GLASILO KOLEKTIVA
Izdaja GIF -INGRAD« Celje, v nakladi
2.200 Izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni uredrrtk Franjo Čevnlk, urednik Mojca Jagrič, tehnični urednik Vlil Šuster.
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonfekclja« Krško.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za Informacije Je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (Št. 421-1 /72, z dne 16. 7. 1974).
DRUGI V SLOVENIJI
Na referendumu bomo glasovali za združitev GIF
Ingrad in GOR Obnova
Po več kakor enoletnih pripravah sta delavska sveta GIP »Ingrad« in GOP »Obnova« Celje sprejela sklep in razpisala referendum o združitvi. Tako bodo delavci obeh delovnih organizacij na referendumu 28. t. m. odločili ali bodo v bodoče skupaj načrtovali svojo prihodnost, ali ne.
V teh dneh tečejo zadnje priprave, ko se vsklajujejo skupni interesi; postavljajo se zasnove bodoče organiziranosti temeljnih organizacij in vsklajujejo ter obravnavajo predlogi za kadrovsko zasedbo posameznih nalog. Razprave tečejo v strokovnih skupinah, po posameznih delovnih skupinah in v družbenopolitičnih organizacijah, vse z namenom, da bi že pred glasovanjem na referendumu bila odpravljena vsa medsebojna morebitna nasprotja in postavljena stališča,
ki naj bi jih zapisali v samoupravni sporazum o združitvi v GIP »Ingrad«. Prav tako se temeljito obravnavajo vprašanja funkcij, ki naj bi jih temeljne organizacije glede na značaj svoje poslovne dejavnosti združile v delovno skupnost skupne službe.
Ugotoviti moram, da tečejo vsi razgovori z visoko mero razumevanja, potrebe po združevanju sredstev in dela, s čimer se tudi izvajajo določbe zakona o združenem delu in našega družbenega samoupravnega sistema. Delavci se dobro zavedajo, da je njihova socialna varnost le v združevanju, da imajo zagotovljeno stalno delo sami in tudi njihovi otroci le v veliki delovni organizaciji, v kateri so najširše možnosti za izobraževanje, izbiro poklica, prekvalifikacijo v primeru invalidnosti, reševanje sta-
novanjskih problemov itd. Večja je tudi možnost za pridobivanje novih del za vse temeljne organizacije v okviru delovne organizacije. Ne gre prezreti, da bo »Ingrad«, če bo referendum uspel, druga največja gradbena organizacija v Sloveniji in da bomo lahko ponosni, da bomo delavci tako velike delovne skupnosti.
Vseh prednosti združevanja v tem informativnem sestavku ne moremo navesti, zato je izdelan elaborat o ekonomski upravičenosti združitve GIP »Ingrad« Celje in GOP »Obnova« Celje, ki je osnova seznanjanja na vseh zborih delovnih ljudi.
Delavci vseh teh prednosti ne bomo zavrgli, pokazali bomo tudi svojo politično zrelost in gospodarsko razgledanost ter glasovali na referendumu za združitev.	Franjo Čevnik
Komunisti v Ingradu
Konferenca v oktobru
V ponedeljek 24. t. m. bo konferenca komunistov GIP »Ingrad« Celje. Ker se je število komunistov v Ingradu povečalo, bo prvič uveden delegatski način udeležbe in bodo posamezne OO ZK Iz temeljnih organizacij In skupnih služb zastopali delegati.
Na konferenci bo, poleg izvolitve komiteja konference in sekretarja konference komunistov Ingrada, vsekakor v ospredju temeljita obravnava stopnje prilagajanja Ingrada zakonu o združenem delu. Analiza o tem bo predhodno izdelana v sodelovanju z odborom za realizacijo zakona o združenem delu. Na podlagi ugotovitev te analize, ki bo v razpravi in zaključkov same konference, sl bomo zastavili naloge in nato skrbeli, da jih bomo dosled-, no izvajali z aktivnim de-j lom v zvezi komunistov, v J. sindikatu, zvezi mladine, fl, samoupravnih organih in na delovnem mestu.
Kadri naša skrb
Letos poteka mandat partijskim vodstvom. Dogovorili smo se, da bomo v TOZD, OZD ter SOZD izvoliU nove organe v septembru in oktobru.
Dosedanja praksa je pokazala, da smo zaradi večkrat neustrezne kadrovske politike grešili, zato smo temu področju partijskega dela namenili vso pozornost. 2e dve leti deluje pri komiteju komunistov Ingrada komisija za kadrovska vprašanja. Ob pomoči drugih komisij je njeno delo uspešno, toda otežko-čeno, ker Ima premalo vpogleda v aktivnost članstva v temeljnih organizacijah. Potrebne bodo temeljite spremembe, da bo zasnovano delo komisije steklo boljše.
Jože Mešl
V okviru novega mestnega jedra v Žalcu gradi naša tamkajšnja temeljna organizacija osnovnošolski center, ki obsega osnovno ln posebno šolo, telovadnico ln kuhinjo z jedilnico. Dela so se pričela junija letos In bodo zaključena v dobrem letu. Na sliki; telovadnica v Izgradnji.
IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Sklepi delavskega sveta z dne 5. 9. 1977
Delavski svet je razpravljal o zunanje-trgovinskem poslovanju, zlasti še o pogojih in možnostih za nadaljevanje samostojnega opravlj anj a zunanj e-trgovinskega poslovanja glede na ekonomske odnose s tujino v smislu nove zvezne in republiške zakonodaje, ki ureja to področje. Ugotovil je, da GIP »Ingrad« ne zadostuje zahtevam pogojev za samostojno nadalj evanje zunanj e-trgovinske-ga poslovanja in poslovanja v tujini ustanovljenega podjetja in je sprejel sklep, da preneha poslovati v tujini ustanovljeno podjetje Ingrad GmbH s sedežem v Miinchenu, ZR Nemčija.
Prav tako je DS razpravljal tudi o delu firme Ingrad GmbH v republiki Avstriji s sedežem na Dunaju in ugotovil, da je to podjetje prenehalo z izvajanjem del že spomladi 1974. leta. Podjetje še ni likvidirano in brisano iz registra, ker ima še odprto terjatev do investitorja Kafe-chandlunggesel schaft Deutch in za katerega teče pravda pred sodiščem na Dunaju.
Ker podjetje nima izgledov za prevzem novih del in ker GIP Ingrad glede na nove predpise s področja ekonomskih odnosov s tujino ne izpolnjuje vseh pogojev za nadaljevanje poslovanja te firme, je delavski svet sprejel sklep, da preneha poslovanje v tujini ustanovljeno podjetje Ingrad GmbH s sedežem na Dunaju.
Delavski svet je sprejel še u-krepe, ki jih je potrebno upoštevati pri prenehanju poslovanja obeh prej navedenih podjetij-
Delavski svet je razpravljal tudi o finančnem rezultatu firme GmbH Ingrad v Miinchenu za prvo polletje letos. Iz poročila o finančnem poslovanju je razvidno, da so pokriti vsi stroški in da firma izkazuje še nekaj dobička.
— Na predlog strokovnih služb je delavski svet sprejel sklep, da se GIP Ingrad Celje združi v samoupravno interesno skupnost za ekonomske odnose s tujino SR Slovenije in se priglasi za vpis v evidenco članov.
Za delegata v VI. enoto skupnosti samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino je delavski svet izvolil Franja Čevnika, pomočnika glavnega direktorja.
Prav tako je DS sprejel sklep o izvolitvi organov VI. enote samoupravne interesne skupnosti SR za ekonomske odnose s tujino in za izvolitev delegatov v Skupščine SISEOT in delegatov v izvršilne organe SISEOT in pooblastil Franja Cevnika, delegata vseh TOZD, združenih v GIP Ingrad Celje, ki so člani SISEOT SR Slovenije.
— DS je razpravljal o elaboratu o združitvi Ingrad, Obnova in Remont Celje in ga dal članom kolektiva v javno razpravo.
Istočasno je sprejel na podlagi določil tč. 56. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v GIP Ingrad Celje naslednji sklep o razpisu referenduma, na katerem bodo delavci vseh TOZD
združeni v GIP Ingrad odločali o sprejemu:
1.	sklepa o združitvi DO GIP Ingrad Celje in DO GOP Obnova Celje. Z združitvijo obeh delovnih organizacij, DO GOP Obnova Celje preneha obstojati kot delovna organizacija, delavci se pa ogranizirajo po temeljnih organizacijah glede na dejavnosti, ki jih opravljata obe delovni organizaciji.
2.	sklepa o združitvi DO GIP Ingrad Celje in DO Remont Celje. Z združitvijo obeh delovnih organizacij, DO Remont Celje preneha obstojati kot delovna organizacija, delavci se pa organizirajo po temeljnih organizacijah glede na sedanje dejavnosti, ki jih opravljata obe delovni organizaciji.
3.	sklepa o pristopu DO GOP Obnova Celje in DO Remont Celje k samoupravnemu sporazumu o združitvi v GIP Ingrad in k samoupravnemu sporazumu o urejanju medsebojnih razmerij med DS SS in TOZD, s spremembami in dopolnitvami navedenih sporazumov, ki jih pogojuje združitev.
4.	Referendum bo 28. oktobra 1977.
5.	Glasovanje bo opravljeno po glasovalnih enotah, za glasovalne enote se šteje vsaka TOZD in DSSS.
6.	V komisijo za izvedbo referenduma so bili izvoljeni: Kru-šič Štefka, iur., predsednik, Ramšak Franc, član, Belehar Franc, član; namestniki: Brinovec Franc namestnik predsednika, Olenšek Vili, namestnik člana, Rauter Renata, namestnik člana.
— Delavskemu svetu je bilo posredovano poročilo o izidu glasovanja na referendumu za združitev GIP Ingrad Celje in SGP Rogaška Slatina. Glasovanje je bilo dne 2. 9. 1977.
Iz poročila je razvidno, da so bili ugotovljeni naslednji rezultati glasovanja:
1.	pri SGP Rogaška Slatina; v volilni imenik je bilo vpisanih 528 glasovalcev, na dan referenduma je glasovalo 482 glasovalcev, kar predstavlja 91,2 % vseh vpisanih glasovalcev. Za združitev se je izreklo 473 glasovalcev, kar predstavlja 89,58 °/q vseh glasovalcev, proti združitvi se je izreklo 6 glasovalcev, na referendumu so bile oddane 3 neveljavne glasovnice, glasovanja se ni udeležilo 46 glasovalcev, kar predstavlja 8 % vseh glasovalcev.
2.	v GIP Ingrad Celje; v volilni imenik je bilo vpisanih 2455 glasovalcev, na dan referenduma je glasovalo 1962 glasovalcev ali 80 % vseh vpisanih glasovalcev, za združitev se je izreklo 1619 glasovalcev ali 66 % vseh glasovalcev, proti združitvi se je izreklo 325 glasovalcev ali 13 % vseh glasovalcev, na referendumu je bilo oddanih 18 neveljavnih glasovnic ali 0,7 %, glasovanja se ni udeležilo 493 glasovalcev ali 20 % vseh glasovalcev. Od prisotnih se je za združitev izreklo 82 % glasovalcev.
Iz zgornjih podatkov je razvi-
dno, da je odločitev v obeh OZD sprejeta.
— Delavski svet je odobril naslednja posojila za stanovanjsko gradnjo in adaptacije stanovanj:
a)	dolgoročna posojila v letu 1977:
din
1.	Račečič R„ Celje	20.000,—
2.	Cater J., Celje	40.000,—
3.	Jamnišek F., meh.	40.000,—
4.	Kaučič M., meh.	20.000,—
5.	Dorn A., meh.	30.000,—
6.	Jalšovec Z., meh.	20.000,—
7.	Nerat A., IGM	30.000,—
8.	Štraus F., IGM	30.000,—
9.	Čuješ F., DSSS	30.000,—
10.	Gornik K., Celje	30.000,—
(dolgoročno)
20.000,—
(kratkoročno)
b)	Kratkoročna posojila iz rednega SSP
din
1.	Žlaus I., Šentjur	50.000,—
2.	Kolar Dj., Celje	30.000,—
3.	Težački Dj., Žalec	40.000,—
4.	Tukič M., Celje	20.000,—
5.	Firulovič T„ IGM	20.000,—
6.	Markovič G., IGM	10.000,—
7.	Jurič S., Žalec	20.000,—
8.	Petelinšek I., IGM	20.000,—
9.	Balek J., Šentjur	5.000,—
DS je odobril tudi dolgoročno posojilo Plahuta Lojzki v višini 20.000 din pod pogojem, da takoj izprazni prostore v Ribar-jevici ulici, ker jih podjetje nujno potrebuje za samske delav-
V letu 1978 koristijo dolgoročna posojila:
1.	Cizelj Ivan, PO 50.000.—
2.	ing. Sovine Marija, projektivni biro	20.000,—
3.	Kovačič Jože, PO 20.000,—
4.	Žnidar Ignac, mehanizacija
20.009.—
5.	Gmajner Franc, mehanizacija
10.000,—
6.	Emeršič Ivan, DSSS 50.000.— Predlagano je bilo, da podjetje odobri ženi pokojnega Javornik Mihaela, iz PO, posojilo v višini 20.000.— din, vendar se zaradi lastne bolezni in nizkih dohodkov (dela skrajšan delovni čas 4 ure) boji najeti posojilo, ki bi ji bilo nujno potrebno za ureditev vodovodne instalacije in sanitarij.
DS priroroča TOZD proizvodni obrati, da brezplačno napelje
grobo vodovodno instalacijo v kuhinjo in sanitarije.
—	Enosobno stanovanje v Ljubljani, ki ga bo podjetje odkupilo od Režeka, je delavski svet dodelil Kovačič Peru.
—	Stanovanje v Drapšinovi ulici, ki ga bo izpraznil Kolar D juro, je DS dodelil Ademi Ademu iz TOZD GO Celje.
—	Bizjak Mitja, gradb. ing. iz TOZD GO Ljubljana, prosi za odobritev nakupa rezerviranega dvosobnega stanovanja v Ljubljani v ob j. G-5, ki bo vseljivo do poletja 1978. DS je odobril nakup stanovanja s tem, da bremeni sredstva iz leta 1978, ker v letošnjem letu ni potrebnih sredstev.
—	Odobrena je štipendija Zorko Dušanu iz Celja za študij na II. letniku VEKŠ Maribor.
—	Odobreno je povračilo stroškov šolanja na delovski šoli Ma-karič Ranku in Selič Dragu — oba delavca v TOZD GO Celje ter Savič Rajku iz TOZD GO Celje s tem, da predhodno predloži podjetju potrdilo o višini stroškov šolanja, ker obiskuje delo-vodsko šolo v Zagrebu.
—	Gradič Zdenku je odobrena štipendija za študij na višji tehnični šoli v Mariboru.
—	Krivec Ignacu iz Braslovč je odobrena štipendija za TSŠ Celje (obiskuje III. letnik).
—	DS je odobril povrnitev štipendije za Urlep Stanka pri dosedanjem delodajalcu. Tov. Urlep
bo zaposlil na TOZD GO Celje.
— Odobrena je povišana odškodnina za uporabo: motornega kolesa na	0,93
din/km
mopeda	0,60
kolesa	0,27
Povišanje velja od 2. marca 1977 dalje.
— DS je potrdil pravilnik o dodelitvi stanovanj.
— V odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za reševanje skupnih nalog pri Oddelku za LO Celje je imenovana Ivica Bezlaj, ing. org.
— DS je bil soglasen s predlogom za imenovanje ing. Stu-dnička Toma na delovno mesto direktorja komercialne službe.
— DS je sprejel koledar delovnih sobot pri GIP Ingrad za leto 1978.	Ivica Bezlaj
Odbor za izvedbo referenduma v delovni skupnosti skupne službe ob zadnjem referendumu. Od leve proti desni: Srečko Plšom, Metka Lesjak in Nikola Schell. Ob skrinji inž. Stane Zagode.
Nimamo več pogojev za delo v tujini
Delavski svet podjetja je na seji dne 5. 9. 1977 obravnaval obširno poročilo v zvezi s problematiko v zunanjetrgovinskem poslovanju.
Poročilo ugotavlja, da ima Ingrad zunanjetrgovinsko registracijo za izvajanje vseh vrst visokih in nizkih gradenj, za izvajanje obrtnoinštalacij skih del, projektiranje in uvoz reprodukcijskega materiala ter opreme. Od teh dejavnosti Ingrad zadnja leta samostojno ne opravlja v tujini ničesar. Znano je, da Ingrad s svojimi delavci in opremo ne izvaja v tujini nobenih del. Uvoz opreme in tudi rezervnih delov pa opravljajo za potrebe TOZD razne druge trgovinske delovne organizacije.
Od zunanjtergovinske dejavnosti ima Ingrad ustanovljeni v tujini dve podjetji in sicer Ingrad GmbH v ZR Nemčiji s sedežem v Munchenu in Ingrad GmbH v Avstriji s sedežem na Dunaju.
Podjetje v Avstriji od spomladi 1974 ne opravlja nobenih del in obstaja formalno le zaradi tega, ker teče terjatev do investitorja pred sodiščem na Dunaju. Cim bo pravda končana, ni razloga, da bi to podjetje obstajalo še v bodoče.
Podjetje v Nemčiji zaposluje okrog 100 delavcev. Posluje
z minimalno režijo, prevzema pa le dela v subakordu brez materiala in strojev. Ustvarja minimalni dobiček, ki pa je obdavčen z visokimi stopnjami, tako da tudi v bodoče ni pričakovati pomembnejšega dobička, ki bi ga lahko uvozili v domovino, pri čemer moramo upoštevati, da za zaposlovanje potrebuje tudi ta firma lastna poslovna sredstva.
Pogoje za bodoče ekonomske odnose s tujino, ki imajo vlogo realizirati ustavo in zakon o združenem delu, pa predpisujejo novo sprejeti zvezni in republiški zalconi. Če bi hoteli v Ingradu samostojno nadaljevati z zunanjetrgovinskim poslovanjem, bi morali izpolniti vrsto novih pogojev, od katerih so naj pomembne j ši:
—	pridobiti novo dovoljenje za nadaljevanje zunanjetrgovinskega poslovanja, za katero je potrebno vrsto soglasij od republiških upravnih organov,
—	organizirati poseben sektor ali službo za opravljanje zunanjetrgovinskega prometa,
—	imeti strokovno usposobljene vodilne in druge strokovne delavce za uspešno opravljanje zunanjetrgovinskega prometa.
Ker pa Ingrad nima in tudi
KAJ BOMO GRADILI?
Zaupanja ne smemo zapravljati
Pred nami je zadnja četrtina leta, k nalogam, ki smo jih že prevzeli pa prihajajo nove. Tako smo na nekaterih TOZD prevzeli že tako obsežne naloge, da bomo morali s primemo organizacijo, vestnim delom in sodelovanjem med TOZD delati tako, da bomo v celoti izpolnili zaupanje investitorjev.
Poglejmo nekaj večjih objektov, ki smo jih v drugi polovici leta prevzeli in ki jih delno že izvajamo. Morda so naloge na področju TOZD Celje najobsežnejše. Poleg stanovanjske gradnje pri Gasilskem domu in v Novi vasi, smo že začeli z deli na kompleksu 6 stanovanjskih stolpnic Otok III. S, kjer bo skupno 246 stanovanj. Za trg bomo še letos pričeli graditi tudi trgovsko stanovanjsko stolpnico na Miklošičevi cesti. S skupnostjo otroškega varstva smo že sklenili pogodbo za izgradnjo novega otroškegt vrtca v Novi vasi. Zdravilišče Dobrna pa nas je izbralo za najugodnejšega ponudnika za nov zdraviliški hotel na Dobrni. Vrednost omenjenih del ocenjujemo na 300 milijonov, zavlekla pa bi se do leta 1979.
Zelo zasedene kapacitete ima tudi TOZD Žalec, čeprav sta v Žalcu dva TOZD gradbene ope-rative. Poleg velikega šolskega centra, objektov v Tekstilni tovarni Prebold in drugih objek-
ne more v kratkem zahtevanih pogojev izpolniti iz razlogov ker
—	nima potrebnih pooblaščenih strokovnih kadrov,
—	nima organizirane posebne strokovne službe,
—	ne more predložiti vseh zahtevanih dokazil upravnim organom, ki bodo ocenjevali pogoje za nadaljevanje poslovanja,
—	nima zahtevanih kadrov za reelekcijo vodilnega kadra v ustanovljenih podjetjih v tujini,
je delavski svet ugotovil, glede na vse prej navedeno, da Ingrad ne izpolnjuje pogojev za opravljanje zunanjetrgovinske dejavnosti in sprejel sklep, da s to dejavnostjo preneha.
Preneha tudi poslovati firma Ingrad GmbH v Munchenu in sicer z 31. 12. 1977. Delavce se povabi, da se zaposlijo s 1. 1. 1978 v Ingradu v Celju Poslovanje firme se likvidira po predpisih v ZRN, premoženje pa se vnese v domovino. Za realizacijo teh nalog je delavski svet sprejel še vrsto konkretnih ukrepov in zadolžil posamezne delavce osebno, ki so odgovorni za izvršitev določenih nalog.
Ingrad pa se bo tudi v bodoče povezoval z gospodarskimi grupacijami kot so RUDIS, IMOS, GIPOS in drugimi, preko katerih bo združeno z drugimi delovnimi organizacijami prevzemal opravljanje investicijskih del v tujini. Tako povezovanje, združevanje dela in sredstev ter skupen nastop na zunanjem trgu pa zasleduje naš novi sistem e-konomskih odnosov s tujino.
Franjo Čevnik
tov smo že prevzeli novo halo grafitnih loncev v Keramični industriji Liboje, 17 stanovanjski blok Liboje, Skladiščni kompleks s halo za Surovino v Žalcu, pripravljamo pa pogodbo s Tovarno nogavic Polzela za novo barvarno.
TOZD Laško že izdaja dela na rekonstrukciji magistralne ceste skozi Krško, v razgovorih smo za gradnjo doma XIV. divizije v Senovem, 4 stanovanjskih objektov v Radečah in Laškem, katerih gradnja bi se zavlekla v leto 1979, ker so take želje in ma-žnosti kupcev oziroma Samoupravne stanovanjske skupnosti Laško. Tudi z Zdraviliščem Laško smo sklenili pogodbo za nov zdraviliški objekt. V Železarni Štore smo pričeli z deli na rezervoarjih TNP (tekoči naftni plin), pripravljamo projekt in pogodbo za skladiščno halo Alpos Šentjur in TOLO, Razvojni center v Celju pa nam pripravlja projekte za nov Poslovni center v Šentjurju ,ki ga bomo gradili za trg.
TOZD Slovenske Konjice je že prevzela toliko nalog, kot so mostovi na kanalu HE SD II, hala Konit, nova obdelovalnica v Kovaški industriji Zreče, pa še nove obveznosti kot nova proizvodna skladiščna hala za Comet v Zrečah, nova Vajeniška delavnica, stanovanjska gradnja na Dobravi ter predvsem Hotel z obratom družbene prehrane, da bo pri skladiščni hali LIP v Poljčanah dela izvajal TOZD Šentjur, kakor sta se oba TOZD dogovorila. Poleg tega smo sprejeli 140 trgovsko-stanovanjski objekt v Slov. konjicah.
V ljubljani vršimo kontinuirano stanovanjsko gradnjo v Kosezah in Soseski SŠ-9, Sklad za gradnjo varstvenih ustanov pa nas je obvestil, da smo izbrani za izvajalce na otroškem vrtcu v Kosezah.
To je nekaj naj večjih in najobsežnejših nalog, ki smo jih prevzeli v drugi polovici letošnjega leta. Do konca leta pa predvidevamo še nekaj večjih objektov, ki jih pa tu ne navajam, saj si na licitacijah stalno prizadevamo pridobiti nova dela.
Če pa po drugi strani pogledamo, kaj smo že prevzeli, kaj smo za letos planirali, koliko smo že naredili in koliko dela nas še čaka, moramo ugotoviti, da ne smemo stremeti samo za čimveč prevzetih objektov, ampak moramo naloge, ki niso. majhne, tudi solidno in v rokih izvrševati, kajti konkurenca na gradbenem tržišču je izredno o-stra in investitorji, poleg nižjih cen pri izbiri izvajalca, upoštevajo tudi solidnost in krajše roke. Dobrega slovesa in zaupanja, ki smo ga danes deležni, torej ne smemo zapravljati.
ing. Tomo Studnička
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
Se veliko nerešenih...
BISTVO IN OBSEŽNOST
Kljub znatno večjim vlaganjem v stanovanjsko gradnjo v zadnjih treh letih, se potrebe po družbenih najemnih stanovanjih in stanovanjskih posojilih ne zmanjšujejo. Poprečno letno vloži 50 delavcev prošnjo za dodelitev stanovanja in približno enako število zaprosi za posojilo. Potrebe torej ne stagnirajo, ampak naraščajo.
Med prosilci za stanovanja so pretežno mlajši delavci (mlade družine in presenetljivo veliko samskih delavcev pred poroko), s stalnostjo v podjetju do 5 let. Prevladujejo vse kvalifikacijske strukture, glede na gmotni položaj pa je največ delavcev s poprečnimi in nižjimi dohodki. Med prosilci narašča tudi število tistih, ki živijo ločeno od svojih družin in začasno stanujejo v delavskem naselju podjetja. Njihove družine živijo v oddaljenih krajih Jugoslavije (tudi po več kot 100 km).
Struktura delavcev s potrebami po stanovanjskem posojilu za novogradnjo, dograditev ali adaptacijo stanovanjske hiše se razlikuje od strukture prosilcev za stanovanja. Za individualno gradnjo se odločajo največkrat stalnejši delavci s kvalifikacijo. Iz leta v leto raste potreba po posojilih za adaptacijo stanovanjskih hiš, ki so postale bodisi pretesne zaradi odraščanja otrok in povečanja števila družinskih članov ali nefunkcionalne zaradi pomanjkanja nujno potrebnih sanitarij, vodovoda, ogrevalne opreme in zaradi vlage. Nasprotno pa potrebe po po sojilih za nakup stanovanja blokovne gradnje upadajo.
Sedanji obseg potreb je znatno večji kot so realne možnosti za reševanje. Na dan 27. septembra 1977 je bilo v evidenci skupaj 141 prosilcev, ki čakajo na najemno stanovanje. Od tega jih bo sedanja lista po dopolnitvi obsegala 62, 79 pa jih bo uvrščenih v novo listo upravičencev do stanovanja. Od skupnega števila prosilcev jih je bilo v letošnjem letu 12 predlaganih v reševanje solidarnostnemu stanovanjskemu skladu, od katerih sta dva že izpadla zaradi nezadostnega števila stanovanj, za 10 prosilcev pa uvrstitev v listo u-pravičencev še ni znana, ker je postopek v teku. Sedanje število prosilcev se bo še povečalo, ker bodo nove temeljne organizacije posredovale še prošnje svojih delavcev, ki so zaenkrat v evidenci pri njih in ne na nivoju podjetja.
Iz nakazane problematike izhaja, da še vedno ne moremo pričakovati krajše čakalne dobe za stanovanje. Ne samo Ingrad, tudi druge OZD tarejo skrbi, kako hitreje krajšati dolge prioritetne liste in dati čimprej topel dom družini, ki se prav v svojem najobčutljivejšem delu skupnega življenja nahaja v privatni tesni
sobi ali pri starših. Takšne razmere pogojujejo slabe odnose, ki ne nastajajo le med stanovalci in lastniki oziroma starši, temveč tudi v družinah samih. Neredek primer so tudi razdori v družinah, zanemarjanje vzgoje otrok, bolezen otrok, zanemarjanje vloge hranitelja s strani enega od staršev zaradi vdajanja alkoholu in pd. Vrstijo se trkanja na vrata podjetja in solidarnostnega sklada, gradi se še vedno veliko stanovanj in vendar so prioritetne liste skoraj vselej enako dolge.
POTA HITREJŠEGA ODPRAVLJANJA STANOVANJSKIH PROBLEMOV
Pobuda za organizirano akcijo v cilju hitrejšega in predvsem pravičnega reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev je prišla s strani sindikata. Sprejete so bile enotne osnove in merila za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj. Tako bi naj imeli vsi delavci ne glede na DO, kjer združujejo delo, enake pogoje za pridobitev stanovanjske pravice. V Celju je bil že konec leta 1976 dan v javno razpravo samoupravni sporazum, ki prav tako določa enoten sistem točkovanja v vseh DO.
Delavski svet podjetja je dne 5. 9. 1977 sprejel na osnovi navedenih dokumentov NOVI PRAVILNIK O DODELJEVANJU STANOVANJ. Pravilnik velja za vse temeljne organizacije Ingrada vključno z vsemi novopripo-jenimi. Točkovni sistem je veliko širši od prejšnjega in zagotavlja še večjo možnost preverjanja pravilnosti točkovanja s strani delavcev. Bistvene novosti so:
Vključevanje lastnih sredstev delavcev v hitrejše odpravljanje stanovanjske problematike (člen 5, točka 3). V času čakalne dobe na stanovanje bi naj vsak v skladu s finančnimi možnostmi privarčeval ustrezni delež lastnih sredstev, ki ga vloži pred vselitvijo v stanovanjski sklad pod-
jetja. S tem se sredstva sklada večajo in pot do stanovanja se bo brez bojazni precej skrajšala.
Za vse delavce - prosilce - se sestavlja prioritetna lista tako, da se vsaki dve leti dopolnjuje z novimi prosilci. Lista se sestavi komisijsko. V prvi fazi komisija za družbeni standard obišče vse prosilce za stanovanja na domu z namenom, da ugotovi upravičenost prošnje za stanovanje, komisije za medsebojna razmerja po TOZD ocenijo delavca na delovnem mestu, skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami pa ocenijo tudi aktivnost prosilcev na samoupravnem in družbenopolitičnem področju.
V bodoče bo lista za prvo dodelitev stanovanja sestavljena ločeno od liste za zamenjavo stanovanja.
Za strokovni kader, ki ga podjetje nujno potrebuje, izdvoji delavski svet posebna sredstva ob potrditvi zaključnega računa za preteklo leto. Višina sredstev bo odvisna od dejanskih potreb po strokovnih sodelavcih za konkretno leto. Zanje je značilno, da se stanovanja dodeljujejo mimo prioritetne liste, ker se zagotovijo že z razpisom delovnih mest.
Mimo prioritetne liste je možno dodeliti tudi stanovanje delavcu, ki se je zaradi elementarne nesreče (poplava, požar, po-rušenje ...) znašel brez stanovanja.
Nov točkovni sistem upošteva oba zakonca, če sta oba zaposlena pri Ingradu. V kolikor pa druga OZD, kjer zakonec združuje delo, prispeva k reševdnju stanovanjskega problema svoj delež, pridobi delavec Ingrada 50 odstotkov točk zraven. Ta odstotek je odvisen od deleža prispevka s strani druge OZD. Zaradi tega svetujemo vsem prosilcem, da obvezno vložijo., pro-šnjo za stanovanje tudi njihovi zakonci pri svoji OZD, ker bo tako dogovarjanje med OZD lažje in hitrejše.
Stolpiča KS III in IV v Konjicah je gradila TOZD GO Slovenske Konjice v okviru stanovanjske gradnje za trg.
Večina kupcev stanovanj je prejela ključe prejšnji teden ob praznovanju občinskega praznika.
Zelo pomembna je tudi določba v 16. in 19, členu pravilnika, ki bo med prosilci nagradila z večjim številom točk in višjim mestom na prioritetni listi bolj prizadevne delovno disciplinirane, družbeno odgovornejše in po-žrtvovalnejše delavce; tiste, ki jim kljub stanovanjski stiski in drugim nevšečnostim zaradi neurejenega stanovanja, ni žal ne časa ne sredstev in lastnih naporov za tvorno aktivno delo na samoupravnem in družbenopolitičnem področju tako v podjetju kot izven njega.
Ocenjevanje je poverjeno komisijam za medsebojna razmerja in družbenopolitičnim organizacijam TOZD.
Upamo, da bomo z novim pravilnikom združno vnesli v našo dosedanjo prakso več reda, skrajšali čakalno dobo na stanovanje in spremenili miselnost mnogih, da je pot do stanovanja samo družbena skrb in nič več skrb posameznika.
KAKŠEN BO START REŠEVANJA STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
(Sedanja in bodoča prioritetna lista)
Sedanja prioritetna lista zajema še 36 prosilcev. Po sklepu DS podjetja z dne 14. 6. 1976 in 5. 9. 1977 bo dopolnjena še s 26 prosilci, ki so jih predlagale temeljne organizacije v javni razpravi o listi leta 1976, nato s tistimi, ki so vrnjeni leta 1976 od solidarnostnega stanovanjskega sklada kot nerešeni in s prosilci, ki so bili izven liste predvideni za reševanje z drugimi OZD, pa še vedno niso rešeni. Tako bo sedanja lista obsegala skupno 62 prosilcev.
Vsa razpoložljiva prazna stanovanja (starejša in nova) se bodo razdeljevala najprej med prosilce iz obstoječe liste. Ko bo ta lista v celoti rešena, bo na vrsti nova.
Še v tem mesecu bo komisija za družbeni standard pričela z ogledi stanovanj prosilcev in s točkovanjem za obe listi. Obe listi bosta dokončno sprejeti do konca leta.
(Prihodnjič: Stanovanjsko varčevanje).
Marija Gazvoda
Posebna priloga:
f-
Pravilnik o dodeljevanju stanovanj
ooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooo o	o
8 • ' 9
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
c
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
marati
GLAS
MLADIH
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
8
o
o
o
o
o
o
o
o
o
0000000000000000000000000000000030000000000000
Mladi se na novo
povezujejo
Z integracijskimi procesi smo dobili še eno organizacijo — Gradbeništvo Žalec. Ker mora biti po statutarnih določilih mladina organizirana v vseh delovnih sredinah, smo to neposredno nalogo opravili tudi mi s tem, da smo na volilni in delovni konferenci 7. 9. 1977 ustanovili Aktiv ZSMS TOZD Gradbeništvo Žalec s predsednico Danico Dolinšek. Aktiv številčno ni močan (okrog 20 mladih), so pa dani vsi pogoji, da zaradi zdravega jedra v tej TOZD delo zaživi tudi na mladinskem področju.
Po predhodnih razpravah s predsednikom OK ZSMS Žalec smo prišli do spoznanja, da bo potrebno v bližnji prihodnosti na nek način povezati delo mladih v vseh treh naših TOZD, ki delujejo v žalski občini, s tem, da moramo imeti v mislih ustanovitev še ene TOZD na Gomil-skem. Koordinacijski svet ZSMS GIP Ingrad sl je zato zastavil
Neizvršena naloga OOZSMS
Dobro je, da smo do svojega dela kritični. Prelepo bi bilo, če bi nam uspelo uresničiti vse, kar si postavimo za cilj, vendar so zadeve in naloge, pri katerih ne bi smelo priti do spodrsljajev.
Svoje akcijske programe sio-snovne organizacije zastavljajo v rednih polletnih obdobjih in so jim glavno vodilo za uspešno delo. Vsaj tako bi moralo biti. V svoji sredini pa imamo, žal, nekatere mladince — predsednike 00 ZSMS, ki ne mislijo tako, saj si drugače ne znam razlagati dejstva, da mi za dru-
nalogo, da glede na način oblikovanja in povezovanja gradbene dejavnosti v Žalcu na eni izmed prihodnjih sej prouči možnost reorganizacije mladih s ciljem za čim boljše delovanje in rezultate.
Tudi mladina iz TOZD Projektivni biro, ki je do sedaj delovala v sklopu OO ZSMS DS SS, je samoiniciativno izrazila željo po osamosvojitvi, za kar tudi izpolnjuje vse pogoje. Po predhodnih razgovorih so dne 8. 9. 1977. pripravili volilno in delovno konferenco nove OO ZSMS TOZD Projektivni biro.
Njihov predsednik Olga Ramšak in vsi mladinci imajo kljub temu, da številčno niso močni (le 13 članov), veliko možnosti za uspešno delo, kar od njih glede na stopnjo izobrazbe in dejstvo, da so vsi tako rekoč v eni pisarni, tudi pričakujemo.
predsednikov
go polletje april — september 1977, ki je že za nami, svojih akcijskih programov še niso dostavili. In to kljub temu, da je bil takšen sklep prvič podan na peti redni seji koordinacijskega sveta dne 23. 3. 1977 in ponovljen vsako naslednjo sejo. Predsedniki, ki te naloge niso opravili so: TOZD GO Laško — Zvonko Debelak, TOZD GO Sl. Konjice — Roman Bobik, TOZD GO Ljubljana — Pero Kovačič, Aktiv ZSMS Domska skupnost Celje — Zvonimir Olej.
Upam, da bo ta javni opomin spodbuda za vestnejše izvrševanje vseh postavljenih nalog.
Dva udarnika-omladinca
Kako naša osnovna organizacija ZSMS TOZD GO Žalec šal-je svake godine omladince na radne akcije na radilištu širom Jugoslavije, tako sta na iniciati-vu OK ZSMS Žalec i ove godine, u mesecu julu, otišla na repub-ličku radnu akcij u u Kruševac dva naša omladinca, Nebojša Popovič i Mile Stančevič.
Sto nas posebno raduje je to, da sta se vratila sa udarničkim značkama, što je san svakog o-mladinca, a največa čast jednog brigadira.
Uz kramp i lopatu na trasi, gdje sta bila u prvim redovima, obavljala sta i razne funkcije u brigadi. Popovič je vršio funkci-ju predsednika zbora brigadne konferencije, a Stančevič komandira čete, a osim toga sta završila i političku nastavu.
Osim na republički radni akciji, sudjelovala sta sa ostalim omladincima naše TOZD na lokalnim akcijama u Letušu, Vran-skom, Preboldu i Braslovčah.
Drago Svoboda
l\li nam dolgčas...
Da življenje mladih v našem naselju ni preveč enolično, poskrbi aktiv ZSMS Domska skupnost. Tako je v avgustu organiziral turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 14 ekip iz raznih celjskih organizacij. Med ekipami so kar tri zastopale Ingrad in se bolj ali manj uspešno merile z ostalimi. Tako je ekipa GO Celje izpadla v prvem kolu, Ingrad »A« v drugem, Domska skupnost pa v polfinalu proti Galebu.
Na koncu je bil vrstni red naslednji:	prva je bila ekipa
Cinkarne in prejela za nagrado komplet dresov, drugo mesto je zasedla ekipa Galeba in prejela nogometno žogo, tretje mesto
pa je osvojila ekipa Štor in dobila zaboj piva. Poleg nagrad so ekipe dobile še diplome. Nagrade sta prispevala aktiv ZSMS Domska skupnost in Koordinacijska konf. ZSMS GIP Ingrad Celje. Turnir je bil dobro pri-opravljen in izveden, za kar gre pohvala organizatorju.
Razveseljivo bi bilo, da bi tudi v drugih osnovnih organizacijah posnemali aktiv Domska skupnost, saj ima vsaka organizacija referenta za šport in rekreacijo. Ni dovolj, da se ta človek samo zadovolji z naslovom referenta, ampak mora tudi kaj storiti, ker si drugače rajši izberimo take, ki bodo delali, teh pa je povsod dovolj.
Bogdan Košenina
MLADINSKE DELOVNE BRIGADE
Letos smo brigadirji iz celjske občine z mladino iz Čupri-je in Doboja v MDB »Pobratena mesta« sodelovali v III. izmeni zvezne mladinske delovne akcije »Kozara 77«. Brigada je štela 45 brigadirjev, od tega 15 Celjanov. Istočasno je bilo na tej legendarni planoti še 9 MDB iz cele Jugoslavije in 5 predstavnikov temnopoltih brigadirjev iz prijateljske Zambije. Vsega skupaj nas je bilo 450. Z delom smo pričeli 30. VII., končali pa smo 27. IX. 77. Pripravljali smo traso za gradnjo pionirsko-mla-dinskega rekreacijskega centra, ki naj bi bil izgrajen do leta 1982. Delovni čas je trajal 7 ur, popoldne pa smo porabili za kulturne in športne dejavnosti. Naselje je bilo čudovito urejeno, hrana dobra, tako smo imeli vse možnosti, da smo na grad-
bišču dali vse od sebe. To dokazujejo rezultati, ki smo jih dosegli. III. izmena ZMDA »Kozara ’77« je namreč proglašena kot najboljša, odkar obstajajo MDA na tej herojski planoti, to je od leta 1974.
Naslednje leto se bomo verjetno zopet srečali na Kozari ali pa na progi Šamac-Sarajevo. Vsi pričakujemo, da se bo za MDA prijavilo in sodelovalo še več brigadirjev kot letos, kajti MDB so ena naj pogostejših oblik širjenja bratstva in enotnosti med narodi Jugoslavije, hkrati pa nepozaben dogodek za vsakega posameznika. Vsi, ki še niste sodelovali v MDB, prijavite se in videli boste, da ni lepšega pozdrava kot je brigadirski »HO -RUK«.
Jasna Stergar
Z vso vnemo k izvrševanju novih
nalog
Vroči dopustniški dnevi, v katerih po nekem napisanem pravilu opeša tudi delo na družbenopolitičnem področju, so za nami in življenje je spet dobilo normalni tok. Tudi mladina se je zdramila in upam, da so nam počitnice, sonce in morje dali novih moči za še boljše delo.
Leto dni je minilo od zadnjih volilnih konferenc, tako na nivoju koordinacijske konference ZSMS GIP Ingrad kot tudi po vseh osnovnih organizacijah. Mesec september bo za to prepoln rednih letnih delovnih kon-
ferenc, ki se bodo odvijale po vnaprej zastavljenem programu koordinacijskega sveta. Upam, da bodo razprave kar se da dobre, obravnavane teme in problemi aktualni, saj bomo iz 00 ZSMS prispele zaključke in predloge vključili tudi v potek glavne konference KK ZSMS, ki bo v oktobru.
Še naprej naj bo naloga vseh nas, da se v delo in razprave vključi čim več mladih neposrednih proizvajalcev s poudarkom na problemih mladih v gradbeništvu, položaju gradbeništva v Sloveniji, delovanja SOZD GIPOSSA in integracijskih procesih v gradbeništvu celjske občine.	Dani Kerkoš
Iz naših TOZD - Iz naših TOZD
Prispevek TOZD IGM
Kljub težavam, rekordna proizvodnja
Skušal bom v nekaj stavkih nanizati nekoliko aktualnih težav in uspehov TOZD IGM.
Karakteristična težava je v naši TO pomanjkanje kvalitetne delovne sile na področju žele-zokrivstva in izdelave betonskih montažnih elementov. Problem se kaže v nakopičevanju naročil in je potrebno v takih primerih organizirati več izmensko delo. Dejstvo je, da obseg naročil občasno variira tudi za več kot 300%. Takšna dinamika zahteva vsakodnevno, smotrno prerazporejanje delovne sile, ki pa je največkrat manjka ali pa je kvalitativno slaba. To dejstvo predstavlja zelo veliko obremenitev za zdravo jedro delavcev, ki nosijo na sebi veliko odgovornost. Potrebno je namreč opraviti vse naloge, da bi delo, predvsem v TO gradbene operative, normalno potekalo. Za izpolnjevani e takih nalog je potrebno veliko organizacijskega dela. Težave nastopajo predvsem tudi zaradi pomanjkanja nekaterih repromaterialov. Dela so v večini akordi rana, kar pomeni, da so delavci stimulirani. Kljub temu pa je tako veliko obremenitev, kot je delo nekaj mesecev brez prostih sobot in včasih tudi nedelj, treba vzdržati.
Naslednji splet problemov, s katerim se srečujemo, je pomanjkanje proizvodnega prostora in delovnih pripomočkov. Zopet je kritična proizvodnja težkih elementov in elementov za zapiranje fasad. Za dograditev objekta za proizvodnjo težkih e-lementov smo se v Ingradu skupno dogovorili in temu problemu dali absolutno prioriteto. Do sedaj še ni bilo časa z realizacijo te naloge.
V proizvodnem procesu fasadnih elementov ne moremo povečati obsega proizvodnje zaradi pomanjkanja prostora, posebej pa zaradi ozkega grla, ki ga predstavlja mostni žerjav. Tudi tu smo morali uvesti dvoizmensko delo, kar zahteva zaposlitev več ljudi in proizvodnjo po-
dražuje. Zaradi pomanjkanja prostora v hali fasadnih elementov smo morali prekiniti proizvodnjo vakuumiranih cevi, čeravno je povpraševanje za njimi zelo veliko.
V železokrivski delavnici je tudi zmanjkalo prostora. V poletnih mesecih so v tej delavnici delale nepretrgoma tri izmene. To je za stroje prevelika obremenitev in so okvare pogoste. Dobava rezervnih delov iz uvoza pa je počasna in največkrat nemogoča.
Vse kaže, da bomo v TOZD IGM morali kar kmalu razširiti proizvodne kapacitete, če bomo hoteli zadovoljiti potrebam GO in zahtevam rentabilne proizvodnje v omenjenih obratih.
Kljub opisanim in še številnim drugim težavam, s katerimi se delavci tega kolektiva srečujemo, so v zadnjih nekaj mesecih doseženi rekordni izidi proizvodnje. Naj omenim samo nekaj obratov, v katerih so proizvodni rezultati več kot spodbudni:
—	v mesecu avgustu je bila proizvodnja v peskolomu Stranice več kot 29.000 m3 peska,
—	v betonarni je bilo v istem mesecu zmešanega več kot 4600 m3 betona,
—	v železokrivnici pa je bilo predelanega več kot 360 ton betonskega železa.
Navedene številke predstavljajo absolutne rekorde v teh obratih. Če upoštevamo še pomanjkanje cementa in bet. železa na tržišču, lahko rečemo, da so rezultati zares dobri in smo nanje ponosni. V teh uspehih se zrcali prizadevanje slehernega člana kolektiva.
Tudi formalno je končana investicija peskolom Stranice. S tem je Ingrad dobil proizvodno enoto, ki bo v bližnji bodočnosti pomemben vir dohodka TO in Ingradu kot celoti. Skušali bomo narediti še več.
Tudi v bodoče pričakujemo pomoč vseh TO in skupnih služb.	Franc ing. Stergar
Tudi izgradnja avtobusne postaje ob novi NAMI v Žalcu je delo TOZD GO Žalec.
Med najpomembnejše objekte TOZD GO Celje v tem letu sodita vsekakor gradnja hale AC za AERO Celje in Furnirnica za LIK Savinjo Celje.
Zgoraj:
Gradbeno-obrtniška dela na Furnirnici so skoraj zaključena. Opraviti pa je potrebno še težavno nalogo, globoke izkope za parilne jame za hlodovino med starim in novim objektom.
Celotna vrednost objekta z opremo bo preko 15 milijard starih dinarjev, od tega odpade nekaj več kot tri in pol milijarde starih dinarjev na gradbeno-obrtniška dela.
Spodaj:
Maja letos se je pričela gradnja hale AC. Gradnja je zelo zahtevna, kar se vidi tudi po razgibanosti objekta na sliki. Naš delež opravljenih del bo preko dve milijardi starih din, celotna investicija z opremo pa bo veljala ca 20 milijard starih dinarjev.
Na podlagi 37. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih in 107. čl. samoupravnega sporazuma o združitvi v GIP Ingrad, je delavski svet na svoji seji 5. 9. 1977 sprejel
Pravilnik
o dodeljevanju stanovanj
1.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa merila in pogoje za dodeljevanje stanovanj. Merila in pogoji se enotno uporabljajo za vse delavce.
2.	člen
Na podlagi tega pravilnika se bodo dodeljevala stanovanja, ki jih je podjetje zgradilo kot investitor iz svojih sredstev ali sredstev posojila za stanovanjsko izgradnjo ali stanovanja, katera je kupilo s sredstvi s katerimi razpolaga.
3.	člen
Stanovanja s katerimi razpolaga podjetje, se praviloma dajejo v najem delavcem, ki so združili svoje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
4.	člen
Delavski svet lahko po predhodnem priporočilu sindikalne organizacije izdvoji stanovanja za nujne primere delavcev, ki so se brez svoje krivde znašli v težki stanovanjski situaciji (nenadno porušenje, požar, poplava).
II. DODELJEVANJE STANOVANJ
5.	člen
Stanovanja se dodeljujejo delavcem na podlagi pismene prošnje, za upravičence do stanovanja pa bodo določeni naslednji pogoji:
1.	Upravičenost prosilca do vložitve prošnje:
—	da je prosilec brez stanovanja
—	da prosilec ni lastnik praznega stanovanja
—	da prosilec ni imetnik stanovanjske pravice
—	da prosilec nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja
—	če je podjetje doslej že enkrat rešilo stanovanjski problem delavca z dodelitvijo ustreznega stanovanja, katerega je delavec prepustil družini po ločitvi zakona, ni upravičen do ponovnega reševanja s strani podjetja.
2.	Velikost stanovanja, za katerega lahko prosi prosilec:
—	1 oseba — garsonjera
—	2 osebi — enosobno stanovanje
3	osebe — enoinpol ali dvosobno stanovanje
—	4 osebe — dvoinpol ali trisobno stanovanje več oseb — tro ali več sobno stanovanje
3.	Finančna udeležba prosilca:
a)	Pi osilcu se odda stanovanje brez finančne udeležbe, če skupni dohodek prosilca na člana gospodinstva ne presega 50% poprečnega skupnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
b)	Soudeležba delavca je diferencirana glede na poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v zadnjem letu pred dodelitvijo stanovanja.
Razpon soudeležbe je od 3% do 17% vrednosti stanovanja, v katerega se delavec vseli.
Če poprečni skupni dohodek prosilca na člana gospodinjstva za preteklo leto v SR Sloveniji
doseže
doseže
doseže
doseže
doseže
doseže
doseže
doseže
doseže
51 — 60% je udeležba 61 — 70% je udeležba 71 — 90 % je udeležba 91 — 100 % je udeležba 101 — 110 % je udeležba 111 — 120 % je udeležba 121 — 140 % je udeležba 141 — 160 % je udeležba 161 — in več % je udel,
3	% nabav vr. stanov.
4	% nabav. vr. stanov.
5	% nabav. vr. stanov.
6	% nabav. vr. stanov. 7,5 % nabav. vr. stanov. 9 % nabav. vr. stanov.
11 % nabav. vr. stanov. 14 % nabav. vr. stanov. 17 % nabav. vr. stanov.
c)	Med delavcem in delovno organizacijo se sklene pogodba, v kateri se določijo pravice in dolžnosti iz posojilnega razmerja in sicer:
—	soudeležbo vplača delavec do vselitve
—	doba vračila soudeležbe se določi na 7 let od podpisa posojilne pogodbe
—	obrestna mera za posojilo znaša 2%
—	delavcu se posojilo vrne v enkratnem znesku z obrestmi vred.
d)	Delavec ne plača udeležbe v naslednjih primerih:
—	ko varčuje za stanovanje ali za stanovanjsko hišo v zasebni lasti in se obveže izprazniti stanovanje v roku 5 let;
—	ko se vseli v neprimerno družbeno stanovanje (provizorij in pd.) le začasno zaradi trenutne premostitve izredno težkih stanovanjskih razmer v času, ko še teče postopek reševanja njegovega stanovanjskega vprašanja bodisi v podjetju, pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, drugi OZD al drugje;
—	ko se vseli v stanovanje po 4. členu tega pravilnika.
e)	Soudeležbo plačajo tudi delavci, ki pridobijo starejše stanovanje v družbeni lasti. Soudeležba se izračuna po enakih kriterijih kot za novo stanovanje, vendar tako, da se trenutna tržna vrednost takega stanovanja zmanjša za ustrezen delež (amortizacija).
Pri zamenjavi stanovanja plača delavec soudeležbo v primeru ko se seli iz manjšega v večje stanovanje oziroma iz cenejšega v dražje. V tem primeru plača razliko odgovarjajoče soudeležbe med vrednostjo prejšnjega in bodočega stanovanja.
f)	Če ima prosilec ali njegov družinski član nepremično premoženje v vrednosti 50.000,— din je dolžan plačati poleg lastne udeležbe 3 % od nabavne vrednosti stanovanja; za vsakih nadalj-mh 10.000,— din vrednosti nepremičnega premoženja pa še 1 % od nabavne vrednosti stanovanja.
Vrednost nepremičnega premoženja ugotovi uradni cenilec v kraju, kjer ima prosilec nepremično premoženje.
g)	Za lastno udeležbo lahko delavci namensko varčujejo pri Ljubljanski banki.
6.	člen
V skladu s kadrovskimi potrebami podjetja določi Delavski svet podjetja v letnem finančnem planu za stanovanjsko gradnjo sredstva za stanovanja nujno potrebnih strokovnjakov.
7.	člen
Strokovnjaku se dodeli stanovanje v primeru, če se nujno potrebno delovno mesto razpiše in se v razpisu zagotovi stanovanje. Tako stanovanje se odda izven prioritetne liste najnujnejših prosilcev stanovanj, upoštevajo pa se določila glede plačila finančne udeležbe, ki pa se lahko vplača po vselitvi v stanovanje, najkasneje v 18 mesecih po vselitvi.
8.	člen
Sklep o dodelitvi stanovanja sprejme Delavski svet podjetja na predlog odbora za medsebojna razmerja podjetja po prioritetni listi.
Prioritetna lista se sestavlja vsaki dve leti tako, da se po predhodnem točkovanju dopolni z novimi prosilci za stanovanje oziroma zamenjavo stanovanja.
Proritetna lista za zamenjavo stanovanja se izdeluje ločeno od prioritetne liste za dodelitev stanovanja.
9.	člen
Osnovni kriteriji točkovanja za oddajo stanovanj so naslednji: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
1.	stanovanjske razmere
2.	doba čakanja na stanovanje
3.	število družinskih članov
4.	zdravstveno stanje v družini
5.	delovna doba prosilca
—	v OZD
—	skupaj
6.	sodelovanje v NOB ali internacija
7.	prizadevnost pri delu
8.	strokovnost delavca
9.	oddaljenost bivališča prosilca od delovnega mesta
10.	aktivnost v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju.
1. Stanovanjske razmere
— brez stanovanja (podnajemnik in sostanovalec
pri sorodnikih)	18 točk
—	velikost stanovanja na osebo 8 — 10	m2	1	točka
—	velikost stanovanja na osebo 6 —	7	m2	2	točki
—	velikost stanovanja na osebo 4 —	5	m2	4	točke
—	velikost stanovanja na osebo do 4	m2	6 točk
—	manjkajoča pritiklina — kuhinja	3	točke
—	souporaba kuhinje	2	točki
—	manjkajoča pritiklina — kopalnica	2	točki
—	soporaba kopalnice	1	točka
—	WC poljski	2	točki
—	souporaba WC v stavbi	1	točka
—	kletno stanovanje	6 točk
—	zelo vlažno stanovanje	4	točke
—	deloma vlažno stanovanje	2	točki
—	podstrešno stanovanje	2	točki
—	slaba izolacija	2	točki
—	brez vodovoda (vodnjak)	2	točki
—	vodovod v stavbi (souporaba)	1	točka
11.	člen
2.	Doba čakanja na stanovanje
—	za vsako leto čakanja od vložitve prošnje	2 točki
12.	člen
3.	Število družinskih članov
—	1	družinski	član	1	točka
—	2	družinska	člana	3	točke
—	3	družinski	člani	7	točk
—	4	družinski	člani	9	točk
—	5 in več družinskih članov	11 do 16 točk,
(Tako, da se upošteva za vsakega nadaljnega člana nad 5 po 2 točki, vendar ne več kot 16 točk).
13.	člen
4.	Zdravstveno stanje v družini
—	poklicna bolezen izvirajoča pretežno iz dela
pri GIF Ingrad	5 točk
—	kronična ali težja bolezen družinskega člana	3 točke
—	priznana invalidnost prosilca II. ali III. kat.	4 točke
14.	člen
5.	Delovna doba prosilca
—	za vsako polno leto delovne dobe pri GIF Ingrad 1 točka
—	za vsako priznano pokojninsko leto
delovnega staža	V2 točke
6.	Sodelovanje v NOB ali internaciji
—	udeležba	v	NOB ali	internaciji	od	1941.	leta	10	točk
—	udeležba	v	NOB ali	internaciji	od	1942.	leta	8	točk
—	udeležba	v	NOB ali	internaciji	od	1943.	leta	5	točk
—	udeležba	v	NOB ali	internaciji	od	1944.	leta	2	točki
—	udeležba	v	NOB ali	internaciji	od	1945.	leta	1	točka
16. člen
7.	Prizadevnost pri delu
—	zelo dober
—	dober
—	zadovoljiv
—	slab
10 točk 8 točk 3 točke 0 točk
Prizadevnost pri delu ocenjuje komisija za medsebojna razmerja TOZD oziroma Delovne skupnosti skupnih služb.
17. člen
8.	Strokovnost delavca na delovnem mestu
—	PK delavec	3	točke
—	PU delavec	4	točke
—	KV delavec	in NSI	6	točk
—	VK delavec	in	SSI	7	točk
—	VIS SI	9	točk
—	VIS SI	10	točk
18. člen
9.	Oddaljenost bivališča prosilca od delovnega mesta
—	od 10 — 15 km
—	od 16 — 20 km
—	nad 20 km
1	točka
2	točki
3	točke
19.	člen
10.	Aktivnost v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju
— za aktivno delo v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in društvih v podjetju in izven njega	do 10 točk
Aktivnost posameznika ocenjuje komisija za medsebojna razmerja TOZD skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami.
20.	člen
Če poleg našega podjetja financira nakup družbenega stanovanja še OZD, kjer je zaposlen zakonec našega delavca, se lahko
takemu delavcu prizna še največ 50% doseženih točk v našem podjetju, odvisno od višine soudeležbe druge OZD pri nakupu stanovanja.
V primeru, če je v podjetju zaposlen še zakonec prosilca za stanovanje, se pri točkovanju po kriterijih 9. člena, točka 5., 6., 7., 8. in 10. tega pravilnika, upošteva tudi zakonca.
22.	člen
Nosilec stanovanjske pravice lahko stanovanje, nad katerim ima podjetje pravico razpolaganja, zamenja le s poprejšnjim soglasjem Delavskega sveta podjetja.
23.	člen
Delavec je ob dodelitvi stanovanja dolžan podpisati izjavo, da se bo izselil iz dodeljenega stanovanja v roku treh mesecev, ko mu preneha delovno razmerje po lastni želji (razen upokojitve) ali pa zaradi obsodbe za kaznivo dejanje na kazen, ki ima po samem zakonu za posledico izgubo lastnosti delavca v združenem delu ali zaradi hujše kršitve delovne obveznosti.
Stanovanjska pogodba se imetniku stanovanjske pravice lahko odpove v treh mesecih po prenehanju delovnega razmerja.
Določba prvega odstavka tega člena pa ne velja za imetnika stanovanjske pravice, ki je dopolnil skupno deset let delovne dobe, od tega vsaj 5 let pri stanodajalcu.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Ta pravilnik sprejme delavski svet podjetja po predhodni razpravi na zborih delavcev. Enak postopek velja za njegove spremembe in dopolnitve.
25.	člen
Tolmačenje posameznih določb tega pravilnika daje delavski svet podjetja.
26.	člen
Vse pogodbe, ki so sklenjene in sklepi, ki so sprejeti pred začetkom veljavnosti tega pravilnika, ostanejo pravnoveljavni. Obstoječa prioritetna lista se korigira na osnovi sklepa delavskega sveta podjetja z dne 14. 6. 1976. Vanjo se vključijo tudi vsi prosilci, ki so bili predvideni za reševanje izven prioritetne liste (skupno reševanje z drugimi OZD, drugače). Točkovanje po sklepu z dne 14. 6. 1976 se opravi po dosedaj veljavnem pravilniku o dodeljevanju stanovanj.
Do konca leta 1977 se sestavi nova prioritetna lista na podlagi novega pravilnika o dodelitvi stanovanj, vendar se prične reševati, ko bo dosedanja lista dokončno rešena.
Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v glasilu podjetja, razen določila o lastni udeležbi delavca po 5. členu, ki začne veljati 1 leto po objavi.
Predsednik DS GIF Ingrad
Iz naših TOZD Dobra pobuda
Naš montažni sistem
Tudi za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih
ustanov
Proučitev uporabnosti apnenčevega prahu
Članek Antona Kosa Iz kamnoloma Liboje je spodbuden primer, kako lahko tisti, ki so neposredno povezani s proizvodnjo, najbolj opazijo In opozorijo na probleme na svojem delovnem mestu. S takimi opozorili dajejo svoj prispevek k napredku proizvodnje, kajti nakazan problem je že prvi korak k rešitvi.
Njegov predlog za proučitev uporabnosti apnenčevega prahu bomo vsekakor uvrstili med naše razvojne naloge in prepričani smo, da se bodo našla področja, kjer bo tudi ta material dobil svojo pravo vrednost. Ena izmed možnosti je že dana in sicer je s pomočjo tega materiala možno Izboljšati nosilnosti slabih tal. S tem se lahko prihranijo znatni stroški pri temeljenju. Treba je le proučiti najbolj ustrezne tehnološke postopke In izdelati ekonomsko računico za tovrstne izvedbe.
Zasledovali pa bomo tudi uporabo tega materiala v tujini, da bomo lahko hitreje prišli do konkretnih rešitev.
Elza Čreplnšek, dipl. inž. arh.
Slika prikazuje primer tipizacije šol v Italiji. Podobna prizadevanja po tipizaciji šol zasledimo tudi v drugih zahodnih državah, kjer se srečujejo z enakimi problemi pomanjkanja šol in reformami v sistemu šolanja.
Dobro leto je, odkar je prišel v proizvodnjo naš montažni sistem. Vendar opažamo, da se še vse premalo izkoriščajo raznolike možnosti in široka uporabnost tega sistema. Objekti, ki so bili zgrajeni doslej, so razen redkih izjem klasični industrijski objekti. Ob pogledu na te objekte si le redko kdo lahko zamisli. da se iz teh elementov sestavljajo tudi bolj zahtevni in oblikovno bolj bogati objekti. Zato smo se odločili, da osnovni prikaz elementov dopolnimo še s katalogi primerov uporabnosti montažnega sistema na različnih področjih gradenj.
Kot eno izmed prvih področij smo izbrali trenutno najbolj aktualno — šole in vrtce. Veliko pomanjkanje tovrstnih objektov zahteva obsežno akcijo vseh dejavnikov za hitro rešitev tega problema in z našimi prizadevanji smo se vključili tudi mi.
Izkušnje po svetu nas opozarjajo na previdnost pri takih akcijah. Hitre rešitve, ki jih zahtevajo, so često premalo premi* šljene in preveč enostransko zajete, kar ima lahko že v bližnji prihodnosti negativne posledice.
Osrednji problem je pomanjkanje učnih in varstvenih prostorov in vsa prizadevanja so ozko usmerjena v problem kako najhitreje in najceneje zapolniti to vrzel. Vsi dejavniki so osredotočeni le na problem, prezrejo pa vzporedne, ki so enako pomembni za kvalitetno in dolgoročno rešitev tega vprašanja.
že prva ovira, na katero naletimo, so nejasnosti glede same oblike varstva in šolanja. Reforma šolstva, celodnevno šolanje, učni programi — vse to je še vezano na številna odprta vprašanja, čeprav bi morala biti to osnova za izdelavo programa izgradnje šol in vrtcev. Te nejasnosti zahtevajo od projektanta, da svoje zasnove napravi čimbolj nedefinirane in fleksibilne, kar pa je dražje. Kot ravnotežje temu povečanju izvedbenih stroškov se poj ari nato ideja združevanja šolskih in varstvenih ob-j ek tov v večje enote — šolske centre. Ti včasih zajamejo že take razsežnosti, da so že nehumani — izven merila otrok, ki se v takih mravljiščih počutijo tuje in izgubljeni. Ne dovolj te; meljita analiza ekonomičnosti ima često za posledico lokacijo šolskih objektov na cenejših zemljiščih izven naselij. Taka re: šitev se kasneje izkaže kot manj ekonomična in hkrati nehumana, ker povzroča preveliko izoliranost otrok od bivalnega okolja. Šolski prostori bi se lahko če bi bili locirani v naselju, koristili tudi za izvenšolske namene.
V drugih deželah, kjer so šolsko krizo tudi reševali s. podobnimi akcijami, so zagrešili še eno napako, ki jo moramo mi pravočasno preprečiti. Tipizirali so šolske objekte do take mere, da so
bili vsi povsem enaki ne glede na lokacijo in značaj okolja, kakor so jih postavili. To je imelo za posledico estetsko okolje, ki negativno vpliva na psihično dojemanje prostora in počutje v njem.
Da bi speljali to akcijo tako, da bo tudi za daljše obdobje zadovoljevala naše potrebe, moramo temeljito analizirati te probleme z vseh zornih kotov, kajti le tako bomo lahko gradili šole resnično ekonomično in bo naš referendumski dinar izpolnil želje vseh.
S tega zornega kota želimo tudi mi kot gradbeno podjetje dati svoj prispevek k tej akciji. Naš »odprti montažni sistem« nam omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti različnim potrebam in oblikovni možnosti. Konstrukcijski elementi v modularnem rastru so le ogrodje, ki se da poljubno členiti in kombinirati z drugimi gradbenimi materiali in elementi. Tako lahko kljub raznolikosti objektov dosežemo pocenitev gradnje, če sestavljamo tipske elemente in projekte zasnujemo v enotni modularni mreži, z osnovnim modulom 60 oziroma 120 cm.
Montažni sistem omogoča poleg znatno krajših rokov gradnje tudi fazno izgradnjo glede na naraščajoče potrebe brez večjih posegov v obstoječi objekt.
S tem lahko objekti organsko rasejo in se širijo čiste funkcionalne enote skladno s potrebami kar pa je treba omogočiti že v projektni zasnovi.
Sistem omogoča gradnjo pritličnih in etažnih objektov. V našem katalogu ne želimo obdelati konkretne tipe šol, ampak le prikazati različne uporabne in oblikovne možnosti sistema. Katalogi naj bi bili le pripomoček projektantom in spodbuda za iskanje novih kombinacij. Zgrešeno je namreč mišljenje, da je montažni objekt že sam po sebi pust in dolgočasen, da ima značaj industrijskega objekta ipd. Estetske vrednosti dajejo prostoru pravilni proporci, vsklajeni s človeškimi merili, variabilnost vsklajena s funkcijo, vsklajenost oblike z materiali in okoljem.
Vse to pa lahko dosežemo tudi z montažno konstrukcijo, če jo pravilno uporabljamo. Vzporedno z estetskimi zahtevami pa lahko zadostimo tudi zahtevi po ekonomičnosti, ki pa ni v poenotenju objektov, ampak v prilagodljivi serijski proizvodnji posameznih sestavnih delov. To je cilj, ki ga želimo doseči in vsa naša prizadevanja so usmerjena v uresničitev tega, da se racionalno združi z lepim. Da. je to izvedljivo, nam dokazujejo številne arhitektonske stvaritve že iz naj starejših časov. Potrebno pa je sodelovanje vseh, ker lahko mi prispevamo le delček tega.
Elza črepinšek, dipl. inž. arh.
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Od nas je odvisno, kako bomo živeli
Družbena samozaščita dobiva v naši družbi poleg ljudske obrambe vse pomembnejšo vlogo. Uresničevanje družbene samozaščite je v naših družbenih okoljih postala organizirana in premišljeno vodena akcija, ki naj zagotovi stalno in kar najbolj neposredno vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov, da na organiziran način postanejo aktivni soustvarjalci na področju varnosti in zaščite.
Tako kot smo v naši družbi po-družbili proizvajalna sredstva, da delavci na neposreden način odločamo o svojem delu, pogojih in rezultatih svojega dela, tako podružbljamo tudi skrb za varnost in zaščito. S podružblja-njem varnosti in zaščite prenašamo skrb in odgovornost za varnost naše družbe na vse delovne ljudi in občane, kjer delajo in živijo. To pomeni, da za varnost naše samoupravne družbe niso več odgovorni samo organi za notranje zadeve, temveč mi vsi, vsak v okolju, kjer dela in živi.
Iz zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah izhaja nešteto nalog, nekatere je potrebno opraviti do decembra letos, nekatere naloge pa so stalnega značaja. Zato morajo osnovne organizacije sindikata stalno preverjati, kako so v posameznih sredinah pristopili k uresničevanju posameznih nalog.
V nekaterih temeljnih organizacijah so že resno pristopili k izvajanju nalog iz tega področja, drugje zopet manj, zato opozarjamo samoupravne organe TOZD in organe, odgovorne za LO in družbeno samozaščito, da pospešijo aktivnost na tem področju.
Časa za uresničitev vseh nalog je malo, zato je potrebno delo na tem področju intenzivirati. S tem v zvezi je zlasti potrebno:
1.	Preveriti, če so delavci seznanjeni z vsebino vseh zakonov, to je zakona o ljudski obrambi in zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah.
2.	V vseh TOZD so že formirani odbori za LO in družbeno samozaščito. Preveriti je potrebno aktivnost teh odborov.
3.	V zvezi z delovanjem narodne zaščite je potrebno preveriti: ali je evidentiran ali imenovan načelnik narodne zaščite in njegov pomočnik in če obstaja za imenovanje teh soglasje sveta za LO pristojne občine; ali je delavski svet že sprejel sklep o formiranju narodne zaščite in ali so delavci, ki pridejo v poštev za narodno zaščito, dobili obvestilo, da so postali pripadniki narodne zaščite; preveriti je tudi, ali je odbor za LO in DS že pristopil k izdelavi načrta delovanja narodne zaščite.
4.	Varnostna ocena in varnostni načrt.
Vsaka TOZD mora oceniti varnostne razmere v svoji sredini in tudi v neposredni bližini, za oceno katerih se poveže s krajevno skupnostjo. Varnostne razmere so celota vseh tistih družbenih pojavov in aktivnosti, ki pozitivno ali negativno vplivajo
na stanje varnosti socialistične samoupravne družbe kot celote, torej varnosti njene ustavne ureditve na eni strani, ali varnosti njenih posameznih sektorjev, kot so požarna varnost, varnost družbenega premoženja, varno počutje občanov, varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi, varnost TOZD itd. Varnostne ocene so lahko ugodne ali neugodne, če se na določenem območju stalno pojavljajo večji varnostni problemi (stalni požari, večje število tatvin, pojavi širjenja vznemirljivih vesti, pojavi zavajanja samoupravnih organov, pojavi nezgod zaradi slabega varstva pri delu, neurejeni pogoji dela, zloraba položaja, elementarne in druge večje nesreče, kršitve delovnega reda, varovanje družbene imovine, varovanje državne, uradne in poslovne skrivnosti, delo s tujimi poslovnimi partnerji itd.).
Družbenopolitične organizacije izdelajo politično varnostno oceno, kjer ocenijo politične situacije (samoupravni odnosi, delo samoupravne delavske kontrole,
Na planiran obseg prostih učnih mest v naših temeljnih organizacijah, smo v letošnjem letu razpisali 87 prostih učnih mest, kar je več kot kdajkoli doslej.
Na razpis smo prejeli nepričakovano veliko prošenj, tako da smo jih morali nekaj odkloniti. Vseeno pa smo sprejeli kar 91 novih učencev, pretežno za zidarski in tesarski poklic. Medtem jih je sedem že razdrlo učno razmerje.
Kot vsa leta nazaj, smo tudi
letos razpisali prosti učni mesti za strugarja in strojnika težke gradbene mehanizacije, toda za ta učna mesta ni bilo zanimanja. Največ se jih še vedno želi izučiti za avtomehanika in elektrikarja, zato je težka izbira kan-
pojavi šovinizma, delegatski sistem in druge antisamoupravne pojave). Oceno izdela odbor, potrdi jo delavski svet, ki predlaga tudi smernice za varnostni načrt.
Pri sestavi varnostne ocene se odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito poveže z miličnikom — vodjem varnostnega okoliša, ki bo posredoval osnovne elemente za varnostno oceno. Po sestavi varnostne ocene se pristopi k sestavi varnostnega načrta. V njem zagotovimo naj večjo možno varnost v posamezni delovni sredini in sicer: zavarovanje objektov, požarna varnost, varstvo pri delu, obiski tujih poslovnih partnerjev, pre-nost in hramba denarja, ukrepi v primeru prekinitve dela, ukrepi za poslovno tajnost itd.
Vse naloge so vezane na december 1977, vendar po tem roku ne ugasnejo, zato je naša dolžnost, da stalno spremljamo njihovo izvajanje.
Ime družbena samozaščita in način, kako jo izvajati in uresničevati, mora prodreti do vsa-
didatov za te poklice. Za razliko od prejšnjih let, nam letos ni bilo potrebno iskati učencev preko raznih zavodov za zaposlovanje, ker so se učenci v velikem številu sami prijavljali, največ iz Slovenije in Hrvatskega Zagorja, nekaj pa jih je tudi iz BiH. Skupno imamo 208 učencev raznih strok, če pa upoštevamo še nove temeljne organizacije z združitvijo, bomo imeli preko 300 učencev.
Vsi na novo sprejeti učenci so pričeli z učno dobo s 1. septem-
brom. Prve dni so imeli uvajalni seminar, na katerem so spoznali organizacijo podjetja in potek dela, nato pa so odšli na gradbišča in v delavnice, da se spoznajo s praktičnim delom.
Veliko prošenj iz drugih re-
kega delavca in v vsako delovno sredino. Družbena samozaščita mora biti prisotna na vsakem koraku in ob vsakem času. ZK kot vodilna, idejna in politična družbena sila, odgovorna za organiziranje in uresničevanje družbene samozaščite, mora biti skupaj z zvezo sindikatov pobudnik in nosilec vseh akcij in aktivnosti na področju uresničevanja družbene samozaščite. Zato morajo komunisti v sindikatih to nalogo konkretno uresničevati vsak v svojem okolju, kjer delajo in živijo. Vsi moramo aktivno sodelovati na preprečevanju oziroma odpravljanju negativnih pojavov v vsaki sredini. To pomeni, da je od nas samih odvisno, kako varno bomo živeli danes in kako se nam bo godilo jutri.
Čim večja bo naša aktivnost v preventivnem smislu na vseh področjih, tem manjše bodo možnosti za nastanek negativnih pojavov.
Ivica Bezlaj
publik in okolice Celja smo morali odkloniti zaradi pomanjkanja prostora v mladinskem domu.
Skladno z razpisom štipendij za šolsko leto 1977/78 smo sprejemali tudi nove štipendiste. Pri štipendijah je stanje že nekaj let enako. Največ prošenj sprejemamo za tehniško srednjo šolo — gradbeni oddelek. Letos smo sprejeli za to šolo do roka 54 prošenj, štipendije pa smo lahko podelili le osmim prosilcem. Kljub temu, da smo dali pri izbiri prednost otrokom naših delavcev, je ostalo nekaj primerov nerešenih.
ST'
Nasprotno pa opažamo, da ni zanimanja za administrativno stroko. Od šest razpisanih štipendij (3 ESŠ, 3 UAŠ) so bile podeljene le tri.
Na novo smo podelili 20 štipendij, tako da imamo skupaj 50 štipendistov, kar je več kot prejšnja leta.
Marta Ograjenšek
H8H8HSHSHSMSMSHSH8HSH®
Nič ni močnejšega kot nesreča ljubezni.
(Paul Eluard)
Človek je žival, ki z veseljem počne tisto, kar ji ni v veselje.
(Paul Elurad)
Kmalu več kot 300 učencev
Novi učenci na uvajalnem seminarju v sindikalni dvorani.
Dopustniški utrinki
Trije srečni, hvaležni obrazi
Za uvod nič novega. Pa vendar, zaradi osvežitve spomina. Za letovanje naših članov kolektiva, njihovih svojcev in tudi drugih, smo imeli letos na voljo: počitniški dom v Piranu, tri opremljene hišice v Bašaniji — Savudrija, dve hišici v Valovinah pri Pulju, sedem camp prikolic, od tega štiri v Novalji na otoku Pagu in tri v Baški na Krku ter še dve počitniški hišici v Biogradu na mora.
V vseh teh kapacitetah je letos letovalo 220 članov kolektiva, zatem 502 njihovih svojcev (žena, mož, otroci) ter 30 tujih gostov. Skupaj torej 752 oseb, ki so ostali ob morju skupaj 6.116 din. Ta podatek tudi pove, da so bile zmogljivosti ležišč (vseh skupaj je 96) izkoriščene 89,3 %.
To so torej številke. Za njimi pa veliko lepih vtisov, morda tudi drugačnih spominov, na vsak način pa čas, ki ga sleherni človek po navadi v poletnih mesecih težko pričakuje.
Med temi, ki so se letos vrnili z morja z lepemi spomini, so tudi tri snažilke, ki so po zaslugi velikega razumevanja osnovne sindikalne organizacije delovne skupnosti skupnih služb preživele po teden dni na morju brezplačno, torej na račun sredstev sindikalne blagajne. Na vsak način odločitev, ki zasluži pozornost. In ne samo to. Tudi posnemanje. Saj je prav gotovo še v dragih temeljnih organizacijah združenega dela po nekaj članov, ki si ne morejo na račun lastnih skromnih sredstev privoščiti počitnic ob morju. Zato je prav, da takim pomaga skupnost, v tem primera sindikalna organizacija. In tako je osnovna sindikalna organizacija DSSS odprla in pokalaza pot, po kateri bi lahko naslednje leto stopile še druge!
In ko smo jih vprašali, kako je bilo letos na dopustu ob morju, so rekle:
JOŽICA KOVŠE-GOBEC: Na dopust nisem nikoli hodila. Zato ni bilo denarja, pa tudi doma sem morala prej pomagati pri delu. Odbor osnovne organizacije sindikata Delovne skupnosti skupnih služb, me je že pred tremi leti prvič poslal na dopust v počitniški dom v Piran. In poslej vsako leto. Lahko sl mislite, kako sem srečna, zato se tudi sindikalni organizaciji in celotnemu kolektivu DSSS zahvaljujem za to pozornost. Bi-
ti sedem dni ob obali sinjega Jadrana ni kar tako. To je zame velik dogodek, ki ga znam ceniti!
MIHAELA KOZOLE:	Imela
sem tri otroke in zato venomer kup potreb. Denarja ni bilo nikoli dovolj niti za najnujnejše, kaj šele za dopust ob morju. Mož ni zaslužil najbolje in tako smo morali vsako leto dopust preživljati doma in v tem času poskrbeti za ozimnico, za kurjavo in podobno. Zato sem toliko bolj hvaležna kolektivu in odboru naše sindikalne organizacije, ker mi že tretje leto zapored
omogoča preživeti nekaj dni dopusta ob morju.
MARICA BRDNIK:	Tudi jaz
že sedaj tretje leto hodim na morje po zaslugi kolektiva in sindikalne organizacije Delovne skupnosti skupnih služb. Prej smo vsako leto dopust preživeli
doma, ker pač nismo imeli pri- je seveda drugače. In če rečem, hrankov, s katerimi bi si lahko da sem hvaležna in srečna, sem privoščili življenje ob morju, rekla premalo.
Četudi samo za teden dni. Zdaj
Svet pod
Ni
mi
žal
Z3
dopust
Namesto pogorele koče na Loki pod Raduho že stoji nova. Ni še povsem gotova. Toda, streho že ima. In planinci iz Luč so veseli tega uspeha, ponosni na vse, ki so kakorkoli pomagali pri postavitvi nove planinske postojanke. Pri tem še zlasti radi omenjajo Ingradove prostovoljce. Med njimi je bil tudi Jože Knez, predsednik sindikalne podružnice na PO Go-milsko.
»Bilo je v avgustu letos. Imel sem dopust. In ko sem zvedel za delo pod Raduho, sem si mislil: Jože, Savinjčan si, oče dveh sinov, tudi dedek si, pojdi pod Raduho in pomagaj. Prispevaj za obnovo pogorele koče.
Pa sem šel. Odločil sem se, da preživim dopust tam gori v visokih planinah in da pomagam pri delih. Moram reči: bilo je čudovito. Nikoli ne bom pozabil tistih lepih dni, ki sem jih preživel med udarniki!«
»Toda, Jože, za teboj, v času tvojega dopusta, so prišli tja pod Raduho tudi tvoji fantje iz tesarske skupine. Kako to?«
»Da, res je. Prišli so in delali 20. in 21. avgusta. Pripeljal jih je Marjan Dimnik. Sedem parov krepkih in delavoljnih rok. Pomagali so pri postavitvi strehe. Tedaj je deževalo. Pihal je močan veter. Megle so se podile in zastirale naše poglede. Toda, mi smo vseeno delali in se veselili vsakega napredka. U-
Raduho
Jože Knez
pravnica koče nam je kuhala in skrbela za nas kot mati. Pa smo si rekli: še bomo prišli na pomoč, saj smo vendar Savinjčani in ne nazadnje ljubitelji narave, gora, planin...«
Tako je bilo z Jožetom Knezom in njegovimi fanti. Jožetu se je marsikdo smejal in namigoval, češ, ti pa imaš lep dopust. Toda, Jože Knez, je bil srečen, zadovoljen, ker je lahko pomagal pri obnovi koče na Loki.
»Ni mi žal. Saj bo koča služila predvsem mladim. Tam bo šola v naravi. Tudi smučanje. Okoli nje in v njej se bodo zbirali planinci, taborniki. Med njimi bodo prav gotovo tudi moji sinovi in vnuki. In tudi sam bom še pešačil v tisti prelepi svet. Kaj naj še rečem! Ali ni to zadosten razlog za mojo srečo!«
Opravljeno je veliko delo. Tudi s pomočjo Jožeta Kneza, njegovih fantov, po zaslugi velikega razumevanja dragih itd. Zato vsem udarnikom iz tesarskega obrata prisrčna hvala za pomoč in prostovoljno delo. Predvsem hvala mladim komunistom z Marjanom Dimnikom na čelu. Zahvala tudi TOZD in PO in seveda prav tako tovarišu Funklu, ki je omogočil, da je bila akcija tako uspešno izvedena.
Lea čmak
Rafko Grabner (na levi) že več let skrbno razporeja člane kolektiva v počitniške domove ob morju. Z družino je letos preživel dopust v camp prikolicah v Baški. Na sliki mu delata družbo zakonca Cencen
Devete športne igre grad- ceue - ceue - ceue - ceue
bincev Jugoslavije Kritična ocena
Šahisti so bili najboljši
Po 27. športnih igrah gradbincev Slovenije in petnajstič osvojenim prvim mestom športnikov Ingrada so tudi letošnje devete športne igre gradbincev Jugoslavije pripomogle k povečanju zbirke pokalov in priznanj v našem športnem društvu.
Sodelovanje v slovenski ekipi je veliko priznanje šahistom, ženski ekipi namiznega tenisa in odbojki.
Vojvodinsko mesto Zrenjanin je bilo letos prizorišče v športnem in proizvodnem tekmovanju ter novi panogi splošnega ljudskega odpora.
Kaj lahko povemo o Zrenj a-ninu in prireditelju devetih športnih iger gradbincev Jugoslavije GIK »Banatu« ?
To, kar so povedali športniki drugih republik, ki sodelujejo na zveznih igrah že vrsto let. Toliko truda, poplačanega z uspehom, kot je uspelo GIF Ingradu pred dvemi leti, verjetno ne bo nikomur več. Debata o organizaciji in prireditelju ni bila nikoli, ne da bi omenili Celje in oseb, zaslužnih tedaj za dobro počutje gostov iz vse Jugoslavije.
Komentar ni potreben, če povemo, da je bila ženska ekipa devetih tekmovalk v Zrenj aninu nameščena v eni sobi, da je veliko tekmovalcev prenočevalo v opuščeni vojašnici, da je press center deloval le za končni bilten ...
V športnem delu tekmovanja je ekipa Slovenije zasedla drugo mesto s 47. točkami za ekipo Srbije (49 točk).
Streljanje: moški tretje me-
sto (Konstruktor), ženske drugo mesto (Pionir); kegljanje: moški tretje mesto (Gradis); mali nogomet: šesto mesto (Konstruktor); odbojka: moški drugo mesto (Salonit); ženske drugo mesto (Ingrad); zmago v ženski odbojki 2 : 1 je odnesla ekipa GIK Banat.
Žensko ekipo odbojke so zastopale: Metka Lesjak, Tončka Pečovnik, Ljuba Podbrežnik, Irena Jager, Tatjana Robida, Dragica Kolar, Marija Pšaker in Majda Tavčar. Vodja je bil Janko Žilnik.
V	namiznem tenisu so moški zasedli drugo mesto (Gradis), prav tako ženske (Ingrad). Ekipo namiznega tenisa so zastopale: Ljuba Podbrežnik, Irena Jager, Valerija Prevoršek. Vodja je bil Marjan Vitanc.
V	šahu je zasedla prvo mesto ekipa Ingrada. Tekmovali so: Tomo Studnička (vodja), Zvone Streicher, Ivan Borovšek, Milan Ojstrež, Franc Brinovec, Jože Zorko in Vinko Harinski.
V	proizvodnem tekmovanju so slovenski udeleženci zasedli tretje mesto s šestnajstimi točkami. Tretje mesto so naši predstavniki zasedli tudi v panogi splošnega ljudskega odpora s 1058 točkami.
Letošnje športne igre gradbenih delavcev so zaključene. Z rezultati smo lahko zadovoljni, vendar je že danes potrebno misliti na prihodnje leto in stremeti za tem, da bo Ingrad zastopan s še več ekipami.
Janko Žilnik
20 Let O&cJ)! cfl@&eni£e
Letošnje leto ima poleg pomembnih obletnic in tovariša TITA, še eno, ki je ne smemo prezreti.
Pred dvajsetimi leti so v Sloveniji pričeli z delovanjem klubi OZN. Eden prvih je bil osnovan v Celju, novembra 1957. Do leta 1960 je v Celju delovala Republiška konferenca klubov OZN Slovenije, od leta 1960 do 1972 pa Medobčinski center klubov OZN celjske regije. Danes deluje v Sloveniji 407 klubov s preko 10.000 člani. Tako veliko številko članov, predvsem mladih, nam pove, da je program resnično pomemben.
Z organizacijo predavanj družbenopolitičnih delavcev, univerzitetnih profesorjev, strokovnjakov z določenih področij, tujih študentov, pripravo razgovorov, organizacijo različnih razstav s konkretno problematiko, izvajanjem proslav ob obeleževanju pomembnih datumov z vsebinskim značajem, kvizom in drugih tekmovanj, udeležbo v solidarnostnih akcijah, se člani seznanjajo z domačo in svetovno problematiko.
Delovanje klubov OZN ima torej vse večji družbeni pomen in da je le-temu potrebno posvetiti še večjo pozornost, širiti, ter s tem o-mogočiti čim širšemu krogu stik z mednarodnim dogajanjem. Kot trenutno najboljša Občinska konferenca je bilo Celje izbrano za organizatorja praznovanja osrednje slovenske proslave ob 20. letnici ustanovitve prvega kluba OZN. Proslava bo 21. in 22. oktobra.
Pred osrednjo proslavo v OZD v Celju organizirajo razstave pod naslovom »TITO V SVETU«. Razstava pod tem naslovom ni naključje, saj TITO v svetovnem dogajanju ni le eden državnikov, ampak ga tudi v svetu cenijo kot neponovljivo osebnost.
V našem podjetju je organizacijo razstave prevzela OO ZSMS DS SS. Razstava je bila od 19. do 26. septembra v sindikalni dvorani.
Majda Tavčar
Delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine so na prvih sejah po poletnih počitnicah, 5. in 6. oktobra, več kot kritično ocenili gospodarska gibanja v prvem polletju letos. Pa ne za to, da bi vplivali na rezultate, ki jih ni moč več spremeniti, marveč zato, da bi se slabosti ne ponavljale do konca leta. Gre za težnjo, da bi z izpolnitvijo letošnjega družbenega plana zagotovili tudi uresničitev srednjeročnega načrta.
Zato ni naključje, če so na koncu razprave sprejeli nekatere zelo konkretne zaključke, med njimi tudi tega, da morajo vse temeljne in delovne organizacije oceniti uresničevanje letošnjih nalog in sprejeti takšne ukrepe, ki bodo zagotovili realizacijo vseh obveznosti.
Poseben sklep se nanaša za področje investicijske dejavnosti, saj je znano, da pri mnogih objektih nastaja večja zamuda. Zaradi zaostajanja na področju gradnje stanovanj, pa sta skupščina in izvršni svet pozvala vse dejavnike na tem področju, med njimi tudi naš kolektiv, da pripravijo takšne programe izgradnje stanovanj do konca letošnjega leta in za prihodnje leto, da bo stanovanjski primanjkljaj v naslednjem letu glede na srednjeročni načrt v celoti odpravljen.
Skupščina je tudi sprejela predlog izvršnega sveta, po katerem morajo delovne organizacije, ki so kršile sporazume o izplačevanju osebnih dohodkov vse prekoračitve vskladiti do konca leta.
Golte nad Mozirjem
Tudi mi moramo pomagati
Te dni je v javni razpravi predlog sporazuma za ustanovitev skupnosti za rekreacijo na Golteh. O tej pobudi Izletnika razpravljajo delovni kolektivi na celotnem celjskem območju. Ne glede na nekatere slabe spomine z obiskov na Golteh, bi bilo prav, če bi ta sporazum naletel povsod, tako tudi pri nas, na polno podporo.
Zdaj ne gre za to, da bi nekomu nekaj dajali, marveč za čisto drugačne odnose, v katerih nič ne izgubljamo, marveč le spodbujamo našega delovnega človeka, da bo večkrat šel v ta planinski svet pod Medvedjakom, iskal tam počitek, mir, razvedrilo.
Izletnik namreč predlaga, naj bi v kolektivih kupili za slehernega člana po tri povratne vozovnice za gondolsko žičnico. Gre za nakup s popustom 30 %, torej po ceni 21 din. Tako naj bi člani delovnih kolektivov vsaj trikrat v enem letu odšli na Golte. Poleg tega Izletnik ponuja nakup ostalih vozovnic, prav tako po znižanih cenah.
V predlogu Izletnika je tudi odgovor, komu so Golte sploh namenjene. Zgrajene so bile predvsem zaradi delovnega človeka. Zato naj bi tudi v večji meri kot doslej odhajal v ta center, ki mu bo Izletnik dodal še mnoge naprave za rekreacijo.
Nakup treh vozovnic za slehernega člana kolektiva je v bistvu glavna točka sporazuma za ustanovitev skupnosti za rekreacijo na Golteh. Poleg tega, da Izletnik ponuja še nakup drugih vozovnic po znižanih cenah za tiste, ki bodo pristopili k skupnosti, vabi kolektive tudi k sodelovanju za rešitev ostalih problemov Golt. Znano je namreč, da ta center ni dograjen in da mu še marsikaj manjka. O teh naložbah naj bi torej odločale članice skupnosti za rekreacijo.
Kot vse kaže, je to zadnja pobuda, s katero prihaja Izletnik, da bi zagotovil centru na Golteh normalno delo in tudi razvoj. Kajti istočasno s tem predlogom, so organi samoupravljanja sprejeli tudi sklep, da bodo center zaprli, v kolikor njihov predlog ne bo naletel na razumevanje. Znova namreč poudarjajo, da je pomen Golt dosti širši, da bi za njegovo delo morala skrbeti širša družbena skupnost, ne pa samo Izletnikov kolektiv. V tem imajo vsekakor prav, in nihče jih ne more prisiliti, da bi upravljali enoto, ki venomer prinaša izgubo.
Ko Izletnik ponuja sporazum za ustanovitev skupnosti za rekreacijo na Golteh, tudi zagotavlja, da bo pravočasno rešil vse kadrovske in druge probleme in zagotovil dobro postrežbo ob vsakem času. Zato naj bi Golte tudi po tej strani postale bolj priljubljena postojanka.
Prireditve v hali Golovec
Proslave, družbenopolitične manifestacije
—	proslava ob prazniku Dneva republike
—	proslava dneva JLA	,	,	,	, , .
—	zaključna prireditev »Telesna kultura '77« 16. decembra (okvirno) Sejmi, komercialni dnevi
—	sejem »Vse za otroka« od 21. do 28. oktobra
—	komercialni dnevi celjskega gospodarstva (predvidoma v novembru)
Rekreacija
TRIM sindikalne igre v košarki, odbojki, namiznem temsu. Za namizni tenis je izposojevalnica rekvizitov vsak dan 4 ure za vse občane (miza 20.— din na uro).
KADROVSKE VESTI
V mesecu avgustu smo imeli naslednje kadrovske spremembe:
Pridobili smo nove sodelavce:
Ivič Lovro, Keškič Jožo, Maksimovič Voj in, Okič Hasan, Omanovič Vahid, NK gradbeni delavci, Slamnik Emil, K zidar in Zorko Jožef, gradbeni tehnik — pripravnik vsi v Celju;
Ahmetaševič Numan, K zidar, Bajevič Miloš, K tesar, Blagoje-vič Sveto, Bungič Mijo, NK gradbena delavca, Djurkovič Drago-slav, PK gradbeni delavec, Ka-linič Nada, čistilka, Keškič Ili-ja, šakušič Rukib, Zovko Pero, Žarkovič Djordje, Brizič Ilija, NK gradbeni delavci, Toplak Darko, K zidar vsi v Laškem;
Dobovišek Branko, gradbeni tehnik-pripravnik, Memič Meh-med, Sinanovič Muhamed, Šaji-novič Djuradj, NK gradbeni delavci vsi v Šentjurju;
Malič Živko, NK gradbeni delavec v Žalcu;
Hasanovič Esad, K železokri-vec, Kadirič Mirsad, K zidar, Ka-drič Senad, PK zidar, Režek Edvard, gradbeni tehnik, Šabano-vič Bego, PK tesar, Šneberger Štefan, gradbeni delovodja vsi v Ljubljani;
Lavrin Janez, K šofer, Jezernik Jožef, PU strojnik v Mehanizaciji;
Hasanbegovič Šahbaz, Djako-vič Risto, Djurič Marko, PK že-lezokrivci, Hasanbegovič Muhamed, Kahvedžič Muhamed, NK gradbena delavca, Kapetan Mirsad, VK železokrivec, Karič Mu-stabfa, PK železokrivec, Krantič A j iz, NK gradbeni delavec, Lukič Petar, Mujič Esad, PK žele-zokrivca, Nezič Zuhdija, NK gradbeni delavec, Paljič Milutin, Ri-kič Nedeljko, PK železokrivilca, Sarabf Mi j at, Stublla Ismet, Stu-blla Latif, NK gradbeni delavci, šakušič Hasib, PK železokrivec, Vidovič Drago in Vrabič Jernej NK gradbena delavca — vsi v Medlogu;
Pušnik Drago, K monter ogrevalnih naprav v Proizvodnih obratih; Regoršek Gabrijela, K kuharica v Obratu družbene prehrane; Jamnišek Irena in Klančnik Jože, ekonomska tehnika — pripravnika, Sregot Marjetka, strojepiska in Šprajc Peter, gradbeni inženir-pripravnik vsi v Skupnih službah;
Iz JLA so se vrnili:
Dautbašič Rasim, NK delavec, v Šentjurju; Štifter Rudolf in Vrbnjak Bojan, oba K avtomehanika v Mehanizaciji in Pejič Lovro PK strojnik v Celju.
Na novo življenjsko pot sta stopili:
Obrez -— Raj gl Anica iz Skupnih služb in Mačkovšek — Kolšek Slavica iz Projektivnega biroja.
V JLA so odšli:
Pejanovič Miloš, NK delavec iz Šentjurja; Milutinovič Miro, NK delavec iz Medloga; Prevor-šek Bojan, šofer iz Mehanizacije; Muhič Enver, K železokrivec iz Medloga; Kampuš Aleksander, NK delavec iz Proizvodnih obratov.
Na lastno željo so odšli:
Cvetrežnik Miha, pravnik in Kunc Danica, ekonomist, oba iz Skupnih služb; Rajovec Ivan iz Proizvodnih obratov in Gartner Marija iz Skupnih služb.
Upokojena sta bila — starostno:
KUCINAC STJEPAN, rojen 25. 12. 1920, K strojnik v Ljubljani. V podjetju je bil zaposlen od 16. 5. 1960 do 15. 8. 1977, torej 17 let in 3 mesece. Stalno bivališče ima v Feričancih, Kolodvorska 22.
ŽOLNIR JOSIP, rojen 3. 3. 1915, delavec v Mehanizaciji. V podjetju je bil zaposlen od 1. 4. 1976 do 15. 8. 1977, to je 1 leto in 2 meseca. Doma je na Lopati št. 41, p. Celje.
Umrla sta:
JAVORNIK Mihael, rojen 22. 9. 1940, VK ključavničar v Proizvodnih obratih. V podjetju je bil zaposlen polnih 17 let in 7 mesecev. Doma je bil v Dober-teši vasi št. 49a — Šempeter v Savinjski dolini, kjer je zapustil ženo Pavlo in 11-letno hčer Julijano.
BIZJAK Roman, rojen 28. 6. 1939, zidar v Celju. Zaposlen je bil od 3. 9. 1974, oziroma 3 leta. Živel je v Celju, Goriška ul. 4, kjer je zapustil ženo Anico m štiri otroke.
V poskusni dobi je prenehalo delo:
Djanič Musredu, NK delavcu z Ljubljane; Kadirič Mirsadu, C zidarju, prav tako iz Ljublja-le; Mušič Nazifu, NK delavcu n Lukič Petru, PK železokrivil-;u iz Medloga; Keškič Iliji, NK delavcu iz Laškega; Jezernik Ivanki, strojepiski iz Skupnih služb.
Naraščaj v družini so dobili:
Ostervuh Ivan iz Proizvodnih obratov, Muminhodžič Mehmed iz Žalca, Gobec Jožica iz Skupnih služb, Ogrič Husein iz Celja Vrebac šefik iz Medloga, Doler Milena in Branko iz Mehanizacije, Miškovič Ilija iz Slovenskih Konjic, Mavrin Stanislav iz Mehanizacije, Krantič Smail iz Celja in Končnik Branko iz Mehanizacije.
Samovoljno so odšli:
Hamzič Rukib, K železokrivi-lec iz Medloga; Obralič Ismet, PU tesar iz Celja; Kovačevič Gojko, PK tesar iz Ljubljane; Simič Stevo, NK delavec iz Šentjurja; Halilovič Sulejman, PK že-lezokrivilec, Markovič Vojislav, NK delavec, Softič Ismet, Hamzič Hadžib, Ibriševič Ibrahim in Panič Ratko, PK železokrivilci ter Mihajlovič Milisav, NK delavec vsi iz Medloga; Smoljič Stipe, PK delavec, Tanšek Jože, K zidar in Popovič Nikola, PK delavec vsi iz Laškega; Stošič Radomir, PK železokrivilec iz Lju-
bljane; Selčan Anton, K tesar iz Slovenskih Konjic; Murgič Enes, NK delavec in Stanič Djordje, prav tako NK delavec oba iz Žalca; Štivič Mato, skladiščni delavec iz Skupnih služb.
V tem mesecu je zaključilo triletno šolanje In uspešno opravilo zaključne izpite 59 naših učencev, in sicer:
Antonič Mirko, Audič Uzeir, Beslač Milanko, Blažanovič Ra-denko, Bogatič Dragan, Božič Ratko, Brezak Marijan, Bukovec Stanko, čavlovič Ivica, Gavran Zdravko, Gregur Marijan, Horvat Stjepan, Huber Marijan, Ivanjko Juraj, Kečinovič Slobodan, Knez Jože, Kodrnja Dragu-tin, Kovačevič Vinko, Kralj Stanko, Kuti j a Vlado, Marinkovič Miladin, Nenadovič Boško, Petecin Branko, Praprotnik Milan, Stolnik Ivica, Šeško Alojz, Štimulak Boris, Vengust Branko, Vivod Vlado, Zukič Esad in Živkovič Drago — vsi zidarji
Beganovič Mujo, Dedič Ekrem, Dubinovič Izudin, Galovič Miroslav, Gradinjan Ivan, Hlavaček Ivan, Literac Mirko, Lukačevič Ivan, Selimovič Zajim in Solina Mladen — vsi tesarji.
Repinc Stevo in Krličevič Baj-ro — železokrivilca.
Brežnik Marjan, Drobež Ivan in Lupret Božo — elektroinštala-terji.
Gominšek Ivan, Horvat Josip, Klevže Jože, Preložnik Marjan in Zupanc Vladimir — monterji ogrevalnih naprav.
Ojsteršek Andrej in Pajtler Matija — vodovodna inštalaterja.
Sevšek Milan — stavbni ključavničar.
Antonič Milan in Dragič Bogdan — strojna ključavničarja.
Pesan Zvonko — obratni elektrikar.
Pilih Anton — avtomehanik.
Klavžar Dušan — slikopleskar.
Želimo, da bi se vsi absolventi zaposlili v podjetju ter da bi pridobljeno znanje znali uspešno uporabljati pri delu na delovnem mestu.
Jožica Verdnik
ZAHVALA
Delavcem v TOZD GO Celje, na gradbišču Lava, se ob tragični smrti dragega moža in očeta Romana Bizjaka, iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, poklonjeno cvetje In spremstvo na pogrebu.
Njegovi:	žena Anica, hčerki
Zvonka in Romana ter sinova Ivan in Darko
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame Uršule Klemenčič, od katere smo se poslovili 31. avgusta 1977, se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in izraženo sožalje sodelavcem v TOZD Proizvodni obrati.
Milka Strašek
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta Jožeta Martinška se iskreno zahvaljujem sodelavcem v skupnih službah za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Milan Martlnšek z družino
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega očeta Rafaela Grabnerja se iskreno zahvaljujem sodelavcem in kolektivu za izraženo ustno in pismeno sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Rafko Grabner z družino
Delavska univerza Celje
Cankarjeva 1, tel. 25-620, p.p. 72
Vpisuje — sprejema prijave Srednje tehniške šole: metalurška Delovodske šole: tekstilna metalurška Višje šole:
višja prometna šola
Verificirane oblike:
šola za tekstilne delavce jezikovni tečaji
Prijave za izobraževanje za delo ob delu
Tečaji:
za kurjače centralnih kurjav za skladiščnike za voznike viličarjev
Gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« Celje n. sol. o. TOZD Gradbena operativa Žalec
objavlja prosto delovno mesto ŠEFA GRADBIŠČA
Za to delovno mesto želimo pridobiti gradbenega inženirja ali tehnika z opravljenim strokovnim izpitom ter pooblastilom za izvajanje gradbenih del.
Za objavljeno delovno mesto Je poskusno delo v trajanju dveh mesecev.
Prijave sprejema kadrovsko pravna služba GIP »Ingrad« Celje, Ljubljanska cesta 16, do zasedbe delovnega mesta.
IZID ŽREBANJA:
Za nagradno križanko št. 7,8 je prišlo 54 rešitev. Žreb je izbral:
1.	nagrado 60,— din prejme Sonja Remus, TOZD Mehanizacija
2.	nagrado 40.— din prejme Franc Trost, TOZD Montana
3.	nagrado 30,— din prejme Smiljan Debenjak, TOZD Projek-
tiva.
Opozorilo!
Število reševalcev se je v zadnjem času zelo povečalo, za kar pa imajo največ zaslug tisti, ki pošiljajo po več rešitev. Zato prosimo vse tiste, ki tako številčno sodelujejo, da so potrpežljivi in pošiljajo samo eno rešitev, ker jih drugače izločimo med žrebanjem.
Rešitev križanke št. 7, 8:
STISKA, LETALO, ARAKAN, VAL, SI, CEPIN, NICE, IRH, LETAK, VRSAR, UTEHA, TRAKT, KERR, SRAB, KT, OTON, MATI, IRAK, ŠA, KP, VRBA, STOL, KIRK, TISOČAK, BOR, ON, NAMA, ANA.
Rešitve za to križanko pošljite na uredništvo do 30. oktobra 1977.
3J. oktobac č&eto&ni dan aacče&anpa
Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o u-stanavljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov.
Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hammbur-gu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj tako koristijo sebi in državi.«
Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednarodni institut za varčevanje. Takrat so sklenile: »31. oktober naj bo vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti.«
Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo.
Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost v vzgoji varčevalne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine.
Varčevanje naj resnično postane navada, potreba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti.
Združenje poslovnih bank
in hranilnic SRS
NAGRADNA KRIŽANKA
ZVEZA
TABORU-
SUOVENUI
LANTAN
GRŠKA
£RXA
MESTO V HRVAŠtl
JAPONSKI
denar
HUNSKI
ŽLEBOVI
STAB0E6S BOG SOKU
BREZ-
VLADJE
USLUZB.
V
BANKI
PLATU
BLAGO
MILANO
LATINSKI
VEZNIK
DOMAČA ŽIVAL
AMERlCU
---ce
TUNG
PREKLET STVO
GORENJ-
SKA
METROPO
LA
OSEBNI
ZAIMEK
TANTAL
SLOVENSKI
IMPRES.
SLIKAR
(MATIJA)
IME NtfŠ SLOVITE PEVKE
GEOMETR POJ H
USTNATt DREVO
_______I
■••v/ rr----------
PREBIVALEC KOZJEGA
TURSKI
SULTAN
RADIJ
PIHALNI
INSTRUM.
ALEŠ, P.
REŽISER
RAD. IN TV DRAM
GLAVNI
ŠTEVNIK
PREDLOe