I
1»
Issasd dailj «®»pt flaadajs M4 Uolidmjfc
TA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LETO—YEARXiy.
ti. ISIS, m\ »Ni-ConcriM« o* Hmnk 1. ilTf.
Chicago, 111., torek, 1. novembra (Nov. 1) 1921.
StikMriptUa $5.00 Y..rly
(I Ursdailkllsupravalški pur
■lorii MAT 8. UnMt »r,
Offles t fatlteatlaa: »Mf So. Law»dala it«. TiUpMMi Lawa4aU MU.
^	a
ŠTEV—NUMBER 254.

fer —llf »t
tk« Acl of Oclob«r 6,
»•a* Offic« •# CMaa«*. lUinoU. By orS«r .f tU Pr«faUnt. A. S. Buri*.«., PmImiIn OmmI.
•PmUI «U »f ^Mtk|« pr«*ttW Nrje -ectio* 1103, Acl »f Ocl. S, ItlT, authariaad M J«M 14. !•!•.
je« 1» podpira rum barone
šerif chafin ima za $76,000
premogovniških delnic.
-■".»T. * • n, » *.
Njegove deputije plačuje organizacija premogovniških lastnikov.
Washington, D. 0. (Federated Prt««). — Zdi te, da »e senatorja Kenyonu, predsedniku senatnega pododseka, čimdalje bolj o-buja nejevolja proti organiziranim premogovniškim baronom v Zapadni Virginiji, ker vedno olj cinično nastopajo proti pravicam uslužbencev in demokratičnim metodam vlade. Poznati je ilo, de bo senator zahteval, da ntervenirajo < zvezne oblasti v in-eresu rudarjev v okrajih Mingu, joganu, McDowrellu in Mercerju. ivno tako jasno je pa bilo poeti, da bodo premogovniški ba-»oni, katere podpirajo jeklarski t in banke v Wall Streetu, na-i topil i z vso energijo proti take-iu .priporočilu.
Takoj v začetku seje je Frank \ W-alsh, zastopnik rudarjev, red lagal formalno izravnavo spo-e na podlagi principov, ki jih je Egovoril prejšnji pondeljek Pri-lip Murray, podpredsednik rudarske organizacije. Po teh načelih sa sklene pogodba, ki varuje pravice rudarjev in premogovniških podjetnikov in o katerih izreči' zadnjo besedo Taft, predsednik najvišjega z v jeznega sodišča. Priporočil je odseku, da pridrži premogovniške podjetnike v glavnem mestu in da poizkusi, da sc z njimi napravi pogodba.
Advokat Vinson, zastopnik pro-mogovniških podjetnikov, je takoj odgovoril, da "da noče pod nobeni« pogojem ifcoti .npravka c rudarsko organizacijo U. M. W. of A. Naša pozicija "je nespremenljiva,'! je povdaril advokat. "Mi se ne snidemo z njimi pod nobenim pogojem, da se posvetujemo z njimi o tamkajšnjih po-teikoČah. Ne vidim najmanjšega vzroka, da se na podlagi te absolutne naše taktike še od na« zahteva, da priznamo unijo, kajti mi smo izjavili odločno, da tega ne storimo po<j nobenim pogojem ne po tem časti ji vem odseku, po predsedniku Združenih držav ali drugem tribunalu."
Don Chafin, šerif okraja Lo-gan, vrhovni terorist na tem polju, je bil povabljen s povabilom. Izpovedal je, da je podedoval lastnino, ki je bila vredna $15,(KM). Dvanajst let je okrajni uradnik, Star šele 35 let, a njegovo premo-len je znaša zdaj $350,000, od katerega je $75,000 vloženega v remogovniških delnicah. Dolžan bankam, pri neki teh bank je dpredsednik. Zapoveduje pre-j obsežni četici deputijev, od terih nekateri prejemajo me-0 po dve sto dolarjev na mesec, en pa prejema po tri sto dolar-v mezde. Te mezde plačuje or-anizacija premogovniških last-jkov. Vprav Chafin je pa trdil, premogovniški baroni ne kon-lirajo akcij njegovih reputi-Zaradi tega je važno, da je itor Kenvon iz njega izvlekel avo, ki poka/.uje vse nekaj ega. Zanimivo je tudi, da je tor Konyon dognal, ds je ta f obenem sam premogovniški nat.
afin je dalje priznal, da je nekdo aretiran, ker ga je nje-vrhovni deputij obtožil, d« je iziral okrajne urednik«. Ostani le pri aretaciji, ampak ovek je bil nevarno obstre-in vržen v ječo. Obstreli! gs le prihodnjo jutro sin njego-ječarja. I'boj nekega zamor-njegovem |M>dpomiku pri ih volitvah je <Tiafin opiaal godek. ki je nastal iz tega, zamoree razžalil belopoltne veka. Obstrelitev prvega a ta je zagovarjal na ta na je areatant udaril je^arje-sins s peatjo. II. Coolidge. t iz Bos' m«, predaedmk (Dalje ua 2 strani.)
80DNI* /1 PREPOTEDAL OR GANIZIEANJI RUDARJEV V W. VlROINIJL
Indianapolis, Ind. — Zvezni sodnik Anderson je naznanil, da iada "indžunkšen". zoper vsako nadaljno organiziranje rudarjev v Zapadni Virginiji. Prepoved je zlasti naperjena proti linijskemu gibanju v okreju Mingo. John L Lewis, predsednik unije rudarjev, je dejal, da organizacija ne bo prenehala z delom.
ogrska dobila ultimat mihe ehtentl
rOROŽITVBNA KONFEREN EVROPSKIH DELAVCEV V AMSTERDAMU
Ji London, 81. okt — Robert \Vil-Mains, predsednik organizacije Velika entsnts grozi, da bo podpi- transportnih delavcev v Angliji,
rala Ogrsko v slučaju, da jo napade mala ententa.
je nastal prepis.
POLICIJSKI NAČELNIK IN DRŽAVNI PRAVDNIK 8TA 81 V LASEH.
Drug drugemu delata očitke pereta vsak tebe.
in
Ohicago, 111. — Če bi nikdar
ne nastal prepir v politični družini, ki je zdaj slučajno v sedlu,.bi razni reformatorji, ki se trudijo s poboljšanje človeške družbe in o-čiščenjem grehov ljudi, zakričali, da razni prepovedani grehi najlepše cveto, čeprav imamo policijo in državno pravdniitvo. y tem je menda iskati vzroke za prepir, ki je nantal med policijskim načelnikom in državnim pravdni-kom, v katerem očitata drug drugemu, da ne storita svoje daUfao-sti pri lovih na kvartopiree in druge igralce za denar.
Prišlo je že tgko* daleč v tem prepiru, da je državni pravdni k Crovve krepko izjavil, V. to je dobro premišljena laž", in "jaz ga »zi vijem," namreč policijskega načelnika.	.	t
na igralce za denar in kvartopiree, ki je,bil prirejen v soboto zvečer po državnem pravdniku. Njegova izjava je tudi "ostra," kajti, v nji izjavlja, da morajo policaji uvesti kazensko postopanje proti osebam v teku trideset dni, ki so bile aretirane na) takem lovu, če net pridejo pred preiskovalni odbor in bodo odpuščeni, a-ko jih odbor pronajde krivim.
Crovve na to grožnjo ni molčal, ampak se najprvo malo ponorČu-je iz policijskega'načelnika, češ, da je njemu prav dobro znano, da policaj m* more uvesti ka/zsnske-ga postopanja proti aretirani o-sebi.
Tako se zdaj prepir vleče kot povest o "steklem' polžu in jari kači, dokler se javnost ne utrudi čitati teli čenč ali da imajo ve-lebizniški časniki toliko drugega gradiva, da nimajo več prostora za prepire, ki nastanejo v domači politični družini.
je izjavil, da delavci v Evropi ne jauvajo Ilandingovi konferenci, da bi preprečila bodoče vojne, KARL n fta m ODPOVEDAL.fzaio bodo zastopniki, delavstva
Pariz, 31. okt. — Iz Prage je prišla uradna vest, da jo maUi ententa včeraj dostavila
vladi ultimat za izgon Habsburia nov, razoroženje arirtade - in po vrnitev stroškov mobilizacije v državah male entente. Ako se ne bo mala ententa pokorila poslani škemu svetu, ki je prepovedal napad na Ogrsko, tedaj je centralna Evropa na pragu nove. vojne, kajti ultimat poteče danes zvečer in Čehoslovaki bodo invadirali ogrsko ozemlje, čq Horty ne odgovori povoljno na ultimat.
Čehoslovakija je obvestila po-slaniški svet, da je poslala ultimat Ogrski in da Kari mora biti strmoglavljen in ogrska vlada mora plačati stroške mobilizacije. Poslaniiki svet se strinja s prvo točko ultimata, da se mora Ogrska iznebiti llabsburžanov, toda ne strinja «e s drugimi točkami in odgovoril je Čehoslovakiji, da bo velika ententa primorana podpirati Ogrsko, ako jo *invadirajo čehoslovaške « in jugoslovanske čete.
Budapešta, 31. okt. — Hortyje-va vlada je v velikih škripcih. Včeraj je prejela kar dva ultimata. Prvi je prišel iz Parisa od poslan iškega sveta, ki zahteva, da mora Ogrska takoj isročiti Karla poveljniku angleško bojne ladije na Donavi ter naznaniti vsemu
▼ štirih industrijah — ielesnice, tram« po rt, rudniki in kovinarstvo zborovali istočasno v Amater ogrskifd4mu in izdelali svoj načrt za p^epre<Vnje vojne.
1
kezauphost proti tajni diplomaciji raste.
a. whiti vpraftuje javno, "Ob nas potionbjo dvakrat?"
Senator Owen i« Oklahome je dal l iegov članek lanesti v kongresni zapisnik.
Policijski načelnik	M	so Halmburžanom od
mol^i In je odgovoril Urttlfil **** ** P«^« do ogrskega pre
JEKLARSKI TRUST JE SLUŽIL" $18,918.058.
ZA
New York, N. Y. — Po zaključku tretjega četrtletja s 30. novembrom se je dognalo, da je jeklarski trust zaslužil po odbitku vseh davkov $18,918.068. Plačilo dividend na delničarje se je že izvršilo. Kedaj pa naj človek Še nadalje premišljuje, zakaj so bile mezde kovinarskim delavcem pred kratkem utrgane.
TIHOTAPOI SE NE BOJE DUHOV.
stola.
Drugi ultimat je poslala mala ententa — Čehoslovakija, Jugoslavija in Rumunija — ki sahteva, da mora Kari biti takoj izgnan, da Ogrska razoroži svoje čete io da povrne stroške mobllisacije mali ententi. Velika ententa podpira malo enteoto v zahtevi, da se Kari izžene in da se odvzamejo lfabttburžanom vse pravice, nasprotuje pa vsem drugim zahtevam in svari malo entento, da ne bo dovolila invazijo Ogrske, ako Hortyjeva vlada izpolni prvo zali-tevo.
Istočasno se Kari in Žita še vedno nahajata v samoNtanu ob Hlatnem jezeru. Kari je včeraj ponovno odrekel odpoved do ogrskc» ga prestola, čeprav so ga nagovarjali njegovi nionarhističiii prijatelji, da se naj odpove, ker lil drugega izhoda.
Vladni uradniki v liudapcšti pravijo, da je treba spremeniti ustavo za odpravo halmburškc dinastije, toda vprašanje je, dali ima vlada dovolj moči v sedanji skupščini za izvršitev te.spremembe. Večina poslancev, je sieer proti Karlu, toda niso pa nasprotni nekaterim drugim članom halmburške familje. Edin izhod bi torej bil, da se zavrže sedanja ustava in razpusti zborniea z revolucionarnim činom; IIortyjev režim se pa naravno protivi takemu činu, ker bi sam padel.
Dunaj, 31 okt. — V (>\\<»h" vakiji je razglašeno obsedno sra nje vsled opozieije delavcev proti mobilizaejji. Nemška stranka in komunisti so izzvali stavke in protestne demonstraelje v več velikih mestih.
Vsrnsdorf Krurnniel, pomožni
se. da se tihotspci prsv nič n< boje duhov in da so nalašč izbrali tak prostor za kuhanje žganja, ki s«* ga ogibljejo babjeverni ljudje.
VSAKDANJA TRAGEDIJA
Chieago, III. — John Frarwr.*k, bivši vojak, ki j«* Ml v Franeiji. rdečeličen zdaj l»re* dela in denarja, je
nedeljo zvečer ustrelil v «voji sobi ns l<e» (iirard Ht.
Somerset, Maes. — Neki lokslni
pogrebni k je našel v nekem grobu tri kotle za kuhanje žganja. Kotli so bili seveda takoj .saple njeni po oblastvenih organih. Zdi)**1 Koralnega štal* čehoelova
,Waahington, D. 0. — Renator Owen iz Oklahome, predsednik Narodno lige za ljudsko vlado, je i)ai sanesti v kongresnik zapisnik filanek "Will They Fool Twicet", lii ga ju spisal William Allen White in je bil priobčen dno 26, Oktobra v magaizinu "Collieri' Weekly." Član k ar zahteva, de so efeje razoroiitvene konference
BfM.
['Na tej konferenci," pravi White, se zopet pokažeji^ vprašanji pariške mirovne konference. Ta vprašanja niso nič bliije svoji rešitvi, kot so bila dan po sklenjenem premirju, skoraj procl tremi leti. Narobe je, kajti pariška konferenca in veraaiMeka pogodbe; sta .dodali vojnemu vprašanjn prepirljivo butaro tajne diplomacije. In v treh letih, ki so sledila vojni, je svet, o katerem govorimo, da je civiliziran, zastal tsk odaleč, da ga resno ugroža razpad."
Kansaški urednik in vojni poročevalec meni, da je versaillska pogodba povzročila, da jo svet izgubil zaupanje. "Fakt je, da se jo ljudje, ki so nspravili pogodbo, niso upali objaviti Že tedne po tem, ko je bila izvršena, je za-srnehljiv dokaz, da so oni vedeli, da je neizgovorljiva krivica . . . In roka, ki je zapisala zlo pogodbo — hudičeva, roka— je Tajnost."
VVhlte smatra najbolj odgovornim za L<) tragedijo v Versaillesu Woodrow NVilaona. On pravi, da je imel toliko moči xa sabo, da bi bil lahko zahteval in izsilil javno razpravo. Obljubil je srednjemu stanu vsega sveta reči, po katerih hrepeni, pa je ponesrečil. "Vojna, ki se je bila za demokracijo je končala v miru, ki nadaljuje z a v tok racijo. Kralji so bili izgnani, toda vojaki, državnik in bankir, ki jim dostikrat služijo, so ostali na mestu kraljve," pravi VVhite. ,
On argumentira, da so časnikarski poročevalci, ki so opazovali "apremenitev kraljevskega lordstva v triumvirat," vedeli, kaj prinese mirovna pogodba. Ali vsaka določba v pogodbi je bila tako skrbno r.avita v tajnost, ds je bilo nemogoče časnikarskim poročevalcem stvsr prikazati tako, kot je bila, ds bi bil svet u-sp«4no posvarjen. On recitira dolgo vrsto " kjnematojfraffčne melodrame," v prizor je ne r.a igno-rantne mase |m> raznih udeležni-kjh tega tajmga kii|>čevanja v 1'srizu, in nainignje, da so bile
RUSIJA PREDLAGA MIR Z VELESILAMI.
Moakovak* vlada j« adreeirala noto Angliji, Franciji, Italiji, Japonski in Amariki • predlogom, da — skliče konfaranca sa mirovna pogajanja. Rusija ja pripravljena prisnati dolgova, ki jih ja naradil car prad lotom 1914, toda la pod pogojem, ako §e prisna sovjetska vlada.
ške armade, javlja, da je nekaj madžarskih vojakov prekoračilo mejo pri ftobu (>hi so streljali na Ogre in ubili eneya moža, dva ranili in enega ujeli.
Bern, fcviea. 31. okt. — Druži«, ki je prodala KSrlu letalo, s kale. rim je ušel na f>grško pred malo manj kot dvema tednoma, je za rubila Karlovo imetje v Herteri-steinu Dolg za Malo znaAa TiO.IIOO frankov Poroča s*, da se je Ksrl
(Dalje na 2. strani )
Moskva, 30. okt. — lluska sov jetska vlada jo v potek poslala noto Veliki Britaniji, Franeiji, Italiji, Japonski in Zdruionim državam, potom katere predlaga vladam omenjenih držav, da se araniira konferenca za mirovna pogajanja a Sovjetsko Kusijo in Vzhodnoaibirako republiko.
Nota, katero je podpisil komisar za vnsnje sede ve Čičerin, se tudi glasi, ds je sovjetska vlada pripravljena pod gotovimi pogoji priznati dolgove, katere je naredi-a caristlčna Kusija pred letom 1914. Ti dolgovi predstavljajo ogromna ladsnja bondov, ki so večinoma v rokah Francozov, 4u znašajo po konservativnem računu okrog deset miljard zlatih rublje v.
Nota sagotavlja omenjene dris-ve, da bo aovjetaka vlada, ki se je zdaj oprijela nove gospodarske taktike, i pomočjo ostalega sveta v stanju plačati dolgove in pomagati drugim narodom, oslabljenim vsled vojne, k obnovi gospodarske strukture.
Bovjetaks vlads se v noti sklicuje ns ssdnjo konferenco komisije vrhovnega savesniškoge sveta v MnisHi, na kateri je bilo skle-
M,000
Moskva, Sovjetska Rusija, 80. okt. Sovjetska vlada je pravksr aklenila pogodbo ■ skupino unij-akih voditeljev U Amerike in Anglije sa operiran je premogu vih Jam Kemerevo, ki ee nahajajo v kotlini Kiutncsk, gubernija Tomak v Sibiriji.
Delavski voditelji, ki eo sklenili pogodbo in dobili koneeeijo, so člani Mednarodne sveie strojni* kov, Amslgsmsted Metal Work-ers, United Mine Workers of America, lnduatrljal Workers of the World in Amslgsmsted Kngi-n sere Union v Angliji.
Kemerevo je eden nsjvsJjih in najboljše opremljenih rudnikov v kotlini Kusnesk, o katerem Je
snsno, da ims največjo rezervo ivjeua, da savesniške drlavc Mo	••• ^
pomagilc Rusiji s krediti le pod tem pogojem, ako prisna dolgove prejšnjih ruskih vlsd. Sovjetska vlada pravi, da do danes ie ni prejela uradnega obvestila o zaključku te konference, ali s ocirom ns potrebe, ki jih je izzvala lakota v velikem delu ruske republike, ee vlads ne ozlrs na diplomatično etiketo in smatra za svojo doli-nost, da razloži svoje stališče glede na zaključka v Brusi u.
Sovjetska vlada nato opozarja ua besede, ki jih Izrekel IJoyd Georgc v zbornici dne 16. svgusta t, 1., da je namreč vsak poskus, prisiliti Rusijo ua priznanje earje-vih dolgov kot pogoj pomoči zoper lakoto, disbolsko delo. Hruselska konferenca Je pa vzlic temu izvršila to diabolsko delo, ker dobro ve, da si Kusija u« more pomagati v teh težkilj časih. Sovjetska vla da je od začetka svojega obstaliks stremela za gospodarskim sodelovanjem r. drugimi drlavaml; vselej je naglsšals, da aadostno nagradi inozemako kapitaliste, ki hočejo pouisgsti pri razvijanju ruskih naturntfi bogsstev in pri otmofi ekonomskega uatro^i.
Zadnja tri lets so pakszsls — se flasi nota dalje — da pravega miru k* ni ns svetu; beda ljudstev je vedno večja, Javni dolgovi na-raMajo in gospodsrsko propadanje dežel je dnevno očitnejše. Mir pa js nemogoč bres Rusije, »ve tovna katastrofa js neizogibna, ako ss ne sldsns mir s Rusijo Rusija js svstovni problem tods U problem ne more biti rs-Asa brez pogajanja In pogodbe s sovjetsko vlado v Moskvi.
Vzpostavi jen Je ruskega gospodarstva je almolutno potrebno ne samo jta Kusijo, marveč za ves svet. Kkonomske težave v Itusiji
ameriški delavci do-
Sovjetska vlada js dak a^vsAji premogovnik na svsta ikim komunistom.
VRHUTEOA SO DO) AKROV
vsebuje mlljonov ton premo, gs. Rssun rova so Amsričsni dobili tudi 86,000 skrov semlje, opekarno, kemično In čevljarsko tovarno, usnjsrno, psrns žage, ko-vačniee in delavnice sa poprsvljaJ nje strojev. S. J. Rutgers, holand-ski inženir in komunist, js vodil ckspedlcijo, ki js prsbksla rudnik in drugs imetjs,
• (Pred krst kom je bilo poročeno, ds js Wllllsm D. llsywood, ki se nahaja v Rusiji od ssdnjs spo-mladi, organlsirsl kooperativo, katera js dobila koncesijo onis-njenega rudnika.)
Trgovinski zastopnik Itslljsn-ske vlade Boglatio l'iee, ki se mudi v Moskvi, je dejsl, da bo trgovin-ska pogodba med Italijo in Sovjetsko Rusijo podpisana v nekaj dneh. Pogodba je enaka paktu s Anglijo. Velika rusko-italijenaka kreditna organizacije a kapitalom 70 miljonov zlatih nibljev ee je ustanovila, Plee pravi, da Je aovjetaka vlada trdna in da vsi krogi italijanske vlade priznavajo kon struktivne zmdluosU sedanjih voditeljev Rusije.
STAR IEOOVOR.
"verige za KioiU in Irsko" eens.i , . .	.	. _
"	^	. učinkujejo tudi ns ekonomske
....	, ' 'razmere vMruglh delidah, Kuaki
uničila ločitve aporszuma 1	"
ki jo je prejetf Hritanija, da
l.ige
narodov od pog0d1»e same. Fran eija, *lafKin«ka in Italija, saj ta ko se rdi, wta prejeli vsaka ena ko eeno, da so luminizirale Wi|-aona. Wilson j<< <alstr,pil <»\ ko n trole kalflake postaje na otoku Vapu, ker je neki /,s\ »-f.ni diplomat stavil predlog, po katere« Jr bilo razdeljenih vHiko neimenovanih otokov, ki ao bili opi-
(Dalje ns 2. strani).
kmetje in delavei ne morejo re konatruiisii dežele v kratki dobi, («mIs oni nadaljujejo svojo nslogo kljub aebičnlrn int«reaom ksplts lističnih skupin v inozemstvu, ki Jih ovirajo pri tem delu.
Delavska in krnetska vlada, ks tare eilj je blaginja vsega ruskega ljudstva in ksters Je zmagovito izšla iz iie\erjetn|h preizkušanj
(Dalje na 2. vtrani).
Lynn, Msss. — SSvezs čevljar-akih podjetnikov v Lynnu je po O. Oageju, tajniku in saatopniku unije 13,000 tovarniških delavcev, predložila takojšnje 20-odatotno znižanje mesde. Kot vzrok> je ns-vedja veliko brezimselnost in lenobo v čevljarski industriji. Storiti se ni moglo nlksks spremembe pri raesdah, dokler se ne sedi* nits okt* stranki in predlog tovarnarjev Je bil predložen na shodu unijsklh delaveev. K sveži tovarnarjev pripada vseh 40 čevljarskih tovarn v Lynnu. U-nljaki voditelji pravijo, ds bodo tovarnarji z ozirom na veliko lireKfHHMdnost, ua katero se tudi sklieujeje, Is težko odnehali od avojih zahtev,
/
Oiieago in okMrs , V sredo jaano in mrzlo KevcrnAzapedni vetrovi. Temperatura v zadnjib 24. urah j najvišja f»M, najnižja 4*, Solne* izide ob 6.22, saide ob 4 46.
«
M 990» U<j5ftl
PROSVETA1
delavcev,
"THE ENUGHTENI


grnj
«WOTOl»t. t unioru, poti *vice do JL »i bilo Izdan, > vanje na m-i-m javni uKci, riični advokat, ga pogajanja advokata bolj-rivatne pogod Sovam mnenju uirj^vi zadevi zniih sodiščem WOn zastavil is argumentu ^ je advokat ▼ v svojih od-
RO
V
S
Pred
glede
NARODNE

\r.V* *
na Uto, SMS » fo»
in

direktno
——' Warfungton, D. 0. (Federated
I Prem). — Kam vodi tekma i " > ti -M^ mornarici T To je vprašanje, ki « - • irf pojavlja vpričo trajno naraščajo -	čib troškov vodilnih ail na ^orju
11 asarlk Sveaniavet Kriatovih oerfcev ae j< potrudi da je scptavil nekakšn< mmmmx štatistiko, ki pokaaaje, da so * stroški trak vodilnih ail v tej tek
(Se*. Ml)
jtrani.)
vaai U
vzdrževal
ja
OEOZE.
em
ZAKAJ JE AVSTRALSKO DELAVSTVO ZA SOCIAUZmAlfiE INDUSTRIJE?
Na zadnjem avstralskem kongresu rtrokovno organiziranega delavstva, so s» zastopniki delavstva izrekli za socializacijo industrije, blagovne prodUkdje ln distribucije.
< . Znano je, da je bilo avstralsko strokovno organizirano delavstvo ravno tako gluho napram priporočilu, da se blagovna produkcija ln distribucija socialfcirata, kot ameriško. ^Voditelji strokovno organiziranega delavstva so bili prepričani do zadnjega strokovnega kongresa, da a povišanjem mezde obdrže take življenske razmere, ki jih smatra avstralsko delavstvo za &oveške in dostojna.
V Kaj je povzročilo to spremembo v mišljenju avstralskega strokovno organiziranega delavstva?	, •
Analiziralo je tnez^e in eene zadnjih deset let in je prišlo do prepričanja, da so se mezde znižale, čeprav so zdaj višje kot pred deset leti. >''■.•, . ,
Analiza je pokazala, da so bili delavei od leta 1911 vselej na ia^ubi pri vsakem koraku, ki ao ga podvzeli za
povišanje svoje mezde. V zadnjih desetih letih se j« delavska mezda nominalno povišala za 46} odstotkov, življenjske potrebščine so pa v ceni poskočile z^ 110 odstotkov.
Na pr. če avstralski delavec prejme danes $6.68 mezde za vsakih $4.80 mezde, ki jo je prejel pred dAet leti, se je kupovaina moč njegove mezde tako znižata^ zaradi podražitve življenskih potrebščin, da je njagova mezda $4.80 izza leta 1911 vredna zdaj le še $2.29. Nominalna vrednost njegove mezde je $6.63, v rssnioi pa znaša njegova mezda le $8.80. Pravi njegov zaslužek je torej za trideset odstotkov nižji, kot je bil v letu 1911.
V Avstraliji se je vršilo izkoriščanje delavstva pO ravnih takih metodah kot v drugih deželah, v katerih imajo kapitalistični način proizvodnje. Navadno so se življenske potrebščine vedno že preje podražile, predno so delavci dosegli povišanje mezde. Ftava vrednost mezde se je vedno zniževala, čeprav je delavec prejel več denarja kot mezdo, dokler se ni ta vrednost znižala za trideset odstotkov pod vrednost mezde v letu 19}t,
To je tisti vzrok, ki je učinkoval na strokovnem kongresu, da se je kongres izrekel za socializacijo blagovne produkcije in distribucije.
Ameriško delavstvo še ni prišlo do tega .spoananja. Toda tudi ameriško, strokovno organizirano delavstvo je na potu, da sprejme take zaključke, kot jih je osvojilo avstralsko strokovno organizirano delavstvo. Da se ameriškemu Htrotovnemu organiziranemu delavstvu odpro oči in »pozna, da zanj ni druge polnoči, kot v socializaciji vseh sredstev za blagovno produkcijo in distribucijo, skrbe razni truatovci in profitarji. Ze dandanes se ameriški delavec čudi, kako je to, da bo kmalu hodil raecapan, čeprav zasluži štirideset ali več dolarjev na teden, medlem ko ae je lahko v letu 1» 11 lepo oblačil, akoravao je njegov služek znašal samo dvajset dolarjev na teden. In ko bo ameriško strokovno organizirano delavstvo pričelo iskat vzroke za ta pojav, bo prišlo do takih zaključkov ko avstralsko strokovno organizirano delavstvo.
Ameriški kapitalisti sicer izjavljajo, da potisnejo cent nazaj na tisto mero, ki je bila v letu 1918. Njih poizkusi se bodo ravno tako obneali kot njih avstralskih t©r varišcv. Zakon, ki učinkuje v kapitalističnem načinu proizvodnje, je močnejši kot dobra volja kapitalistov. Ta zakon jim ne dovoli, da znižajo cene.
Vpray zda/kimamo priliko, da opazujemo ta bo j za , znižanje cen. Železniški podjetniki pravijo, da Se morujo dclavake mezde na železnicah še bolj znižati, predno privolijo v znižanje voznine za tovorno blago, dadravno je javna tajnost, da je visoka voznina najbolj pognala cene navzgor. In če železničarji tudi privolijo v znižanje de, ne bodo železniški podjetniki nikdar znižali ia toliko voznimi, da bi odgovarjala znižanju delavakfc mezde. Kajti v trenotku ko to store, so v kaši, imeli ne bodo s čim plačati obrerti od obveznic, izdanih na osemnajst do dvaj-set miljard dolarjev vloženega kapitala.
ogromno pomnožili. Po tej nal Udiee' Gannent W«rkert štetistiki m izdale tri tekmujoče nion. aile v leta IMS v primat * da-|,*yfr natejfcai troškl prav malo denar- VBOIMA E
mornarico.	STBATOABSZE UU WMD
V leta im je imela Velika	-£ >
Britanija S351,OŠ4iX) troikov, Je-1 larga, M. D.Veštna ponaka $93,57*000.00, Združene uikov organiairanik farmarjev države pa $244,177,000.00. V letu [pada. En dan freje ao vriak^U, 1921 bo m|ala Velika Britanija imajo trinajst ti|pč glasov za momarieo i S1.121,SIS,000.00, sedaj aa je pa večina še Japonska 1282,567,000.00, Zdru- na »edem tisoč P«* ato glasov,^ lene driave pa >1,432,751,000.00. | Izid Odpoklienih volitev Še 'o pokaauje, da »o »troški fclru-j enih dršav tako Veliki koi Tfeli-I Britanije in Japonake, dočim ao bili stroški Zdrudnih drfrv v etu Ml nižji kot Velike Britanije. To je »ad avetovne vojne in
nerezorožitve.	k '1 zirani premogovniški podjetniki
Svet pravi: "V letu 1 bodo »o zaključili, da ne zapodijo jru Združene države imela po sada- darjev, ki nočejo priznati avtori-ffahfco njem graditvenem programu e- teto^John L. Lewi«a, predaednik« den in dvajset oklopnjaiktti boj- rudarske organizacija. To pomeni, nih ladij. Britanija jik bo hneU da bodo rudarji bojkotiMni, ki tirinajat, mogoče otemnajat, ako iMejo delo v južnih državab, v]' bodo zgrajene itiri ladija, aa ka- katerih pripadaj« podjetniki k ^ tere ja že dovoljen denar. Japon podjeitiiiiki organiaaeiji Southern ■ka jih bo imala oaem." « ! Interatate Coal Oparafbri' Aaao HVo ae »nanaša na nove oldopnja- eiation.
M J Združene država bodo imele Ooapodja podjetniki ao torfj po novem graditvenem * progra- bojeviti, čeprav trdijo, da mu v letu 1924, ko Uo dovHen, krpUi ^t jagnjeta, ki na
»pet »to in trideset ladij, med k#- nikomur yode. terimi bo eden in dvaj«et oklop-|
»tirinajKtpal.-nimi tojmvi
in veAim kalibrom, lest bojnih
HttabmiJi; Kana. — Qcg*»i-poaj
križarjev, oaem manjših ^oj)>ih okloppja«, trinajst lai^ ti, kri-
žarjev, tri ato aedemnajat razru- hujšega
ževaleev in »to žeat in žaatdeattftiidi poštni in brzojavni miniater
(testni vlak je ikoftfl v rake.
Rim. —> Osebni ekfpreani vlak JST<japaljem ui Rimom je na nekem /#o»tu akoiil i tira v m*f diru. Med potniki ja bil
ruake »tare* I
nrimfdi vaf Wfi dolgove, ki ao na»jen\ pred letom IM*, toda pod izrecnim pogojem, da aa Ruaiji do-volc sredstva, a foamočjo katerih omenjene dolgove.
pogoj je» da se priznajo &vjetak^TOuSftain njiKo* pri-jateljt repujtoa Vzhpdne Sibiri-pogoj je, da te priznajo »ovjetaJum t^ejiublikani njihove e renske prayioe in njihove meja U^ da sa apožtuje integriteta njikov^ga oženja.,
Zdbagini beaadami: fiua^ja iSo-re skleniti pogodbo a drugimi državami glede dol*ov le pod tam pogo^eai^ ako velaaiie aklenejo a' njo mir ln priozajo njeno aada-njo vladS^ilEl|m«|r;L8>redlaga
potaplja«. Velika Britanija }fo 1- ki je moinp poškodovan, aala skupaj itiri sto tri ladij«, In drugi pa so oatali zdravi, fie Japonaka dovrii »voj prodani,k .	»-'■; "ga ■ t f
bo imela sto dva in žtirideae^ no- Pathira zopet rogivrUi v Ukrajiai. vih ladij.	Varšava, 31. okt. — Sovjetsko
■Oa ne pride do razorožiti, tpU^lanjžtvo naananja, da ja gene-I ni konee, ampak mornaride L^ pMt]ura, protiboijževiijd vedi-bodo tekmovale ia naprej, dbk)-rtcljt.sopet invadi*ai Ukrajino in
narodna konferenčna kateri ae j raapravlia W vsak teh vpraka-njih, preiščejo vse zahteve Busije kakor 4udi aahtare drufik1 dršav
se svat ne spametuje, ali pet februhne nova vojna.
iz oelavskegk sveta.
(Federated Praaa.)
Ouaatin M Orodek. menec-Podolaka ae vtfte krvavi boji. poslanik tudi javlja, da jo Petlura rekrutiral avoja čete Poljskem in jih »pravii Jez mejo ,i vednostjo poljskih voja 6kiU in, železniških obiaati. Poala nižtvo zahteva pojaaoiia od polj premogovniku 1«Or>iy WoU" Uke vlade, blizu Orossa v Kan«a»u je bila	; ,{.... ■ nn ••rrh»
zadnji teden rasatrelba dinauiiU, - Druga ekzplozija t Hemfiiji. ki je nekolika* poškodovala ro^. p.rfc, 31. okt. — Iz Fraokfurta Lastniki rova so takoj »agnali Umri^jo 0 veliki akaploaiji v mu-kril, da je raaatrelba delo ftav- Uieijakih tovarnah v Kelatarba kujofiih rudarjev. Vodstvo orga-Lhlt Vočje števila oaeb je mrtvih nizacije je ttjavilo, da je eksplo- ^ raIlj(M,ih. zija naroSeno delo, ki ,ima namen, d »akreditirat i rudarje. V doti^nem rovu je delalo oaem stavkokazov. |
v aibžriji.
Riga, 81. okt. w "Nori PutV, tukajšnji komuniatidni list, pU«, |delayoav <u j« uia otvorjena ameriška ban ▼ *ft Yorka. Komisar Colar, ki k. A kapHalom 000,000 v Har zastopa dobrodelne oManiaae^a, bUiu* Mandžurija, kažera ima po-poroša, da je ,po »tatia|iftnUi po^roini^ Y Citi, Bkaabve^enaku, datkih. ki >ih je on zbral, SaO^SO ^	..x*m*n aove
delavcev absolutno braa dela ia	^^gnki ameriško
zaslužka v meatu New Vorku, to twvino v gfoiiiiL ja SO odstotkov raeh delavoev. 1 inl odaak, ki ja pod vodstvom Keayona, preiskoval ^raz-
za prodane e. Nadvojvoda je pobegnil na
31. okt. -•drŽav, ki A v*t roso tudi Italija, fcfop Avcz-i poslauik v državah, )e bil izvoljen Na
flP »zr\a central evropska vprašanja. Jg x
'AJNI
(Nadaljevanje a prva strani.)
sani k po dolžini in široiini. On jo glasoval- za ta predlog, čeravno ao a>gqvi svetovalci imeli resen namen, da ga posvare. take zvi jače pri kupčijak ao. hila nekaj aavadnaga pri govornikih sveta, kajti bdle so vame zadaj za mre žo tajnosti. ,, V	.
W ' ■ Usoda vaakega, Američana, njegovih otrok in a|egovih vnukov je odviaaa od izida te konference,'' pravil White. On meni,
vjetakajvlada, da ae skličo med-	od »da-to konference od
vjaaa . prekranitev ameriškega ljudstva, njegova življenak^ razmero, davčna butara itd. ^ Končno apelira White na tiate,
napram Busiji in potem naj aa iz- y M ^^ najbolj javnosti na dela in sprejme mirovna pogodba med Ruaijo in dftgimi državami.
konferenci In ki nimajo nobenih Nota, zaključuje, da je vsakemu njeni v profite m davke. Whke
»ovalen Jahko znano, da »o vsi napadi na 8avjet«ko Ru-»ijo r. zadnjih štirih letih le utr^l notranji odpor in danes ,ob štiri latnicTarojega obstanka, jo sov je taka )viad*,. vjada delavpev in-
v Busiji, trdnejša kot je pleati v nobeno vojn<T. On meBi,
bila kdaj prej. NoU *»vari zavez nike pred, v»ako pojmovno'intar
WCijo, ker njo,, bo napela, toda j ko razorožit vena.kanferenaijav ljudstva, ki hrepene po miru, bodo imela le škodo.
ut. i*
^rsepr podpira
pbsmooovnldke BARoflT
»a. V javuoati sta dobiček in moč, meni White, t tajnosti pa nesreča in poggka.
(Nadaljevanje t prve strani.)
komi kraji
v okoliš« iaprtik rudarjev Zkpadni Virginiji, ja aadnjo boto zaključil praiakavo. predloži poročilo acnatu v
Buenoa Airea, Arg., 31. okt. |la Aauneiona javljajo, da
J" ^j*ICoudra, predaadnik republike Pa-I** ramaj, prepustil ' pradaadnifttvo podpredsedniku Paim ia vaaloga, kar iS bivši predaednlk Hehaerrr „	rsavanisiral paotl njemu uapeiue
aniimabi ^družbe	tj* Vae vojaško šalo in po-
Ind., se nsproftitearvesno snfMM,^^ v gkvaaai meatu ia na dete-v »t. Louisu ss aodngsko prepO- ^ ^^ Mvokmionar^ ved zoper organizacijo ksmuoaa-' kot,
ludarji v mtesoursldk Ji—h
ki so stavkali iz simpatij s rudarji v KsnSasu, ao so po !lowstoY.cm
nsrodila rrnili na dela.
ta Vansettija se nadsljujo-
jo po vsem sveto. Iz Rtoekholma je prišla veat o protestnem ir(Vanju švedski* t* norveških delav. aev. IVelavske organizacije aa Kubi tudi protestirajo. Z»<inje nedeljo je bil protestni shod t PliHadeiphijt. toda polKia ga je raahils — toda i k Webater Thsj
Paria, 81. okt. *■■"■* Francoski delegat je a Brlandom na šalu so vidaraka orgišlaa«ij»;8 soboto o«lpoti ali v Ameriko na konfereneo sa omejitev oboroše-
ravnam paotl Baoeu k VlUilll
ravnateljstva Ialand Creek Coa panijc, največje družbe .v o u Logfenu. je najbolj rasdrk-žil senatorja Kenypna,a svojim nasmehijivkn obnašanjem, -'i Coo-lidge je govoril kot direkten jpo> oblaičenec organizirane denarne alle Ameriki. Sadlral ae .je v or ganizacije rudarskih'delavcev U M. W. of A., v organizacijo krojaških delavoev Amalgamatfd Olaihing Worker» in Plombov načrt za aaaijonaliaacijo ameriških železnic. ^	r ■
Dejal je, da »o to naprave, ki imajo namen uhttW MMi vrednost v fundamenUlnik industrijah, da lahko delavci zaaeše-jo induntrije in Jih obratujejo •vojo laatao korlit. Dodal je, da ja celo Ameriška delavska federacija pred dvema letoma sprejo la resolucije, v katerih je zahtevala, da gre potna vrednost pr* Mtla dalaveem. Oftrtal je te zahteva taka, češ, 4a to "sahtev tudi Lenin Ia VMakij/^U da Ja t« vae palakua. da vodHeljf m-
M. Wi sg A "košejo ustanoviti 'sovjetsko
vlado."	'
kraki stnfajnavai (kshtevajo pla-
liondon, 81. okt — Sinfajnov. uki »leHratje zahtevsjo. aa naj plehlseit odloči vprašanje, ^s 1'UfVr ostane lačen ali se sdružl s
abils — Hodnik Webeter Thsy ostalo Irsko. Hi^fsjuove« aaMvta V pred katerim ae ja vršrta^i^ nvrgfl vprašanje neodvisne m
publika.
delavnica stavMnattih delavcev e rhiaagn ia 8an Franeiaeu uničena. ker m je javnoet rbudiU in da je biio »aaipsnji akšnsn policij. *ke Ntavke v fcsat»an# svarilo or-'»aartan delavstva v Aair-nki. da Mniatvo ne mara njegp-ve "
K da je svoboda ra dobra raŠ, toda svoboda
pravi, dokler *»e a»at .na razoroži, bo imel že veš vojn, vsaka vojna bo pattoiiko bolj onemogočila, da Amezika iatirja svoje poaojilo. Ako kodemo znižati davke, pravi White, tedaj ae »vat ne »me za
4a je dolžnost ameriških bizni« manov, da odločbo zahtevajo, da

Roziflb veetl.
Krtreei indi igrajo nogometne
takam. — Frftjof Nanaen razisko valeč severnega tečaja je pred kratkem zaključil knjigo o fipic-bezgih »n o pomenu Nevernega sijaja. Ffenot, da ao Kakimi m ne-«ja in verajejo, da so žarki sever nth sijajev duhovi mrtvecev, ki na nebu igrajo nogometne tekme.
—	Zakaj »a ne! Po opazovanju izgleda -premikanje aijajev kakor igra duhov, ki se nremičejo v po dobah plamenov. Žark! sijajev »o plešoči in »kačejo kakor igralci nogometa, torej je domnevanje eakimov utemeljeno. Mogoče so eel* nebesa ta gori med l<4«niki
n...,.»i,.| a	m■ i	.
vprosceni n deportirani
—	beta 1*19 so bili trije ruski niči v N«w Torku aretirani
po Šjrijonažnetti zakonu obso po I« do 20 let ječe, ker so Baje raznašali leUke, t kateri r je protestiralo proti ameriški intervenciji na Buakemi. Pogosto •e je že odJVeč strani apeMralo da •e jih oprosti, toda saatonj. ftalc )>red trat k eni-je bil njihov sago vornik Weinberger obveščan od da bodo i^Hiščeai in na jattae strelke deportirani v Ruaijo. Kar politični jetniki ai «ajo sredstev, bo vožne stroške prcakrM obrambni in pomošni komite j. Jetniki aa Hjmnn La bSuskl. Samuel Upman in Jaaab Abrama in ae imajo zahvaliti edino sovjetaki vladi, ki Je vala oprostitev. .

9TAH* wmm to. c*wndals iml- chicaoo. kuno«, , 2 M	Uvrlonlni odbori
9 poštnino
a w Wro «Iihjrni Wo?«k pon»V|Jt r mM rtlroj
Dih pHwbiT, I slikami. Ti-
w trt fel** NMU FOIU. NamAH*	« Uinlk Krnil*
e^ilrtif. ? j. , ^sk
iM UM io.( OrtirforU
H. Hi VON 9CHUCK JCMMACAL OZDRAVITI BOLNE LJUDI.
Pr*d dvftia#tl Jtt! m« 4«fel bol«!
i* Bi« #4 M vMIU M sliki. TtdoUu 90 Lubooovofi, Vodi-lokov«* M. Vm «o v n»jb«U Um «t»aJ<L Cono to od 125.00
pult. °K(?U? oflu 00 opouri*-

□
T. K. Doetojevskij
BESI
□
vtnhdHih.
■Preložil Vladimir Lerztik.-
(DdJO
Poineem in mistress Qnickly, kakor ga opisuje Shakespeare Varvara Petrovna to pot ni krikni-U: "Ncunmoetl Neunmoat lM kakor se je biU /udnji čas navadila kričati prav pogosto na Stepali* Trofimoviča; nah^be,-poslušala J« z *»ni-manjem, dala ti raztolmačiti podrobneje, vzela Mm« Hhakeepeareja v roke ter t največjo.željno-•tjo prihitela neumrtno kroniko. Vročično je čakal« odgovorov na nekaj evojih piaem. Prišli so kmalu; dobila je usodno vest, da je Imel princ Hsrry skoraj hkreti dva dvoboja, obadva čisto po lastni krivdi, in je enega naaprotnika na me-stu ubil, drugega pa pohabil ter bil sa »voje podaje postavljen pred sodičče. Proem se je kon-čed s tem, da so ga degradirali v prostaka, vreli mu vsi pravice, in ga vtaknili sa kasen r neki linijski pehotni polk, pa le to le k posebne milosti.
Leta 1863, se ja odlikoval v kavkaških bojih; |M>delili so mu križec ter ga povišali v podčastnika in nekam naglo potem v oficirja. Vee ta ča*
||llvUI|
j« napisala Vsrvara Petrovna gotovo sto v ksterih je prosila sanj« namreč, de si v tako nenavadnih okolnostih fte lehko dovoli nekoliko' ponižanja. Po svojem poviianjn je mladi mož ne-nadoma pustil vojaiko slalbo; v Skvorelnike se tudi edej ni vrnil, in materi je vobče nehal dopisovati Po ovinkih se je avedelo nazadnje, da je spet v Petrogredu, ali Ma ga v prejšnjih krogih n<* »rečevejq več; kakor da se je nekem «kri1. Prišlo je ne den, da živi v čudni druibi; družil ee je z rasnimi, otrebki p6trogsejekega prebtod-■tva, s boJopetimf uradniki, spojenimi- oficirji, gosposkimi bereči in pijanci, zahajal v njih W ma/ani* rodbine, klatil ee noč in dan po Umnih beznicah in bogsigavedi kakšnih luknjah, rsnema ril se popolnoma in hodil raztrgan, kakor da mu tigeje teko. Denarja matere ni proail j imel je svoje posestvo, bivšo vaeieo generala Btavrogina, ki je dajala vendarle nekaj dohodka; slišali smo, da jo je oddal v zakup ealo»on*kt«iu Nemcu. Ver-vera Petrovna ga je nšpoaled preprosila, da je prišel k nji t prine Harry se je po je vil v našem mestu, in je«, ki c« nisem posnel, sem ei ga tedaj prvikret ogledal
r Bil je jako lep mlftd mož svojih petindvajsetih let; po pravici povem, de me je Iznenedil. Mislil sem, da zsgl<Mlam umazanega reztrgance, is-
pitege •po razvrata in amrdečega no žganju; to pa je bil nejelegantnejši gentleman, kar sem jih srečal v svojem Življenju; oblačil ee je nenavadno fino in držal, kakor se more le gospod, vajen nejizbrsnejšegs vedenja. Z mano vred jfe strmelo ve« mesto, zakaj zgodba gospoda Btavrogina je bila seveda znana, e takšnimi podrobnoetmi, da al ni bilo moči predstaviti, odkod so se vzele; In kar je najbojj čudno, polovica njih je bila rea-nična. Vee nafte dame so bile bres uma od nove* ge gosta. Razdelili ets ee ostro dve stranki: ene gs je obolevala, druga eovrežila do krvi, norela pa je te kakor ona. Marsikoga je mamila mieel, ils mogoče teli njegovo dušo usodna skrivnost; druge je zapeljevalo kratkoinalo, da jč bil ubije vee. Njegova naobrartm je bila v najlepšem redu s ni mu manjkalo širjega obzorja. Ree, da z .znanjem ni bilo teiko imponireti nam, ali vendar j« umrl mladi mol tako pametno govoriti 'o naj zanimivejših aodobnih vprašanjih. Naj omenim to kot (»osebnosti akoraj le od prvega hipa se nsm je edel nenavadno pameten človek. Bil je bolj melobeeeden, fin bres prisiljenosti, čudovito skromen in hkreti smel in Msmosaveeten kakor nihče pri naa. NsŠi gkulalini so gledali nanj z zavistjo, ker jih je vse zstemnjevsl. Presenetil me je tudi njegov obras: lasje so bili že kar preveč črni, avefle oči nekam mirne in jaane, barva lio tako čudno nelna in bela, rdcčiea tako nenevad-no jarke in čieta, zobje kakor biaernics, ustnice kot korsvde rekel bi, nsaliksn krssotec, in vendar je odbijal človeka. Govorili so, da njegov obraz spominja msske; telo mnogo so pripovedovali o njegovi neobičajni teleani moči. lis sti je bil akoraj visoke. Varvars Petrovna je gledala naitj a ponosom, obenem pa s neprestano »krbjo. Preživel je pri na« pol leta, velo, tiko, do-nt! mrkof zahajal je v družbo ter lapolnjeval a neumorno posornoetjo vso nafto gubornako etiketo. Pri gubernetorju, a katerim je bil po očetovi sireni v ilahti, so ga aprejemali kot bližnjega sorodnika. Tsko ke je minilo neksj mesecev, je zver nenadoma pokessls kremplje.
V oklepaju naj pripomnim, ds je bil naš mili. mnhki Ivan paipovič, bivši naš gubernator, si-eer mslee »tura baba, toda is dobre hiše in a vplivnimi zvezami — zato je tudi presedel pri nn* toliko let, otepaje »e resno vseh resnih oprev-kov. Njegove gostoljubnost hi bila bolje pristajal« načelnik« dvorjanatva v dobrih starih čaaih iihjo Kuhernatorju v tako aapoaleni dobi, kakor je iimAs V mestu je bila stara govorica, da ne vla-•In irnbernije on, nego Varvara PHrovna. Pikre, ♦*><l« m*resnične l»em «l»-! No, naši dovtipneli ai ni. so malo brusili jeaikov na ta račun. V resnici ne j«< Vnr\ ura Petrovna zsdnjs leta nslašč in vedo-iiin oKibsla vaeh vi* jih poklieev, ne meneč se zs »»••j veliki ugled med našo drulho ter se rado. \ oljno zapirala v stroge meje. ki ai jih je bila *miiin posivila. Samcato višjih poklieev se je jf I« ukvarjati i ir<»|KMiinjetvom in je dvignila v p«r letih dohodke m-ojega poaeatvs akoraj na prejAnjo višino. V rameno rs svoja nekdsiijs poetična »t remi jen ja j« adaj skoparila In grabile .Ictiar na kup. Celo Step*«« Trof imovina je od-ilaljila ml sebe ter mu dovolile najeti stanovanje v drugi lufti, sa kar j«> j* >*,» ir dolgo na*anjal |WM| raznimi pretvaaami. NAa*onia se ju Ntrpab TrofiMevič navadil, imenovati jo praeai^o C-sku m 4a I ji v c je "svojo proiaitno prijateljico."
Basume se, da takih šal ni dovoljeval drugače
kakor v najepoštljivejši obliki in po dolgem isbi-renju ugodnege trenotka. .
Vel bližnji znanci smo razumeli — Stepen
Trofimovič le nežnočutnejo od, nas -vseh — da je našla zdaj v sinu novo upanje in nove sanje. Nje-, na strastna ljubezen do eins ee je bila začela v času njegovih družabnih uspehov v Petrogredu ter ee rv«orela silneje, ko je prišle veet, da je degrediran v prostaka. Pri tem pa ee ga je vidno bala in ee vedla proti njemu kakor prava zo|-nje. Poznalo ee je, da jo plaši nekaj neopredelje-negs, skrivnostnega, česar sama ne bi bila mogla povedati) mnogokrat jp s skrito pozornostjo opazovala svojegs Nicolasa. tuhtaje in ugibanje bogve kaj.'. . in glej, zdajei je zver pokazala kremplje*
IL
Naš princ je napravil raznim oeebam tebi nič, meni nič, kar na vsem lepem par nesssliša-nih predrznosti. Najhujše je bilo pravzaprav, da eo bile te drznoeti povsem nemogoče, podle in pa-glavske, čiato različne od navadne rabe, in da jih je a to ril vrag vedi zakaj, breavaakega povoda. Eden najuglednejših starejšin našega kluba, Peter Pavlovi« Gaganov, prileten in celo zaslužen mož, je imel nedolžno navado, zatrjevati v razgovoru pri vzaki priliki: "Ne dam se vleči za noe, o nelM Torej ni$ takega. AU enkrat v klubu, ko se je rezvnel v pogovoru in
JOHN MACLAVKNs
Dekla.
spet ponovil ta
) aforizem gruči obkrožujočih ga klubovih gostov (samih boljših ljudi), je Nikolaj Vsevolo-dovič mehoma pristopil k njemu, prijel ga z dve-ma prstoma nepričakovano, toda krepko za noz hi ga vlekel per korakov za zeboj po dvorani. Jeze na goepoda Oaganova ni mogel imeti prav nobene. Zdelo ze je, da gre za golo nedopuztlji-vo pobalinatvo; vendar eo pripovedovali potem, da je bil v trenotku te operacije nekam samiš-I jen, "prav kakor da ee mu je zmešalo"; ali te podrpbnoeti so se zpomnili šele dolgo pozneje. V prvem ogorčenju eo ai zapomnili vzi le sledeči hip, ko ze je gotovo že zavedal vsega, kakor je bilo, in se mu vendar ni prav nič težko storilo; narobe, še smehljal se je, hudobno in veeelo, "brez najmanjšega klanja." Nastal je etraien hrup; vse ga je obkolilo. Nikolaj VeevolodoviČ se je obračal in oziral okoli, ne odgovarjajo nikomur in radovedno motreč ljudi, ki eo kričali nanj. Nazadnje ft je a pet nekam zamizlil — tako so vsaj pripovedovali — stopil mrkega obraza in trdnih korakov k užaljenemu Petru favloviču ter zamomljal t vidno nejevoljo:
"Oprostite, seveda« . . Res, ne vem, kako ds se mi je naenkrat zahotelo. . . Neumnost. .
Nemsrnoet opravičbe je pomenila toliko kakor nova žalitev. Krik ee je podvojil; Nikolaj Vsevolodovič pa je skoamignil z rameni in ojliel.
.Vee to je bilo zelo neelano, ne glede na grdo-bijo, ki ee je zdela na prvi pogled premišljena in preračunana in je potemtakem pre4ztavlj*la nadvse teiko'in drzno nameravano žalitev eele naše drušbe; vse jo je umevalo tako.. Prvi odgovor nanjo je bila takojšnja in enoglasna izključitev gospoda Stavrogina iz števila klubovih členov. Sklenili eo se tudi v imenu vsegš kluba obrniti h gubernatorju in ga prositi, nsj brez Od-lašanja, še preden vzame sodnija zadevo v roke, obrzda občeškodljlvega razgrajača in veliko-mestnega izzivača "z poverjeno mu uradno močjo" ter "zavsrujc mir in pokoj vse epodo^ne drušbe našegs meeta pred bodočimi pogubonos-nimi atentati." 8 hudobno nedolšnostjo so pri*. pomnili na tem mestu, da se nemsrs "vendarle tudi sa gozpoda Htsvrogins naj^e kak zakon na a vetu," To fraao zo bili pripravili nalašč za gu-bernatorja, da bi ga uklali zaradi Varvare Pe-Irovne. Z naslado so razblinjali Ikandal. Guber-natorja revno takrat ni bilo v mestu; odpotoval je bil nekam blizu,, krstit otroka zanimive mlade vdove, ki jo je bil mol zapuztil v blagoslovljenem stanju; vedeli pa so, da'se kmslu vrne. Dotlej ao priredili spoštovanemu užaljencu Petru Pav-loviču pravcato ovecijo; objemali ao gs m poljubljali, in vae mesto se je Vrstilo pri njem na obiak. Nameravali so tudi slavnosten banket v njegovo Čsat in so opustili to misel šele po nje-, govih nujnih prošnjah; mogoče se jim je nszsd-nje zdanilo, ds je bil mož vendsrle potegnjen sa nos in potemtakem nimajo 2eaa tako slaviti
Vendar kako ae je to zgodilo f Kako je bilo mogoče f Važno dejstvo je, da nihče v vsem našem meštu ni pripisoval tega brezumnega ravnanja blaznosti. To kale, da ee je zdel Nikolaj Veevolodovič ljudem tudi pri adravi pameti zmolen podobnih dejanj. Jaz a svoje strani sem T še dendanašnji v dvomih, navzlie dogodku, ki je aledil kmalu za tem in je pač menda vse pojasnil ter očtoidno potolažil javno mnenje. Pripomnim naj, da se je Nikolaj Vsevolodovič štiri leta pp-sneje ns moje oprezno vprašanje o tem dogodku v klubu »smo namrgodil, rekoči "Da, da, nič kaj zdrav nisem bil takrat." Pa kaj bi poeezsl ns-preji"
Zanimiv je bil ssme tudi vaeaplošni isbruh aovreštva, a katerim se je vrglo vee ns "rszgra-jačs in velikomestnegs issivsča." Za vsako ceno to hoteli videti drsni namen in preračunsmi vo-I jo, rasi« I iti vso družbo hkrati. Ustregel pae ni mol nikomur, narobe, vse je oborožil pi4>tl sobi in e čim pravsaprsv f Vse do tega dogodka se ni bil kreffal s živo dušo'in ni žalil nikogsr; bil je vliudon kakor ksvalir na modni aliki, če bi mogel govoriti. Mfelim, da so gs sovrslili radi njegovega poaoae. Celo naše dame, nekdanje njegove oboževalke, eo alej vreščale soper njega, akoraj še huje od moških.
Varvara Petrovna je bila neananako prestrašena. Priznala js potem Htepanu Trofimoviču. da je vae to že devno slutila; sleherni dan tegs pol lets se je hala "nečesa takšnega." ftidno pria-nsnjc iz ust iSatne matere 1— "Začenja ae!" je pomlalila trepetaje. Drugo jutro po rodnem ve-ter« v klubu Jfc poiakuaita govoriti s sinom; to-da vee aS je tresla, airoU, kljub evojl odločnosti.
'(Delje prihodnjič). . 1:
Iz DrumtocMakih slik. Preložil A. L.
Sako Je odšla.
(Dalje).
"Lili ae Je prihranila na gradu oeem liber, sama pridam dve ali tri Koliko oblek mora imeti sa spodoben začetek, sa doma eno, za cerkev drugo.." '3® , M
"Lili bode potrebovala gotovo dre navadni in eno črno obleko za cerkev in za obieke prijateljic. Seveda bi bilo boljše, če bi imela še tretjo navadno, a še eno sa na cesto, veete — radi večkratne zmene. A mora imeti robec sa nedeljo in drugega, če jo kam pošljejo kupovat. Druge reči menda te ima." Elizabeta Je namreč o, tem premišljevala že več tednov. "To ji kupite v Muirtovvnu, jas vam rada pomagam, kjer morem."
Tri ure so se zamudili prihod njege petka v Muirtowski trgovi ni, pregledavali, prebirali, računali, dokler ni bila Lilina prosta o-prema popolna, a Klizabetni seznam izčerpan, izvzemši tretje navadne obleke in suknenegs krila, ki pa bi ga bila kupila Marija is srca rada.
"Kako se imate" vprašal jih je velikan; žareč zmage nad kon jarjem, ki mu je uavil ceno nad največje pričakovanje Drumtoch-tanov., "Elizabeta, pomagajte mi izbrati dve ali tri malenkosti" In oba sts izginila prizidku sa trgovino.
"Slišal sem, da ste tu, a rad bi vedel, da li imate dosti denarja. Nihče ne sme ponuditi Mariji niti pol krone, a mogoče sO ne bode jezila, če vzame Lili ntol davek od soseda veste, ds ne bi Imela prazne skrinje! Pre tem Je stisnil Drumsheugh Elizabeti dva bankovca, nakar se je izgubil is te čudne čumnate pri stranskih vrs-tih.
Ko so zvečer rssvezovali zavitek, da bi ae radovali nad njegovo vsebipo, se je Marija jezno sopeč obrnila k Elizabeti:
"Zsksj ste to storila, Elizabeta Macfaclienova.. in za mojim hrbtom! Veste, da nisem plačala niti teh dveh, a da ne vzamem niti ti lot čaja, kaj še le dve krili na upanje. Zloži to %ukno, Lili, a Jaz ga jutri vrnem, čeprav je do Muir-towna celi dve milji hods."
"Le i>ikar se ne prenagljite, Merija," je mirno pripomnilo Elizabeta. "Ne bojte ee, da bi Drumsheugh ne plačal, kar je naročil; in če je hotel dati dekletu sel m a, ne vem, zsksj bi mu morali to zagnati nazaj v glavo f Toda ne smete mu to pokazati niti za nič, niti ne omenjajte tega Živi duši/' Ko so polnili v četrtek večer Lilino skrinjo, je hotela babica dati v njo vse domače zaklade, ki bi šli med vrste mehkih stvari, a bila bi tja dala tudi svojo cel teden idočo uro, če bi je mogla potrebovati dekle, ki gre v'službo v Lon don. Skrinjo so potegnili na kolodvor v Kildrumiji na Drumshe slamo, da se barva ne bi obribala Toda HiUocks je prišel s svojo dvokolnieo in odpeljsli Lili, drle čo v prsvi roki šopek cvetlic fen vrta Jakoba Soutarja, v levici košek s plastjo medu, ki ga je pustil dueet jajce od Budnoraeja in dve Ubri najboljšega masla iz Mariji nih rok. To je imel biti prijateljski dar Doline Lilinemu novemu domu, da ne bi prišla prašnih rok. »Ali bonboni, katerih je imela polne žepe, so bili sa njo, kakor tudi beli mlečni kolsčki, zsviti v robcu in steklenice mleka, ki naj bi jo varovali na potu pred gladom in lejo.—
Marija Je Lili dvakrat potrčsls roko, prvič pri hišnih vratih, drugič, ko se Je posadila poleg Hiloksa ali poljubila Je ni, čeprav bi za njo umrla, čeprav ni upale, da jo le enkrat vidi v življenju. Ob slovesu niso bile njiju besede baš mehke.	i
"Glej, ds stoji skrinjs ravno, Li U ne pusti Je izpred oči ko boš presedala Košaro s jajei drli roki, da ee sa vse nasvetu, drli krilo, da ae ti ne zaplete, ko bol šla z voza v Kildrumiji. — Ne bode deževalo, Hillokzf
"Ne vem, a mialim, da najbri pade malo moče do večera, prav lepo bi se esveUls repa."
Tako je odhsjsla Lili — . Marija je šle na hribček, s katerega se Je videlo ns cesta, in gledsla, kako te Je pomikala HU-i
rečico i oenu, prsna na orugi Dreg, dokler ■» izginila v borovem gozdu tam na vrhu. Potem ae )e vrnila v kuhinjo, kjer Ji ji pripovedovala vzaM stvariea o dekletu, aedla je v kot in zaplakala.
Prav poaeben slučaj Je kotel, da je imel Jakob Soutar ta dan opravka v Muirtownu, prisedel je k Lili ter ji odganial skrbi s vsemogočim pripovedovanjem in neposredno vrsto svetov.
Ker Je imel še dosti čssa *a svojo zadevo, ni našel boljšega oe-la, kakor, da j« posadil Lili v Londonski brzovlak, pridavSi k njemu zalogam zavitek slaščic iz restsv racije in časopis z podobami, ki gs Je kupil v knjigarni. Sel je ob njenem vosu prav do konca kolodvora in saonja stvajr, ki jo Je /videla Lili, odhajajoča v tujino,, je bila njegova mahajoča roka. Spomin je starega moža vidno zapu ščal, zakaj mesto, da bi šel v me eto po opravkih, vrnil se je z o-poldauskžm vlakom v Kildrumijo, zagotovil, da Je odšla korajžnaga srca. —
n.
mSUvv'	j»
; Kako se ja vrnila.
* j
Ko je spomlad enkrat stopil Ja keb Soutar s polomljeno ključavnico v roki v kovačnico in mimogrede omenil, da pojde drugo jut rb v LOndon, tedaj je ta novica zbranim sosedom zaprla sapo. i "Kaj se pravite, v London, Je kob.." Hilloks je pokszal največjo prisotnost duhs ob takih presenečenjih. "jAU imate zdraver pa met»H
"Ke/pridete sami k sebi, kovač" je ispregovorfl Jakob, ne oziraje ae na nealane pripombe, "bi rad, da mi popravite ključ k tej ključavnici; malo težko se odpira. Svojega kovčka nisem rabil več kot šestnajst let, to je od takrat, ko sem bil pri morju.
"Ste to kedaj čulif" se'je oziral kovač po prisotnih, kakor bi iskal podpore, in kakor bi ne mislil izpolniti Jakobove želje tako, kakor jo je le ta povedal.
"Kaj pa gledate name, kakor na strašilo.." Jakob se je delal, kakor da se jezi. "Kaj nima Dram toehtan ravno take pravice ogledati si glavno m^sto, kakor drugi ljudje, če je v stantt pot sem in tjat"
'Kedaj sem si želel videti londonski Tower, kjer je psdls glava
marsikaterega gospoda, in West-minilersko opatijo, kjer so pokopani naši velikani, in parlament, kjer govore cele noči, in u|ice, ki nikdar ne utihnejo. »
"Da govorim reenico" — Je kob se je pošteno zabaval ob tem položaju, — "rad bi se sam podučil, in če bodete pridni, mogoče da priredim na zimo na celo Doli no v toli predavanje s pomočjo meglenih podob, veste!"
Sosedje se s grozo gledsli nsnj, In ko Je odšel, zložili svojo mod-
to UKunjka.—
r Glenj," je Spregovoril Hiloks za vse, "ima svoje posebne navade. Mislim, da si je vtepel v glavo pogledati London, in sedaj, ko smo mu naspro tovali, pojde nalažč — četudi bi ga to stalo deeet bankovcev."
Vračajoč se, se je ustavil Jakob pri Mariji Robertaonovi, ki je sedela opamljena in žalostna pred vratmi.
"Kako w imatef Vzduh jo na* čen s pomladanskimi vonji in ptički vCeclo žvrgole. Niste zna* biti slišala, da grem jutri v London.. Samo tako za zabavo, veste, hočem si ogledati velokomest ne čudeže."
Ker je Marija nanj samo mrko gledala, ji,je poskužal Jakob to razložiti in razjasniti, hote«" opra vičiti svojo skromnost. "
"Vidite, imel sem hrepenenje pogledati v veliki svet za Olcnom, ker zem iz daljav slišal njegove glaaove. Phihranil sem si nekaj bankoveev, in rad bi to storil, prodno umrem."
"To je kakor božja previdnost in nič manj, kot da je Bog ualiftal mojo molitev 1" je hitela Marija v veliki razburjenosti. "Ravno sem se s tem ubijala, ker nc morem iti sama v London, a ker tam nikogar ne poznam; srce bolelo radi tega.
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
8 talnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem srcu pretresljivo in ialostno vest, da je dne 18. oktobra, 1921, umrl molj ljubljeni soprog osfroms oče
MATH FATUR
atar 86 let. vojen v vaai Bač pri St Petru na Notranjakem. Ko se je podal omenjenega dne, nič zlabega ilv-
sodi
teč obiskat svojega prijatelja okrog lt ure, ga je zadel strel, ki ga je oddal nanj rojak, ki je kot ga ' slaboumen (kST pa fte nI so potrjeno). Tri pre posneje so I prenehale bolečine in saapal je za vedno. V staram kraju zapušča mater, enega brsta ln dve saatri, tukaj pa mene žalujočo soprogo in itiri fte nedoraatle otroke. Prečna zahvala vsem, ki so pomagali pokojnemu v njegovem ialoetnem stanju kakor ta-d}	ari žalosti. Posebna hvala
družini Novak, ker ao ga vzeli na dom v Mstelio kjer Je tud. preminul sa ve^no. Hvala druAtvu Sv. Itefana čt. 5?;. J-	m krasni venec in
obilno vdeleftb«»prt pogrdbu pokojni bil Je večletni član omenj&^ga dmft-tva. Hvala tudi drufttvu "Zavedne Slovenke*' ftt >24, 8. N. P. J.
<iiT?inVl	ln u Pomoč,
Ur tolaftbe, ko sem bila v tem U-
'^S*« f®jpžaju. Najlepfta hvala Joka Kostelic-su kateri Je vse prs-akibel sa p°wrrb, hvala M rs Kuhar. 2	M m°J* žsle teden ata-
re dete ob času nesreče. Nsdalje hva-
•» "i "tale ob strani sa vsako tedaj potrebno pomoč kakor
mafJTT^L hviL"0 m' ko,Wk*J P°
in Ludviku Cmuzl*aa kliine n* fo^ Hvala vsem, ki eo ta oU-•kafi pri ssrtvaftkem odru ln nprt »Ui k sadnjem počitku. Tebi dTsgi
^P* talimo; nočivaj mir-
25?®!	taluioči
•elaH: Antonija Patur, soproga >d-war^ Krietie. W,ll,.m in^VinčeSj
Ctmk, Momt .
Delaveo breg delavskega časo-piaia Ja ka^or vojak brez pnžke. naročita sa in Urite svoje glaii-
n
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam žalostno vest, da je moj nad vite priljubljeni brat
JOHN JSŽ
v miru zazpal dne 14. septembra 1921 v bolnišnici. Pogreb se je vršil na katoliškem pokopališču dne 17. sept. 1.1. ob veliki udeležbi spremljevalcev. Lepa hvala vsem, ki so se pogreba udeležili, posebno se pa zahvalim društvu "Triglav" Št. Ž, SNPJ[ za krazni venec in vsestransko postrežbo. Hvala sa darovane krasne vence goepej Mesojedec in M rs. 8ey-moure. — Pokojni brat je bil doma iz Cerkelj pri Kranju na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1908 in je bil star sedaj 31 let. Vsem cenjenim rojakom in rojakinjam, ki fte nieo člani podporne organizacije, toplo ^>rpioročam mater SNPJ, ki donro skrbi za vse v'slučaju bolezn ini smrti-
Tebi dragi nepozabni brat želim, počivaj mirno v hladni ameriški zemlji
Žalujoči ostali: Marija Savnik (omožena sestra), John bavnik. svak. Mary Savni k, moja hčerke. V stari domovini pa brat Jožef Je^. — La Salle, 111.
. NAZNAFflLO IN ZAHVALA, te
S tulnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom ln snancem žalostno vest, da nam Je nemila smrt vzela te nafte srede nafto nikdar posabljeno hčerko
F*VDA LESKOVEC.
Umrla je dne IS. oktobra pa nevarno Koletnijo davieo. bolehala ie samo dva dni. šaman ao se trudili sdravniki, da bi Ji ohranili žtvUenJe, dne 19. oktobra, t. 1. smo jo izro«!l materi aeariji. BIU Je stara le eno leto la isn mesecev. Nafta najlopfta hvala vsem, ki so nam kaj pomagali sa časa bolezni nafte nepozabne hB. ke, kakor tudi onim. ki ao naa tolažit! ob taloetni ari in smrti. Toreft fte m-krst hvala vsem. Počivaj mirno nafta mi a hčerka v hladni ameriftki semlji. žalujoči ostali: John ia Msry Lesko-vee stari*i, John in Maa bratra.
Biir»»tt»t>own, Pa. .