Pefiaiaa ' ■ pl. izdaja. Cena Din 1*-“ liha ja vsak dan zjutraj razve« r ponedeljkih la dnevih pa praznikih. Posamezna Številka Dia 1’—, lanskoletne 2'—; me-»eiSna naročnina Din 20’—,za tujino 801—, Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-«9 fn 90-71 Jugoslovan Kakoplacv a« rraJam* Oglasi pa tarifi fn domovom. Uprava v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnioa t Maribora, AleK-»androva cesta St. 21, tel 29-00. V Celju: Slomškov trg 4. PoSt ček. ra8.l LfnMIana 15.621 St. 89 Ljubljana, sobota, dne 18. aprila 1931 Leto II. Briandov načrt proti nemško-avstrijski uniji Vprašanje razdelitve preostankov žita v agrarnih drža vali - Francija nudi velike ugodnosti na svojih tržiščih - Italijanska vlada je načrt odobrila £ a u \ Nova zmaga MacDonaldove vlade London, 17. aprila. AA. Debata o brezposel-aiosti v spodnji zbornici se i» končala z vladno zmago, /n usodo konservativne nezaupnice vladi je vladalo napeto zanimanje. MacDonald je izjavil, da bodo splošne volitve, ako bo nezaupnica sprejeta. Ker so neodvisni iu liberalni poslanci glasovali za vlado, je bila nezaupnica z 305 glasovi proti 251 odklonjena. Bojazen pred izidom splošnih volitev in negotovost političnega položaj je rešila vlado. London, 17. aprila. AA. Politični krogi menijo, da je vladin položaj tako ojačen, da je sodelovanje med delavsko in liberalno 6tranko zagotovljeno za dogleden čas. Konservativci naj* brže več mesecev ne bodo mogli predlagati nezaupnice vladi. Ljapčev poda ostavko Sofija, 17. aprila, r. »Utro« poroča, da bo Ljapčev podal ostavko, da olajša s to ostavko razplet položaja. »Zarja« trdi, da bo vlada podala ostavko v soboto po razpustu sobranja. Nato bo kralj pričel v nedeljo 8 posvetovanji. »Demokratičeski Zgovorc je obratno mnenja, da ta posvetovanja še ne bodo pomenila krize. Sofija, 17. aprila. AA. Jutri bo svečana zaključna se>ja parlamentarnega zasedanja. Kralj Boris bo osebno zaključil svečano sejo s čita-njem poslanice. Iz tega se vidi, da se bo takoj po zaključku parlamentarnega zasedanja začela kriza vlade. Kralj bo takoj začel konsultiranje političnih voditeljev radi imenovanja nove vlade, ki bo imela nalogo vodili volitve. Nova preganjanja Nemcev v Italiji Innsbruck, 17. aprila. A A. Iimsbruška »Volka-zeitung« priobčuje poročila o novem preganjanju Nemcev na južnem Tirolskem. List piše med drugim: V poslednjem času so se fašisti odločili za nove načine borbe proti Nemcem na Južnem Tirolskem. Ne gre sedaj več za šole, marveč za šport. Nedavno so razpustili nemško aportno zvezo, sedaj razpuščajo posamezna športna društva in uvajajo fašistične športne klube pod imenom »Dopolavoro«. Odkrita komunistična zarota v Nemčiji Pariz, 17, aprila. AA. Havas poroča Iz Berlina, da je policija pri mnogih komunističnih »rganizacjjah odkrila priprave za državni prebrat. Našla je dokaj bomb in peklenskih stro-lev. V Vratislavi so policijski organi odkrili lajno skladišče orožja. Mnogo osumljencev je »retiranih. Oster spor med Vatikanom in Litvo Berlin, 17. aprila. AA. Po poročilih Iz Kovna oo po vsej priliki izbruhnil med Litvo in Vatikanom hud spor, ki utegne povzročiti pre-kinjenje diplomatskih stikov. V Litvi vodijo nekaj časa tamošnjl nasprotniki katoliške cerkve ostro kulturno borbo. Papežev nuncij je hotel te dni izročiti državnemu predsedniku novo kovane zlatnike vatikanske države. Državni predsednik pa je odbil nuncija in izjavil, da ga tudi v boddče ne bo več sprejel. Dogodki na Portugalskem Lizbona, 17. aprila. AA. Portugalsko vojno ministrstvo razglaša, da je razpustilo 3 peš-polke, ki so se nahajali v Funchalu, Angra do Heroismu In v Puta del Gadi, Razen tega je ministrstvo razpustilo več obalnih baterij. Istočasno je ministrstvo sestavilo nov pešpolk, ki bo bival v Horti. Lizbona, 17. aprila. AA. Vlada javlja, da so se čete, poslane proti upornikom na otokih, pod varstvom topov izkrcale pri San Miguelu In Terceiri in tako pričele prodirati proti upornikom. Vlada namerava obkoliti otoke, prebivalstvo pa pozvati, da se podredi zakoniti vladi. Pari*, 17. aprila.,n. »Quay d’ Orsay« je tlaku izročil noto o temeljnih potezah načrta mednarodne reakcije proti nemško-avstrij-slci carinski uniji. Ta načrt so že predložili prizadetim državam, in sicer Romuniji, Jugoslaviji, Poljski, Madjarski in Bolgarski ter industrijskim državam, ki uvažajo žito. Francoska vlada upa, da bo komisija za evropsko unijo, ki se sestane 15. maja, definitivno sklepala o tem vprašanju. Tudi Berlin in Dunaj sta informirana o razvoju teh dogodkov. Zaradi tega je 'treba v zvezi z njimi razlagati spremembo v zadržanju Nemčije glede carinske unije. V francoskem načrtu se polaga velika, važnost na vprašanje razdelitve preostankov žita poljedelskih izvoznih držav. Ta načrt računa pa tudi z interesi prekomorskih držav, ki žito uvažajo. Končno se do- tika tudi vprašanja razdelitve industrijskih proizvodov na evropskih tržiščih. Francija sama pa je v zmislu načrta pripravljena dati znatne ugodnosti na svojih tržiščih onim državam, ki izvažajo žito. O načrtu je francoska vlada obvestila tudi že Rim in London. Italijanska vlada je načrt odobrila. Budimpešta, 17. aprila, n. Spričo porodila o Brlandovem protipredlogu proti nemško-avstrijski carinski uniji je »Az Est« objavil poročilo iz dobro informiranega vira, da je Madjarska, čim je izvedeOa za francoski načrt, povprašala Quay d’ Orsay, kakšen je načrt v svojih konkretnih obLikah. Quay d’ Orsay pa je odgovoril, da ne more d iti še nikakih informacij, ker načrt še ni do konca izoblikovan. Z madjarske strani zagotavljajo, da bo Madjarska pripravljena pristopati k tej kombinaciji, če bo odgovarjala njenim interesom. Berlin, 17. aprila. AA. šBerliner Tage-blattc obširno komentira novo Briandovo akcijo v vprašanju avstrijsko-nemškega carinskega sporazuma. List pravi: »Treba je priznati, da je francoski zunanji minister Briancl zelo agilen. Avstrijsko-nemškl carinski sporazum je bil objavljen pred nekaj tedni in že je francosko zunanje ministrstvo objavilo protinačrt, ki pa ni bil sporočen Nemčiji in Avstriji. Nemčija je pripravljena proučiti vsak načrt za stabilizacijo evropskega gospodarstva. Vendar si ne bo pustila iztrgati iz rok inicijative.c Nato še pravi na koncu: »Priznavamo možnost pogrešk na obeh straneh. Vendar upamo, da bo francosko ljudstvo razumelo važnost evropskega miru iu preprečilo prestižno politiko.«; Dogodki v španski republiki Poglobitev nasprotja med Madridom in Barcelono - Komunistični neredi v mnogih mestih - Izjava kralja Alfonza agenciji »Havas« Rim, 17. aprila. AA. Po poročilih iz Madrida so se poglobila nesoglasja med madridsko vlado in avtonomno katalonsko vlado v Balceloni. Katalonska vlada je imenovala za generalnega kapetana v Barceloni generala Lopeza Ochojo, ki je bil nedavno tega črtan Iz vojske. Cim je novi kapetan zasedel novo mesto, je odredil naj se izpuste vojaški kaznenci In. razpusti civilno redarstvo imenovano Somaten. Madrid, 17. aprila. AA. Notranji minister je pozval prebivalstvo, naj se vrne na delo in spoštuje privatno lastnino. Vlada je dovolila dvornim nameščencem, da ostanejo toliko časa v palači, dokler ne najdejo drugega mesta. Oblasti so dovolile objavo kraljevega manifesta, ki je bil izdan v inozemstvu. Kraljica se je nastanila v Parizu v hotelu >Mauricec, ki je okrašen s španskimi monarhističnimi zastavami. Prejela je od znancev in prijateljev veliko cvetja. Madrid, 17. aprila. AA. Ministrski predsednik Zamora je dopisniku ?Daily Mailae izjavil, da bo nova vlada zagotovila mir v Španiji. K temu je pristavil, da jo bodo pri tein velikem delu gotovo podpirale vse prijateljske inozemske države posebno pa Anglija. Pariz, 17. aprila. AA. Semkaj je prispelo veliko število španskih grandijev in plemenitašev, ki pa se niso še odločili, ali ostanejo v Franciji ali pa se nasele v Angliji. Pariz, 17. aprila. A A. Po poročilih iz Madrida so bili v mnogih španskih mestih neredi. Več oseb je bilo ubitih. Barcelona si prizadeva, da bi postala nova prestolnica Španije oziroma konfederacije španskih republik. Pariz, 17. aprila. AA. Havas poroča iz Marseilla: Kralj Alfonz XIII. se je odpeljal na postajo z avtomobilom admirala GoulberTa, poveljnika marsejskega pristanišča in bivšega pomorskega atašeja v Madridu. Na postaji je kralj izjavil zastopniku Havasa: >Odšel sem začasno v tujino samo zato, da prbprečim prelivanje krvi. Po parlamentarnih volitvah v juliju bomo videli, kaj in kako.« Kralj je nato pristavil z glas-r.ejJim poudarkom: »Verujte mi, da je treba mnogo več po« guma za moje ravnanje, kakor za napad na čelu eskadronov.« Pariz, 17. aprila. AA. V Tetuanu v španskem Maroku so se spopadli monarhisti in republikanci. Poveljnik španske con? general Jordana ni hotel izobesiti republi* kanske zastave na svojem uradnem poslopju. Republikanci so premagali njegovo stražo in ga zaprli. Monarhistični polkovnik Capaz, ki je dal povelje, naj Čete. streljajo, je pobegnil. Pariz, 17. aprila. AA. Havas poroča ta Seville: Komunisti so skušali pregovoriti delavce, naj stopijo v splošno stavko. To se jim je posrečilo pri delavcih v tovarni za zamašite in pri zidarjih. Tako je 700 ljudi ?apustilo delo. Kmetje iz okoliških vasi so prišli v Seviljo s komunističnimi znaki in vzklikali sovjetom. Čete pa so jim preprečile prihod v me3to. Pariz, 17. aprila. AA. Kralj Alfonz je prispel semkaj snoči ob 23-10. Preobrat v romunski vladni krizi Titulescu je včeraj dobil mandat za sestavo volilne vlade Nespravljivost političnih strank Bukarešta, 17. aprila, n. Stremljenje Ti-tulesca za sestavo koncentracijske vlade ni uspelo. Ponoči je vrnil mandat. Snoči je zadnjikrat skušal pridobiti zase male stranke, toda Lupu, Bratianu, Averescu so stavili takšne pogoje, da jih Titulescu ni mogel sprejeti. Po teh poslednjih posvetovanjih je odšel na dvor in kralju vrnil mandat, ki mu ga ie poveril, da sestavi koncentracijsko vlado. Titulescova avdijenca se je pričela ob 22. uri in je trajala poldrugo uro. Nekoliko pred polnočjo je predsedstvo vlade izdalo ta-le komunike: Vse stranke so v načelu pristale na sodelovanje v vladi narodnega edin-stva. Pri pogajanjih pa se je dognalo, da je sestava takšne vlade nemogoča. Poedine stranke so stavile pretirane za- hteve, kar je onemogočilo ustvaritev takšne vlade. Titulescu je pričel takoj pogajanja za drugačno rešitev sedanje vladne krize. Politični krogi so prepričani, da ta druga rešitev ni nič drugega nego sestava vlade avtoritete ali uradnikov. Pričakujejo, da bodo na takšen način rešili krizo še danes. Bukarešta, 17. aprila, n. Ker je Titulescu vrnil mandat za koncentracijsko vlado radi neuspešnih razgovorov s šefi političnih strank, je kralj Karel Titulescu sedaj poveril mandat za sestavo volilne vlade. Načelnik nacijonalne kmetske stranke dr. Maniu je izjavil, da bo po volitvah njegova stranka podpirala Titulescovo vlado, da pa ne bodo ne on ne njegovi ljudje vstopili v Titulescovo vlado. Odgoditev pogajanj med Avstrijo in Nemčijo Formalno zagotovilo Dunaj, 17. aprila, d. Agence »Havas« je poročala iz merodajnih francoskih krogov, da jo Avstrija dala formelno zagotovilo, da se bodo razpravo o nemško-avstrijski carinski zvezi odložile dotlej, dokler vseh vprašanj ne proučita Svet Društva narodov in študijska komisija za evropsko zvezo. K temu se z avstrijske vladne strani objavlja: Ker je angleški zunanji minister Iienderson predlagal, naj bi med Avstrijo in Nemčijo sklenjeni dogovor glede pričetka pogajanj za prilagoditev obojestranskih carinskih in trgovinsko-političnih razmer proučil meseca maja Svet Društva na- avstrijske vlade rodov z juridične strani, je avstrijska vlada v soglasju z nemško vlado in v skladu s svojo obljubo, da ne bo prej ustvarila nobenega dovršenega dejstva, odgovorila na vprašanja, ki so ji jili stavili tuji poslaniki, da bo Avstrija počakala na razpravo v Svetu Društva narodov, na katero je pristala, in to tem bolj, ker je baš v tem času zaposlena z notranjim delom. Berlin, 17. aprila. AA. Krst križarke »A« bo 19. maja v Kielu. Po starem običaju nemške vojne mornarice bodo ime nove križarke razglasili šele po krstu. Važen nemški glas za sporazum s Francijo Berlin, 17. aprila. AA. Na danaSnjem obJaiem zboru zavoda >Deutsche Bank & Disconto Ge-seltechaftc je predsednik upravnega e veta Oscar VVassermann poudaril, da je Evropa 12 let po svetovni vojni še zelo oddaljena od resničnega miru. Velika gospodarska kriza je mnogo kriva, da so politični oduo&nji s Francijo nezadovoljivi. Predsednik je konJno poudaril, da je r prvi vrsti potreben neni&ko-francoskii gospodarski sporazum, ki mu bo sledil tudi politi Cul. Nemška nota Društvu narodov Ženeva, 17. aprila. AA. Za noto nemške vlade se krogi Društva narodov zelo zanimajo. Splošno priznavajo, da bo razprava o avstrijsko-nemškl carinski zvezi na majskem zasedanju Sveta Društva narodov odločilnega pomena za gospodafski sporazum med raznimi evropskimi državami. Delegacije, kt niso v sporu glede vprašanja avstrijsko-nemškega carinskega sporazuma direktno prizadete, izražajo upanje, da razprava ne bo politična in da bodo storili vse, da se doseže gospodarski sporazum med evropskimi državami. Tajništvo Društva narodov je poslalo prepis Curtiusove note vsem prizadetim državam in Jo je postavilo na dnevni red Sveta Društva narodov. Madjarska in nemško-avstrijski sporazum Budimpešta, 17. aprila, n. Snoči je zunanji minister grof Karolyi na seji finančnega odbora povodom raznih pripomb izjavil, da je današnji politični položaj zelo težaven, da so odnošaji motni in da je zaradi tega treba paziti na nove dogodke. O nemško-avstrijski carinski uniji je dejal, da končno vendarle še ni gotovo dejstvo. Zaradi tega Madjarska doslej ni še zavzela stališča in ga tudi ne bo, dokler vsa zadeva ne bo v resnici jasna. Položaj v pristaniščih severnega Jadrana Zaključek konference pomorskih strokovnjakov -- Resolucija o potrebi izpopolnitve pristaniškega sistema Kakor v starodavnih časih Ko je še trpela naša država od neobrzdanega strankarstva, tedaj je bila glavna dolžnost strankarskega časopisja, da osmeši političnega nasprotnika. Čim bolj pametno in pravilno je govoril političen nasprotnik, tem bolj ga je bilo treba osmešiti, da vendar ne bi mogel bravec spoznati pravilnosti njegovih besed. Vsled te taktike strankarske borbe se je morala povečati razdraženost med strankami, kajti tudi najbolj miren človek je moral postati besen, ko je videl, kako se zavija in potvarja smisel njegovih izvajanj. Ni zato čuda, če je že vsa javnost željno pričakovala časov, ko bodo tudi v -časopisni polemiki dobili glavno besedo argumenti in ko se bo nehalo z neobjektivnim smešenjem nasprotnika in z ono neoprostljivo strankarsko moralo, da je proti političnemu nasprotniku dovoljeno prav vsako sredstvo. V tej •želji prebivalstva po pošteno vodeni polemiki je bil tudi eden — in ne najmanjših vzrokov — da je vsa javnost pozdravila 6. januar, ker je bila prepričana, da po 6. januarju take vrsle polemika ne bo več mogoča. Treba priznati, da se je pričakovanje javnosti v glavnem tudi uresničilo in iz naših časopisov je skoraj docela izginil star način strankarske polemike? Ali docela še ne in tako moramo tu pa tam še vedno konslatirati, da pri nekaterih listih to staro nagnenje kar ne more prenehati. Da podamo kar konkreten primer. >Slovenee« je objavil novi načrt rudarskega zakona in nastopil proti nekaterim njegovim določbam. Na podlagi svojih informacij smo nato ugotovili, da so bile informacije »Slovenca« netočne, ker v najnovejšem osnutku rudarskega zakona sploh ni onih določb, proti katerim je pisal »Slovenec«. Da je bilo naše stališče pravilno, »mo dokazali tudi z izjavo g. ministra za šume in rude, ki je pač v lej zadevi edino kompetenten. V to našo polemiko pa se je vmešala mariborska »Delavska politika« in na uvodnem mestu z debelimi črkami napisala, da se je »Jugoslovan« »čist« postavil na stran rudniških družb«. Je to čisto navadna laž, ker v omenjeni polemiki sploh nismo zavzeli svojega stališča glede teh določb, temveč samo popravili netočne trditve o novem načrtu rudarskega zakona o novem načrtu rudarskega zakona s pripombo, da se z netočnimi informacijami ne pomaga rudarjem. Pač pa smo že pred to polemiko in tudi še po njej v posebnih člankih poudarili svoje stadišče, ki ga narekujejo edinole interesi delavcev, našega narodnega gospodarstva in države. Tudi političen analfabet pa je moral spoznati, da mi nikakor ne branimo stališča rudniških družb, ali da bi se celo postavljali na njih stališče. Kljub temu pa si dovoljuje »Delavska politika« laž, da smo se postavili na stališče rudniških družb! Kako je to sploh mogoče? Odgovor je na dlani. O nasprotniku — iiu »Delavska politika« se venomer obnaša kot naš nasprotnik — treba pisati tako, da izgubi simpatije bravca. Kaj pa more ugledu lista pri delavskemu braveu bolj škodovati, kakor da se mu očita, da je čisto na stališču rudniških družbi A ne samo proti listu, temveč tudi proti vsem delavskim organizacijam, ki se kljub ob-etoju »»vobodne strokovne organizacije« upajo združevati delavstvo na narodni podlagi je treba nastopiti. In tako vidimo, kako zaključuje »Delavska politika« svoj pamflet proti nam z napadom na narodno delavsko organizacijo. Po pred kratkim izvršenimi volitvami v II. skupino, ko se je v volrvneni boju skušalo z vsemi sredstvi diskreditirati pred delavci nacijonalno misel, je ta nastop proti narodnim delavskim organizacijam še posebno značilen. Kratkomalo se smatra, da je med delavstvom vsaka agitacija za nacijonalno misel nedopustna, ker da se smejo uveljavljati med delavstvom samo marksistične skupine. Tako visoko pa le še niso pognala marksistična drevesa in narodne organizacije bodo in morajo vršiti svojo misijo med delavstvom. Ta misija je samo v interesu delavstva, ker je narodna misel neločljivo združena s sodjalno mislijo. To je dokazano z dejstvi in teh ne more utajiti nobena laž in nobeno smešenje nasprotnika. Č'e nima »Delavska politika« boljših sredstev,. kakor so recepti iz najbolj strastne strankarske dobe, potem je že bitko izgubila. Tudi j Delavska politika« 6ama se bo o tem še prepričala. Zanimanje za naše Primorje na Švedskem Split, 17. aprila, n. Za naše Primorje so se pričeli zanimati tudi narodi na daljnem severu. Prijavljen je prihod skupine izletnikov iz Švedske. V Primorje prispejo v maju. Potovali bodo preko Berlina, Salzburga in Milnchena na Sušak, od tam v Split in vzdolž naše obale do Kotora. Iz Kotora se bodo odpravili v Hercegovino ln si ogledali Mostar, nato v Bosno ter posetili Sarajevo, Jajce in Banjaluko. Iz Bosne se vrnejo nazaj v domovino. Sušak, 17. aprila, k. Udeleženci konference pomorskih strokovnjakov, ki so se včeraj sestali na Sušaku, so popoldne odšli v Martinščico in z zadnjim parnikom zvečer v Bakar, kjer so na terenu pregledali položaj. Davi so delegati nadaljevali svoje zasedanje. Ob koncu so vsi soglasno sprejeli naslednjo resolucijo: »Konferenca zastopnikov ministrstva za promet, finance, trgovino in industrijo ter socijalno politiko, zbornic za TOl v Zagrebu in Ljubljani, mest Sušaka in Bakra in gospodarskih ustanov na Sušaku, ki se je vršila 16. in 17. aprila v mestni posvetovalnici na Sušaku, z zadovoljstvom pozdravlja skrb in stremljenje kraljevske vlade, da izpopolni pristaniški sistem na Severnem Jadranu, kar se očituje v dograditvi bakarske železniške proge in v sklicanju današnje konference z nalogo, da razpravlja o razširitvi pristanišča na Sušaku in priključitvi Martinščice. Po vsestransko izvedeni strokovni razpravi in po pregledih na licu mesta v lukah Sušaku, Martinščici in Bakru konferenca ugotavlja: l.«da je Sušak naše najbolj močno tranzitno pristanišče na Jadranu in da je doseglo že vrhunec svoje prometne kapacitete, ki obremenjuje vse pomole in vse ostale tehnične pristaniške naprave, da pa kljub vsemu temu ne more sprejemati vsega našega in mednarodnega tranzita, ki je namenjen pristanišču na Sušaku po njegovem geografskem položaju in obstoječih železniških zvezah, in da bi ta tranzit, ki ima sedaj svoj izhod v tujih lukah, ne- dvomno narasel po že sklenjeni železniški zvezi Dravske banovine z našo obalo. 2. Da povzročuje prometni položaj zelo škodljive posledice za pristaniške naprave na Sušaku, pa tudi za splošne državne po-tične, gospodarske in nacijonalne interese in za domače delavstvo. :S. Da je neobhodno potrebno, da se da temu prometu možnost neoviranega na-daljnega razvoja po našem ozemlju pod izključno našo kontrolo, kar bi že samo po sebi privedlo tudi do večjega zaposlenja nacijonalnega brodarstva, ki preživlja sedaj nepomnjeno krizo na gospodarskih tr žiščih. 4. Da se v zvezi z vsem tem poraja nujna potreba, da se postopoma in racijonalno izgradi gornji jadranski pristaniški sistem, ki ga tvorijo luke Sušak, Marfinščica in Rakar, kor je ta pristaniški sistem pri-rotlna celota, ker se poedini deli med seboj izpopolnjujejo in zahtevajo, da se združijo v prometnem in trgovskem pogledu, tako da jih bo mogla kot celota izskorišča-ti državna zajednica. Na podlagi te koncepcije je konferenca soglasno sklenila, da je neobhodno potrebno, da se zgradijo carinska javna skladišča na Sušaku, da se Martinščica zveže s sušaško progo, da se dovršijo železniška in pristaniška dela v Bakru v zvezi z eksploatacijo že dovršene železniške proge in da se za izvgdbo teh poedinih del takoj sestavi definitivni načrt, po katerem se bo spojitev Sušaka, Martinščice in Bakra postopoma ustvarjala. Imenovanja v vojski Beograd, 17. aprila. ). Z naredbo ministra za vojsko iu mornarico je po službeni potrebi določen za vodnika 10. pehotnega polka Takov-skega pehotni poročnik Pečatnik I. Franjo, za komandirja 1. baterije 7. topničarskega polka topničarski kapetan II. razreda Marušič Pero in za komandanta stana štaba komande Dravske divizijske oblasti pehotni podporočnik Kružič I. J osip. Imenovanje Beograd, 17. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra za prosveto v soglasju s predsednikom ministrskega sveta postavljen na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani za računskega kontrolorja v II-1 Mihael Majcen, knjigovodja v II-3. Dr. Wilfan v Zagrebu Zagreb, 17. aprila, k. Jutri pride v 'Zagreb dr. Josip Wilfan, ugledni zastopnik naših rojakov v Julijski Krajini. V Zagrebu bo imel predavanje o narodnih manjšinah. Otvoritev zračnega prometa Zagreb, 17. aprila, k. Včeraj so otvorili letalski potniški promet na naših linijah. Mednarodne linije otvorijo promet dne 1. maja. Letos bo letalski promet v naši državi v precejšnji meri povečan z novimi progami, predvsem s progo Beograd—Sarajevo—Split—Zagreb. .-j Tekme za balkanski pokal Beograd, 17. aprila. 1. Po brzojavnem sporočili- bolgarske nogometne federacije dospe jutri zjutraj v Beograd bolgarska reprezentanca, ki bo igrala v "edeljo proti reprezentanci naše dr*— ~uski pokal. KriL iz coline solz in obupa Trbovlje, v aprilu. Naši rudarji z dneva v dan z nestrpnostjo pričakujejo ugodnejših vesli o rešitvi le strašne rudarske krize, Že je preteklo 14 dni, odkar bi se morata skleniti med upravo državne železnice in privatnimi rudarskimi podjetji nova pogodba za dobavo premoga, a naročil od nikoder ni. Neskončen je križev pot naših največjih trpinov rudarjev, ki globoko iz temnih rovov dvigajo prirod no bogastvo naše zemlje. Že v normalnih razmerah skromna rudarjeva plača je sedaj s praznovanjem delavnikov v tej 14 dnevni perijodi skrčena na tako vsotico, da ne zadostuje niti samskemu delavcu za 4dnevno preživljanje, kaj šele družinskim očetom za 14dnevno preživljanje številnih družin. V rudarskih družinah se bo pojavil v pravem pomenu besede glad, ako merodajni činitelji v najkrajšem času ne storijo odločne korake za orni-ljenje tega neznosnega pomanjkanja. Naša javnost se sprašuje, »M morajo naši ubogi rudarski trpini res do dna izpiti ta kelih trpljenja, ali morajo res vse posledice krize prenašati ravno naši najrevnejši državljani-rudarji, njihove žene in edoilžni lačni otročiči. Ati niso tudi ti naši dobri državljani, zavedni Jugoslovani, ki v polni meri in z vso vestnostjo lizpoliijuejo svoje dolžnosti in obveznosti do kralja in države? In zakj torej trpijo, zakj trpijo v pomanjkanju žene, zakaj gladnje nedolžna deca, ki rabi ravno v razvojni dobi izdatnejše hrane, da zlasti v slabem rudarskem ozračju ne izhira. Naši rudarji ne žele milosti; oni hočejo kot delavni, konstruktivni činitelji jugoslovanskega narodnega gospodarstva le delo in poštenega zaslužka, da bodo lahko sebe in svoje družine zadovljivo preživljali, Jasno je, da vseobče pomanjkanje, v katerem danes živi rudarsko delavstvo v revirjih, ne vpliva kvarno le iz naenjonalnih vidikov, marveč tudi iz socijalnih, zlasti pa škoduje interesom našega narodnega gospodarstva. Rudarji, žene in otroci namreč od pomanjkanja slabijo in hirajo. Vsled nezadostne in slabe brane peša odporna moč delavčevega organizma, ki bo bodisi poslal za delo nesposben, ali pa bo po«" polnoma opešal ter obolel in kot tak padel v breme Bratovskih skladni C; ki so že itak pasivne. Že danes človek s strahom opaža upadle, koščene obraze naših rudarskih trpinov, kj so z globoko udrlimi očmi neine priče velike bede v rudarskih kolonijah. Iu edolžna deca, up in bodčnost naš, gladu je, prosi kruha, katerega jim trpeči stariši dati ne morejo. Bledi, suhi obrazčki ubogih malčkov upadjo z dneva v dan v pomanjkanju, ki bo rodilo jetiko. — Kot sence tavajo po prašnih cestah in zakajenih naselbinah, aptična in brez življenja...! Naj bi naš klic ne našel gluhih ušes. Vsa naš jvuost naj se zgane in priskoči trpečim našim rudarjem in lačnim družinam na pomoč. Organizirajo naj se ponižne akcije za rudarje, s čemer naj naš jugoslovanski narod dejansko dokaže, d asvojih trpečih najrevnejših bratov-rudarjev v težki stiski in bedi ni pozabil. Jugoslovanski rudarji in njihove družine v revirjih TPD pa bod po preslanem rtpljeoju znali globoko ceniti vso plemenito moralno in materi jalno poinč, ki mu jo bo jugoslovanska javnost nudila v težkih urah žalosti in obupa. Vse merodajne faktorje pa prosimo, da vse akcije, ki jih bodo v bližnji bodčnosti podvze-mali zastopniki naših rudarjev radi »miljenja krize v revirjih, z vso svojo valoriteto podprejo, da se trpljenje bednih rudarjev in njihovih družin čim preje olajša in preteča katastrofa v rudarskih revirjih odvrne, kajti sveta naoijonnlna dolžnost vsakega Jugoslovana je, da svojim trpečim bratom-rudarjem ob 12. uri pomaga. Izrabljanje uredbe o davku na poslovni promet Nekatera podjetja povišujejo neupravičeno cene svojim izdelkom Oblasti bodo v slučaju potrebe Beograd, 17. aprila. AA. Po uveljavitvi uredbe o skupnem davku na poslovni promet izrabljajo nekatera industrijska podjetja to tako, da skušajo zvaliti davek na konsumenta s tem, da neupravičeno povišujejo cene. Po novem zakonu je namreč dovoljeno osebam, ki so obvezane plačevati ta davek, da odkrito v fakturah zaračunajo davek na poslovni promet. Nekatera industrijska podjetja delajo to tako, da fakturni ceni proizvoda prištejejo po zakonu predvidene polne odstotke. To bi bilo pravilno in zoper to ne bi bilo pomislekov, če bi podjetja fakturirane cene proizvodov po ceni z dne 1. aprila znižale za en odstotek, ker je v to ceno že vštet od prej odstotek davka na poslovni promet, potem pa prištele polno odmero skupnega davka. Tega pa ta podjetja ne delajo, nego j e m,I jejo v račun na temelju nespremenjene cene, kakršna je bila 1. aprila, v kateri je že vštet davek na poslovni promet (1%), pol- Odhod dr. Šumenkoviča iz Berna Bern, 17. aprila. AA. Naš izredni poslanik in opolnomočeni minister v Bernu dr. Itija š-umčukovi č je Ml sprejet danes v poslovilni avdijenci pri predsedniku švicarske konfederacije. Ob lej priliki mu je predal svoje odpoklicno pismo. Predsedniilc konfederacije Itemerlin je priredit na čast g. šumenkoviča svečano kosilo, kateremu so prisostvovali minister za zunanjo zadeve Motla, minister za notranje zadeve Meier, šef federalnega urada, šef protokola in osebje jugoslovanskega poslaništva. Težavna redakcija pomorskega sporazuma London, 17. aprila. AA. Med veščaki pomorske konference, ki naj sestavijo točno besedilo pomorske pogodbe med Anglijo, Francijo in Italijo, še ni sporazuma. Poučeni krogi sodijo, da kompromis ni verjeten. Listi trde, da vztraja Francija pri svojih prvotnih načrtih. Incident na poljsko-nemški meji Berlin, 17. aprila. AA. Poročajo poluradno, da’ se je zgodil danes na nemško-poljski meji blizu Scbneidenmiihla obžalovanja vreden incident. Nemška policija je pomotoma prekoračila mejo, kar je povzročilo na Poljskem veliko razburjenje. Na intervencijo poljskih častnikov se je nemška policija takoj umaknila. Nemška zunanja trgovina v marcu Berlin, 17. aprila. AA. Po podatkih za marec je nemška zunanja trgovina aktivna za 263 milijonov mark. Pri tem so vštete tudi reparacij-ske dobave. Listi naglašajo, da bi bil prevelik optimizem neupravičen, ker je marec v zunanji trgovini eden najboljših mesecev v letu. Fašisti vrnili innsbruškega župana Dunaj, 17. aprila. »Neue Freie Presse«- poroča iz Innsbrucka, da fašistične oblasti niso pustile preko meje župana mesta Innsbruck Fischerja, ki se je vozil z avtomobilom s svojo rodbino, imel je redno vidiran potni list. Vrniti se je moral v Innsbruck. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 17. aprila, (d.) Na zapadu in na jugu bo slabo vreme trajalo še naprej, na severovzhodu je značaj vremena negotov, najbrž močni zapadni vetrovi in dež. intervenirale v korist konsumentu no odmero skupnega davka, kakor je označeno v uredbi. Tako na premeten način in neupravičeno dvigajo cene svojim proizvodom sta \%. Tako početje samo škodi konsumentu v teh težkih razmerah, obenem pa nasprotuje zakonu o skupnem davku, ki dovoljuje odkrito prištevanje davka v fakturi in ki ni hotel povzročiti podražitve tržnih cen niti ne povišati dobička producentom. V sami konstrukciji skupnega davka je namen zakona jasen. Namesto da bi se kakor dozdaj davek plačeval pri producentu in pri konsumentu, se skupni davek plačuje na enem kraju in sicer v večini primerov pri samih producentih. Samo ta davek mora konsument plačati producentu, ne sme pa se novi davek izražati tudi v povišanju cen. Tako početje bi utegnilo privesti do tega, da bi oblasti morale intervenirati v korist kon-sumentov. Prisrčen sprejem zbora mariborske »Glasbene Matice« v Kruševcu Kruševac, 17. aprila. 1. Davi je dospelo iz Niša v Kruševac 70 članov in članic pevskega zbora Glasbene matice iz Maribora pod vodstvom predsednika Glasbene matice dr. Josipa Tominška. Na kruševaški železniški postaji je pevce sprejela množica meščanov, zastopniki oblastev, društev itd. Sprejem je bil veličasten. Ko so gostje stopili iz vlaka, jim je ličasten. Ko so gostje stopili iz vlaka, jim je zbrana množica na peronu navdušeno vzklikala: Dobro nam došll! Živeli! itd. Na pozdravni nagovor je odgovoril dr. Tominšek. Pevci so nata v velikem sprevodu z godbo odšli v mesto. 7večer prirede v »Domu kruševačke soko-Ir.ne« koncert, za katerega vlada veliko zanimanje. Turneja pevskega društva »Mokranjac« Beograd, 17. aprila. 1. V nedeljo popoldne prispejo z vlakom iz Subotice člani in članice pevskega društva »Mokranjac« iz Skoplja, ki se vračajo z dobro uspele velikonočne turneje, na kateri so nastopili v Ljubljani, Zagrebu, Karlovcu, Vukovaru, Osijeku ln Subotici. V Beogradu prirede še isti dan v dvorani nove; a vseučilišča koncert s pesmimi jugoslovan ih skladateljev. Demanti neosnovane vesti Beograd. 17. aprila. AA. Pooblaščeni smo z merodajnega mesta, da -objavimo tole: Vest nekih inozemskih listov o ostavki ministra za zunanje zadeve g. dr. Vojislava Marinkoviča, je popolnoma neiosnovana. Odobritev proračuna mesta Celje Beograd, 17. aprila. AA. Finančni minister dr. Stanko Švrljuga je odobril s svojim sklepom proračun mesta Celje za leto 1931. Dohodki so določeni na 6,617.237 Din. Doklade se morajo odmeriti na vse vrste neposrednega davka in sicer v višini 30 odstotkov. Gandhi odpotuje v London London, 17. aprila, n. Iz Bombaya poročajo, da se v New-Delphiju sestajata že drugi dan Gandhi in indijski podkralj lord Inving. Jutri bo Gandhi, če se njegovi razgovori končajo, odpotoval v London. Bratu dir. Kokalju v slovo Ljubljana, 18. aprila. Globoko se bodo danes popoldne nagnili sokolski prapori v zadnje slovo bivšemu starosti Sokolske župe Ljubljana bratu dr. Alojziju Kokalju. Pred 32 leti je blagopokojni brat dr. Ko kalj vstopil v matično društvo jugoslovanskega Sokolstva v »Ljubljanskega Sokola«, kateremu je ostal zvest do svoje prezgodnje smrti. Ko se je leta 1910 ustanovila v Ljubljani sokolska župa Ljubljana in je njen prvi starosta tudi že pokojni brat dr. Karel Triller zaradi svojih stanovskih dolžnosti odložil mesto staroste, je bil leta 1911 soglasno izvoljen za starosto Ljubljanske sokolske župe brat dr. Alojzij Kokalj. Z velikim veseljem se je oprijel sokolskega dela. Pod njegovim vodstvom se je vršil v takrat na precej vročih domžalskih tleh II. zlet Ljubljanske sokolske župe, združen s slavnostno otvoritvijo Sokolskega doma v Domžalah. Ulagopokojni brat dr. Kokalj je bil vzoren Sokol. Značilen je bil njegov pozdrav »Nazdart katerega se je doslednjo posluževal. Dasi se v zadnjih letih sokolskega dela ni več udeleževal aktivno, se je kljub temu zanimal za sokolski pokret. Zdnjič smo ga videli ponosno korakati v sokolskem sprevodu na I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1922. Lepo poročilo in svoje utise s I. vseso-kolskega zleta v Ljubljani je obširno popisal v »Slov. Narodu«. Več idejnih člankov o Sokolstvu je napisal tudi v sokolskih listih. Drugi brat starosta, počivaj mirno v ljubljeni domači zemlji, Sokoli pa Ti polagamo na Tvoj grob najlepši venec, zvestobo in udanost Tyrševi ideji, za katero si živel vse svoje življenje. Ob slovesu sprejmi od svojih Sokolov sokolski: Zdravo! I- H. Slovenska pesem v lužni Srbiji Skoplje, 13. aprila. Ta dan so praznovali naši bratje svoj največji praznik in zato se je odločil Pev. zbor Glasb. Matico iz Maribora, da sodeluje pri njihovi cerkveni službi božji v saborni cerkvi. Zapel je »Vjeruju« in »Milost mira« iz Grečaninove »Demenstvennaje liturgije« in vzbujal spričo knvsvga podavanja vseobčo pozornost. Opoldne sta priredili banovina in občina slavnostni banket v počast Matičnim pevcem. Ob tej priliki so bili izrečeni razni govori, tako od strani banovine kakor tudi občine, od zastopnika pevskega društva »Mokranjac« itd. V znak hvaležnosti do svojega pokrovitelja g. bana Ziike Laziča nvu je bil podarjena lesena soha predstav-Ijaoča Slovenko in Slovenca, delo marljivega mariborskega umetnika g. Sojča. Kip so vsi Občudovali. Za Matico sta govorila njen predsednik g- Jos. Tominšek in predsednik Pev. -zbora g. Janko Arnuš. Vsi govori so izzveneli kot prisrčno potrdilo vzajemne ljubezni med brati Jugoslavije. Že fotografije Pev. zbora Gl. Matice, kjer so Članice v narodnih nošah, so vzbujale v mestu veliko pozornost in koncert je bil skoro razprodan. Cim pa so se pokazale Slovence v svojih slikovitih narodnih nošah na večerni promenadi, je nastal pravcati naval na koncertno •blagajno: v naglici je bilo treba postaviti v dvorano veliko število stolov, da so odpoanogli najnujnejši potrebi. Skopljani, ki imajo dnevno priliko, da vidijo noše najrazličnejših narodnosti, so zelo vneti za slovensko, kajti na letošnji skopski kostum ni zabavi je dobila prvo nagrado Slovenka! Zato nas zelo veseli, da so nastopile naše Slovenke v narodnih nošah, s tem so veliko pripomogle k uspehu in namenu svoje turneje. Dvorana v Oficirskem domu je bila res kakor ustvarjena za slavnost: visoka, bela, odlično opremljena, poleg tega pa natrpana najodličnejše gospode. Vse to je ustvarilo krasno razpoloženje. Vsaki pesmi so sledili burni aplavzi, navdušenje za slovensko pesem se je stopnjevalo od točke do točke in doseglo svoj višek v Adamičevem »Potrkanem plesu«. Zelo hvaležna je bila publika tudi solistu, koncertnemu pevcu g. Avg. Živku, Glasbena Matica je s tem večerom odlično dokumentirala našo kulturo s tukajšnjimi domačini. Prisrčno je bilo slovo od gostoljubnega Skop-lja. Na kolodvoru je zopet zaorila slovenska pesem v slovo. Hitro par posnetkov velike množice gostiteljev in gostov in že je odvozil vlak proti Kaplanovemu. Oglušeti so poslovilni klici, izginili mahajoči robci, a pojavil se je takoj zrakoplov, ki je spremljal vlak vso pot do Ku-manovega. Obkrožal je ves čas odhajajoče, se spustil do 20 m nizko in tik vlaka, da je znova pozdravljal in se poslavljal. — M. Z. Lesk ovac, 16. aprila. Včeraj je pevski zbor mariborske Glasbene Matice gostoval v Leskovcu. Prireditev je el-jano uspela. Na postaji je mariborske pevce sprejela velikanska množica ljudstva. Matičarje je pozdravil predsednik leskovškega sodišča Kuzmanovič, za pozdrav se mu je zahvalil predsednik Glasbene matice ravnatelj dr. Tondnšck. Pred postajo se je razvil sprevod z godbo na čelu, ki je krenil med tisoči do dvorane Kostič. Mestna očiua je mariborskim gostom priredila banket, ki je potekel zelo živahno. Na banketu je pevcem nazdravil župan Kurinčič, za zdravic se je zahvalil g. Janko Aruoš. Zvečer je bil koncert v prenapolnjeni dvorani. Občinstvo je z viharnim navdušenjem sprejemalo točko za točko, Dirigentu g. Mirku so poklonili venec. Občinstvo ni hotelo zapustiti dvorane. S pevci se je bralsko pozdravljalo in objemalo. Bojna organizacija prodi raku Danes zdravstvena vprašanja ne spadajo več samo v ozki delokrog zdravnikov in sanitetne uprave, danes morajo pri pobijanju važnih socijalnih bolezni sodelovati vsi sloji naroda. Znanstvenik-zdravnik naj bolezni proučuje in leči, javnost pa mora njegovo delo podpirati in mu mora izvrševanje njegovega poklica omogočiti. Ravno v vprašanju raka je sodelovanje vsakega poedinca, delavca, uradnika, kmeta in inteligenta nujno potrebno. Jugoslovensko društvo za proučavanje in zatiranje raka, ki stoji pod pokroviteljstvom Njegovega Veličanstva kralja, hoče pritegniti med svoje sotrudnike ne samo zdravnike, ampak tudi vse ostale državljane. Le s takim delom je mogoče doseči, da se problemi raka proučijo, da se bolniki o pravem času lečljo in da se bolniku nudi vse, kar je moderna znanost odkrila za zdravljenje te bolezni. — V Ljubljani se v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne vrši v Mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor pododbora Ljubljana. 2e doslej se je pokazalo veliko zanimanje za novo, proti raku naperjeno organizacijo pri vseh onih, ki so o tej bolezni poučeni, že sedaj je zagotovljeno sodelovanje od strani banovine, cerkve, zdravniških in javnozdravstvenlh organizacij. Nedeljski občni zbor pa bo gotovo pokazal, da v bojni fronti proti raku ne stojijo osamljeni zdravniki in nekateri poedinci, marveč da se proti njemu zgrinja organizirana naša javnost. Udeležba na občnem zboru bo dokaz, da tudi naša javnost pravilno ocenjuje raka, proti kateremu se je postavila v bran celo najvišja internacijonalna organizacija to je »Društvo narodov«. Drugi transport delavcev iz Prekmurja Te dni je odrinil iz Murske Sobote drugi transport sezonskih prekmurskih delavcev za Nemčijo. Vsi ti delavci so dobili delo s posredovanjem Borze, dela v Murski Soboti, ki jo neutrudljivo upravlja g. Korec Franjo z enim sa mim pomočnikom v pisarni. Borza dela vrši ogromen posel, če pomislimo, koliko Prekmurcev išče dela vsako leto. Gotovo je zelo napor no izvrševati tako veliko pisarniškega dela. Bilo bi zelo umestno, da se da Borzi dela vsaj v sezoni več delavcev v pisarno; Borza dela ima ...sicer pomagače, ki so pa samo za to, da osebno posreduje pri raznih delodajalcih, to so polirji. icTso popolnoma nepotrebne skrbi. Kadnr se zgodaj spomladi trenutno solnce smehlja z jasnega neba, a potem se zopet nepričakovano ulije ledena ploha, tedaj se bojite za Vašo nežno kožo. Ali to so prav nepotrebne skrbi! Elida Creme de ehaque heure varuje in neguje Vašo kožo in pokrije obraz in roke s povsem fino skoraj nevid-ljivo kopreno. Potem naj bo zunaj še tako nestanovitno vreme — Vaša koža ostane nedotaknjena, vedno enako plemenita in nežna — kajti Elida Creme de chaque heure jo varuje in neguje. 8 g ELIDA CREME DE CHAOUE HEURE Banovinska cesto Radohova vas - Sela Sumberk Selo, 16. aprila. V torek, dne 14. aprila t. 1. se je zglasila na banski upravi v Ljubljani petčlanska depu-tacija pod vodstvom cestnega podnačelnika g. J. Erjavca, župana v Dragi, glede graditve ceste Radohova vas—Sela šumberk na Dolenjskem. Na tej cesti je kljub njeni malenkostni dolžini 7‘5 km zainteresiranih 7 občin, ki se borijo zanjo že nad 35 let. Se pod Avstrijo je hotel bivši deželni zbor zgraditi okrajno cesto Žužemberk—Selo Sumberk—Vel. Gaber. S tem bi bil namreč Žužemberk zvezan z državno cesto Ljubljana—Novo mesto. Ta načrt pa se vsled svetovne vojne ni uresničil. Ob ustanovitvi oblastnega odbora sta na prvem zasedanju oblastne skupščine lnterpelirala za zgraditev ceste Radohova ves—Selo pri Sumberku oblastna poslanca g. Ignacij Pevec kot trebenjski in g. Jože Erjavec kot višnjegorskl cestni načelnik. Bila je soglasno sprejeta med deželne ceste II. vrste. Vendar pa se z graditvijo še ni pričelo. Leta 1929 je cestni odbor- v lastni režiji preložil klane v Zagorici, ki je bil sicer kratek, a najbolj strm na vsej progi. Sele naslednje leto leta 1930 je banska uprava pričela cesto tudi res graditi. Vsled neugodne zime so z delom prenehali. Letošnjo pomlad meseca marca so delo nadaljevali, a je bilo naenkrat ustavljeno. Zgrajena je do danes nekaj nad štiri kilometre za zvezo s Selom manjka torej samo še nekaj nad 3 km. Nujno je, da se nemudoma zopet prične z nadaljevanjem graditve te za občino Sela— Sumberk tako potrebne ceste; večina prebivalstva je navezana na prodajo lesa, katerega pa ne more vnovčiti, ker nima odvoza. Borba za to zvezo traja že nad 35 let in je že s tem torej dovolj jasno izražena njena potreba. Ukinitev dela je nastopila baje vsled tega, ker občine niso pravočasno nakazale določenih prispevkov. Uverjeni pa smo, da bodo te občine to, ko se bo z delom zopet pričelo, takoj storile. Sedanje stanje občinske poti, ki veže občino Sela z vasjo Zagorica, je tako slabo, da prevoz po njej ob slabem vremenu sploh ni več mogoč. Vedno se vsi zanašajo na novo cesto; zato ta občinska pot že od leta 1920 n! bila še nič popravljena in nasuta. Po novi razdelitvi cestnih okolišev spada ta proga pod dva cestna odbora litijskega in novomeškega, ter bo vsled tega še mnogo važnejša. Tudi stra-tegično bo ta cesta velikega pomena, treba jo bo samo malo podaljšati do Zagradca in dobili bomo zvezo s kočevsko cesto pri Dobre-poljah. Upamo, da trud zgoraj omenjene deputaclje ne bo zaman in bodo vendar že enkrat uslišane naše dolgoletne prošnje. —lj. Veržej Sokolsko društvo v Veržeju priredi v nedeljo 19. aprila v dvorani g. Hedžeta v Veržeju predstavo »Utopljenci«, igrokaz v 3. dejanjih. Začetek ob 15. uri. Po predstavi istotam zabava » plesom. Cuidaj ‘Favrnnoi? Homan 30 2. Pestra, ljubka, divna slika, kakršne ne more upodobiti noben umetnik. Zahajajoče solnce je obsevalo obočna okna starega, •/. bršlanom poraslega gradu iz dobe Elizabete. V vrtu je zorelo sadje. Daleč proti zapadu se je razprostiral v brezkončnost ocean. Ob obali se je bleščal rumeni pesek in iz vode so štrlele obrežne kleči. Starodavno poslopje v senci zelenega drevja, z višnjevim morjem pred seboj, je bilo podobno pravljičnemu gradu. In deklica, ki je tu dozorevala, je bila tudi podobna pravljični prin cesinji, ko je v senčnati samoti s povešeno glavo prisluškovala ptičjemu petju in šumenju valov. Njeno obličje bi moralo navdušiti slehernega pesnika, slehernega .slikarja, toda ni se rodil pesnik, ki bi mogel z besedami opisati njeno lepoto, ni bilo slikarja, ki bi utegnil z barvami razodeti, kar je izražalo to obličje. Nizko, široko čelo, nežna rožnata polt; svilnate veke so senčile velike temnovišnjene oči, da so bile videti črne kakor oglje. Toda niso bile te zunanjosti, ki bi jih ustvarjalna sila umetnika ne mogla zadeti, ne, ampak z duhovnostjo prežete ljubke poteze, ki so izražale otro- škost in veselost, resnobo in otožnost, je bilo tisto, kar se ni dal«., upodobiti. Ko je tako sedela v senci gostega listja, ni videla, da stoji nekdo za njo in jo opazuje .s smehljajočim se, ljubkovalnim pogledom. Bil je to visok, vitek, dvaindvajsetleten mladenič čistega saksonskega tipa, jasnega, neustrašnega obličja, višnjevih, smelih oči in rjavkastih las Nenadoma je razgrnil veje, ki so jo ščitile pred solncem, in rekel prijazno: »Lucilia, o čem sanjaš?« Rahlo se je zdrznila, toda pogledala ga je z veselim nasmehom. »Saj sem ti že rekla, da me ne smeš motiti Nello. Tako me slušaš? Glej, kako si preplašil ptiče in poteptal travo.« Lionel Caryll je skesano gledal za krilatimi pevci, ki so glasno vzfrfotali, in na pohojene cvetke. »Zelo se kesam, Lucilia,« je rekel smeje se. »Vendar pa upam, da me imaš vsaj nekoliko rajši od svojih cvetlic in ptičev. Saj nimajo občutkov.« »Morda se motiš,« je rekla zamišljeno. »Le glej, kako se ptiči boječe ozirajo, če se približaš njihovim gnezdom, in kako se žaloste, če izgube koga od svojih dragih. Le poglej, kako vene cvetlice, če jih odstraniš s soluca, in kako naglo odmrjejo, če jih vzameš v svojo trdo roko in jih stiskaš,« je rekla, kazoč na cvetno vejico, s katero se je igral. »Mila, usmiljena dušica!« je odgovoril mladenič v šali. »Ce imaš toliko sočutja za svoje cvetlice in ptiče — imej vendar nekaj sočutja tudi zame!« Veselo se je nasmejala. »Sočutje zate? Cernu tebi sočutje, Nello? Ali nisi srečen, kakor sem jaz? Zdaj se je mladenič zasmejal. »Seveda sem! In vendar sem potreben sočutja ko vidim, da so ti ljubši tvoji krilati pevci in tvoje cvetlice od mene. Seveda so to poetične in nežne stvarce, kar jaz nisem, toda tako radi te ne morejo imeti, kakor te imam jaz! V napol šaljivih, še otroških besedah je zvenelo, da sam ni vedel za to, neko bolestno ljubosumje in ganljiva udanost, da je mlada deklica pomislila, ali ga ni morda nehote užalila. Z ljubko dražestjo se je sklonila nad njim, ki je zdaj ležal ob njenih nogah, ter mu z roko popravila plave lase, ki so mu padli na čelo. »To sama vem, Nello! Kako si moreš misliti, da so mi več od tebe!« je dejala. Tovariš z otroških let ji je bil zares drag, sicer pa ni mn da prenašati, da bi videla koga trpeti. Lionel Ca-ry 11 j« je nekaj časa gledal z jasnim, prisrčnim pogledom v oči, nato je vstal, vzdihnil ter ji povedal, zakaj je prišel k njej. »Lucilia, lord Cecil je tu — to sem ti hotel povedati.« »Lord Cecil je tu!« »Da, na poti je v Osborne, nekaj dni pa misli tu ostali. Jaz sem prišel pote. Preden je mladi mož izustil zadnje besede, je skočila na noge, stresla z naročja listje in odhitela kakor ptič. Jz Drczvslte banovine d Ministrstvo za promet je dovolilo četrtin-•k« vožnjo vsem delegatinjam »Kola jugoslo-venskili seter« v Ljubljani, ki se udeleže proslave desetletnega obstoja toga druživa v Ljubljani 25. in 20. aprila 1981. I'opusi valja 1 15. pred Narodnim domom, odkoder odkorakamo skupno k hiši žalosti Marmoutova ulica št. 14. Pogreb se viši na pokopališče k Sv. Križu. — Župna uprava. Zdravo! Sokol I. poziva članstvo in ostalo občinstvo na zdravniško predavanje, ki bo drevi 18. t. ni. na Taboru ob 20. uri. Predaval bo br. dr. Minar o »pomenu telovadbe zoper deformacije telesa«. ■ Ljubljuua dobi Oficirski dom, za katerega prihaja v poštev zemljišče ob BleiNveisovi cesti na levi el rani vhoda v Tivoli nasproti Trubarjevega spomenika. Zemljišče je banovinska last, in je ban dr. Marušič že zaprosil finančno ministrstvo za dovoljenje, da se to zemljišče aLeseni konji« so tedaj prikupni in sveži, n. ^°llla®e'teg°dnega je v njih. Naslov je sinio^ •cen in pojasnjen v primeri tasta Duteila, ki vzporeja zakonca, ki se ločujeta pa vendar išče-a z lesenimi konji vrtiljaka, ki beže drug poleg drugega in drug zj. drugim, pa se vendar nikoli ne najdejo. V delu ni globokih problemov, ki bi bili režiserju v premišljevanje, treba je le ustvariti pravo vzdušje, francosko neprisiljenost, vdahniti prepričevalno življenje nastopajočim osebam in vse pravilno vokviriti s sceno. Vse to ■le g. Jože Kovič znal napraviti brez velikih Pretenzij in želja po novem, pa solidno in prepričevalno, tako nam je jasno pokazal, da je njegovo pravo torišče komedija in kmečka igra (Veriga!), nikakor pa ne težka psihološka dra-,na in tragedija. Njegov dekor je bil intimen ’n prijeten in tudi soigra in tempo sta bila v soglasju, dasi bi si kdaj pa kdaj želeli hi- trejšega odigravanja in kretanja. Toda to je že bolj zadeva igralcev, vsaj v detajlih. Menda sem že ponovnokrat napisal, da režiser ne bi smel v delu, ki ga režira, nastopati v večji vlogi. G. Jože Kovič se za to ne zmeni, zato trpi bodisi režija ali pa njegova igra. Tokrat je trpela zadnja. Njegov zakonski mož Jacques je bil sicer dobro zamišljen, a v igri premalo polnokrven, premalo neprestano prepričevalen in morda tudi premalo Francoz. Pred seboj sem videl ves čas -- Slovenca tr- dega, masivnega, preveč vase pogreznjenega. Od tod tudi Kovičevo ponavljanje v raznih likih, operirano z večno istimi gestami, počasnim prestopanjem itd., da človek že vnaprej ve kako in kaj. Mnogo bolj diferencirana in izcizili-rana v gesti, besedi, mimiki ln vsem obrazu čuvstva je bila žena Jeaninne gdč. Elvire Kraljeve. Zato nas je prepričevala tudi v francoskem salonu, ki za nas ni tako lahka in razumljiva stvar. Nekateri čuvstveni prehodi so bili vprav mojstrski. Prav tako prepričevalen, le ponekod malce stereotipen, je bil visokega razumevanja polni tast Duteil g. Pavla Koviča. Nevarnost pa je, da zaide v šablone, kar opažu-tudi pri sicer zelo naravno nadarjenem g. l urijanu, ki je izoblikoval slugo elementa z umirjeno flegmo in formo. Dobra, a neka jkrat manj močna partnerica mu je bila gdč. MUeva Zakrajškova, služabnica Marie. Gospodična Ema Starčeva, ga. Aubel, je dobro Podala trenutke tragične razdvojenosti in zbeganosti, posrečeno pa je premagala ga. Danica Savinova nevarnost patosa v vlogi boga Lara. Gledališče je bilo dobro obiskano. R. R. Aida V četrtek je gostoval v vlogi Radamesa v Verdijevi »Aidi« Marij Šimenc s polnim uspehom. Aldo je pela in igrala Juraničeva pomankljivo. Ostale večje vloge so bile v rokah domačih pevcev, od katerih bi stavil na prvo mesto Thierry-Kavčnikovo kot Amneris. Prav v tej vlogi Je imela Thierryjeva nedavno lep uspeh v Zagrebu. Balet, zbori in ansambli, zlasti pa orkester, so bili nad mero zadovoljivi, kar je glavna zasluga dirigenta Neffata. Pri eventualnih reprizah bi si želeli drugo Aido, po možnosti zopet Kunčevo, po kateri nam je že kar malo dolgčas. Obisk je bil zadovoljiv. Slavko Osterc. Književna nagrad incsta Beograda. V počastitev spomina na branitelje Beograda v letu 1915. je mestna občina beograjska razpisala sledeče nagrade za najboljša književna dela, katerih snov naj bi bila zajeta iz onih znamenitih dni: 1. za roman oziroma za daljšo povest 10.000 Din; 2. za dramo 10.000 Din; 3. za pesem 1000 Din; 4. za sliko 10.000 Din. — giedulišče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 18. aprila: >Dom osamelih žena«. Red A. Nedelja, 19. aprila: »Pri belem konjičku*. Ljudska predstava po anižaniih cenah. Izven. Ponedeljek, 20. aprila: »Hamlet«. Gostovanje angleškega teatra v opernem gledališču. Izven. Opera - Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 18. aprila: »Boris Godunov«. V proslavo 50. obletnice sin rti skladatelja Musorgskega. Gostuje S. Zaiewski. Izven. Šentjakobski gledališki oder Sobota, 18. aprila ob 20-15: j>Extempola-nv, poslednjič. Nedelja, 19. aprila ob 20-15: »Extemporalec, gostovanje na Viču. NARODNO GLEDA LIS« E V MARIBORU Začetek ob 20. uri Sobota, 18. aprila ob 20, uri: Koncert »Bramlk-Iria. Dramske cene. Nedelja, 19. aprila ob 15. ud: Začarana žaba-. Otroška predstava. — Ob 20. uri: ^Cirkuška prince««-!,. Kirpcni MESTNO GLEDALIŠČE V CKLJU. Torek, 21. aprila ob 20. uri: Miadolclje'. Go- stovanje ljubljanskega Narodnega gledališča. Službene objave Razeiasi kraljevske banske uprave VI. N’o. 45/13. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. marca do 31. marca 1931. Sren. Ostali J Na novo oboleli Ozdraveli! 1 In S o Ostanejo v oskrbi Skupina tiluznib bolezni. Brežice . . . . , . 1 . — 1 Celje . .... i — — — 1 Dolnja Lendava , « , i — — 1 Kranj . . . , , i — — — 1 Konjice i — — — 1 Krško i — — — 1 Ljubljana (mesto) . . 3 1 — — 4 Slovenjgradeo ... 1 — 1 - Skupaj I 9 Griža. — Dysen 2 |t teria. — 10 Krško - 1 - - 1 Skupaj | - | 1 | -< rla ti nka. — Scarlatina. - 1 Celje . , , . 2 — — 2 Celje (mesto) .... 1 — — — 1 Kamnik . . . . , . 5 — 2 — 3 Kočevje ...... — 1 — — 1 Krško 2 1 1 — 2 Laško *. — 1 — — 1 Litija ...... 1 1 — — Ljubljana (srez) . . . 2 1 — — 3 Ljubljana (mesto) . . 7 1 — — 8 Ljutomer . . 9 1 2 — 8 Maribor desni breg . . 3 — 2 — 1 Mari boi levi breg . . . 3 — 1 — 2 Maribor (mesto) . , . — 1 — — 1 Murska Sobota . . . . 1 — _ — 1 Novo mesto 1 — 1 Ptuj 1 __ , 1 Radovljica . , . 1 1 _ 2 Šmarje pri Jelšah . . 1 — — 1 Situ pa i | 40 | 8 Ošpiec. — Morbilli. 9 39 Litija ....... 1 2 3 Ljutomer...... 10 25 10 — 25 Huj 30 27 26 3 2H Ptuj (mesto) 2 — _ 2 Skupaj 41 5« 116 3 58 Davita. — Dipbtcria et Group. Brežice 10 2 11 — 1 Celje 2 — 1 — 1 Kamnik ...... 1 2 1 — 2 Kranj . . , , . . . 2 1 — 1 2 Kočevje .»•>•• 1 - — 1 Konjice . . . . , . 2 1 2 1 K rSko . .... i . 11 4 10 — 5 Litija ... . 9 ^ 1 1 —" Ljubljana (srez) . . „ 4 5 1 1 7 Ljubljana (mesto) . . 3 1 — — 4 Ljutomer ... 6 1 1 4 Maribor desni breg . . 2 — 2 — — Maribor levi breg . . . 17 4 10 1 10 Maribor (metto) . , . ' — 3 — — 3 Murska Sobota .... — 1 — — 1 Novo mesto . , . » . — 1 — — 1 Prevalje . . , , . — 1 — 1 — Ptuj. • . • i . 1 2 1 1 1 Ptuj (mesto) ..... 1 - 1 — Radovljica . ... 1 - 1 — — 5mar]e pri Jelšah . . 6 2 1 — 6 Skupat 70 30 44 6 50 Nalezljivo vnetje možganov - Meningitis eerebrospmalis epidemica. Ljubljana (mesto) 1 1 Skupaj 1 - Dušljivi kašelj. — Pertussis Dolnja Lendava ' . . a - - 2 Skupaj | 2 1 — Sen. — Erj^ipelas. - - a Celje ....... - 1 2 - - 1 Kamnik —■ — — 2 Krško . i — 1 — — Litija . . • . 2 — 2 — — Ljubljana (srez) . . . — 1 — 1 Ljubljana (musto) . . 3 — 1 — Ljutomer . , 2 — - — 2 Maribor levi breg . . t — 1 — — Maribor (metto) , . 2 3 2 — Murska Sobota .... 1 1 — 2 Novo mesto ..... 1 1 — — Ptuj 3 1 3 -i’ 1 Ptuj (mesto) — 1 __ — 1 Šmarje pri Jelšah . . . — 1 — — 1 Ski umi 1(5 11 11 - 16 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Kamnik . . 1 - 1 Skupaj 1 1- - - 1 Vranični prisad. Šmarje pri Jelšah . , . A n tli ra x. i f-i 1 Skupaj - i - 1 Ljubljana, dne 7. aprila 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, Razglasi sodišč in sodnih oblastev Kps. VII. 1095/30 1014 V imenu Njeg. Vel. kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 26. marca 1931. Kps. VII. 1095/30, da je Verstovšek Anton, rojen v Mariboru, stanujoč Polička vas št. 34, srez Maribor, kriv prestopka o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da ni imel kot prodajalec življenskih potrebščin dne 9. decembra 1930. v trgovini v Polički vasi št. 34 niti sumarno niti podrobno ozaiačenih cen živi jenski m potrebščinam, to je pri kruhu, da bi jih lahko vsakdo razSočno videl. Za to Se obsoja po čl. 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije na 7 dni zapora in Din 350'— denarne globe, ki se ob neizterljivosti izipremeni v nadaljno kazen 7 dni zapora in po § 310 k. p. v povračilo stroškov kazenskega postopanja, ki se izreko izterljivim. V smislu § 65. k. z. se odredi, da se izvršitev izrečene kazni odloži za eno leto. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VII., dne 10. aprila 1931. A 49/31-2. 1020 3-1 Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. Franc Bramor, posestnik v Dragi, neznanega bivališča v Ameriki, je z dnem 13. marca 1931. mrtvim proglašen in ni zapustil nobenega,sporočila poslednje volje. Je li kaj dedičev, sodišču ni znano. Gosp. Mehleta Antona, posestnika v Sp. Dragi št. 23, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine. Kdor hoče zahleviti zapuščino za se, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišča in izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se ho zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo zasegla državi v prid. Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 11. aprila 1931. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 382. Sedež: Dobrava pri Kropi. Dan vpisa: 23. marca 1931. Besedilo: Kmetska zadruga okoliša občine Ovsiše, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen: a) razpečavati in predelavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov, b) oskrbovati svojim udom gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste, c) ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča, č) nabavljati kmetijske stroje in jih po-sojevati udom, d) pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem, da; 1. snuje naprave in naredbe v povzdigo kmetijstva in domače obrti svojih udov, 2. daje v gospodarskih zadevah svojim članom svete, 3. prireja poučne gospodarske shode in razstave ter izdaja primerne knjige in tiskovine. Zadružna pogodba z dne 8. marca 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži iu pa z enkratnim zneskom istih. Oznanila ss izvršujejo z enkratnim ob-javljenjem v glasilu j N a rodni gospodar«. Načelstvo obstoji iz načelnika, njega namestnika in 3 odbornikov, člani načelstva so: Jožef Resman, posestnik. Sr. Dobrava št. 5, načelnik, Janez Ješe, posestnik, Sp. Dobrava št. 7, podnačelnik, Jernej Bertoncelj, posestnik, Zg. Dobrava ‘21, Filip Sitar, pos. sin, Misače 5, Stauisflav Žagar, učitelj, Sr. Dobrava, št. 15. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko. Deželno kot trgovsko 9odišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. marca 1931. * 383. Sedež: Bogojina. Dan vpisa: 2. aprila 1931. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Bogojini, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Zadruga ima namen: a) razpečevati in predelavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke, b) oskrbovati gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste, c) ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča, č), nabavljali kmetijske stroje in jih po-sojevati. d) pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo, zlasti s tem da 1. snuje naprave in naredbe v povzdigo kmetijstva in domače obrti svojih udov, 2. daje'"'v gospodarskih zadevah svojim članom svete, 3. prireja podučne gospodarske shode in razstave ter izdaja primerne knjige in tiskovine. Zadružna pogodba za dne 21. marca 1931. Opravilni delež znaša 100 Din in se mora plačati ai takoj ob podpisu izjave, ali pa v od načelstva določenih obrokih. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z enkratnim zneskom istega. Oznanila se izvršujejo po enkratnem ob-javljenju v listu »Novine«, ki izhaja v Murski Soboti. Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so: 1. Puhan Štefan, krojač v Bogojini št. 12 (načelnik), 2. Horvat Štefan, posestnik v Bogojini št. 54 (nam. načelnika), 3. Bojnic Franc, posestnik v Strehovci št. 41, 4. Ošlaj Franc, posestnik v Filovci štev. 105, 5. Špilak Štefan, posestnik v Ivanjci št. 42. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda pod zadružno tvrdko. Okrožno kot trgovsko sodišče v Maribor«, dne 2. aprila 1931. (Firm 202/31 — Zadr. IV. 9f>/1.) Konkurzni razglasi Sa 11/31-2. 1028 384. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Golič Franja, trgovca v Bučah. Poravnalni sodnik Pakiž Silverij, starešina okrajnega sodišča v Kozjem. Poravnalni upravnik dr. Škrinjar, odvetnik v Kozjem. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kozjem dne 2 1. m a j a 1 9 3 1. o b d e v e t i h. Rok za oglasitev do 15. maja 1931. Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 15. aprila 1931. * 1029 S 4/31-84. 385. Določitev naroka za prisilno poravnavo v konkurzu. Prezadolženec tv. I. Kostevc nasl. A. Pirš, trg. v Ljubljani. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, in o poravn. predlogu Pirš Josipine se določa narok na dan 8. maja 1931 ob 16. uri pri tem sodišču, soba št. 124. Prezadolženec mora priti k naroku osebno. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. aprila 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 3686/11. 1027—2-1 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje za na dan 2 4. a p r i 1 a 1931. ob enajstih: 20.000 kg pšenične moke. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 15. aprila 1931. Razne objave 1011—3—2 Poziv upnikom. Tvrdka »Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo,« se je po soglasnem sklepu občnega zbora z dne 2. marca 1931. razdnižila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje tirjatve do 10. maja 1931. podpisanima likvidatorjema. Likvidatorja: Dr. Jerovšek Anton, ravnatelj, s. r. Hrastelj Franc, podravnatelj, s. r., oba v Mariboru. * 1016 Razid društva. »Društvo za krščansko umetnost v Ljubljani« se je vsled sklepa izrednega občnega zbora z dne 23. marca 1931. prostovoljno razšlo. Dr. Fr. Stele, s. r., konservator, Ljubljana, Narodni muzej. * 1030 Objava. Izgubila sem izpričevalo o diplomi za otroško vrtnarico na ime Ma-llnar Fanči, rod oni z Bleda. Proglašam ga za neveljavno. Mallnar Fanči, #. r. !3apwr £. M. Hemavnue: £>©f n Homan (Copyright by M. Feature Syndicule. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) Minulo, sem mislil, tudi to je minulo. Ne zato, ker koketira s tistim črnim tičem in Karolom Broger-jem; ne zato, ker me smatra dolgočasnim; ne zato, ker se je tako izpremenila — ne, uvidevam, da je vse to nesmisel. Tekal in tekal sem okoli, potrkal sem na vsa vrata svoje mladosti, ker sem hotel zopet noter, misleč, da se mi morajo odpreti, ker sem še mlad in ker sem si tako želel, da bi na vse drugo pozabil — toda mladost je švignila mimo mene ko fata morgana, ko sem se je' dotaknil; brez-slišno se je'razlila in ugasnila ko podnetek. Nisem mogel razumeti, ker sem pričakoval, da je vsaj tukaj nekaj ostalo. Vedno iznova sem poizkušal ter postajal smešen in žalosten — zdaj šele sem spoznal, da je hrumela tudi v teh pokrajinah spominov tiha, molčeča vojna; brezsmiselno bi bilo šel nadalje česa iskati. Med vsem tem leži čas ko širok; prepad. Nazaj ne morem več in ne preostaja mi drugega, ko da grem naprej. Korakati kamorsibodi, ker 'nimam še pred seboj nobenega cilja. Držal sem svoj kozarec in se ozrl naokrog. Tam sedi Adela in še vedno izprašuje Karola, kje bi mogla kupiti svilene nogavice kot verižniško blago; —- tam plešejo še vedno in godba svira še vedno tisti valček iz operete »Pri treh mladenkah« — tu pa sedim jaz še vedno prav tak na stolu in diham in živim kot prej — kaj ni udarila strela in me odtrgala od vsega tega, kaj se ni pogreznila cela pokrajina, ki se je razprostirala okoli mene, kaj nisem preostal od vsega tega samo jaz in šele zdaj v resnici vse izgubil? Adela je vstala in se poslovila od Karola. »Torej pri Meyerju in Nichelu,« je dejala vesela, »saj res, tam trgujejo z vsemi mogočimi stvarmi. Takoj jutri pojdem tja. Na svidenje, Ernest!« »Malo te bom spremil,« sem dejal. Zunaj mi je dala roko. »Nekdo me pričakuje, zato oprosti.« Sam sebi sem se zdel neumen in sentimentalen, toda nisem si mogel pomagati: odkril sem se in jo spoštljivo pozdravil. Tako mi je bilo, ko da se poslavljam od nečesa velikega — ne od nje — temveč od tistega, kar je bilo prej. Trenutek me je vprašujoče pogledala. »Včasih sl pa v resnici smešen.« Tiho je pela, ko je odhitela. Oblaki so se razvlekli, nad mestom je ležala jasna noč. Dolgo časa sem stal in gledal v noč, potem sem se vrnil v dvorano. Pozno smo se odpravili proti domu. V daljavi je bilo videti cerkvene zvonike, ki so se dvigali ko temne silhuete proti mesečno jasnemu nebu. Stopali smo v dolgi vrsti, ki se je vedno bolj vlekla. Spredaj je nosil nekdo par pisanih lampijončkov. Tam so tudi peli: »V Hamburgu, tam sem bila —« Nekaj časa smo šli po gozdu, potem smo prišli do jase. Prerez odžaganega drevesa se je svetil v mesečini, za njim je pa ležala kriva veja čez kopico zemlje. V tistem trenutku se je v moji glavi nekaj posvetilo: — prav tako odžagano drevesno deblo, potem zelo čudno kriva veja in kopica zemlje, čez katero je ležal v zelo nenaravni drži podčasnik Him-rnelstoss. Roke je imel polne prsti, glava mu je visela navzdol, po uniformi je pa tekla proga črne, strjene krvi. Tudi v ustih je imel polno prsti in na brkih, ki niso bili kot navadno čvrsto navihani, temveč so mu viseli po ustnicah — veš je bil podoben utrujenemu otroku, ki je zaspal na kupu peska; — oči napol odprte, belo-modre, usta skremžena in postrani — to ni bil več obraz strumnega podčastnika, temveč ubog obraz pismonoše, brezupen človeški obraz, objet od nočne rose. Takega smo našli nekega dne tam zunaj. Zadnje uradno potovanje predsednika Iraneoske republike Doumcrguc-a Predsednik francoske republike Doumergue je uradno odpotoval v Tunis. Na sliki ga vidimo v družbi s tuniškim bejem (desno od predsednika). Ker poteče uradna doba Doumer-gue-ova ie meseca maja, bo to bržkone ie njegovo zadnje uradno potovanje. »Poklic« angleškega kralja in kralfice Kakor po vseh deželah tako štejejo ljudi letos tudi na Angleškem. Zu nobeno stvar pa se javnost na Angleškem ne zanima toliko kakor za to, kaj bo zapisal angleški kralj v rubriko »poklic«. Pri zadnjem ljudskem štetju je namreč angleški kralj izpolnil omenjeno rubriko tako-le: »Jurij IVindsor, kralj Velike Britanije in severne Irske, cesar Indije«. — Kraljica Mary pa je napisala: »Mary Windsor, gospodinja«. Tudi soproga vojvode vorškega Je napisala v omenjeno rubriko »gospodinja«. lajveČji park na sveiu Država Newyorlc ima na svojem ozemlju tudi velik »naravni park« v Adirondacku. Ta park so sedaj razširili za 400 kvadratnih kilometrov in so tako ustvarili naj večji park ne le v Zedinjenih državah, ampak sploh na svetu. Park meri namreč danes nad 12.000 kvadratnih kilometrov. Od tega prostora je pridržano 8500 kvadratnih kilometrov za pragozd, odkoder ne sme nihče niti polomljenih vej odnašati. V parku se nahaja tudi nad 100 večjih in manjših jezer. Tudi največja gora v državi Newyork, Mount Mary, se nahaja v tem parku. V Zedinjenih državah pa je še 23 »naravnih parkov«, ki jih vzdržuje država; med temi je najbolj znan »Yellow»toue«-park v državi Wyomtngr ki meri 4500 kvadratnih kilometrov. Visoka starost V Danzigu je umrla tašča mestnega župana, ki je nedavno temu še čila in zdrava praznovala svoj 99. rojstni dan. Skoro stoletna starka je preživela svojo zlato poroko zn polnih 30 let. Se starejša je Angležinja Katarina bar. Plum-ket, roj 1. 1820., ki Je kljub svojim 110 letom še pri zavidanja vrednem zdravju. Starka je zadnja živeča vrstnica lorda Byrona in VValterja Scotta. Spominja se rada, kako ji je W. Scott pripovedovul najlepše bajke pred več nego sto leti. Doživela je silno mnogo; zanimivo pripoveduje, kako je potovala s prvim parnikom, ki je vozil mod Anglijo in Irsko. L. 1839. se je peljala s prvo železnico iz Londona v Birmingham. Spominja se še dobro slavnosti kronanja kraljice Viktorije I. 1838. v Londonu ter govori o Krimski vojski, kakor da je bila včeraj. Starka pravi, da današnja generacija, kljub higijeni in športu, nima smisla za dolgo življenje ter dvomi, da bi katera izmed današnjih deklet dosegla njeno starost. Današnja mladina si dela preveč skrbi. Glede brezposelnosti je izjavila naj bi se vsem mogotcem v Angliji prikrajšale plače, s prebitkom naj bi se financirala javna dela, pa bi bilo kmalu konec brezposelnosti. Največji pustalovec današnje dobe V založbi »Amalitheac je te dni izšla knjiga, ki jo je o sebi in o svojem življenje napisal gospod Trebitsch-Liuooln, ki se sam imenuje inajvečjega pustolovca 20. stoletja. Mogoče je ta trditev pretirana, gotovo pa je, da živi malo ljudii na svetu, ki bi imeli za seboj tako burno preteklost kakor jo ima ta ogrski Žid. Svojo vero je morebiti še bolj izpreminjal kakor svojo srajco. Ko je židovsko vero zapustil, je postal protestantski duhovnik, in kot tak je židovske izseljence v Kanadi spreobračal v kristjane; nato je prevzel anglikansko vero im je bil duhovnik na Angleškem, dokler ga ni angleška liberalna stranka izvolila celo v angleški parlament... Po izbruhu svetovno vojne je mož postal cenzor v angleškem vojnem ministrstvu. Ko so ga pa osumili vohunstva, je pobegnil v Ameriko, kjer je pisal strupene članke proti Angliji, ki je zahtevala njegovo izročitev. Na Angleškem je bil po izročitvi obsojen' na 3 leta ječe. Po prestani kazni je odšel v Berlin, lcjer 66 je seznanil z Ludendorffom, kateremu je pomagal organizirati razne »puče«. Ko pa je bilo že vse pripravljeno, je zvedel, da ga hočejo Židom sovražni nemški oficirji umoriti. Vsled tega je pobegnil v Francijo, kjer je izdal vse nemške prevratne načrte, nato pa je odšel na Kitajsko, kjer je odlično sodeloval v bojih zoper Anglijo. Tam se je začel družiti tudi z boljševiki, dokler mu niso postala tudi tani tla pod nogami prevroča. Danes živi mož zopet v Evropi, nihče pa ne more vedeti, če in lcedaj In kam ga bo usoda zopet zanesla. »Diisseldorfslu vampir« pred sodiščem Po izpovedi priče Sohuhmacherja je bilo prečitano iz vodniško mnenje psitoijatra prof. dr. Siolija, kateremu je Kiirlen tudi pripovedoval o katastrofalnih posledicah svojih umorov. Rekel je: »Katastrofalen učinek bo šele prišel! Jaz sem imel namen, umoriti vsak dan vsaj dva človeka. Potreboval bi zato le nekaj dni časa. Potem ne bi bila nobena težava, ubiti nekaj ljudi e kladivom v dobro obiskanih vrtnih lokalih. Pa tudi če -bi bil ubil dve osebi na dan, tako je izjavili Kiirten dr. Sioliju, mu to ne bi bilo zadoščalo. Kttrton je imel vse druge namene: postavljati peklenske stroje v velike prodajalne, spuščati v zrak velike železniške mostove, da bi pri tem poginilo več tisoče ljudi t c Nato je prišlo na vrsto zasliševanje o umoru Marijo Halin. Med razpravo so pokazali tudi lopato, s katero je Kiirten zagrebil svojo žrtev. Kiirten: »Čemu je ta lopata tu?Odnesite jo!« Lopato so na željo Kiirtena odnesli. Zelo zanimivo je bilo tudi zasliševanje priče Marije Kttrtinger, ki ima več otrok. Ta je izjavila, da je bila vesela, da je našla v Kiirtenu, ki je napravil nanjo najboljši vtis, dobrega varuha za svoje otroke. Državni pravdnih: »Ali niste imeli tudi namena, da umorite tudi gospo Kilrtinger?« Obtoženec: »Da! Tudi to sem hotel umoriti!« Državni pravdnih: »la kaj vas je oviralo pri tem?« Obtoženec: »Takrat so me zaprli!« Nato so pripovedovale še razne priče, kako so se Kiirtena iznebile. Vse te izjave pa so brez pomena za proces, ampak potrjujejo samo, da je Ktlrten z železno vztrajnostjo zasledoval vsako žensko, ki jo je naletel samo ponoči. Praznoverje v Parizu Kolikor bolj je tudi tam položaj nestalen, da ljudje ne vedo ne kod ne kam, toliko bolj in toliko rajše si iščejo tolažbe v praznoverju. V Parizu ni bilo še nikdar toliko prerokov in prerokinj na karte kakor dandanes. Ce enega zapro, se jih pojavi 10 namesto enega. V najlepših delih mesta pa prodajajo v najelegaot-nejših prodajalnah vsakovrstne obeske in čudne figure, ki baje prinašajo 6rečo. Podkve, štiriperesne deteljice itd. so prišle sicer ob veljavo, za to pa tem bolj prodajajo »moderne« podobice, ki prinašajo »srečo« igralcem, zaljubljencem, trgovcem, avtomobilistom, uradnikom in sploh vsem, ki pričakujejo kakšno nenavadno srečo od zgoraj. Ljubljana, sobota, 18. aprila, 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti, 13.00 Cas, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Po dalmatinskih otokih. 18.30 Ploščo. 19.00 Pavel Kunaver: O Klasu. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 lug. Ciril Jeglič: O krasnih vzpenjalkah. 20.30 Samospevi ge. Štefanije Vuk s spremljevanjem klavirja. Violončelo igra Saša Šantelj, pri klavirju Boja šantljeva. 21.30 Dvoboj na harmoniki (Kokalj-Magister). 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio orkester. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, nedelja, 19. aprila. 9.00 Dr. Jože Kovačič: Pravne norme, ki zadevajo našega kmeta. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, p. dr. R. Tominec. 10.20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Radio orkester. 15.30 Prenos koncerta kamniškega pevskega okrožja. 20.00 Operetne arije z orkestrom pojeta gdč. Anita Meze in g. Mirko Jelačin, napoved in poročila. 22.15 Hawaii-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 18. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.80 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Koncert radio orke-stra. 18.30 Novice. 20.00 Opera, Beograd. Zagreb, nedelja, 19. aprila. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldnnsko zvonenje. 12.09 Dopoldanski koncert (dalje). 12.80 Kuhinja. 17.00 Godalni kvartet. 20.30 Večerni koncert Radio orkestra. 21.50 Novice. 22.00 Plesna glasba. Beegrad, sobota, 18. aprila. 11.30 Plošče. 12.85 Radio orkester. 13.80 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Slovenske pesmi (poje gn. Ilinterlechner). 17.80 Radio orkester. 18.00 Sokolstvo. 19.20 Predavanje. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Opera. Beograd, nedelja, 19. aprila. 9.00 Prenos ie Saborae cerkve. 10.80 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.30 Norice. 16.00 Plošče. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Ciganska glasba. 19.30 Predavanje. 20.00 Glaosbeue uganke IV. 20.30 »V petek«, komedija v 1 dej,, Schlesinger. 21.00 Koncert. 22.00 Novice. 22.20 Po Evropi. Praga, sobota. 18. aprila. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 15.50 "Mlad inska ura. 16.30 Moravska Ostrava. 19.05 Koncert. 20.30 Operne arije. 21.00 Koncert orkestra. 22.45 Moravska Ostrava. Praga, nedelja, 19. aprila. 8.00 Orkestralni koncert. 9.00 Orgle. 9.30 Nabožna glasba. 10.30 Delavska ura: Angleška sobota. 11.00 Moderna češka glasba. 12.05 Bratislava. 15.40 Sokolski kongres. 16.00 Moravska Ostrava. 19.05 Bratislava. 20.00 Kabaret. 21.00 Vojaška godba. 22.20 Koncert, »Zakaj se pa jokaš, dečko?« »U-u-u dobili smo bratca, jaz bom pa zopet tepen...« »Zakaj pa?« »Ker bodo zopet rekli kakor vedno, da sem vsega jaz krivk Nova vlada na Japonskem Japonski ministrski predsednik Hamaguči, na katerega je bil pred nekaj meseci ^zvršen atentat, jo sedaj jz zdravstvenih razlogov odstopil. Kot njegovi nasledniki 6e imenujejo brvoi minister Wakatsuhi sredini) in Adači (ua levi). Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihilek.- Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Koiman. — Val t Ljubljani.