Tečaj

XIV.
• k' s, . •	,
List
g o s j > od a r s k e, o b e r t n i j s
in
národske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo začelo leto po pošti 4 fl., sicer 3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Y Ljubljani v sredo 30. jairaarija 1856
Moje misli ozir mlinov na sapo.
Kolikor je meni znano, se mlini na sapo v našem ce
(Cel ali zdrobljen oves za k o n j e ? ) Pravda še ni dognana : ali naj se cel oves ali zdrobljen (zmleť) ko-
njem zobati daje. Gosp. Oskar Hoppe iz Holesave terdi v sarstvu ne rabijo dokaj, dasiravno bi utegnila njih raba v časniku dunajské gospodarske družbe, da je več let oboje
nekterih krajih mnogokrat kaj koristna biti. Vém, da marsi kdo bo debelo gledal bravši „Mlin na sapo" in da bode re kel : „No, to je pa spet prazna
u
x\ko pa okoljšine, v kte
skusal in z dobro vestjó zamore sledeče povedati.
Ali želodec kakoršno koli klajo dobro prekuha in pre-
kteri od živine pride ;
bavi ali ne, se mora pokazati v
g" oj i
y
rih se znajdemo, nekoliko
pretehtamo, se
lahko prepričamo, da za več krajev naše dežele mlin na sapo ni ravno prazna
potem
pravi Hoppe — smem reci :
reč, če bi se saj nekaj
tacih mlinov postavilo.
da se v gnoji ne kaže noben razloček, naj je konj zobal cel ali zdrobljen oves ; tudi se ni vidilo, da bi bil po
Te baže mlini bi bili za hribovce kaj velika dobrota, enem ali drugem bolj rej en ;
kajti oni v doline žito nosijo in zopet moko nazaj na visave z velikim trudom; jesen imajo oni s steljo, lesom in kuho
JLÀ	V V^ Itl\llJLI il Vt U UJil *	J VM V li	vr	^ ^ v	w y	* wp^ v	' ^	y	U	% —	/
čez glavo delà, da celó ne utegnejo se z moko za zimo zato, ker ga hlapec ne prerešetá, da bi s prahom vred ne
—	— — ^	m* m. m	i	• 1	fl	/TT •	-11	1	v • , • J •
2) celi oves zobljejo vsi kouji radi, zdrobljenega pa ne ;
n a d u š 1 j i v i m konjem škodje zmleti oves, menda
preskerbeti. in če sneg kmalo zasuje pota na debelo, vodé in
potrosil moke. (Kaj ne more hlapec ovsa pred očistiti
f
potoki pred ledom presahnejo in mlinske kolesa praznujejo, preden ga zdrobi?);
jim za moko prede, da je joj! Pa tudi v lozki dolini na
pri starih in mladih
konj ih, kteri
zobljejo celi oves
j
Notrajnskem bi mlin na sapo večkrat zazel jen bil
y
zakaj
ne prekuha želodec vsih zern ; tedaj ni starost tega kriva,
tukaj morajo včasih večkrat na leto nekteri mlinarji urno ampak le slab želodec pri nekterih konjih;
svoje kopita pobrati in od strani gledati, kako jim voda mlinske kamne poplakuje, in to se bo tù še dokajkrat in
mlin
y
ce gospodar nima drobača domá in posilja oves v ga gré dokaj v zgubo in zraven tega ima se stroške
ponavljalo , dokler
ne bo umetna roka skozi ? a to.
še zmiraj h ujo
berdo med Ložem in cerkniškim jezerom odtoke pospešila.
Po mojih skušnjah tedaj ne kaže ovsa konj
mleti
Tako govori gosp. Hoppe.
Čudno je, da Angleži, kteri so poterj
dob
ë
Po nasi dezeli jug in burja nekterikrat vec dní nepre-
nehoma rogovi!ita in delata veliko škodo pri drevji in pošlo pj i, Burja na Notrajnskem celó vojaku drugac veleva spodarji, oves meljejo svojim konjem. Ali bi pač oni
stopati, kakor ga njegovi predstojniki učijo, in če je clovek tako delali, ako bi ne bili prepričani, da zdroblj termast iu je neuboga, ga kaznuje do kervavega; ona tudi
oves
vozarjem, če se ji o pravi dobi iz poti ne umaknejo
y
naj
konji bolj do čistega pozobljejo kakor celega, po njih skušnjah deseti del v zgubo.
kterega gi
težje vozove prekucuje. Zakaj bi naši ljudje teh dveh 10
Vse poskusajmo; kar je dobro, obderzimo!
(Vosek z bobovo ali grahovo moko zmešan) bi jim tudi kterikrat kaj koristila in šukala mlinske kamne ? se večkrat nahaja pri kupčíi. Ta sleparija pa se dá lahko
govilježev, ki
mu delata toliko škode, ne upregali tako,
da
Ako v Holandii sapa mlinske kolesa tako verti
y
z ak aj
bi jih pa po notrajnskih homcih in gorenskih hribih ne ?
spoznati, ako se vosek dene v posodo z vodo in pri ognji zavreti dá; kakor hitro pa voda vreti začne, naj se prelije
Mlin na sapo je dosihmal pri nas nenavadna stvar, v drugo posodo, enmalo vitrijola (hudičevega olja) přilije
in potem pustí, da se shladí. Moka sebo po tem ta
toraj bi bilo želeti, da bi kdo natanjčen obris takega mlina z jasnim popisom „Novícam" izročil in potem ni dvomiti, da bi se tù in tam na Krajnskem, kjer je prilika za to, v korist domovine saj nekoliko takih mlinov ne napravilo.
Križnogorski.
kem od voska ločila in na verh stopila.
Gospodarske stvari.
Pudi nekaj zastran obertniške in rokodelske
postave.
Ker vse od nove postave za obertnike in rokodelce
(Gnoj v hlevih gipsati).
V časniku brandenbur
ške gospodarske družbe
graja
gosp
Koehring
govori, naj tudi jaz kaj rečem. V M....... sem več let
pri rokodelcih bival in po svojih tovarših skozi sedem let slabo gle- s mestnjani se večidel soznanil. Mojster je bil v res
stanje goveje živine in ovác po kmetihvAustrii, na Stajar- nici pravi hišni oče, mojstrina pa skerbna mati, pomagači skem in Krajnskem. Ko je dokazal, da gnoj svojo naj ali kseli in učenci so bili pri hiši prav domaći kakor si
Hl! ■■	■	■	^^HH^fl
zgubi, ko
amonják iz njega izpuhti, priporoča kar more: naj bi gospodarji zaderževali amonjak v gnoji, kar se prav lahko in brez velicih stroškov s tem opravlja.
novi
y
vsi so pri mojstru stanovali in živež imeli ; je kteri zbolel, ga niso v bolnišnico dali, ampak domá mu stregli.
V «
Veči prazniki so bili veseli dnevi za vse ; viditi je bilo ka
da gnoj v hlevu prav pridno posipajo s gipsom, kor da bi bili vsi rodovina ene hiše, le ena družina. Koehring pravi, da gnoj v hlevu gipsati je še bolje
kot deteljo in travo gipsati.
Naj
kdo, kakor mu je dra
ml
v
na sapo", ali mlin
n
na veter". Jez ga imenujem „na sapoa. ker na Notrajnskem a to pomeni kar nemški „Wind", veter pa tukaj pomeni
Dandanašnji se mojster in mojstrina za pomagače in učence malokdaj zmenita, mojster se večidel s pomagačem in pomagač z mojstrom za drugo ne pečá kot za plačo ; kje da pomagači stanujejo, kako se živijo, kam da zahajajo in
P
g
Gorenci pa tudi pravijo „Plesati na sapo", toraj jim bo tudi razumno mlin „na sapo".
Pis
kako se sploh obnašajo, je mojstru malo mar. Mojster po kavarijah politizira, „Presse" buštabira, v taberne zahaja čez slabe čase
y
tožuje, in
po pomagačih in učencih storjeno
34
za
on gré z veseljem, kamor
g a peljejo očí, uho, ali pa okus;
mnogokrat slabo delo svojim „kundom" zmiraj drazje
rajtuje. Takim moj stro m nova postava nič krivice ne bo storila, kjer kaj sliši ali vidi, tam je kaj za-nj. Draga mu je ži jim je spodobna, zakaj lepo, prijazno zavezo in rokodelsko
vmica ; rad ima tičice,
ki
mu
bratovšino je većina rokodelcov že zdavnej sama opustila
terga cvetlice
j
hoče, da bi mu dali,
razderla
H
Potovanje po okrajnah natoroznanstva.
Železo. (Dalje.)
pojo; rad skače po trati in kar ogleda novega,
da bi tudi on imel, kar drugi imajo ; kamor pride, poprašuje
ljudi po tem imenu. Ko pride do stojeće čiste vode, gleda
včs zamaknjen v mirno vodo; v nji vidi drevje, ki raste ob
kraji, pa ga vidi z verhom navzdoli obernjenega ; v nji vidi
nebo in megle, ki plavajo po nebu, — in ko bližej stopi,
Domovina železa je vesoljni svet. Posebno veliko ga vidi tudi samega sebe. Rad bi se prepričal, rad bi ošlatal,
česar mu kažejo oči. Steguje se po ticah, ki do zraku le-
Austrii in v Svedii. Kar austrijansko carevino
zadeva
Je v
je železa največ na Štajarskem, potem na Ceskem , škem , Ogerskem , Moravském in v Šlezii, na gornjem in
Koro
?
tajo in prepevajo; ribice, ki jih je vidil v vodi.
ki so tako
urno sem in
tje smukale, hoče
doljnem Austrijanskem, na Krajnskem
y
Tiroljskem, v
in v vojniški granici

doma imeti; on terga cvetje Galicii z dreves in se ponaša z nježnimi vejicami; on ogleduje
je še sad zrel. Mlado serce
Koroško in štajarsko že- drevje in skače in
trese, preden
lezo slovi pa od starodavnih časov najbolje med vsim
y
te
je rado v družbi z mlado natoro.
Glej ! ko je vidil mlin
daj so ga vozili ter ga vozijo se jino,
dan današnji veliko v ptu- ske kolesa, si je koj mlinček napravil ; ko vidi konje in vole
vprežene, misli, da mu more muha ali keber tudi to storiti,
posebno 11a Angležko.
Pridobiva se pa sila veliko železa. V Europi pride- vpreže jih za slamico in goni, da vlečejo in ferčé. Ko na
lujejo na leto blizo 30 milijonov centov sirovega zeleza, cigar vrednost (cent po 2 tolarja in pol prerajtan) že v tej
podobi 75 milijonov tolarjev znaša, memo tega, da v
h mi_	mm le
letuje dez in ko se delajo kapci po vodi, jih loví nič prijeti ter se umakne
y
pa nima
Ameriki vse zlato pa srebro, ktero pridelajo na leto redkokrat 80 milijonov tolarjev doseže, ceravno je funt zlata
praša kaj je to?
in gleda kako
po vodi skacejo.
pravijo mu „kapci so"
Mavrica se
y
napravi na nebu; z enim koncom sega v grapo ali v po-
; spet se ji čudi in poprašuje, kaj je to, kdo je tak most
150krat dražji, kakor cent sirovega železa. Povikšuje se pa
tok
naredil?
pravijo mu mavrica je, „vodo pije
u
\z obla
cena železa, kakor bolj potrebno orodje dogotovlja.
se kovina obdeluje ter za mnogo
kov se bliska
?
on spet prasa kaj je to?
svare ga, po
vedati mu málokdo kaj vé ; ko se střela potegne iz megle, ko
Ni je pa kovine na zemlji, da bi toliko koristila kot
gromi, da
se vse trese
y
spet sprasuje pa se trese, ker mu
Da se ga dan današnji veliko veliko vec potřebuje
občnega blago-
pravijo „Bog se krega v oblakih, ker otroci ne bogate
pride toca s ploho
delà?
pravijo mu „copernice
železo.
od nekdaj, to je lahko zapopasti iz večjega
stanja in obširneje tergovine, in ker kmetijstvo in obertnost
napredujete čedalje bolj.
Posebno se porabi pa zdaj več železa, ker napravljajo čedalje več izdelkov iz njega , za ktere so nekdaj jemali pravi odgovor dati zamore. To
": ko
se ozira, od kodi pride in
praša: kdo jo
u
Naj se
godi, kar
koli, mladina hoče vse vediti: kaj da
je, in od kod da pride. Bodi pa Bogu milo! dajile málokdo
pa, kar sliši
9
les in kamnje. Omenjamo tukaj le železnih ognjišč , peči, dimnikov, kterih nahajamo zdaj skorej v vsaki hiši ; tudi
se prime mlađega serca. kako je kak fantiček
v mladih letih Dostikrat se menijo stařeji ljudje, že starega člověka osramotil, ker je
delajo iz železa police in vsakoverstno podnožje, kakor po- prašal za take reci, ki niso na-nje mislili; niso mu vedili, stelnjake, okinjake , obóknice, rešetke itd., in v pohištvih, kaJ odgovoriti. Kdor je spošten, raje naj ne reče ničesa ktere hoćemo nevarnosti ognja varovati, celó stopnice in raje naj pové le
y
je
mladina že ž
njim zado
podstrešje iz železa. Tudi kuhinsko posodo in pohišje sploh in to prav lično in terpežno napravljajo iz litega železa.
Že od davnej izdelujejo najveće mostove, velike ladije
y
voljna cepi
y
samo ime; saj da le napčnih zapopadkov v mlado serce ne Yr pervih letih še člověk ne more nič presoditi; bi-
stri se otrocnost z radovednostjo ; vse se prime mladine kar
pa v najnovejši dobi posebno velikanske paraplove iz že- slÍ8Í il1 vidi- tedal hočemo, da bo mladina hodila po
leza. Povsod rabiio ceví iz litesra železa za vodovode, si- pravih potih, je treba, da jo nauk svete vere soznanja s
ki je vse modro na-
Povsod rabijo ceví iz litega železa za vodovode, si salke in slične priprave, ker terpijo delj časa; še več upo
kar so vpeljali svečavo z ga
y
Stvarnikom , ki skerbi za vse stvari, pravil, ki ji pové, da se vse godi po božji volji. Keršanska
trebujejo pak zeleznih ceví,	_
zom in kurjavo s parom. Celó konopljo namestuje zdaj	vera ima podučiti, ktere dolžnosti ima spolnovati do Boga
železo. Namesto debelih pa okornih konopljenih vervi na-	in (l° bližnjega; ona ji mora pokazati, kaj ji je Bog dal,
pravljajo zdaj železne vožeta, ktere so bolj tanke pa terdneje	da se more mladina Bogu bolj in bolj pribUževati; pokazati
in ceneje od unih, ter se dajo lagleje poškodovane. (Konec sledí.)
popraviti, ako so bile
mu mora
y
da je
Bog cloveka
postavil za
gospodarj a tega
sveta, in kako da si Vse po svoji pameti k dobrému ober
Natoroznanstvo in ljudska omika.
niti mora: pokazati mu mora, da stoje' cloveku dve poti od
y
I m	v	v	"B	.
Spisal Simen Subie na Dunaji.
5. pismo.
perte in da ima vsak prosto voljo si zbrati, ktero si hoće:
y
ena pelje k dobrému, druga k hudemu. Zdaj naj se pokaze mladini, da cloveka svet rad zmoti. da sizbera, kar mu je
Daj
ravno za časno življenje prijetno, pa ne
prevdari, ali ga
bo
y
dragi moj, na dalje pogledati: kako da je nauk k dobrému peljalo ali ne. Tukaj se mu mora iti na roke, kako
svete vere in kako da so pa tudi natoroznanske vednosti da naj v življenji presojuje,
pr
izreji otrok potrebne.
Kakor je nam treba jezika, da se z ljudnií razumljamo
i
preden kaj stori, kako bo spo-znaval, kam ga bo peljalo početje. Druga potreba pa tirja tište pripomočke, ki mu spolnejo želje žive radovednosti, in
tako je nam treba vere
y
da
po nj
Jezika se ze otrok od matere toliko
V f
riti
y
ona mu pa tudi dajè pei
poduke
y
no v vsem djanji da zamore govo
ki mu očitno kažejo
y
da je Bog res vse
tako modro vstva
v veri ; ona ga
V t
y
ril, da vse na prečudno vižo ohranuje in da skerbi za vse z enako ljubeznijo. Le-te pripomočke mu pa dajè natoro-
naj bode hvalezen Bogu za dobrote njegove, ki jih vsaki znanstvo v roke.
1	v	a	9	« a	* • «	* « • •	_	_	_	m	-m • -m
V f
Natoroznanstvo ga uci
spo znavati,
dan vziva. Ljudje in stvari, ki jih vidi prikupljajo ali pa ne, kakor se mlađemu duhu priležej
krog sebe, se otroku
y
y
Pravi zaklad železa je na gornjem Štajarskem tako imenovani Rudnik (Erzberg), iz kterega na leto blizo 500.000 centov
plošc (Flossen) dobivajo. Da je ta gorski blagoslov sila je ocividno po prerajtvi, da v tem hribu ie železne rude
vaz en

za 1000, morebiti
celó
2000 let dovelj
Pis
kar mu je bilo pred nezapopadljivega ; mu odgovarja na vse vprašanja, ki jih je že otrok iz nedolžne radovednosti stavil. In zdaj vidi, kako prečudno je stvarjenje; on previdi natanjčne zveze, ki deržé od mertvega kamnja po rast-linstvu in po živalih noter do cloveka; pred je le veroval ua modrost božjo, zdaj jo je povsod sam v stvarjenji zapazi!
y
zdaj je vsega prepričan
In ko vzdigne oci gori na
35
vsegamogočnost božjo ; on vidi
nebo, mu spet vse oznanuje da tam gredó svetovi krog svojih sonc po tisti glavni postavi, po kteri tudi jahelko z drevesa pade. Zdaj previdi kaj da ima zemlja za cloveka; ni mu treba
y
y
Jezikoslovna drobtinica.
jr •	• -iL^	Í • I • " H
Se enkrat „Vulgarnamen" in „Spottnamen".
druzega
kot
Za
dobre volje in pravega uma, in lahko si zbere, kar mu lice nikoli koristi za njegov namen ; — tukaj najde obile zaklade za dusno p r i m e k in telesno napredovanje.	I	^H^^l
„Vulgarname" nisem pri hribovcih kamniške oko
drugaci slišal
y
za
yy
Spottname
5
a
kakor perimek (priimek) ali pa per co vnik ali prie o vnik.
Perva beseda je tudi okoli Save in
Starozgodovinski pomenki.
O istrijanskih božanstvih.
H.
(Dalje.)
Naj se nikdo ne čudi, da so feniško-kolhiške Athene pod trojnim imenom znane bile. Saj se Athene tudivelijo:
Pallas, Tri to gene ia, Kor ia, Ko rip has ia itd. po razni
svoji delavnosti. K pervemu članku še dostaviti imam
y
da
se je tudi eden kolhiških kraljev velel Aeetes
E e tes
y
ktero ime je brez dvombe po božici Aea
y
Eia nastalo
i
Temu je Phriksus poklonil zlato runo za gostoljubno sprejetje. Aeetes pa mu je dal svojo hčer, ktero Hy-gin 2
imenuje Even i a, Apollodor
pa Jophassa
v
kterih imenih spet vidimo semitiške korenike. je svojo ladijo imenoval Krios, der Widder, spet opominja na semitiško kar,
Phriksus in ta beseda
der Bock, Widder.
Iz
feniškega je prišla ta, kakor tudi dosti
drugih
to
s e m i
tiških besed v gerški jezik 4). Mislim, da je to dokazov dovelj za feniško pleme Kolharjev in Istrijancov. Istrijanci toraj niso Iliri, kakor Zeus misli. Iliri spadajo v in-
doeuropejsko rodbino, Istrijanci so semitiski na
seljenci. Ali pa Iliri spadajo v iztočno-ariško
y
indiško deblo, ali pa v zapadno-ariško
y
to je
y
to je, me-
do per s iš ko, ni še dognano. Pelazgarje novejši histo riki, kakor Kortiim r>) štejejo k rodbini Irancov
, to je,
k ravno isti, iz ktere so izšli Baktrijanci, Perzarji in Medi-janci. Bili so toraj Pelazgi zendišk rod, kar tudi *IIe-rodot 6) terdi, rekši, da je jezik Pelazgarje v bil vla-
stovit in r a z 1 i c e il od h e 1 e n s k e g a. Vendar v ozji so-rodnosti, kakor Helenci in Pelazgarji so stali Pelazgarji in Iliri, in rekel bi, da so si bili kervni bratje.
Illyrios je bil sin Ka dm a, Illyriova mati se je velela Harmonia
řešeno, kdo je prej přišel v Eu
7
Tudi vprašanje ni
še
ropo, Helenci ali Pelazgarji. Tri sto let je terpel na rodni boj med Helenci in Pelazgarji od leta 1500 pred Kiistusom.
1200
Gledišče boja je bilo večidel v Tesalii, Bootii, Attiki
in v Peloponezu 8) , in tako se dá soditi, da so iztocno ariški Heleni prej te pokrajine posedovali, kakor i ran ski Pelazgarji in lliri. (Konec sledí.)
Kranja znana, druga
y
je sploh v rabi „za zmerjanje"; na pr
9?
Ongávi Peter
ve vsakemu percovnik dati". Percovnik je tudi namesti Mi h a reče Miháč.
y
V
ce
namesti Peter. Pet
mesti J
y
J
itd
y
se na-
Ker pa percovnik večkrat za
perimek rabimo, je lahko razumeti, ako na vprašanje kako se pravi pri ti hiši? dobimo se pravi pri Jurkovcu, Boštjanovc
odg
zmerjanjem
u
Tomaževeu
y
itd
Pa bo kdo vprašal: ktera teh besed bo za „Vulgar
name
u
bolj
,,z zmerjanjem
u
ali
yy
perimek"
Ce le poverhoma pretresemo, odkod da izvira garname", bo vsak spoznal, da bo perimek boljši je za splošno rabo
yy
,,z zmerjanjem" pa le
y
yy
Vul-
kader
Spott-Vul-
y
erar na me
u
Izvira
pa
yy
V ulgarname
u
hiš
Tomažu
iz kerstnih im 4 itd.:
y
tako
yy
pri Klemenu"
y
yyVK
2. iz opravil ali obertnij e prebivavcov, kakor
„pri Meznarj
u
y y
,pri Tkavcu" itd
iz leg< je za potokom) koncu); in
h
• v
na pr
yy
pri Potočniku" (čigar hiša
yy
pi
Smerečniku
yy
pri Končniku" ina
4) iz posebnih prigodk
1
k
y
„pri Cesarj
u
y v
pri Veselu", „pri Oblaku" itd
kakor
Sšk.
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Tersta se nam je 25. jan. pisala vesela novica
y
da zdravje ljubljenega našega Kosesk
S
čedalj
krep
kej
prihaj
čeravno mu neugodno vreme letosnje zime
y
da
pri
brez vse škode bilo, ni to celó nič poderlo upanja hodnje poletje, ako Bog dá, bo slavni naš rojak sopet na terdnih nogah. Veseli povemo to novico brezštevilnim ča-stiteljem njegovim, ki neprenehoma poprašujejo za zdravje njegovo.
Letošnjazima je čudna; v decembru tak nenavaden mraz, sadaj v januarji pa tako spom-ladno vreme; vse se nad tem čudi. „Serbski dnevnik" pervega, — po našem 13. januarja #) izNovosada: ..Vreme
Od Žile 22. jan. M. M.
pise
yy
je se jednako meliko. Včera i predvčera je na veliko cudo kazal toplomer med okni na soncu 24 stop toplote. Okna
Takove
se povsoda široma odpirajo i peči ne kuri nikdo. — toplote v toj dobi leta i po takom ojstrom mrazu ne pomni ovde nikdo". Da je v vojvodini serbski okoli Novega Sada
tako toplo, je gotovo nenavadno, pa še čudneje je
y
da je
tako toplo tudi v našem gornatem gorjanskem pogorji
i
2 3
5
«
■3
ad Lycoph
Glej Tzetzes
Hygin fab. 3
S eho 1. Apollod II., 1153, 1155 Primeri
22
Vlažno je skorej kakor v
proletji, v
spomladi. Nektere dní
je deževalo, je opralo sneg do dobrega, kteri kopni na soneni in osojni strani. Pred cerkvijo je trata kopna in se zeleni.
Meyer h off de Phoenicum in antiquissima Graecia ve- Na sončni strani Dobrača (Villa cher Alpe) je kopno do pla
nine i na kopném cvetejo veselo bele kurjice in višnjevo
stigiis. Gotting. 1794 str. 20
K o r t ii r
yy
Geschichte Griechenlandsu str. 9
Herodot I
primeri IV. 137
Apollodor (III. 4
piše, da IIlyrius je sinKadm
H
m
lodor hotel reci Lepo
kterega sta se le v Ilirii rodila. Brez dvombe je Apo
Li	* •	•	n	.v.	*	*
Ilil
in Feničani so se zmešali v en rod
piše učeni Kanne (Mythol. XXXI.) „Der Name Kad
bedeutet einen Morgenlánd
und der seiner Tochter S
m
eine nôrdliche Ph
ken
und S y
Zu berner
iibrigens wohl, dass nach der Sitte der Fabel die Schick
sale eines ganzen Vôlkerstammes zu Schicksalen ein es
S
Held
werden, welcher liberali
wo Morgenlânder wohnten. SosuchtKad
o
ewandert war seine Schwe-
ster Europ
d
d. h
ch Europ
K a d m
Morgcnlân d
w
So bedeùtet auch: Kadmus
gte mit
erst in H'yrien den IHyrius so viel, als zwischen den Phôniziern und Illiriern ist eine Stammesvermischung geschehen Glej Kortum str. 17. 18.	Pis.
rudeci vres. Sadaj je skoro resnica, kakor nasi Slovenci pod lipo tisti visoki raj pojo:
Pri Žili rože rastejo Pozimi no poleti, Kdori hoče tergat je, Naj gré k Žili po nje.
Serblji, Bulgari, Rusi, Gerki i vsi pr starega kolendra i njih leto gré 12 dní p
13. ianuari
narodi se deržé i e kakor naše
y
po našem je za pravoslavne novo leto, i 1
nu ar.
Ako hoćemo naše čislo (Datum) po
m
ja-
kolendru
napisati, moramo
d
12 dní; ako pa hoćemo zvediti iz
čisla po starem čislo naše,
prišteti, dod
12 dni
V krajih
naši ljudi s pravoslavnimi zmešoma živé i v no
vinah i časnikih ondašnjih napisati i to takole : 10./22 dan pa po našem kolendru.
lepa to je
y
i potrebna navada zajedno 10. dan po starem, 2&
Pis.
30
Nekaki sopar, kakor modra prozračna meglica
5
plava
ki je tacega oškodovanja kriv, poverniti to , kar si poško
svojem
kod eIs t
zaslužiti ne
nizko nad dolino naso. Da bi se le kake nenavadne bo- dovani vprihodnje pri lezni ne izlegle iz takega nenavadnega vremena! Mani, more, zakaj postava ne terja, da bi le takrat se poškodo-
vanemu mogla odškodnina plačati, kadar si on celó nič več
hvala
Bog
smo bili zdi

ko ribica v vodi; od tište bo
lezni kolere nismo nič vidili i
nič čutili
samo brali smo zaslužiti ne more.
ktero je drugod napi
od nje i od revsine, tudi pribegnili v našo prijetno i zdi leta iz Tersta i iz Gorice ; posebno v Caškem gradu (W
Zato so pa sodnij
N
Tako je nedavnej razsodila višja c. k
Saksonskem je ministerstvo vsim pekom
dolino minulega in kruharjem prepovedalo , da ne smejo kruha b
p ek
P
serleonburg) se je zaderževala
(neugebackenes Brod prodajati), ako zraven tega ni
mnog
obrojna gospoda neko- majo tudi naj manj d
d
liko tednov, i veseli i zdravi
starega kruha. Vzrok te pre
so radostno gledali nas , kako se mi pri Žili povedi je, da kruh po peki veliko manj záleže. Ministerstvo
sprehajamo
Minulo noć je bilo nebo tukaj jasno, kakor zvon
temu se dostavlja, da bi prodajanje kruha p
p e k
popol
zmerznilo pa ni nič.
Bog ne daj
noma prepovedalo, ako bi dragina utegnila še večja biti
?
da bi poleti ne nastopila Iz Dunaj
pise ,,L.u. F. Z. ,
da je novíca mirú ceno vsega
tako nenavadna merzlota, kakor je sadaj nenavadna toplota. žita ponižala, pšenica je padla za 10 do 12 grošev. rež
Iz Spleta v Dalmacii
pise

serbskemu dnevnikua, da za 15
se ne smé hi
1
žito
?
voziti iz Bosne v Dalmacij
i da
kup

pri vagánu; tudi turšica, ječmen in oves so bolj
Mesca
aj
bo v P
vélika razstava mno
ie žito se zato berzo podražilo i cla se bojé, da bode še goverstne domaće živine; iz
h dežel
v •
se zamore zi
drajse, „ker edini je hranil i živil
zalog
(Magazin) bosanski-hercegovaski vina na ogled poslati v to razstavo
našo gladno Dalmacij
?
pr
kteri se boj
za
?
zvlaste primorje, posebno izverstno blago premije delile. — Koliko bo pač takrat
Da bi pak zito v Bosni ostalo , bi ne bilo ne pol tezave, ker bi se nadati mogli, da pride morebiti prej ali potlej spet
7
ko boj
šine
v lanski parižki razstavi na ogled postavljene m
zaporedoma delale, en a
aj
eljala?—takrat nam
sem na prodajo, pa glej muke i žalosti! poredoma so po- rec, ko bojo mašine lan sejale, pridelovanega ruvale
čeli sem sjajati konji s pšenico natovar
1
pa ona se ne divo mikale, prejo predle
platno tkale, ga za srajce
, pre-rezale
i.
na
prodaja, nego se sosiplje v skladišča (Magazine) i skoro in namesto mojšker srajce šivale, ker že sedaj se v Pa
se očekujejo ladije, ktere jo bodo tovarile (basale) za Ca- rizu v mnozih šivarskih stacunah (11a pr.: „pri preroku li grad
bode odtod živež pošiljal za tisto cerno morje
morebiti še za Krim. Kdo bi bil mislil, da se Boulevard poissoniere) suknja s hlacami in s podjopčem
v.	v	v • 1 •	,«,v	•	1 1	•	v •	„	_	____v	-	- -	_ _
?
kter
je zi
ed za 6 frankov in 75 cent., ali po našem dnarj
fl
vilo i hranilo gotovo pol Europe! Pa ali je 0110 sadaj v 42 kr. dobi
Se zmiraj v L 0 n d
neka
rokah zapadnih prosvetitelj temoč sprevzemljejo še (Treba tudi njim)".
družba „za
zakaj ne pomagajo Europi, pospešenje umetnij in obertnij vsih
odovu (zur Befôrde
živež iz
ust
o* to
ladnega siromaka
rung der Kiinste und Gewerbe) uganja svojo sleparijo in
Poclkorenoiii na Cioreiiskem 26. jan
r.
Danes
lovi ljudi 11a limance, da ji daj je vsled
dnarj
Časnik

Fdbl

ob desetih zjutraj je začelo v hiši nekega oštirja iz dim- družba je gola sleparija, in vendar
dnih dokazov ze 10. jan. razglasil, da ta
je v
A sram. Zeit

nika goreti in plamen j
zlo hudo 11a vse ki
?
al
od 19. jan. sopet bralo, da je grofa C. izvolila za svojega
ker je bila precej pomoć pri rokah, se je kmali ogenj po-
eča le, da se to ni ponoči zgodilo. Omeniti pa
tnega podpredsednika. (juousque tandem
y
gasnil. moram
Sreča le, da se to ni ponoči zgodilo. Omeniti pa ogerskih gojzdih pri Tolni in Kalosi so najdli velike kupe pri ti priložnosti, da ta oštir je imel od ene peči v tičjeka (guana), kterega so že preteklo leto vozili na
drug dimnik le samo pol
cevi dim
pelj
?
polj
• V
Zastran naj važniše vsih novic, ktera sedaj vès
in zraven tega je bila ta cev se tako ozka, da je dimnikar svet nadvladuje, namrec zastran koncanja vojske, ktera je
celó ni mogel omesti
Kj
pač je naš župan le očí imel, gala to leto se kaj hudo vneti, se iz Dunaja piše, da je od
ko je neke tedne popred kuhinje in dimnike
ogledaval in
rusovskega ministra grofa Neselroda in austrijanskega
po
po mnozih kuhinjah z vso ojstrostj
žugal
1
bodo očišćeni, da tuni take ocitne napake zapazil? Ker
V •
ako dimniki ne slanca grofa Esterhazy-a osnovani protokol iz Petro
grada došel 11a Dunaj, in da je odtod po posebnih ku
emo
?
da postave ne delajo nobenega razlocka : ali je hisa
irjih v P
111 L 0 n d
poslan bil; kakor hiti
bote
přemožná ali revna , naj bi se tudi marlji
ćulo nad njih vlada francozka in angležka ta protokol mirne sprave po
spolnovanjem. Kdo bo potem povračal škodo, ako bi se pri- terdile, se ima nek b petila iz take nečimernosti?
vse
t
d
s e b
p r em irj
kleniti in potem
mogel dok
b
z a
• V
Iz Krizncgore 11a
IVotraiijskem. Malih ptićkovle
tos tudi pri nas ni , razun vrabcov in nekoliko kalinov
1
ki
pa niso vsaki dan zaporedoma viditi. K
V
ze
odgovori iz Par
i. Ker pa imajo in Londona na Dunaj in v Petrograd iti,
gotovi sklep mirú nemudoma začet
nekaj ju- bo naj manj še kakih 14 dní preteklo, preden se bojo zaceli
ter veselo prepevajo
alj
ne pač prezgodaj neropočejo ? gori omenjeni zbori (konferencije). Sliši se, da zbori ti boj
Labuđi včasih spomlad pridejo na cerknisko jezero
?
letos
so pa že pred Božičem bili
?
al bodo tukaj prezimili, se ne ve.
Novičar iz raznih krajev.
Stroški za cesarske stavbě (zidanja) so za to
v Parizu, in da austrijanska vlada misli svojega pervega ministra grofa Buol-a, angležka tudi svojega pervega ministra Palmerstona
v ta zbor poslati
?
ska pa grofa
Ori
a in barona B
a. Od druge straní pa
• v •
y
da bi utegnil Palm erst
an iz ministerstva stopiti, ker z leto določeni na blizo 46 rnilijonov gold., in sicer za že- njegovimi misli se ne vjemajo ti pogoji miru. Od cesarja
5
leznice čez 29 mil., za druge ceste okoli 12 mil., za
Nap ol
se za terdno pripoveduje, da hoće mir; čudno
poravnanje vodotočev in druzih vodnih stavb čez 4 je tedaj, da so jeli tako imenovani napol vladni francozki mil., za napravo novih telegrafov okoli 205.000 gold, časniki poslednji čas zoper Rusijo in rusovskega cara spet Med temi deli nahajamo preložbo ceste med Podkloštrom in tako govoriti, kakor so govorili pred rusovsko-turško vojsko
r
Trebižem, mnoge
delà 11a Savi, Dravi,
Kolpi in Muri; za še bolj čudno pa je, da tudi rusovski časniki, in med njimi
železnico med Ljubljano in Terstom je dolocenih 8 rnilijonov 760.000 fl,, za železnico od Zidanega mosta na Horvaško
naj imenitniša ,,Invalidu in pa
V
Severna Pčela", so
zaceli
spet tako za vojsko vnemati
1
kakor da bi ne bilo misliti
750.000
Če je kdo postávám nasproti kako delo opu- mir. Res pa je nek
1
da nobeden carove rodovine in tudi
stil in je kdo po taki nemarnosti v škodo přišel (postavimo, noben minister ni vedil pred kaj od tega, da bo car miroljubni
da zidarski mojster ni zidovja prav
naredil), mu mora
oni
1
odgovor dal; zato tudi izperva ni nihce hotel te novice verjeti
Zavolj sv. praznika v saboto pridejo prihodnje „Novice" v petek na svetio.
Odgovorni vrednik : Dl. Janez BleiweiS
Natískar in založnik : Jožef Blaznik