ako se ne motimo, se mora tudi krščanski nauk podučevati nemški, dasi v b i šolski otroci znajo bolje slovenski kakor nemški. Dela se na to, da dobi Draga nemško šolo, kar je po znanem negovanju nemščine in vladnem pestovanji Nemcev na Kranjskem v kratkem mogoče. Da dobivajo Slovenci v kočevskem sodnem okraju od c. kr. uradov le nemške dopise, se nikomur ne zdi čudno, nihče ne bevskne za to, a ljudstvo samo nima tisto energije, da bi zahtevalo, naj se mu piše Blovenski, zakaj gorje tistemu, ki se drzne vrniti nemški dopis in zahtevati slovenskega ! Koliko bi se dalo še napisati o tem. Danes smo samo namignili, kako ravnodušno gledamo, da v naši domači deželi, pred našimi očmi, tone v nemškem morji narod ter gine naša last. Naj bi se skoraj zganili Slovenci k narodni straži, da bi utekli tisti žalostni usodi, katero nam prerokuje — statistika. ^^i ■ ii i ■ i i i i .n Statistika hrvaškega prebivavstva. (Iz Zagreba.) Hrvaški statistiški urad je priobčil to dni glavne podatke o zadnjem ljudskem popisu, sčasom pridejo na svetlo vsi natančni podatki v posebnih tiskanih poročilih. Po zadnjem popisu od 31. dec. 1900 je štela Hrvaška - Slavonija 2,416.304 duš, od teh jih je bilo vojaškega stanu 15.538. Od leta 1880 do 1890 se je pomnožilo prebi-vavstvo za 293.911 duš ali za 15 53 odstotkov, in sicer največ vsled doseljevanja. Leta 1890 je štela Hrvaška vsega prebivavstva 2,186 410 duš. V zadnjem desetletju 1890 do 1900 pa je naraslo prebivavstvo le za 214.356 duš ali za 9 81 odstotkov. Ta pri- rastek pa je nastal bolj po naravnej mno žitvi, nego po doseljevanju, kar je gotovo dober znak, da doseljevanje počasi prene-huje. Prebivavstvo Hrvaške se je v tem zadnjem desetletju pomnožilo bolj nego bodisi v katerikoli deželi Avstrije. Podatki bi bili seveda še povoljneji, ko se ne bi toliko naroda izseljevalo. Odsotnih 60 našteli 86.650, kar je pa gotovo premalo, ker se ti podatki niso natančno beležili po vseh županijah. Na enem kvadratnem kilometru je živelo leta 1890 sploh 51 duš, zdaj jih živi 56. V tem pogledu pa zaostaja HrvaŠka za drugimi deželami naše države razun alpskih dežel in Dalmacije. Ravno tako tudi mesta ne vabijo kmečkega prebivavstva, kakor drugod, le Zagreb, Osek in Zemun so se precej vzdignili v številu svojega prebivavstva. Tako je Zagreb narasel na 60.000 duš, Osek na 23.000 in Zemun na 15.000 duš. Prebivavstvo v drugih mestih je pa slabo naraslo, Senj in Bakar pa sta še celo nazadovala. Po spolu je bilo še leta 1869 na 1000 mož 992 žen, leta 1900 pa že 1011 žen. Temu je krivo izseljevanje. Ravno tako je bilo leta 1900 mnogo več samcev, nego leta 1869. Na 1000 prebivavcev prido 10 porok. Vzrok temu je propadanje zadrug, slaba zaslužba in vedno večje izseljevanje. Vendar pa je na Hrvaškem povprečno še vedno več oženje-nib, nego v deželah zapadne Evropo. Vrlo zanimivi so podatki glede materinskega jezika, ali so cb enem tudi žalostni, ker dokazujejo, da se hrvaški živelj umiče tujemu. Leta 1880 je bilo Hrvatov 1,712.000 ali 90 48 odstotkov vsega prebivavstva, leta 1890. jo sicer poskočilo absolutno število hrvaškega prebivavstva na 1.921.000, toda v odstotkih pa se je zmanjšalo nasproti celokupnemu prebivavstvu na 87-90 odstotkov. Leta 1900 pa se je tudi ta odstotek zmanjSal na 87 05 odstotkov (absolutno število 2,089 000). Po materinskem jeziku je bilo na Hrvaškem leta 1900 Slovencev 19 789 (0-82 odstotkov), Čehov 31-583 (1-32 odst.), Slovakov 17-343 (072), Malorusov 4666 (0 19 odstotkov), Poljakov 998 (0 04 odst.), Mažarov 90 180 (3 76 odst), Nemcev 134 000 (5-58 odstotkov). LISTEK. »Katoliški Obzornik." Ob koncu V. letnika je »Katoliški Obzornik« pisal: »V današnjih bojih se rado zgodi, da izgube duhovi jasne cilje , trdna načela, pravo doumevanje za višje potrebe in smotre. Politika se rada izprevrže v intrigo, načelni boj v osebno mržnjo, občna Btvar v partikularne težnje, pogum zdaj v drznost, zdaj v brezup. Zato je treba tudi v dnevnih bojih ohraniti ljubezen do filozofije; do filozofije, pravimo, v najboljšem zmislu te besede; ljubezen do k r £ č a n -ske filozofije, ki je spoznavanje življenja po najvišjih principih in po najvišjih ciljih«. V časih, ko zmedenost, strast in lahkomiselnost tako pogosto človeškega duha vklepajo v nevarno malomarnost in sužnost ter človeškemu umu zastirajo svobodni pogled v svet in v njega najvažnejša in najgloblja vprašanja, v takih časib je potrebno glasilo one pravo »misli svobodne«, ki se bori proti sužnosti zmote, laži in strasti za svobodo onih idealov, ki morajo voditi člo- veško življenje. To ulogo jo prevzel »Katoliški Obzornik-, ki je v svojem prvem letniku piaal: ».K a t o 1 i s k i Obzornik* hoče biti glasilo ,misli svobodne1. Za svobodo misli se bo boril; ne za ono svobod i, ki je le upornost res niči, ampak za svobodo, ki jo da resnica, za svobodo od zmot in blodenj, za svobodo, ki jo je mslil božji Zvcličar, ko je rekel : ,R o s n i c a vas bo osvobodila !'« Nikakor se tukaj no bojimo onih, ki katoliški misli že »a priori« odrekajo svobodo, ampak nasprotno trdimo, da je »Obzornik« lahko svoboden zato, ker jo katoliški. Saj je katoliška cerkev dala svobodo človeški družbi in človeškemu duhu; katoliška cerkev se je vedno borila proti suženjstvu na socijalno političnem in na duSevnem polju. Zato se katoliški miselci, tako pravi Bslmes, ne bojijo iti ven na viharno morjo svobod nega raziskavanja, le da vedno s seboj nosijo zanesljiv kompps. Tak list jo potreben posebno nam blo vencem, ki smo tako majhen narod, da je v nevarnosti naša duševna samostojnost, ena glavnih sil, ki nam more zagotoviti narodni obstanek. Na prvem ka toliškem shodu je rekel sedanji krški škol Mahnič: »Treba je, da se slovenska pamet stori neodvisno od drugih narodov, kar se more zgoditi le na podlagi sv. Tomaža Akvinskega«. »Katoliški Obzornik« presoja najvažnejša vprašanja našo dobe na podlagi to filozofije »perennis«, ki v sebi tako jasno obsega večno veljavno principe za najvišja uprašanja človeškega duha, — ne kakor da bi ne bilo mogoče višje filozofije, ampak ker ve, da se no d d osnovati nobeno resnično svetovno naziranje v nasprotju s to filozofijo »perennis«, pač pa se ta filozofija c!& in se mera dalje razviti primerno pridobitvam nove dobo. Torej »Katoliški Obzornik« jo bil in hoče biti glasilo prave »misli svobodne«. To vrši s tem, da služi veri in vedi. Pred vsem »hoče gojiti krščansko vedo, osvoboditi naše ljudstvo suženjstva laži in zmote tervoditi ga k pravemu dušnemu napredku«. Zato obravnava znanstvena vprašanji«, ki morajo zanimati vsakega izobraženca; posebno goji bogoslovje in modroslovje ter so ozira tudi sociologijo, zgodovino in u tn e t n o s t. Vso to pa porablja a p o -1 o g c t i č n o , bodisi direktno ali indirektno — saj je nazadnje apologetična vsa resnica, naj so javlja v tej ali oni obliki. — Ker Slovenci nimamo posebnih strogo znanstvenih listov, zato mera iti list, kakor je »K. O « nekako srednjo pot in poleg spisov, ki imajo v prvi vrsti praktičen namen, prinašati tudi bolj strogo znanstveno spise, lo da ti ne smejo prevladovati. Priznati moramo, da ae »K. O.« prav primerno drži te srednje poti. — Skratka, »K. O « služi svobodni krščanski misli e tem, da širi umo-vanjo krščanskih idealov in budi zmiscl za krščansko kulturo. Dunajski vseučiliščni profesor Ehrhard pravi: Katoličani morajo dokazati z intenzivnim duševnim, nravnim in socialnim delom kulturno silo katolicizma. V tem znvslu dela »K. O.« in zato zasluži, da ga duševno in gmotno podpira vso dnbrc-misleče razumništvo. Vsi znanstvena vprašanja pa »K. O.« obravnava tako, da so najprej ozira na ona časovna vprašanja, ki najgloblje zasecajo v človeštvo, ki najbolj odločujejo njega blaginjo ali gorje. Posebno odločno in jasno si jo »K. O.« ta cil) postavil ob začetku VI. letnika. »Katoliški Obzornik« bi bil rud krščanska revija, ki bi v njej omikani Slovenci našli filozofijo obravnavana pereča Razun teh je bilo še 4045 Italijanov, 7209 ciganov in 1215 drugih narodnosti. Ti podatki so pa tem bolj žalostni za Hrvaško, če jih prispodobimo z onimi iz leta 1880, tedaj pred 20 leti, in to tem bolj. ker je ves zapadni del Hrvaške razun mest ostal brez tujih naseljencev. V teh letih namreč »e je odstotek domačega prebivavstva vkljub znatnej abselutnej pomnožitvi prebivavstva za 317.881 duš zmanjšal od 90 48 odstotkov r.a 87 05 odstotkov, tedaj za več nego za tri odstotke, in sicer vse na račun tujih narodnosti, razun Slovencev, katerih število se na Hrvaškem zmanjšuje. Najbolj so napredovali Nemci od 440 na 5 58 odstotkov, potem Mažari od 2 19 na 3'76 odstotkov, potem Cehi in Slovaki. V najnovejšem času so se začeli seliti v Slavonijo tudi Poljaki iz Galicije, pa če bode doseljevanje napredovalo v današnjem obsegu, potem jih bo pri prihodnjem popisu že lepo število. S cer pa nam je tukaj omeniti, da je večji del tujih naseljencev prišlo v Hrvaško v dobi od 1880 do 1890, a da je njihovo večje število v zadnjem razdobju od 1890 do 1900 pripisati le naravnej množitvi posebno pri Nemcih, Mažarih, Cehih in Slovakih. Doseljevanje je za zdaj precej prene halo, ker je cena zemljišč silno narasla, popolnoma ustaviti se pa to doseljevanje vendar le ne da, ker domače prebivavBtvo s svojim slabim gospodarstvom ne more naprej, marveč nazaduje ter tako posestva njihova vendar le počasi prehajajo v tuje roke, a domači narod še do zdaj ni toliko organiziran in združen, da bi se temu uprl. Žalibog, da mora čakati še dandanes na podporo pravih domoljubov v tej hudi borbi. Skraj ni čas jo vendar že, da se enkrat zganejo vsi pravi Hrvati v boju proti tujstvu. Razume se, da je vsem tem tujim naseljencem na Hrvaškem hrvaški jezik potre ben, pa se ga zategadel tudi uče. Slovanskim naseljencem je to učenje lahko, pa se hrvaškega jezika večjidel nauče vsi, tako Cehi za 73 odstotkov, Slovaki 54 odstotkov, težje pa je Nemcem in Mažarom, a ti se ga tudi najmanje nauče, vendar pa se vidi tudi v tem v najnovejšem času prav znaten napredek. Po veri je bilo rimskih katol. 1,710.000 (71-25 odstotkov), leta 1869 le 1,286.000 (70 odstotkov), tedaj je naraslo število katoličanov za 1*25 odstotkov; grškoiztočnih ali Btarovercev je bilo 612.000 (25*52 odstotk.), leta 1869 jih je bilo 511 000 (27-34 odstotkov), število v odstotkih nasproti celemu prebivavstvu se je tedaj zmanjšalo za 1*82 odstotkov. Razun teh glavnih veroizpovedanj pa je bilo še grškozedinjenih 053 odstotkov, evangelikov augsburg. 1.24 odstotkov, evangelikov kalvinov 0 57 odstotkov, tedaj vseh protestantov 181 odst., Židov 0 84 odst. in drugih 0 05 odstotkov. Leta 1869 je znalo brati in pisati iznad šest let starih prebiva vcev komaj 17 odštet- vprašanja naše dobe. Verska vprašanja, etična vprašanja, socialna vprašanja, estetična vprašanja — to so sama eminentno kulturna vprašanja, ki mučijo našo dobo. Omikan katoličan, ki mu je do tega, da se rešijo velike krize našega časa v slavo krščanstva in blagor narodov, ne more biti takim vprašanjem nasproti in« diferenten. Zato potrebujemo revije, kjer je mogoče govoriti o takih stvareh. Tako delo je v našem času res najbolj potrebno. 1. št. VI. letnika nam kaže, da je »K. O.« začel z novo živahnostjo delati po tem načrtu. Ta ali oni si morebiti želi, da bi se »K. O.« tako obširno pečal z dnevnimi vprašanji kakor so je n. pr. »Rimski Katolik«, ki je vedno tako živahno poBegal tudi v politični boj. Toda razmere so se od takrat že v marsičem izpremenile; takrat je bilo treba še marsikaj razjasniti, česar zdaj ni več treba pojašnjevati, ker se godi na tak način, da spada le bolj v dnevno časopisje. Kadar pa se oglasijo važnejša načelna vprašanja, takrat tudi »K. O.« ne molči; tako je lani mirno in stvarno pojasnil vprašanje o uni-a t s t v u in prav tako tudi odgovoril na »poslanico slovenski mladini«. Tudi sicer je »K. O « pisan bolj v ironičnem tonu, kar ima gotovo tudi svojo dobro stran. (Dalje prih.) kov, leta 1900 pa se je to število pomnožilo na 44 odstotkov. Število analfabetov presega pa vendar še vedno čez polovico vsega prebivavstva. Hiš je bilo leta 1890 okoli 374.735, leta 1900 pa 421.448, tedaj za 1247 odstotkov več. Nagodbena pogajanja. Zadnji znani korak avstrijske vlade je provzročil, da je nastalo popolno premirje v pogajanjih mej našo in ogrsko vlado glede nagodbe. Sodilo se je že celo, da se pogajanja sploh več ne nadaljujejo, in z avstrijske strani so se že pričele predpriprave za eventuvalno carinsko ločitev. V ponedeljek se je pa na Dunaju nenadno vršil skoro štiriurni kronski svet pod cesarjevim predsedstvom, ki so se ga udeležili zunanji minister grof Goluchovvaki in oba ministerska predsednika. Do tega dne, kakor znano, poslednja dva v zadevi nagodbe nista po zadnjem dogodku ustmeno nič občevala. Pri tem kronskem svetu so 83 po prizadevanju cesarja in grofa Golucbowskega zopet zvezale pretrgane niti nagodbenih razprav, saj se še vsakdo spominja cesarjevih besedi pri delegacijskem obedu: „Da b« ministri zedinijo v zadevi nagodbe, bom že jaz poskrbel.« Pokazalo se je pa tudi, da zahteve naše vlade niso pretirane, in se torej sme pričakovati, da pl. Koerber tudi sedaj ni pokazal več prijenljivosti nego Szell. O sklepih seveda javnost ne bo zvedela ničesar, vendar se pa poroča, da se je doseglo toliko, da že v prvi polovici tega meseca prično z nadaljnimi dogovori, potem so pa podaBta oba kabinetna načelnika k cesarju v Išl, da mu sporočita o nadaljnjem razvoju stvari. Odrski ministerski predsednik je vtorek v izrednem ministerskem svetu poročal o izidu kronskega sveta. Deželni zbori. V moravskem dež. zboru je bil včeraj mej drugimi vložen predlog poslanca Ivundela in tovarišev, naj se proizvede enakopravnost obeh deželnih jezikov. — Predlog posl. Stapinskega v g a 1 i š k e m deželnem zboru, s katerim zahteva uvedbo splošne pete skupine s 30 mandati, pomnoženje mandatov v kmečki skupini in uvedbo direktne in tajne volivne pravice v teh dveh skupinah, je zbornica izročila ustavnemu cdseku. — Včerajšnjo sejo b u k o v i n -s k e g a dež. zbora so ostavili rusinski poslanci s protestom proti postopanju večine. Večina je nato sprejela resolucijo, v kateri se izreka zahvala Koerberju za tako energično zastopanje avstrijskih interesov. — V štajerskem deželnem zboru je posl. dr. Schmiderer utemeljeval svoj predlog o ustanovitvi deželnega nemškega ženskega učiteljišča v Mariboru z vadnico in sicer že s pričetkem prihodnjega šol. leta. Deželni odbor pa je predložil poročilo o ustanovitvi nemške ljudske šole v Rogaški Slatini. V današnji seji se mej drugim izvoli tudi ustavni odsek, ki se bo pečal z volivno reformo. — Tirolski deželni zbor je izvolil včeraj posebni šolski odsek, ki se bo pečal b preosnovo učiteljskih plač. — Moravski deželni zbor je včeraj dovolil proračunski provizorij za meseca julij in avgust. — V dalmatinskem deželnem zboru je predlagal posl. Prodan, naj se proglasi praznik sv. Cirila in Metoda za narodni praznik. Ta predlog se je kot nujen sprejel in odkazal posebnemu odseku. Baron Spens-Booden odstopi. Razni praški listi, pred vsem »Illas Naroda", vedo poročati, da se pravosodni minister baron Spens-Booden, ki je sedaj na odpustu radi bolezni, po okrevanju več ne vrne na svoje mesto, in ga nadomesti ali profesor dr. Lamasoh ali pa predsednik praškega deželnega nadsodišča vitez pl. Wessely. Neki dunajski list pripominja tej vesti, da je prav malo verjetna, a marsikdo bi želel, da bi se uresničila, pred vsem brez izjeme vsi avstrijski blovani. Vladni listi to vest sedaj še dementirajo ter pravijo, da je pravosodni minister že popolno okreval in da se poda le na dvame-sečni dopust. Pripomniti pa treba, da daljši dopusti navadno napovedujejo — odstop. Italijanski kralj na potovanju. Včeraj smo zabeležili uradno vest iz Rima, da laški kralj tekom tega meseca obišče Petrograd, proti koncu avgusta pa Berolin. Iipočetka je nameraval kralj najprej potovati v Berolin in potem šele v Petrograd. Ker pa v avgustu pričakujejo veselega dogodka v carski rodbini, se je z ozirom na to premenil potovalni načrt. Kralj ni še določil, ga bo-li na tem potovanju spremljala tudi kraljica; gotovo pa je že sedaj, da poj-deta s kraljem na potovanje tudi ministerski predsednik Zanardelli in minister za vnanje stvari Prinetti. Na teh sestankih vladarjev pride torej romanski svet v dotiko z germanskim in slovanskim svetom, ne bo pa obiskal kralj našega cesarja na Dunaju ali v Išlu, in je menda svoje potovanje uredil tako, da niti ne potuje skozi Avstrijo. Da italijanski kralj ne misli na potovanje na Dunaj, temu so znani vzroki. Po evropski konstelaciji, po razvrščenju v tro-zvezo in dvozvezo, bi morala italijanskega kralja vsekako prej voditi pot na Dunaj, nego v Petrograd. Ali tu so vmes odnošaji med oficijelno Italijo in Vatikanom. Oziri na sv. Stolico pa so na avstrijskem dvoru močaeji, nego misel na trozvezno politiko. V Rimu vedo dobro, da ni misliti na to, da bi avstrijski cesar — dokler bo trajala napetost med oficijelno Italijo in Vatikanom — v Rimu vrnil obisk italijanskega kralja na Dunaju 1 Zato pa ubira poslednji pot pač v Petrograd, nikakor pa ne na Dunaj! Kitajci se zopet ustavljajo. Dne prvega tekočega meseca bi bila morala kitajska vlada plačati določeni mesečni rok vojne odškodnine. Dosedaj so bili Kitajci še precej točni v zadevi odplačevanja, ker je bilo na kitajskem ozemlju še vedno lepo število zunanjega vojaštva, pred katerim jo imela Kina kolikor toliko strahu. Sedaj so pa odpoklical i malone vse vojake in Kina je dobila prosteje roke. Kitajci Be izgovarjajo s tem, da bo se sedaj izredno zvišali denarni kurzi, in hočejo plačevati odslej odškodnino le po kurzu 1. aprila leta 1901. Proti temu predlogu so razun ameriškega zastopnika izjavili vsi zastopniki, da se s tem nasvetom nikakor ne strinjajo. Ta kitajska zahteva je diamentralno nasprotna določbi mirovne pogodbe in zunanji zastopniki bo mnenja, da bo morala Kina kapitulirati tembolj, ker jo zagovarja le ameriški poslanik. Iz brzojavk. Kronanje angleškega kralj a se vrši po poročilu vladnih listov takoj, »ko bo za to ugoden čas«. Vršilo se bo mnogo mirneje ter se bo polagala večja važnost na verski značaj kronanja. Povabljeni bodo h kronanju le sorodniki kralja in pa osebe, ki imajo ožje zveze s Člani kraljeve rodbine. Vidi se, da se bo vršila vsa slovesnost bolj zasebno, kakor naglo bo kralj toliko okreval, da bo mogel biti kronan. — Poljski dijaki in poljski klub. Poljsko di)aštvo na Dunaju je letos odklonilo običajno subvencijo poljskega kluba z motivacijo, da od kluba, ki tako slabo brani poljske rojake v Prmiji, ne sprejme nikake podpore. — Naslednik grofa Goessa, S i m o n c 11 i , pride po poročilu čeških listov v Trst samo za eno leto. Po preteku te dobe sa bo umaknil sedanjemu dvornemu svetniku v Tridentu, baronu F o r s t e r j u. — Turška justica. Vsled odločnega koraka nemškega poslanika v Carigradu je sultan naročil guvernerju v Jeruzalemu, naj razveljavi obsodbo nemških frančiškanov. Pritožbe Vipavcev. Iz Vipave 27. jun. Visocemu deželnemu zboru predloži se naslednja pritožba volivcev in opravičencev trga Vipavskega: Večina občinskega odbora vipavskega izvolila je v svoji seji dne 13. septembra 1900 iz svoje srede tri odbornike za oskrbovanje premoženja trga vipavskega. Ker je iz določil občinskega reda povsem jasno, da je pristojnost občinskega zastopa omejena le na občinsko imovino, in se nikakor ne razteza na imovino, ki je lastnina posameznih ležišč; ker je po § 86. občinskega reda določeno, da se je v tem pogledu ravnati po dodatku II. k obč. redu, to je, da voh vsako Belišče za se oskrbništvo za svojo imovino, je manjšina odbornikov občine vipavske, katera pa zastopa ogromno večino vseh volivcev, pri deželnem odboru vložila pritožbo dne 13. oktobra 1900 proti zoperpostavni izvolitvi gospodarskega odseka, za premoženja trga vipavskega — a deželni odbor do danes ni 8e rešil zadevne pritožbe. D a 1 j e : Dne 19 februarja I. I. vložili so volivci iz trga vipavskega novo pritožbo na dt želni odbor, v kateri odločno protestu-jajo proti nepostavno izvoljenemu gospodarskemu odseku in slovesno izrekajo, da smatrajo vse ukrepe označenega odseka neveljavne in protipostavne. A opravičenci trga vipavskega čakajo zaman rešitve svoje pritožbe. Je li res, da je zavladala prava pravcata anarhija v deželi Kranjski, osobito v dožel-nem odboru? Smo li res že tam, da dobivajo liberalci vse, česar si požele, a ogromni večini se niti knol ne privošči ? Bi li hotel visoki deželni zbor nekoliko pogledati za kulisa dež. odbora in red narediti? Le pogumno? Iz Belokrajine, 1. julija. Živeli katoliško narodni poslanci! smo zaklicali, ko smo zvedeli o možatem nastopu svojih deželnozborskih poslancev. In to po vsej pravici 1 če sploh povsod na Kranjskem občutijo neznosnost krivic, ki se godijo dan za dnevom od gospodujoče liberalne nemško-slovenske zveze, občutimo na Balokranjskem to v prav posebni meri. Nikakor nočemo opisati naših žalostnih razmer v gospodarskem oziru, za katere se merodajni činitelji skoro prav nič ne zmenijo, saj je ravno pretekle dni izborno to storil dvorni svetnik g. Šuklje. Mi le omenjamo, da najizobraženejše katol. narodne može kjerkoli le mogoče preganjajo in da ima vsuk žganjar večjo veljavo od njih, ča zna le zabavljati proti naši stranki. Gospodarskim napravam, s kater mi si hoče vsaj nekoliko pomagati tukajšnje bedno ljudatvo samo, Be na vse možne načine stavijo velikanske zapreke in podpirajo se povsod težnje onih, ki bi vsako gospodarsko združevanje radi uničili. Nemščina sa usiljuje vsem uradom. V tem pogledu je treba prav posebno pohvaliti črnomaljsko c. kr. okr. glavarstvo, kojemu načeluje skladatelj slovenskih opor in peamij. Uradništvo, plačano od ljudstva, se kaže z malimi izjemami nenaklonjeno ljudstvu. Takoimenovana »inteligenca« meni, da stori že svojo dolžnost, ki jo ima do ljudstva, če priredi kakšne glediščne igre in potratne veselice ali pa če razbija steklenice proti jutru. Nekaj liberalnih mogotcev, ki so v ugodnem položaju, da razpolagajo z imetjem, in s katerimi so v finančni »žlahti« taki, ki ne bi smeli biti po svojem družabnem stališču, stoji na vrhuncu in strahuje vse. Prav posebno „ko-rajžo" so si pa pridobili te vrste ljudje povodom zadnjih deželnozborskih volitev ob Tavčarjevem romanju po belokranjskih mestih. To je vam bilo veselja, ko so čuli iz ust svojega poglavarja, da je »naše kmetsko ljudstvo ostalo surovo, nevedno in za vsak napredek nesposobno«. Kmečko ljudstvo pa, katero je slišalo te besede je bilo užaljeno v dno dušo in če so sedaj njegovi poslanci posegli po najskrajnejšem sredstvu, po ob-strukciji, so liberalci le želi s Tavčarjem vred, kar je on in njegova kompanija Bejala ob deželnozborskih volitvah. Ljudatvo, že preje navdušeno za svoje poslance, je tudi z navdušenjem pozdravilo njihove korake v deželni zbornici. Zatorej gospodje deželni poslanci kato-Iiško-narodne stranke, le pogumno naprej! Na vaši strani je ljudstvo! Književnost in umetnost. »Slovenski učitelj « Vsebina 13. številke je naslednja: Deželnim poslancem! (Dopis z dežele.) — Pre-osnova umetno-obrtne šole v Ljubljani. — Kako naj vzbuja in goji šola v mladini milosrčnost do živali? — Dopisi: Z dežele. Iz Ljubljane. — Šolske vesti. — Drobtine. ,Katoliškega Obzornika' III. zvezek letošnjega 6. letnika je izšel in bil danes razposlan. Zelo mnogobrojno in zanimivo vsebino tega zvezka priobčimo prihodnjič. Buppejeva razstava. Gospod M. Ruppe je v modelirski dvorani tukajšnje realke razstavil 110 slik, ki se odlikujejo po natančnem posnemanju narave. Zadnji »Dom in bvet« pravi po pravioi, da je Ruppe najbolji pokrajinski slikar, kar jih zdaj premore naša dežela. Največ je delal v akvarelu. Njegove gorenjske pokrajine, zlasti blejske slike, so se v obliki barvanih razglednic že kar udomačile. Tu smo pa videli, da je Ruppe mojBter ne le ▼ akvarelu, ampak tudi v oljnatih barvah. Poleg vseh »gonache«-sličic je namreč tu razstavljenih tudi mnogo oljnatih slik, in reči moramo, da so ravno med temi nekatere, ki morajo vzbujati širšo pozornost, kakor n. pr. nekatere izborne študije morskega valovja. Ruppe je tu razstavil 110 slik, načrtov in neizdela- nih pokrajin pa vidiš v mapi de celo vrsto. Kranjsko, alpske dežele in Italijo vidiš tu v raznih pokrajinah. — Cene se nam ne zde previsoke. L. Prva javna produkcija gojencev »Glasbene Matice-, katera se vrši danes v »Mestnem domu«, bo pokazala, kako izvrstne vspehe je dosegla ta šola. Že pri izkušnji, katera se je vršila ob koncu prejšnjega in začetku sedanjega tedna, in h kateri so bili povabljeni stariši in sorodniki gojencev, smo z zadovoljstvom opazili dobro izvežbanost gojencev. Zato pa priporočamo, da se danes zvečer udeleže javne produkcije vsi prijatelji domače g'asbe. »Beethoven und Klingers Beethoven-statue«. Von dr. Jos. Mantua ni. Wien 1902. — V tej zanimivi knjižici nam je gosp. dr. Mantuani podal dve karakteristični podobi novejše umetnosti: Beethovna, tega duhovitega, ženialnega skladatelju, kateri stoji v glasbi tako visoko, kakor kak Shakespeare v dramatiki, tega nemirnega, temnega duha, kateri je vso globokost svoje duše razlival v skladbe neminljive veličastnosti, in K 1 i n-gerja, zastopnika nove dobe, modernega kiparja, slikarja, glasbenika in pisatelja. Klin-ger je upodobil Bietbovna. Izkušal je v mrtvi kamen vliti vse velike ideje, katere so prevevale Baethovna in ki oživljajo njega samega. Dr. Mantuani natančno ocenjuje to delo, ne toliko po zunanjosti, kolikor po njega notranji, duševni vsebini. Zlasti nam je ugajalo, kako dr. Mantuani brani proti Klingerjevemu pojmovanju upodabljanje Kri stusa na križu v krščansko • tradicionelnem smislu. Izpred sodišča. Fant i* Črne vasi in ljubljanski policaji. Dne 25. maja je imel posestnikov fdiit Pavel Kos iz Črne vasi, ki je sicer trezen in mir«n fant, posebno poželjenje po pijači. Tja v S ško se je podal in ižpil 6 po pol litrov vina. Na poti skozi Ljubljano so mu pričele na to hiše plesati, in ko Bta ga prijela dva policaja, zdelo se je fantu takoj, da nista posebna njegova prijatelja. Raztegnil je nogo in ju obrcjl in ko sta ga oelo hotela peljati na magistrat, se je vrgel na tla in brcal dalje. Posebno si je privoščil straž nika Grošlja. Včeraj je fant ves skesan stal pred deželnim sodiščem. Zagovarjal ga je dr. P o č e k , ki je dokazoval, da je fant bil tako pijan, da ni vedel, kaj dela, in priče so mu potrdile. Fant je bil obsojen na en mesec zapora. Šipe pri kuhinjskih vratih je xdrobil 21 let stari dninar Janez Opeka. V Tratnikovi krčmi v Dolenji vasi pilo je v nedeljo dne 4. majnika t. I. več domačih fantov. Posebno nadležen je bil gostom France Ule, ter jih dražil z raznimi pikrimi besedami in sploh delal nemir. Ko se je nekaj fantov zvečer iz krčme odstranilo, ostal je Uie še notri pridržan od drugih tovarišev. Kmalu na to pa sune nekdo z debelim koncem veje s tako silo v kuhinjska vrata, da je odletelo okno iz vrat in so se razbile šipe, obenem je bil v brado zadet Jože Prudič, kateri je hitro zagrabil za vejo in ob enem videl storilca Janeza Opeka, kateri je še vejo na drugem koncu držal. Sodišče mu je prisodilo dva meseca ječe. Dnevne novice. V Ljubljani, 3. julija. Vodstvo katol -narodne stranke je v svoji včerajšnji seji soglasno skle nilo izjavo, da popolnoma soglaša z nastopom katoliško-narodoih poslancev v deželnem zboru kranjskem. Knez Hugon Windischgratz — vodstva kat.-narodne stranke. V včerajšnji seji vodstva kat. narodne stranke je prečital načelnik dr. susteršič sledečo zahvalo, ki jo je dobil od presv. kneza Hu-gona Windischgiiitza za čestitke k njegovi osemdesetletnici: »Vam in katoliško narodnim Slovencem izražam najsrčnejšo zahvalo ca iskrene čestitke in za dobrohotno uvaže-vanje ter Vas prosim, da naznanite to mojo zahvalo stranki. Knez Hugon Windischgratz.« Zlato malo bodo letos v škofiji mariborski služili proč. gg.: H e r g, stolni prošt v Mariboru, Sinko, dosluženi profesor v Središču in K 1 a n č n i k , dosluženi kapelan v Braslovčah. Dal Bog! Izjava o položaju ▼ deželnem zboru. Duhovščina radovljiške dekanije, zastopana po 24 članih dne 2. julija na Brezjah, izraža popolno zaupanje deželnim poalancem, obSoja z vso odločnostjo napade Hribarjeve in tirja pravično volilno preosnovo. — Novak, deksn. V Žičah 45 let župnik. Škofija mariborska ima 14 zlatomašnikov, med njimi po vrsti drugi je vlč. g. Gašpar Z a b u -k o v š e k. Imenovanec je letos dne 16 junija dopolnil 45 let, odkar je bil imenovan za župnika v Žiče pri Konjicah; službo jo nastopil na praznik sv. Petra in Pavla, in je letos na dan župnijskega zavetnika, t. j. na Petrovo, minolo 45 let, odkar župnikuje. Še mnoga leta v Žičah! Premembe v želesniški službi. K stavbenemu vodstvu na Jesenicah sta premeščena pristava Jos. T o m a n d 1 iz Kari. virov in Fr. Wlk iz Dubrovnika. Ljubljanska realka. Šolski sklep na ljubljanski realki kaže sledeče uspehe: Od 472 klasificiranih jih je dobilo 83 prvi red z odliko, 331 prvi red, 52 dtugi red in 9 tretji red. 47 jih bo delalo ponavljalni izpit. Ustanovo za ubožoe na Vremu, Riz-drtem, Uncu in Orehovcu je določil v svoji operoki umrli č. g. Fr. Klemene. Kot ustanovno glavnico je določil znesek 5384 K 66 v. Is Kamnika. Včeraj 2. t. m. je zapustil prečast. gosp. dekan Lavrenčič Šmartno, kjer bo pričala monumontalna, umet niška zgradba prekrasne cerkve poznim rodovom o njegovem spominu. Preselil se je v središčo novega delokroga kot mestni župnik in dtkan v Kamnik. Sprejem je bil časten. S hiš so vihrale zastave, pred »Katoliškim domom jo bil lep slavolok, ob katerem je čakala obila množica naroda novega dekana. Prvi ga je pozdravil g. mestni župan Močnik, ki je v vznositih besedah ogovoril novodošlega, povdarjajoč in želeč, naj prinese Kamniku tisto, kar je izrazil Kristus z besedami: Svoj mir vam dam, svoj mir vam zapustim. Takoj mu je gosp. dekan iskreno in krepko odgovarjal, da ga prisrčno veseli ta pozdrav, pozdrav, ki želi miru Kristovega, in naj bode g. župan osi-guran in z njim celo mesto, da bo do zadnjega vtripa deloval vedno in povsodi za širjenje in utemeljenje miru Kristovega, ki je edini pravi in resnični mir. Na to je pozdravil dekana g. šolski vodja in mu predstavil učiteljsko osobje, govorili sta dve deklici in deček ter poklonili g. dekanu krasna šopka. Pozdravil ga je tudi načelnik gasilcev, na kar je šla šolska mladina in velika množica ljudstva v cerkev. Pred vrati se mu je poklonil mladenič v imenu Marijine družbe in ključar mestne župne cerkve, v cerkvi pa duhovščina z oo. frančiškani. G. dekanu želimo, da vodi in blagoslavlja njegovo setev dobri Bog in naj vsako zrno vskali in obrodi polnega klasja. Šolski sklep. V Novem mestu je delalo maturo vseh 13 osmošolcev 1. in 2. jul. Eden (Mole) je dobil odliko, 9 je dovršilo z dobrim vspehom. Dva bosta ponavljala jeseni iz zgodovine, a eden je pal na nedoločen čas. Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je priznal deželni predsednik rudokopu Franu Derganu I v Zagorju. Rektor zagrebškega vseučilišča. Za bodoče šolsko leto 1902/3 je izvoljen na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu za rektorja magnifika prof. Vjekoslav Klaič, znani hr vatski zgodovinar in odlični hrvatski domoljub. Ni dvoma, da ga bode potrdila za to čast tudi hrvatska vlada. Za dekana na filozofski fakulteti pa je izvoljen dr. H. Ura n i 1 o v i č, znani hrvatski geograf. Ogenj na Ježioi. Danes po noči ob 12. uri je začelo goreti na Ježici v hiši Mihaela Kralja. Pogorela je hiša, hlev, dvoje živine, drvarnica in klaja K sreči ni bilo vetra in je prav takrat zelo deževalo, sicer bi ne bilo mogoče obvarovati sosedne slam-nate strehe in bila bi v nevarnosti vsa vas. Res da imamo ljubljanski vodovod v župniji in Savo blizo, pa ob času požarov nam ne koriBti ne eno ne drugo, samo vodnjaki nam pomagajo. Novi občinski odbor bo pa potrebno ukrenil, da dobimo vsaj nekoliko ročnih brizgalnic. Is Oorioe. V ponedeljek je bila v Gorici porotna obravnava č. gosp. Kar. Maghet iz Morara proti listu Gazzettino, oziroma njegovemu dopisniku iz Gradiške po imenu Torossi (Toroš), sedanjemu vred-niku lista »La Pa tria«, ki ae je pa vstavila s poravnavo ter pogojem, da je treba vse preklicati, kar je bilo pisano proti toži telju kot t »komu. — V torek zvečer ob 10. uri končala je pravda drž. pravdnika v imenu č g. Fr. Kranjec iz Šmarij proti Pi-čulinu z Grahovega radi goljufije v vrednosti 564 gld. z obsodbo za t oženca na d v e leti in pol trde ječo. — Da je prišel vč. g. dr. vit. F a i d u 11 i v mestno starešinstvo goriško, potrjuje upanje, da se bo v kratkem začela zidati cerkev drča Jezusovega. Zanimivo vest o tržaškem Šolstvu prinaša »Sii Isteierische Presse«. Ta list pravi, da so znani rekurzi tržaških Slovencev v tej zadevi v naučnem ministerstvu ugodno rešeni, a nočejo jih odposlati, da ne vznemirijo irreiiente. Odloki leže na ministerski mizi samo za strašilo laškim poslancem. Vojak Utonil. Na Vrhniki je pri kopanju utonil vojak 17. pešpoika Jožef Praznik iz Rudnika pri Ljubljani. Novo goriško sodno poslopje, v katerem je objednem tudi davkarija, davčna administracija in finančno stražno nadzor-ništvo, je veljalo 9S2.000 kron. Za notranjo opravo določenih je pa 99 000 kron. Tajnosten umor. Ob progi južne železnice pri Birkovljah so našli umorjenega 43Ltnega laškega podanika Fran B.bari Josipov iz pokrajine Bari. Umoril ga je neki njegov tovariš imenom Fran. Morilca še niso dobili. Slovenski kinematograf v Oorioi. Znani slovenski fotograf A. Jerkič v Gorici prireja v svojem ateljeju kinematografično predstave. V to podjetje je gospod Jerkič založil lepega denarja Program jo jako obsežen, zanimiv, resen in šaljiv. Med točkami kaže pokrajinske slike iz Primorja, ki so se vsa zares krasno posrečilo. Vmes svira ali poje fonograf. Smrt v vodnjaku. Posestnikov Bin Janez Plohi v Vorovcu, okolica Ptuj, je v pijanesti padel v odprt vodnjak in utonil. Utonil je dre 2. julija 14 let stari mladenič Janez Skvarča iz Slavine, ki je bil v službi pri Iv. Mijdiču v Kranju. Zjutraj zgodaj se je šel kopat v Kokro. Mlekarna v Dragomelju pri Domžalah je dobila od deželnega odbora podpore 500 kron. Gostilno z nealkoholičnimi pijačami je otvoril v Mariboru v Tegetthofovi ulici g. Erblich. Brez sledu izginila je v Mariboru natakarica Jožefa Kuroc. Medved na Krimu Po Krimu se klati medved. Naznanilo se je to že v Ljubljano. Baje se pripravlja lov na kosmatina. Podzemsko jamo na Krimu bodo še tekeče leto temeljito preiskali, uhod razširili in sploh omogočili obisk teh skrivnostnih podzemskih prostorov, v katerih je baje mnogo zanimivosti. Slap »Šumnik«. Podravska podružnica »Slovenskega planinskega društva« otvori novo pot k slapu »Šumnik« v nedeljo dne 6 julija in vabi svoje ccnjene ude in prijatelje k obilni udeležbi. Odhod z železniške postaje v Rušah ob 6. uri 20 min. po prihodu mariborskega postnega vlaka. Ljubljanske novice. Markerjeva nesreča Marker Fran Paj-nič v kavarni »Egia« je padel b steklenico in Be porezal. Na ljubljanskem sejmu izginil? Posestnik Franc Peršin iz Rakitne je šel v Ljubljano kupovat prašiče. Od tedaj ga pogrešajo. Lovski tat prijet. Ivan Prijatelj iz Ponikve pri Velikih Laščah je velik prijatelj divjačine. Strelia jo rad, dasi po postavi nima nobene pravice za to. Te dni je ustrelil srno in se podal ž njo v Ljubljano. M-slil je, da bo tu srno dobro prodal. Pa delal je račun brez stražnika na ljubljanskem kolodvoru. Stražniku se je zdelo, da Prijatelj presumljivo gleda na srno, in prijel je Prijatelja. bkoro na to je prišla brzojavka, naj se Prijatelja prime. Tako je ljubljanska policija pokazala, da ni spretna samo pri lovljenju »Amerikancev«, ampak da ima dobro sled tudi za lovskimi tatovi. Konkurz je proglašen nad trgovino g. Miroslava Robiča, trgovca na Poga-Čarjevem trgu. V Ameriko bo je z ljubljanskega južnega kolodvora odpeljalo 752 oseb. »Praktična* hišnica G. Zeschkotu na Turjaškem trgu št. 2 je opetovano zmanj- kalo drv. Predvčerajšnjim po noči je bila naBtavljena v drvarnici »straža« in tako so dobili hišnico M. S a I m i č e v o, ko je prišla v drvarnico mej tuje blago. Voz sena prevrnil se je včeraj na Tržaški cesti. Hlapec Jožef Avsec in Janez Kopad sta zletela raz voza in se lahko poškodovala. Sv. maša družbe sv. Cirila in Metoda ne bo kakor naznanjeno ob */» H- u"i ampak ob 8. uri v Trnovem. Iz okna padel je včeraj zvečer 151etni krznarski vajenec Aleksander Ernut Stuben-voll iz dclavnice g. Krejčija. Veter vzel mu je čepico in deček ie z roko hlaBtnil po njej. Pri tem je pa zgubil ravnotežje in padel na kamen ob Ljubljanici kakih 7 m. globoko. Deček je ležal in Btokal dalj časa na tleb. Slišal ga je nek policijski stražnik in ga odpeljal v Krejčijevo delavnico. Deček leii sedaj v stanovanju svojih starišev in je notranje poškodovan. G. dr. Ludvik Jenko mu je podal zdravniško pomoč. Silen grom. Danes po noči predramil je marsikoga iz spanja mogočen grom cb pol 1 uri, ki se je potem še parkrat ponavljal. Kdor se je vsled tega eilovit-ga groma, ki je bil čuti, kakor bi Be topovi eden za drugim sproževali, in vsled te deto-macije nenadoma zbudil, mislil je, da je zopet tu potres. Ta grom je bil nekaj posebnega in je moral gotovo nad dve minuti trajati. Strela je udarila v nekatere telefone. Za zverinjak v Schonbrunnu bo peljali mimo L ubljane tri veliko tiče in eno antilopo iz Bombaya. Slovensko gledališče. Doslej se je za operni zbor oglasilo 12 pevcev in pevk, mej njimi samo 3 dosedanji zborovi člani. Ostali menda več ne refhktirajo na engagement. Zato bo odbor angažiral za odbor dobre nove pevce in pevke in ako treba jih dobi tudi iz Lvova, Prage in Zagreba, odkoder ima že mnogo ponudb. Kdor še želi pristopiti zboru, naj se oglasi do nedelje pri tajniku g. G o v e k a r j u ali pri kapelniku gosp. B e n i š k u. — Na novo je angažiran zopet g. F r. L i e r. — Otvori se tudi dramatična sola. Dotična oglasila sprejema g. Anton Verovšek. Na semenj v Šško! Pevsko društvo »Slavec« priredi v nedeljo dne 6. julija n a K o s 1 e r j e v e m vrtu veliko ljudsko slavnost v "logu velikega semnja v S p. Šiški. Semenj, posebno ker je prvi vSiški, bode prirejen na široki podlagi ter bodo poleg prodajalcev in drugih na sejmu neizogibnih predmetov postavljena razna zabavišča, posebno karakterističen bode velik muzej starin iz Komarjeve p r a d o b e. Obširen vrt bode razdeljen v Spodnjo in Zgornjo Šiško, kjer bodo nastanjene vse poznate gostilne iz teb dvoh krajev, seveda tudi one, kjer »harmonika« poje. Za zvezo bode skrbel brzojav in pošta. Videli bodemo tudi potujoče pevce, kateri bodo opevali in s slikami predočili tragično življenje in smrt cigana Helda ter krvava dejanja razbojnika Musolino. Sploh je skrb-ljcno za največji »dirndaj«, kar najboljše pove vodilno geslo: »Vrvenje, šumenje, petje, godba in ples, Vriskanje, smejanje in šale še vmes, Muzej in pa štanti in kar dela drenj, To sliko bo kazal v Šiški semenj.« Kotiček za liberaloe. Kako inferi-orna pasma v ubogi Kranjski deželi so liberalci, se vidi iz včerajšnjega članka v »Narodu«. Naslov: »Se že jasni!« Vsebina: »Šuklj e«. In kaj je Btoril liberalcem g. Šu-kije? Da, to jim beli glave. Prva kolona tega članka je dr. Tavčarjeva, druga pa Slančeva, kakor nam kaže nedosežni slog. Slane nam pravi, da je dobro, da je ,on pazil na tega človeka", in to je »velike koristi za liberalno stranko". Kajti on je opazil, da je »Slane postal £>ukljetu fiksna ideja". To pa izprevideva novomeška per-sonificirana duhovitost iz tega, ker je Su-kije v »Slovencu" preludiral in v svoji politični dalekovidnosti sklepa : .Zdaj bo kmete pomagal poganjati v farovški blev" ter de-ducira iz tega velepomenljivo novico : »Kura v dvornih krogih je klerikalizmu ugoden". Tako je, Slane ga pihne! — Še večji orjak, kakor g. dvomi svetnik Suklje, katerega »korakanje v klerikalni tabor" pretresa liberalni svet, je pa brez dvoma g prefekt Koroštc v Mariboru. Kajti zadnji »Učiteljski Tovariš" nam pripoveduje, da njegovi zobje tako silovito klepetajo, da se plašijo sove na Pohorju. On ima na svojem blaženem telesu kurjo polt. aicer pa je čarodej, kajti vsi politiki so se pred njim izpremenili, kakor prod Kirko in sicer, kakor »UČ. Tov.* natančno ve, eni v murne, drugi pa v pu-delne. Korošec jih ima zdaj na .klerikalni vrvici", in vse mu gre .po žnorioi". On je pa posestnik tudi velikega meha, in iz tega bruha ven grenki žolč. A na koga bruha? On bruha na učiteljstvo. In to je .znak onemoglosti". Oj liberalnih stilistov 1 — ,Uč. Tov." piše, da »napredno učiteljstvo rajši častno kruhi strada, kakor bi ga pa jemalo od umazanih rok". Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani 15 0 hiš pogorelo je v noči od 1. na 2. t. m. v Laurviku na Norveškem. Šele proti eni uri so ogenj mogli lokslizirati okodo cenijo nad 1 milijon kron. — P o žar na železnici. Pogorela je s 80 osebnimi vozovi vred delavnica železniških vozov varšavsko dunajske železnice v Varšavi. Skoda znaša do 500.000 rubljev. Za žrtve na Martini cjuu se je doslej nabralo 3 523.628 frankov. — Velik požar v Kapstatu uničil je na|lepši del mesta, tako imenovan v središču mesta ležeč kupčijski oddelek. Škodo, ki jo je pro-uzročil požar, cenijo na 6,000.000 kron. — Sienkievvicza je mestna občina Lvov izvolila častnim občanom. — Roparska morilka. 23letna Esther Petro v Budimpešti je bila dolžna juvelirju Erdedjrju 29 gld. Juvtlir jo je prišel tirjat na dom, a ker ni imela denarja, jo je psoval. Ona je na to starega moža vrgla na posteljo ter ga z odejami zadušila, na to je truplo raz rezala ter ga skrila v otročji voziček v katerem je navadno vozila sprehajat svoja dva otroka. Počakala je na to, da je prišel iz službe njen mož in da je zopet šel od doma. Potem je razsekano truplo peljala v otročjem vozičku na osamljen kraj, kjer je truplo pustila. Policiji se je posrečilo priti na sled morilki. Pri morilki so dobili 80 K, sorodniki umorjenega iuvelirja pa trdijo, da je imel pri sebi 20.000 K. — Velik požar. Ob anatolski železnici ležeči kraj Tuluk je ogenj uničil. 27-S hiš je pogorelo. 11.000 oseb je brez strehe. Nioaragua prekop se ne zgradi, ker se boje, da se pri delih ne pojavijo vulka-nični izbruhi. (Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah) vabi k tomboli, katero priredi na vrtu gostilne g. Ivana Avsenika, v nedeljo, 6. julija 1902. Vspored: Tombola in prosta zabava. Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. Čisti dohodek je namenjen za napravo potrebnega orodja. Začetek ob 4. uri pop. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Telefonska in brzojavna poročila. Koper, 3. julija. Izvolitvi naših poslancev M a n d i č a in S p i n 6 i c a sta bili soglasno odobreni. Laginja in Bartoli sta se izrekla za razširjenje volilne pravice. Prihodnja seja je v soboto. Dnnaj, 3. julija. Vsenemški poslanec Berger je imel dvoboj, v katerem mu je bilo odsekano uho. Zdravnik mu je uho takoj prisil. Neapolj, 3. julija. „Mattino" javlja, da so tukajšnja oblastva zasledila zaroto proti sultanu. Voditelja zarote sta Italijana Boni in Serriet. London, 3. julija. Prihodnjo nedeljo bo na državne stroške pogoščenih pol milijona revežev. London, 3. julija. (0. B.) Kralj je minulo noč dobro spal in se ni ničesar pripetilo, kar bi utegnilo zavirati izbo-ren napredek njegovega zdravljenja. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm 1 Cm op>-»«!>)■ Stanja taro-m«tr> r mm. Temp«-rniur« po Celiijc vjtisti Nibc st. > 2 9. z,vež. 733-0 2 sr. zab. sk. oblač. 3 7. zjutr. 2. popol. 737 9 738 4 14 6 19 4 sr. jjvzh. sr. jvzh. del. jasno sk. oblač. 19- Srednja včerajšnja temperatura 216°, normale: 19-2°. Po noči močna nevihta. II ii n | s k ii borz a dne 3. julija. Skupni državni do!g v notah.....10170 Skupni driavni dolg v srebru.....101 65 Avstrijska zlata renta 4%......120-80 Avstrijska kronska renla 4%.....S9-75 Ogerska zlata renta 4%..............120 85 Ogerska kronska renta 4%......97-90 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . U89- — Kreditne delnice, 160 gld..............677 50 London vista......................24005 Nemški drž. bankovci za 100 m. neio drž.velj. 117-30 20 mark........................23 46 20 frankov (napoleondor)......1907 Italijanski bankovci ../"...., 94 — C. kr. cekini...........11-24 Kdor veliko sedi in nima prožnosti s sPre- —-- tajanjem ali kakim športom delavnost želodca v redu obdriati, temu je rogaška voda potreba. Templov vrelec z vinom in »Styria vrelec« napravi tek in pospešuje piebavanje. 786 1-1 Album lepih in priljubljenih slovenskih napevov ra cifre. i podloženim beselilom. Izredno uavduflevalni napevi prirejeni so v kolikor mogoče lahkem slogu — Cena knjige s 86 pesmi (140 strani) 5 K, — a 40 pesmi (70 str.) 3 K, s pošto 50 h več. - Pojedini zvezki 60 vin. Pregled šalje brezplačno Jostp Sorgr, Dunaj, III. Kolblgasse 17. 786 (1—t) Blag. gospod Gabrijel Piccoli lekarnar, „pri angelu44 v Ljubljani, Dunajska cesta dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona Xill. Podpisanec si usnja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana tinktura za ielodeo rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru, kakor tudi v boleznih na jetrih in obistib. Gradec, dn<5 2. februvarija 1897. BolnlSnlca usmiljenih bratov. Provinci jal: F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. 2e mnogo časa svetujem vsem. kateri trpijo na bolečitah v želodcu in nerodnostih v čreves h, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem II. 3 25 13 Oon Peter Franceschinl, župnik. Momjan (Istra), dne 6. oktobra 1900. Toplice Rogatec Slatina. Južn; železnice postaja Follčane (Poltschach). 411 12-9 Krasno poletno bivališče. Preizkušeno zdravilišče za boleini v želodcu, na jetr h in ledvicah, zoper sladkorno bolezen, žolčne kamene, kalai-e v eoltancu in na krhlju Prospekte pošilja vodstvo. Leopold Tratnik pasar in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št 27 se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim pred-stojn štvom in dobrotnikom cerkva v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega cerkvenega orodja, kakot: tabernaklje, mon- čtrance, kelihe. svečnike, lestence, svetilke itd iz zanesljivo najboljšiga^ko- vin kega blaga. V zalogi pa ima rnuogo že izgotovljenlh, krasnih predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni. Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo tofna, cene nizko. 72y 39 4 f-J Priznano iin)boljše -oljnate barve m V & sfe S zmlete z nagla t-ubsčim firnežem na najnovejših strojih, prekašajo vsako konkurenco po fiiofcti, ki orno gočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino , razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani, no i tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago. * 3 is! Društva avstr. železničnih uradnikov krajevna skupina v Ljubljani priredi v prid zgradbi zdravlšča za v službi ponesrečene železulčne uradnike v četrtek, dnč 3. Julija 1.1. y restavracijskem vrtu na južnem kolodvoru vrtni koncert kojega izvaja vojaška godba o. ln kr. pel-polka Leopold IX., kralj Bolgijoov št. 27. Pričetek ob 8. uri. VstopiTna 25 kr. 790 1-1 Dobre ure ceno SiriS.':, HANNS KONRAD trgovina z urami in zlatnino mosf(Brux) št. 234, Čeiko. Dobre rem. ure iz nikla gl.8-76 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice „ 120 Bud.lniki iz nikla . . „ 1-96 Moja tvrdka je odlikovana s * c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno 673 100—16 Plinati osečki ? lnfenje parkelBil: ,tal BBATA EBEBZ. v ljublj& F^aiU Se Vnanja naročila proti povzetju. 524 24 11—2 Naznanilo! oeati ŽVi^^ 8 JuUJem « "" trgovini s papirjem, pisalnimi In pismenimi potrebščinami, tovarniško zalogo zvezkov, StSffinom^da: d°Sedaj laSt g' J0B-Petrl6»' kateri bodem * P»hodnje pod svojim Zagotavlja je, da bodem vsikdar z najboljšim in solidnim blagom, po nizki ceni postregel, ob ii s k o mi* na r oč i 1 i' "p o čas™. 1ZTrSeTa1' " n"deiam' da me °bein8t" 2 mnogoštevilnim vini zlJrtiteVaJa n6delJ"kl po61tek< Imal bom ob nedeljah ln praznikih trgo Z odličnim spoštovanjem Jernej Bahovec.