I* v 6t. 17. Y Trstu, v sredo 97. aprila 1§8I. Tečaj VL EDINOST Cclasil^ sieveaskega političnega droštva. za , V edinosti jo mo*". hEDINTOST" izliajn vaako »rado; cena zn v»e leto je 4 gld 40 kr., u poln leta 2 ffld 30 kr, za četrt leta I «1(1. 20 kr. ~ Poaatner.ne Številke pri upravnintv« in po tratikali v Trutu »e dobivajo po © kr. — Naroininr, reklamacije in inzerute prejema rpravnlStvo „vi« Zonta 5". Vni rlflpiti ne pošiljajo frednlfitvu wvla deli« poit« 10 I. p "; v*ak mora biti frankiran Rokopisi hre* posebne vrednosti se ne vraćajo. — Inzmiti (razne vrste naznanila in poslanire^ ne zaračnnijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih uglasili z drobnimi čerkami ne plačnje za vsako besedo 2 kr Preslolnl dedič v Trstu« Rudolf Poznamo Trst uže blizu trideset let, a pričati moramo, da v njem Se nikoli nismo videli toliko navdušenja, take sploSne vdeležbe, tolikega zanimavanja, tako velikanske svečave, in sploh tuko veBele presrčnosti, kakor zadnjo sredo in Četrtek. Ril je mej nami, kakor je znano, carjevič Rudolf, mlad, lep, nadepoln gospod, prihodnji naj vladar, ki je ae svojo ljudomilo presrčnosljo in ljuheznjivosijo očaral vsa srca, tako sicer, da se Se danes povsod v rodbinah in javnih krajih 0 njom govori. Tržačanom ostane on v najboljšem, v neugasljivem spominu in prepričani smo, da tudi njemu ostanejo nepozabljive ure, v katerih je mej nami bival. Uže nekoliko dni pred njegovim prihodom, ko se je zvedelo, kdaj pride v Trst i da tu ostane dva dni ter da bode sprejemal načelnike raznih gosposk, zavodov in deputacije korporucij 1 druStev, živo se je ljudstvo zanj zanimalo ter delalo vsakovrstne priprave za njegov sprejem; tudi magistrat je storil svojo dolžnost, kar moramo iz gotovih vzrokov posebno poudarjati. Od Karfa do Trsta smo spremljali v duhu ladijo Miramar, ker nam so uaznanjali telegrami iz Bemaforičnih in pristaniščnih brzojavnih postaj, pod katerim pasom reže valove.' 20. t. m. ob 10. uri 40. minuli dopoludne počita naglo zapored z grada dva strela, ko jo preluka na grad telegratično poročila, da se je Miramar na obzorje prikazala, i k malu se je začela valiti velika množica proti morju ter se ljudstva sedlo toliko, da je na velicem prostoru postala gnječa i so se morale ulice zapreti. Uže poprej je odplulo pet Lloydovih par-nikov: „Mercur, Avstrija, Aurora, Danae in Klio" z mnogobrojnim ljudstvom carjeviču naproti; videla se je glava pri glavi na krovu, če tudi je dež lil. Za Piranom se jim je prikazala Miramar, dež je nehal, živi pozdravi so se razlegali z ladij, ki so se zopet proti Trstu obrnole. Ko se je prosteuin očesu z brega prikazala Miramar in je strel iz kanona naznanil drugo „visto", nekoliko po II. uri, bilo je uže toliko ljudstva na ključu S. Carlo, da se je vse trlo, mladi ljudje so plezali na svetilnice, mornarji na jambore in vrvovje, z ljudmi natlačeni čolni so se premikali po luki. Ob I. popoludne je obstala Miramar ob omenjenem ključu, blizu nje je stala eskadra; cesarjeviča je pozdravilo 94 strelov s fregate Laudon in enoliko z grada. Oodba je zaigrala cesarsko himuo, zvonovi so zapeli po vseh cerkvah, cesarjevič se je izkrcal in donelo je iz tisoč in tisoč grl: Živijo! Evviva! in Ura! da se je zrak tresel. Zdaj je vstalo veliko gibanje mej ljudstvom, vsak bi rad bil videl mladega cesarjeviča i da ni bilo na ključu ograj, porinola bi bila pristis-kajoča množica na krajih stoječe ljudi v morje. Tu je pozdravil mestni župan cesarjeviča v iinenu tržaškega prebivalstva v italijanskem jeziku; potem mu je deželni natnostnik več viso-cih osob predstavil. Cesarjevič je segel v roko baronu Kuhnu, pozdravil škofa in več druzih dostojanstvenikov ter šel potem v poslopje deželnega namestništva, kder je sprejemal poklone raznih gosposk in deputacij; 9prejeti so bili: duhovenstvo, mestni zastop, trgovinska zbornica, konzuli, politiške oblastnije, Šolske in sodnje oblasliiijo, pomorska gosposka, vodstvi pošt in telegrafov, finančne gosposke, Lloydovo vodstvo i načelniki raznih verozakonskih družb; dalje deželno zastopstvo Oorice in GradiSke in Istro in mnogo visocih osob; nazadnje: druStvn ru-dečega križa, goriška trgovinska zbornica in kmetijsko druStvo, deputacije raznih mest, društvo Edinost, veteransko društvo, Schiller-Vorein, društvo zoper trpinčenje Živalij, vodstvo lin vol -tella, slovensko delalsko društvo, slovanska Čitalnica in katoliška družba. Slovenske deputacije je vodil g. Nabergoj. — O. Nabergoj nagovori česarjeviča po slovensko in ga zagotovi največje ndanosti slovenskega ljudstva do prpsvitle dinastije, na kar mu predstavlja deputacijo, s katerimi je princ govoril v lepej hrvaSčini, govoril je namreč so vsakim udom deputacije posebe in vsacega izpraševal o njegovem stanu i. t. d. Konačno pa se zahvali vsem deputacijam skupaj skoro od besedo do besede tako le: Veseli me, da sto me doSli pohodit, poznana je več udamst Slovencev do prestola; sprejmite srdačno mojo priznanje i zahvalo. — Nazoče je vse ganola prijaznost prestolnega uastopnika posebno pa to, da se je princ z njimi razgovarjal v lepej materinščini Kakor smo pozvedeli, zna cesarjevič Rudolf izvrstno češko in hrvatsko in vidi se iz vsega, da je prija elj Slovanom; še moramo omeniti, da ga jo tržaški Župan, ko je sprejel mestni zbor, nagovoril italijansko, a cesarjevič je odgovoril po nemško, ko pa pride do Naborgoja, sam cesarjevič ga uagovori blizu tako — le: „Po iinenu sodim, da ste Slovan, temu je Nabergoj pritrdil iu z njim je potem princ tudi najdalje kouver-ziral po hrvatsko. Z veseljem pristavljamo še, da cesarjevič poudarja vse besede, kakor rojen Slovan. — Ksy se je v Trstu zarad tega opazovalo, tega za denes nočemo popisati, ker nam to viši obziri zabranujojo. — Le to hočemo zaznamovati, da je bilo slov. deputacijam od neko strani močno priporočeno, da inorajo s princem govorili nemški ali pa franuoski, kar pa so vse deputacije od prvega začetka odblvale in javile, da bi v skrajnem slučaju rajše govorile francoski, nego nemški. — Reklo se je deputacijam tudi, da višji vojvoda ne zna slovenski, a visoki gospod sam je ono gospodo sijajno demontiral. V srcih vseh, kateri so videli to in govorili s cesarjevičem, zapustil jo on tak mogočen vtisek, da bodo vedno mislili nanj z največjo ljubeznijo in uda-nosljo Bog živi, Bog ohrani našega cesarjeviča Rudolfa, ta klic zdaj najrajši) ponavljajo tržaški Slovenci. — Potem se jo peljal cesarjevič v Hotel de la Vili« ter obiskal vojevodo VVurtfoinberga. — Ob 0. je bil na ladiji Miramar obod, h kateremu je bilo povabljenih 10 odličnih gospodov. Zvečer je bilo mesto tako krasno razsvetljeno, da morebiti še nikoli ne tako, mi vsaj taku svečavo še nismo videli; popisati jo ni mogoče, kedor je videl ni, ne more se je mislili; ladije v luki so bilo v viliusko divnein čaru, mesto ob morskih obalih je bilo opasano so stotero gorečimi verigami, okolica je vsa v sv itn Žarela in — Indipendente jo obešen visel na vetornicah m»ko temne hiše in zobmi škripal, ker mu jo svečava račun prekrižala. Zvečer jo carjevič obiskal opero v politeami Rossetti. Gledišče je bilo natlačeno, sprejem navdušen, velikansk. Ko jo zapustil gledišče po končanem drugem dejanji, spraznilo se je ludi gledišče, ker vse ga je hotelo Bpremiti do morske obali. Ko je stopil v voz, hotela mu uboga vdova izročiti pro&njo, ali policija je branila. Cesarjevič jo to opazil, poinignol starej materi k sobi in sprejel prošnjo, ljudstvo pa mu je navdušeno klioalo. Potem se je, spremljan od velike množice, katera ga tudi v silnem dežju ni zapustila, vozil po mestu i Sel na ladijo Miramar k počitku. Ob šestih zjutraj je bil uže zopot na nogah, | obiskal najprej eskadro ter vse štiri ladije natanko pregledal; potem se jo peljal v velikanski mlin gosp. Kcouomo; zelo se zanimival za vse, vzlasti za velikansko kotlovišče. Popoludne soje peljal na ladiji Merkur k Llokdovemti arzenalu, kder so veliko ladijo Helios iz povojev odvili in v morje spustili. Od tod se je obrnol proti iv. Roku ter ogledal kasamatno ladijo Tegetthof, i ki je v delu. Ves dan je lil dež, kakor bi so bilo nebo odprlo, okoli peto ure pa se je zjasnilo in začelo je ljudstvo vreti iz vseh krajev proti ključu S. Carlo in železnici. Proti šestom, ko so je cesarjevič na Železnico peljal, da odrine na Dunaj, nabralo se je 20.000 do 30,000 ljudstva prod železnico in grmeli so živijo, evviva klici, daje od bližnjih sten odmevalo; poštni voz ni mogel skoz veliko guječo ter se jo moral vrnoti. C. k. naiuestnik je spremil do Divače car-jeviča, ki je bil na vseh postajah z burnimi živioklici sprejet. Z odkritosrčno ljubeznjivostjo si jo carjevič pridobil najlepšo zmago, ljubezen tržaških prebivalcev. Bog ga živi t UTAAE stalile. Očita se nam in društvu, katerega zastopamo, da smo preveč bojazljivi, da se bojimo naši deželni vladi in njega načelnikom nasprotovati in še druzega već. — Nemamo in no Čutimo sicer potrebe, da bi vsakemu zakotnemu politiku, ki ima visoke pojme o svoji modrosti in s pompozniini besedami ponavlja slovenskemu narodu vso one svete in ideje, katero so uie naši listi večkrat prežvokovali in katere so uže popoluoma poznane mej slovenskimi narodnjaci, (originalna je v teh idejah le kaka okornost); mi hočemo govoriti z narodom, njemu povedati, kateri so naši politični cilji in naše težnje. — Očitalo se je društvu Ediuost, da je povabilo in sprejelo namestnika tržaškega na besedo, katero je v predpUBtn napravilo društvo »Edinost*. Društvo .Edinost" uže 2 leti sem napravlja take veselice in vsako loto enkrat povablja k takim veselicam vse tržaško honoracije, naravno je, da uatnestnika ne more na strani puščati. To jo kurtvazija, kakor je kurtvazija tudi to, da je društvo vabilo tržaškega župana, s katerim po nikakem ne simpatizuje. Običajno je tudi: kadar namestnik obiskuje kako veselico in se oficijelno naznani, da godba zaigra cesarsko himno. To se je dozdaj v Trstu Se vedno godilo in mi ne vemo, ako je to tako velika pregreha. Edinost je, da označi svoje stališče nasproti namestniku, precej po vosolici objavila, da ta kurtvazija no velja osebi namo-stnika saini, ampak onemu, katerega namestnik zastopa, ako pride kam ottcijelno. Nij naša naloga, da bi g. Mohorčiča upra-vičevali iu reči moramo, da tudi mi no odo-brujeino toga, da *o nekatere slovensko srenjo volilo namestnika svojim častnim udom; tega nismo nikoli odobrovali in ne bomo, vendar pa uaš list ni odgovoren za dejanja iu sklope enega ali druzega občinskega zastopa. Na Primorskem se sploh mnogo županov le premalo briga za občno inenjenje, oni so po večini oportunci in do tega jih je privodla po-sobno doba nekega narodnjaka, ki jo bil uže dostikrat slavljen, dostikrat pa tudi napadon v enih iu istih listih. Mnoge osobo, ki deues napadaje naš list, to dobro vedo iu so uže delale za in proti onemu gospodu. Naše društvo in nekateri možje, ki so druš- podlistek, Odlomki iz mojega dnevnika. (Spisuje SainoTtč.) (Dalje.) Naj prvi so me pozdravili naši štirji litin« paci in od veselja so me objemali, kajti mislili so, da sem uže mrtev. Primejduuaj! pravi FlajSinan, zdaj pa vem, da znaš ti „coprati", ker vas niso ti hudiči ubili, nas so tako gonili, ko hudič polhe. Hudo me je prijemal stotnik, ko sem se mu objavil, kopa je čul, da je moj starSi tovariš pal in da so vse listine in novci, ki jih je za kompanijo se saboj imel, izgubljeni, ostrmel je, ko sem mu pojasnil nevarnost. Potem sem stoprv zvedel o napadu; po polnoči so začeli po vseb bližnjih vaseh zvoniti, ljudstvo je drlo oboroženo vkup, v posameznih hišah so zavratno pobijali speče lovce, vse je bilo zmešano, tema jo napastnikom dobro služila, tu in tam se je posvetilo iz za hišnega vogla in krogle so v naših četah obilo žrtev na'le. Na-pastniki so tudi hišo, v katerej sva s tovarišem spala, napadli, naj brže so jo tudi sami užgali, ali pa morda odhajajoči naši vojaki. Trobeute nisva Čula. Flajšman je v okna kamenje me al, pa ker se ni nobeden oglasil, mislil je, da sva uže ušla. Drugo noč smo malo spali, po po-lunoči smo se napotili v nesrečno vas nazaj, ogleduhi so nam nataujčno vse poročali, tiho smo se pomikovali ob zori, plazili smo se po koruzi, noboua duša ni slutila maščevanja. Major, čvrst junak, bil je ves ognjen, iz oči mu je nestrpljiva srd žarila, pokoja ni imel, dokler se ne osveti nad razbojniškim napadom laških bri-gantov. Užo so se hiše kazale, petelini so se v petji vrstili, vso je bilo tiho — znamenja so se le z roko naznanjala na levo ali desno, stoj ali bodi. — Četvorica lumpacijov vagabuudov je imela mej potoni svoje posvetovanje, Palčič je svetoval naskok le v dobre hiše, kder so dobi kaj zlata in denarjev, pot i pal je mavho, če ni kde strgana, tudi poskusil, če se lahko pod nepošteni plašč kaj skrije. Hodi, ugovarja Flajšman, primejduuaj, v krčmo moramo udariti, da ga bomo pili, kaj denar, saj ga ne manjka! Stupica jo bil za oba predloga, rekel je, da bo lirble branil tovarišem, ako bi kak prokloti Taljan kde tičal. Tesar jo bil pa lačen, on je teško čakal, da v kako hišo vleze, Flajšman je še opominjal, da morajo vsi vkupej ostati, ko kar nenadoma poči puška onkraj vasi in kakor bi se bil pater -nošter od vezal, tako je začelo pokati, v toku smo naskočili vas, ki je pa uže tudi gorela; vse je bo spalo in dobili smo v roke mnogo upornikov, kateri so bili v naglej sodbi obsojeni in ustreljeni. Ostali smo do poludno tam, popo-ludue pa smo zapustili razbojniško vas, tako so jo krstili, ko smo zaukazali kmetom pokop naših ubitih fantov. Vas smo zapustili razdejano, za civilne mrliče so nismo menili. Četvorica je svojo nalogo dobro izvršila, vsak je imel kaj za spominek v mavhi, le Flajš-uiau ne, ker je le pil. Palčič je uesel pod plajščem dragoceno namizno uro, kaleio sta Stupica iu tesar prodala za malo denarja, po še tega ni dobil, ker sta se mu zlagala, da sta uro morala pustiti v nekej hiši, ker je prav takrat nek „avtman" zraven prišel, in sta morala uro pustiti iu pobegnoti. Palčič ju bil še vesel, da ni imel sitnosti. Proti večeru smo dospeli v lepi trg Palanza na jtzeru Magiore, in tam smo ostali <4 dni. Lepi romantični kraji krog jezera so bili nam jako všečni, iu radi bi bili tam za vselej ostali, liili' smo po hišah vkvai tirani; mene je zadelo stanovanje v hiši nečega trgovca, imel sem tudi Flajšmana se saboj. Odkazali so nama dostojno sobo z dvema posteljama. Zapazil sem takoj, da so premožni ljudje ter da so jako vljudni; kakor čvrstega mladeniča pa so me najbolj zanimalo tri mlade jako lepo hčere. Hile so radovedne, ko sva z Flajšmanoin prišla v hišo, pri vratih so kukalo, ko sva z očetom govorila. Flajšman me je precoj opozoril, rekoč: Gospod, tri prav fajn dekleta so nas pri vratih gledala, le na Vas so se ozirala, postavile se, permejdunaj! tukaj bova dobro živela, le meno poslušajte. Ko se ozrem, vidim lepi prizor, trije lepi obrazi, drug lepši od druzega, spuščali so iz črnih svojih oči prijazno poglede. — Gospodar jo bil prijazen človek, svoboden Švicar, znal je nemški ter se je prav rad z inanoj pogovarjal. Moja soba je imela na prijetni vrt okna, prav rad sem ogledoval to krasoto, katero so pridno roke brhkih gospodičin gojile. Prilivalo so na rano jutro in zvečer cvetkam, greble, vsajale iu ravnale vrt, da so je mogel zvati rajski prt. Da no bi mo nihče hišnih videl, pozval sem Flajšmana, naj pošteno svojo tovaršijo skupaj skliče. Ko sem mu vse povedal in naročil, naj pod oknom zapoj<5, kaj in kdaj, naj pazijo, da se bodo dobro vedli; otidem v svojo sobo in začnem pisati službene stvari. Kar na vrata potrka ter vstopi k meni sam gospodar, rekoč: Odpustite, da vas motim pri delu; jaz vrženi pero na mizo, grom mu naproti ler mu roko podam; on me nagovori: Hočete li tnojo družino počastiti in pri nas vočorjati? Lepa hvala, gospod, iz srca rad sprejmem prijazno ponudbo, odgovorim in on zopet otide. Takoj se nekoliko opravim, počešem čedno in stopim v sobo, kder je bila večerja pripravljena. Gospodar me je posadil poleg sebe, nasproti jo sijala zvezda Volpi. Jeli in pili smo dobro, razgovarjali so o raznih stvareh, gospa jo umola slovenski, pa ni dala spoznati, da zna, kajti, kakor se je potem pojasnilo, bila je Korošiča iz čilske dolino. Jaz nazdravim hišnemu gospodarju, gospej in krasnim hčerkam, kupice so trčile iu zdaj se oglasi moj „leibkvartet" v vrtu. Vse jo ostrmelo, gospa je bila tako ganjena, da so jej solzo oči zalile, itekla je: Ah! to so naše pesmi, užo 25 let jih ' nisem čula. {Dal ie prih.) EDINOST t v u na čelu, pa še nikoli niso uklanjali se temu gospodu in se ne bodo. — Težavno je zatorej iiaroiluo delovanje na Primorskem prav zarad oportuni v a mnogih upljivnih mož, ki so manj ali već narodnjaki, ali pred vsem gledajo na gmotno koristi. Mi teh mož ne hranimo i ne zagovarjamo njih načel, ampak napadamo jih tudi ne, kajti po tem bi morali nas list le takim napadom posvetiti, kar pa morda bi mauj koristilo, nego Škodovalo, ker tu in tam je treba vendar tudi računiti s temi faktorji; hudi napadi pa bi te ljudi kar v največjo opozicijo potisnuli, _ žalostno pa jo posebno to, da ljudje, kadar hočejo nas napadati, poslužujejo se celo neresnice. — Tako na priliko javi nek dopisnik, „iz pod Cukatt v št. 89. Naroda, da je naS list popolnoma odvisen od g. Mohorčiča, ker zadnji je položil kavcijo za list in je torej gospodar lista. — Gosp. dopisnik naj nam s citati iz našega lista dokaže, kedaj smo še mi delali Mohorčičevo politiko, potem bode on še le smel trditi, da nam g. M. diktira politiko. Gospod dopisnik naj nam nadalje dokaže, da je g, Moborčič položil kavcijo za list. Kosilica glede kavcije je ta: Znano jo vsem čitateljem „Edinosti4', da se jo zarad kavcije osnovalo posebno igralno društvo, katero itejo okoli 50 udov, ki plačujejo po f. 2 na mesec; igralno društvo ,ie dozdaj položilo polovico kavcije (f. 1400); f 700 ima v kavciji gospod Ivan Gorup, vele-tržec, iz Prošeka, blizo f. 150 ima g. Polič, predsednik čitalnice, f. 450 g. Nabergoj, f. 150 g. Moborčič, f. 150 Helena in f. :i5u društvo „Edinost". — Do konca tega leta izplača so tudi onim gospodom vse posojilo za kavcijo in bode potem lastnik kavcijo igralno društvo iu pa politično društvo ,.Edinost". — Vidi se iz tega po vsem istinitoga dokaza, daje gospodarstvo g. Mohorčiča pri kavciji vendar manje, nego drugih poznanih rodoljubov. Pri kavciji bodo konec leta deležni pa »kuro vsi količkaj poznani rodoljubje tržaški in nekateri (okolo ti) iz drugih krajev Primorskega. — List je toroj na svojih nogah in ni itnel pri uredništvu nikoli nobon drug govoriti, nego uredniški odsek, ki ga je v ta namen izvolil odbor društva „Edinost", kakor se to lehko razvidi iz dotičuega zapisnika, ju bil objavljen o svojem času. Kar se tiče širjenja lista, nas ni sram pri poznati, da je administrator lista, č. g. Gomilšak, rasposlal na več nego 50 rodoljubov po vsem Slovenskem pole za nabiranjo naročnikov, in tako polo je dobil tudi g. Moborčič tor nabral nekaj nad 20 naročnikov. — Tisti slovenski list, ki ni več nego to storil za svoj obstanek, naj pobere kamen in naj ga zaluča v nas. To je toroj naše resnično staujo nasproti g. Mohorčiča; si. občinstvo pč naj godi, jo li opravičen ali ne napad ua naš list v št. 8njoga do denes imalo uialekateri lupan. Kodo imn torej praio* - Urodn. slabo. Resnično ^labo treba je popraviti, a to »e ne dela z napadi, ampak z resno in možato besedo. Svarjenja morajo imponirati, nikoli pa dražiti. — Poglejmo Nemce, Italijane, oni so močni a svojih slabosti ne odkrivajo svetu; pa tudi niso tako zavistni in malenkostni, kakor mi. Gotovo bo tenm nekoliko vzrok naše malenkostne, rekel bi slabe socijalne razmere; naša inteligenca skoro večinoma ima še preveč spomina na trpenje, premalo dobrega je še poskusila, zatorej ona grenkost v stilu in nezaupljivost v javnem ži-venji. Pa pustimo vse to, nočemo dalje močiti peresa v pelinu; taki smo, kakor smo tukaj razložili svojo stanje, tako hočemo še daljo postopati. Kedor pa misli, da naš list ni vreden podpore, naj nam to tudi resno in s pravimi lakti dokaže Mi smo si v svesti, da delamo lo iz ljubezni do naroda, ter da smo neodvisni od vseh namestnikov, županov i. t. d.; nam so mero-dajni sklepi našega polit, društva, ki dosedaj Še nikoli ni storilo vedoma koraka v škodo ali ne-čast našega naroda, pač pa več delalo, nego mnoga druga polit. druSiva na Slovenskem in to tudi uspešno. **) Glavni delalci pri društvu in Jistu so gotovo pripravljeni procoj odstopiti, ako morojo kritikači kaj boljšega postaviti pa njihovo mesto; dokler pa tega ni, smatrajo si v dolžnost, da delajo po svoji najboljši moči za korist našega naroda in ga branijo po svoji moči napadov njegovih sovražnikov. Napadnikom smo odgovorili mirno brez vsake strasti iu z mirno vestjo končamo njim nasproti z motom: „llonni soit qni mal y punse". _ POROilLO obravnune XXIV. občnega zbora političnosti društvu „EDINOST" za Primorsko, dne IS. aprilu 1NH1. Predseduje predsednik, državni poslanec g, Nabergoj. Zapisuje tajnik Dolinar. Vlado zastopa višji komisar vitez Vidic. Pričujočih Bi udov. Predsednik Nabergoj pozdravi občinstvo v kratkem govoru, ter odpre zborovanje. I. točka: zapisnik zadnjega občnega zbora se prebere in odobri, potem prečita tajuik lelno poročilo II. Denarničar, g. Nadlišek poroča o društvenem premoženji, dohodkih in troških zadnje veselice v gledišči. Iz poročila je razvidno, da ima društvo premoženja v gotovini f. 398.— brez zastan-kov pri udih, ki tudi znašajo f. 280.—, torej vsega premoženja f. 078. —, od katero svote se nahaja f. 350.— za kavcijo pri listu „Edinost". G. profesor Glaser prosi pojasnila, kako se zaostali dolg iztirja, kakor tudi, kako se bode v prihodnjo mesečnina vplačevala. Predsednik to pojasu. Denarničar Nadlišek izjavi, da jo bila pomanjkljiva knjiga družabnikov, kar jo oviralo iztirjavanje mosečuine. Podpreds. Dolonec predlaga resolucijo, ker jo teško vzdržavati red, posebno v denarnih zadevah, naj dii občni zbor novemu odboru nalogo, da si poišče uradnika, ki bo za majhno plačo oskrboval vso društvene zadeve, ittorjeval denar i. t. d. Odbornik Jenko vpraša, komu bode uradnik odgovoren. Predsednik Nabergoj pojasne, da bodo uradnik odboru odgovoren. Odbornik Sanciu misli, da bi moral uradnik daleč na okrog hoditi in izterjnvati. Odbornik Purič je enacega menjenja. Dolonec pojasne, tla so bodo imenovali poverjeniki za oddaljene kraje, tem pošiljale pole, na katerih bodo vpisani družabniki, ter priložene pobotnico za iztirjatov. Predsednik d;i na glasovanje resolucijo, katera jo bila z veliko večino sprejeta, ter oddA potem predsedništvo podpredsedniku Dolencu. lil. točka: poročilo državnega poslanca Nabergoja o zemljiškem davku. G. Nabergoj poroča o tem predmetu obširno z natančno statistiko glede tržaške okolice ter primerja drugo kronovine in navaja krivice, ki so so pri cenitvi godile. Občinstvo je pazljivo poslušalo. Ko je vso stvar dobro pojasnil, položil jo na srce kmetom, naj vložć do časa ro-klamacijo proti preobteženji tržaških zemljišč, katere so samo na sebi tako slabe, da kmet no more več tacih bremen nositi, koliko manj pa bo mogel vprihodnje plačevati visoki zemljiški davek. Podpredsednik vpraša, ima li kedo kaj proti tomu omeniti. Sancin pojasnuje krivično cenjenje vinogradov, ker je ceuilua komisija tudi take njive za nograde vpisala, na katerih tu in tam kaka trta pri kraji rasle in priporoča, naj se vloži skupna reklamacija. Nabergoj pojasne, da so za vrte cenjeni, razni oddelki, ki so z olikami nasajene puste zemlje, ali pa stoprv obdelana pusta zemlja, katere pa so se uvrstili v najvišji oddelek za vrte, on pripoznava le taka zemljišča, na katerih j ") Napadi na naSo driiStvo so dokaz, da slovenskim listom ni 5o znana vaSnost in upljiv dmStva v Trstu in okolici. — Pokončajte društvo, pokončali sto za dolgo narodno delovanje na Primorsko in, posebno na v Tritu in okolici! 1'redn. raste zelenjava za hišne potrebe, za vrte. On pravi, da se lehko posamezno, ali pa skupno reklamira. MohonMč misli, da vse reklamacije ne po-morejo, edina pot je, da se viole reklamacije proti izglednim zemljiščem, ker je cenilna komisija najslabše zemljišče za izgledno vzela in iz tega izvira potem vsa krivica. — On predlaga, da bi si tržaški okoličani izvolili nekoliko mož, kateri bi vso stvar dobro pregledali, ter potem proti izglednim zemljiščem protest vložili. Nabergoj se popolnoma ujema s predgovor-nikom, pojasnjuje, kako nizko je Istra proti okolici iu Krasu cenjena, ter da se proti temu pro-, test vloži. Sancin je tega menjenja, da se skupno reklamira proti larifam iu protestira proti iz-glednicam. Nabergoj opozori okoličane, kako jim preti nevarnost h tem, da se jim kos za kosoin zemljišča, to jo pašnikov, v prepoved deva, da se pogozde, s tem vlada sčasoma preveč omeji kmeta I v okolici, da ne bode mogel več svoje živine pasti, ter jim nasvetuje, naj se temu do časa po postavnej poti upro, no pa se silo, kakor so je bilo to zgodilo v gorenjej okolici, kar bo slabe nastopke imelo. Dolenec predlaga, naj slavno občinstvo državnemu poslancu izrazi zahvalo za njegov trud, , in možato postopanje s tem, da vstane z stolov in da ga prosi, naj objavi poduk, katerega je I denes nazočiin kmetovalcem dal, v listu „Edinost", da bodo čitali vso te važne nasvete tudi drugi nenazoči kmetovalci. Temu predlogu na-zoči pritrde navdušeno in enoglasno; ves zbor vstane še sedežev v znamenje priznanja in sklene se. da se bode reklamiralo skupno Nabergoj prevzame predsedništvo ter postavi na dnevni red IV. točko o volit vi enega poslanca v deželni i mostni zbor za V. okraj On vpraša, ako moro kedo volileov nasvetovati katerega kandidata za V. okraj. Malalan jo tega menjenja: ker imajo vo-lilci zaupanje v politično društvo „Edinost", ki je vselej vestno postavilo kandidate, naj lo stvar politično društvo v roko v/.ame in izvrši. Dolinar prebere pismo g. Trobca, ki jo po bolezni zadržan, v katerem živo priporo'a, naj ho inteligenca v zbore voli in je po njegovem menjenji, ker Urbančič iu Dolenec nočeta in no moreta prevzeti, naj sposobneji za poslanca dr. Bisjak, katerega on priporoča živo. Omenja na dalje, da se je dr, Bisjak jako dobro vedel ko je od trg. sodnijo v Trstu prvi zahteval, naj sprejema slovenske tožbe. Dolenec predlaga z ozirom na to, da je treba previdno postopati iu pred vsem volilce zaslišali, naj se skliče zato na Opčinah volilni shod popoludne 1. maja. Sošič pojasne, da ne bo volilcev iz Bazovice, ker imajo predaleč. Dolinar predlaga, naj se skliče I. maja do-poluduo volilni shod po maši v Bazovici iu popoludne po kršansketn nauku na Opčinah, kar se odobri. Dolenec govori o spomenici *) na ministerstvo, katero so izročili miuisierstvu poslanci Nabergoj, Dr. Toukli in Dr. Vitezid, ki se je tudi mej občinstvo razdelila in opazi, da ako se ue rešijo v pravem smislu narodno zahteve, da on prihodnjemu obč. zboru predloži drugo poticijo na drž. zbor, katera se bode naslanjala na omenjeno spomenico in bodo šo odločnejše zahtevalo pravice slovenskega naroda na Primorskem. Občni zbor enoglasno pritrdi tej izjavi. Prof. Glaser govori, naslanjajo so na spomenico, da jo treba poslati naučnomu iniuister-stvu posebno peticijo gledo tržaške gimnazije, v katoroj so slovenščina lo prvo polulotjo uči, za drugo poluletje pa ni obligaten prodinot, v toj peticiji naj prosi predsedništvo Edinosti naučnoga ministra, da ukaže, naj postane slovenščina na državnih srednjih šolah v Trstu za Slovence skoz vse razrede obligaten predmet. Ta peticija pa no ovrže spomenice druHva, ona naj ima le začasno veljavo, tla se namreč proj ko prej odpravi velika pomanjkljivost. Moborčič podpira gorko predlog g. Glaserja. Predsodnik tla na glasovanje predlog, kateri je bil soglasno sprejet in naloženo presedni-štvu, da odda dot. peticijo. Nabergoj prodlaga, da so o prihodu carje-viča Kudolta razsvetli okolica iu po hribih užgo kresi, kar so jo z velikim navdušenjem sprojelo. Dolenec preboro načrt svečave, kde bodo goreli krosovi in kde bodo razsvitljeno i. t. d. V. točka. Potem zborovanje za nekoliko časa pretrga, da so voli nov odbor. Ker jo uže pozno oddalo so je iit) listkov in voljeni so bili ti le gospodje: Predsoduik: Nabergoj — Odborniki: Dolonec, Nadlišek, Dolinar, Deleua, Jan, Jenko, Sancin, Stori«, Glaser. — Namestniki: Križa-uec, Jjamp*, Oborsnol, Primožič, Trobec, Purič, Gorjup, Vatovec, Orlič. Profesor Glaser pravi, da ne bodo mogal sprejeti odbornišlva, in prodlaga, naj se društvo zahvali staremu odboru za njegov trud in neumorno delovanjo ter povabi občinstvo, da raz stolov vstane, kar so jo z navdušonjem sprejelo. Nabergoj se zahvali v imenu obbora občinstvu za skazano zaupanje ter priporoči občin- *) Kedor Jeli posebno brasurico i moti, v kateri jo spomenica oglasi naj se pri upravuiMvu lista — l red. stvu, naj se krepko oklene društva, da mu zagotovi še daljno podporo iu pridobi še mnogo udov. Ker je bil dnevni red izvršen, zaključil je predsednik zbor ob 1 V, uri pop. V Trstu, 18. aprila 1881. Kaj poiueiija oklic za ugovor (reklamacije) proti vredbl zemljiškega davka? (Poduk kmetijske podružnice v Novem mestu). Kmetu, ki teško davko odrajtuje, ni vse enako, ali od ene ali od desetih parcel, od enega ali od desetih oralov davke plačuje. Sleherni posestnik, ki najde, da posestna pola ni pravilna, bodi si, da je zemljišče, ki ni njegovo, vpisano na njegovo ime, drugo pa, ki je v resnici njegova lastnina, ni njemu vpisano; ali da ja zemljišče, ktero uživa več posestnikov skupaj, le na ime enega posameznega ali kake občino vpisano, ali dn se je vrinola druga pomota (n. pr. čo je zapisanih 90 na mesto 20 metrov ali če jo čisti dohodek previsok): ima zdaj priliko oglasiti se, da se pomota brez troškov popravi. Za popravljanje novih posestnih pol (mernih pognov) je še čas do 15. junija t. L, to je t) dni pred Kresom. Kdor so v tem času ne oglasi, če tudi vidi, da se mu krivica godi, bode moral 15 lot odrajtovati davek, če prav zemljišča ue bode užival. Od zemljišč, ki nič ne neso, od peščav, i skalnatega zemljišča, od močvirja, od jezer i vodnjakov, od luž i mlak, od cest i potov, od ulic i javnih prostorov, od strug i vodovodov, rek i potokov, od pokopališč i zemljižč, na kte-rih stoji kaka hiša, ali drugo gospodarsko poslopje (hlev, pod i. dr.) no plačuje se zemljiški davek; ako tako zemljišče ni ločeno od tal, ki so zemljiškemu davku podvržena, smo se prositi, da se davek odpiše. Vsak naj pazi pa na to, če so njegova zemljišča prav uvrščona, da ne bode travnik zapisan za njivo, pašnik za travnik, ne pušča za vinograd, ne goščava za gozd; pa tudi mej travniki i vinogradi se nahajajo različne vrste. Kdor hoče na tauko zvedeti, v kako vrsto spadajo njive, travniki i vinogradi njegovi, naj popraša župana, pri njem zve, kako so cenjena vzgledna zemljišča, to je taka zemljišča, po kterih se je primeroma cena i dohodek drugih zemljišč od cenilue komisije ustanovil. Vendar je treba pomisliti, da zarad čisto majhnih prostorov se ne more nič spreminjati. Ako n. pr. vrt ali vinograd ni veči od 50 štirjaških sežnjev (klafter), in ako drugo zemljišče ni večje od 400 štirjaških sežnjev, potem so ne more tirjati, da bi se ločilo od zemljišč, h kterim je bilo prišteto; to bi se smelo zahtevati le potem, ko bi bil letni dohodek desetkrat manjši od tega malega prostora, uego od zemljišča, h kteremu se jo prištel ta prostor. Pri vsacem županu se dobivajo na pogled zapisniki, iz kterib se more razvideti, ktere parcelo so onemu ali drugemu posestniku pripisane, koliko meri ena i druga parcela, koliko znaša čisti dohodek, od kteregaje tudi davek odvisen, i v ktero vrsto spada zemljišče. Pri vsacem županu se lahko ogleda tudi mapa, ua kteri se nahajajo parcele. To inapo, zapisnik i polo uaj pogleda vsak posestnik, in ako iuu niso jasne, naj naprosi kakega izvedenca, tla mu razloži, kaj je v zapisniku i poli zapisanega, i kaj kaže mapa, i ako sprevidi, da mu je pripisauih več i zraven šo druzik parcel, katerih ne uživa; ali da pogreša kako svojih parcel, da nemajo posamezno parcelo prave mere; ali če je kaka parcola uže na kose razdeljena, pa je vendar še vedno na imo občine ali pa vasi zapisana; ali da je v višjo vrsto zapisana, nego bi imela biti; ali da je preveč čistega dohodka zapisanega; ali da je parcela, ki jo uživa več družbeuikov, samo ua imo enega zapisana: naj se oglasi pri svojem županu ali pa pri okrajuoj cenilnej komisiji, kar se lehko ustmuuo ali pa s pismeno proSnjo zgodi Napake se morajo natančno i resnično povedati, i kdor je mogoče tudi s pismi natanko dokazati. Dopisi. Z Dolenjskega, dne 20. aprila. (Zagrizlost nemškutarskih uradnikov in mlafl-nost Slovencev). V majhnem mestecu na Dolenjskem so osnovali uradniki pred nekaterimi leti, ko se je edino le nemščina pospeševala od vladno strani, „Lesovereiu", v katerem se je gojila le nemščina, pelo nemške pesni, igralo le v nemškem jeziku in podpiralo le nemško Časopisje. Kakor so uže Slovenci miroljubni, mej katerimi se je to godilo, iu so šo v onem kraju, med njimi nekateri prav veljavni možje, ki pa se radi uklanjajo (vsaj molče) prlromaniin tujcem, pristopili so tudi najodličuejši narodnjaki k temu društvu ter se svojimi novci podpirali nemške zabave. Take in enake prikazni so sicer bile in so še pri zaslepelih Slovencih skoro povsodi po Slovenskem. Ko so Slovenci v onem mestecu pa opazili, da se nemštvo pod sedanjo | vlado izključljivo več no zagovarja, in videli, F. DIN O S T BILANCA I STANJE PREMOŽENJA delahkega podpornega društvu od tt Junija do 13 deeembra INNO. Dohodki Trojki Saldo po sklepa 14. julija 1880........ Pristopnina i tednina ustanovnih, podpornih i rodnih udov (KI veselice pri zelenem hrib« dne 31. Oktobra 1880 . na čast cesarjevega rojstva dne 1718 1880 , Dar gospoda Franjo Kalistrn......... Za zastavo po sklepu knjižice......... Od posojenja glasovirja........... Tli •111 115 50 119 tj 1933 24 80 o* 54 45 57 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Podpora i zdravila bolnim udom........f. Društvenemu zdravniku............ Zdravniške tiskovine ............. Pevska gola i učitelj............. Nov glasovir i pogrinjalo........... Najemgčina društvene dvorane i svečava,...... Veselica pri Zelenem hribu dne 31110 1880 . . . . „ 17. avgusta na čast cesarjevega rojstva . . . Knjige, papir i druge potrebščine za opravnistvo . . . Tajništvo i po>la.............. Naznanila po Časnikih i naročnina........ Za tirjanje udov.............. Hišna oprava............... Najeinšrina dvorane pri zelenem hribu za občni zbor . Denarja v denarnici............. Izkaz premoženja 18. Decembra 1WN©: 1. DENARJA v denarnici in v ljubljanskoj hranilnici f. 1107.23 — 2. VREDNOST pohištva po inventarju t'. 598.44 — 3 POSOJILO rojanskej Čitalnici f. 50 4. OBRESTI od naloženega denarja f. 14.40 — 5. TERJATVE pri udih do konca decembra f. 291 — «=« f. 2061.13. da se vsted tega tudi vsi uradniki tako čvrsto več za nemštvo, za nemfiki govor, za nemška društva ne potezujejo, pristopili so tudi oni v večjem številu k teinu „Leseverein". Lastnega društva namreč uiso hoteli snovati, ker je inteligence v dotičnem kraju v obče premalo, iu ker so se nadejali, da se bode odbor „lesevereina" pri njihovem vstopu oziral tudi na slovenski jezik pri vabilih, pri veselicah, igrah in peiji. Tudi so mislili, da se bodo nemški uradniki v čast šteli, ako se jim Slovenci pridružijo. Toda nemškutarska zagrizlost in mrženje do Slovencev se s tem nista ohladila ali pomanjšala, ampak skoro še bolj jima je vzrastel greben. Ko je na novo okrepčano društvo v odbor volilo mirne, omikane od vseh spoštovane može, takoj je precej nemškutarskih uradnikov iz društva stopilo — in tako pokazalo, da oni nočejo biti tam, kder imajo Slovenci odličuo mesto. Slovenci se sicer nismo solzili po njih, a to nas peče, da tujci in nemškutarii nočejo biti domačinom prijatelji. Boli nas pa Še to: V odbor smo volili lani take vrle narodne može, in nadejali se, da oni društvo na novo oživć iu čast Slovencev otmo. Ti možje pa zdaj spe i nič ne delajo! Vzlasti smo se varali nad nekdaj tako čvrstim in tako delalnim tajnikom. Boli nas, ko nam nasprotniki kažejo: Glejte Slovence, kako malo se za društvo brigajo! To je zopet nauk iu opomin Slovencem, da je naša mlačnost in nedelalnost kriva, da si naša pravična in sveta narodna reč ni priborila še povsodi veljave, in da takrat, kedar imajo narodnjaki mandatu v rokah — svoje dolžnosti zanemarjajo i da godi se celo, da najtnarljivše svoje rojake in rodoljube zavidajo ter jim mečejo polena pod noge, in ščipljejo tu i tam, kder uahajajo zdravo kost, da jo oglodajo sami, narodu v škodo i sramoto, v dobiček in veselje ptujcem, ki se nam v pest smejč i glave po konci nosijo. Ko bi vsak pred Bvojim pragom pometal, boljše bi bilo. Politični pregled. Državni zbor so jutri zopet, odpre. Obravno-vala se bo ta dan v drugem branji edina vladna predloga; državni proračun in finančni zakon za leto 1881. V poslanskej zbornici skleneni zakon zoper oderuhe je dotični odsek gosposko zbornice v mnogih stvareh promenil, uekaj mu dodal, nekaj ga tudi povostril, trgovcem pa ga zdatno *\Viener Zeituug" objavlja celo vrsto novo imenovanih tajnih svetovalcev. To Čast so dobili knez Adolf Jožef Schvarzenberg, knez Emil FOrsteuberg, knez llugo Wtodiscbsgrfttz, grOf Jaromir Črnin, grof Fran Emerik Lamberg, grof Frau Meran, grof Vladimir Brzezje-liusocki, Pavel vitez Popiel in Benjamin pl. Kallay. Vsi češki časniki razodevajo posebno* veselje, da se je praško vseučilišče razdelilo v nemški in češki oddelek ter navdušenimi besedami slavijo cesarja, ki je češkemu narodu po dolgo-letnom srditem boju do pravice pomogel. Nesramnost central isto v presega uže vse moje. Načelnik dunajskega .shulvoroina'' Wei-tlof je te dni v skupščini trdil, da so v Avstriji zdaj take razmere, kakor na Turškem i da bodo moralo druge evropske vlasti naše reči v roke vzeti. Weitlof se je v adresi zmotil, ako bi še bila na čelu stranka, h katerej on spada, pot.-m bi njegove besede bile resničue, ker podceutia-listi je bilo res turško gospodarstvo. Velikonočni ponedeljek so je zbralo na Du-naji nad 4000 kmetov, ki so sedanjim svojim centralističnim poslancem dali trdo nezaupnico. Poslanca Schflnerer in Filrkranz, znana Prusaka, prišla sta v zbor, da bi kmete hujskala, a ti so jima govor prepovedali ter rekli, da kmetje hočejo sami biti, da neinajo nobenega posla z odvetniki, ki se kmetom pred volitvijo hlinijo, po volitvi pa jih prezirajo, derii i z davki obkladajo ter le za svoj žep skrbe. SchOnerer i Furnkran/. sta morala zbor zapustiti. Centralisti so mej kmeti duhove vzbudili, i glej, duhovi so vstali i buditelje proplašili. Po drugih volitvah v državni zbor ostane marsikateri centralist, ki se zdaj napihuje v zbornici, lepo doma za pečjo in čas bo imel premišljavati minljivost posvetno sreče. Na pisnej mizi rajneoga ruskega carja so našli načrt ustave, kateri je car uže podpisal. V uvodu k temu načrtu je omenjeno, da je minolo eno leto, kar jo bil car v zimskej palači napaden, da so hudi duhovi pomirjeni i da je tedaj čas za dela miru. Ta načrt se zdaj vnovič pretre-s uje i trdi se, da novi car ustavo k malu okliče. Dalje pripovedujejo, da je car ukazal, naj se razdele občinska zemljišča, da se povzdigne blagostanje kmetskoga stanu Na Italijanskem ui bilo mogoče sestaviti novega ministerstva, zato je ostalo poprejšnje; dolgo pa menda ne bo na krmilu, ker na Laškem ne more nobeno miuistorstvo ustreči parlamentu, v ka'erem tudi nt vse tako, kakor bi Želeti bilo; ni še davno, kar so zasačili v njem poslanca dihurja, ki ni jajic, ampak denarjo je kradel svojim tovarišem v garderobi ter se šo toliko sramoval ni, da bi zbornici bil hrbet obrnol. Grško-turško prašanje ni še rešeno, ampak le zaulečeno. Od velevlasti vnovič določena meja ni po godu ni Turčiji ni Grškej i če se tudi obe vladi o meji zadovoljite, vendar pri zasedanji skoraj brez dvombe nastanojo prepiri i na vse zadnje vojna. Zadnji teden je umrl poprejšnji angleški minister zunanjih zadev Benjamin Disraeli, Kari of Beauconsfield. Bil je krščen jud, a svojega rodu ni zatajil; rogovilil je po vsem svetu, ker gaje hotel v angleško niavho vtakuoti, a njegova lakomnost je bila v Aziji in Afriki hudo kaznovana; prijatelj je bil Turkom, ker jih jo molze!, velik sovražnik pa Slovanom i največ jo kriv on, da turško prašauje še ui rešeno i da mnogo Slovanov še zdihuje pod turškim jarmom. Nam Slovanom tedaj no moro biti žal za njim, augleška konservativna stranka pa je ž njim veliko zgubila, Gladslotte se je znebil najne-varnišega nasprotnika. Francozi so pričeli vojno na zazbojniške tu-neške rodove, otok Tabarka so po kratkem boju zasedli. Turki in Albanci so se krvavo sprijeli. Drviš paša poroča o velikej zmagi; ali Turku ni dosti veroval, gotovo je le toliko, da jo bil boj precoj trd i da so Albanci od Prizrouda potisnem. DOMAČ K STVARI. Cesarjevič Rudolf je blagovolil podariti 500 gld. ubogim v Trstu pred svojim odhodom na Dunaj. Cesarjeviča Rudolfa poroka so bo po vsoh občinah na Primorskem slovesno obhajala se zvoujenjein, pritrkavanjem, streljanjem, svečavo, užiganjem umetelnih ognjev, kresovi in božjo službo. Da bi o tem nn drobno poročali, napisati bi morali debelo knjigo. Leonom o, posestnik velicega mlina v Trstu, zročil je 1000 gld. mestnemu županu za ubogo v zahvalo, da je cesarjevič Rudolf blagovolil njegov mliu obiskati. Trlestcr Tagblatt od zadnje sabote je prinesel jako zanimiv člaimk: „Es vvird schon besser werden." V tem članku primerja primorske Slovano s Čehi tor jim obeča boljšo čase. »Kakor na Češkem, tako je tudi na Primorskem prvobitni rod slovanski. Slovani na Primorskem fo se začeli čutili in si popolnoma euakravnost pribore, ko pa so to zgodi, potom nastopijo boljši časi. Kakor Schonerer i njegova stranka, ki čez Podinoklo škili, enako se bo morala tudi v Trstu odreči pri vi ligi ranemu gospostvu mala stranka ter priznati Slovanom enakopravnost, ker enakopravnost je državna misel, katero vresničiti se prizadeva sedanja vlada. To misel gojiti, vtrjevati i širiti, naša je dolžnost, sveta in rodoljubua dolžnost vseh državljanov in — gosposk. - Naj stori vsak svojo dolžnost — os vvird schon besser werden. Ta izjava je toliko pomenljivša, ker jo nahajamo v vladnem glasilu, katera za nas še pred malo časom niso imela dobre besede. Indlpcndente je imel zadnji teden mrzlico i Če povžije še nokoliko tacili zdravil kakor v sredo i četrtek, dobi tudi sušico, da mu sam sv. Poter no pomore, pa da bi vanj veroval. V sredo je bil zaplenjen, ker je lakonično oznanil, da je iz domačih Časnikov zvedel o prihodu avstrijskega princa; v četrtek pa je molčal, ker mu je občua navdušenost za cesarjeviča Rudolfa sapo zaprla. In za resnico, čudimo se teinu ne, ker v sredo i četrtek je bila njegova vojska tako tepena, da nikdar šo tako ne; še par tacih udarcev iu — addio, Irredenta v Trstu! Volilna shoda sta bila minolo nedeljo dopoludno v Bazovici, popoludne na Opčinah. Odsek odbora političnega društva »Edinost" je o tej zadevi v obeh krajih z volilci se dogovarjal in bil je jo Dr. Josip Bisjak povsod so-glasno za kandidata V. okraja postavljen, v prihodnjem listu prinesemo dotični poziv. Cesarjevih Rudolf — princesinja Stc-fmijft, pod tem naslovom je izdala tiskarnica Mi-ličeva kratko črtico nju živenja, s priloženo himno „K porokiu; priporočamo jo toplo vzlasti naSim učiteljem za mladino l iztisek velja 3 kr., 10 izt 25 kr. iu 100 izt. 2 II. 25 kr. — Cesarjevič Rudolf, nastolaik avstrijski. Tako se iuieuujo knjižica, ki je prišla na svitlo na Diinaji v spomin cesarjevičevo poroke — Spisal jo jo g. učitelj J, Tomšič ter jo olepšal s podobama cesarjeviča Rudolfa i njegove neveste. Namenjena jo šolskoj mladini in velja 10 kr. StrossmajrerJev pastirski Ust, katerega smo uže omenili, preložil se jo na nemški, francoski, ruski in poljski jozik. Ljudsko Stenje v Vipavi. Vipavski trg ima 110« prebivalcev, v letu 18(19 jih jo imel 1250, tedaj 142 več, nogo zdaj. Ves vipavski sodnijski okraj ima 12.04:» duš, 442 manj, nogo v letu 18(i{). To je slabo znamenje. „Zgodovina slovenskega slovstva", spisal in založil Julij plem. Kleintnatfr, v Kopru; natisnila družba sv. Mohora v Celovcu, 1881 sa imenuje zavedajočiui se Slovencem namenjena knjiga, koja se je ravnokar donatisuila. Obsega 2-26. »traui iu sicer do 45. strani zadevo staro-slovenskega slovstva iu od strani 45. do 220. novoslovcnsko slovstvo. Knjiga se dobiva naslovom: Julij pleni. Klein maijr, c. /. profesor, (Japodi-stria proti poštni nakaznici (Postan vveisuug) franko u 1 gold. 20 ukr. Ako kdo več iztiskov naroči (vsaj deset) se zniža cona, posebno gg. učiteljem, dijakom srednjih šol, učitelj. Pripravnikom ua jeden gold. Naroči se lehko tudi (z zneskom vred) pri tiskamici družbe sv. Mohora, v Celot 'cm. Na naročbo ovega, kakor povdarjajo slovenski časopisi, nam Sloveucent prepotrebuega dela, ki je zahtevalo sirani spisovatnlja mnogo truda in veliko troškov, vabimo in opozoritjemo našo čč. bralce. Učiteljsko društvo za sežansko-komeiiski okraj bode zborovalo dne B. maja (Četrtek) ob 10. uri predpol. v Sežani s tem le dnevnim redom: 4. Pozdrav g. predsednika. — 2. Verificiranje zapisnika prejšnjega učit. zborovanja. — 3. Zgodovina v ljudski šoli (gov. g. Kaute, učit. v Sežani), — 4. O izgovarjanju „ „ 5t „ 100 državnih mark . . . . F>7 , 45 „ Petje in dobra kapljica. V nedeljo popolutlne, 1. maja bodo peli rojanski pevci v krčmi „pri slovanski zastavi, (seala santa) gospoda (ioinišlja, kder se dobi izvrstno okoliško vino po primerni ceni, — Nagla lil gotova pomoč na PLJUČIH BOLNIH pri tuberkulozi (jetiki) v prvih dobah, pri hudem in kroničnem pljučnem kataru, pri kašlju vsake vrste, pri pasjem kašlju, hri-pavosti, teškej sapi, zaslozenju potem pri bramorjih, bledici, pomanjkanu krvi in pri okrevanju po polufosforo - kislem apneno-železnem ca * s lekarničarja Jol. Herbabnj na Dunaju. C„ sČH--UT?T?APKf |gi , T" "lrAV'10 » ■ ■ ■ . —■ i ■ ■■ ■ zodeva s tem, rtu bolniku zidne Jed dobro dišati i ilu so zadobi mirno {| spanje ter se »krepi vslcd pomnoženo krvi, trudnost in ponoČno [juLim ^TKT^BnU potr nje poneliavala, ka- ' 11 kor tudi kašelj vsled manj gostega hle/.a iu folijo se s poapnonjom liolui [ pljučni deli. Mnogo zdraviliških sprlčul iu zn- J J lnalnlh pismi, kakor tudi HHtnnjČen poduk »o J nahaja v knjiMoi dr. Hi-lmel/crJ«. ki jo priloženu vsakoj stcklonici. POHVALNO PISMO. Gospodu lokarnifarju J. I1KBHA1INV H« Dunaju, i Dolgo časa sem bila tako slaba, da sem večkrat * omedlela. 1'uskusila sem VaJ polufosforo kisli apntno-zelezni tinti> iu pra\ kmalu mi jo zelo odleglo. Okrepola sem ter dobila veselje do jedi iu k malu sem popolnoma ozdravela, Potem pa jo zbolela moja 17.letna hčerka in po izreku slavnih dunajskih zdravnikov jn obolel lovi dol pljuČ. K malu polom jo je napadla io huda I pljučnica, katero jo, hvala Boau, ugodno prebila, ali vso moči živonja so pri mojej hčerki opešalo in biln »n jo najhujšega bati. Kor jo meno 1'oJ tipneno-Jeleni i sirup ozdravil, zato sem «a tudi svojej hčeri dajala iu lahko trdim z najboljšo vestjo, dti je te oh mojemu detetu Hren je ohranil in osi ubijeno moč iicenja zopet utrdil. Ti vidni vspohi i Vaše dobrodejne iznaAbo mo nagibajo, ila Vam {j visoko spoštovani gospod, izrekam živo zahvalo v ' svojom in v imenu mojo hčerko. Nama jo dat Vaš apneno-itlezni sirup zaželeno pomoč, naj bi jo dal tudi vsem tistim, ki imajo enako bolezni, liitzing, pri Dunaju. Kuni Kri npr, okrajnega koniiaarja vdova CENA 1 steklenica t gl '2fi kr., po poŠti 20 kr. več za zavoj. m^^rn*. Prosimo, naj sc i/rečno zahteva apneno-9HL telesni sirup od Julija llerbubny in naj se gleda na zgoraj natisneno, od gosposke vpisano varstveno marko, katera- mora biti na vsakej steklenici. Glavna pošiljatvena zaloga za dežele: Na Dunaji, lekarnica „xur Barmherzigkeit" J. Herbabnj, Neuban, Kaiserstrasse, 90. ZALOGE: Carlo Zanetti, lekarnica via nuova 27 — Na Reki: M. Scarpa lekarničar; r Gorlol: 0. Cristofoletti lekarničar; v Ljubljani: J Svoboda J ul. Trnkotzy lekarničar; v Puljl: A. NVassormann ] lokarničar. 12—7 Naznanilo. Podpisani glavni zastop naznanja, da je zastop zn Trst III okolico od 1. maja t, 1. nadalje prevzel gospod MaleJ Ž»anut, ki ima pisarno v Via Valdl-rlvo Slov. 17. II. Og. zavarovanci i ostalo častilo občinstvo naj se torej v vseh banke „Slavij«" tikajočih so zadevah blagovoli obračati do njega. Ob enem so naznanja, da gosp. Jnkoli Itolirattl ostane tudi na dalje še Inspektor banke .Slavijo-. V Ljubljani dne 21. aprila IHHl. Glavni zastop vzajemno zavarovalne banke „Slavije" v Ljubljani. Ha et<* Hsm IJm4i ve hvalo za lepe, go.«te las6 edino obstoječej c. kr. in kr. ogersko izključljivo priviligiranej Esenci za lasnoinbradno rasi, ki tudi grinte brez sledu prežene, kakor k njej spadajočej pristnej pomadi iz Štajerskih jtlaninskih zelišč, ali orehov iz c. k. in kr, ogerski izključljivo priviligirane fabrike 1. A. Herdllčka NA DUNAJI. WIEDEX, HAI PTSTRASSE NT. 36 To nepresegljivo sredstvo je moja innogo imenovana csenca za lasno in bradno rast, ki pri; pravilnoj rabi iu s pridelo pomado iz Štajerskih planinskih teli h* ali orehovim izločkom uže v kratkem čnsn celo na najbolj golih krajih napravi goste lase. prejšnje barve! Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe polne brade mojej esenei ea lasno in bradno rast, Če lasjo le izpadejo, vpliva uže v osmih dneh. pri grintah uže po t vikat nej rabi. Prav nič iko- ali svitlorujavo dljivo in naj- v 10 minutah boljše barvilo \ pod poroštvom; na las*' „Kop- sivim, celo sne- piteinal (brez JStti žnobeliti lasem p r im e š an e ga Hf -i^^B daje popolnoma svinca) ki bar- črno svitlobo. va v vseh bar- Pri rabi lasnih vahernorujavo barvil priporo- čam posebno svoj „Koppitziual", pristno, dvojno močuo pomado iz orehovega izlečka, tudi (v kozmetiki) pomado v palčicnh, kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega izlečka za barvanje in lasno rast. MoJ« ces. kr in kralj, odrska izključljivo pri v. Esenca za lasno in bradno rast ozdravlja v vseh primerljajib bolne lasne koreniko popolnoma in v najkrajšem času zagotavlja do najposuejše. starosti zelo gosto lase, vpliva prav prijetno na glavno kožo, brnni od vsake gibtične in revmatične glavoboli i u odpravlja vse kožne nesnage. Košnica je, da jo dobilo stotero osob, ki so bile popolnoma brez brade ali plešaste, uže od enega do treh mesecev, v primeri tedaj v neverjetno kratkem času, lepo in gosto polno brado, ali goste polne las/. Zadevajoče mnoge zahvalnice so razstavljene: Naročila naj so pošiljajo glavnej zalogi ces. in kr. ogerski i/.kij. pri v. esence za lasno in bludno rast Marije Ane Herdlicka c. k. in kr. ogersk. izklj. posestnici privilegija Wieden, Ha"Uptstrasse 3© NA DUNAJI. Cenik: I velika alabastrova steklenica dvojno močne esence za lasno in bradno rast.......3 gl. 50 kr. 1 majhna.......2 „ — I Alabastrova steklenica pristno pomado iz štajerskih planinskih zelišč.........i „ f)0 p, 1 Alabastrova steklenica pristne pomade orehovega izlečka za obnovljenje las......2 , — Pristno lasno barvilo „Koppit- zinal" za rudeče, črne, rujave, ali svitlorujave št. I (plavo) št. 2 (rumeno) obo steklonici s pladnjemaiu krtačama velja . 4 B — 11 steklenica olja orehovega izločka za ponovljenjo las ... 1 „ — Pomada orehovega izlečka ko- smetik v palčicah . . . . — „ 50 Naročila iz inozemstva ali domačih de-j Žel se proti pošilja t vi ali povzetji ročno in j naglo vrše. Zavitek 30 kr. več. 24—3 U""M -»r«*— a . Darovi! «• i ažno vsakemu! l'rMn'ke; . , praznike Ker je na kant pnila velika tomna /a britansko srebro, se bo zavolj velikih dolgov iu >p|o;neKa izpra/ne-nja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala BC ™ odstotko pod ceno tedaj skoaj zastonj. Cela mizna oprava iz britanskega srebra, ki je prej stala 2H nI., dobi so zdaj za H ter se garantira, da bo bela ostala. (S temi S gl. jo ^mo delo komaj na pol plačano.) In siner se dobi: (i miznih noJ.ov iz britanskoga srebra zostrino z jekla ti vilic iz britanskega srebia, težke in fiine sorte, 6 težkih žličic iz britanskega srebra, (i najlićnnejih žliiMe za k.ivo, iz britanskega srebra, 1 mlečna zajemalnloa iz britanikngu srebra, 1 zajemalni.:* za juho iz britanskega hrnbra, 0 finih tac za dusert. 2 lepa svečnika, S jaenih kozarcev, ti lepo izdelanih tac. ti kristalnih podlog za nože. 1 posoda za sladkor, 1 prcsejalnik za čiyj ;) fino taco 7.a sladkor, Skup: 54 kosov Vsi ti krušni Izdelki se dobijo zn 8 H. Naroči so ali s poštnim povzetjem, ali pa da se denar naprej poiljn, pri nas: Britaniasilber-Depot C. Lang"©r Wien II. obern Donaustrasse 77, Ako bi blago no ugajalo, so v H dneh iu plačana svota povrne. t zaino nazaj, iti—ti Ziin*ko zdravilo. hladilni, protlrevmatični krlčlstllnl 6»Jf ki ga izdeluje Franc Wilhelm, lekar v Neunkirehen (Dol. Avstr.) je dobro zdravilo zoper krč. trganje, otročje žilo, zoper zastarano trdovratne bolezni, zoper odprto rane, zopor hrasto in spolsko bolezni, zoper mazuijo po živutu in na lici, gobe, sili-litično oteklino, zoper prebnsana jotra in obistl, zoper zlato žilo, in zlatenico, zoper bolezni v živiih, zoper bolečino v kitah in žilah, zoper tiščauje v želodcu, zoper zaprtjo vetrov in spodnjega telesa, tiščanjo vodo, polucijo, moževno slabnst in ženski tok, zoper škrofeline in bra-morko in take bolezni. Na tisočo pohvalnih pisem to potriujo. Spričevala pokažemo zastonj, če kdo zahteva. Zaboji so razdeljeni na osom kosov, vsak kos za i goldinar, kolok in zavitek stano 10 kr Varovati se je ponarejenih izdelkov, zato taj se gleda naše marke, ki so r mnogih drža* ah postavno branjene. Prodajo pa ta čaj: v Ljubljani: I*«'ter Laniiif V Trstu. Jnk nrrravallo in Ud. pl. I.«-i 11-n k urg lekarj« 0—0 Mpollllu(lat7»ko zdravilo Ravnanje z vinom se djansko uči v noro izdani knjigi z recepti, ktera obsegu: navod k požlahtenju kislega, pustega natornega vina, liapravljanje vina brez grozdja : vina iz dr oži j (iz 100 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domačo pijačo, in fina vina v bu tel i je; dalje naredbo umetne prav dobre pijače it sadu, vinskega očeta, očetove esence, zganja, ruma, likera, sadnih izleekov, drožij, tlišav, zdravilnih špiritoznih balzamov, m j ila, in nad 1000 trgovinskih strari, ktere dajejo več ko 100 °/0 dobička. — Cena 3 H. — Naročuje se z gotovim denarjem ali poštnim potzHj.in pri: Marija Hrdlifka, c. k. priv. lastnica, \Vien, Wiederi, Hauptstr. N. 30, I. Stock 34. — (84—6) Glavna zaloga izvrstne PIVE iz pivovarne STE1NFELD (bratov ReinMans t Građen) m Ml. imh j™. via degll Artisti v Trstu. Prodaja v sodcih in boteljah. Na prodaj so tudi droije (feccia di birra). NEVARNA BOLEZEN ki napada mnogo ljudi. Ta bolozen so prične z majhnimi nerodnosti,* želodcu ; čo pa so zanemari, napade ves život, kakor obihti, jetra in sploh vse prebavilne dele, človek zelo oslabi i le smrt ga noro bolečin oteti. Bolezni sami tokrat bolniki ne umejo. Ako vendar bolniksam sebe vprafa, potem lahko razvidi, kde iu kakoSna jo njegova bolezen. Prašanjo: Ali imam kako bolečino, ali mo ki\i tišči, ali tciiko sopem po jedi? Ali so slabo čutim, ter so mi dela omotica'.'' Ali so mojo oi1! rumnn-kasteV Ali nemam na jeziku, na nebu in zoboh — — dobolega žlema, ko so zbu- dim in imam lislabokus v ustih? Ali imam bolečino v lako-tnloah in na križu V Ali no čutim na deBnoj strani kakor bi se jetra večala. Ali ne čutim trudnosti in omotice, ako po konci stojim? Ali je izčejanje iz ledio nekoliko ali zelo barvano in aii se dela tsedek t posodi? Ali so po jedi pri probavljanju trebuh napihuje? Ali so naprnvjajo votrovi in so riga? Ali večkrat srco močno no bij«V Te razno prikazni ne nastopijo vso k malu, ali posamezno kolnika nekoliko časa mučijo in so predhodnico zolo hude bolezni. Ako bi so bolezen dalj časa zanemarjala, provzročuj« suh kaSel in slabosti. 1'oznejo provzroei suho kožo z umazano rujavo barvo} na rokah in nogah jo vedno mrzel pot._ Ko bo boiJ množi bolozon na jetrih in ledicab, začenjajo sc tudi revmatično bolečino in navadno ozdravljanje te hudo bolezni je popolnoma brez vspeha. Zelo važno je, da »o ta bolezen naglo In točno ozdravlja, prečoj v začetku, kar so lahko zgodi t malo zdravilom kar je pravo sredstvo, da se bolezen odpravi, da se okus vrne in prebavila v prav in zdrav red pridejo. — Ta bolezen se imenuje „bolezen na jetrih* in pravo in najboljšo zdravilo je „Shilker isleiek", napravljen iz zoliM, ki se dela v Ameriki za vlastnika A. J. Wkito v Novem Jorku, Londonu in Frankfurtn na M. To zdravilo odpravi vzrok bolezni in bolozen samo v vseh delih preieno. Cena eni steklenici: fl. 1.25 Zaloga — V TRSTU: Lekarna al Camello Cor-so 25 Giov. Patta Foraboschi\ Lekarna piaeza Gtande: Paolo Rocca: V Zadru : — lekarna And rovi Č. Vlastnik A. I. White; v Frankobrodu: («-1) Tinctura Rhei. Comp. vulgo f 1SI1I€& ki jo izdolujo G-ABBIEL PICCOLI lekar „pri nudi", y LJUBLJANI, na danajskej cesti. Pomagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor se lehko dokaže iz mnogih pohvalnih pisem. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in v spodnjem životu, grižo, krč, želodfievo in prehodno mr/.lico, zabasanje, hemorjide, rumenico itd., vse bolezni, ki znajo smrtne postati, ako se za časa ne ozdravijo. 1 stelclenica velja IO lcr. ^_ Spod 12 steklenic se ne razpošilja, ktere skupoj s zavitkom in poštno pobotnico veljajo gl. 1.40 kr. - Naroći se pri GABIilKL PICCOLI-ju, lekarju „pri angelu« v Ljubljani, na dttnajskej cesti, s poštnim povzetjem. Spričala. 1'ročastni gosp. Gabriel Pieeoli, lekarničar „pri angelju" v Ljubljani. Srčno so Vain zahvaljujem za poslano mi VaSo izvrstno „Fraueovo esenco", s katoro pomočjo jo moja iona v zelo nevarni bolezni popolnoma ozdravela. No bom opustil, VaSo Izvrstno „Francovo mpmco" drugim bolnikom priporočati, da si z njo opomore. So enkrat so vam z mojo ženo vred prelepo zahvaljujem in ostajem s posebnim spoštovanjem zvosto Vam udani Valentin Lusning m. p,, c. k. var. stminik Ko sem bil Blagorodni gosp. Gabriel Piccvli, lekarničar „pri angelju" v Ljubljani. bil zbolel, ponudila mi mi jo noka osoba eno steklenico Vašo „Francovo esence1'. Kabil sem jo po receptu in imela je iako dober uspeh, da so čutim sedaj popolnoma zdrav. Prosim Vas, pošljtio mi šo 12 steklenic Vašo „Francore esenceda bodo služile nekomu prijatelju. S poštovanjem 'U—Miha Dubii, via dol Uoschotto 5t. 14, II. piano. Lastnik, društvo „EDINOST", — lzdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MlLANlO. Tisk. Sinov K. Ainati v Trstu