SEMANARIO YUGOESLAVO
APARECE LOS SABADOS •
Dirección:
Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466

EL NUEVO PERIODICO
M
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES, 11. APRILA 1936 mmmmmmmmmammmmmnmmmm
Štev. 125
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in xa celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjav.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctr«>
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
VSTAJENJE
Pilat je dal Kristusa privezati ter fr bičati, da je krvavi pot potil. Nalo |li so mu križ na rame ter ga gnali «a Golgoto in ga nanj pribili. Pre-tadli so mu sree in ga spravili v pob. Krivično nasilje se je izvršilo ftad Pravičnikom, ki je učil ljubezen
vseh ljudi. I Nasilju in krivici pa ni bilo dano, '¡a hi zmagala. Tretji dan je Pravičnik vstal od smrti: premagana sta bi-
| nasilje in krivica.
*
| Kamorkoli se človek ozre po da-fcnjem svetu, skoro povsod vidi, ka-1 kraljuje krivica in se šopiri nasi S med posamezniki in nasilje med 'iudstvi. Kako daleč smo od nauka, Iga je širil Pravičnik: Ljubi svpje-to bližnjega kakor samega sebe!
| liogatin izžema reveža: ni ljubezn. ni usmiljenja v njegovem srcu. Sr-se mu vnema samo za žep in vest l'u je pohlep po dobičku; samo ta Ja žene, vzpodbuja, ga dreza in mu Pe da miru. Vsak dan več bi rad, |sak /lan več.
t Tisoči se valjajo v razkošju in mi-®'joni ginevajo v pomanjkanju. Tiso-■fcni je ob sitih želodcih zamrlo sr-za nesrečnega bližnjega; milijo-d°ni pa se strup obupa in sovraštva letaka v srca iz lačnih želodcev, i Kje je ljubezen, ki jo je učil Pra fičnik ?
Francoski predlog za pomirjenje Evrope
Za mir na evropski celini naj bi skrbela mednarodna vojska, s katero naj bi razpolagala posebna komisija
zastopnikov evropskih držav
Na Hitlerjeve predloge za zagotovitev miru v F.vropi je Francija odgovorila z zelo obsežnim lastnim načrtom, ki obsega 24 točk, v katerih so zapopadeni temelji za popolno reor-
111 bi se s tem odstranile nerodnosti, ki izvirajo pri Zvezi narodov iz določbe, da mora biti vsak važnejši sklep soglasno sprejet.
Vse spore, zahteve po spremembi
lovale kakor člani trgovinske družbe, ki si skupno prizadevajo, da bo družba čim bolje uspevala ter tla bodo tako tudi sami imeli čim več dobička.
Načrt naj hi se izvedel ludi .če bi
V narodih ni sloge. Oblastneži za Ira j o one,- ki se brez moči.. Strojnici bajoneti, ječe, koncentracijska in Wfinacijska taborišča v mnogih de ^lah. Odkrito nasilje ponekod, prikri '•a krivica drugod — vladata svet in '"•-•tita sovrastvo.
Ljubezni ni niti med ljudmi iste rrvi in istega rodu:
I11 tudi ni ljubezni med ljudmi razone krvi. Velik narod zatira malega. Üoma ga davi počasi, ker mu od lujuje deco, da se narodič suši kakor Veja, ki je zapisana smrti.
Drugod ga uničuje z ognjem in Pečeni in s plini; z zemlje in iz zraka 'Pije nanj razdejanje in smrt. Ter
^ biča z bombami.
*
V dobi nasilja * živimo in krivica
'Hruje.
Hedni hodijo svojo Kalvarijo. '-judstva nosijo svoj križ. Narode spravljajo v grob. l>ravčnik je nosil križ, bil je nanj 'r'bit in v grob je bil spravljen. ^ Križani je vstal.
'f j-
|. 'Udi betezne in revne, posamezni-"1 narode, čaka vstajenje!
* ★ * ★ a
^Nsednika španske publike so odstavili
cj re^sec*nika španske republike Al-1 ala'Zamoro je parlament odstavil, ^'čarske stranke, ki imajo sedaj ve so sprožile vprašanje,»ali je bil stitev zadnjih "cortes" uprav
Su
^ so sprožile vprašanje,»ali je bila
£	— . -.au.ij.11	-u-----
, <l ali ne. Po novi ustavi španske ¡***Se sme <lržavni predsednik ®cJetnu dva krat razpustiti parla-i|;i če pa nova zbornica ugotovi, Je bila razpustitev neutemeljena, Predsednik odstavljen.
¿ naključju muhaste politike so panika vrgli prav tisti, ki so
--V.V.1111V uusiavijen. iieiViako se je zgodilo Zamori. Po čud-
]>).„•,	"»K" ficiv 11511, KI SO V
^ ^'ijem parlamentu zahtevali, na' ,42,)Ü-Slanci P°šljejo domov ter naj se
P'Sejo nove volitve. hJedse.dn"ke. posle vodi začasno j., sedmk zbornice Martínez Barrio, ,<: bil nekoč črkostavec.



lir *

Francoski težki vojni vozovi v Me tzu, ki dovažajo vojne potrebščino na mejo
katera država ne hotela pristopiti v predlagano evropsko skupnost.
Že po teh glavnih obrisih je videti, (ia načrt ni slab ter da bi se gotovo >.a vedno odstranila vojna nevarnost v Evropi in bi se tam tudi,gospodarski položaj temeljito izboljšal, če bi st države domenile, da ga sprejmejo ter da ga bodo tudi pošteno izvrševale. Nastopila bi nova doba. v kateri hi o miru in vojski, o redu in neredu ne odločala več napadalnost in pohlepnost posamezne držav», marveč h» o tako važnih stvareh odločala večina držav.
Pa — ali bo kaj iz tega? Kaj pomagajo lepi in dobri načrti, če jé pa volja slaba. In Evropa je že opetova-no dokazala, -da ima prav slabo voljo. Tudi pakt Zveze narodov je dober, dobra in lepa je bila misel o razorožitvi, koristen bi bil načrt za Pan-evropo, Briandov predlog za ustanovi lev Zveze evropskih držav itd. — ven <!ar pa so doslej vsi ti načrti ostali le na papirju in ljudstva so doživljala \edno nova razočaranja.
Ali bo sedaj drugače?
y
¿v-
V

ganizacijo mednarodnega življenja v
Evropi.
Preobsežno bi bilo, če bi hoteli ta načrt, ki je vsekakor zanimiv, prinesti dobesedno, v celoti; podati ga hočemo tu le v glavnih potezah.
Torej: Francija predlaga v bistvu naslednje:
Evropske države naj se medsebojno domenijo, da bedo skupno čuvali- za varnost vsake posamezne izmed njih. Na podlagi p< »polne enakopravnosti naj sklenejo v ta namen poseben dogovor. Ustanovi naj se poseben evropski odbor, ki bo nadziral spoštovanje pogodb, ki je za vsako državo obvezno, ter bo nastopal v slučaju kršitve dogovorov ali mej tudi s silo, ako bi to bilo potrebno.
Odbor bi namreč razpolagal v vojskami, vojnim brodovjem in vojnim letalstvom vseh držav, ki bi v bodoče tvorile evropsko skupnost, kakor bi st na drugih celinah mogle ustanoviti druge takšne skupnosti držav. Imel bi torej v tokah silno orožje, ki bi mu nobena država ne mogla kljubovati. O vseh zadevah bi ta evropski odbor sklepal z (Jvetretjinsko večino glasov
(.bstoječih pogodb itd. naj bi reševalo posebno evropsko razsodišče, čigar razsodbe bi bile obvezne ter bi za njihovo izvršitev spet skrbel ev ropski odbor.
Ta odbor naj bi tudi takoj začel fkrbeti za razorožitev v Evropi. O razorožitvi pa ne bi sklepala vsák.i posamezna država zase, marveč spet evropski odbor, ki bi na pr. lahko odredil, da mora la in ta država skrčiti svojo vojsko na toliko in toliko mož, zmanjšati za toliko in toliko število svojih vojnih letal, topov itd. Pr zadeta država bi imela pravico prizi va na evropsko razsodišče, sklep raz-rodišča pa bi bil tudi v tej zadevi ob vezen.
Načrt predvideva tudi tesno sodelovanje vseh evropskih držav na gospodarskem polju; odprle naj bi se meje za čim svobodnejše trgovanje, v posameznih predelih Evrope, ali pa za vso Evropo, naj bi se sklenile carinske zveze, določil naj bi se za vso Evropo enoten denarni sistem, države naj bi se domenile glede pravične po-íazdelitve sirovin itd. Skratka, na gospodarskem polju naj hi države de-
★ ★ ★ tfr *
Odstavljeni predsednik Alcala Zamora
rrancosKi pronietaisKi top od nemški meji.
«SOLINI HOČE UNIČITI VSO ABESINSKO VOJSKO
Italijani še vedno prodirajo na severni fronti in, kakor trdijo • njihova poročila, se jim Abesinci nikjer ne u-pirajo. Abesinska armada, ki je pri je zeru Ašangi naskakovala italijanske postojanke pod negušovim vodstvom, a je bila tako poražena, da je pustila na bojišču baje 20.000 mrtvih in ranjenih, se umika proti jugu. Italijanska letala pa bežečo vojsko neprestano obstreljujejo iz strojnic ter jo u-ničujejo s strupenimi plini.
Badogliova poročila zagotavljajo, da je cesarjeva vojska v popolnem íazsulu. Italijani so v zadnjih dneh zaplenili baje mnogo vojnega materiala in celo negušova radio postaja je prišla njim v roke, po čemer bi bilo sklepati, da so se morali Abesinci v naglici umakniti ter da niso računali na poraz.
V nedeljo so italijanske čete zasecf-!e Kuoram, važno naselbino, odkoder pelje dobra cesta proti Desijčju in od tam dalje proti Addis Abebi. Dessje je približno na polovico poti med A-cidis Abebo in Eritrejo in Italijani se nadejajo, da bodo Dessje zasedli te dni, ako ga že niso v času, ko pišemo to poročilo.
Neguš še vedno izjavlja, da se nikakor ne čuti premaganega, marveč da se bo vojna sreča končno vendarle nasmehnila Abesincem. "Vedite, tía je naša vojska nepremagljiva", je dejal te dni.
Mussolini je v sredo sklical v naglici ministrski svet k seji. Poročal je o mednarodnem položaju ter izrekel naslednje krvoločne besede: "Varnost naših kolonij bomo dosegli s popolnim uničenjem vseh abesinskih vojsk.
To uničenje se nam ne bo izjalovilo in bo kmalu izvršeno''.
V	Ženevi pa se je istega dne sestal cilbor trinajstorice ter je sklenil takoj vprašati Italijo, ali je pripravlje na začeti pogajanja za sklenitev miru.
Angleški zastopnik Eden je sicer skušal doseči, da bi Zveza narodov uvedla preiskavo glede strupenih plinov, ki jih rabijo Italijani proti Abesincem, dasi bi tega ne smeli glasom mednarodnih pogodb. Pa kdo se danes zmeni za pogodbe. Edenu je zmešal račune francoski zastopnik Flan din, ki je zahteval, da se istočasno u-vede preiskava glede uporabljanja kro pel dum-Jum s strani Abesincev.
V	Ženevi ni drugega nego cincanje in zavlačevanje — komedija, ki ni nič kaj v skladu s tragedijo, katero do življa abesinski narod.
RAZNE VESTI
Smrtna obsodba, izrečeno proti 1 iauptmannu zaradi ugrabitve in tis • mrtitve Lindberghovega sinčka, so izvršili prejšni petek. Obsojenec je do ;;adnjega trdil, da je nedolžen. Velika večina listov so pa drugačnega mne-i.ja in so le zamerili oblastem, da so z odlaganjem usmrtitve samo razburjale javno mnenje.
Novi nemški zrakoplov "Hinden-burg" je srečno izvršil svojo pre-kooceansko vožnjo. V soboto je prispel v Río de Janeiro, odkoder je žc spet odplul proti Evropi.
Pet italijanskih letal je prejšnjo soboto letalo nad Addis Abebo ter obstreljevalo tamošnje letališče. Na padalcem se je posrečilo uničiti dva aviona. — Ker so Angleži protestirali radi napada na nezavarovano mesto. kakršno je prestolnica Abesinije, so Italijani obljubili, da Addis Abebe ne bodo več obstreljevali. Isto velja za Diredauo.
Strašne viharje so imeli v petero severnoameriških državah. Najhuje je neurje divjalo v mestih Túpelo in Gainsvillc. Življenje je zgubilo 520 oseb, ranjenih pa je na tisoče. 3.000 1 iš je vihar močno poškodoval oziroma popolnoma zrušil.
Truplo egiptske princezinje, hčerke faraona Hetrena, ki je umrla pred pred več ko 5.500 leti (okrog 1. 3.600 pr. Kr. r.) je izsledil, precej dobre ohranjeno, v starodavni grobnici raziskovalec prof. Selim Hassan.
Izumitelj tankov, francoski general Estienne, je umrl te dni v Pa rizu. Tekom svetovne vojne, leta 1915 so po njegovih načrtih začeli graditi prve tanke, da bi vojski utirali poti skozi nemške žične ovire.
'Atentat na vlak so izvršili mehiški tolovaji 80 km daleč od mesta Ve-raeruz. Na tračnice so položili bombo, ki je eksplodirala ter spravila dva \agona v globok jarek ob progi. Deset potnikov je pri tem zgubilo življenje, mnogo pa jih je bilo ranjenih.
Hčerkico je povila kneginja Olga, žena kneza namestnika Pavla. Krstili jo bodo za Marijo. Novorodjenka je prva deklica iz nove generacije Ka-ragjargjevičev, ki je doslej imela le moške potomce.
Veliko potniško letalo se je razbilo
Mizu Pittsbourgha v Združenih državah. Enajst potnikov se je ubilo i:i le trije so se rešili.
Čudna so pota ljubezni med italijanskimi in nemškimi fašisti. Po pr-vem medsebojnem navdušenju so se kmalu začeli grdo gledati, ko je Mussolini nastopil kot navdušen zaščitnik avstrijske neodvisnosti. Sedaj pa sc menda stara ljubezen obnavlja. — Nemški pravosodni minister je te dni izjavil: "Z gotovostjo trdim, da bos-i.i nemški in italijanski narod v bodoče prijatelja, ki bosta imela skupilo usodo, v kateri nam je zmaga zagotovljena, kajti mi smo mladi, naš' skupni sovražniki pa so obrabljeni"..
Generala Estigarribijo, vrhovnega poveljnika paraguayskih čet v Cha cu, so še pred nedavnim slavili kot narodnega junaka. Ayalova vlada mu jo tudi podelila izredno pokojnino od mesečnih 1.500 zlatih pesov. Pri novi vladi, ki se oslanja baš na bivše Itojevnike iz Chaca, je pa generali-simus slabo zapisan. Penzijo so mu c.dvzeli. Sreča je pač opoteča — tu-<?> za generale.
Močan potres so imeli na Grškem. Več hiš se je zrušilo v Serelu, v Vzhodni Makedoniji, ker so pa prebivalci že po prvih potresnih sunkih zbežali na prosto, ni bilo človeških žrtev.
Rusija in Mongolija sta se domenili, da si bosta druga drugi pomagali v slučaju, da bi eno izmed njiju napadla katerakoji druga država.
i
Stran 2
NOVI LIST
ARGENTINSKE VESTI

Sleparske volitve
Volilni odbor pokrajine Buenos Aires, ki ga tvorijo zvezni sodniki dr. Zervino, Casáux Alsina in Medina, je objavil svoje poročilo o poteku volitev dne i. in 15. marca t. 1. Volilni odbor je prišel do soglasnega sklepa, da so se volitve vršile "v ok-\ iru nasilja in sleparij" ter da radi tc^a nemorejo imeti nobene veljave. Končno besedo in odločitev pa inora izreči pokrajinska poslanska zbornica, kateri je volilni odbor dostavil vsa dokazila, ki utemeljujejo njegovo sodbo.
Radikalska stranka je sklenila predlagati v kongresu, naj se volitve v huenosaireški pokrajini razveljavijo ler naj zvezna vlada imenuje interven torja.
Gral. Justo v Córdobi
Predsednik republike general Jus-h> se mudi na velikonočnih počitnicah v Ascochingi, pokr. Córdoba, kamor se je odpeljal s svojo ženo pretekli torek. Po svojem povratku se bo pa odzval povabilu mendoškega guvernerja ter bo posetil Menclozo. Poziv k varčnosti Vlada bo morala tekom maja predložiti parlamentu državni proračun za leto 1937. Radi tega se je finančni minister obrnil na svoje vladne tovariše s prošnjo, naj mu do 20. t. m. dostavijo proračune svojih ministrstev. Vodja državnih financ priporoča svojim kolegom največjo varčnost v izdatkih, ker so se državni dohodki zmanjšali radi raznih davčnih o-l.\jšav, ki jih 111 mogoče preklicati, n:t
irugi strani pa je nujno potrebno, dj 1 no enim mesecem ga je bil ugrizel
pes. Cuervo pa si radi tega ni delal uikakih skrbi ter se ni šel zdravit v 1'asteurjev zavod, kakor zahteva pre vidnost od vsakega človeka, ki se mu kaj takega dogodi. 1'es je bil stekel i 11 posledice ugriza niso izostale. V torek so Cuerva pobrali na cesti, kjer se jc bil zgrudil, ker so ga moči zapustile. Prepeljali so ga v bolnišni co, a mu seveda življenja niso mogli več rešiti.
m ohrani ravnovesje med stroški in dohodki državne uprave.
Letalska nesreča Pri Punta del Indio se je prejšnji petek spet dogodila nova letalska ne sreča, kakor jih argentinska kronika v zadnjih časih že preveč beleži. Voj tio letalo "R-68" se je vežbalo v bombardiranju proti ladjam. Vežbanje ob stoja v* tem, da se letalo iz velike višine spusti navpično navzdol proti cilju, izpusti bombe ter se nato spet dvigne v višino. Pri izvajanju take vaje se omenjeno letalo ni več vzrav ualo, marveč je treščilo v tla, se razbilo ter začelo goreti. Dva letalca, k' «ta sc nahajala v nesrečnem avionu, sta zgorela v plamenih.
Ponarajen bankovec Na Centralni banki je nekdo skušal zamenjati bankovec od too pesov, ki je bil ponarejen in sicer tako nerodno, da, ga je kaj lahko razlikovati od pravega denarja. Oblasti so uvedle preiskavo, da ugotove, ali je spet kdo i-ačel tiskati denar.
Dunajski otroški zbor Sloveči dunajski otroški zbor j»: prispel v P>uenos Aires ter nastopi no coj 7. izbranim programom v Colónu. Nenavaden gost •
V	reki Dio „de La Plata, blizu San Fernanda, so ujeli in ubili nenavadnega vodnega gosta: 14 metrov dolgega kita, ki je v svojo nesrečo, zabredel v tukajšnje vode.
Pasji steklini je ppdlegel
V	bolnišnici Muniz je po hudih mu kah umrl 42 letni španski priseljenec ¡osé Cuervo y Cuervo. Pred približ
Policijski seznam prebivalstva v pokrajini Buenos Aires
Pokrajinska vlada je objavila dekret, s katerim uvaja za vso buenos-aireško pokrajino policijski seznam prebivalstva. Seznam bo vodil identifikacijski oddelek osrednjega policijskega urada v La Plati. Odslej bo moral vsak nad 14 let star prebivalec pokrajine Buenos Aires sporočiti komisariji okrožja, v katerem živi. svoj natančni naslov in prav tako vsa ko spremembo, ko se preseli. V potrdilo, da je to svojo dolžnost izvršil bo dobil posebno izkaznico, ki jo b& moral vedno nositi s seboj.
Sedanji prebivalci pokrajine bodo morali prijavit svoja bivališča tekom t>o dni.
Lastniki hotelov in prenočišč bodo morali javiti policijski oblasti vse prihode in odhode svojih gostov.
Prestopki proti tem predpisom se. kaznujejo z globo od 5 do 100 pesov ali pa z zaporom do 10 dni.
Opozarjamo na to naredbo naše šte vilne rojake, ki žive v buenosaireš-ki pokrajini.
★ TÜT *

a

v
* ¥• # * ^ * v
Rihard Bruno Hauptmann in zrav en elekrični stol, na katerem je bil
usmr čen
yy»»VifVVf^V ^ y V V yyy V V y V V V'
BLIŽAJO SE
VELIKONOČNI
^ * * & * PRIPOROČAJTE
Spomnite se svojcev v Evropi ter jim omogočite, da prežive Veliko noč v sreči in zadovoljstvu!
Za navadna, avionska in brzojavna
Denarna nakazila
v katerikoli kraj Jugoslavije ali Italije, obrnite se na nas zavod, kjer Vam bomo točno in vljudno postregli,
kakor vedno.	'
Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
Av. L. A. Alera 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—59
Naše uradne ure: od 8J/4 do 7 zvečer; ob sebotah do SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNO ST! POVERJENJE
V
t^- r^-	A ^ ^ A
i i * A . * . *
■■■■•■■MMMMHHH-
II
Expreso „G0RIZIA
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne c?ne in solidna postrežba
FRANC LOJK.
Callo VILLAROEL 1476
Višina Dorego 000 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
Krojačnico Obiščite L. UŠAJ
Tu boste v vsakem oziru
najbolje postrežem
GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal
Prihodnja "Taborova" prireditev
Kakor je bilo že javljeno, otvori Izseljensko društvo "Tabor" letošnjo sezono svojih prireditev v nedeljo, 3. maja popoldne, z uprizoritvijo zelo sabavne veseloigre "Sluga dveh gospodov". Spisal jo je, poleg drugih 149 iger in prizorov, benečanski pisatelj Cario Goldoni že pred približno poldrugim stoletjem, pa se še vedno u-prizarja po vsem svetu; Slovenci smo šele predlanskim dobili to igro v prevodu ter je na naših odrih žela že prav lepe uspehe.
Dejstvo, da se ta Goldonijeva igra že toliko časa vzdržuje na odsih vseh narodov, je pač zadojtno spričevalo za njeno vrednost. Igra je neizčr- , pen vir zdrave, neizumetničene in nič hterarno iskane komike in bo prav go tovo ugajala našemu občinstvu.
Glavno vlogo prebrisanega Truffal •dina, ki služi dvema gospodoma, da l i mogel v večji meri za-doviljevati svoj nikdar siti želodec, bo igral naš že v mnogih vlogah preizkušeni komik Gustav Deemkn, ki je gotovo e-cien izmed najbolj popularnih igralcev v naši naselbini. Pa tudi druge vloge so v sigurnih rokah "Taboro-vih" diletantov, ki uživajo že lep kredit med ljubitelji našega odra.
Pa tudi petja ho ná tej prireditvi mnogo. "Taborov" moški zbor bo za pel nekaj narodnih ter "Svračanje" in Mirkovo "Na trgu", sodelovanje pa je obljubilo tudi G. P. D. S. iz Yiile Devoto, katerega zbor bo zapel dvoje pesmi.
Opozorite tudi svoje znance in prijatelje na to prvo letošnjo "Taboro-vo" prireditev ter domenite se z njimi, da jo poselite! Cenj. rojakinje pa naj skušajo že sedaj tako urediti, d i bodo 3. maja popoldne proste.
ODBOR.
TEČAJI ZA KASTELJAN ŠČINO
Na članskem sestanku, ki se je vi-sil v nedeljo, je društvo "Tabor" sklenilo otvoriti prost tečaj za kaste! janski jezik. Vsak, .ki hi se rad izpopolnil v kasteljanščini, v govoru in pisavi, je vabljen, da se ga udeleži, ne glede na to ali je član ali ne. Tečaj se bo vršil od 18. aprila dalje vsako soboto popoldne od 5. do 6.30, :n sicer v društvenih prostorih, ul. Pa/. Soldán 4924.
ODBOR.
Izvoz sadja
V prvih treh mesecih tek. leta je Argentinija izvozila 961.785 zabojev svežega sadja — preko 15 milijonov kilogramov. Izvoz se je v primeri 5 prvim tromesečjem lanskega leta, ko je znašal okroglih 9 milijonov kg, zvišal za celih 62 od sto, kar je vsekakor \elik uspeh.
LISTNICA UREDNIŠTVA
S. G. D. S. in "Tabor": Vesti, ki ste nam jih dostavili za prejšnji teden, so pomotoma izostale ter jih objavljamo šele danes. Oprostite pomoto!
ZA KRATEK ČAS
ŠIROKA POT
"Kaj boš govoril," se je jezila žena. "Da potrebuješ iz gostilne do domo pol ure! Seveda! V.a sto metrov dolgo pot!"
"Draga moja, je že res," je odvrni! mož, "ampak ti nič ne pomisliš, kako je široka!"
PISMO
"Zakaj pa tako previdno odpiraš zaročenčevo pismo, Minka?"
"Veš, zato, ker sva se sprla in 11111 hočem vrniti pismo neodprto. Poprei pa bi rada videla, kaj mi fant prav ;:a prav piše."
MODA
"Janko, rada bi vedela, kakšni klobuki bodo spomladi moderni."
"To ti pa lahko takoj povem, ljuba Evica, prav taki bodo, kakor vsako leto. Dve vrsti klobukov bodo zopet v modi: eni, ki tebi ne ugajajo in drugi, ki jih jaz ne morem plačati.'
BWHtiftW.Wff^HIMPWWIIIMill IIM.IH
Srečne in vesele Velikonočne praznike
želimo tem potom vsem slovenskim izseljencem, pred vsem pa naročnikom, prijateljem in oglaševalcem "Novega lista".
Uredništvo in upravništvo. •••••••••••••••••••••••••a«
Občni zbor devotovskega društva
Občni zbor Gospodarskega podpor nega društva Slovencev v Villi Devoto, ki se je imel vršiti 15. marca, je bil odgoden ter se je vršil šele v nedeljo, 29. t. m. Potekel je v vzor nem redu in disciplini in ob udeležbi skoro vseh Članov. Manjkalo jiii je le par, ki so bili zadržani.
Občni zbor je otvoril dosedanji predsednik Alojz Podgornik, ki je v kratkih besedah obrazložil pomea društva ter njegovo delo v pretekli poslovni dobi, nakar so podali svoja poročila tajnik, blagajnik, vsi načelniki odsekov ter pregledniki. Posebno revizorski odbor^ se je prav pohvalno izrazil o poslovanju odbora, nakar so se vršile volitve ter je bilo izvoljeno naslednje novo društveno vodstvo:
Predsednik Viktor Zlobec; podpredsednik Franc Roje; tajnik Ivan Bajt; podtajnik Vinko Batu-gelj; blagajnik Franc Zorž; podbla-gajnik Julij Colja; knjižničar Fran Vodopivec; gospodar Alojzij Podgor nik; načelnik pevskega odseka Jože Trampuž: načelnik dramskega odseka M. kralj; revizorji Andr. Vrabec. Anton Colja in Viktor r.ernič; raz sodniki Ivan Frančeškin, Vincenu Spacapan, Karlo Rebula in Viktor Batagelj; gospodarski odsek: Avgust Stolfa, Anton Lokar in. Franc Pečenko; naCelnica ženskega odseka Marija Žorž.
Vsem društvenikom kličem: le kj-rajžno naprej po dosedanji poti, da dosežemo cilj, ki smo si ga določili!
Ivan Bajt, tajnik.
Patronat se je preselil
Jugoslovanska izseljenska zaščita s», je preselila v nove prostore in ima sedaj naslednji naslov: Bolívar 314 11. nadstropje, urad štev. 27, Buenoi Aires.
Žalostna smrt dr. Jelaviča
Dr. Ivo Jelavič, vršilec- dolžnosti izseljenskega odposlanca v Buenos Airesu, je v torek zvečer na žalosten način zaključil svoje življenje: vrgel se je s četrtega nadstropja hiši štev. 1077 v ulici Tucuman, kjev jc živel s svojo ženo. katere pa tisti večer ni bilo doma. Zadobil je pri tem tako težke poškodbe, da jc preminul, ko so ga prinesli v osrednji kon zultorij Javne pomoči.
Dr. Ivo. Jelavič, <loma iz Dalmacije, ie bil prišel semkaj v septembru pre u k lega leta kot odposlanec ministrstva za socialno skrbstvo in narodno zdravje. Dospel je sem poln velikih rad in načrtov glede dela v koloniji ur prežet z izrednim optimizmom, ki ga tudi dobro mišljena svarila takš nih, kateri poznejo, iz lastnih izkušenj, razmere v naši naselbini, nikakor niso mogla omajati. Moral pa je doživeti razočaranja, ki so po vsej priliki močno vplivala na njegovo rar položenje. Nekateri, ki so občevali z njim, se že nekaj mesecev, od časa do časa, niso mogli otresti vtisa, da ni popolnoma normalen. Videval je povsod nevarnosti ter sovražnike in se čutil preganjanega. Nekomu je pred nedavnim celo izjavil, da se ne čuti varnega, ker da 11111 — radi nekaterih njegovih izjav o marseilleskem a-tentatu — strežejo po življenju celo odposlanci francoske tajne službe. — Vendar pa ni nihče niti od daleč slutil, da bi to duševno neravnovesje moglo postati njemu samemu usodno, kakor se je — na žalost — zgodilo.
Pokojni je imel 48 let ter je bil po poklicu pravnik. Zapušča vdovo, ka-ti ri izrekamo iskreno sožalje.
CERKVENI VESTNIK
V dneh pred Veliko nočjo si P° stari lepi navadi voščimo. Veliko ptf hov, potic in vsakršnih dobrot—' Vsega tega Vam želim, to se zn* Pa vse prav lepo povabim, kar se da, da se na sveti dan Gospodovega vstajenja gotovo potrudite d" naše cerkve na Avenidi Del Campo 1653. Vsaj spomin Velike noč1-kot smo jo praznovali v domovini nam bo ta dan slovenska služb* božja s prelepo slovensko velikonc"' no pesmijo. Tedaj Vám bom tudi velikonočno voščilo naprej P*1" vedal.
Pač so Jezusa mogli umoriti. \ grob zakleniti ga niso mogli. Tu^1 danes varajo sami sebe tisti, ki ^ čejo Jezusa spraviti v grob, in ^ ga hočejo v grob zakleniti in zap^ čatiti. Ni namreč prazna beseda, ** smo jo čitali v nedeljo: da se ^ pred Jezusom vsako koleno prik'0" nilo. Sedej nam je na izbriro, da * mu uklonimo prostovoljno. Nek0' bo prišlo drugače. Tudi tistim, " jim je vera le "farške marnje"!
Izšla je velikonočna številka "D"' hovnega Življenja". List bo izhaj* odslej kot mesečnik. Naročnina konca leta samo 1 peso. Prosim P"' ročnike, da pošljete ta znesek 1,3 fnoj naslov Condarco 545. Lahko t" di osebno izročite. Upam, da bos'" to radi in takoj storili. Zelo z ve" šeljem bom sprejel tudi kaj čez P3' ročnino in prosim, da prispevaj'1 za tiskovni sklad. Naj bo za pirhe-'' da se bo list še za naprej mogc "izvaliti".
Vse naročnike prosim, da mi sp° roče morebitne spremembe našlo**" Kdor lista ni v redu prejel, naj sp0 roči in oprosti zmedo.
Posamezna številka lista stane centavov in bo na razpolago v nede ljo pri cerkvi.
Hladnik Janez, slovenski kapi*1'
MANJ KO ENO
CIGARETO NA DA*
(in sicer srednje kakovost») stane naročnina za Novi l»st'
Ali je to huda žrtev?
Odpovejte se dnevno eni c' gareti, kar bo Vašemu zdr»v ju koristilo, in naročite se ®e danes na NOVI LIST, ^ Vam ne bo škodovalo!
Krojaški mojster
Dipl. v Buenos AiríS' Izdeluje obleke po ,,ll)
.ol'
novejšem kroju, iz boljšega blaga ter nizki ceni
JOSIP FAGAN^
SOLIS 1235 .
I blizu Constitución" U. T. 23—16»6
TOVARNA MOZAIKOV
TEOIINDO RODRIGUEZ ^
Specializirana v vaeta J^rl® mazaika — Imitacije mar®"
Koncosijonar portlandsk«0a cementa "SAN MARTIN
SKLADIŠČE GRADBENEGA
MATERIJALA
tt T 59-1925 Añasco 2763	U. T. M
BS. AIRES Postaja 1 atei
fanta
KROJAČ
« izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače ' nj# od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za pla
MAKSIMILIJAN SAURIN
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) —	^^
um
"T ''iiiliiiiiBr TiCTtfTiiaifjf


NOVI L I9 T
I*
VESTI IZ DOMOVINE
S LOVENCI DOMA IN DRUGOD
ir
0 ATENTATU V NARODNI SKUPŠČINI
_ K poročilo o atentatu ki se je izvr-M' na skupščinski seji dne 6. marca '' proti ministrskemu predsedniku • Stojadinoviču, kakor smo tedaj )av,li, prinašamo še naslednje podrobnosti.
/•a sejo je vladalo veliko zanima-ker so imeli govoriti dr. Stoja-fl!n°vič, dr. Korošec in finančni mi-'"s'er <lr. Letica. Komaj je dr. Sto-tedinovič začel svojim poročilom, je 'acel takoj glasno -ugovarjali po s|anec Damjan Arnautovič, član Jev-;cevega kluba, ki je cele tedne sku-|a' i razgrajanjem onemogočiti vsa-0 resno delo v skupščini. Arnautovič se je bil vrinil v pros-0r za časnikarje, kjer je pa kmalu "$al prepir, ker so novinarji protesti proti njegovi vsiljivosti in ker je motil pri delu. Predsednik na-skupščine je tedaj pozval Ar-naj pride v dvorano, če "la povedati, ker je tam mesto za po-
Pozvani se je po oklevanju res Pravil v dvorano, a je tudi tam narval z medklici. Ko je Stojadino-^ začel govoriti o potovanju kne-'Javla v Pariz, je Arnautovič za-Y razbijati po klopi. Nekateri po-so se začeli zgražati ter so za-
LJUBLJANSKA
BOLNIŠNICA
Mnogo se jc v zadnjem času pisalo in govorilo o razmerah na ljubljanski mestni bolnišnici, ki so res žalostne, ker bolnišnici primanjkuje prostora in mora radi tega zavračati tudi težko bolne osebe, ki iščejo pri njej pomoči. V nekaterih oddelkih ležita po dva bolnika na eni postelji, bolniki so tudi po hodnikih itd. Iz Ljubljane so se večkrat obrnili v Beograd s prošnjami za podporo, ki naj bi to nevzdržno stanje odpravila, dobili pa so vselej le — obljube. Sedaj pa čitamo v domovinskih listih, da je v novem proračunu določen kredit od S milijonov dinarjev za dozidavo in prezidavo splošne bolnišnici; v Ljubljani in zgraditev ženskega oddelka v umobolnici na Studencu.
levali, naj se napravi red. Arnauto-^ pa se za opomine ni zmenil; sko-f je pokonci ter začel vpiti proti ^jadinoviču: Jaz ti bom že pokazal!. . ■ Jaz se 6 nt bojim, jaz ti bom že pokazal!"
že je izvlekel revolver ter oddal '"»ti predsedniku vlade tri strele. Dr. ■ jadinovic se je bil v hipu sklonil govorniški oder in krogle ga niso «le.
r«|fanci kluba JR7. so naskočili «dalca ter mu skušali odvzeti sa-, kar jim pa ni uspelo. Arnau-V,í je ustrelil še dva krat, vendai 5 n> zadel. Pač pa je z ročajem sa-^esa dva krat udaril po glavi po-¡.^a Dimitrij evičja, ki je prvi pla-.. "anj. Pribrzeli so v dvorano skup f n«ki varnostni organi ter odvedli ,4lJ;i(lalca na upravo mesta Beograd, 11 je bil zaslišan.
j Untador Arnautovič se je rodil % v Smederevu. Dokler ni poji Poslanec, je bil učitelj in šolski
*V«ik.
, ^ravda" ie po atentatu pisala, da beograjska policija že io r Pr-ed atentatom obvestilo davčnega . n¡ka Grujiča, da je Arnautovič ¿¡S kavarni kazal dva madžarska ¡¡¡..^resa ter grozil, da bo z njima v Predsednika vlade in še nekatere >r,lstre. V atentat je baje zapleteno vodstvo Jevtičevega POF-a i, Gotske omladinske fronte) ; ba-v ^ed člani vodstva žrebali, kdo 4,^Vršil atentat, pa je žreb določil
**ut
'oviča.
\ ...
W Psčina je pozneje sprejela zah-
i^-.^tranjega ministra, da se izroči lsCn ;¿be
JISQ - — ^le'i devetorice poslancev radi sou
pri atentatu
\^ORAČUN SPREJET
lf> ^ Stji, ki se je vršila 12. marca, ''r0(¡	skupščina s 185 glasovi
?lit) (lleniu odobrila državni prora-Za let« 1936137-
7.000 DEZERTERJEV IZ ITALIJE V JUGOSLAVIJI
Kakor piše "Giustizia e Liberta", italijansko antifašistično glasilo, je znašalo v začetku februarja število italijanskih dezerterjev, ki so pobegnili v Jugoslavijo, sedem, tisoč; od teh je 4.000 Slovencev in Hrvatov, 3.000 pa je Italijanov, večinoma iz Južne Italije. Internirani so v treh taboriščih, v Tuzli, Sarajevu in Va-laždinu.
V decembru je prešla jugoslovansko mejo cela četa od 300 vojakov, ki je imela biti odposlana v Vzhodno Afriko; dezertirali so skupno s svojimi oficirji ter v popolni vojni opremi.
MALO AVTOMOBILOV
V vsej Jugoslaviji jc bilo lani samo 10.945 avtomobilov. Na en vto-ir;bil pride v Jugoslaviji torej 1270 oseb. Primeroma malo avtomobilov je tudi na Poljskem, kjer pride 1275 oseb na en avtomobil. Češkoslovaška ima po en avtomobil za vsakih 134 prebivalcev, Zedinjene države pa po cn avtomobil za manj kot pet oseb.
VESTI S PRIMORSKEGA
Slovenski delavec ustreljen v Rimu
"Istra" javlja, da je bil 4. marca t. 1. ustreljen v Rimu 35 letni slovenski) delavec Josip Tavčar, doma iz Skednja pri Trstu. Zaposlen je bil kot uradnik pri bolniški blagajni v ladjedelnici v Tržiču. V februarju je bil aretiran obenem s kakšnimi 30 drugimi osebami, pod sumnjo, da so izdali neki velesili tajnosti o gradnji novih vojnih ladij. O aretaciji in procesu niso fašistični listi napisali niti najmanjše vesti.
BOLGARI IN JUGOSLOVANI
V Sofiji se je nedavno vršila letni skupščina liolgarsko-jugoslovenskega društva, katerega namen je čim tesnejše zbližanje med Bolgari in Jugoslovani. Na skupščini se je poudarjalo, da jugoslovanski in bolgarski narod sta najmočnejša na Balkanu, ker štejeta nad 20 milijonov, in srečna bo dočnost je odvisna od vzajemnosti o-beh narodov. Tudi v Jugoslaviji delujejo slična društva za čim tesnejše zbližanje med vsemi balkanskimi narodi, posebno pa med Jtigoslovani in Bolgari.
NOVOROJENČEK BREZ ROK IN NOG
V Starem Majdanu, kakih 10 km od Sanskega mosta, je koča revnega kmeta Serhaliča že par mesecev obiskovana od ljudi od blizu in daleč. — Serhaličeva žena Kada je namreč 15. decembra lani rodila dete brez rok in nog. Kada ima že štiri otroke, ki so popolnoma .normalni. Čudovito dete brez rok in nog, je povzročilo veliko senzacijo v zapuščenem kraju. Praz-noverni ljudje smatrajo nesrečo novorojenčka seved tudi za napoved ki 1-e velike nfesreče. Sprva so bili vsi prepričani, da bo čudni novorojenček vsak čas umrl, sedaj pa je videti, da se glava in trup normalno razvijata.
Šestnajst Slovencev konfini-ranih
Kmalu po božičnih praznikih so oblasti aretirale veliko naših ljudi v Trstu, bližnji okolici in na Krasu. Spra vili so jih v zvezo z božičnimi darovi, y katerimi so neznane roke obdarovale ubožne slovenske malčke. Paketi so vsebovali kak kos perila, obleke, obutev, sladkarije in mladinsko knjigo s pravljicami; baje je bilo priloženo tudi povsem otroško pismo, ki jih poziva k pridnosti in k ljubezni do materinega jezika.
Osem in dvajset fantov in mož so spravili v tržaške zapore. Kvestura jih je izpraševala pod hudimi pretn-jami in grožnjami. Posebno fantje iz okolice so morali mnogb pretrpeti. — Prepeljali so jih nato v koperske zapore, kakor delajo s takšnimi, ki jih nameravajo spraviti pred posebno sodišče. To nakano po so opustili, po vsej priliki zato, ker aretirancem niso mogli ničesar dokazati. Prefekt Tien-go, ki jevžč v Gorici zaslovel kot strupen sovražnik Slovencev, je sklenil, da jih pošlje na otoke, v konfina-cijo.
Konfinirani so bili: Ferluga Alojzij, uradnik pri Singeru, 5 let; Vre-mec Rudolf, dijak, 4 leta; Sosič Zoran, kmet, 4 leta; Dubelj Danilo, u-radnik, 4 leta; Šuligoj Danilo, urad-nik, 4 leta; Sosič Stanko, urar, 4 leta; Danev Danilo, vojak, mora prej odslužiti vojaški rok; Sosič Franc, kmet, 4 leta; Valič Valter, podurad-nik, 3 leta; Dolenc Rado, uradnik,
4	leta; vsi z Opčin pri Trstu. S Pro-seka so konfinirani sledeči: Rupelj Ivan, kmet, 4 leta; Stoka Ladislav, mizar, 4 leta; dr. Sosič Stanko, 5 let: dr. Lado Turina, 5 let; Pahor Roman
5	let; za trgovca Gregoriča in Ben-čiča Rada z Kozine se ne ve kaj s¿ j t z njima zgodilo.
V	torek, 27. februarja, so jih vklenjene odgnali na kolodvor, da jih odpeljejo deloma na otok Ventottene, deloma pa na Ponzo, kjer je že nad štirideset drugih jugoslovanskih kon-finirancev.
Roman Pahor gre že v drugo v kon finacijo; s Ponze se je bil vrnil šele pred poldrugim letom. Doma zapušča v bedi in skrbeh mlado ženo in nežne ga otročička.
Aretacije
Y	vasi Gozd, ki leži ob cesti Col-Otlica, so neznanci vdrli v šolske pro store, raztrgali kraljevo in Mussoli-nijevo sliko ter izginili brez sledu. — Oblasti so osumile nekatere domačine ter aretirale sledeče: Štefana Božiča ter njegova sina Rudolfa in Ivana, Antona Mikuža ter Marijo Trat nik in njenega sina Franca.
50 letni Franc Pivk obsojen na 26 let ječe
Politično preganjanje črnovrhča-nov, o katerem smo svoj čas obširno poročali, se je zaključilo s kruto obsodbo, ki jo je 20. februarja izrekel lašistični tribunal proti 50 letnemu Pivku Francu, ki je dobil 26 let ječe.
Pivk Franc je doma iz Lomov pri črnem Vrhu in je bil znan daleč n^ okoli kot dober krojač. Doma ima dve hčerki, siroti brez matere in očeta; ena ima 23 let, mlajša pa je slaboumna in gluhonema!
Obsodba, ki je zadela Pivka, je pre tiesla vso okolico, in to tem bolj radi bridke usode nesrečnih deklet.
Požar
V	Selu pri črničah je zgorel Mariji Podberšček vd. Berbuč senik s senom. Škode je 7.000 lir. Menijo, da se gre za požig ter imajo na sumu 33 letnega Romana Koradina, kate-lega so zaprli. ,
V Abesiniji sta padla
V	Abesiniji je padel Maks Istenič, doma s Črnega vrha, rojen leta 1909. Javil se je bil kot prostovoljec, vendar pa je to baje storil iz obupa nad
razmerami, v katerih se je nahajal. *
V	bitki pri Makalč je padel tud; Potočnikpv iz Poreč pri Vipavi. Domov so dobili troje obvestil: prva vest vojaških oblasti je naznanjala, da je bil sin ranjen, druga, da je težko ranjen, in šele tretje obvestilo je šele povedalo resnico.
Padlim Slovencem prirejajo komemoracije
"Istri" poročajo iz Gorice:
Polagoma prihajajo iz Abesinije po ročila o prvih naših žrtvah v afriški vojni. Fašisti na Goriškem sveče: no komemorirajo in proslavljajo le nekatere izmed njih. Do sedaj so zabeležili italijanski časopisi namreč le tri žrtve, ki gotovo ne predstavljajo vseh slovenskih fantov, ki so padli v Afriki.
Na Gočah pri Vipavi se je vršila svečana komemoracija za padlim peš cem Antonom Žvokljem iz Manč I -menovani je padel v Tembienu. Kaplan 62 legije "Isonzo" prof. don Na-tale Altan je brál mašo, kateri so prisostvovali roditelji padlega, številni domačini in vsi važnejši lokalni fašis tični predstavniki. Častno /stražo ob katafalku so imeli fašisti in škvadra "Mladih fašistov", ki je dobila po padlem svoje ime. Starši so prejeli od Mussolinija 1.000 lir.
Druga slična komemoracija se je vršila za padlim artileristom Habe-tom Valentinom iz okolice Idrije.
Padel je tudi pcdoficir Colja Viktor iz Komna. Te tri žrtve fašističnega imperializma omenjamo kot prve, ker so bile posebno "odlikovane". Fašistični tajnik iz Gorice je namreč izdal ukaz, s katerim se krstijo po ena skvadra "Mladih fašistov" iz Vi-
pave, Idrije in Komna z imeni padlih.
Padla sta poleg imenovanih treh, kolikor so nam seveda podatki znani, št dva, in sicer Pec Evgen iz Škoci-jana ob Soči, rojen 1910, ki je padel
22	januarja v Tembienu, v bojih pri Amba Aradam pa je padel Josip I-vančič iz Matulj. Njegovi starši so dobili od Mussolinija neko pomoč vsled zgube sina. Pri Makale je padel 1'užar Mirko, rojen 1911 iz Salamu-nišča pri Gradišču v Istri. Padel je
23	decembra. Seveda s temi šestimi imeni žrtve, ki jih zahteva afriška vojna od naših ljudi, še niso izčrpane. tire tu pred vsem za one, ki jih niso mogli prikriti in pa za čisto de-magoške geste fašizma, ki hočejo pro slavijati in poveličevati naše žrtve kot žrtve za fašistično stvar.
Jasen dokaz, da žrtev v Afriki ni tako malo, je apel tajništva fašistične stranke v Gradiški ob Soči, ki poziva starše in najbližje sorodnike padlih v vzhodni Afriki, da se čim prej zglase pri njih. časopisi se kljub temu, da vedo drugod povedati vse podrobnosti, pri tem omejujejo le na ta kratek poziv.
Trpljenje v Afriki
Vkljub strogi cenzuri pride od časa kakšno poročilo naših fantov o položaju v Afriki. Tako so v Ilirski Bistrici prejeli pismo, ki pravi, da so vojaki na afriškem bojišču ušivi, ra'í tigani, lačni in popolnoma onemogli ter da hudo trpe. Razširila se je tudi vest, da je bil Jožko Žnidaršič, sin gostilničarja "Pri novem svetu" ranjen in prav tako neki kovač, ki je ravno pred odhodom v Abesinijo postavil kovaško delavnico pri "Mate-1u" v Trnovem.
KROJACNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, Billlnflhurst 271 dpt. 2
(višina ulice Cangallo 3500)
Radi tihotapstva
Na petnajst dni zapora in 50 lir denarne kazni je bila obsojena Marija Mlakar, star 52 let, doma iz Cerknega. Tihotapila jc črez mejo, pa so jo zalotili.
V šolah štedijo premog in — papir!
Dasi sankcije ne delujejo tako, kakor bi mogle, ko bi jih članice Zveze narodov res izvajale z namenom, da Italijo prisilijo k spoštovanju ženevske pogodbe, se pa vendarle kažejo njih učinki celo v — šolah!
V krajih, kjer pride to v poštev, so oblasti skrajšale pouk na ljudskih šolah za sedem ur tedensko in sicer z namenom, da hi prištedili premog 0-z i roma drva za kurjavo. Poleg tega so prizadete šole dobile še naslednja navodila: odmori med posameznimi urami naj odpadejo; obiski staršev ne smejo prekiniti pouka; pismenih nalog naj bo čim manj ter naj se na vsak način zmanjša potrošnja papirja vsaj za polovico prejšnje.
Smrtna kosa V nedeljo, j. marca, je umrl v mariborski bolnišnici Mirko Klanjšček šolski upravitelj v Vučji vasi, doma iz Števerjana pri Gorici. Zapušča ženo in dva otroka.
Limanice nastavljajo
Čim dalje več je slučajev, ki se dogajajo po naših vaseh, in sicer da tašistične oblasti in karabinjerji hodijo po naših domovih in obljubljajo staršem razne koncesije, če poskrbijo, da se njihovi sinovi vrnejo iz i-nozemstva, zlasti oni, ki še niso odslužili vojaškega roka. Kljub temu, da so vsi, ki se niso odzvali vojaškemu vabilu obsojeni od vojaškega sodišča kot dezerterji, obljublja navaden karabinjer ali brigadir, da je v slučaju vrnitve vsake obsodbe prost, moral bo odslužiti le navaden rok. — Dalje obljubujejo posameznim, ki so jim bile svojčas radi kakšne politične pretveze odvzete razne koncesije, di bodo te dobili nazaj itd. Poleg tega stavijo navadno še zahteve staršem ali drugim sorodnikom da to sporoči izseljencem v tujino in na vsak način preskrbe, da se ta vrne. Kakšne namene zasledujejo fašistične oblasti s temi obljubami lahko vsakdo ugane, vendar pa opozarjamo, naj bodo posamezniki previdni in naj ne naseda-jc vabljivim zanjkam.
* &
★ -fr 7
* £
Ali ste že obnovili
Naročnino?
Če tega še niste storili, dostavite jo po poštni nakaznici (Giro Postal) ali v skrbno zapečatenem priporočenem pismu na naš naslov!
KROJAČNICAIN TRGOVINA
"MOZETIČ"
Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za ofoleke, kakor tu di vsake vrste moškega perila.
Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal)
Valerio Godina
KONSTRUKTER
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preurodbe Vseh vrat
Velika izbera modernega mozaika
U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Ba. Aires
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Praqi in Bs. Airesu. z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta kn z dežele v popolno oskrbo.,Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna
ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182
NEDELJO, S. MAJA 1936:
let v .
°8«ji nastop dobro znanega "Taborovega dramskega odseka, ki uprizori velezábavno
Goldoni jevo veseloigro:
1Sluga dveh gospodov"
Prireditev se bo vršila v znani dvorani ul. Alsina št. 2832 (blizu trga "Plaza Once"). Začetek ob 4.30 popoldne.
Reluje tudi zbor G.P.D.S. iz Ville Devoto
FUTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih čest slik eno
dliko v barvah M A K K O R A b A L J Specialist v modernem slikanju Facundo Qulroga 1275 in 1407 D. Sud
"LA ECONOMIA"
Velika zaloga manufakturnega blaga. — Razprodaja na drobno in na debelo. - Ugodne cene.
A. BLINDER
Naročila se sprejemajo tudi po telefonu: 59—0314
2174 - Donato Alvarez - 2180
NAJLEPŠI POMLADNI PRAZNIKI, VELIKA NOČ
se praznujejo letos 12. aprila
POMAGAJTE SVOJIM DOMAČIM
v stari domovini, da bodq imeli vesele praznike ter ljubezniv spomin na Vas. Prej ko napravite
VELIKONOČNO DENARNO POŠILJKO
se morate vsekakor posvetovati z nami, ker našim klijentom in prijateljem
NUDIMO POSEBNE UGODNOSTI
da lahko vsi pomagajo svojim družinam v Evropi.
Banco Holandés
UNIDO SLOVENSKI ODDELEK Cangallo 360
med tem ko zidamo lastno poslopje na vogalu
25 de MAYO in BME. MITRE
PRODAJA LADIJSKIH VOZNIH LISTKOV ZA VSE DRUŽBE PO RESNIČNO ZNiŽANIH CENAH
0102020100010102010001532348232323532348534823482353532301020102003102020202010002002348230002020001020168532323532353234823482348485323
00004853232353534853482348234823484853235323532353232348535348235348532331000101000153234853232323535323484853324823534823532348485348235348234823482348235353535348234853482353484848480200010001000002010201000201020102
BttM «
NOVI LIST
S

r/S>
S

<
ZA POUK IN ZABAVO
Zadružništvo
v
na Švedskem
V	kako veliki meri zanrore zadruž liištvo izboljšati položaj delavstva, to nam prav zgovorno kaže Švedska, kjer so zadruge dosegle velik raz-mah. Švedski delavci imajo višje pla če nego jih delavci katerekoli druge ciržave, in tudi brezposelnosti je na Švedskem manj nego v drugih evropskih držovah, ako izvzamemo morda Rusijo.
V	Stocholmu, glavnem mestu, so zadruge zgradile moderne stanovan-ske hiše z vsem komfortom, ki ga mo ve nuditi moderna gradbena tehnika, jn v teh hišah, pravih zadružnih palačah, živi 50.000 delavcev, ki plačujejo prav nizke najemnine. Ostali de lavci pa imajo po večini svoje hišice z vrtovi;. postavili s.o si jih s pomočjo kreditnih društev.
Švedske, zadruge nadzirajo 20 od sto trgovine na drobno in debelo, posedujejo pa tudi mnogo tovarn, mlinov in drugih gospodarskih podjetij. Po zaslugi zadružništva se zasebna industrija zadovoljuje z zelo nizkimi dobički, ker mora konkurirati z zadrugami ter plačevati delavstvu takš ne mezde, kakor jih imajo v zadružnih podjetjih. Delavstvo ni prepuščeno usodi, marveč je zavarovano za siučaj bolezni, nezgod in brezposelnosti.
Pa tudi država, katero spretno vodi socialistična vlada, je dosegla, v gospodarstvu lepe uspehe. Elektrarne so večinoma v državnih rokah ter oddajajo tok po zelo nizki ceni. Lesno industrijo, ki je ena najvažnejših, kontrolira vlada; približno polovica vseh gozdov je že v državnih rokah.
Ker se delavstvu dobro godi, je tudi življenje na Švedskem bolj mirno. Svoj ugodni položaj si je delavstvo pndobrilo potom zadružništva* ne potom revolucije in nasilja.
SVÜJnTsVóJÍM!
Slov. babica
Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa
do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam Lečenje brez bolesti.
FILOMENA BENEŠ - BUKOVA Lmdbe^hov sinček Baby in hiša
po kateri je, kakor domnevajo
Proti nervoznosti in nespečnosti
Dr. Sing navaja v neki angleški medicin, reviji nov pripomoček zoper nespečnost. Po njegovih izkušnjah so se sirova jajca zelo dobro obnesla v boju zoper nervoznost in nespečnost, posebno tudi zoper nespečnost mladih oseb. Dve jajci učinkujeta baje prav tako, kakor 2,5 g broma, dvoje do šest jajc pa zadostuje za naj težje primere nespečnosti. Jajca pa je treba použiti brezpogojno zjutraj, pri zajtrku. Zdravnik zagotavlja, da se zdravilni učinek pokaže že po nekolika dneh. Že podnevi postanejo pa cienti po jajcih zaspani. Včasih se pojavi nekoliko driske. Čim so jajca nekoliko pomagala, zadostujeta za na dalje dve jajci, in sicer po dva do tri krat na teden.
Turki na Primorskem
O turških vpadih na Primorsko je objavil daljšo študijo dr. Cusin "v "Archeografo Tristino". V slavni ambrozijanski knjižnici v Milanu je našel beneški dokument, ki v tem o-ziru nudi važne podatke. Napisan je leta j 475. Vendar je še bolj važno poročilo nekega Jakoba Valvasona iz Videmskega beneškemu generalnemu prokuratorju Istre Alojziju Moceni-go iz leta 1566. Prvi turški vpad v Julijsko Benečijo je bil leta 1469, in sicer so se takrat pojavili pred Novim gradom, na drugem pohodu 1471 pa so vdrli tja v Furlanijo. Pot jih je vodila preko Logatce in po Hruši preko Postojne v Vipav-
Suženjstvo v Abesiniji
Dr. F. Hefti, predsednik svetovne zveze zoper suženjstvo, je v pogovoru z nekim časnikarjem podal zanimivo izjavo o vprašanju suženjstva v Abesiniji.
Pred vsem je treba ugotoviti, je dejal, da suženjstvo ne obstoji samo v Abesiniji, temveč v celi vrsti drugih afriških dežel. On sam je videl v italijanski Libiji trg, na katerem so prodajali ljudi — može, žene in otro ke kakor živali. Po poročilih abesin-skih korespondentov omenjene zveze velja na trgu sužnjev v tej deželi d trok do tretjega leta nič, med 3 in 10 letom okrog 200 do 500 Din, krepki možje do 50. leta se prodajajo po 500 do 2500 Din, lepa, mlada ženska pa velja povprečno poldrug tisočak
Med Abesinci veljajo Gimirci za najboljše sužnje. Črnci so predivji in za sužnje neprimerni, belih sužnjev v Abesiniji ni — v drugih deželah so baje tudi poedini primeri belih suž
sko dolino, odkoder so hrumeli čez Klano in Novi grad v Prosek in Devin tja v daljne Rižane in Rozandre. Njihov glavni cilj pa je bila bogata Furlanska nižina.
* ^ * * ^ + ft + ft + ^
LIMA 1217
U. T. 23—3389
pri kateri se vidi prislonjeno lestev, ugrabitelj prišel v hišo.
P. A. Me Alarcón:
KAPETÁH STRUP
DRUGI DEL življenje slabega človeka
vala, da bi mogel živeti svojemu stanu primerno.
"Brez dvoma mi je sama Božja Previdnost navdahnila takšno predrzno misel! Od onega dne so moji posli v redu in se lepo razvijajo: stari in nepošteni upravitelji so bili odpuščeni ali pa so se spremenili v svetnike in tekom naslednjega leta so se moji dohodki podvojili; sedaj pa so skoro početvorjeni zavoljo razmaha, ki ga je Jorge dal živinoreji...
"Lahko vam s tem zagotovim, da irtam najboljše ovce v vsej Nižji A-ragoniji, in vsi so vam na razpolago! Vse te čudeže je rogovilež napravil, da je en sam krat, in na konju, obiskal moja posestva (pri čemer je nosil v roki sabljo, kakor nekakšno palico, in v moje urade pride le po eno uro na dan. Prejema trideset tisoč realov plače-, več mu ne dam, ker zadnji dan v mesecu zapravi na kvarte vse, kar mu preostane... O njegovi vojaški plači sploh ne govorim, ker mu jo vsak mesec požre kakšno postopanje zaradi nepokorščine...
"Skratka: vkljub vsemu se mi gmili in jrad ga imam, kakor sla-
bega sina... in ker mi ni bilo naklonjeno, da bi imel resnične sinove, dobre ali slabe, dasi sem bil tri krat poročen, in ker mora že po zakonu preiti moj plemiški naslov nanj, mu nameravani zapusti vse svoje ozdravljeno premoženje; on o tem nič ne ve in Bog ne daj, da bi kaj izvedel, ker bi v takšnem slučaju zapustil svoje knjigovodsko me sto ali pa bi me skušal spraviti na beraško palico, in sicer samo zaradi tega, da si jaz kdaj ne bi mislil, da za to skrbi za moje premoženje, ker je tudi sam zainteresiran.
"Nesrečnež je gotovo prepričan, d,a; bom zapustil premoženje neki nečakinji moje poslednje žene in jaz ga, radi že povedanih razlogov, puščam v tej zmoti!.. . Predstavljaj te si, kako bo ostal, ko dobi mojih devet, milijončkov! In kako bo z njimi zarogovilil v svetu! Prepričan sem, da bo v treh mesecih postal ministrski predsednik in vojni minister ali pa ga bo general Nar-vaez spravil na drugi svet.
"Jaz bi ga prav rad poročil, ker bi ga morda zakon naredil bolj krotkega in pametnega, pa bi smel tudi jaz gojiti večje upe tudi na daljšo vrsto dedičev mojega naslova mejnega grofa; Jorge pa se ne more zaljubiti in, tudi ko bi se zaljubil, bi tega nikoli ne priznal; poleg tega pa bi tudi onbena ženska ne mogla živeti s takšnim divjakom ...
"Tak je, nepristransko opisan, naš sloviti Kapetan Strup; in zato vas prosim, da potrpite z njim par
tednov. Bodite prepričani, da vam bom za vse, kar storite za njegovo zdravje in njegovo življenje, prav tako hvaležen, kakor če bi to storili za mojo osebo!"
Ko je mejni grof končal svoj govor, je potegnil iz žepa robec, ga razvil ter se obrisal po čelu, čeprav se ni znojil... Takoj nato ga je spet pravilno spravil, ga del v levi žep svoje suknje, izpil, vsaj na videz, požirek vode ter dejal, s spremenjenim glasom in z drugačnimi kretnjami :
VI
VODITELJEVA VDOVA
"Govoriva sedaj o malenkostih, ki prav za prav nimajo nič skupnega ■i osebami našega položaja, katerih pa se moramo vkljub temu na vsak način dotakniti. Usoda je ¿anesla v vašo hišo, gospa, in bo v njej držala kakšnih štirideset ali petdeset dni, človeka, ki vam prav nič ni, ki ga ne poznate: dona Jorge-ja de Córdoba, o katerem niste nikoli nič slišali, a ki ima sorodnika, kateri je milijonar... Vi niste bogati, kakor ste mi pravkar povedali. . ."
"Sem!", ga je pogumno prekinila Guipuzcoanka.
"Niste... kar vam je samo v čast, ker je vaš velikodušni mož zapravil svoje premoženje v borbi za plemenito stvar... Tudi jaz, gospa, sem nekoliko karlist!"
"Pa tudi ko bi bili sam don Carlos! Govorite mi o čem drugem, ali
lijev — prednost dajejo torej mešan cem, kakršni so Gimirci. Med abesin-skimi sužnji jih je 80 odstotkov, ki so sužnji že od svojega rojstva, samo kakšnih 20 odstotkov jih je postalo sužnjev po zaslugi lovcev na sužnje. Tu je treba omeniti, da med trgovci s sužnji absolutno dominirajo — be-lokožei.
Razen v poedinih primerih se položaj abesinskih sužnjev ne razlikuje bistveno od položaja naših dekel in hlapcev. Navzlic temu vodi cesar Hai le Selasie ostro borbo proti suženjstvu in vsem vrstam tlačanstva. V tem pogledu igra črni cesar povsem ulogo nekakšnega afriškega cesarja Jožefa II. Njegovi zagoni zoper suženjstvo so naravnost vzorni. Prizna ti pa je treba, da tudi gospodarska l riza zelo pomaga njegovim prizadevanjem. Abesinski gospodarji iz gospodarskih razlogov niso več zmožni da bi sužnje vzdrževali in, jih odpuš čajo tako, kakor evropske gospodinje svojo služinčad. Tako se ta problem rešuje delno sam od sebe.
Mlečni šampanjec
V Nemčiji in Švici pijejo tako zva-no "šampanjsko mleko". Napravijo ga tako, da steriliziranemu mleku do dajo vanilije, limonovega in pomarančnega soka ali sok kakega drugega sadja, ki ga pomešajo z ogljikovo kislino. To mleko se peni ko šampanjec in ima prijeten okus. Pijo ga kot osvežujočo pijačo.
ROJAKI!!
PRI 2IVCU
v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Lepi prostori, pripravni za
svatbe — Prenočišča. — Sobe za prenočišče prenovljene in na novo opremljene.
Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
PATERNAL Osorio 5085
Ženski kotiček
Kakšna bodi idealna ženska?
Francoski plemič Brantome iz 16. stoletja je postavil sledeča lepotna pravila za žensko:
"Trideset stvari spada k ženski lepoti. Tri stvari morajo bili bele: koža, zobje, roke. Tri stvari morajo biti črne: oči, obrvi, trepalnice. Tri morajo biti rdeče: ustnice, lica, nohti. Tri dolge, telo, lasje, roke. Tri kratke: zobje, ušesa, noge. Tri široke: prsi, čelo in prostor med obrvmi. Tri ozke: usta, pas, gležnji. Tri debele: lakti, boki, meča. Tri tenke: prsti, lasje, ustnice. Tri majhne: grudi, nos, glava."
Koliko se je od tedaj spremenilo! Kdo še zahteva n. pr. brezpogojno črne oči, belo kožo, dolge lase ali celo debele roke? Od vseh tedanjih pravil je ostala menda samo še ena želja po rdečih ustnicah, ki jo pod-krepljajo črtala in razne maže.
Lepotičenje kot učni predmet
Na neki višji dekliški Soli v Parizu so uvedli tedensko enkrat uro kozmetike. Učenke se tu vadijo v umetnosti pudranja in šminkanja. Uprava šole stoji na stališču, da je bolje, če se dekleta pod nadzorstvom nauče higienične nege obraza, nego da bi pozneje potrošile mnogo denarja za drage preparate, lci jim utegnejo še škodovati. Pravijo, da so dekleta med kozmetično uro še posebno pazljiva.
Migliaji za hišne gospodinje
Majoneza, ki jo delaš iz surovih rumenjakov in olja, se rada zasiri. Da se to ne zgodi, primešaj rumenjakom najprej nekoliko limonovega soka ali vinskega kisa; to naj stoji nekaj časa, potem brez skrbi ob stalnem mešanju počasi pridevaš olje, majoneza ostane gladka.
Vonj po apnu, ako smo belili prostore izgine, če vlijemo na razbeljeno železno ploščo nekoliko vinskega kisa, da izpuhti. Ali zažgi žveplenih klinčkov iir potem prostor dobro pre-> raci.
MALI OGLASI
KO RABITE ODVETNIKA za kakrš koli pravne nasvete, obrnite se na P1' no M. D. Hočevar, Traductora P"1"1 nacional, Calle Tucumán 586, Bue< Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s 11 zavarovali pred izrabljanjem ter ne ste padli v napačne roke. — Istotaf PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOK' MENTI
KDOR ŽELI spoznati samega seb
svoje hibe in sposobnosti, svoj zn»^ svoje doboče in preteklo življenje, " se obrne na priznanega grafologa-Zadostiuje napisati lastnoročno i"1® priimek, dan, mesec in leto rojstva poslati v pismu en peso na na»!'. GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, Aires. — Pišete lahko v svojem mat® skem ali pa v kakem drugem j«2'
NAZNANILO. Sporočam, da sen» preselila iz ul. Fraga 61 ter bo®,1 kor doslej, razpolagala vedno le 1 . nesljivo dobrimi službami za matrik' aios, služkinje, sobarice itd. BE^', CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadl«
Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin,
PREK0M0RSKA POŠT*
Iz Evrope dospejo
j J. Farmose, H. Brigade, Avila ^ in V igo
20.	Oceania
21.	G ral. Osorio
Proti Evropi odplovejo
14.	Augustus
15.	Campana
ló. H. Prencess in C. S. Anton'0 17. Gral. San Martin
Iz i 1
*************************
A
Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE.

Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
I Trelles 2534 - Donato Alvarez 2lSl * U. T. 59 La Paternal 172*
••••••••••••••••••••••a
É0BAS "WILMA'
Nudimo cenj odjeD^ t kam veliko izber" bukov, torbic, s
bluz in fanta*»)
Izdelujemo fine vadne obleke. Cene zmerni PRINČIČ & KUKA" 1468 Rivera I476
k
* il m h
pa lahko zaključiva najin razgovor! Se to se je manjkalo, da bi jaz spre jela tuj denar za izvrševanje svojih krščanskih dolžnosti!"
"Vendar, gospa, saj vi niste zdrav nik, ne lekarnar, ne..."
"Moj žep bo vse to preskrbel za vašega bratranca! Moj mož je mnogo krat padel ranjen v borbi za don Cariosa in vsak krat (razen poslednji krat, ko — najbrž za kazen, ker se je bil že domenil z izdajalcem Marotom — ni našel nikogar, ki bi mu bil pomagal, ter je radi tega izkrvavel v gozdu) so mu priskočili na pomoč nfcvarski in »aragonski kmetje, kateri niso nikoli hoteli sprejeti nikake odškodnine ali daru... Prav tako bom jaz storila z don Jorgejem de Córdoba, pa naj bo to njegovi milijonarski družini pp volji ali ne!"
"Ali, grofica, jaz na to ne morem pristati...", je ugovarjal mejni grof, napol zadovoljen in napol hud.
"Nikoli mi ne boste mogli odvzeti velike časti, katero mi je včeraj naklonilo nebo! Moj pokojni mož mi je pravil, da sprejmejo na trgovskih in vojnih ladjah s kraljevskimi čast mi brodolomca, pa naj si bo tudi najbolj preprost mornar, ki ga najdejo na prostranem morju ter ga rešijo. Moštvo spleza na jambore, po stopnjišču razprostrejo dragocene preproge, godba pa svira špan sko kraljevsko koračnico... Ali veste zakaj? Ker vidi moštvo v takšnem brodolomcu odposlanca Božji; Previdnosti! In tako storim tudi jaz
z vašim bratrancem! k njegovim nogam položim na preprogo vso svojo refvščino, kakor (bi položila tisoče milijonov, ko bi jih imela!"
"Generalova!", je vzkliknil mejni grof, kateremu so začele bežati iz oči debele solze, "dovolite, da vam poljubim roko!"
"In dovoli, ljuba mama, da te ponosno objamem!", je dodala Angustias, ki je bila poslušala razgovor na vratih salona.
Ko je videla dona Teresa, kako je slavljena in odobravana, je še sama .začela jokati. In ker tudi Ga-licijanka, ki je bila zapazila, da drugi stokajo, ni hotela zgubiti te prilike za jok (dasi ni vedela po-čemu), je tam nastala takšna mešanica vzdihov, stokanj in blagoslav-ljanj, da je bolje, če obrnemo stran, saj se sicer utegne zgoditi, da se spuste v hud jok še bralci in bi jaz ne imel več občinstva, kateremu bi mogel še nadalje pripovedovati to skromno storijo...
VII
ANGUSTIAS IN NJENI SNUBCI
"Jorge!", je dejal mejni grof Ka-petanu Strupu, vstopivši v spalnico, da se poslovi. "Tu te puščam! Gospa generalova ni dovolila niti tega, da bi mi plačevali zdravnika in lekarnarja; tako da boš tu kakor v hiši svoje matere, ko bi še živela. Ne bom ti pravil, da je tvoja dolžnost biti ljubezniv in vljuden napram tem gospem, kakor ti to nalaga tvoja dobrohotnost, o kateri ne dvo-
1 et .ef
i K5'
mim, in kakor te učijo zgledi ga vedenja in vljudnosti, ki gl jih vedno dajal; to je najmanj ^ moreš in moraš storiti naprein^, ko odličnim in usmiljenim oSe ^ če mi gospa grofica dovoli, se ¡i poldne vrnem; poskrbel bom. prinesejo perrlo, najbolj nujne ¿\ ve ki jih moraš podpisati, in P ^ garete. Povej, ali rabiš še kaj lZ
je hiše, ali pa iz moje!"	^
"Duša," je odgovoril kaPe ¿ "ker si že tako dober, prineS'f„ nekoliko vate in okajena oča'3' "Počemu?"	t%
"Vato za to, da si bom z p(i mašil ušesa in mi ne bo tr^3,^ slušati nepotrebnih besed, naočnike pa za to, da ne bo 11 ,¡1
v. h11
mogel brati v mojih očeh vsen misli, ki mi rojijo po glavi"- ^ "Pojdi k zlomku!", je odg0 ^ mejni grof, ki ni mogel ohranili jega dostojanstva, kakor nista ji dona Teresa in Angustias za smeha.	jl^
In potem se je odlični mož P vil od njiju s tako lepimi in \ >i
da Ju
nivimi besedami, kakor
dolgo pozna ter zahaja v nj šo. ■	... /
V
"Izvrsten mož!", je vzklikn^. va ter po strani pogledala
na.
"Zelo dober gospod!", Je Galicijanka ter spravila zlatnf ' terega ji je bil dal mejni gr° r Gobezdač!", je godrnjal ¡/
nec ter gledal v molčečo A' ^ " Jospe ženske so prepričane, ^ . norali biti takšni vsi moški •
IZDAJA: Koneorcij "Novega lista"
UREDUJE: P /iktor Kjuder.