Poštnina plafana v gofortnL * XIX.. št. 32 ijnUjana, torek 8. februarja I938 Cena t Din ujubiiniia (VimJtjtfVb ulic* 3 - reiRtoB st «122 1123, SIM <126 nseriuai iddeieu LJubljana delen* Ouriiova Oi 6 - let 3392 J4U2 I elrtoD U 1455 Podružnica Marioor- Grajam trg t. Podružnica Celje Kocenova m St 2 leletOD št IUO rtacun« pn pošt Cek zavodih: Ljul> IJann H 11 K4V Praga ftisio 18 180. Wlrir>ravli=i na veliko dis1 usiio o kolonialnih problemih, v katerih s svojimi želja ii Nemčija niti m sama. L'zbona ima teHai naivf^eji interes na tem. da ii garantira nedotakljivost kolonij prva pomorska v^lpsila sveta Hkrati pa ' a enako velik interes na tem. da ta velika sila ohrani evoio dominantno pozicijo v sv_tu. Pogajanja britanske voia^ke misiip na Portugalskem potem<-a^ie pokarale, da določbe nven^ke0? sporazuma. ki se sedaj izvaiaio. ne zadoščgio za zaščito plovbe pred ilegalnimi napadi Vlada Velike Bri- Nova Chamberlainova pobuda — Vprašanje Italijanskega imperija zopet v ospredju London, 7. febr. br Po informacijah dobro poučenih krogov se bodo po želji ministrskega prer's'dnika Chamberlaina v kratkem obnovila pogajanja med Anglijo in Italijo za ureditev vseh aporn h vprašanj. Razgovori, za katere je da) Cham-berlam lansko po'etje pobudo s svojim pismom Mussoliniju, so bili iz mnogih razlogov zlasti pa zaradi Španije in priznanja ital janskega imperija. prekinien\ sedaj pa je napočil tr nutek, ko bi se mogli obnoviti in nadaljevati V londonskih krogih smatrajo da je pristanek Italije na poostritev kontrole v ŠDaniji ustvaril ugodno ozračje Anglešk k>ogi tudi ne zavzemajo popolnoma odklon Inega 'tali šča glede priznania itab^anske "suverenosti v Abes;niii čenrav ima^o v tem poelr-du še razne ori^ržke ;n nonvVeke- toda v sklopu drugih vprašanj ki so v zvpz' s splošnim mednarodnim položajem, bi sem mogla tudi v tem pogledu najti obojestransko zadovolj va rešitev. »Giornale d' Italia« in drugi rimski listi opozarjajo, da je angleški tisk zadnje čase docela spremenil pisanje o Italiji Napadi na Italiio so orenehVi in vse kaže na popolno spremembo angleške razpoloženja napram Italij . Bl:žnji dogodki bodo pokazali, ali je to tudi stališče merodajnih angleških krogov. D jsfei katoliki zbližanf e z Ktalzjo B uselj. 7. febr br Združ ti ntoliš'e stranke v Belgiji so posivi? vl.adi sponv n;-eo v kateri z a h e vajo no m'Mzrr-ij- od o-šaj?v /. Italjo i>ri'.nanip fn;i>'i'n g imne nja t€r vzpostavitev re 'nib i h n1-vlnoAa -ev 7 ?enera'o" F ancom ftoMfe' j 'unarri nrnr-er bo o te« e t? te U>n nol.nl v po-lanski zborn ci izjavo v imenu vlade Volilna hovha v Biiinmiji Krvavi spopadi z orožniki na volilnih shodili Bukarešta. 7 febr o. Volilna borba ie že v polnem razvoiu V soboto zvečer :e 'mel min prpdsf*dnik Gosa ~voi prvu volilni sio-vor po radiu, včeraj pa 90 b la številna zborovanja 00 vsej državi Na več kra ih je pri šlo tudi do krvavih spopadov. V Ploestiju se je spooadlo okroa tisoč članov Železne sarde z orožništvom. Pet ljudi je bilo hu.io ranien b in sta dva poškodbam podlesla. Do krvavega spopada ie prišlo tudi v Ma neati-ju blizu Bukarešte, kjer •=o imeli svoe zborovanje legionarii in so ga hoteli o ožn;ki preprečiti V spopadu je bil en legionar ub-'t, dva pa ranjena Pozneje so orožniki strel ali .še na tovorni avtomobil, s katerim so se vozili legionarji Dva legionaria sta b la hudo ramena in sta v bolnioi umrla Uradni komunike naglasa- da orožiniki ni-o nameravali streljati na legonarje in da je prišlo do žrtev samo po nesrečnem naključju Izvršni odbor Liud-ke stranke generala Avaresca je imel sejo. na kateri je sklenil, da stranka ne bo sodelovala pri volitvah. Stranka t? tudi odklonila volilni blok z vlado Vodia radikalne stranke Julian 'e govoril na shodu v Galacu V svojem govoru je votno naglašalo in kakor se ugotavlja prav sedaj še posebej Treba je imeti pred očmi tudi to, da osnova britanskemu stališču v španskih homatijah ni V"!a nikdar nač»ir>;h odlr>čitvah. za ali proti stranki, marveč v očuvanju španske nedotakljivosti. Spričo tega je evi-dentno. da pomeni odnošai do šnanske državljanske vojne samo epizodo, ki se britansko-port agalske<»a zavezništva ne tiče. Pot angleške misije značilne sestave na Portiip-^ko predstavi ia zelo -govorno potrdilo, da se je britanska diplomacija energično in sistematično lotila obnovitvenega dela za pozicijo imperija v svetu. pozival k združtvi vseh demokratičnih strank Nlan;u je sovoril na ve| kem zbo o-vanju narodne kmečke inlad ne in ie odklonil sodelovanje z vlado N>e»ova -tranka se 'e dogovorila le za tehnično sf>de'ovanje s stranko bivše Železne garde, katere faši -tičn' program »a odklania Maniu ie nagla šal da ne želi Rumun ia postati druga &pa mija in ie končal «vo: govor s pozivom k zdnižitvi vdeb pravih rumunskih demokra tov Moscicki pojde v Pešto Varšava 7. febr. w. Listi po oxak> da Lo predsednik republike Mo cirki še letos vr-nih obide regenta Horthyja najbrže meseca septembra. Proces proti Niemollerju Berlin, 7 febr. br Pred tričlanskim B-n 1-tom se je pričel danes proces proti protestantskemu p: storju Niemfii erju Na raz-pravo je povabljenih 42 DriČ. Proces bo trajal več dni. V iavnreti vlada za to razpravo ogromna pozornost. 8 milijard za avtoceste New York, 7 febr. AA. »New Yo k T me«« poroča, da v kong esnih krogih živahno raz-oravljaio o načrt.u tra-V ontinent lnega o-miežja zveznih avtomobilskih cest. ki naj bj se zgradile po nemškem vzorcu Na ta na čin bi bilo mogoče zarvreliti izredno veliko število de'avgtva Predsedniku kongresa ie bil že predložen načrt, ki določa iz/raditej-treh takih avtomob:lsk'h ces» od vzhoda na zapa' in ^est cest o'! severa nrot; rur:stoTnc o^hla^ti so načrte ž* odobrile ^tro5l?i bi «e kril« b posebno cest nino jn z davkom na bencin. tanije je zaradi tega prepričana, da je treba v zaščito angleške plovbe kakor tudi v zaščito pomorskega prometa izdati dopolnilne odredbe, tako da bo nyonski sporazum dejansko dosegel svoj namen Angleška vlada je smatrala zaradi tega za potrebno, da obvesti špansko vlado kakor tudi vlado v Salamanci. da bo z današnjim dnem aneleška vojna mornarica, ki operira v zapadnem delu Sredozemskega morja smatrala sleherno podmornico, ki bi io odkrila pod vodno flad'no za napadalca. ki ogroža trgovske ladie Velika Britanija ne bo dopustila, da bi se podmornice v tem predelu Sredozemskega morja potapljale in plule pod vodo ter bo zato izdala vse potrebne ukrepe svoiim vojnim ladiam. da nemudoma napadeio in skušajo uničiti sleherno nodmomico ki bi jo v omenipnem področju odkrile pod morsko gladino. Italiianska in francoska vlada sta bili obveščeni o teh ukrepih in sta pristali na to. da bosta tudi niuni vojni b^odovji. ki sta v kontrolni službi na niunih nodročiih Sredozemskega moHa poctonali po vsem enako kakor angleško Obveščene so bile končno tudi vse d'-4ave. ki so sodelovale pri sklen;tvi nyonsk:b sporazumov, ter poleg tesa še amerišk° Zedinjene države, Nemčiia in Portugalska. Preiskava o potopitvi angleškega parnika »Alcira« v bližini Barcelone sicer še ni zaključena, vendar vse kaže. da so ladio napadla .n bombardirala letala, ki pripadaio letalskim silam generala Franca Angleški agent v Salamanci je n^iel nalog. da obvesti vlado generala Franca o sta,;šču. ki ga ie zavzeta ancripšVa vlado ff'ede tega i n"-'d en t a Dobil ie tnd: navedbo. da sporoči vladi v Satamanri. da ie angleška vlada prpcr>h'ia v«p t p npnn^avi- r-ene nanade nn nnffleškP trprtvslco ladie Z Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina zna£a meaec.no L>id <25.—■ Za Inozemstvo Lhn 40 — Uredništvo: Ljubljana Knarijeva ulica 5. telefon 3122 3123. 3124 3125 31/« Maribor. Grajski trg št 7. telefon St 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev L telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo največjo strpnostjo, da pa je njeno potrpljenje sedaj izčrpano. Angleška vlada je prišla do zaključka, da je že davno nastopil čas, ko ne sme več na vsak posamezni napad odgovoriti le s protesti in zahtevami po odškodnini Zato je obvestila generala Franca, da si pridržuje pravico, v bodoče brez vsakega opozorila nemudoma z dejanji reagirati na vsak nov napad na kakšno angleško trgovsko ladjo Ma h.oiW eniat rdgovc en rdgovc c c vav Na vprašanje nekega poslanca ali bodo ukrepi, ki jih namerava britanska vlada izdati glede tujih podmornic, enako izvajani za vsako vrsto napada in ne glede na to, kdo bi napad izvršil, je Eden poudaril, da bodo ukrepi, za katere se je angleška vlada odločila, enako izvajan5 nasproti vsem. če pa se bo angleška vlada prepričala, da tudi ti njeni ukrepi ne bodo v zadostni meri zajamčij svooodno pomorsko plovbo po Sredozemskem morju okrog Španije, ni izključeno, da bo izdala nadaljne še ostrejše odredbe. Poostrena kontrola stopila v veljavo Pariz, 7. febr. w. Poostrena kontrola v zapadnem delu Sredozemskega morja je stopila v noči od nedelje na ponedeljek v veljavo. Vrhovni poveljnik francoske nadzorstvene mornarice, viceadmiral Esteve, je izdal vsem podrejenim edimcam podrobna navodila. V smislu londonskega dogovora morajo biti vse ladje v stalni vojni pripravljenosti. tako da morejo vsak hip stopiti v akcijo. Angleško, francosko in italijansko brodovje, ki sodeluje pri kontroli, je dobilo nalog, da takoj potopi vsako podmornico. ki se pojavi bodisi pod vodo. bodisi nad vodo. če tc podmornice ne spremlja kaka druga vojna ladja Prav tako imajo vse ladje nalog, streljati na vsako sumljivo letalo, ki bi se pojavilo Da se preprečijo nesporazumi so dobile trgovske ladje nalog, naj plovejo v bodoče samo na določenih progah. Letala morajo leteti v primerni razdalji, da ne bi prišla v sum, da pripravljajo napad. Francosko kontrolno brodovje šteje 24 vojnih ladij, 6 divizij tor-pednih rušilcev, eno matično ladjo in 30 letal. Važni Francovi uspehi na teruelski Srontl Republikanci so se morali zaradi silnega pritiska Fran- covih čet znova umakniti Saragcs^a, 7. febmarja. AA. Po vesteh 3 teruelske fronte so nacionalistične čete do davi doccla zavzele postojanko na Sieri Palomeri. Vse vasi in razne utrdbe vladnih čet so sedaj v nacionalističnih rokah. Nacionalisti so ujeli preko 3000 republikanskih vojakov, preko 30.000 pa so jih pognali v beg. Zaplenili so tudi mnogo vojnih potrebščin med drugim 2 bater ji kalibra po 155 milimetrov, več sto komadov avtomatskega orožja in okrog 20 zavojev streliva Nacionalistične čete so ta-''oi nričele C stlt5 zavzeto ozemlje ki meri v dolžini 50 v š:r'n! p-> 20 km Seda-5 so docela osvobodili teruelsko cesto od pri- tiska in kontrole vladne vojske. Teruelsko cesto so vladne čete doslej stalno ogrožale. Danes je nacionalistična vojska zavzela vas Alfambro, kjer je bil glavni stan republikanskega generala Saragia. Pri ofenzivi so nacional sti prvič uporabili tudi večje oddelke konjenice pod vodstvom generala Jvlonasterija. Zaščitni oddelki vladne vojske se bore na pobočju S:ere. Na levem krilu so nacionalisti pričeli ogrožati rudniški revir Dutrilaz in vas Mon-talbano. Prodiranje nacionalistični čet že resno ogroža prometne zveze vladne vojske z Alicantom in Aliado. CMinevi spremenili v Nemčiji Povdarja se notranje- in zunanjepolitični uspeh narodnosocialistične stranke Berlin. 7 tebr w »Deutsche diplomatisch politische Korrespondenz« se v daljšem članku bavi z zadnMmi izpremembami v Nemčiji in piše med drugim: Nihče ne more dvomiti da je nova organizacija nemškega državnega aparata omogočila in zagotovila enotno in uspešno vodstvo kom-, pliciranega aparata List opozarja na slične primere v Franciji in Angliji ter omenja v zvezi s tem položaj marala Gamcli-" na in angleškega diplomatskega svetovalca Vansutarta Govoreč o tajnem državnem svetu, pravi list. da ie ta ustanova le dokaz vsestranske zavesti odgovornosti, ki jo čuti \Temrija v zunanji politiki Tajni državni svet bo pazljivo premotril vse zunanjepolitične probleme in pravilno usmerjal nemško zunanjo politiko, tako, da bo ^redi nemirne Evrope služila varnosti in mirni obnovi Nemiije. Tudi vsi drugi listi se bavijo z mednarodnim odmevom izvršenih izprememb in z zadovoljstvom ugotavljajo da »e vedno bolj množijo glasovi, k» upoštevajo velik pomen Hitlerjevih odločitev in jim ne dajejo senzacionalne razlage. Absolutni mir, s katerim so gospodarski krogi sprejeli, te izpremembe, prihaja do izraza zlasti na borzah. Berlinski politični kregi s posmehom zavračajo najrazličnejše domneve tujega tiska, da bodo v Nemčiji sledile še druge velike izpremembe. Zlasti zavračajo vesti, da bi imel postati naslednik generala Fritscha vodja zaščitnih oddelkov Himmler. Po informacijah na merodajnem mestu zatrjujejo nemški listi, da so z zadnjimi izpremembami končane vse reforme, ki so bile že dalje časa predvidene. Ribbentrop pri Hitlerju v Berchtesgadnu Berlin, 7. febr AA. Novi zunanji minister FfciP>bentrop se ie v soboto in nedeiio mudil v družbi poslanika Pa pena v Berchv &gad-nu pri kancelarju Hitlerju. V kratkem na- merava olpotovati v London, da zaključi tam svoje dosc!«nje poslaniške posle. V soboto ali v pričetku pi-ihodnjega tedna ga bo angleški kralj sprejel v i>o*lovilni avdienci. Poslanik Papen se je vrnil danes na Dunaj. kjer je objč-kal državnega podtajnika Schmidta. Dip'omatske premestitve v Nemčiji se smatrajo za itefinitivne. Poslanik Papen poide z Dunaja v Salamanco. bivši generalni konzul v Šanghaju Krible bo imenovan za poelnn;ka na Dunaju, grof Sehulenberg pa za poslanika v Tok i ju. Kdo bo Panenov naslednik na Dunaju Dnnaj, 7. febr. w. Oficiozni >Neuigkeits Weltblatt< poroča, da bo za novega nemškega poslanika na Dunaju najbrže imenovan po.iioo'kovnik Herman von Kriebel. Kriehel je žrvel od 1. 1924 do 1929 na Koroškem in ie bil upravitelj posestva g^ofa Helldorga. Bil je ves čas član Heimvvehra in izrazit pristaš one struie. ki je poskušala mani. a neuspeli heinnvehrovski puč in se je vedno nagbala k narodnemu socializmu. Spričo tega dejstva ie še vprašanje, ali bo avstrijska vlada pristala na to imenovanje. Ruski protest v Rimu Moskva, t. febr. AA. Agenciia Tas poroča, da je sovjetska vlada odredila svojemu poslaništvu v Rimu, naj protestira proti odločbi milanskega sodišča, po kateri se zapleni lastnina Sovjetske unije, deponirana pri milanski podružnici zavoda Banco di Roma. Ti depoziti so bili zaplenjeni na zahtevo nekega italijanskega podjetia. ki si je hotelo zavarovati svoje terjatve nasproti sovjetskemu trgovskemu predstavništvu v Italiji Sovjetska vlada zahteva razveljavljanje teh ukrepov češ da 90 povsem v nasprotju z italijansko-sovjetskim sporazumom. ToreE, 8. H. I93S. =2= ? JUTRO« §t 32. Narodna skupščina Odobritev trgovinskih pogodb s Švedsko in Romunijo Beograd, 7. febr. p. Po daljšem času se je danes zopet sestala narodna skupščina. Čeravno na dnevnem redu ni bilo ničesar posebnega, je vladalo za sejo precejšnje zanimanje. Navzoči so bili skoraj vsi poslanci. Seja je bila sklcana za 17., pričela pa se je šele ob 18.10, ker je bilo pred sejo posvetovanje vladnega posiaiar skega kluba. Zapisnik zadnje seje je bil odobren z večino glasov. Predsednik Cirič je nato sporočil narodni skupščini, da so umrli narodni poslanec Anton Videč, Branko Ratkovič in Živojin Arandjelovič. Predsednik skupščine je v svojem spominskem govoru omenil, da je poslancu Branku Ratkoviču, ker je glasoval za konkordat, srbska pravoslavna cerKev odrekla pogreb. zaradi česar je bila naprošena za blagoslovitev trupla ruska pravoslavna cerkev. Narodni skupščini sta bila predložena v odobritev trgovinska pogodba z Italijo ter dodatek k trgovinski pogodbi s Francijo. Predsednik vlade je predložil skupščini •uredbo ministrskega sveta o olajšanju plačil za gozdne prestopke v državnih go-zaovih in pospeševanju gozdnega gospodarstva. Finančni odbor je predložil poročilo o proračunu dohodkov in izdatkov ter finančnem zakonu za leto 1937 in 1938. i'o objavi konstituiranja nekaterih odborov eo "bile prečitane nujne interpelacije-jned njimi poslanca Stanka Lenarčiča na ministra pravde o postopanju sodnega pripravnika Viktorja Korbarja pri sreskem sodišču v Logatcu. Minister pravde in skupščina sta pristala na nujnost te interpelacije. Poslanec Stanko Lenarčič je vložil tudi interpelacijo na notranjega nvnisira zaradri prepovedi političnih shodov po logaškem sreskem načelstvu. V imenu odsotnega notranjega ministra je minister pravde pristal na nujnost. Naroini poslanec Milan Mravlje je vložil interpelacijo na ministra pravde o postopanju sreskega sodišča v Slovenskih Konjicah ter sreskega sodišča v Ljubljani-Sresko t-odišče v Slovenskih Konjieah je namreč uvedlo proti njemu kazensko postopanje brez odobritve narodne skupščine. Po- slanec Stanko Lenarčič je vložil interpelacijo na notranjega ministra o neupravičenem postoj>anju ljubljanske policije proti nekaterim ljubljanskim trgovcem. Na interpelacijo bo notranji minister odgovorit ko bo zbral potrebne podatke. Minister za vojsko in mornarico, general Marič, je na interpelacijo poslanca Vo-je Laziča o smrti generala Vojislava To-miča izjavil, da, bo nanjo odgovoril, ko bo prišla na dnevni red. Minister pravde je sporočil, da je bil otvorjen konkurz nad imetjem narodnega poslanca Rudolfa Pevca ki pa je sedaj ukinjen. Predsednik skupščine Stevan čirič je pozval verifikacijski odbor, naj se čimprej sestane, da reši več zelo važnih stvari. Narodni poslanec Josip Cvetič je sporočil predsedništvu narodne skupščine da je obdržal mandat v srezu Gospič. Namesto umrlega poslanca dr. Ivana Juriše pride v narodno skupščino Stanko štiftar (JNS). Po prečitanju večjega števila prošenj in pritožb je predsednik čirič odgovoril na vprašanje poslanca Voje Laziča. ki je protestiral proti praksi, da se uredbe, ki jih izdaja vlada na podlagi pooblastila finančnega zakona, ne predlagajo v odobritev narodni skupščini kakor predpisuje poslovnik. temveč se uzakoniujeio z navadno določbo v finančnem zakonu ob koncu proračunske debate kar ni v duhu parlamentarizma. Predsednik Cirič ie izjavil, da izdaja vlada uredbe na nodlagi pooblastila, ki ga je dobila od skunščine. Te uredbe se odobravajo po dosedanji praksi s finančnim zakonom. Poslanec Vojislav Lazič je iziavil, da se ne zadovoljuje z odgovorom ter je zahteval. naj se uredbe odslej predlagajo skupščini v odobritev. Skupščina ie zatem izvolila odbor za zakon o razširjenju zdravstvenih ustanov. Trgovinska poeodba s Švedsko je bila snreieta s 12?? glasovi proti 5 enako trgovinska roendt-ia z Furnunijo. Seia ie bila zakluif^na ob 20 30 Pri-hodnia bo jutri ob 17 Na dnevnem redu ie ramrava o zaVr>r!0Vom predir>*rn o ustanovitvi novih okrožnih in sreskih sodišč. Volitve v senat V nedeljo so bile v vseh banovinah, razen v zetski, volitve senatorjev. V Beogradu je bila vložena samo lista JRZ. Vo-lilcev je bilo 81, volilo jih je 73. Poslanci JNS so se abstinirali. Izvoljen je bil Dušan Trifkovič, generalni tajnik JRZ. V dunavski banovini sta bili vloženi lista JRZ z nosilcem ministrom Stankovi-čem in opozicijska lista z Ilijo Birčaninom. predsednikom razpuščenega osrednjega odbora Narodne odbrane. Voliti je bilo treba 5 senatorjev. Volilnih upravičencev je bilo 946. Lista JRZ je dobila 321 glasov. Ilije Birčanina pa 80. Izvenparlamentarna opozicija pri volitvah ni sodelovala. V dunavski banovini je tudi 6 narodnih poslancev z liste dr. Mačka, ki pa niso zahtevali pri novosadskem okrožnem sodišču vpisa v volilni imenik. Izvoljenih je bilo 5 senatorjev, pristašev JRZ. Savska banovina je volila 7 novih senatorjev. Vloženi sta bili listi JRZ in Kmet-sko demokratske koalicije Nosilec JRZ liste je bil finančni minister Dušan Letica, KDK pa inž. Avgust Košutič. Vpisanih vo-lilcev je bilo 696. Volilo je listo KDK 451 volilcev, JRZ pa 210. Za KDK so glasovali poleg županov in narodnih poslancev HSS novo imenovana banska svetnika dr. Branko Pliverič, generalni ravnatelj Praštedio-ne in Mate Benkovič ter predsednika mestnih občin Karlovac in Koprivnica. Za JRZ so glasovali poslanci JRZ, imenovani ban-slri svetniki ter poslanci dr. Branko Ka-lember, dr. Milenko Markovič in Milan Banič. Volilci, ki so člani JNS. se volitev niso udeležili. Izvoljena sta bila 2 senatorja na listi JRZ n 5 na KDK. V primorski banovini je bilo vpisanih 159 volilcev, ki so volili 2 senatorja. Vloženi sta bili listi JRZ in HSS HSS je dobila 89, JRZ pa 61 glasov, tako da je dobila vsaka lista po en mandat. JNS se volitev ni udeležila. V vrbaski banovini, ki je volila samo enega senatorja, je bila postavljena samo lista JRZ z ministrom za šume in rudnike dr. Bogoljubom Kujundžičem. Drinska banovina je volila 2 senatorja. Vložena je bila samo lista JRZ. Od 532 vpisanih volilcev jih je volilo 470. V Skoplju je bilo vpisanih 484 volilcev. Postavljena je bila za volitve 3 senatorjev samo lista JRZ. Za njo je bilo oddanih 464 glasov Proti je glasoval predsednik bunar-džijs.ce občine Voja Mišic, sin pokojnega vojvode Mišica. V moravski banovini so volili samo enega senatorja in je bila vložena samo lista JRZ. Od 851 vpisanih volilcev jih je volilo listo JRZ 826. dva pa proti. V dravsk; banovini je bila postavljena samo lista JRZ s kandidatom dr. Francem Schaubachom. Vpisanih volilcev je bilo 474, volilo je 418 upravičencev, 56 pa se jih je vzdržalo glasovanja, med n.jimi 19 narodnih poslancev. Po procentualni udeležbi sta bili najslabši drinska in dravska banovina s 84 in 87 odstotki volilcev. Največje število volilcev je bilo v moravski banovini, kjer je volilo 97 odstotkov volilnih upravičencev. Važni sklepi rimske vlade Rim. 7 februar-a. AA Ministrski odbor za varčevanje, v katerem so finančni, kmetijski in korporacijski minister ter guverner italijanske emisijske banke, je imel dopoldne pod vodstvom ministrskega predsednika Mussolinija sejo. na kateri je bilo sprejetih več važnih sklepov. Med njimi so najpomembnejši naslednji: kmečki kredit se poveča in se v to svrho pooblasti zavod za hipoteke in kredit, da izda še to leto obligacije v vrednosti 250 milijonov lir, ki se ne bodo obrestovale v večji meri kot po 5%. Konzorcij za kreditiranje javnih del in kreditni zavod za podjetja javnega značaja se pooblastita, da izdata obligacije po 100 odnosno 60 milijonov hr, da bi se zbrala potrebna finančna sredstva za velika javna dela. Ministrski odbor je pooblastil tudi družbe za proizvodnjo plina, elektrike in strojev, da emitirajo nove delnice v skupni višini 900 milijonov lir. Končno je odbor pristal na ustanovitev zavoda za gospodarski razvoj južne Italije, ki ga ustanovi »Banco di Roma«. Sklicanje velikega fašističnega sveta R*m, 7. febr. b. Veliki fašistični svet je sklican za 3. marca. Na dnevnem redu so poročila o mednarodnem položaju, o delu stranke in »liktorske mladine«, o gospodarskem in finačnem položaju, o notranjem položaju in demografski bitki ter poročilo komisije o ustanovitvi fašistične zbornice in o korporaeijah. Izmed zunanjepolit:čnih vprašanj bodo v pretresu predvsem španski problem. Hitlerjev obisk v Rimu, sredozemska vprašanja v zvezi z imperiiem, italijan-sko-angleški odnošaji, položaj na Daljnem vzhodu ter posledice italijanskega izstopa iz DN. Princ Nikolaj grški nevarno bolan Atene, 7. febr. w. Zdravstveno stanje obolelega princa Nikolaja, se je od včeraj zelo poslabšalo. Nastopilo je oslabljenje srca in pojavile so se hude motnje cirkulacije v možganih. Zdravniki se boje najhujšega. Japonska ne bo odgovorila Tokio, 7. febr. o. Na skupni konferenci zunanjega in mornariškega ministrstva je bilo sklenjeno, da Japonska na demaršo Anglije, Amerike in Francije, s katero so do 20. t. m. zahtevale pojasnila o japonskem pomorskem programu sploh ne bo odgovorila. Japonska odreka drugim državam pravico, da bi zahtevale od Japonske pojasnila o stvareh, ki morajo ostati v interesu japonske narodne obrambe tajne V uradnem komunikeju ki je bil izdan po tej konferenci, se samo naglaša. da Japonski pomorski program pač ne more ogrožati nobene druge države in ga zato vlada tudi ne misli objaviti. V tem smislu bo zunanji minister obvestil diplomatske predstavnike Anglije, Amerike in Francije. Epidemija črnih koz v Hongkongu London. 7. febr. o. Iz Honkonga poročajo. da je tam izbruhnila epi' envja črnih ko*'. Doslej so zabeležili ž.© 70 smrtnih primerov. Oblasti so odredile vse mogoče ukrepe, ki pa ne zaležejo. ker je mesto preplavljeno s kitajskimi begunci. Konferenca JNS Beograd, 7. febr. p. V prostorih glavnega odbora JNS je bila danes dopoldne konferenca, ki so se je poleg predsednika g. Petra živkoviča in generalnega tajnika g. dr. Kramerja udeležili tudi vsi senatorji in narodina poslanci JNS. Na konferenci so razpravljali o političnem položaju in o organizacijski zadevah. Poročila o razvoju strankine organizacije so bila z odobravanjem sprejeta. Župančičeva proslava v Beogradu Beograd, 7. febr. p. Jutri bo na Kolar-čevi ljudski univerzi prirejen v proslavo 60 letnice poseben Zupančičev večer. O pesnikovem delu in življenju bo govoril znani književnik Niko Bartulovič, članica beograjskega narodnega gledališča Ida Pregarčeva pa bo recitirala Župančičeve pesmi. Beograjski Penklub bo priredil jx>-sebno Zupančičevo proslavo, Beležke JRZ za unitarizem V nedeljo je bila konferenca volilcev JRZ za senatske volitve v vrbaski banovini. Glavni govornik je bil minister za šume in rudnike dr Bogoljub Kujundžič, ki je naglasil. da bo s svojimi prijatelji tako dolgo zvest član JRZ. »dokier bix!o na njenih zastavah zapisane dogme. Ln kralj, en narod in ena država.« Nate je obširno razpravljal o zunanjepolitičnem položaju in dejal, »da Jugoslavija ne želi vojne. Toda mi smo vedno pripravljeni braniti mir, ki nam je tako zelo potreben. Oboroženi smo in pripravljeni, ne da se vojskujemo, temveč, da branimo in ohranimo vse, kar je našega.« Po napovedi novega investicijskega posojila za javna dela je prešel na notranjo politiko. »Vs; mi smo za to državo. Razlikujemo se samo v tem, kako naj bo urejena Vi vsi veste, da stoji JRZ na unitarističnem programu, ker ie prepričana. da je mogoče vse plemenske spore najboljše rešiti v okviru širokih samouprav. To načelo zastopajo vsi jugoslovensko orientirani elementi Z drugimi besedami, skoraj vsi Srbi, vsi Slovenci in velik del Hrvatov. HSS. zbrana okoli dr. Mačka, zahteva separatistično ureditev države Sdvjanska združena opozicija govori eno v Beogradu in drugo v Zagrebu. Kaj misli združena opozicija, ne vemo Za nas pa je jasno, da smo proti vsaki separatistični ureditvi drž-ave vse do takrat, ko bodo izbrisani poslednji sledovi naše razdvojene preteklosti Pot k federaciji ie mogoča samo preko jugoslovenstva in preko občutka, da smo eno. Samo preko jugoslovenstva je mogoče izvesti popolno enakopravnost vseh treh ver in vseh treh plemen 2al nam položaj v savski in primorski banov.n dokazuje, da smo še daleč od tega Zaradi tega ie bil tudi zagrebški sporazum že pred rojstvom pokopan.« Govor ministra dr. Kujundžiča je izzval veliko pozornost. Prepričani smo zato. da ga bo tudi »Slovenec« v celoti objavil. Saj je z njim pretrgal minister dr. Kujundžič vse podle intrige gotovih krogov, ki so skušali dokazati, da JKZ ne stoji na stališču narodnega in državnega edinstva in da ni strogo unitaristična stranka. Zunanjepolitične napovedi v radiu V soboto zvečer so imeli poslušalci ljubljanske radio-postaje pril ko slišati sledeče zunanjepolitične napovedi v zvezi z najnovejšimi dogodki v Nemčiji ter znanimi aretacijami hitlcrjevcev v Avstriji: Nas v Jugoslaviji brigajo vsi ti dogodki le v toliko, kolikor je potrebno, da spoznamo, da se nemštvo še ni pomirilo. Vidimo celo. da pripravlja Nemčija postojanke za premaknitev svojih mej proti jugu in jugovzhodu. To nam pove, zakaj se Avstrija trudi za zbližanje s češkoslovaško. Samo Jugoslavija še čaka, kdaj bo Avstrija izpolnila pogoje, da bo sodelovanje tudi po tej poti mogoče. Pomirjen je med dosedanjimi nasprotniki v Podunavju bo že v bližnji bodočnosti razveseljivo dejstvo, saj ubira tudi Jugoslavija v zadnjem času isto pot. Milan Banič pojde v JRZ Beograjski listi napovedujejo, da bo narodni poslanec Milan Banič, ki je glasoval v nedeljo pri senatskih volitvah za listo JRZ, v kratkem vstopil v poslanski klub JRZ. Milan Banič je bil do nedavna eian Baričevičevega Jugoslovenskega kluba, ki so ga osnovali poslanci, katerim je bila politika JNS premalo nac;onalistična. Odlikoval se je s svojimi govori o hrvatskem vprašanju. Iz Baričevičevega k*uba so do-sedaj izstopili dr. Kabalin, Milan Banič, dr. Novačan in Tasa Dinič. Dr Kabalin je že vstopil v poslanski klub JRZ. Milan Banič in Tasa Dinič, glavna ideologa svo-ječasno tako slovitih »pofovcev«, pa bosta storila to nrihodnie dni. Arhiereji — anarhisti V Beogradu izhaja tednik »Balkan«, ki mu je direktor znani srbski novinar Krsta Cicvarič. Sedrj podpira pobtiko JRZ. V zadnji številki objavlja uvodnik, v katerem dokazuje čitateljem. da je Jugoslavija poslednja obramba demokracije na Balkanu. V članku prihaja do spoznanja, »da je bilo do smrti kralja Aleksandra tudi med Jugosloveni še nekaj avtoritet, katere so vsi spoštovali. Zadnje čase pa smo vse potegnili v blato in danes pri nas nihče nikogar ne spoštuje Vsi obziri so izginili, o kakem spoštovanju ali celo ljubezni ni več govora. Žal postaja poslednje čase tudi pravoslavna duhovščina podrejena političnim strastem Neki najnovejši pojavi dokazujejo, da postajajo nekateri pravoslavni duhovniki že kar anarhisti in to ne samo navadni duhovniki, nego celo sami pravoslavni arhiereji...« Kaznovani planinec V zvezi z vestmi, da škodujejo okoliški kmetje tujskemu prometu v Samoboru in da napadajo posamezne turiste, objavlja »Hr-vatski dnevnik« beležko, da sta znano v Samoboru samo dvu slučaja tako zvanega »napada« na turiste »Nek znan zagrebški planinec, ki čisto prihaja v samobor&ko okolico na izlete, nima drugega opravila, kakor da zabavlja pre-1 seljaki proti vo itelju hrvatskega naroda dr Mačku. Kmetom je to zabavljanje pričelo presedati. Nekega d ie so bili zbrani ravno vsi prebivalci okoliške vosi, ko se je pojavil mei njimi omenjeni planinec. Ustavili so ga m pozvali, naj trikrat zafcl-iče na vse grlo »Živijo dT. Maček« in se spekori za svoje grehe. Mož se .ie pozivu odzval. Pri tem pa mu ni padel niti las z glave.« Razpust katoliških društev na Saškem Kakor poročajo inozemski listi, se pro-tikatoliško čiščenje v Nemčiji nadaljuje. Po razpustu katoliških društev in ukinitvi večine katoliških šol na Bavarskem je sedaj prišla na vrsto Saška, kjer so lokalne oblasti razpustile te dni društva katoliških mladeničev v Meinngenu. Saal-feldu, Hild-Burghausenu, Sonnebergu in Camburgu Rozpuščene so tudi vse druge katoliške organizacije v zvezi z navedenimi društvi. tako na primer organizacija »nemških skavtov sv. Jurija«. Tudi v oblasti Kolna so lokalni faktorji na mig od zgoraj razpustili vsa ka- j tolika mladinska društva. Nazadnje se vendarle vsakdo vrača i k meni! t w mm » mm mm k d _ CPEME i Saj ni čudno — kajti edino le NIVEA vsebuje „Eucerit" kre-pilno sredstvo za kožo in vrh tega je NIVEA zelo poceni in koristna. Politične demonstracije pri smučarskih tekmah Nekaj zanimivosti o nedeljskih mednarodnih smučarskih tekmah v Celovcu Celov cc, 7. febr. d. Pri včerajšnjih mednarodnih smučanekih tekmah v celovški o o. licj, pri katerih je sodelovalo 42 smučarjev, med njimi iz Nemčije, Japonske. Jugos a vije in Švice, eo tiaro ni socialisti prireiili demonstracije, ki so izzvale proti ukrepe avstrijskih oblasti De! gledalcev, ki jih je bilo okoli 5.000. je sprejel vsakega skakača iz Nemčije z demonstrativnim odobravanjem. avstrijske pa s popolnim molkom Po tekmah so narodni socialisti pričeli prepevati 6voje himne. Kakor pišejo avstrijski listu so bile demonstracije pripravljene, ker so bili med obiskovalci znani voditelji narodnih socialistov iz Koroške. Zaradi de-morstracij je oblast prepovedala večerni banket ter Se io razdelitev nagrad izvršila v najožjem krogu. Policija je aretirala tuli dva funkcionarja društva, ki je priredilo tekme. Dunaiski »Der Morgen« pravi o demonstracijah med drugim: £e ob začetku prireditve s° je jasno pokazalo. da hoče skupina narodnih eoeiali-stov zlorabiti smučarske tekme za politične demonstracije- Pr1' tem je igral napovedovalec po radiu vodilno vlogo. Tekmovalci iz Nemčije so pokazali le zmerne rezultate, avstrijski pa zelo odlične, napovedovalec pa ie po radiu razglašal usp lie na tak način, da je smešil a vsf riiVke. dočim j® tismehe tekmovalcev iz Nemčije proglašaj, kakor ki strani -e vzdrževati načelo o ločitvi športa od politike in kako naj bi bilo ma. soče v bodoče vabiti športnike fz Nemčije k prireditvam v Avstriji. Ako moramo v takih okoliščinah pod vzeti potrebne of-rambne ukrepe, so krivi oni, ki sistemi?sko krš.:jo športni mir. Tudi avstrijska potrpežljivost ima svoje meje. »Wiencr Mr>nt« mi spomini nanj najdražji, največ so, kar imam. Kot mlado dekle sem se kajpak zanimala za literaturo in ko sem brala njegova »Mrtva srca«, sem se z vso dušo zaljubila vanj, čeprav ga še nikoli nisem videla. Tedaj kajpak nisem mogla sanjati o tem, da bova nekoč mož in Zena. S politiko je imel zmeiom čez glavo dela, zlasti še v prvih letih najinega zakona. Ko sem bila še čisto mlada, sem mu morala pomagati agitirati in organizirati, zlasti s pripravami z avsake volitve sem imela dosti opravka. Zmerom je rekel: Majhen narod smo. zato mora vsakdo vse svoje sile zastaviti narodu v korist. Tudi v tistih časih politika ni bila kdo ve kaj drugačna kakor danes. Ko so v deželnem zboru imeli nekoč pred vojno razburljive debate, sem morala naš'm poslancem priskrbeti bobnov in činel, da so delali ob-stirukeijo. Prav tako pa sem soprogu mnogokrat stala ob strani tudi pri njegovem literarnem delu. Za »Visoško kroniko« in »Izza kongresa«, sem niu na Visokem iskala po arh vih zapiske iz 14. in 15. stoletja. Kadar je pisal, se je zmerom mnogo razgovarjal z mano o ženskah. Za vsako podrobnost, ki se je tikala dekliške duše, se je obračal name za svet. Roman »Izza kongresa« je pisal največ v dunajskem parlamentu, kar na sejah v zbornici. Takrat je bila zmerom naglica in nervaznost pri hiši, vsak mesec sta pritekala k meni faktor ali meter iz Narodne tiskarne in urgirala rokopis za »Ljubljanski zvon«. Kako je bil moj mož tedaj čez glavo zaposlen, najbolj zgovorno priča ta roman: sredi zgodbe je pozabil ime svoje glavne junakinje in jo prekrstil. Težko je pač, biti na odgovornem mestu v javnem življenju in pisateljevati obenem. Izmed tujih pisateljev mu je bil najljubši Spomini iz dobe skupnega dela s Franjo Tavčarjevo Daleč nazaj sega moj spomin, tja do onega zimskega dne, ko smo otroci sedeli na gredi ob steni v telovadnici ljubljanskega učiteljišča na Resljevi cesti. Leto 1901. je bilo. V telovadnici je zboroval ženski krožek pod vodstvom Franje Tavčarjeve. To je bil dogodek, za tedanje čase ne tako vsakdanji. Pa se obrne k nam gospa Franja in pravi: »Otroci, pazite in zakli-čite: živio! Sedaj je važen trenutek, ker smo ustanovile novo žensko društvo in sicer žensko telovadno društvo«. Mi otroci smo jo gledali pozorno, radovedno, svojo voditeljico in predsednico, današnjo slav-ljenko. Temu njenemu prvemu pozivu nas je mnogo sledilo. Z ljubeznivo, prisrčno, naravno in preprosto besedo nas je navduševala za skupno stvar. Z živahnim, razgibanim pripovedovanjem nas je obveščala o važnih zadevah, mimo katerih nismo smele iti brezbrižno. Danes se mi zdi, kakor da smo me žene in dekleta tedaj sprejemale prve začetke svoje politične vzgoje. Spominjam se, kako smo nastopale zdaj kot »pionirke — amaconke«, ko smo strumno korakale po sokolski koračnici in nas je prežeče opazovalo prekomerno stro-! go nadzorstvo avstrijskih šolskih oblasti. Kako smo stale kot belo oblečene klice v špalirjih s cvetiem v rokah, še rajši pa kot slovenska dekleta v narodnih nošah, okrašene s šopki in venci lipovega cvetja, bršljana, nagelinov in rožmarina, ali pa rodo^endrona z naš;h vrhov. Ob nairazličneiših dogodkih smo se otroci zbirali okrog te žene. O bočnem času smo prihajali na nien dom, tedaj ko se je njeno stanovanje spremenilo v šival- nico in prikrojevalnico. Na stotine obutve in oblek so naše žene pomerile in pripravile za božične darove potrebnim. Tu, v majhnem, še čisto domačem krogu se je najprej pokazalo, kako veliko je število potrebnih in kako pereče je vprašanje o zaščiti najpotrebnejših, posebno mladine. Neopazno je znala Tavčarjeva razširiti svoj delokrog in se preko domačega kroga uveljaviti zunaj, v javnem življenju. Udej-stvuje se pri urejevanju Otroške bolnice, sodeluje z odločilnim vplivom pri ustanovitvi Dečjega doma, Višje dekl ške šole, internata Mladike, kasneje že pri ustanovitvi Doma visokošolk in Doma Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Vse te ustanove in domove združuje skupen cilj: skrb za mladino, skrb za naš naraščaj. Franja Tavčarjeva je živela z mladino tudi v njenem veselju in radosti. Rada se spominjam dnevov, ko smo vdrli v njene sprejemne salone, ki so nam bili tako gostoljubno na razpolago! Po potrebi smo jih spreminjali v plesne dvorane, gledališke odre in garderobe, tam smo se včasih drsali po gladkem parketu iz salona v salon neusmiljeno obdelovali nas^nače in zofe, tam smo imeli svoje plesne in glasbene skušnje in nastope. Takrat namreč še ni imel vsak dijaški krožek svojih posebnih vaj. Šele kasneje se je uvello, da so se dijaške plesne vaje in visokošolske prireditve vrstile druga za drugo. Tedaj skoraj ni bilo naprednega družabnega večera pri nas, da bi mu ne bila pokroviteljrvala Tavčarjeva. Koliko časa in koliko potrpežljivosti je na vseh mogočih ;rasgcvo- vratih neprestano pel, na mizi se je oglašal telefon. Treba je bilo vzeti klobuk se zahvaliti in se posloviti — treba je bilo napraviti prostor najbližjim in najdalj-nim, da pridejo in jubilantki izrečejo prisrčno zahvalo za vse, kar je storila v srajc m dela polnem življenju Poljanci in visoška gospodinja Poljane, 7. februarja. Ob častnem jubileju se spominjamo vi-soške gospe tudi Poljanci, saj je po svojem pokojnem soprogu, Kosmovem Janezu, pozneje Kosmovem dohtarju. tudi ona postala Poljanka. Večji del leta pa vse poletje od zgodnje pomladi do kasne jeseni prebije med nami na svojem dragem Visokem. Vsa srečna, vsa pomlajena vzbuja tu spomine na preteklost, ki so kaj bujni iz njenega, a še bolj iz življenja nepozabnega soproga. Takšno jo srečujemo Poljanci. Ob lepem vremenu poseda na klopi ob grobnici, v kateri sanja Ivan Tavčar svoj večni sen in kjer ima svoj počitek že tudi teta Ajka. A kakor so včasih k njima od vseh strani prihajali na posvet in obisk, tako se še dandanes za njenega bivanja na Visokem radi ustavljajo tu predstavniki naše znanosti, literature, umetnosti, politike in humanitarnega dela in vsi so zmerom gostoljubno sprejeti. V živem spominu nam je, kako sta jo pred leti obiskala blago-pokojni Viteški kralj in kraljica in kako se nista mogla načuditi lepoti kraja. Pozneje jo je kraljica obiskala še s svojo materjo, rumunsko kraljico. A ne ustavljajo se na Visokem samo take visoke osebnosti. Koliko jih je, ki iščejo tu utehe, podpore in darov! Vsakdo je sprejet z vljudnostjo in postrežen. Koliko dijakov je tu preživelo nepozabne počitnice! Vsem je jubilantka znala priskrbeti najudobnejšega počitka in razvedrila, a z Visokega so odhajali na izlete na Blegaš in drugam, obloženi z obilnim pro-viantom. Kakor za večino Poljancev, je bil najbrž tudi zanjo Blegaš najvišji turistični vršac. Na Visokem je takorekoč preživela vso vojno dobo. Pod streho njenega gostoljubnega doma, ki ji je bil kakor soprogu v viharnih časih najvarnejše zavetje, je bila takrat izgovorjena marsikatera bodrilna beseda in zasnovan marsikak načrt. Kakor znano, so gospe Tavčarjevi na začetku vojne prigovarjali od neke strani, naj vrne srbsko odlikovanje, ki ga je prejela že pred vojno. A ostala je trdna in neomah-Ijiva navzlic vsemu pritisku in grožnjam. Samo mestnemu trušču se je umaknila n« Visoko in tu je tudi pričakala odrešenja. Prav letos poteče 45 let, odkar je prišlo Visoko od nekdanjih gospodarjev Kala-nov v Tavčarjevo posest. A že poprej je pokojni dr. Tavčar pripeljal jubilantko večkrat kot nevesto h Kosmovim. na svoj rojstni dom. Ko sta se poročila, sta počitnice preživljala z družino v Poljanah v hiši prijatelja, zdaj že davno pokojnega Janeza Čadeža-Vidmarja. Po vsem tem je lahko razumeti, da so ji Poljane postale druga domovina. Iskrena želja nas vseh je, da bi visoška gospa zdrava, čvrsta in vesela še dolgo prihajala med nas. Danes ob 20. bo v veliki dvorani Kazine častni večer v proslavo sedemdesetletnice gospe Franje Tavčarjeve. Vsakdo je vabljen in dobrodošel! Starši Franje Tavčarjeve: 38-letni Gustav Košenini, nad telegrafist v Ljubljani, strasten lovec in dovtipen mož, se je poročil s 17-letno Frančiško Arcetovo, hčerko imovitega Ljubljančana. Mati je bila drobcena lepotica, ki je dva meseca po rojstvu edinke Franje izdihnila, zadeta od kapi, stara še ne polnih 20 let. Komaj tri leta nato se je oče Gustav prehladil na lovu in podlegel pljučnici rih«: in »sejah« posvetila takim vprašanjem! Danes bi se nam tako delo dozdevalo nepomembno, toda takrat je predstavljalo važen prispevek družabni vzgoji našega človeka. Tedaj ko se je družabnost gojila le po nemških salonih, je odlična slovenska žena spoznala, da mora tudi v salone prinesti slovenskega duha, da se mora Slovenec uveljaviti tudi na »parketu« in to s svojo kulturo, svojim jezikom. Njeni slovenski saloni so se krepko uveljavljali proti tedanji nemški družbi. In kako dobro, domače in prijetno šele nam je bilo vsem, ki smo uživali gostoljubnost te žene v njenem Visoškem domu. Te drobne niti so preko ženskih krožkov. društev in slovenskega družabnega življenja preplezale in tkale javno življenje napredne Slovenke! Medla petrolejka je osvetljevala tesne prostore Splošnega ženskega društva na Rimski cesti, kjer smo se žene in dekleta iz vseh vrst in stanov zbirale ob zimskih nedeljskih popoldnevih k predaivanjem. Tam smo se seznanjale z delom javnih delavk in pomembnih žena drugih, predvsem slovanskih narodov. Predsednica društva je seveda bila Franja Tavčarjeva. Danes se čudim, kako nas je tedaj znala vzpodbujati k skupnemu delu, in vedno le z našo, slovensko besedo, šla je pretvo vseu tradicij in razbila strogo ekskluzivnost tedanjih odličnih slovenskih krogov. T i jena beseda je bila živa, topla in iskrena. s svojo osebo nas je podžigala k delu in napredku. Kako verno smo jo poslušale! Res, v začetku smo bile samo poslušalke. Ker so se od vseh strani obračali na njo. kadar je bilo treba pomoči in sodelovanja ženskih krogov, je morala sčasoma porazdeliti svoje obsežno delo med svoje poslušalke, med svoj naraščaj. Strmele smo začudene, ko nas je lepega dne presenetila: ti boš blagajničarka in ti tajnica in ve od-bornice. Saj še vedele nismo, kaj je naš delokiog. kakšne so naše funkcije«. S svojo prisrčno zaupljivostjo, z veliko vero v našo mladost nas je privedla k samostojnosti. S spoznanjem, z vero v lastno sposobnost pa je v mladih ženah okrog nje rastlo lastno prepričanje, se je oblikoval kritični odnos do lastnega dela in dela svoje okolice. Osamosvojile smo se in razširila se je vzporedno slovenska ženska inicijativa. Kot podpredsednica Narodnega ženskega saveza SHS (od leta 1921. dalje) je Franja Tavčarjeva pristopila k načrtnemu delu za žensko enakopravnost, za zaščito matere in otrok, širokopotezna žena je specialnemu delu bežno sledila, tem večje zanimanje je pokazala za splošni politični vrvež, za obča vprašanja narodnega življenja, zato je s tega vidika najrajši razgibala svoje delo. Franja Tavčarjeva je po svojem osebnem formatu pomembna žena svoje dobe. S svojim vplivom še danes podžiga javno žensko delavnost v svojem krogu. žene. sledimo še nadalje svoji glasnici! Ko preda jemo same sebe skupnosti, se oddolžujemo življenju in najdemo zadoščenje v plodnem delu. Današnji slavljenki sem hvaležna, da me je s svojim vzgledom tako usmerjala. V delu je izvor moči in notranje rasti, v udejstvovanju javne delavke se zrcali rast naroda. Stremimo za tem, da bi se naše vrste pomnožile, da bi njih delo bilo smotrno in plodno, kakor je vedno želela naša slavljenka. V tem spoznanju želimo naši Franji, da bi z največjim zadovoljstvom sledila še dolga leta uspehu delavk iz njenih vrst. Minka Krofta Uomače vesti ♦ Polastitev zaslužite gledališke nmetiti-fee. Narodno gledališče na Cetjnju je priredilo v nedeljo slavnostno predelavo v počastitev 30-letn.ice umetniškega delovanja svo-je prvakinje gospe Hijacinte V ugrinčič-Ari-»onovič. Slavljenka je nastopila v vlogi Lu-kreciie Bor&c v drami, ki io ie spisal slav-m francoski pisatelj Viktor Ilugo. Kežksef predstave ie bil sani upravitelj gledališča g. Vitomir Bcgič. Umetnost go5pe Aritonoviče-v»j temelji na velikem taleulu, s katerim se uruii vsestranska izobrazba in visoka srčna kultura. Slavljenka je hčerka pokojnega odvetnika Janka Vugrinčiča iz Križevcev. Ze t rani mladosti se je posvetila gledališki umetnosti in delovala je z velikimi uspehi na zairrebškem gledališču v dobi davne ere M an arovi č- Fi .i an-A n drič. Vsi zagrebški listi Po Koroških Želeč. da spoznajo naši prijatelji, ki ee za ta vprašanja zanimajo, tudi narodno obrambne probleme v bratskih državah, so ljubljanske podružnice prosile g. dr. Kyovsky Rudija iz Novega mesta, da bo predaval o: »Položaju nemške manjšine v Češkoslovaški republiki«. Pre- Ftlm, ki bo vzbudil splošno navdušenje občinstva! Pcuzliivcsfc Najboljša francoska filmska komedija, ki jo je predvajal Dunaj pri razprodanih dvoranah nad 15 tednov i V glavnih vlogah slavni francoski komik Lucien Baroux in mali Filip' Toliko komike, finega humorja in zabave še kmalu ni bilo v kakem filmu. (LE MIOCHE) DANES PREMIERA! Predstave ob 16., 19.15 ir. 21.15 uri! KINO UNION, tel. 22*21 Jamčimo vsakomur, da se bo nasmejal do solz! Revmatične bolečine odstranimo z »Nibol« tabletami ki so se obnesle tudi pri IKijasu ta gib tu. »Nibol« tablete se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trganje o d o v proti sobo- in glavoboln pri h r! pl pri boleznih prehlajanja 99 NIBOL «« 1 Ste ki. z 20 tablet Din 20.— 1 stekl. z 40 tablet Din 34.— 1 tuba »Nibol« masti Din 20.— Nibol dobite v vseh lekarnah. JPOTEKA MB.BAHOVEC, Ljubljana & k. notarja. Gospe Franji ob 70 letnici Naše srce je šlo z doma, naše srce po slovenski zemlji roma, da Te poišče za rojstni dan ... ali si na Visokem, blizu Poljan? V beli Ljubljani, ob vznožju Gradu posejani, Kje drugod? Naše srce je šlo na pot, da se Ti zahvali za tisoč dobrot. Ti ienam slovenskim si z\'ezda vodnica, T' kažeš jim smernice, cilje ob poti, ljubeče jih dvigaš v nesreči in zmoti, si sestra in mati jim v srčni dobroti. Kjerkoli si bedo in glad obiskala, prcblaga gospa, si posejala na lica upadla rešilen nasmeh, užgala soj sreče v prečutih očeh. Vsa skromna, ponižna si \-edno med nami in čudiš se morda, kaj vse si storila. na žrtve ljubezni si le pozabila, ležale pretežke na Tvoji bi rami. Ti ženam slovenskim si žena vodnica, spoštuje in ceni Te sama kraljica, izbrala vprav Tebe za dvorno je dumo. še bolj Te črtimo in redi imamo Naše srce je šlo pot, da se Ti zahvali za tisoč dobrot. Najbtažja. najdražja nam gospa. naša srca .vo te našla, sni si fmsod na Slovenskem domfi.. . Marija Grošljeva. da vanje in v zvezi s leni film: »Po češkoslovaški državi* bo v soboto 12. t. m. ob 20. v mali dvorani Filharmonične družbe. Vslo{>-ninc ni. Na predavanje vabijo podružnice CML> vse svoje člane in prijatelje, zlasti pa tudi člane »Češkoslovaško-jugoslovanske lige« in »Češke obec« v Ljubljani. Narodno obrambni problemi v bratski državi so v marsičem enaki našim in bo zato to predavanje gotovo vzbudilo živahno zanimanje, saj l>omo videli v filmu prekrasne pobalinske slike iz. bratske države. Vabimo! u— Predavanje v društvu »Pravnik«. V sredo 9. t. m predava g. apelacijski sodnik dr. Jurij Stempihar o temi: »Odprava proti-dogovorno izposlovanih zamudnih sodb«. Predavanje bo v dvorani št. 79. sodne f>ala-če točno ob lb uri. u — Mahrovci bodo imeli II. sestanek v sredo 9. t. m. ob 20. v dvorani hotela Metropola (Miklič) v Ljubljani. Citatclji tega vabila se naprošajo, da obveste svoje sošolce o tem sestanku. Sklicatelji. u— Zveza g'»s|HKlinj priiedi v februarju sledeče tečaje za: krofe in krlike flaii-cate 17. ob D., 39 in pol 19., in 21. ob 15. uri; majoneze in ntajoucznc solate 23. ob 15. uri; slane in sladke pudinge 10. ob 15. uri; razne sendvi£e 17. ob 15. uri; bonbone 14. ob 15. uri. Tečaj /a nego boInr. predvsem j>a njega predsednik g. Riko Pucelj. plHČilnri v hotelu Unionu« v Celju, zasluži za svojo veliko požrtvovalnost in iniciativnost polno priznanje. Razstavljalci ^o itrišli vs>i na svoj račun. Na razstavi t-o zlasti ugajali kuharski zdel ki kuharskega mojstra g. Babinka iz Maribora ter hotela >Beli vol« in gostilne »Branib-v« v Ceiju, slaščičarski izdelki c. \arla Mantla in g Goieša ter učinkovito posrnjetie mize. zlasti miza za zlato porovo s krasno torlo g. Mantla. Veliko pozornost eo vzbujali tudi likerji g. Lukasa. dragoceni pribori in kristalno steklo rv. NVeinorja nas), in delikatese g. Mest rova, pa tndi ostali razstavljaici so se zelo potrudili. škooru m razstav-lialcem čestitamo k lepemu uspehu, ki naj to krepka pobuda za nadaljnje, večje kulinarične razstave v tujskopromelnem Celju. _ KINO UNION " predvaia danes zadnjikrat velefllm »7APOJ LE MENI«. c— Z lopat« po glavi. V Založah pri Polzeli je v nedeijo posestnikov sin Martin Domše iz Založ v prepiru napade! 24-lelnega posestnikovega sina Antona .lele»ia iz ;ste vasi in ga udaril z lopeto po giaw Hudo poškodovanega Jelena so oddali v bolnišni- Iz Maribora n— Zlati jubilej mariborskih krojafer. Slovesno eo proslavili v nedelio mariborski} krojači 50 letnico razvoja in obetoia svoje 6tanovske organizacije. Na popoldanskem slavnostnem zborovanju v Kazini, ki ga otvoril in vodil predsednik Združenja Uro-jačev v Maribor F. Reicher :n ki so mu prisostvovali tudi predstavniki obiastev jn sorodnih organizacij, so izrekli Združenji tople čestitke k lepemu jubileju pod/,upan Zeliot v imenu mariborske mestne občine, nadalje prof. Baš. zadružni nadzornik Založnik. zbornični svetnik Ivan otnetra 7.1>orovanja je biLa tudi razdelitev diplom, katere so prejeli Leopold Zupanec za 40 letno članstvo- Martin Ornik, Marica Klem-še iu Marija \Vagner za nad So letno član-stro ter Franc Cverlin /.a nad 30 letno olau-stvo. G. Franc Cverlin je bi! nato z velikim odobravanjem izvoljen za častnega člana Združenja. V okviru slavnostnega zborovanja jc bila tudi razdelitev podpor siromaš-nejsim članom. Slavno«* se je zaključila z lepo uspelim družabnim večerom. a— Članski scslanek .LNS mesto Maribor in okolico l more ta.'.t=o zaračunati pretKK-evalcu stanovalcu. Mestno poglavarstvo ima pravi«-«, da s« po svoji uvidevnosti vsak čas in na katerikoli prwr~-■en način prepriča o pravilnost: predloženih obračunov in podaikov. Vsak prestopek ce more kaznovati z globo do 1009 din ali zaporom do 20 dni. a— Plesna veselica • =mrtnjni izidom. Mariborski mali kazenski senat je obsodil do-jx>ldne 29-lctncga delavca Antona Gabins iz Skorbe na 1 lela Ln 1 mesec rob-i Je le>r na izgubo častnih državljanskih pravic za Joix> 3 let. ker je b:l obtožen, da 'e 11. »»ktoor« 19G7 v Hajuošali ob priliki neke plesne ve-sclice prlzadjal posestniškemu sinu Andreju Pečniku smrtne poškodbe, ki jim nik podleži. Skupno z. Galunom i« bil soob-tožen tndi 90 letaj Janez Spoljar, ki pa je bil oproščen. „Kfer hiša mcfega stoji očeta"... Danes bo slovenska mladina nabrala veliko zbirko za odkup Prešernove rojstne hiše. To je dan devetinosenr.desete obletnice Prešernove smrti. Morda bi bilo primernejše, če bi bil namen, izvršen ob obletnici rojstva. Toda ne kaže izgubljati nobenega leta več Prešernov dom naj bo čimprej odkupljen, prenovljen, preurejen jn kot svojevrsten narodni muzej že letošnje poletje izročen svojemu namenu. Marsikaj si lahko obetamo od tega. Oživelo bo romanje v Vrbo, mladina bo z odraslimi častilci Prešerna vred poglabljala ljubezen do slovečega pevca, marsikateremu tujemu gostu se bodo odprla vrata v prekrasni svet Prešernove poezije, slehernemu se bo ob izletih v Vrbo nudil užitek te naše klasične krajinske lepote. Odkoderkoli se bližaš Prešernovemu domu, vsepovsod je pokrajina enako mamljiva. In v slehernem letnem času se ti odkriva svojstveni politični nadih najlepšega predela naše Gorenjske. Vendar, kakor je že oni dan omenil dr. Ivan Lah, pohod iz Lesec je najmikavnejši. Starinska vas Lesce, ki je postala znamenito izhodišče za kraljevski Bled in ki je s precejšnjimi novostmi po vojni pridobila na obsegu, pomenu in slikovitosti, takoj priklene nase izletnika, razkaže mu svoje zajetne gorenjske hiše, penuja mu na ogled zanimivo farno cerkev, ki je najstarejša Marijina božja pot na Gorenjskem. Kakor nam kratko navaja Baujura, je že v enajstem stoletju stala tu lesena Marijina cerkvica, h kateri so romali od blizu in daleč. Okoli 1140 je plemič Nantvvin, na čigar zemljišču je stala cerkvica, leseno zgradbo podrl ln sezidal novo cerkev. Lesce so potem bile znamenita božja pot tja do osemnajstega stoletja, kar je močno pripomoglo, da se je vas razv.la. Ko umeriš korake od cerkve dalje po lepi ravninski cesti, kjer te ne preganja presilni trušč avtomobilov in motorjev, se v zložnem pohodu mirno in slastno razgledaš po pokrajini. Mogočno obkrožena od venca naših najznamenitejših pogorij počiva prostrana dolina v svojem molku. Tam doli na desni sta Storžič in Kočna, za niima se vrstijo Dobrča, Begunjščica, Nemški vrh. Nad vsemi kraljuje visoki Stol, do srede pobočja ves pod debelo belo kučmo, k znožju pa odet s toplim, temnim gozdov-jem. Dalje se vleče hrbet Karavank, od Hruškega viha do Kepe. Na levi pa je silna stena Julijskih Alp. s škrlatico in pravljično veličastnim Triglavom. V varnem zavetju- pod zadnjimi obronki Pokljuke in Jelovice, katere dolgi hrbet je na skrajnem koncu zasekan v daleč vidni Babji zob, počiva Bled. S strme skale se blejski grad razgleduje po lepoti poljan, po snež-nikih velikanih v ozadju, po pokrajini, kjer griček se za gričkom skrije ... Skozi Hra-še teče cesta, pešpot se odcepi in zavije skozi Studenčice. Povsod starinski domovi, le tu in tam kakšen nov prirastek v podobi skromne lične hišice, postavljene s prihranki industrijskega delavca. Ravna pot te povede čez zasnežene poljane in travnike. Ne oblačka na sinjem nebu. Vsepovsod razprostrta belina snega. Mogočni venec pogorja naokrog, časih švigne avto po glavni cesti. SrečujeS prijazne domačine ln se pozdravljaš z njimi. Nekje daleč v vasi se oglasi harmonika svatovske-ga godca. Pesem zvonov zveni od biezov- ške fare. Potem spet sama zlata tišina... Na nekaj streljajev daleč zreš cerkvico svetega Marka in za njim vas Vrbo. Mnogo je tod naokoli cerkva — pet šest jih naštejed. ko se oziraš naokrog — vsaka ima kakšno svojo posebnost, toda sveti Marka je vendarle najoriginalnejši, vreden hrepenenja, ki ga izžareva elegični Prešernov sonet o rodni vasi. Neznatna cerkvica, ki jo straži ta dva vitka topola, je vendar v srednjem veku morala biti veljavna, da je privabila dobrega mojstra slikarja, ki ji je znotraj okrasil slavolok s freskami, na južni steni zunaj pa z živimi barvami upodobil svetega Krištofa, da ga lahko s polja ogledujejo vaščani in jih tako po stari veri dan za dnem varuje smrti. Poleg Krištofa je Križani z žalujočo Marijo in Janezom. Idilična lega cerkvice se je morala Francetu Prešernu prikupiti že v zgodnji otroški dobi, saj se je gotovo sleherni dan splazil semkaj, da se je razgledal. kaj se godi po polju in po cestah. Rojstni dom stoji nekaj korakov stran, desno pod obronkom. Je prva hiša v vasi, ima že od nekdaj številko 1 in je navzlic bližnji soseščini ostalih Vrbljanov nekam osamljena. Kamenite stopnice so spredaj, toda vrata so pogosto zaprta, pravi vhod je z dvoriščne strani v črnikasto kuhinjo. Kakor mnogi drugI stari domovi v teh krajih, od katerih se ta in oni diči s kakšno spominsko ploščo, pričuje tudi Prešernov dom, da so tod že od nekdaj bivali krepki, dobri gospodarji. Prešernov rod je že od petnajstega stoletja po Gorenjskem močno razkoreninjen in je poleg dobrih kmetovalcev dal tudi številne učene može. Janez Krstnik Prešeren je bil v sedemnajstem stoletju prvi predsednik ljubljanske akademije operozov, slavne predhodnice naše univerze. Dva Pre- šerna sta postala plemiča. France Prešeren sam je imel v najožjem sorodstvu duhovnike, med njimi stiica Jožeta, ki ga je prvi spravil k virom učenosti, in dva brata. Francetovi predniki so bili grajski ribiči in hišno ime »pri Ribičevih« se je ohranilo do današnjega dne, ko gospodari tu Vovkova družina, ki pa je že daleč od krvne vezi s Francetom Prešernom. Poslednji gospodar je umrl pred dvema letoma, v zakonu s sedanjo gospodinjo Mino se mu je rodilo deset otrok; sin in ena hčerka sta umrla, ostalo je še 03em hčerk. Prešernova hiša sama z neposredno okolico se od Prešernovega rojstva dalje ni toliko spremenila, da se to in ono ne bi dalo vrniti v prvotno obliko. Namesto škriljevca bo dobila spet slamnato streho. V veži in kuhinji bodo skušali razpostaviti in razvesiti starinsko posodo, v izbi bo namesto sedanje postavljena starinska gorenjska peč, v kamrico pride zibelka, ki so jo nedavno po naključju našli pri daljnih sorodnikih Francetove matere Marije, ki je bila iz Svetinovega rodu. Ta bistra ženska, ki je bila tudi v pismu vešča slovenščine in nemščine, je gotovo prispevala velik delež k Francetovi bistroumnosti. Osvežila Je stari Prešernov rod. Svojemu možu šimnu je pred Francetom povila dve hčeri, nato pa onadva sinova, ki sta odšla v duhovski stan ln potem še tri hčere. Od tistih dob se Je v Prešernovi zibelki zibalo mnogo novorojenčkov, vendar je spomin na Franceta ostal tako čvrst, da zibko zanesljivo smatrajo za njegovo. Prebivalci Vrbe so prav zadovoljni, da preide Prešernova hiša v narodno last. Prijazni ljudje so Gorenjci, lepota krajev Je v najlepšem skladu z lepoto značajev. Tujski promet Je doprinesel k lzomikano-stl ln ljubeznivosti prebivalstva, a Vrblja- ni se še prav posebno zavedajo, ka.1 jim pomeni, da je Prešeren izšel iz njihove vasi. Ugibajo, kako bo hiša preurejena in kaj vse bo v njej nameščeno. Marsikateri očanec bo s svojim spominom vedel Se kaj koristnega svetovati. Lepe vasi v okolici Bleda so se po vojni uveljavile kot letovišče, a Vrba se ni mogla. Ena sama gostilna Je v vasi, vaščani so delavni kmetovalci, ki jih poleti zara-na kliče delo in ne morejo prizanašati gosposkim poležkovalccm. Toda zdaj si lahko obetajo, ua bodo imeli mnogo obiskov. Nc stalnih gostov, pač pa izletnikov, ki bodo prihajali v Prešernov dom. Z njimi bodo lahko moževali v senci starinske lipe na vasi, ustregli jim bodo lahko z izvrstnim sadjem, dobrim mlekom in še raznimi gorenjskimi dobrotami. Pridobila bo na slovesu vsa pokrajina, že doslej je privabila tega in onega meščana da si je ustvaril ličen poletni domek pod Stolom ali pa se sicer rad zateka v očarljivo blejsko zaledje. Od Lesc do Žirovnice, kjer se je rodil Prešernov najboljši prijatelj tn mentor, Matija Cop, velikan učenosti, pa dalje tja do Vintgarjevih tesni se v velikem polkrogu vrstijo in vabijo izletnika vasi, ki je vsaka vredna obiska: Begunje Poijče, Rodine, kamor so Franceta ponesli h krstu, Smokuč in Breznica, kier Je danafcvja fara, dalje čisto ln gostoljubno Selo — povsod se poleg gorenjske patriarhalnosti očitujejo vplivi novega časa. Nove stavbe poživljajo sliko posameznih vasi, v celoti pa otvarja pokrajina neoskrunjeno svoj večni čar, ki ga Je Prešeren usrkal vase v otroški dobi in pozneje, ko se Je vračal zagrenjen iz mesta pod streho rodnega doma. Treba je videti in spoznavati Prešernovo pokrajino in vse lepše bomo dojemali PrcSernove pesmi. ToreE, 8. Tt 193S. Mednarodna obrtna razstava v Berlinu Kakor je bila naša javnost že informirana, organizira naše obrtništvo preko Zveze obrtnih društev dravske banovine v Ljubljani, širopotezno udeležbo na mednarodni obrtni razstavi v Berlinu (od 28. .maja do 10. julija t. 1.). Obenem organizira več ekskurzij, ki naj omogočijo ogled te razstave našim obrtnikom. Danes podajamo samo pregled organizacije in program razstave, častno predsedstvo razstave tvorijo resorni ministri soudeleženih držav, medtem ko so v častnem zastopstvu predsedniki sodelujoč h obrtnih organizacij. V zastopstvu Zveze obrtnih društev pripada temu odboru predsednik g. Jos. Rebek iz Ljubljane Poleg teh odborov deluje nešteto sekcij, ki jim pripadajo razni poznani znanstveniki in umetniki iz vseh držav. Program razstave Okvirni program predstavlja z ozirom aa velik pomen te prve obrtne razstave cc!o vrsto velikih manifestacijskih prireditev, ki imajo vse namen, približati obrtništvo iz raznih držav, na drugi strani pa tudi nazorno predočiti vsej svetovni javnosti pomen obrti. V ta program spadajo: slovesna otvoritev svetovne razstave, otvoritev modnega tedna, velika letna proslava v zgodovinskem Charlottenburgu, nadalje posebna slavnost v veliki dvorani ob navzočnosti do 2-5.000 obrtnikov s predvajanjem melodramatične žive slike, ki je oila izrecno v ta namen spisana in kompo-nirana. Na programu so dalje zaključene prireditve za vse obrtnike sodelujočih držav. Napovedanih je tudi do 20 mednarodnih strokovnih kongresov. Razstava sama bo obsegala nasleduje oddelke: kulturno-zgodovinsko razstavo, mednarodno pokrajinsko, nemške razstavo, mednarodni modni teden, posebno razstavo ?mizar kot stvaritelj stanovanjske kulture«, veliko razstavo industrije surovin, orodja, strojev in posebnih pripomočkov za obrt. Kulturao-zgodovinska razstava pod vodstvom znanstvenika dr. Leersa bo obsegala poglavja iz delokroga evropskega in ■ zvcnevropsfcega delokroga. Posebno zanimiva bosta oddelka s.gradivo in človek« ter človek in p'eme«. Ta razstava bo pokazala pregled in razvoj obrti od najpri-mitivnejšega predzgodovinskega do današnjega tehničnega razvoja. Tu bo n. pr. pokazano. kako se je v teku tisočletij razvijalo čevljarstvo kot obrt, lončarstvo, keramika, izdelovanje papirja, zlatarstvo, i. si. Razstava bo preaočila pravi kulturni pomen obrti v vseh dobah človeštva, pokazala nam bo. zakaj danes napreduje industrializacija obrti, odnosno kje naj išče obrt novega poija za udejstvovanje. Mednarodne »»krajinske razstave, ki jih bo priredilo SO ali še več razstavljajočih držav, bodo najbolj privlačna točka svetovne razstave. Po večini predmeti ne bodo samo razstavljeni, ne;ro se bodo izde- lovali tudi na mestu samem, kar bo utegnilo gledalce in kupce najbolj navdušiti. Svoje delavnice bodo postavile: Belgija za graverstvo in cizelerstvo lovskih pušk, za izdelovanje čipk in umetnih kovaških izdelkov; Bolgarija bo dala delavnico usnjarskih izdelkov, za kleklanje čipk, rez-barstvo lesa, pozlatarstvo in umetno keramiko; iz Finske pride delavnica za tkanje, vezenje, za izdelovanje nožev, rezbar-stvo roževine severnega jelena ter izdelovanje obuvala iz klobučevine: Francija bo organizirala izdelovalnico čipk, rezbarstvo iz slonove kosti, umetno ^ knjigoveštvo, umetno ročno tkalstvo, umetno kovaštvo, anamitsko filigransko delo in severno-af-riško tolčenje bakra: iz Italije pride kovinska delavnica, pozlatarnica, delavnica za keramiko in umetno steklarstvo, delavnica za umetne izdelke iz slame, za obdelovanje koral, delavnica za intarzije iz marmorja, tkalnica umetn;h vezenin, iz-delovalnica papirja in delavnica kolonialne obrti- Jugoslavija bo pokazala delavnico za filigranska dela iz Prizrena, staro obrt iz SIoven:.?e, Hrvatske ln Srbije. Prikazana pa bo tudi delavnica suhe robe, umetnega usnjarskega rezbarstva ln izdelovanje umetnih čipk po narodnih motivih: Litva bo pokazala kako se izdelujejo čipke in tkalski izdelki Avstrija vzorno slaščičarsko delavnico Poljska slaščičarsko delavnico iz Varšave, čevljarstvo, rezbarstvo pacov in stanovanjsko kulturo. Rumuniia delavnico konjskih potrebščin in umetno rezbarstvo, švedska ročno vezenje in tkaiie; Švica bo uredila grau-bi in d s ko kmečko sobo z izrezovalci lesa; češkoslovaška bo predvajala delo pri bru-šeniu stekla. Madžarska oekovsko in slaščičarsko delavnico, madžarsko restavra-ciio, delavnico rokavic in keramičnih iz-detkov itd. LTreiene bn^o nadalje še egipt-ske. turške indiiske, urugvaiske čilske, argentinske iranske, in španske delavnice. Kaj mora vsak Inozemski obiskovalec vedeti Vsak obiskovalec te razstave bo prejel legitimacijo z 9 boni, ki mu bodo omogočili vstop na vse prej imenovane razstave. Na notranji strani legitimacije bodo navedene države, ki dajejo popust na svojih železnicah v času razstave. V Nemčiji je dovoljen 60% popust, in to tudi posa-mezn:kom, toda samo na podlagi karte, ki je kupljena v inozemstvu. To legitimacijo bo lahko dobiti pri vseh potniških birojih proti ceni 7.50 mark. Plakor se zdi, razstavni prostor v obsegu preko 60 000 kv. m v paviljonih 100.G00 m2 na prostem ne bo zadostoval, zato se v vsej naglici gradijo še drugi paviljoni. Uspeh te velike razstave je torej v naprej zagotovljen. Razstava bo nudila obrti možnost, da spozna možnosti razvoja in napredka, privedla pa bo tudi narode in nii-hove vlade znova k zavesti, kaj pomeni obrt kot nacionalen in konstruktiven faktor. odaritvo Pravilnik o trošarini na vino in Kmetijska zbornica Prejeli smo; »Slovenec« ie 4. t m. prinesel poročilo o »eji izvršilnega odbora Kmetijske zbornice v Ljubljani, kjer se je razpravljalo o novem pravilniku o trošarini na vino in žganje. Ne vemo sicer, ali je to poročilo službeni komunike zbornice ali pa je le običajno časopisno poročilo. Vsekakor pa ga moramo smatrati kot točno reprodukcijo gledanja Kmetijske zbornice na ta problem. Pripominjamo, da je kmetijska zbornica predstavnica vseh kmetov, pa naj se pečajo s kataro koli panogo kmetijstva, torej tudi zastopnica nas vinogradnikov, ki plačujemo najvišjo zemljarino in zara-di tega tudi najvišjo doklado za to institucijo. Ce zasledujemo delo vseh stanovskih zbornic po državi, vidimo, da so to brez izjeme borbene organizacije za interese svojih članov. Kmetijsko zbornico smo si vedno ie želeli, ker smo upravičeno pričakovali. da bo to borbena organizacija za interese svoj:h članov - kmetov. Predpostavljali smo, da bo vedno cilj kmetijskih zbornic, gojiti solidarnost vseh kmečkih panog. Gotovo vse kmetijske organizacije po vsem svetu se borijo proti kakršni koli obremenitvi kmetijskih proizvodov s pro-J akcijskimi davki in trošarinami, če pa že ori tem nimajo popolnega uspeha, se trudijo, da so take obremenitve čini manjše. Iz omenjenega poročila pa vidimo, da je naši zbornici ta cilj tuj in da ji manjka čut za skupnost kmečkih interesov Pokazala je, da ..:ma srca za vinogradnika in da bo od njega pobirala doklp.do. nc da bi podpirala njegove interese K ugotovitvam zbornice naj pripomnimo naslednje: 1 Ce govorimo o obremenitvi vina s trošarinami po Evropi, moramo razločevati med državami z vinogradništvom in takimi, v katerih vinogradništva ni V vseh državah, kjer je ta panoga kmetijstva razvita, se trudi državna uprava vinogradništvo v vsakem oziru podpirati, to v glavnem s tem, aa propagira konzum vina, grozdja itd. Pri tem se obremenjuje vino izredno nizko ali pa se sploh ne obremenjuje. Tako vidimo. da v Italiji sp^h na vino ni ni-kake trošarine, dalje vidimo, da Francija, Nemčija, Madžarska itd. omejujejo obremenitev vina s tro5arinami na minimum. Pri tem pa imamo v mislih seveda tudi komunalne trošarine. Tako visoke obremenitve vina s trošarinami, kakor jo imamo pri nas in to zlasti v dravski banovini, ne najdemo — če primerjamo ceno, ki jo dobi vinogradn'!? za svoj pridelek — sploh nikjer v Evropi. Ali je vino za delovnega človeka luksus ali ne, o tem se da debatirati. V svetovni literaturi najdemo toliko argumentov za. kakor proti. Podčrtamo pa. da za nas vinogradnike vino ni luksus. ker je po-^apa za vsakdanji kruh. tako za nac, za naše družine in '.a naše delavce ter za riiih družine. 2. Mi smo povsem objektivno dokazali v dosedanjih člankih o tem predmetu, da se je tihotapstvo le v mali meri vršilo z banaškim in dalma^?n~k,-m 'inom. ker prihaja to vino navadno z železnic kjer je bila tudi doklej kontrola norcem moeo."a Glavni vzrok, da se ie tihotapstvo vrš:lo in da ie bilo to tihotanstvo rentabilno. pa je bila previsoka trošarinska stopnia Kup-n? t oč potrošnika ie oadla in zaradi tega ■ so se mnogokrat maloprodajalci vina po- i služili tihotapstva, predvsem aa so lahko vino ceneje prodajali Ce pogledamo cene n; dr bno po dravski ba^vini, lahko mirno trdimo, da se je pogosto po prodajni ceni lahko sklepalo, da tukaj trošarina ni bila plačana. Ce bi vsa oblastva svojo nadzorno funkcijo v polni meri vršila, bi se to toliko grajano tihotapstvo v mnogo manjši meri vršilo Pred vojno je imel vsak zasebnik (v državi, kjer ni bilo vinske krize v tej meri. kakor je danes) možnost, da si drži v svoji hiši vino, od katerega ni plačal prav nobene trošarine. Pogoj je bil, da si je kupil vina najmanj 1 vedro, t. j. 56 litrov. Danes, ko je vinska kriza la-tentna. pa se to onemogoča. 3. Kakor je razvidno iz poročila v »Slovencu« je zbornici glavna skrb finansira-nje kmečkih občin, četudi na račun vinogradnikov. kakor da vinogradniki ne bi bili kmetovalci. Pri tem ne uvažuje dejstva. da živi od vinogradništva v dravski banovini najmanj 150.000 oseb. da znaša površina vinogradov v dravski banovini ckz g 25.000 ha in da je v teh vinogradih investiranih lVs milijarde Din narodnega premoženja, 4 Do sedal je donašala trošarina v dravski banovini dobrih 15 milij. Din in enako vsoto občinam Trditev, da se bo višek trošarine, ki se bo dosege! po novem pravilniku, uporabljal v znatni meri ravno za vinogradnike, je prav malo utemeljena. ker srno baš zadnje dni v časopis h čitali. da je 5 milijonov od tega viška že uporabljenih in tako za vinogradniške svr-he ne bo mnogo preo?ta'o. Ne vidimo iz tega poročila, da bi K^etiiska zbo-nica po svojem izvršilnem odboru razm-aviiala o tem. da bo po novem pravnik" novsem nemogoče vinogradniku TTtmeniati svoj pridelek za vsakdanji kruh. da mu bo, če je brez sredstev, nemogoče prodati vino v maniših količinah in da .rn>-p i?mčiti za to, da bo kupec, ki mu ie vino odkupil, v resnici tudi plačal trošarino. Ali je izvršilni odbor razpravljal o tem. aa bo no novem pravilniku padla možnost T>^oda.ie vina neposredno gostilničarju r , minimum, ker so predpisi za zalo^rv vi*eti taki. da jih gostilničarjev ne jiT moglo izpolniti. Končno odbor očitno ni upošteval prilik našega ma^ga vinogradnika, ki bo imel v malo boljšem letu vino v svoji kleti, ne bo ^a imel skorjice kruha za svojo deco. Kako bo v takem Drimeru poskrbel za potrebno salico, žveplo itd. Novi pravilnik o trošarini se da zagovarjati zgolj iz fiskalnega stališča, in nikakor dru??če. Naimanj, kar lahko zahtevamo je to da pri naši stanovski zastopnici ne morejo biti merodajni le fiskalni interesi temveč predvsem interesi kmetovalcev. Ce bodo kmetijske zbornice, v katere ^mo stavili vse nade. tako zastooale naše interese, potem bo naša usoda prav kmalu zapečatena in nam ne bo preosta-jalo nič druaesa, kakor da se branimo sami, v kolikor nam bo to mogoče. = Spremembe pri Prizadu. Prizad objavlja v »S! užitnih nov in ah« spremembe Dravi!. kakor so bile sprejete na občnem zboru 29. XI. 10;',7. Po spremen :enih pravilih je namen družbe: a) kupovanje in prodajanje izvor/ in uvoz vseh kmetiif-kjl! nrni7vodiv in njihovih predelav, b) ust un« v l jan je podjetij in sodelovanje pri podjetjih, ki s!už;jo po- speševanju kmetijstva hi trgovin« e kmetij- fcKjmi proizvodi, c) izvrševanje poslov in sodelovanje pri poslih, primernih za - osego nalog, označenih v gornjih dveh točkah. Družba vrši tudi vse druge ipoele, ki jih odredi trgovinski minister. — Delniška glavnica družbe *e poviša o! 15 na 50 milijonov Din. Rok in način povišanja bo odredil upravni odbor. Na občnem zltoni je bjl na novo izvoljen kot člen upravnega odbora dr. Joža Basa j. ravnatelj U lavne zadružne zvez« v Ljubljani. Omejitev Izvoza v Italijo Pred dnevi smo poročali o stanju naših klirinških terjatev v Italiji, ki kaže, da se je v poslednjem tednu januarja saldo naših terjatev ponovno dvignil za 12.5 milijona Din (v izkazu Narodne banke je prvikrat obiavljen saldo v novem dinarskem klirinškem računu v višini 25.3 milijona Din). Skupna vsota naših klirinških terjatev v Italiji je po vseh treh klirinških računih dusegia skoraj 200 milijonov Din. Kakor je znano, se je staln! italijansko-jugoslovenski gospodarski odbor na svojem zasedanju od 12. decembra do 17. januarja t. 1. v Beogradu podrobno pečal z vprašanjem likvidacije naših klirinških terjatev v Italiji in je bilo v načelu sklenjeno, da ostanejo v letošnjem letu italijanski kontingenti nespremenjeni, vendar se bo izkoriščanje uvoznih kontingentov za jugoslovensko blago v Ttaiiio uredilo tako, da bo vrednost našega izvoza v Italijo ustrezala vrednosti našega uvoza italiianskega blaga, tako da bo trgovinska bilanca izravnana. Da se doseže ta izravnava, bodo italijanska oblastva, ki delijo uvozna dovoljenja, zaenkrat dajala uvozna dovoljenja v manjšem obsegu, dokler bo to potreono glede na razvoj obojestranskega blagovnega prometa. Celotno zmanjšanje pa ne sme presegati 40% skupne vrednosti uvoza po določenih kontingentih. Za naše izvoznike v Italijo je seveda najvažnejše vprašanje, pri katerih kontingentih se bodo izdajala uvozna dovoljenja v manjšem obsegu Kakor sedaj poroča »Glasnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine«, je biio na zasedanju stalnega italijansko-jugoslovenskega odbora doseženo soglasje v tem. da se začasno ustavi izdajanje uvoznih dovoljenj za naslednje jugoslovensko blago' predelano meso, pšenica, koruza, drva za kolonije, aceton in cinkov oksid. Za ostalo blago se bodo v prvem polletju izdajala dovoljenja v manjšem cbsegu v primeri s kontingenti Tako bo znašalo zmanjšanje pri izdajanju uvoznih dovoljenj za gradbeni les za kolonije 70%, za svinje 50%, za ostali gradbeni les. govedo in jajca 30% in za konje 20%. Kakor poroča »Jugoslovenski. Kurir«, Italija za prvo polletje letošnjega leta tudi ne bo izdajala uvoznih dovoljenj za uvoz našega cementa, premoga in naše rude. Carinjenje blaga, uvoženega po pošti Dme 1. januarja lanskega leta je stopila v veljavo odločba finančnega ministra žt. 54.447/VI1I od 26. novembra 1236. ki prav1', da morajo b'ago, ki se uvaža iz inozemstva z redr.o ali zračno pošto, spremljati izvirne fakture in da se smejo samo tako prispeli poštni paketi s pravilnimi izvrnknš fakturami ocarinjati, sicer se vračajo kot m vračljive pošiljke v inozemstvo. Nadai ie določa ta odločba, da se sme blago, ki prispe iz Inozemstva s priporočeno pešto kot vzorec brez vrednosti, kolikor ni redno ocarm;'eno, plačati preko pooblaščenih za.vodov samo, če ne presega vrednost posamezne pošiljke 300 Din. Sedaj je finančni minister izdal novo odločbo, s katero se gori citirana ortločbii razveljavi. Vprašanje carinjenja blaga, uvožeiega po pošti, je s to novo odlo.'bo urejeno takole: Blago, ki se vozi iz inozemstva v poštnih pošiljkah z redno ali zračno poŠto, morajo spremljati izvirne fakture ali pa morajo te fakture prejemniki blaga o priliki carinjenja sami predložiti pristojnim carinarnicam, ki so dolžne te fakture overoviti. V nasprotnem primeru prejemniki ne bodo v stanju, da za to blago izvrše plačilo v inozemstvu. Nadalje določa odločba., da nava c raTipisu carinskega oddelka št. 939'IV — 1933 prejemnikom blaga ni treba overoviti faktur za blago, ki pride v poštnih pošijkah; prejemniki blaga lahko te fakture overovijo" naknadno, to je prej, nego jih predložijo poooblaščenemu zavodu zaradi nakazila protivrednosti v inozemstvu. Prav tako pri tak h pošiljkah ni treba prilagati prepisov faktur. Gosccdapske vesti —r Nemška marka. Kakor je znano, se je proti koncu lanskega leta pričel naglo dvigati tečaj nemške klirinške marke na naš h borzah. Medtem ko se je prej tečaj gibal na višini izpod 13 Din za marko, je v drugi polovici januarja prekoračil 14 Din in se je povzpel na 14 50. Pri tem visokem tečaju se je preeei povečala privatna ponudba in je že prejšnji teden marka pričela zopet popuščati. Da prepreči prenagli padec, je morala Narodna banka intervenirati medtem ko je prej z 'nterven-cijo skušala nreprečiti prekomerni dvig. Po vesteh iz Beograda je pričakovati, da bo Narodna banka nadalje intervenirala, ker noče donustiti. da b; marka prenizko padla in stremi za tem. da bi se izvoznikom v Nemčijo omogočil čim stabilnejši tečaj marke. Bcne 7. februarja Na ljubljanski borzi so d?res avstrijski šilngi v privatnem kr>ringu nekoliko popustili in so bili zaključeni po S.66, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 23S. V zagrebškem privatnem kliringu je bi promet v avstrijskih šilingih po 8.6650 (v Beogradu po 8.67) in v angleških funtih po 233. Nemški klirinški čeki, ki so ob koncu prejšnjega tedna popustili, stanejo sedaj v Ljubljani 14.25, v Beogradu 14.3250 in v Zagrebu 14.2250. odnosno za konec februarja 14 20. za konec marca 14.1850 in za konec aprila 14.23. Na zagrebškem efektnem tržišču se je danes Vojna škoda pri čvrsti tendenc; nadalje dvignila za več točk in je bil zabeležen tečaj 451 — 454 (v Beogradu je bil promet po 453). Tudi tečaji ostalih državnih vrednot so se dvignili, vendar ni prišlo do prometa. Zaključek pa je bil zabeležen v delnicah PAB po 223 in v delnicah Sečerane Veliki Bečkerek po 600 .Na beograjski oorzi se je 7% 252.50 - 262 50: «0» 232.50 - 242.50; «6» 212.50 - 222.50: «7» 1*2.50 - 192.50; «8» 125 — 130 Otrobi: bašk- in 6remcki v vrečah 98 — 100 Fižol: baški in eremski 203 - 205. + BudimpeStan-ska tcrminska borza (7. t. m.). Tendenca slaba koruza: za maj 12.96 — 12.97, za julij 13.22. S P 0 R T Naši akademiki v HoSgasteinu Jugoslovanska akademska smučarska organizacija na ljubljanski univerzi, ki se je po svojih članih že udeležila mednarodnega švcarskega akademskega smučarskega prvenstva v Villarsu, kjer sta zlasti Močnik in Bevc odlično zastopala naše barve, je snoči odpravila številno ekipo smučarjev-tekmovalcev na velike mednarodne akademske smučarska tekalne v Hofgastein v Avstriji. Odpotovali so naslednji člani JASO: Heim, Novak, Dečman, Skoberne, Močnik, Bevc in Primožič priključila pa sta. se jim še člana ASKa Herle in šorll. NaSi akademiki bodo v Hofgaste;nu startali v vseh disciplinah, najmočnejše smo seveda zastopani spet v alpski kombinaciji, za katero imamo prijavljen h kar pet tekmovalcev. V štafeti bo najbrže nastopilo moštvo Dečman, Močnik, Bevc in Primožič, v skokih Bevc in Dečman, v teku Prirnož č in Močnik Bevc in Dečman v klasični in najbrže oba, sigurno pa Bevc v četvorni kombinaciji (tek, skoki, smuk in slalom). (O poteku tekem bomo objavili izv rna poročila našega posebnega poročevalca). Jutri drsalna produkcija Na produ/kciji na Bledu je izvajala v nedeljo dvojica Palmetova-Biber nekaj na novo naštudiranih likov prostega drsanja ter valček in tango. Zelo je dalje ugajal nastop Palmetove kot blejskega dekleta v gorenjski narodni noši in gledalci so bili nadvse zadovoljni tudi z drsanjem ostalih drsalcev in drsalk. SK Ilirija želi izrabiti še preostale dni drsalne sezone in priredi jutri, v sredo — po tem, kakšna bo temperatura — ob 18.30 ali ob. 20. še eno javno ekshibicijo svojh drsalcev in drsalk Cas prireditve bo jutri objavljen točneje. K banovinskemu prvenstvu v slalomu pri Celjski koči Poročilo o tekmovanju za prvenstvo dravske banovine in MZSP v slalomu, ki je bilo v nedeljo dopoldne pri Celjski koči nad Celjem, dopolnjujemo s tem. da je šlo za banovinsko prvenstvo klubov in za podsavezno prvenstvo posameznikov MZSP ter klubsko prvenstvo prireditelja SPD Celje. Hubert Heim je to« rej postal neoticielni banovinski prvak v slalomu. Banovinsko klubsko prvenstvo si je torej priboril TK Skala, Jesenice, klubski prvak SPD Celje pa je postal Herle. V nekaj vrstah Izmed včerajšnjih nogometnih rezultatov moramo zabeležiti še naslednje: Beograd—Zemun 4:2 (2:0). Berlin : Praga 4:1; (v italijanskem prvenstvu): Juventus : Torino 3:0. Milano : Napoli 3:1 Roma : Lazio 2:1, Ambrosiana :Fioren-tina 3:0, Livorno: Lucchese 2:1, Bologna : Sampierdavera 3:2, Genova : Ban 4:1; (v madžarskem prvenstvu): SzegeJ : Ferenez-varos 2:1, Hungaria : Phobus 5:1. Ujpest Bocskay 1:0 »11«: Budafok 1:0, Kispest : Eto 4:2. Elektromos : Sjiirkctaxi 1:0. — V Štokholmu je bilo v nedeljo končano tekmovanje za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za dame, kjer jc proti pričakovanju zmagala Angležinja Megan Tavlor pred rojakinjo Collcdgovo. ki si je nedavno v St. Moritzu priborila naslov evropske prvakinje v tej panogi. Zveza slov. lahkoatletskih klubov. Za drevi sklicane seje pri »Slamiču« ne bo. Seja Smučarske sekcije SK Ilirije bo drevi ob 19.30 v kavarni Emona, sestanek sekc je pa v novem klubovem lokalu, Tyr-ševa cesta I. nadstropje (kavarna Evro- Veiiho jDKiiucno žrebanje 35. kola državne razredne loterije bo dnevno od 15, fepruarlfl to 11. marco t. i. Dobitki: l mm O* Din 2,000.000.— 1 i> >» tt 1,000.000.— 1 »» tj n 500.000.— 1 »» tt »t 400.000.— 6 Mitkev p® Din 200.000.— iz 100.000.— 15 f f 't II 80.000.— 15 9 f rt 1» t> 60.000.— 15 tt tt tt 50.000,— 15 ii tt 40.000.— 20 m rt tt 35.000.— 25 »» •t i* 30.000.— 25 1» t* »» 25.000.— 40 M tt tt 20.000.— 50 »t »• j» 15*000.— 60 »» tr tt 12.000.— 200 tt tt . 10.000.— 250 M rt tt 8.000.— 300 tt it tj 6.000.— 345 »» tt n 5.000.— 350 »» tt it 3.000.— 34257 tt »• 11 1.000.— s upaj 56,927.000. dinorleu Cena srečk: lh srečka din 1000.- V* srečke din 500. '/4 srečke din 250.— Strogo solidna, točna in diskretna postrežba! Originalne srečke za to žrebanje razpošiljamo samo proti predhodnemu plačilu. Glavna kolektura Državne razredne loterije A.REINinDRUG ZAGREB GAJEVA 8 ILICA 15 ZADNJIH 10 DNI SE VRŠI ŽREBANJE TEGA RAZREDA v Ljubljani od 1. —11. III. Pristop vsakomur dovoljen I pa) v sredo ob 18. Udeležba za vse tekmovalce obvezna zaradi razdelitve bodočega treninga. Redna od borova seja ASK Primorja bo v sredo 9. t. m. ob 20.30 v društveni sabi, Tavčerjeva ulica l./I.. Udeležba obvezna. Tajnik. SK Reka (nogometna sekcija). Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek vseh nogometašev v gostilni »Oblak« na Tržaški cesti md novo in staro mitnico. SK Jadran. Danes strogo obvezen trening- za vse skupine. Opremo vrnite r.a igrišču. Nadaljnji treningi bodo vsak t>-rek in četrtek od 14. dalje Moto-Hermes. Dresi ob 20. članski sestanek v posebni sobi restavracije pri »šest'ci«. Tajnik. Prodajte svoje Soto*posnetke! Za nam priključene časopise in revije iščemo stalno interesantne Soto-posnetke iz vseh panog. Postanite tiskovni fotograf v stranskem poklicu! — Zaslužite denar s svojim fotoaparatom! Vse pobližje proti znamki za odgovor pod Šifro 384 na Agence de la Presse, 10 rue Pauguet, Pari« 18-e. »JUTRO« št. 32. ___________________________________________, fi ■ Torek, S. H. 1938, Stari strokovnjaki za preskrbo vojske z orožjem, organizatorji letalstva, topništva in tankov so upokojeni — Novi možje Gospodarji nemške vojske Letalo uničeno, letalec reSeif ,Murmanec" naj se prebije do Papanlna Rusi se boje za odpravo na ledni plošči, skupina pa pošilja po radiu pozdrave v domovino Pasja vlaka na španskem bojišču veljstva Keilel ja deloval doslej samo v področju organizacija jn o njegovem operativnem znanju ni še nič znanega. Med drugimi odstavljenimi in prestavljenimi vojaškimi osebnostmi je omeniti pehotnega generala Lieseja. ki je izvedel materialno stran nove nemške oborožitve kot šef orožnega urada. Preskrbel je državno bramto s topovi, tanki in letali. Med njegovimi najpomembnejšimi referenti je bil generallajtnant dr. Becker, glavni strokovnjak za balistiko v Nemčiji, kj je postal sedaj tudi njegov naslednik, iu še prej gene-rallajtnant Karlevvekj, prav tako topniški specialist, ki je med drugim izumjl top s katerim so Nemci med svetovno vojno na razdaljo sto dvajset kilometrov obstreljevali Pariz. Becker r? spadal med najožje pristaše generala Fritscha in v tem je tudi vzrok, da 6o ga upokojili že davno prej. nego je dosegel za u okojitev potrebno 6tarost. Zanimiva j3 tudi odstavitev treh vojaških poveljnikov. ki so veljali za odločne monarhi-ste in deloma direktne nasprotnike narodnega socializma, poveljnika II. armadne skupine v Kasselu, najvišjega bavarskega generala nemške vojske viteza v. Leeba, poveljnika 8. armadnega zbora, gemerallajtnau- ! ta v. Kleista iz znane rodbine, ki_ je dala < Nemčlii dva slovita pesnika, ter inšpektorja konjenice v. FogrelLjja. V vojnem času so vsi trije delovali kot najbližji svetovalci vrhovnih poveljnikov iz vladajočih rodbin. Štab sodelavcev vrhovnega poveljnika zračne vojne sile in sedanjega feldmaršala Goe rjnga so skoraj do zadnjega moža izmenjali in med odstavljenimi je tu tudi general Wa-chenfeld. ki ie nemško zračno silo sploh organiziral. Odstavili pa so tudi generala motorizirane kopne sile, generala Oswalda Lutza, ki je Nemčiji ustvaril orožje tankov. Italijanski hidroavijon C.A.N.T., ki jc zgorel nad Atlantikom med |>oIetom čez Ocean. Pilota Stoppanija, ki jc padel z gorečim aparatom v morje, so rešili čudna nezgoda Nevidna sila je dvignila dečka 20 m visoko v zrak Na cesti iz Prage v Vinor se ie zgodila nenavadna nezgoda, šestletni sinček nekega de lavca. Jaroslav Liipold iz Gbela, .je z nekimi drugimi dečlki stopal po cesti. Nenadno so zagledali mimoidoči, kako >e dečka kakor no nevidni sili dvignilo kakšnih 20 m v zrak. Ta sila ga je zagnala v krošnjo visokega kostanja, od koder je potem padel na tla. Neki avtomobilski vozač, ki je Lil tam v bližini, je otroka hitro pobral in ga odoelial v sa-nitetski oddelek letalske vojašnice, ki ie nedaleč od kraja nesreče. Tam so ugotovili-da je deček ranjen na desno oko. drugače se mu pa ni zgodilo nič hudega. Sedaj ga zdravijo v neki praški bolnišnici. Seveda so se takoj pozanimali, kako se je mogla nesreča zgoditi in so ugotovili sle- deče: Letalci so imeli prejšnji dau vaje s streljanjem v tarčo. Neko letalo se je dvignilo z vrečo peska, kj je bila pritrjena na 400 m doljjo žico in ki ie rabila kot tarča. Po vaji je letalo pristalo in žico z vrečo ^ odvezali. Drugega dne *e je dvignilo neko drugo leliilo iu ne da bi kdo opazil, se j? žica zaplela v njegova kolesa. Žica, ki io je vleklo letalo s seboj, pa se je na tleh zaplela tudi dečku v noge in ga dvignila v ztak. Potem se je zaplela v električni vod, ki oskrbuje Vinor s to'*oni. Prišlo je do kratkega slika, tako da je kraj za nekaj časa ostal brez loka. Otrokovi reševalci so malega Jaroslava rešili žice. ki -e mu je bila oplela okoli nog, in sami niso vedeli, da so tedaj za las ušli strašni smrti. Odstopivši maršal nemške vojske von Blomberg s soprogo na poročnem potovanju brambe. Po nekem zakonu iz leta 1935. je bil vrhovni poveljnik kopne, vodne in zračne vojske, praktično pa je bilo zračno orožje, važno zlasti za zatiranje notranjih nemirov, v Goeringovih m s tem Hitlerjevih to-ikah ter je bilo narodno socialistično usmerjeno. Kot vrhovni poveljnik je imel Blomberg velike pravice, kakršne so v drugih državah pridržane sicer samo vladam, imel General Keitel, šef vrhovnega vodstva narodne obrambe svoje osebne zadeve. Fritseh je pripravljal že Blombergovo odstranitev im njegova zmaga bi ojačila položaj konservativcev, ki so v narodnem socializmu gledali samo prehoden pojav. Hitler je pravilno ocenil nevarnost 111 je zato hitro nastopil. Spremembe v vodstvu državne brambe pomenijo zadnjo fazo narodno socialistične revolucije, osvojitev zadnje trdnjave konservativcev. Na čelo vojske ni stopil sedaj noben strankarski eksponent aLi politični general, temveč mož, ki je samo vojaški strokovnjak, star vzhodnjaški aristokrat, general Brau-chitsch' o katerem so pred nedavnim trdili, da bi v primeru vojne postal poveljnik napadalne vojske, ki bi naj obvladala baltsko obalo in se polastila Leningrada. Brauchilsch je poveljeval vzhodno pruskemu armadne-mu zboru, ki je nekakšna predstopnja k najvišjemu poveljstvu ter ima v tem pogledu pomen vojnega poveljstva v Nancyju, najbolj kočljivi točki francoske vzhodne meje. Sicer se pa Brauchitsoh kot plemenitaški general doslej notranje ni bog ve kako priključil narodnemu socializmu V tem oziru je drugače soditi o generalu V. Reicheaau, ki je postal poveljnik skupine armadniih zborov ob severno zapadni češkoslovaški meji jn je odločen narodni socialist. Armada, ki ji poveljuje, je motorizirana. Novi šef vrhovnega po- Ovčar rešil otroka Iz Hulla na Angleškem poročajo o čudežni rešitvi dve in pol leta starega otroka po nekem ovčarju. Mali Gordon Norris je zjutraj odšel s psom na majhen sprehod, e katerega se pa ni vrnil do večera Starši so v največjem strahu o o vesti li policijo. ki je začela iskati otroka. Ob štirih zjutraj je eden izmed policistov zaslišal pasje lajanje. Odšel je v tisto smer in je našel ovčarja pri dečku, katerega je grel s svojim telesom. Le s težavo so psa odstranili, nato so otroka, ki je spal napol zmrznjen, spravili v bolnišnico. Samo psu ki je malega dečka ves čas grel s svojim telesom, se je zahvaliti' da bo olrok v nekoljko dneh spet zdrav. Vohunska zizta v Londonu Na pol:cijskem sodišču v londonskem Bovvstreetu so zasliševali te dni štiri sumljive osebe, ki so na zadnje priznale, da so bile fotografirale tajne dokumente arze« nala v Wool\viehu in da so bile v zvezi z neko tujo silo. Trije obtoženci so bili nameščenci arzenala in četrti jih je pregovoril. da so mu priskrbeli načrt novega 14-palčnega tona. ki so ga doslej skrivali. Po naročilu britskega vo ;nega ministrstva se je neka neznana dama seznanila z enim izmed obtožencev in tako so vso stvar odkrili. Obtožence so po zaslišanju proti kavciji izpustili. Dosedanji vodja nemške Reichswehr, general von Fritseh je tudi svoj posebni generalni štab, ki je usmerjal delo generalnih štabov kopne in vodil: sile ter do neke mere t udu zračnega orožja. N a čelu tega generalnega štab« je bil general Keitel- ki je ostal šef generalnega štaba državne brambe tudii sedaj s p>'a-vicarni ministra, samo da je doslej referiral maršalu Blombergn, odslej pa bo moral re-ferirat: naravnost Hitlerju. V tem se kaže Odprava dosedanje avtonomije vojska Generalfeldmaršal Ilcrmann Goring Z Blombergom je odšel vrnovni poveljnik j kopne vojske general Fritseh, ki je zastopal politično izolacijo armade in je zaviral v nie.i narodno socialistične vplive. To je bila v Nemčiji še edina opozicija, ki je smela povedati kaj misli. Zdi se pa, da je Fritseh svoi položaj precenjeval. Blomberg v zadnjem času ni ime' več avtoritet1 niti v častniškem »doto in »e je zanimal bolj za AčK-ral Soeder Iz Moskve poročajo- da zasledujejo tam z največjo napetostjo priprave za rešitev Pa-paninove skupine, ki je zašla v težek položaj, ker se je začela ledna plošča, na kateri tabori, v zadnjem času lomiti. O skupini pravijo, da čaka svojih rešiteljev že z nestrpnostjo, vendar pa še ni izgubila dobre volje. Vedno znova pošilja brezžične brzojavke s pozdravi na sorodnike in prijatelje po vseh delih Rusije. Ta čas si prizadeva parnik »Murmanec« pod vodstvom kapitana Uljanova, da bi prodrl do te ledne j>lošče in pobral z nje četverico mož, ki so )ilh, kakor znano- med tem izvolili v najvišji svet Sovjetske Rusije in ki so bili poleg maršala Bliicherja edini poslanca novega sovjetskega parlamenta, ki se prve seje tega parlamenta niso mogli udeležiti. Splošno prevladuje upanje, da bo >.Murmamec« dospel pravočasno do teh mož. kj so od 21. maja lanskega leta nemara najbolj osamljeni ljudje na svetu- ki jih morski tok sedaj na njihovem plavajočem bivališču žene ob 74. spo-redniku in ki so poželi v času svoje osame los t i ogromno žetev novih hidroloških, meteoroloških in bioloških spoznanj v predelu sveta, kamor prej še ni bila stopila človeška noga. Dosedanje potovanje parnika J/Murmasnca«: je bilo precej polno dogodivščin. 19. jan. je bil oddaljen samo 180 km severno za patino od Papanirove skupine, toda nepredirne mase ledu so mu ustavile nadaljnjo pot, Ladja je morala obpluti to ledovje in se ie tako oddaljevala od postaje Severnega tečaja, da te bila 22. jan. že 200 km od nje. V zadnjih dneh se je od nje še tolj oddaljila. Voziti mora sem in tja v jugovzhodno smer in danes je položaj takšen, da je kakšnih 100 km jugovzhodno od otoka Jan Mayena- dočim je Papaninova skupina kakšnih 100 km severno zapadno od njega. Kapitan Ulj »nov meni, da bo moral obpluti otok jn da mu bo potem uspeio dospeti naravnost do raziskovalcev. Patruljni parnik »Murmanec« odriva samo 500 ton, a so ga uredili specialno za plovbo po Ledenem morju. Dali so mu posebno konstrukcijo z železnim kljunom, ki ga naj očuva tega. da bi ga ledovje zmečkalo- Kakor pravijo ni pričakovati, da bi se sedanje vremenske prilike v Ledenem morju poslabšale in zato je verjetno, da bo mogel parnik vendarle dospeti do Papanina in njegovih mož. Naloga mu je v toliko olajšana, ker se jx>larna 110Č prav sedaj končuje in se sonce znova orikazuje. Tudi ledolomilec iTajmir« hiti že skupini na pomoč. Zadnja poročila so velela-da plove z brzino 10 milj na uro mimo severne obale Norveške jn da mu delajo ae-prilike magnetski viharji, ki otežujejo brezžično zvezo s Papaninom. V Kronštadtu popravljajo ta čas z vso brzino ledolomilec tJermak«, s katerim od-plove poveljnik reševalnih del. akademik prof. Oton Šini d t. v polarno morje. »Jermak« je poleg »Krasina« največji "uaki iedoionii-lec. Četrta skupina reševalcev odleti z divema novima, štirimotornima letaloma v naslednjih dneh iz Moskvi. Ti dve letali sta posebno močni, imata posebne priprave, da ee aa niiju krilih in propelerjih ne more nabirati led, in jima ho poveljeval polarni le- talec Spirin. Razen z normalnima brezžičnima postajama sta letali opremljeni še s posebnimi prenosljivimi oddajniki, ki jih je mogoče s padali spustiti na led. Otok Jan Mayen bo baza za ruske reševalne ekspedicije. Svoio pomoč pa je ponu-diila tudi norveška vlada, ki je Papaninovi skupini sporočila, da je odposlala od vremenske postaje v Miggbukti na Grenlandiji veliko število sani s pasjo vprego, da bi ob grenlandski obal,j pripravili zalogo živil. Nor. vezani namreč domneva 10, da bo plavajoča ledna plošča Papaninove skupine v teku dveh tednov dosegla grenlandsko obalo in se bodo tyogli možje na njej potem sami rešiti na kopno. Nerodno je le to da postaja plošča čedalje manjša, da se čedalje bolj lomi. Ta čas meri v dolžine komaj 50 m, v šjrino 30 m, tako da letalo na njej ne bi moglo pristati. Pač pa poročajo, da so Papanin, Krenkel, Fedorov in Širšo v založeni z živili še za tri mesece in da so rešili vsa svoja znanstvena dela. Poveljnik Ktgteške potopljene ladje v Sredozemskem morju, kapitan AMpte Charles Verenoj po reSitvi s svojo ženo Znani češkoslovaški vojaški pisatelj Stanislav Yester se bavi v nekem članku z zao-njimi spremembami v nemški vojskj, ki so zbudile pozornost po vsem svetu, in ki ph karakterizira približno tako-le: Odstavljeni dosedanji vojni minister, maršal Blomberg, je imel poseben položaj, ki če je dal razlagati le z avtonomijo državne General Brauchitsch, poveljnik nemške vojske Po torpediranju „Endymiona" »Joj, joj, čisto gladka je glava! Pri vragu, kje sem vendar pustil svoje lase?« Huda letalska nesreča v Ameriki Ob južni obali Kalifornije se vršijo ta čas veliki manevri ameriške vojne mornarice. Teh manevrov se udeležuje okrog sto vojnih ladij, toliko, kolikor še nikoli, in mnogo vodnih letal. Pri tem je prišlo kakšnih 70 milj južno od San Diega do strašne nesreče. Dva velika bombnika sta se dvignila v viharnem vremenu in sta trčila skupaj ter padla v morje. V nevihti nista bila opazila drug drugega. Med padcem sta se vnela. Od štirinajstih mož. kolikor sta jih šteli posadki obeh letal, jih je polovica zgorela, štirje so izginili v valovih, tri so pa težko ranjene spravili na oklopnico »Tennessee«. Katastrofa je zahtevala doslej torej 11 smrtnih žrtev. Ogromen pes iz Pirenejev pelje tovor municije na španska T>ojišče Južna stena Kilimandžara premagana Ekspedicija inženirja Ervina Eisenman-na iz Stuttgarta poroča, da se ji je po hudih naporih posrečilo preplezati južno steno Kilimandža-a v Afriki, člani odprave so prepiezali šest vršacev gorskega masiva v višini nad 5000 m. Prvič v maršalski uniformi Novi nemški generalfeldmaršal Goring se je prvič pokazal v maršalski uniformi v soboto, ko se je udeležil razstave Akademije za lepe umetnosti v Berlinu. ANEKDOTA Talleyrand je bil na dvornem plesu, kjer je moral poslušati velezgovorno damo, ki se nikakor ni hotela odmekniti od njega. Jezik ji je tako tekel, da je državnik, ki je bil znan kot duhovit mož, molčal kakor grob. Naposled ga je dama vprašala: »če bi bila jaz moški — kakšno službo bi mi dali?« Talleyrand je urno porabil piiliko in dejal. »Imenoval bi vas ravnatelja gluhonem« niče«. VSAK DAN ENA Prešernov ki so ga testament, našli v Kranju Pred 14 dnevi so pri kranjskem sreskem ali okrajnem sodišču »škartirali« stare spise, — v smislu poslovnika. Na registratur-nifa policah treba napraviti prostora. Predno se pa stari papirji sežgo, jih sicer oi treba prepisovati, kakor baje v so'daški upravi, pai; pa se morajo še enkrat vsi ti spisi pregledati. Na enem zapuščinskem, št. VI 546/49. je na omotu zapi« »Verlass D01 Fr. Prešern « Očividno iz mlajšega časa, morda okrog 1900. Ta zapuščinski spis je sicer že cksccrpiran, spominjam se na to. ne vem pa več, kje. Morda v kakšnih gimnazijskih i? vest jih, ali v kakšnem starem revijskem letniku. Ne škoduje, če se takšen ekscerpt ponovi, brez literarnih pretenzij. Njegova poslednja volja Obrni omot, in na starem uradnem papir ju je v krasopisnih biedermajerskih maius kolah natisnjen naslov: »Sperr-Relation« kar bi se iz kanchjske latovščine prevedlo po naše nekako: »Poročilo o zasegi zapuščine« (v smislu, da oblast zapuščino »zapre«, da ne rnore nikdo nepoklicani do nje. dokler se upravičencem ne prisodi in izroči). Ta Sperr-Relation poroča, da je »Sper-re" izrečena »nach Ablcben: Herr D°- Franz Prefhern. Landesadvokat zu Krainburg, 48 Jahre, ledig. Krainburg Haus N° 181, und iu Velben, Bez. Radmannsdorf. gebiirtig. «tarb den S Februar 1849 zu Kramburg Haus No 181. Miindliches Testament er-richtet in Gegenwart von Zcugen Matthaus Mayr. Anton Achzhin und Valentin Tschmi-icher von Krainburg. Nachste Anvenvand-te und \vo befindlich: Georg Preschern (drugačna transkripcija!). Pfarrer in St. Ru-perth bei Villach. Uršula und Heliena Preshern ebendaselbst. dann Gertraud Preshern., verclichte Ambroschitsch zu Sterm •n-Karnthen bei Eisenkappel. Mina Preshern verehel. \Vouk zu Velbeti und Kathanna Preshern zu Krainburg, s.mtliche Gesclnvi-«ier des Erblassers. 1'ermogen: Leibeskicidung. Einrichtungs-stiicke und Hiicher. sowie zum currenten Geschaft gehorige Aktenstiic^e. Ti »kuren-t-r;» poslovni spisi so nato našteti, tn sicer » sodiščih Pred kranjskim sodiščem je takrat, ob smrti, ime! advekat dr. Preshern 2 tožbi. 3 vknjižbene prošnje, 4 preknjiž-bene prošnje (na prenos lastnine) in še dve dragi prošnji kojih označba je necit.no za-p:sana, skupaj 9 zadev). Pri sodišču na Brdu (Egg. tudi Egkh) je imel 5. v Ljubljani pa 3 zadeve, skupaj 17. Sledi zapisnik z dne 15 2. 49 o zaslišan ju oporočnih prič, tudi > nemščini seveda, ki pravi: »Dne 6. t. m. ob 8. ?jturaj nas je zapustnik poklical k sebi, ležal je v postelji, bil pri polni zavesti, in je v naši neprestani navzočnosti, prost sile, prevare ali zmote, a vi!: Ker me neka oseba vedno nadleguje (\Veil mich cine Person stets belasti-Cet). naj izjavim svojo poslednjo voljo, storim to kakor s'edi: Premoženja itak nimam nobenega, če bi pa vendarle kaj ostalo, naj dedujeta oba otroka, ki jih imam z neko feiovšek (mit einer siehern Jellouscheg) v Ljubljani. Sobno pohištvo in posteljnino pa zapuščam svoji sestri, ki je bila pri meni, Katarini. Ostale sestre (odn. Oeschvvister) nimajo iz zapuščine ničesar terjati. Na koncu jc še pristavil: Tudi zlata žepna ura naj pr pade onima otrokoma Jelovškove.« Ko je D01" Preshern še ponovil, da je to njegova poslednja volja, je dostavil: »Če bi se kedaj pozneje kaj premislil, bom zopet po vas pos!a! « To je vse. kar je nam govoril. in mi smo vsak čas pripravljeni potrditi svoje navedbe s prisego. — Slede podpisi oporočnih prič (Mavr. Ahčin. Čmišar). (Oblika oporoke bi bila danes prav tako veljavna. § 585. odz.) Popis premičnin Zapuščinski ak* nadaljuje: Inventarium, popis premičnin. Cenilca Johann Okorn in Anton Kchzhin, najbrže isti. kakor priča. Bržčas je bi! sodni sluga v Kranju? /. gotovina, — se ni našla! 11. aktivne terjatve, ci; soin izvlečka iz ek spe n zame knjige, 483 fl 49 kr. Tolik je bil torej čisti presežek odvetniške pisarne pred 90 leti, na območju. kjer je ime! en sam advokat tako rekoč monopol brez konkurence, in na ozemlju, kier je sedaj 5 obsežnih okrajnih sodišč (Kranj. Tržič. Brdo. Radovljica, Kr. gora). Takrat menda samo dve, Kranj in Brdo, ter dve graščinski sodstvi B'ed in Radovljica Goldinar je v »Courant-Miinze«, torej v papirju, veljal takrat približno 23 Din. Po notranji kupni moči je morda bi! toliko. kakor naš današnji tolar (50 Din). Sorazmerje cen je pa bilo povsem drugačno. III Precioze: Zlata žepna ura, 12 fl! IV. knjige: 38 fl 13 kr. Razen tega ori Blasniku Poezije, v zalogi je še 120 vezanih izvodov, z 20° o odbitkom 120 fl. 600 nevezanih 450 fl, pri Giontmiju v komisiji Kerst pri Sa-vizi 44 fl 48 kr, skupaj 653 fl 1 kr. ali svota vseh postavk 1151 fl 20 kr. V. druge premičnine: 1 pisalna miza —.50 ! (petdeset krajcarjev), z dodatkom »iz mehkega lesa«, 1 omara za akte »Schriftenschrank« 1 fl, 4 stolci po 10 krajcarjev 40 krajcarjev, skupaj 2 fl 30 kr. — kateri račun je pa napačen. Seštevek bi znaša! !e 1 f! 90 kr. za 40 krajcarjev sita se cenilca zmotila pri seštevanju. Morda sta le hotela pisalno mizo ceniti na 00 kr. okroglo 2 kovača današnje veljave? Advokatski računi in dolžniki Nekoliko veselejši ie izvleček iz ekspen-zarjev, advokatskih računov Ti so lepo urejeni, prepisani po vrsti iz advokatske knjige, ki je bila takrat še obvezna. Ta izvleček kaže. da je rajnki advokat ime! terjati na zaslužku in izdatkih skupaj 2504 fl 61 kr, prejel pa na predujmih 2021.12. tako da se v korist zapuščine pokaže prebitek 483 fl 40 kr, torei nekako 20"/o vseh zapisanih dohodkov. 80% teoa je prejel predujma. — vsaj v tem pogledu je kljub vojnam, revolucijam in Sveti Aliansi čas bil manj podoben sedanjemu in za našega zapustnika ugodnejši. Poedini predujmi so bili znatni v primeri z zapisanem ekspen/arjem celo visoki, po 5. 10. 47, 49, 80 fl. Neki Celov-čan je vplačal predujma 105 fl. Puštalska soseska 24 fl, Brinnersche Herrschaft na Bledu 150 fl, Freiherr von Diettrichsche Gewerkschaft v Tržiču celo 226 fl, Zois Anton Freiherr von Edelstem pa samo 2 fl 13 kr, pa še zogledu nadkriljeval sodobnike, takratne in sedanje. Ne le kot pesnik, tega niti ne mislim, pa kot privatnik In bil je sin humanizma in med njegovimi naj-žlahtnejšiml potomci. — Pogleimo si torej katalotf nie^ovetfa Prvih 10 Številk je njegov jus, Corpus ju- ris civilis, morda še študentovski, kakor smo si mi shranili Institutiones in Pandec-eta, potem za prakso od* 1811. Kz 1803, Višini? Gesetze und Verordnungen, \Vesse-Iy Handbuch der Gerichts-u Coneurs Ord-nung, Zimmerl-Handbuch fiir Richter und Advocaten, Kolessas \Vechselrecht. Krii-mers Stempelgesetz. Eggerjev Natiirliches Privatrccht, Allgemeine Genchts- u. Con cours Ordnung To je vse. kar je za stroko. Komentarjev ni rabil, morda iih ni b' lo. Na Judikatenbuch se je bržčas ravno-tako »požvižga!«, kakor mi. — škoda, da ni tudi o tem zapisal nobene »pšice« Izrekel .ie gotovo ktero. Morda se mu pa ni zdelo vredno, češ. saj le »na visoki vrh lete iz ne ba strele«, v grmovje ni treba? Za temi skromnimi jurističnimi »špehi«, očividno priročniki le za prakso, nas preseneti st. 11 Marchionis hospitalii calculus differentialis čemu difirencialni račun, njemu? Da se je za takšna vprašanja zanimal, pa kažejo še 54 Beckmanns Anleitung zur Technologie. 55 Schmidt Sammlung phvsikalisch-mathc-matisehe Abhandlungen. 56 Miillers auser-lesene mathematisehe BibLothek, 57 Kaus-Icr Logarithmen. 61 Forster Sammlung von Abhandlungen okonomisehen u. technolo-gisehen Inhalts. To je podobno, kakor so se nekateri komponisti bavili z matematiko, nekateri matematiki z glasbo. Morda Od domačih izdanj najdemo 40 Proprium sanc-torum Jurija Japla, 41 Officia Dioccesis La-bacensis 1819, očividno bibliofilsko 65 Bos in lingua, Floriantschitsch Laibach 1695. --96 Mali besednjak. 97 Dogodivšine štajerske zemle, 106 Slovenski verrnar in 107 Koseskega Divico Orlansko. Potem 95 Scr-bisch-deutsch-lateinisches NVorterbuch (Vu-kov slovar? Katalog ne imenuje avtorja), in 100 Krainsko Zhbelizo. Močno je zastopan Stanko V7raz 99 Ilirski Slovenci — Narodne pesmi Zagreb 1839, 101 Djulabije, 104 Gusle i Tambura, 105 Glasi iz Dubrave Ze-rovinske. Očividno eksemplar poplave, ki sc je sedaj težko rešimo, je 102 Varh, komedija v dveh dejanjih. Razven teh še najdemo 78 Stara Povyst o Stovmvrovi. w Pra-ze 1827, 103 Pisne v narodnim češkem du-chu. od Fr. Jaroslava Kamenickeho. in 98 Dobro\vski, Ent\vurf zu einem allg. Etvmo-logikon der sla\vischen Sprachen«. Obseg zanimanja in izobraienske smeri, mnogo nad svojo dobo pri nas. in v isti korak z najboljšimi te dobe drugod, pa kažejo ostale knjige, ki obsegajo razen poezije odn. poetike tudi verstvo, zgodovino in filozofijo. Jeziki pa so razven slovenščine, srbohrvaščine, češčine še nemščina, italijanščina, francoščina, angleščina in latinski, skupno torej 8 jezikov! Verstvo zastopa 39 Ritua-. le Romanum, 42 Novum Jesu Christi testa-mentum vulgatae editionis. Venezia 1776, 44 Genthe: De impostura Religionum bre-ve compendium, 60 Depuis, Abrege de l'Origine des Tous les Cultes, 89 The God of the Jews or Jehovah enveilee, 93 Pius I Servus servosum Dei, in začudo. tudi pie-tistično-deistični, z janzenizmom zamešeni spis »La douce et sainte Mort«, Liege 1744, ki je danes bibliofilska redkost. Poetiko in leposlovje zastopajo: 13 Pieuimonte. Odis-sca di Omero,, 15 Richelieu. Homeri Odis-sea, 16 Monti, Iliade di Omera, 17 Mira-beau, Nouvelles de Jean Boccace. 19 Pin-dari Carmina, 22 Fabulae Aesopii, 23 B!om-field.Aeschili Agamemnon, 24 Horatius Flaccus. 25 Albius Tibulus, 26 \Vicland, dic Satircn des Horaz, 31 Voss, Satyren u. Epi- I stein des Horaz, 33 Rime di Petrarca, 34 He-siodi Carmina, 38 Gotthoki (Leasing?) An-fangsgriinde der griechisch-romischen u. deu-schen Verskunst, 47 Uhlands deutsche Volkslieder, 48 Bothe, Sophoclis G ram mata, 53 Lodovico Ariosto, Satire Rime London 1716, 64 Vergleichende Uebersicht be-riihmter metriseher Denkmaler, 67 Victor Hugo, Repertoire du Theatre Francais i Berlin, 71 The Economy of Love, A Poeti-cal Essay, 73 Essais on Rhetoric and Bel-les Lettres, 74 The Select Poetical \Vorks of Lord Byron, 81 Bierlev, British Prose VVriters, 82 Don Juan by Lord Byron, 85 The True-Born Englishman, by Daniel De-foe, 88 Life Amours Exp1oits of Nell G\vinn. 91 Recitative. Songs. Duets. 92 Al-zira, by Aron Hill. Zgodovina: 18 Titi Livii Pata vini hist. Ijb U 21 Hesiodi Opera, 27 M. T. Cicero-. nis ad Trebatium Topica, 28 M. Fabu Quintiliani Institutiones & Declamationes, 29 Plutarchi Chaeronaei Opuscula mora-lia. 36 Vita Xenophontis E Diogene Laer-tio. 51 Herodians. Lebensbeschreibung der romisehen Kaiser. 66 Fischer Palaephati Libellus dc incredibilibus. 80 The Antiqui-ty and Duratior of thc World. 84 A View of the Causes and Progress of the French Revolution. by John Moore, by The Works of Thomai. Moore' 71 Rights of Man: Bein-gam to Ansvcr Bukle's Attack on the French Revolution. by Thoroas Paine, 77 Opinions and Testimonials of Mr. Car-stairs, 87 Life and Dcath of George Can-ning! Torej zelo obsežna angleška literatura, ki sama obsega četrtino tele Prešernove bibliotekei V občno filozofijo spadajo 12 Pope. Essai sur THomrne, 30 Esenbeck Naturphilosophie, 32 Moscs Mendelssohns Philosophische Schriften, 45 Oeuvres Com-plčtes de Gravres 1796 Pariš, 46 Vovage du Jeune Anacharsis en Grece Pariš 1791, 49 Lucrctius Von der Natur der Dinge, 52 Mario Fontana Della Dinamica libri tre, Pariš 1795. 59 Les Nuits peruviennes on lc Dictionnarie a la Mode. Lima 1771, 70 Priest-!eys Lettres to a Philosophical tfebeilie\rer, 83 Phvsical and Metaphvsical Hints fer Evervbodv. 94 Les Fils de 1'Homme. Nikjer pa Schillerja, Goetheja, sicer tudi ne Danteja, ne Voltaira. Toda ali ni duševni lik Prešerna, če sodimo po katalogu njegove bilioteke. v klasicizmu in njega posnetku humanizmu mnogo bolj zakoreninjen, ko ▼ romantiki? Zlasti ni sledu o nemški »Blaue Blume der Romantik« vkljub Biirgerjcvi LeonorJ vkljub Anastaziju Zelencu. Ni li pomembna v Prešernovi knjižnici Voyage du Jeune Anacharsis, iz dobe tik pred veliko revolucijo, ter stari Tomaž Morus poleg zgodovinarja Moore in Paina. — od tragedij pa zasledimo le Don Juana Byrono-vega in Hillovo Alziso Ali je tu naslutiti kaj rahle zveze s tragedijo, ki »tudi se obeta?« Biblioteka drja Franceta Prežema res nI bila velika. Pa ne da bi danes vprašali kolikšne so biblioteke današnjih akademsko izobraženih mož, — tudi onih, ki niso pesniki, — malo je takrat in danes bibliotek, kjer bi bilo tako malo smeti (Le livre des Cent - Et - Un, Varh, Spazicrg.nge) in kjer bi izbera in skladnost v 109 izvodih izdajala moža po področjih (poetika, zgodovina, filozofija, matematika, pravo), po 8 jezikih in po razsežnem znanju? Če bi ne bilo nesmrtnih Poezij, Kersta, Zhebelize, bi ta biblioteka pokazala moža formata. Ko bo izvedena sedanja akcija, da mladina kupi Prešernovo rojstno hišo na Vrbi, bo ena prvih nalog ustvariti kolikor možno historično točno sobo Prešernovo. Če se tudi to ne bo posrečilo s fotografsko natančnostjo, le s stilno, naj se ne pozabi: V tej sobi naj sc postavi tudi rekonstruirana biblioteka, naj se postavijo knjige, ki so mu bile zveste prijatcljicc. Dr. V. K. Prešernova smrt Ni neznačilno, da se pri velikih pesnikih in umetnikih rajši spominjamo dneva njihove smrti kakor pa rojstnega dne. Rojstni dan je vidni začetek človeškega življenja, enakovreden datum, ki ga. ima siehern človek. Dan smrti je vse kaj drugega. Smrt pomeni v življenju individua končni obračun, nepreklicno sodbo in obsodbo. Smrt vprašuje: Kako si porabil svoje darove, kdo si bil in kaj si bil, kakšen smisel si dal svojemu življenju in kaj zapuščaš za seboj ? Ljudje, ki se niso nikdar v življenju spominjali te sodbe in se pripravljali nanjo, so živeli dokaj anima-lično in njihova smrt je bila za občestvo prav tako malo pomemben datum kakor dan njihovega rojstva. Bili so samo vitalni del naroda, njegova edinica, ki izginja v statistiki rojstev in smrti. Bili so tisti, ki dajejo občestvu s svojim delom samo surove energije za njegov obstoj. Polno in "visoko človeško življenje žive zgolj tisti, ki se bolj ali manj zavestno pripravljajo za končni obračun, zavedajoč se, da ima življenje posameznika več kakor samo biološko ln sociološko določljivi smisel. Tudi ljudje se prepirajo vsak s svojim bogom, s svojo usodo, s svojo smrtjo; oni premagujejo velike dvome in strasti, strah pred smrtjo in občutje življenjske ničevnosti s pozitivnimi dejanji, z ustvarjanjem del, ki presegajo osebnost in čas. Njihovo tvorno delo je najvišja obramba v človekovem trajnem procesu s smrtjo, v njegovi odgovornosti pred i-tri-bunalom večnosti«. Zato je dan smrti če-sto rojstni dan njihove druge, duhovne, v zemeljskem smislu neumirjoče osebnosti; njihov človeški zahod je obenem vzhod slave, »sonca mrtvih«, (Balzac). Trdovratni prepirijivci in pravdači z usodo in smrtjo triumfirajo nad minljivimi nameni, ki jih ima narava 3 posameznikom. Dan smrti se jim spreminja v dan zmage. TaJk veliki prepirljivec z usodo, smrtjo in večnostjo je bil naš genialni pesnik France Prešeren. Ce pravi Schopecihauer, da vse filozofske in verske potrebe človeka izvirajo iz zavesti njegove umrljivoati, lahko rečemo, da nosijo temni znak tega večnega studenca tudi največje umetnostne in pesniške stvaritve. Od piramid ln sfinge v egiptovski puščavi preko Sofo-klovih tragedij in helen3ke skulpture; od srednjeveških katedral Ln Dantejeve Bo-žanstvene komedije, preko Michedangelo-vih kipov in SilkstLnske kapele do Beethovnove Devete simfonije in M'ssač solemnis. Tudi Prešeren je prav kakor Petrarca, Mil ton, Goethe, Puškin. Macha in toliki drugi vklenjen v ta krog. Celo njegovi najbolj življenjsko-pozitivni izrazi imajo v » noetjo. sebi odraz smrti in večnosti. Cim bolj je dozorevala Prešernova poezija, gloiblje je bila nje tragična nota, temneje so zveneli njeni življenjski akordi. Prešeren ni bil nikdar pesnik lahkega življenjskega občutja, ki kaj rado zaipelje k cenenim pe.*-niškiim izrazom, k minljivemu pesnikova-nju, k utilitarističnim in vzgojnim pesmim. Tega mu nista branila samo njegov pesniški genij in njegova živa zavest pesnikovega poslanstva, marveč tudi tragično občutje življenja, ki se je dvigalo nad čas in okolja. Prešernove »Poezijer so v naši literaturi to, kaT je bilo starim Grkom tragedija. Naj nas ne moti popolna različnost snovi in forme. Ne obstoji samo tragedija kot forma in kot enkraten doživljaj, obstoji tudi skrivnostna moč in veličina tragičnega, ki obseva samo dušo in skozi dušo vnanji, vidni svet. Obstoji tragičnost kot nekaj substancionalnega v določeni človeški duši. Ta »pekel al* nebo«, to težo pesniškega poslanstva je občutil Prešeren kakor ne prej ne pozneje noben slovenski človek. Tragično občutje izvira iz temne zavesti odgovornosti, iz napetosti, ki nastaja med doživljajočim človekom in smrtjo kot gospodarico njegove narave. Tragičnost poteka iz konflikta med naravo, usodo, Bogom in človeško miselnostjo. Nočemo reči, da Je moli saim po sebi lepši kakor dur, da je tragično občutje življenja večje od eudemoničnega, da je v melanholiji večja lepota kakor v veselosti in da je pesimizem modrejši od optimizma. Toda nedvomno zavisi neznaten del umetnikove ali pesnikove veličine od tega. koliko se je zavedel celotnosti življenja, čigar nujni in naraven sestavni del je tudi smrt in čigar pomen raste iz antiteze med minljivim in večnim, med osebnim in občestvenim. O Prešernu imamo, prav kakor o vseh velikih pesnikih, vse polno pričevanj, koliko te plodne zavesti. je bilo v njem in v koliki meri je občutje minljivosti, ničevnosti in smrtnosti spreminjal s čudovito duševno aBkemijo iz negativnih razpoloženj v žlahtno, večnostno snov. Prešeren je bil v svoji duši več kaikor samo razočaran ljubimec in zapostavljen človek; iz teh stanj ne bi mogle vznjflmiti pesnitve taikega kova, kakor so Soneti nesreče in še nekatere, pa tudi »Krst pri Savici«. Prešeren je res sodil v visoki rod genialnih pravdačev z usodo, smrtjo ln večnostjo. V svoji poeziji je mogel izraziti le majhen del emotivne snovi, ki 8e mu je nagrmadila v duši ob teh intimnih, samo v samoti in pred obličjem smrti se odigravajoč i h konfliktih z Idejo življenja, z njegovo temno voljo in tragično zaplete- Slovenci imamo dva. peiflr>, ki dvigata s vsem svojim, deloma nad zmerno*-visoke TThove domače poezije: Franceta Prešerna in Otona Župančiča. Vsak izmed njiju predstavlja posebno življenjsko načelo ln zavzema drug tečaj naše duhovnosti Medtem ko Je Prešeren pesnik temnega življenjskega občutja, bolesti in tragike, Je Župančič pesnik svetle življenjske volje, pozitivnih energij in vedrega poguma. Najsi se zdita njena tečaja še tako oddaljena med seboj, sta vendar podoba enega in istega sveta. Prešernova volja do tragičnega Je prav tako življenjska kakor Župančičev svetu vltaHaem. Prešernov duh ni nič bolj negativen nego Župančičev, kakor v glasbi moli ne more biti negativnejši od dura. Oba sta tzraz iste življenjske volje, vendar pa Je Prešernu bila soseščina smrti bližja kakor Župan-ČA&u. Tudi pesnik »Samogovoeov« pozablja smrti in njene zadnje resnice, vendar Jo skuša premagati z življenjsko pol-I nostjo, s silo in vedrino duha. Prešeren pa Je skušal v sebi uravnovesiti princip Siv-i ljesija in smrti in ustvariti višjo harmoni-' jo duha, ki skozi tragiko in bolest odkri-> v a nadosebno veličino in lepoto Človeške-! ga življenja. Oba vodilna slovenska pesni-i ka stoletja 1838-1938 sta vsak po svoje j merila življenje in flmrt, toda oba sta • skušala z umetnostjo premagati minljivo | in negativno v sebi in svojemu času. { Prešernova smrt 8. februarja 1849 je • Je bila konec njegove človeške drame. ' Pravda, ki jo je avtor ^Poezij« vodil * i usodo, smrtjo ^ večnostjo, se je spreme-| niia v njegovo anago. Telesna smrt j"*- rodUa Prešernovo novo življenje. Nič zato,, da. je to življenje prav kakor otroško potrebovalo neko dobo, da postane očitno. Vsi vemo, da Je Prešeren danes bolj živ med nami kakor je bil pred sto leti. In če se letos skušamo oddolžiti njegovemu spominu z nakupom rojstne hiše * Vrbi. njegovi dragi domači vasi, Je to samo nov dokaz, kako Nizu nam j« ta začetnik slovenske pesniške besede. -o- Zapiski Župančičeva proslava na Kolareeri uni-rerii t Beogradu bo drevi, v torek ob 8. uri. Predaval bo Nfko Bartulovič. Ida Prevare pa bo recitirala Zupančičeve pesmi. Jakovljevifeva »Trilogija«, kj jo kritika označuje kot eno najpomembnejših stvaritev v srbski prozi iti ki je nesporno največje srbsko leposlovno delo o svetovni voini* ima uspžh tudi pri občinstvu. V dveh letih je dosegla »Trilopijac že četrto i z d a j o* kar je edinstven primer v našem povojnem leposlovju. Beograjska >Politikac je priredila ankdo k naslovom >Kaj najrajši Sita*«-1?« Izm»d 19.906 udeležencev se jih je 11-032 izjavilo za romane in poveeti. Zgodovinska dola b® dobila 2004 glasove, politifne in socialne knjige 1916, znanstvena literatura pa 1S20 glasov. Vse ostale panoge so dobile mam kakor 1000 glasov, med n jimi poezija 4St> m gledališke jgre 22S. Iz ilvl]en]a na deiell IzPtnfa J— Zvočni kino Ptuj predvaja v tn četrtek obakrat ob 20. film >Na skednju«, za dodatek pa Paramountov Journal. Iz Lfutcmera lj— Otvoritev zvočnega kina. Sokolsici ; zvočni kino v Ljutomeru, ki je kupil na> j modernejSo aparaturo kino »Ideala« v j Ljubljani, predvaja v soboto 12. t. m. ofc ; 8. zvečer ln v nedeljo 13. t. m. ob 4. popoldne ln ob 8. zvečer veličasten glasbeni film »POSLEDNJI AKORD«. (Lil Dago-ver, Wllly Birgel). Glasba: Beethoven (IX. simf.), Hftndel (oratorij), Čajkovski. Kot dodatek zvočni tednik. Naslednji film 18. in 20. t. m. DOMŽALE. Tečaj malih harnn>nikarjev se Je začel v Domžalah. Sestanek interesentov je pokazal, da vi-ada veliko zanimanj« za ta ljudski instrument. Zelo nam je uga= jal nastop malčkov iz Dola, ki so kiju* kratkemu čas« učenja tako dovrSeno igrali. Upamo, da bomo tudi v Domžalah po nekaj mesecih slišali naše malčke. Tečaj vodt priznani glasbenik g. Sameja. Prijave m sprejemajo vsako nedeljo in torek popoldne v šoli v Domžalah. M. F.. Naše gledališče DRAMA Torek, 8.: Zaprto. (Gostovanje r Celju: Veronika Deeeniska). Sreda, 9.: Bela bolezen. Red Sreda. Četrtek. 10.: Zaiprto. O P E B A Torek 8.: Helteja. Red A. Sreda, 9.: Tosca. Rred Četrtek. Četrtek, 10.: Dybuk. Gostovanja hebrejskega gledališča Habima. Izven. Petek, 11.: ob 15. Ero z onega sveta- Debut gdčne. Hejbalove. Dijaška predstava. Globo1.to znižane cena od 16 diu navzdol Sobota, 12.: La Bohčme. Gostovanje g. -Josipa Bermote. Izven. Habima. hebrejsko gledališče, ki gostuje v četrtek 10. t. m. v Operi, uprizori dramatično legendo »Dybuk«. Reven mladenič unurje od žalosti, ker snubi mladenko- ki je bila obljubljena njemu, nek bogataš. Mrtvjea itna mladenka stalno pred očmi, kij jo zasleduje kot demon — Dybuk. ter jo prisili, da se na poročni dan odpove ženinu. Čudodelni rabin je pregnal Dybuka iz duša deklice, toda ozdravl jena mladem ka je umrla prav tako kakor prej mladenič Okoli te legende se oglasčjo molitve, raznj plesi, ki naj označujejo veselje, da se je posrečilo pregnati demona. Deklico predstavlja glavna igralk« hebrejske družine Habime ga. Rovina, ki js v tej vlogi edinstvena- Ansainbl šteje skupno 35 oseb, ima Lastne dekoracije in kostume. V Ljubljani gostuje samo enkrat. Prodaija vstopnic v operi. Uprava gledaligfa vljudno prosi abonetv te, da poravna jo sesto obrok abonmana do 24. t. m. MARIBORSKO GLEDAU8CE Torek. 8.: (X) 20. >No5 v Kairu.« Premiera. Torek 8. februarja Ljubljana 11: Šolska ura: Prešernu! — 12: VLrtuozi (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. _ 13.20: Opoldanski koncert rainjskega orkestra. — 18.40: Zgodovinska pota Zidovstva fg. Fr. Terseglav). — 19 Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Prešernov večer — ob oMetuici njegove smrti. — 22: Napovedi, (poročila — 2S.lt*: Za nlM Dackson Greqory: 14 Juana Castanares Roman Estrada, eden izmed bionainovih jezdecev, ki so bili pravkar dospeli, ko je Perrigo padel pod strelom, je žvenketaje z ostrogami odšel skozi vrata Blondino si je s hrbtom dlani pogladil brke, si popravil širokokrajni sombrero in se odpravil na razgovor s Castanaresom. E1 Topo je bil izvršil njegovo povelje Bil je pri Castanaresu v njegovi sobi; vrata so bila zaklenjena, ključ je imel v žepu Na Blondinov ukaz je odklenil. V njegovih očeh se je zrcalila pre-padenost. »Moja modrost je pri kraju, kapitan,« je hitel poročati, ko je Blondino široko obstal sredi sobe, uprl roke v boke in grozeče premeril moža z brazgotinami od glave do nog. »Kar težko mi je misliti da bi bil senor Castanares sprožil tisti strel. Za-klinja se, da ni streljal; tudi orožja nismo našli pri njem —« »Povejte mi, kar veste, senor Castanares,« je rekel Blondino. Castanaresove, sicer tako žalostne oči so bile vse sanjave, ko jih je uprl v prišleca Do tistega trenutka je sedel pred sliko zdavnai umrle senore Castanares in zamaknjeno strmel vanjo. »Vidite, senor, ves dan sem čakal njene vrnitve. In zdaj je že pozno.« Vzdihnil je. »Nu, slišal sem zunaj glas in planil venkaj Vedel sem da je bil njen glas. Videl sem jo, kako je stala tam na robu gozdička, ki ga obseva mesec. Ali je bila res moja senora, gospod?« »Samo dekle je bilo — samo Guera,« je rekel Blondino in mu bistro pogledal v oči. »Nu in kaj se je zgodilo potem?« »Poklical sem jo. Perrigo, ta človek, je pridirjal za menoj, da bi me udržal. Otresel sem se ga. Ves iz uma je bil. senor, vedel se je kakor norec. Nisem ga mogel razumeti, kaj prav za prav hoče Spoprijela sva se. Tedaj sem videl, kako se mu je zabliskal v roki nož. in prestregel pogled njegovih oči. Ubiti me je hotel.« »Dalje,« je osorno velel Blondino. »Hotel vas je zabosti. a vi ste ga ustrelili, kaj?« Castanares je postal nestrpen. »Kak nesmisel! S čim naj bi ga bil ustreli? S prsti? Saj nisem imel nobenega orožja. Ne, nisem streljal nanj, sam vam lahko potrdi.« »Ničesar več ne more potrditi Mrtev je.« Vzklik groze se je iztrgal Todu Tudi Castanares je prepadeno pogledal in zamrmral: »Oh, to mi je žal Saj je res. da ga nisem mar^1 — a da so ga umorili, in celo v moji hiši _!« Prejšnji zasanjani izraz se mu je vrnil v o*i. »Toliko nesreč se dodaja pod to streho, senor!« »Če ga niste vi. kdo je Dotem ustrelil mojeg? Perriga?« je vprašal Blomdino. Castanares Je vzmahnil z rokami ter jih izne-moglo spustil nizdol. »Rekel sem vam že, da ne vem. Pretema je bilo tam, kjer je stal, pod velikim drevesom, za njo —« »Kaj pomeni to?« mu je segel Blondino v besedo. »Mar ste opazili kakega človeka?« »Ne, senor. Tega ne morem trditi. Moje oči so bile uprte samo vanjo. Tako prepričan sem bil... In tam, kjer je stal, je bila takšna tema —« »Kako pa veste, da je tam kdo stal?« »Videl sem, kakopak, blisk iz pištole in ne razumem, da ga drugi niso opazili.« »Torej je nekdo prežal na vrtu?« In je videl vaš prepir s Perrigom in se vtaknil vmes? Nu kakor veste, sem imel svojega Perrigita iako rad 2e dali ko dvajset let. odkar sem ga rešil vešal. mi je bil vdan kakor pes In zdaj se nekdo predrzne in ga ustreli!« Obrnil se je k Topu. »Tako torej skrbiš za hišo v moji odsotnosti?« je vprašal, in sinje oči so se mu iezno zabliskale. »Ali hočeš, da ti pri tej priči prerežem grlo? Kdo 'e bil tu. da bi bil utegnil to storiti? Kdo —« E1 Todo je ves poparjen strmel vanj; ta mah ni bil podoben krtu, amoak debeli krastači Strah *a ie <*rabii «e potem, ko se mu je prvi sum že •ikresal v glavi. »T'ii človp^ io ^stne« tii' Malo nrpi. nroden se je »godilo, je bil šel venkaj; v hlev, je rekel, pogledat. kako ie ? niegovirr koniem' Takoj se mi je zdelo, da kani nekaj hudega — a ne zoper Pedra! Zdaj sploh nisem več mislil nanj, Bog mi je priča! Takoj naj me vzame vrag, če —« »Jezik za zobe, prasec debeli!« je zarjovel Blondino v nenadni besnosti, tako da je Topo ves prestrašen odskočil in že pogledal okrog sebe, kako bi ušel. »To, kar praviš, da naj te vzame vrag, so preroške besede mozo! Enega mrliča že imamo nocoj, a zdi se mi. da se moja opica v temi dolgočasi in kliče po tovarišu, ki je zaradi njegove nemarnosti morala umreti!« Tedajci se je Topo grozeče vzravnal. V zagati mu nikoli ni manjkalo poguma. Tisti mah je pogledal skozi vrata Estrada. »Tujec je zunaj, senor,« je javil Blondinu. »Z vami bi rad govoril.« Blondino se je poln pričakovanja zasukal na petah: Tujec? Kdo je?« Estrada je neodločno in hkratu radovedno odvrnil: »Pravi, da je Gabilan! Kapitan Colorado!« »To je on!« je vzkliknil Topo. Blondino je obmolknil in nejeverno nagubančil čelo. Nato je bruhnil ploho psovk in Hetvin. ki se je na koncu prelila v glasen grohot; divjal je okrog in teptal z nogami ob tla, kričeč da komaj čaka svidenja z njim. ki mu je ustrelil najzvestej-šega psa čuvaja Kar je govoril, ni bilo povsem tja ven dan. zakaj po svoje je imel malega Perriga resnično rad. Mali oglasi K71MfJMIfflRft Beseda 1 Din. davek 3 Din u* šifro ali daianjf naslova 5 Din Najmanjši Tmespfe 17 r>tn Plačilno natakarico Čedne zunanjosti, marljivo, pošteno, z večletno prakso, po možnosti veščo nemščine. išče staroznana gostilna v Ljubljani Nastop službe 15. t. m Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2615-1 Usnjarskega pomočnika dobro moč, spreimem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 260S-1 Frizerka zmožna trajne vodn< in železne ondulacije išče službe za takj> Cemene ponudbe z navedbo plače na podružnico lutra v Celiu pod šifro vDobra frizerka 1938«. 2625-2 Mirno dekle srednjih let, pošteno, prid no snažno, vaieno vseh hišnih opravil, išče službo za takoi Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod š.fro »Marljiva«. 2604-2 Prodajalko U samostojno sodstvo delikatesnega oddelka, spreimem 15. marca. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja, zahtevo plače in sliko na ogl. odd. lutra do 20 t. m pod »Vešča stroki«. 2617-1 Pek. pomočnik priden "p^en. dobi službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2619-1 Prodajalko oridno, zanesljivo in meč-r.o ki se e :zučila na deželi spreimom 1 mam. — Navesti vse dosedanje službe Začetnice niso zkliuče-ne. Naslov pod šiiro eSa-mostoina«. na Aiocaa Com panv d.z.o.z. Liubliana. 2397-1 Šoferja *i ima veselje z vrtom, sprejmem v stalno služ bo 1 marca Ponudbe us ogl. odd. Jutra pod tr:~ror> -cjco. ?2'<6 1 Plačilno natakarico zmožno nemščine spre.) mem v planinsko leto viš^e Kavcija potrebna Ponudbe pod »Stalna plača« na upravo '.ista Maribor 2306 1 Ve/ilja Z več'etnr orano, ^erzirana T »srtno z rsaknvrstnm alatnm iob' trjino namr N'ki IvVnv;^ NJov f« i Plačilna natakarica zmožni nemščine, solidna, sredmih let. loSi mesto v prvovrstni restavraciji — J.astnoročno pisane ponudbe ie poslati na podružnico Jutra v Ceiiu pod značko »Solidna moč-< 2579 1 Službe išče Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Natmantši znesek 17 Din. Trg. naobražen išče kterkoli m kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na ogl odd lutra pod šifro »Izobražena«. 2452-2 Tehnik (technikum inženjer) strojne in livarske stro ke z dolgoletno prakso na vodilnih položajih dober kalkulator, oo žen jezikov in komer ciaiist išče nameščenja Ponudbe pod »Praktik-na ogl. odd. Jutra 2378 2 D liini. Bespda 1 Din. davek 3 Din za šifro a!) dajanje naslova 1 Din Nntmanjšl znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir, Ljubljana. VVolfova ul. Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ail dajanje naslova 5 Dir.. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilniške stole kupim, tudi labiiene, 30 kom Lasan, Moste Poko pališka 14. 2621-7 Salote in rdeč čebulček kupujemo. Sever & Komp., I.iubliana, Gosposvetska cesta 5. 2606-7 Avtot nioto Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Fiat 514 odprt, malo rablien, nove gume in dve rezervi, prodam. Hadl, Novo mesto. 2600-10 Večje število parcel kompleksov posestev, go zdov, trgovskih m stanovanjskih hiš ter vil, ima na prodaj gradben strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29 oktobra 6. Tele fon 37-33 Pooblaščen gra diteli in sodni cemtelj za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 Ponesrečenci na otokr morskih razbojnikov 28 Ivo in Pavle sta privezala čoln na vrvno lestvico in se previdno splazila na džunko, da bi videla, ali ni res nobenega razbojnika več na nji. Toda na džunki je bil le en sam stražar, in tega je pojavljenje dečkov tolikanj presenetilo. da mu je Pavle zlahka iztrgal puško. Dečka sta nato prisilila Kitajca, da je skočil v morje. Z vso naglico je odplaval proti otoku, da bi se pridružil tovarišem. Hišo vredno 180.000. prodam pod ceno. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 2609-20 Vilo večstanevan's