KOPER — 4. JANUARJA 1957
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VI.
STEV. 2
Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din. četrtletna 130 din. Za iznozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
Hamteinu ^asianita ftbedsedftiUa Hita
d¥Q
i
»Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke!
V zvezi z nastopajočim 1957. letom porabljam to priložnost, da vam, kot je navada, povem nekaj besed, z najtoplejšo željo, naj se nam tudi v tem letu omogoči mirno ustvarjalno delo in dosega čimboljših uspehov pri soci-
mislijo, da groba vojaška sila rešuje vse. Moralni činitelj igra v svetu vse pomembnejšo vlogo in je v zvezi z zadnjimi dogodki močno prišel do izraza v Združenih narodih. Mislim, da bo to dober nauk za vsakogar, ki ne želi misliti na posledice podobnih napadalnih dejanj.
alistični graditvi naše dežele, v interesu srečnejšega življenja naših delavcev in vseh delovnih državljanov.
Vem, da mnogi naši državljani zaskrbljeno gledajo v rihodnost zaradi določenih napetosti in nejasnosti, ki danes obstajajo v svetu. Taka zaskrbljenost bolj ali manj vlada v vseh državah, povzročena pa je s tem, da so nekatere države ignorirale javno mnenje in vlogo Združenih narodov in uporabile grobo vojaško silo za reševanje nekaterih spornih vprašanj, ki spadajo v pristojnost Združenih narodov. Kakor so ti postopki bili tragični, ker so brez potrebe povzročili velike žrtve, pa so pokazali, da mednarodna javnost in sile miru v svetu po drugi svetovni vojni niso več ravnodušni napram napadalnim postopkom tistih, ki še
Naša vlada si je v minulem letu vztrajno prizadevala, tako v Združenih narodih kot v vsej svoji zunanjepolitični dejavnosti, za zmago načel miroljubnega reševanja mednarodnih spornih problemov, za razvoj miroljubnega sodelovanja, za dejavno sožitje, proti blokom razdelitve sveta, za mir itd. Želel bi ob tej priložnosti poudariti, da bomo tudi v prihodnje še vztrajneje izvajali tako miroljubno politiko, ker se zavedamo, da samo taka politika prispeva k utrditvi miru v svetu, to je, h krepitvi tistih miroljubnih, sil, ki budno stojijo na straži miru. Naš je trden namen, z vsemi močmi delati na poglabljanju vsestranskega sodelovanja in dobrih odnosa je v z vsemi državami, ki to prav tako želijo.
Mislim, da lahko verjame-
mo, da ni vzroka za dvom v pogledu prihodnosti in zmage miroljubnih teženj človeštva, ker se te postopno uresničujejo, čeprav počasi in z mnogimi težavami. Največja ovira, da se v tem pogledu ne morejo doseči večji rezultati, leži v tem, ker med državami še obstaja globoko zakoreninjeno nezaupanje. Delo na vzpostavljanju zaupanja med državami in narodi zahteva taktičnost in potrpljenje, zahteva mnogo dobre volje za praktično reševanje mnogih nerešenih problemov in ne samo deklaracije, katerim ne sledi njihova dejanska uporaba. Mislim, da nezaupanje med državami izhaja iz razdelitve sveta na bloke, za katere se po strani misli, da so najboljše sredstvo za dosego določenih ciljev, na drugi strani pa se spet napačno misli, da so najboljša obramba pred agresijo.
Glede našega notranjega življenja ste videli, da bomo storili celo vrsto ukrepov, ki bodo vsekakor dali rezultate v pogledu boljših življenjskih pogojev naših delovnih ljudi. Verjamem, da se bo to v znatni meri občutilo že v tem, 1957. letu. Vendar pa moramo skupaj z našimi delovnimi kolektivi napraviti še večje napore, da se proizvodnja dobrin široke potrošnje čimbolj poveča, ker samo povečanje plač ne bo in ne more dati rezultatov, k* jih pričakujemo. Posebno je važno, da se poveča produktivnost dela, da se zmanjšajo stroški proizvodnje, da se racionalno izkoristijo sredstva in pazi na varčevanje, da .se pravilno in najuspešneje organizira proizvodnja itd. To jc naloga delovnih kolektivov, naloga ljudske oblasti pa je, da se še to leto izboljša plačni sistem, tako da bo ta sistem stimulanca za de-lavce-proizvajalce, da bodo ti imeli več interesa za razvijanje svoje ustvarjalne moči in samoiniciative. Od tega bodo imeli veliko korist tako delovni kolektivi kot posamezni delavci in celotna naša skupnost.
Da bi olajšali breme našim delovnim ljudem v nadaljnji izgradnji naše soci-(Nadaljevanje na 2. strani)
Bimsšh^m ¡¡¡Sam s s? Bet&

Družbeni plan in zvezni proračun za leto 1957 sta bila sprejeta šc pred koncem lanskega leta. Predvideno je sicer bilo, da bo do sprejema obeh navedenih zakonov prišlo že prej. Vendar pa, kot jc znano, osnutek zveznega družbenega plana, ki je bil pripravljen, ni v celoti zadovoljil in je skupščina zahtevala precej bistvenih sprememb. Tako sta bila družbeni plan za leto 1957 in zvezni proračun sprejeta na drugem decembrskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, potem, ko je bil novi predlog plana temeljito predelan in prej proučen v skupščinskih odborih in obeh zborih.
Kljub tej zakasnitvi sprejema obeh zakonov, važni le zato, ker ljudske republike in ljudski odbori ne bodo mogli sprejeti svojih družbenih planov še pred začetkom novega gospodarskega leta, moramo ugotoviti pomemben napredek v primerjavi z lanskim letom. V novo gospodarsko leto namreč stopamo z znanimi in sprejetimi ekonomskimi instrumenti. Ce primerjamo stanje z lanskim letom, moramo ugotoviti v tem pogledu veliko prednost, saj je znano, da se je lani sprejemanje planov zavleklo daleč do meseca maja, kar je imelo seveda posledice v gospodarstvu. Letos takih posledic ne bo, ker lahko računamo, da bodo republiški in okrajni plani in proračuni sprejeti do konca januarja.
Novi družbeni plan temelji na splošno znanih smernicah naše gospodarske politike. Če bi hoteli ponoviti osnovno misel, bi jo morda izrazili s tem, da je naloga novega družbenega plana ustvariti potrebne pogoje za čim hitrejši razvoj gospodarstva v nakazani smeri. Predvsem naj bi ustvarili materialno podlago za predvidene ekonomske spremembe, kajti odstraniti moramo še mnogo ovir, ki onemogočajo enakomeren in pravilen razvoj. Predvsem mislimo tu na ustvaritev materialnih odnosov, kot pogoj za uresničevanje naše ekonomske politike.
POSEBNOSTI NOVEGA DRUŽBENEGA PLANA
Dotaknili bi se najpomembnejših značilnosti, ki jih je zajel naš novi družb eni plan. Predvsem so bile z novim družbenim planom ponovno zvišane investicije, določene za družbeni standard. Navajamo to kot prvo zato, da bi čimbolj poudarili osnovno načelo, ki ga vsebuje ves plan, in sicer podreditev vsega dvigu življenjske ravni. V številkah pomeni, da se v primerjavi z lanskim letom dvignejo navedene investicije od 63 na 80 milijard. Na drugi strani pa se je nivo investicij v celoti znižal za 26 milijard. Posebno bodo znižane investicije za industrijo in to od 118 milijard lani na 101 letos.
V najtesnejši zvezi z investicijami je vprašanje ustvarjanja večjih družbenih rezerv. Te bodo za 10 milijard višje kot lani in bodo dosegle 60 milijard. Pomen rezerv je posebno velik za naše gospodarstvo, saj je znano, da nam otežkoča njegovo stabilizacijo prav pomanjkanje zadostnih rezerv. Z njimi nam bo v bodoče omogočeno pravočasno in učinkovito intervenirati tam, kjer bi lahko nastale zaradi neenakomernega ali nepravilnega razvoja motnje v gospodarstvu.
Novi plan predvideva tudi nižji nivo proizvodnje, kot je bil predviden v prvotnem osnutku. Letos naj bi se proizvodnja dvignila za 13% (prvotno je bil predviden dvig za 15%). Sprememba je v skladu z enakomernim razvojem posameznih gospodarskih panog. Doseglo pa naj bi se predvsem z neznatnim povečanjem delovne sile, zboljšale organizacije dela, večjim izkoriščanjem zmogljivosti in rezerv in le delno z novimi obrati, ki bodo začeli z delom v letošnjem letu. Kolikšne so razpoložljive rezerve, zlasti v povečanju storilnosti in izkoriščanju razpoložljivih kapacitet in rezerv, nam povedo številke: v primerjavi z državnim povprečjem (100) znaša delovna storilnost v LR Sloveniji 120, v Bosni in Hercegovini 114, medtem ko beležijo vse ostale republike indeks pod 100 z najnižjim v Makedoniji: 70. V celoti pa je delovna storilnost precej pod nredvojno. Novi družbeni plan in ukrepi, ki bodo sledili, bodo usme-jeni v prvi vrsti' v to, da se take in podobne anomalije odstranijo.
S tem v skladu so vsekakor nadaljnji napori, ki imajo svojo utemeljitev v družbenem planu, to pa jc iskanje najracionalnejših poti v ekonomskem razvoju za čim hitrejši porast produktivnosti dela in proizvodnih sil. Ti se zrcalijo v spremembah glede diferenciacije osebnih prejemkov tako v podjetjih, kot v diferenciaciji dohodkov družbenih skladov in proračunov. Produktivnejša podjetja in delavci v njih naj dobe piravico do višjih plač in skladov, občine pa višje sklade. Tako naj se utcmelje materialni temelji ljudskih odborov in gospodarskih organizacij. Delno povišanje plač je morda le en korak v tej smeri, medtem ko naj bi se v teku razvoja v nevi smeri postopno zboljševalo stanje tako za produktivnejša podjetja, kot za njihove delavce in ljudske odbore. V bodoče naj bi tako odpravili izenačenje med podjetji ne glede na njih uspeh, in s tem seveda tudi med komunami.
Plan predvideva tudi povečanje prometa (za 6.9%). večji izvoz (13,8%), zlasti pa povišanje skladov za osebno potrošnjo (11%). Pomembno je dejstvo, da je predvidenih 36% skupnih investicij za nabavo in gradnjo prevoznih in plovnih objektov. Pri izvozu pa naj bi se znižal izvoz kmetijskih pridelkov za G^8% — vse v primerjavi z lanskim letom. Tako naj bi izvozili za 78,3 milijard industrijskih izdelkov in le za 30 milijard kmetijskih, med katerimi pa je glavni izvozni predmet tobak. Glede osebne potrošnje je rečeno, da naj bi se sklad živil povečal za 7%, sklad industrijskega potresnega blaga pa za 1S%, pri čemer je zajet povečan uvoz tega blaga.
Odprto je delno ostalo vprašanje kmetijstva, v katerega naj bi vložili za 37 milijard ali 28% več kot lani. Razen tega pa so predvidene rezerve za primer, če bi razvoj in proizvodnja ne bila v skladu s planom, Vendar pa bo vprašanje kmetijstva ostalo eno izmed vprašanj, kateremu bo treba v bodoče posvetiti še mnogo dela in proučevanja iz razlogov, ki so nam znani.
Končno bi še omenili, da predvideva plan zelo široke možnosti za posege v gospodarski razvoj v teku leta in Zvezni izvršni svet je v tem pogledu dobil zelo široka pooblastila. Ta se kažejo že tudi v tem, da je Zvezni izvršni svet takoj po sprejemu plana sprejel več novih gospodarskih ukrepov, ki so v najtesnejši zvezi z izvrševanjem določb družbenega plana. V bodoče bo lahko ZIS takoj oziroma pravočasno posegel v razvoj, če bi se pokazala potreba in bo lahko odstranjeval ovire ali hibe ter pospeševal razvoj gospodarstva v nakazani smeri.
-ilt-
(Nadaljevanje s 1, strani) alistične dežele in dali več sredstev za dvig življenjskega standarda, smo sc v tem letu morali odreči gradnji nekaterih zelo pomembnih industrijskih podjetij. Ta podjetja bomo gradili tedaj, ko bomo za to imeli ustrezna sredstva, da to ne bo šlo na škodo življenjske ravni delovnih ljudi. Z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet in boljšo organizacijo proizvodnje, z določenimi rekonstrukcijami nekaterih tovarn in kooperacijo med več podjetji, lahko dosežemo pomembne uspehe v proizvodnji sredstev za široko potrošnjo in tudi za izvoz. Po drugi strani pa polagam na srce delovnim kolektivom in delavskim svetom, da bolje nadzorujejo, za kaj se trošijo sredstva, ki se dajejo na razpolago podjetjem. Cesto so primeri, da se ta sredstva trošijo brez vednosti delavskih svetov za razne nepotrebne in luksuzne stvari, kar, razumljivo, škodi predvsem samim delavcem.
Kot je že znano, so za letos v družbenem planu predvidena večja sredstva za naše kmetijstvo. Toda ni dovolj, samo zagotoviti več sredstev v ta namen, marveč tudi boljšo uporabo teh sredstev. Treba je že enkrat pogumne-je stopiti na pot sodobne agrokulturne proizvodnje, in ne se držati starega in zastarelega načina dela v poljedelstvu. Ni nam vseeno, ali bomo na hektar dobili 10, ali 30 do 40 metrskih centov žita, ker je to za nas življenjsko vrašanje. Bilo bi potrebno, da o tem malo razmislijo tudi nekateri poljedelski
strokovnjaki, ki se upirajo novatorstvu v poljedelski proizvodnji — tako tisti na fakultetah in drugih znanstvenih poljedelskih ustanovah kot tudi oni na terenu. Prav tako je potrebno, da naši kmetje —- zadrugarji in individualni proizvajalci — pogumneje odstranijo stare navade in se navadijo na novi; zanje mnogo koristnejši način proizvodnje v poljedelstvu, država pa bo, glede na možnosti, poskrbela, da se za to zagotovijo potrebna sredstva.
Naše komune čakajo letos zelo važne naloge. Pred nami so volitve, na katere se je treba temeljito pripraviti, in tovariši, odgovorni za pravilno in uspešno funkcioniranje komun, morajo napraviti vse, da se le-te uredijo in osposo-bijo kot organi socialistične oblasti z mnogostranskimi nalogami, da morejo v polni meri nositi odgovornost in pravilno opravljati svojo funkcijo. Odgovornost komun je postala še večja s tem, da so le-te v decentralizaciji socialistične državne uprave dobile mnoge pristojnosti gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Tukaj je posebno važno imeti v mislih, da ne gre dopustiti nobenega partikulariz-ma, ki bi šel na škodo socialistične skupnosti kot celote, katere sestavni del so naše komune.
Našim delovnim kolektivom, našim kmetijcem, naši mladini, našim pripadnikom oboroženih sil, državljanom in državljankam Jugoslavije, čestitam novo 1957. leto in želim vsem srečo in mnogo uspeha v ustvarjalnem delu!«
ENOTE OZN SO ZAČELE ČISTITI SUEŠKI PREKOP
V začetku tedna so začele pomorske enote Združenih narodov z očiščevalnimi deli v Sueškem prekopu na področju E1 Ferdana. Najprej morajo odstraniti mine in drugi material, s katerim so blokirali prekop ter zgraditi premični most, nato pa bodo začeli dvigati potopljene ladje. V Kairu menijo, da bodo prve ladje lahko plule skozi kanal letos v marcu.
Medtem je egiptovska vlada sklenila odpovedati sporazum o prijateljstvu z Veliko Britanijo, ki so ga podpisali 19. oktobra 1954. Egiptovska vlada ima ta sporazum za neveljaven že od 31. oktobra lani, ko se je začel anglo-francoski napad na njeno ozemlje. Sklep o razveljavitvi sporazuma bo egiptovska vlada sporočila tudi OZN.
Iz Kaira so v torek sporočili, da so enote JLA, ki so razmeščene na Sinaju, napredovale za nadaljnja dva kilometra. Zdaj so oddaljene 110 kilometrov od E1 Kantare. Do glavnega mesta Sinaja E1 Arissa imajo še 32 kilometrov.
MADŽARSKA VLADA POTREBUJE POSOJILO
Radio Budimpešta je sporočil, da se madžarska vlada pogaja z romunsko, češkoslovaško, bolgarsko in vzhodnonemško vlado za najem posojila. Sovjetska zveza je že pristala na posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev v prostih devizah. Za ta denar bodo Madžari kupili v zahodnih državah razne proizvode.
Radio Budimpešta je te dni tudi zanikal pretirane številke, ki jih v tujini objavljajo o žrtvah tragičnih oktobrskih dogodkov. Medtem ko nekatere tuje agencije poročajo, da je bilo v Budimpešti od 50 do 60 tisoč žrtev, trdi Radio Budimpešta, da je bilo le 1800 do 2000 mrtvih in okrog 13.0000 ranjenih. Pri tem pa niso všete izgube sovjetske vojske in žrtve v drugih predelih države.
Številni evropski in drugi državniki so za novo leto naslovili prebivalstvu svojih držav novoletne poslanice. Razen čestitk je v teh poslanicah govora tudi o političnih in gospodarskih načrtih vlad v letošnjem letu.
Predsednik britanske laburistične stranke Gaitskell pravi v poslanici, da so gospodarske perspektive Velike Britanije v letu 1957 vse prej kot rožnate. Vso krivdo pripisuje konservativni stranki, ki si je dovolila sueško pustolovščino, ne da bi vprašala za mnenje laburiste. »Zdaj je konservativna stranka v žalostnem položaju, diskreditirana in zmedena, mi pa smo takoj pripravljeni prevzeti oblast, brž ko se bodo za nas izrekli volivci.«
Predsednik francoske vlade Mol-let se je zahvalil francoskemu narodu, ker je »pogumno prenašal težave zadnjih mesecev«. Hkrati je izrazil svoje prepričanje, »da bo dežela doživela letos večjo blaginjo in da bi tudi v Alžiru zavladala mir dn svoboda«.
Po desetdnevnem novoletnem odmoru je v torek v New Yorku nadaljevala z delom Glavna skupščina OZN. Na dnevnem redu je vrsta važnih mednarodnih vprašanj, ki so jih obravnavali že v prvem delu zasedanja, razen tega pa bodo razpravljali še o razoro-žitvenem vprašanju ter o Alžiru in Cipru. Politični opazovalci menijo, da bo Glavna skupščina zaključila z delom predvidoma sredi marca,
V prvih dneh zasedanja bodo obravnavali vprašanje Srednjega vzhoda. V zvezi s tem je predsednik Eisenhower sporočil angleški in francoski vladi svoj načrt za Srednji vzhod, ki so ga v Londonu in Parizu sprejeli z zadovoljstvom, v Kairu in drugih arabskih prestolnicah pa s precejšnjo rezerviranostjo. Čeprav je ameriški zunanji minister Dulles zagotovil, da se politika njegove vlade ne bo odmaknila od stališč OZN, opozarjajo egiptovski politični krogi, da novi ameriški načrt ne bi bil v skladu z egiptovsko in sirij-sko neodvisnostjo. Ameriška vlada namreč namerava nuditi arabskim deželam jamstva proti morebitnemu napadu ter gospodarsko pomoč v vrednosti 400 milijonov dolarjev, da bi tako preprečila politično in vojaško pronicanje Sovjetske zveze na to področje. V zvezi s tem je sirijski veleposlanik v Washing-tonu opozoril ameriško vlado, da
CU EN LAJEVA IZJAVA O FORMOZI
Kitajski ministrski predsednik Ču En Laj, ki je na obisku v Burmi in Indiji, je v daljšem intervjuju za ameriško televizijo obravnaval razna mednarodna vprašanja. Predvsem je poudaril, da si bo Kitajska še vnaprej prizadevala doseči mirno osvoboditev Formoze in prepričati Čanglcajška, naj prepusti otok materi domovini. Ponovno je tudi poudaril pomen vključitve LR Kitajske v OZN, saj po njegovem mnenju ni mogoče obravnavati svetovnih, zlasti pa še azijskih vprašanj brez predstavnika 600 milijonov ljudi.
Na koncu intervjuja se je Cu En Laj zavzel za sklenitev kolektivne pogodbe o miru za področja Azije in Pacifika.
BRITANSKA VLADA NE BO SPUSTILA MAKARIOSA
Predstavnik grškega zunanjega ministrstva je v začetku tedna obširno razložil stališče svoje vlade glede Cipra. Med drugim je dejal, da je imel britanski minister za kolonije Boyd negativno stališče do izpustitve Maliariosa na svobodo in sploh vprašanja samo-opredelitve ciprskega prebivalstva. Kljub vsem tem dejstvom grška vlada ne bo odbila razprave o predlogih, ki naj bi prinesli rešitev, če bo prepričana, da je tudi na drugi strani razumevanje.
Siriji ne grozi nobena nevarnost pd Sovjetske zveze, podobno pa je tudi stališče Egipta in drugih arabskih držav. Vsekakor ta najnovejši ameriški načrt ne bo najbolj ugodno vplival na pomiritev na Srednjem vzhodu, saj jasno kaže tendence za nadaljevanje stare blokovske politike. Kakšen pa bo odmev v svetu, pa bodo seveda najbolj pokazale razprave v okviru OZN.
Z velikim zanimanjem pričakujejo politični opazovalci zlasti začetek razprave o Alžiru in Cipru. Na prejšnjem zasedanju Glavne skupščine sta se britanska in francoska delegacija uprli proučevanju teh vprašanj, češ da sta to njuni notranji zadevi. Francoska delegacija je celo v znak protesta zapustila zasedanje. Lani pa sta se njuni stališči malo spremenili in sta pristali na omenjeno razpravo. Vsekakor sta Ciper in Alžir stalni žarišči nemirov in stalna nevarnost za svetovni mir. Priporočila, ki jih lahko sprejme Glavna skupščina, morejo mnogo vplivati na nadaljnjo usodo teh dežel, kjer se še krčevito drže ostanki preživelega kolonializma in kjer kljub
pritisku svetovnega javnega mnenja še vedno nočejo ničesar slišati o načelih samoodločbe narodov.
Med važnimi vprašanji, ki jih bodo obravnavali, je tudi razorožitev. V zvezi s tem je prišlo te dni do zbliževanja gledišč med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike, tako da lahko upamo na prve konkretne rezultate. Do zbližanja gledišč so prišli tudi glede ustanovitve mednarodnega sklada za pomoč nerazvitim področjem.
LETOS V JUGOSLAVIJI NOVIH 200.000 RADIJSKIH APARATOV.
Skoro polovico teh aparatov bo izdelala tovarna radio-aparatov »Ni-kola Tesla« v Beogradu. Med novimi izdelki bodo tudi radijski sprejemniki s klaviaturo, ki bodo prvi .te vrste, izdelani doma, in radio-aparati z napravami za sprejemanje ultra kratkih valov ter radio-gramofoni, Nekatere domače tovarne bodo izdelale nad 30.000 manjših aparatov, ki bodo veljali okrog 15,000 dinarjev. V načrtu imajo tudi izdelavo 2.000 televizijskih sprejemnikov.
Generalni tajnik italijanske KP zavrača v svoji poslanici najprej protikomunistično propagando, ki skuša prikazati, da je KPI v propadanju, nato pa govori o napakah, do katerih je prišlo »zaradi slepega zaupanja v enega samega človeka«. Togliatti je v svoji poslanici tudi naglasil, »da bodo sovražniki svobode in miru v svetu kmalu opazili, da nas je preteklo leto utrdilo.«
Predsednik zahodnonemške republike Heuss pa je v svoji poslanici poudaril, naj državljani pri letošnjih volitvah v Bundestag upoštevajo predvsem dve politični vprašanji, to sta: združitev in obramba Nemčije.
IIANOI: Severnovietnamski o-brambni minister Giappo je poslal predsedniku mednarodne komisije za nadzorstvo nad premirjem v Vietnamu protestno pismo zaradi »vedno večje oborožene intervencije ZDA v Južnem Vietnamu«, General Giapp meni, da je pošiljanje orožja in vojakov v Južni Vietnam kršitev 2enevskih sporazumov.
V sredo, 28. decembra 1956, je v bolnišnici v Šempetru pri Novi Gorici umrl, komaj 30 let star, narodni b»ro,j Rastislav Delpin-Zmago.
Njegovo ime je tesno povezano z borbo primorskega, posebno pa še goriškega ljudstva za nacionalno, kulturno in socialno svobodo.
Doma je bil iz Podgore pri Gorici. Izučil se je za trgovskega pomočnika. 2e kot mladenič pa se je priključil protifašističnemu gibanju in je bil zato leta 1939 obsojen pred posebnim sodiščem v Rimu na eno leto zapora. Med narodnoosvobodilno vojno je najprej deloval kot terenec in preskrboval partizanske enote z orožjem in drugimi potrebščinami. Kasneje je postal obveščevalec Gregorčičeve brigade, nato pa se je proslavil z vrsto drznih sabotažnih akcij proti okupatorju.
Ob koncu druge svetovne vojne, potem, ko se je ob naši zahodni meji dobojeval s četniki, ki so hoteli uteči v Italijo, so ga zaprli. Sel je skozi goriške zapore in tržaški Coroneo v Benetke, od koder se je vrnil v svobodno domovino. V odsotnosti so ga italijanska sodišča obsodila na 120 let zapora.
Narodnega heroja Rastislava Delpi-na-Zmaga so pokopali v Novi Gorici. Med pettisočglavo množico je bilo tudi osem slovenskih narodnih herojev, številni prvoborci, pokojnikovi prijatelji in znanci iz bližnjih italijanskih obmejnih krajev ter predstavniki' ljudske oblasti in množičnih organizacij, med njimi član republiškega odbora Združenja rezervnih oficirjev narodni heroj Anton Vid-mar-Luka, sekretar republiškega zbora Zveze borcev Marijan Bertoncelj, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Gorica inž. Karmelo Budilina, sekretarja OK ZIvS Gorice in Kopra Tine Remškar in Albert Jakopič-Kaj-timir, zastopniki JLA ter vrsta bivših jugoslovanskih in italijanskih partizanskih borcev.
Od njegovih posmrtnih ostankov so sc poslovili sekretar OK ZKS Tine
Remšltar, prof. Slavko Kretič, narodna heroja Anton Ferjančič in Franc Pokovec ter major JLA Ante Magic in Franc Maraž. Potem, ko je vod JLA izstrelil častno salvo, je moški pevski zbor »Bojan« iz Dornberka zapel žalostinke, godbi na pihala garni-zona JLA In anhovske cementarne pa sta zaigrali žalne koračnice. Na grobnico narodnega heroja Rastislava Delpina-Zmaga so položili nad 100 vencev in več desetin šopkov cvetja.
Sredi neumornega dela je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi, ljudski poslanec, predsednik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS in tajnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Mavrici j Bore. Vse svoje življenje in delo je posvetil borbi za koristi delovnih ljudi, tako v stari Jugoslaviji, ko je bil eden najvidnejših organizatorjev stavk v času mezdnega boja, kakor tudi med narodnoosvobodilno vojno in v graditvi socializma v Novi Jugoslaviji. Bil je eden tistih neutrudnih delavcev-revolucionarjev, ki so ob vsakem času pripravljeni žrtvovati vse za graditev in utrjevanje socialističnih odnosov in, ki so dali vse za uveljavljanje pravic delovnih ljudi.
NEW DELHI: Ministri za delo indijskih držav so sklenili, da bodo vpeljali delavsko samoupravljanje v industriji. Minister za delo osrednje vlade Desaj je poudaril, da je za uresničitev »industrijske demokracije« nujno, da delavci neposredno sodelujejo pri upravljanju gospodarstva. Za uvajanje sistema delavskega samoupravljanja bodo za delavce organizirali tečaje in. v ta namen porabili 5 milijonov rupij. Indijska narodna socialistična stranka pa je objavila predvolilni proglas, v katerem zahteva nacionalizacijo bank, rudnikov, proizvodnje mineralnih olj in da bi država prevzela v upravljanje velike plantaže.
MOSKVA: Za prvega povojnega veleposlanika Sovjetske zveze na Japonskem je bil imenovan dosedanji podpredsednik ministrskega sveta ZSSR Ivan Fedorovič Tevos-jan. ■
KAIRO: Egiptovski finančni minister Abdel Moneim E1 Kaisuni se je pred kratkim sestal z ameriškim veleposlanikom v Egiptu Raymondom Harom. Govorila sta o finančnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
PARIZ: Letošnji francoski proračun znaša 4 tisoč milijard francoskih frankov in ne vključuje izdatkov za vojaške operacije v Alžiru, niti ne izdatkov v zvezi z napadom na Egipt.
WASHINGTON: Ameriška komisija za atomsko energijo izda za delo svojih obratov in laboratorijev letno okrog 2 milijardi dolarjev. Prav toliko so porabili tudi leta 1945 za raziskovalno delo in za zgraditev tovarn, v katerih so izdelali prvo ameriško atomsko bombo. Vrednost kapitalnih investicij v tovarne in naprave za atomsko energijo je znašala leta 1947 1,2 milijardi dolarjev, lansko leto pa že 7 milijard dolarjev.
ALŽIR: Oddelki uporniških sil v Alžiru so napadli več mest in zažgali več kot 40 farm francoskih kolonov. Francosko vojaško poveljstvo poroča o ostrih spopadih med alžirskimi uporniki in Francozi v severnem delu Alžira.
Zaradi novoletnih praznikov je današnja številka »Slovenskega Jadrana« izšla z majhno zamudo in v zmanjšanem obsegu. Prihodnja številka bo spet v navadnem obsegu in bo redno izšla v petek, 11. januarja.
Prosimo naše naročnike in bralce, da to blagohotno vzamejo na znanje!
Uredništvo
Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rastko Bradašlcja. — Za tisk odgovarja Franc Zdešar.	■
V več ali manj veselem razpo-pženju smo zaključili staro leto polni upanja, da se bodo uresničile vse naše želje so, eni s plesom, drugi pa kar v postelji, pričakali novo leto 1957.
Najvažnejši dogodek prvih minut novega leta: ob 0,15 se je v koprski porodnišnici rodila — punčka: Tatjana Ivanič. Najbolj razvesljiva vest pa je, da na Novega leta dan ni bilo nobene prometne nesreče. Tudi požara ne. Da bi se le tako preživeti dnevi vrstili v letošnjem letu!
Nova šiviljska delavnica v Piranu
S 1. januarjem je pričela v Piranu obratovati nova občinska šiviljska delavnica, v kateri bo za sedaj nameščenih 10 šivilj. Kaže, da se bo to uslužnostno podjetje že v kratkem razširilo, saj ima vse možnosti, da izpolni obljube, ki jih dal delovni kolektiv ob otvoritvi: izboljšanje kvalitete izdelkov šiviljske stroke in zmanjšanje cen obrtnih uslug. Pirančani pričakujejo, da bodo v kratkem odprli še nekaj obrtnih delavnic in tako izpolnili vrzel v obrtniški dejavnosti, ki je v Piranu dokaj šibka.
Dedek Mraz je bil zelo darežljiv. V Koper se je pripeljal z motornim čolnom v spremstvu živali in palčkov. Okrog tisoč otrok ga je sprejelo na pomolu koprskega pristanišča in, revež si je komaj utrl pot do gledališča, kjer je sprejel naše najmlajše. Prisostvoval je tudi predstavi Ocvirkove mladinske igre »Peter Klepec« in obdaroval otroke, ki so se udeležili akademije gojencev koprske Glasbene šole.
V	sežanski občini je obdaroval z darili, ki so jih pripravili občinski ljudski odbor, množične organizacije in podjetja, šolsko mladino, najbolj pa tiste učence, ki so mu priredili kratke kuHurno-umetni-šlce nastope. Sežansko društvo prijateljev mladine je organiziralo v zadnjem tednu preteklega leta vrsto predstav mladinskih filmov-ri-sank. Tudi vajenske mladine se je spomnil dedek Mraz z lepimi darili. V prostorih DPD Svobode pa je obdaril cicibane.
V	hrpeljski občini so dobili otroci za pol milijona dinarjev vrednosti daril. Občinski ljudski odbor je prispeval 350.000 dinarjev, podjetja in zadruge 120.000, trgovsko podjetje »Preskrba« iz Sežane pa za 30.000 dinarjev vrednosti praktičnih daril. Dedek Mraz je obdaril predšolsko in šolsko mladino
Kmetijska proizvajalna poslovna zveza v Kopru, ki vključuje kmetijske zadruge in druge kmetijske gospodarske organizacije na področju koprske, izolske in piranske občine, je izdelala načrt dela za pospeševanje kmetijske proizvodnje za letošnje leto. Ta načrt je sestavljen na osnovi 'naslednjih smernic razvoja našega kmetijstva:
vlaganje sredstev v gojitev tistih poljedelskih kultur, ki čimprej ustvarjajo gospodarski dobiček, obnavljanje sadjarskih in vinogradniških nasadov s sodobnimi agrotehničnimi sredstvi\ in ustanavljanje ter razvijanje ekonomij pri kmetijskih zadrugah. Za uresničitev tega programa pa bo potrebno okrog 179 milijonov dinarjev, ki jih bodo črpali iz skladov kmetijskih zadrug in soudeležbe zasebnih kme-
DVE ŽRTVI . ŽELEZNIŠKE NESREČE
V petek, 28. decembra, sta se vračala v čuvajnico št. 59, kjer sta stanovala, skozi železniški predor med postajama Gornje Ležeče in Košano zakonca 71 letni Frane in 64 letna Marija Klemen. V predoru jima je pripeljal nasproti tovorni vlak, kateremu sta se izognila na levi tir v trenutku, ko je pripeljal vlak iz Postojne in ju povozil. Oba zakonca sta bila na mestu mrtva.
POŽAR V KOŠTABONI
Otroka, ki sta se igrala z vžigalicami, sta 28. decembra zažgala v Koštaboni senik Emila Vilerja. Zgorelo je okrog štiri tisoč kilogramov sena in 30 bal slame. Škodo cenijo na 560 tisoč dinarjev.
tovalcev v višini 87 milijonov dinarjev in iz finančne pomoči občin, okraja, republike in zveze.
S temi sredstvi bodo med drugim uredili več toplih gred, v katerih bodo letos vzgojili 5 milijonov in pol raznih sadik; obnovili okrog 100 hektarov vinogradov in 118 hektarov sadovnjakov; zgradili osem skladišč za kmetijske pridelke in uredili vrtove, ekonomije ter. servisne mehanične delavnice.
KOVAŠKA DELAVNICA V CEŽARJIH
V kratkem bo kmetijska zadruga Pobegi—Cezarji odprla v Cežarjih kovaško delavnico. Namenjena je predvsem članom njihove zadruge, ki imajo vprežne vozove in bo z opravljanjem uslug prihranila kmetovalcem na času, ki ga morajo sedaj porabiti za pot v Koper ali Vanganel, kjer so kovaški obrati.
G. R.
30
mmiš&SMm
ter otroke padlih borcev. Najsloves-neje so ga sprejeli v Iirpeljah in v Podgradu, kjer je prisostvoval kul-turno-umetniškemu sporedu najmlajših.
Dedek Mraz je bil tudi v Postojni, Pivki, Ilirski Bistrici, Piranu, Izoli, Divači in še v številnih manjših krajih našega okraja. Povsod je težko obložen nosil darila in našim najmlajšim želel, cla bi v tem letu dobro napredovali v šoli, da bi bili zdravi in v ponos naši socialistični domovini.

V SKRBEH SMO ZA VODO
Lanskoletna suha jesen je prebivalcem sv. Antona prizadejala precej sivih las. Ne kaže pa, da bo letošnja zima dala toliko vode kot je je potrebno za napolnitev sedaj skoraj praznili vaških vodnjakov, iz katerih črpajo vodo za vsakodnevne potrebe. Vodovoda namreč v tej vasi ni. Zaradi nizkega vodostaja v vodnjakih morajo prebivalci te vasi prevažati vodo iz bližnjih krajev, kjer jo v glavnem črpajo iz potoka. Tak prevoz z vprežno živino je ne samo ne-higieničen in za vsakega posameznika naporen, temveč tudi negospodarski, ker zaradi nabave pitne vode izgubijo kmetje precej delovnega časa. Zato so že dali izdelati načrt za zgraditev vodovoda, ki se bo napajal iz bližnjega studenca, sedaj pa razmišljajo, kje bodo dobili 3,5 milijona dinarjev za njegovo realizacijo. Pričakujejo pomoči od skupnosti in tudi sami so pripravljeni s prostovoljnim delom izboljšati svoje življenjske pogoje s preskrbo zdrave pitne vode.	Vaščan
ŠE EN AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV
V Vanganelu pri Kopru so v zadnjem tednu preteklega leta ustanovili aktiv mladih zadružnikov. Okrog 30 mladincev — udeležencev ustanovnega sestanka — je sestavilo načrt dela te novoustanovljene organizacije, ki med drugim cbstga prirejanje poljudno-strokovnih kmetijskih, predavanj, ustanovitev športne sekcije in mladinskega orkestra ter organiziranje tečaja za voznike-amaterje motornih vozil. Na tem tečaju se bodo mladinci usposobili za upravljanje s traktorji in frezami vanganelske kmetijske zadruge.


s?.
£¡¿2
»UTRDILO SE JE GOSPODARSKO SODELOVANJE MED JUGOSLAVIJO IN ZAHODNO NEMČIJO«, sta izjavila predstavnik jugoslovanskega državnega sekretariata za zunanje zadeve ctr. Milan Bartoš in zahodnonemški veleposlanik v Beogradu dr. Kari G. Pileiderer ob izmenjavi ratifikaeijskth instrumentov pogodbe o gospodarskem sodelovanju obeh držav. Ta pogodba je bila sklenjena marca lanskega leta, v veljavo pa bo stopila že te dni.
»ELEKTRIKA V SLUŽBI NAPREDKA« se imenuje razstava, ki so jo te dni odprli v Zagrebu. Na
□

w pra^7
... če bi uprava hotela »Zora« v Izoli poskrbela za prebujanje gostov, ki pri njih nočujejo in naročijo t.o uslugo, ker ne želijo zamuditi odhoda avtobusov. Ta usluga je namreč žc vračunana v ceni nočme. Bilo bi tudi prav, da bi uprava omogočila gostom poravnavo računa za bivanje v hotelu vsaj že ob sedmi uri zjutraj, da ne bi morali gosti čakati do četrt na osem za plačilo svojih obveznosti;
... če bi kmetijska zadruga v Pivki v svoji prodajalni nasproti poslopja občinskega ljudskega odbora shranjevala mesne Izdelke in maslo namesto ob peči v hladilno omaro, kjer imajo sedaj shranjene vrvarske in kovinske izdelke;
... če bi odsek za delo pri občinskem ljudskem odboru v Postojni ugotovil, zakaj imajo delavci in uslužbenci gostinskega podjetja »Javornik« v Postojni že delj časa nepolne plače, in če bi delovni kolektiv tega hotela tudi sam ugotovil, koliko je realno število delovne sile, potrebne za njihov sedanji promet.;
... če bi gradbeno podjetje »Primorje« iz Ajdovščine priredilo nekaj sestankov z delavci, zaposlenimi na gradnji ceste pri Kozini, na katerih bi med številnimi važnimi problemi obravnavali tudi vprašanje zaslužkov po akordnem načinu dela. Bilo bi tudi prav, če bi tehnično vodstvo tega sektorja imelo boljši odnos do organov, ki se ukvarjajo s problematiko dela, takrat, ko le-ti prihajajo po službeni potrebi na njihova delovlšča.
□
□
G □
tej razstavi sta prikazana razvoj elektrifikacije in uporaba električne energije v naši državi od obratovanja prve elektrarne, ki je bila zgrajena ob koncu preteklega stoletja v Kraljeviči poleg Splita, do sodob-.nih gigantov, kakor so hidrocen-trale Zvornik ter veliki elektroin-dustrljslci podjetji »Rade Končar« in »Litostroj«. Na razstavi je tudi pregledno prikazana uporaba električne energje v kmetjstvu, industriji in v drugih gospodarskih dejavnostih.
O UPORABI ULTRAZVOKA V INDUSTRIJI, MEDICINI, VETERINI IN BIOLOGIJI bo te dni razpravljal odbor za elektroniko pri Društvu strojnih iri elektrotehničnih Inženirjev Srbije. To bo prvo tovrstno posvetovanje v naši državi.
VELIKE SKLADE GLINE, ki jih
cenijo na okrog 3 milijone ton in jih zaradi kakovosti uvrščajo med najboljše na svetu, so odkrili, med Kumanovlm in Krivo Palanko v Makedoniji, Zanje se že zanimajo Ceškbslovaška, Zahodna Nemčija, Italija in še nekatere druge države.
V CELJU SO IZROČILI PROMETU 83 METROV DOLG IN 15 METROV ŠIROK MOST CEZ SAVINJO. Z dograditvijo tega železobe-tonslcega mostu so zaključili šesto etapo regulacijskhl del na tej reki. Dosedanja dela so Izvedli z izdatno pomočjo republiškega izvršnega sveta in pripadnikov ,TLA. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali tudi član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, člana republiškega sveta Viktor Avbelj in Tone Bole ter številni predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij in več tisoč prebivalcev Celja,
DO KONCA LETA 19G1 BOMO PORABILI 16 MILIJARD DINARJEV ZA OBNOVO PRISTANIŠČ. S
tem denarjem bomo obnovili ln dogradili okrog 3.700 metrov operativne obale ter med drugim tudi kupili in montirali 74 dvigal v naših največjih pristaniščih.

Nadaljujemo z objavljanjem izvlečkov iz razprav udeležencev posvetovanja članov Zveze komunistov koprskega okraja, ki je bilo 12. in 13, decembra v Portorožu.
Tovariš Slavko Štuber je v svoji razpravi izrazil potrebo po večji pritegnitvi mladine v upravne odbore kmetijskih zadrug. Mnenja je, da je mladina bolj dojemljiva za izvajanje sodobnih agrotehičnih ukrepov v našem kmetijstvu kot pa starejši ljudje, ki se trdovratno oklepajo zastarelih načinov kmetovanja. V tej zvezi je tudi omenil, želijo nekateri kmetovalci povečati hektarske donose in uveljavljati sodobne načine obdelovanja zemlje, vendar pa so imeli doslej premalo pomoči s strani merodajnih organov. Začeti bo treba s prevzgajanjem članov upravnih odborov, ker so med njimi še posamezniki, ki s svojim okorelim mišljenjem zavirajo razvoj kmetijstva.
Tovariš Anton Ovčarič je na posvetovanju zavrnil mišljenja nekaterih prebivalcev hrpeljske občine, češ, da privatni kmetovalci ne morejo pridelati dovolj krme za prehrano goveje živine in drobnice. Dejal je, da bi lahko na 881 hektarih pašnikov omogočili povečanje živinorejstva in ovčjereje, ki bi temu kraškemu predelu lahko dal trdno gospodarsko 'osnovo, predvsem zato, ker zaradi pomanjkanja surovinske baze ni pogojev za gradnjo industrijskih podjetij. Kmetijska zadruga naj bi nabavila 100 glav goveje živine in okrog 400 glav ovac. To bi bili zametki bodoče živinorejske farme. V tej občini' bi z melioracijskimi deli lahko pridelali na enem hektarju več tisoč kilogramov sena. Pospešiti bo treba tudi dela za ureditev sadovnjaka v vasi Slope, ki naj bi obsegal še 4 hektare in bi bil z dvanajsthektarskim sadovnjakom, za katerega so že odobrena gmotna sredstva, vzoren sadovnjak. S tem bi se znatno povečale predvidene površine sadovnjakov, saj nameravajo v Pregarju privatni kmetje zasaditi 6 do 7 ha zemlje-s sadnim drevjem, 15 ha v Hrušici -in 30 ha na področju KZ Slivje. Pametno bi tudi bilo, da bi na 62 ha neplodne zemlje, ki je večkrat poplavljena, po melioraciji, začeli s sajenjem koruze, ki bi jo lahko pridelali okrog 16 ton na hektar. Za uresničitev teh predlogov pa bo potrebno večje sodelovanje med gospodarskimi in političnimi činiteljd.
S
Ko je tovariš Anton Ovčarič razpravljal o primanjkljajih v kmetijskih zadrugah in njihovih gostilnah, je ugotovil, da je vzrok temu neresnost in pa 'tudi nesposobnost nameščencev. Ce upoštevamo, da nam ti primanjkljaji vsako leto povzročijo občutno gospodarsko škodo, je skoraj neizogibno, da se oblastni organi in družbene organizacije v večji meri kot doslej posvetijo vzgoji nameščenskega kadra v naših zadrugah. Razen tega bo -treba tudi izboljšati odnose med osebjem zaposlenim v trgovini in potrošniki.
Tovariš Ivan Korošec predlaga, da bi trgovine pri kmetijskih zadrugah preusmerile svoje poslovanje tako, da bi obratovale z lastnim računom. Tako bo poslovodja zaradi svojega slabega poslovanja osebno prizadet, ker bo dobival le 60-odstotne plače in se bo moral osebno truditi, da bo z dobrim gospodarjejnem ustvaril takšen plačni sklad, ki mu bo omogočil polno plačo. Danes pa poslovodje ne vlagajo dovolj truda za uspešno gospodarjenje, kfer jim zadruge krijejo izgubo, ki so jo napravili, in kljub izgubi dobivajo stoodstotne plače.
Tovariš Ivan Suban je v razpravi o vzdrževanju in o uporabi kmetijskih strojev predlagal postaviti norme na osnovi izkušenj v gradbeništvu in izkušenj iz drugih kmetijsko bolj razvitih držav. Ker imamo v našem okraju 54 priučenih traktoristov .in strojnikov brez strokovnega izpita in priznanja niihove kvalifikacije, naj bi v zimskem času priredili tečaj z zaključnimi strokovnimi izpiti za traktoriste. Kmetijske organizacije tudi ne, polagajo dovolj pozornosti vzdrževanju strojev, zato bi bilo potrebno imenovati posebno komisijo, ki bi opravljala redne preglede strojev in opozarjala njihove upravitelje na pomanjkljivosti. Zadruge naj tudi zavarujejo svoje stroje proti lomu in ne samo proti nezgodam.'
Polda Aljančič priporoča večjo zainteresiranost družbenih organizacij za delo žena-zadružnic. Z njihovim sodelovanjem bi se povečalo število krožkov vaških žena-zadružnic, ker vsebina dela odborov -in krožkov ni samo gospodinjsko prosvetljevanje, temveč bolj pospeševanje kmetijske'proizvodnje. Tudi kmetijske zadruge bi morale tej ženski organizaciji pomagati pri njenem delu. Pri tem pa ne gre zgolj za nabavo gospodinjskih aparatov, marveč tudi za usposabljanje žena za upravljanje z njimi.
in manj
Govoreč o nalogah kmetijskih strokovnjakov na terenu, je tovariš Biloslav Narcis opozoril na dejstvo, da naši kmetijski strokovnjaki delajo več v. pisarnah kot na terenu, kjer naj bi s praktičnimi primeri poučevali kmete. Vloga strokovno usposobljenega kmetijskega uslužbenca -pa bo pri praktičnem delu prišla bolj do izraza, če bo kmetijskemu proizvajalcu posredoval razen strokovnih nasvetov tudi pojasnila o naši družbeno politični in gospodarski ureditvi. Ideološko-politično ne dovolj usposobljeni kmetijski strokovnjaka ne morejo dati kmetu tega, -kar od njih pričakuje družba.
nz:
Vasja Ocvirk: PETER KLEPEC, praizveclba
Mlajša generacija slovenskih pesnikov, ki že trdno stoji v areni našega literarnega dogajanja, nam je v zadnjih letih pripravila preccj obilno žetev, tako da bo moral bodoči literarni zgodovinar za ta leta gotovo priznati, da so bila zelo plodna. Začelo se je pri »Pesmih štirih«, ki so jim v kratkih časovnih razmakih sledile zbirke »Dvojni cvet« (Šinit), »Zeleni val« (Leveč), »Pa bo prišla pomlad« (Minat-ti), »Prva jesen« (Menart), »Za oblaki so zvezde« (Hofman), »Drevo na samem« (Vipotnik); in zadnji snop te žetve je Kovičeva zbirka »Prezgodnji dan«, ki jo je izdala Primorska založba Lipa v Kopru.
Prvič se je predstavil Kovič javnosti pred štirimi leti v »Pesmih štirih«, pred in za tem pa je bilo zelo pogosto slediti njegovo ime po revijah in časopisih. S svojo samostojno zbirko »Prezgodnji dan« se je zasidral Kovič na vidno mesto med našimi povojnimi pesniki.
Razvrstitev pesmi v vsebinsko zaokrožene in enotne cikle ter. smiselna razvrstitev ciklov v taka zaporedja, kakor je šla pot pesnikovega notranjega razvoja, daje bralcu vabljivo možnost pogledati v mehanizem ustvarjalčevega notranjega sveta. Taka je Kovičeva zbirka. Vsebinsko enoviti cikli se vrstijo tako, da kažejo pot pesnikovega razvoja, da razgalijo »steblo v duši«. Svet, ki se oblikuje bralcu od pesmi do pesmi, je trden in harmoničen, ima svoje točne zakonitosti in je grajen na osnovi pesnikovega spoznanja in «oživljanja sveta.
Osnovno spoznanje, temelj, na katerega so naslonjene vse pesmi, razen programatično zaključne »Podtalna voda«, je spoznanje, da
SLOVENSKE PESMI V FRANCOŠČINI
Francoska založba Julliard, ki izdaja tudi revijo »Les Lettres Nouvelles«, se zelo zanima za slovensko poezijo. Zdaj so napovedali izbor prevodov slovenske poezije, od Prešerna do sodobne srednje generacije. Po vsej verjetnosti bi prišel, pozneje v poštev tudi prevod mlajših avtorjev. Pesmi je prevedel, v francoščino romanist prof. Viktor Jesenik, stilno pa jih je uredil Cene Vipotnik.
prejšnja dva: svet jc mogoče uresničiti, vendar je človek brez teh sanj podoben drevesu, ki ob pomanjkanju dežja ostane rogovila brez zelenja. Končno se zastrmi še v bodočnost, na »ono stran prepada«, in zagleda smrt (ciklus Šah).
Življenje pa melje svojo pot naprej in človeka strezni, ko mu razbije, kar si jc v željah zgradil. Raztrga jadra na čolnu, kjer se vozi pravljica iz mladosti, oklesti brste-če veje 'na drevesu — človeku sanjaču ter pusti samo še toliko, da je za jambor na ladji, za telegrafski drog ob cesti, ki mu že zdavnaj ne zelenijo več veje.
Tak je svet Kovičeve poezije, kakor ga je mogoče izluščiti iz pesmi. Ne morem ga kar naravnost imenovati svet pesimizma 111 črno-gledja, čeprav se je ob površnem pogledu težko ogniti tej oznaki. Pesnik jc malo preveč zaprt v začaran krog, med samo nekaj, od realnega sveta odmaknjenih problemov. Te svoje začaranosti se je zavedal v zaključku pesmi »Podtalna voda«. V njej pride namreč v ospredje zdrava težnja, da bi pretrgal vse vezi z začaranim krogom in dozorel onkraj časa in prostora ter bruhnil potem na dan kot nov gejzir. Toda v tej pesmi ne morem videti konkretnega programa za bodoče delo, ker je v njej precej ohlapno določen cilj. Je pa le dokaz, da v pesniku še kipijo moči, ki se hočejo razviti, niso pa še našle nove smeri, da bi se uveljavile.
Namesto, da bi vrednotil Kovi-čev notranji svet, kakor se nam oblikuje iz njegovih pesmi, naj pri-bijem še enkrat, da jc to vseskozi harmoničen, v sebi zaključen svet s svojimi točnimi zakoni. Tako 1110-nolik in skladen je, da ima takega redko kateri slovenski pesnik zad—. nje dobe. V njem se zrcalijo splošni problemi, kakor jih je gledal in reševal Kovič. Pesmi so ena sama iskrena izpoved človeka, ki je prišel na tisto stopnjo splošnega razvoja človeške notranjosti, kjer se vsakdo še enkrat pošteno zamisli in naredi obračun nad prehojeno potjo, predno popolnoma dozori v moža.	Jože Hočevar
Peter Klepec dokazuje graščaku svojo moč; Klepec (K. Marsel), graščak (J. Zalar), uprizoritev GSP v Kopru
Že več let nismo ničesar slišali o prosvetnem delu v Rodiku. Prosvetno društvo »Josip Jurčič«, ki je nekdaj bilo in delalo, je izumrlo. O njegovem obstoju pričata le še harmonij in knjižna omara, ki je danes prazna.
»Pošljite nam učitelja, ki nas bo učil peti, pa bo šlo.« Tako nekako
86538
' PREZIHOV VORANC: IZBRANA DELA
Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšla poljudna zbirka Prežihovih del, in sicer: romani »Požganica«, »Doberdoba ■ in »Jamnica« ter »Samo-rastniki« in druge novele (izbor novel »Kanjuh iz zagate«, vojni potopisi ter vojni cikel pod naslovom »Zadnji Volodej«),
S to izdajo, ki sta jo skrbno uredila Cene Vipotnik in Beno Zupančič, je založba zelo ustregla številnim ljubiteljem Prežihovega Voranca, saj so stare izdaje njegovih knjig razprodane.
so odgovarjali ljudje na vzpodbudne besede, da bi oživili prosvetno dejavnost. Vendar pa takega učitelja, vsaj do sedaj še ni. In tudi ni nujno, saj so oblike prosvetnega dela pestre in lahko društvo dela tudi, če trenutno nima pevske sekcije. Vse pa kaže, da so se v Rodiku le zganili. V nedeljo, 16. decembra, se je predstavila dramatska skupina z veseloigro »Berite Novice!«, ki sta jo napisala Josip Jurčič in Janko Kersnik. Predstava je doživela uspeh in to je mlade igralce tolikanj navdušilo, da nameravajo v nekaj mesecih naštu-dirati Cankarjevega »Kralja na Be-tajnovi«. Srednješolska mladina pa bo uprizorila »Pogumnega krojač-ka«. Če navdušenje ne bo splahnelo, bomo lahko že kmalu zapisali, da se je prosvetno društvo »Josip Jurčič« v Rodiku prebudilo iz dolgega sna. Ni dvoma, da bodo dra-matski skupini sledile še druge sekoije.	—cr
Arheologi na Kaštelirju nad Kortami
Kajetan Kovič
prodira človek v življenje z nasmehom na obrazu le tako dolgo, dokler verjame v resničnost lepih predstav, ki jih je imel še kot otrok v moža, se razblini, kar jc vabljivega v življenju, in poti naprej 111 več.
Pesnik stoji ob prepadu in v »Prezgodnjem dnevu« — kar simbolično pomeni, da so se prezgodaj razblinili svetli cilji mladosti — dela obračun s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Ko se ozre v preteklost (ciklus Pravljica), se mu srce vznemiri ob prijetnh spominih iz mladostnih sanj in zahre-peni nazaj. Ko se zagleda v sedanjost, v življenje, ki ga živi kot mož, ko je zgubil stezo pred seboj, vidi le pusto in dolgočasno živo-tarjenje brez kakršne koli mikavnosti (ciklus Vsakdanjost). Ob tem se zamisli, zakaj je tako in v ciklu Iluzija se pojavi misel, ki veže
Ko je predzgodovinski človek spoznal kovine in jih pričel uporabljati,- je postala nevarnost pred sovražnimi napadi večja, zato je bil prisiljen, da si • poišče primernejše mesto za naselitev. Svoje naselbine je postavljal na višjih mestih, ki so bila že po naravi delno zavarovana, sicer si jih je pa sam utrdil s kamnitimi nasipi ali lesenimi palisadami. Kot spomin na nekdanje naselbine so še danes med ljudstvom ohranjena imena, kot so gradišče, tabor, gradeč in pri nas v Istri kaštelir. Arheološke najdbe na teh krajih so pogoste in nam potrjujejo obstoj že v davni preteklosti tu živečih ljudstev. Prav tako nam pojasnjujejo tudi posamezne stopnje njihovega ekonomskega, kulturnega in družbenega razvoja.
S prihodom ilirskih plemen v naše kraje je tudi Istra dobila novo prebivalstvo — Histre, ki so se v mnogih predelih obdržali prav do naselitve Slovanov in ki. jim danes, na osnovi njihovih materialnih ostankov, pripisujemo domala vsa istrska gradišča — ka-štelirje,
V skupino gradišč, ki so v precejšnjem številu raztresena po vsej Istri, spada tudi kaštelir nad Kortami, kjer je Mestni muzej iz Pirana organiziral letošnja izkopavanja pod strokovnim, arheološkim vodstvom. S svojim obsežnim platojem na vrhu in razmeroma strmimi pobočji se dviga ta kaštelir nad okoliškimi grički in nudi opazovalcu lep razgled po
vsej bližnji okolici, posebno pa preko sečoveljskih solin in Tržaškega zaliva na sosednjo italijansko obalo. Zato se prav nič ne čudimo, da si je človek že v davni preteklosti izbral prav tu kraj za svojo naselbino, saj ga je delno varovala pred sovražnimi vpadi in mu hkrati nudila dovolj ugodne življenjske pogoje. Zanimivo je tudi to, da so kraj sam kasneje poimenovali po značilnosti naselbine — Kaštelir.
Uspehi letošnjih izkopavanj na Kaštelirju so dokaj zadovoljivi. V sondah, ki so bile raztresene po vsem gradišču, smo našli mnogo fragmentov predzgodovinske in rimske keramike. Med najpomembnejše predmete, ki nam služijo tudi za kronološko opredelitev ostalih najdb, lahko uvrstimo predvsem lok bronaste certoške fibule, . bronasto zapestnico in prstan. Številni kosi žlindre, na katere smo pogosto naleteli, dopuščajo domnevo, da so v tej naselbini razen glinastih predmetov izdelovali tudi kovinske predmete za osebno rabo.
Življenje na Kaštelirju je trajalo verjetno dlje, kot lahko danes sklepamo na osnovi najdenih materialnih ostalin, čeprav nismo dobili zadovoljivih stratigrafskih podatkov. Ne samo v predzgodovini, temveč tudi kasneje v času rimske okupacije Istre, je moralo imeti to gradišče pomembnejšo vlogo, saj kažejo na to tudi številni tukaj najdeni ostanki rimske materialne kulture, predvsem pa skeletni
Za dedka Mraza je naše gledališče uprizorilo pripovedko v petih dejanjih o Petru Klepcu in tako poklonilo skupno z avtorjem Vasjo Ocvirkom lepo darilo mladim in odraslim.
Slovenski pisatelji so že od nekdaj zelo radi jemali snov iz narodnih pripovedk, ker le-te razkrivajo globoke misli, ki jih je preprosto ljudstvo izmodrovalo v stoletjih, obenem pa dajejo možnost, da pisatelj doda še svoje ideje. Začu-da pa vidimo, da se snovi o Klepcu ni lotil v širši koncepciji do Vasje Ocvirka še nihče, kot da je res, da se najbolj otepamo tistega, kar je najbolj naše. Ta vrzel je zdaj zamašena in lik tega junaka bo še bolj zaživel v naši literaturi. Bolj zaživel zato, ker drama Peter Klepec ni le gola dramatizacija, ampak je v njej idejno poglobljeno, kar je narod hotel povedati;
obenem pa ima spodbuden zaključek, naj Slovenci ne pozabimo, da smo Klepčevi vnuki z njegovo močjo.
Gledališki ansambel je bil komaj kos, da je v izredno kratkem roku postavil pred običnstvo tako zahtevno delo. A skoraj" vse je kljub temu teklo po režiserjevi zamisli; ne da pa se zamolčati, da bi ob večjem čutu za skupno odgovornost in ob večji delovni morali lahko marsikaj poteklo lepše in bolje.
Naslovni lik koprske uprizoritve je rahlo okorno izoblikoval Karlo Marsel. Premalo je analiziral ideje, ki motivirajo dejanje Ocvirkovega Klepca in zato smo videli ilustracijo mita o Klepcu, ne pa Klepca, nosilca uporniških idej kmečkih puntarjev. Za dejanje, ne pa za idejo drame pomembnega Motile" je z mladostno razigranostjo igral Janez Klasinc in naredil po nekoliko medlem umetniku v »Šestem nadstropju« eno naboljših figur. Bil je nad povprečjem, tudi nad svojim partnerjem grajskim burke-žem, ki ga je igral Marjan Lombar, Nad povprečje ostalih oseb bi se moral vzdigniti grajski gospod. Pa se ni; ostal je gospodar bolj po besedah kot po ravnanju, Jože Zalar bi moral graditi ta lik bolj ostro, na stavku, kjer pravi, da mu je manj- za hčer kot za zlatnike. Med najenotnejšimi liki je bila Klepčeva mati — Ančka Grgurevič. V manjših vlogah, ki so skladno dopolnjevale celoto, so nastopili še Marjan Bačko, Tone Albreht, Igor Pelan, Tiberij Lemut, Oskar Venturini, Romana Lemua, Filipina Jerman, Breda Urbič in Franjo Stibil.
Delo je režiral in naredil zanjo sceno Srečko Tič. Pri režiji bi bilo treba bolj paziti na Klepčeve ideje in jim dati taik poudarek, da bi zrasle neprisiljeno iz dejanja in ne bi visele kot tendenčne avtorjeve floskule v zraku. Scenerija je bila polna navlake. Zdi se, da je Tič pretiran realist. Ko bi pomislil, da so vse snovi iz pripovedk zelo simbolične, bi gotovo marsikaj vrgel .s scene.
Ob zaključku krstne predstave, ki ji je prisostvovalo zelo malo občinstva — tega ne bi rad komentiral — je direktor Oskar Venturini dal avtorju v znak priznanja venec in dejal med drugim, kar je želja nas vseh,-da to avtorjevo delo ne bi bilo zadnje: zakladnica naše folklorne preteklosti je zelo bogata.	J- H.
grob s pridevki, ki smo ga našli na jugovzhodnem pobočju gradišča.
Številna vprašanja in probleme, ki so se pojavili med letošnjimi izkopavanji, bomo razvozljali le z vztrajnim delom na tem gradišču, torej z nadaljnjim raziskovanjem.
Lastnikom zemljišč, kjer so bila izkopavanja, in vsem prebivalcem Kort, ki so nam z razumevanjem stali ob strani in nam nudili pomoč med našimi raziskovalnimi deli, se piranski Mestni muzej toplo zahvaljuje in želi, da bi ostal tak odnos do znanstvenega dela tudi v prihodnje.	G. Boltin
CANKARJEVI »HLAPCI«
V	BERLINU
V	kratkem bo v gledališču Mak-sima Gorkega v vzhodnem Berlinu krstna predstava nemškega prevoda Cankarjevih »Hlapcev«. Prevod je izdala vzhodnonemška založba Henschel. Uprizoritev »I-Iiapcev« v Berlinu je eden izmed sadov uspelega gostovanja ljubljanske Drame na pariškem festivalu.
SLOVENSKI LIKOVNIKI
V	ZAGREBU
V	Mestni galeriji sodobne umetnosti v Zagrebu razstavljajo svoja dela mladi likovniki iz Ljubljane: Vekoslav Bombač, Milan Butina, Mire Cetin, Alenka Eržen, France Slana in Marko Sušteršič. Vsi so končali Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani v letih 1950 do 1953,
Scena iz Ocvirkove pripovedke v 5 dejanjih »Peter Klepec« v izvedbi
GSP v Kopru
7
i
-vt
V	Kopru je bil te dni ustanovni občni zbor rokometne podzveze koprskega okraja, ki bo delovala v okviru okrajne športne zveze. Podzveza bo skrbela za ustanavljanje rokometnih klubov in sekcij, za sodniške kadre in za najrazličnejša tekmovanja.
Na občnem zboru so ugotovili, da se je rokomet lani v koprskem okraju močno razširil zlasti med dijaško mladino. To velja zlasti za Koper, Piran, Prestranek, Postojno in še za nekatere druge kraje. Pridobil si je tudi precej publike, saj je nekaterim prireditvam v Kopru prisostvovalo tudi do 500 gledalcev. V prihodnje bo potrebno, da se v rokometne klube in sekcije, ki bi delovale v okviru Partizana ali pa samostojno, vključi v večji meri tudi delavska in
kmečka mladina. #-
NOGOMET
"Upravni odbor primorske nogometne podzveze je pred kratkim razpravljal o prihodnjem sistemu nogometnega tekmovanja v Sloveniji in na Primorskem. Med drugim so sklenili predlagati Nogometni zvezi Slovenije, naj bi bilo tekmovanje v prvi slovenski ligi enotno, druga liga pa naj bi bila razdeljena na marlborsko-celjsko ter na ljubijansko-gorenjsko in primorsko podzvezo,
Razpravljali so tudi o letnih skupščinah nogometnih klubov in ugotovili, da je dmel do 25. decembra letno skupščino le nogometni Iclub Izola. Sploh je vprašanje nogometa na Primorskem zelo pereče, saj so zaradi pomanjkanja igralcev in finančnih sredstev nekateri klubi, zlasti v koprskem okraju, tik pred razpadom. O teh vprašanjih se bo potrebno temeljito -pomeniti na skupščini podzveze, ki bo v,prvi polovici februarja.
OBČNI ZBOR IDRIJSKEGA RUDARJA
Na rednem občnem zboru športnega društva RUDAR v Idriji so •sklenili, da bodo člani v prihodnje še tesneje sodelovali s TVD Partizan. Glede na to, da so zgradili novo igrišče in smučarsko skakalnico, ima društvo letos vse možnosti za nadaljnji napredek.
Idrijski Rudar ima zdaj nogometno, smučarsko in odbojkarsko sekcijo, pred kratkim pa je začela .z delom tudi namizno-teniška sekcija. Najbolj aktivni so bili lani nogometaši, ki so odigrali 25 tekem, in smučarji, ki so se z lepimi uspehi udeležili številnih tekmovanj.
PRIREDITVE OB DNEVU JLA
V POSTOJNI
Ob Dnevu JLA je občinski komite LMS organiziral v Postojni vrsto športnih srečanj med postojnsko mladino in pripadniki JLA.
V	" namiznem tenisu je zmagala ■ekipa JLA z 8 :3. Za mladinsko ekipo so zmagali Adam, Komovec in par Adam-Pardo.
kTudi v šahu je zmagala ekipa A (6 in pol : 3 in pol), medtem ko so v odbojki zmagali mladinci •s 3:1 (14:16, 15:10, 15:12).
Vsa srečanja so potekla v športnem in prijateljskem vzdušju.
B, L.
Podzvezo čaka vrsta odgovornih nalog. Predvsem je potrebno rokomet organizacijsko utrditi ter poiskati ljudi, ki bi bili pripravljeni na tem področju delati. Dosedanja praksa, ki pa seveda ne velja samo za rokomet, da so bili tekmovalci tudi hkrati organizatorji, se v prihodnje ne bi smela več ponavljati.
Skoraj povsod, kjer igrajo rokomet, so najbolj pereča vprašanja igrišča in sodniki. V Kopru in
tudi drugod so si pomagali z improviziranimi igrišči, toda to ne more biti stalna rešitev. To vprašanje bodo morali reševati že zdaj, tako da bo do spomladanskih tekmovanj vse pripravljeno. Glede sodnikov pa namerava podzveza v marcu organizirati sodniški tečaj, na katerega bi poslali vsi klubi svoje predstavnike.
Na občnem zboru so tudi poudarili, da _ razpolaga podzveza z majhnimi denarnimi sredstvi in da se morajo zato klubi in sekcije opreti tudi na lastne vire.
Ob koncu so izvolili okrajni odbor s predsednikom Maksom Kotnikom na čelu.
bomo letos videli na Gospodarskem razstavišču
v Ljubljani
Gospodarsko razstavišče v Ljubljani bo letos priredilo šest specialnih strokovnih sejmov mednarodnega značaja, za katere vlada veliko zanimanje med domačimi in tujimi proizvajalci in potrošniki.
Med 30. marcem in 7. aprilom bo II. MEDNARODNI SEJEM MODE IN USNJARSTVA TER REVIJA SODOBNEGA OBLAČENJA. Na njem bodo domače in tuje tvrdke pokazale najnovejše spomladanske in letne tkanine, ženska, moška in otroška oblačila ter obutev v raznovrstnih modernih vzorcih, usnjene in galanterijske izdelke ter stroje in pomožna sredstva za tekstilno, usnjarsko in predelovalno industrijo.
SEJEM PROMETNIH SREDSTEV, ki se ga bodo udeležila tudi inozemska podjetja, bo med 25. majem in 2. junijem. Razstavljene bodo vse vrste sodobnih prometnih sredstev za zračni, suliozemski in vodni promet. Razen teh si bodo obiskovalci sejma ogledali tudi sodobne prometne in signalne naprave,
II. MEDNARODNI SEJEM EMBALAŽE bo prikazal najsodobnejša sredstva za embaliranje. Med tem sejmom bodo strokovna posvetovanja, na katerih bodo proučili možnosti uporabe različnih surovin za proizvodnjo embalaže in problematiko uveljavljanja naše embalaže na domačem in- tujem tržišču. Ta sejem bo od 20. junija do 7. julija.
DRUGI JUGOSLOVANSKI EK-SPORTNI sejem, ki je edinstven te vrste ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsej Evropi, bo med 3. in 11. avgustom. Prikazal bo vrsto predmetov, ki jih izdelujemo tudi za inozemska tržišča in bo omogočil skle-
panje komercialnih zaključkov v Ljubljani, ne da bi bilo potrebno potovati v inozemstvo.
MEDNARODNI VINSKI SEJEM, tretji te -vrste, bo od -1. do 15. septembra. V teh dneh bo v Ljubljani kongres Mednarodnega združenja vinogradnikov, ki ima svoj sedež v Parizu.
Velik izbor najnovejših proizvodov s področja naše elektroindustrije, radia, televizije, telekomunikacijskih naprav ter industrijske in medicinske elektronike bo na IV. MEDNARODNEM SEJMU RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ, ki bo v Ljubljani od 2G. oktobra do 3. novembra.
S temi sejmi z mednarodno udeležbo se ljubljansko Gospodarsko razstavišče uvršča med prireditelje najpomembnejših gospodarskih razstav v Evropi. Na njih bo prikazana ustvarjalna moč naših delovnih kolektivov in dana možnost, da se inozemski kupci seznanijo s kvaliteto naših izdelkov.
Koledar za leto 195S, 3 leposlovne in 3 poučno praktične knjige lahko dobite, že za 500 din, če se vpišete v članstvo Prešernove družbe.
SE EN TVD PARTIZAN V DIVAŠKI OBČINI
I?! Na ustanovnem občnem zboru " TVD Partizan, ki je bil pred devetimi meseci, je bila izražena misel, naj bi se razen divaškega TVD Partizana ustanovile čete povsod tam, kjer bo le mogoče. Ko pa bodo pogoji dozoreli, naj bi se čete osamosvojile in ustanovile lastna društva. Tudi mladinci in mladinke iz Lokve so postali člani TVD Partizan v Divači. Uspelo jim je organizirati dve domači akademiji, priredili so izlet k morju, dva člana pa je četa poslala na vaditeljski tečaj. Morda je zadnja akademija podžgala lokovsko četo, da je začela resno razmišljat/i o ustanovitvi lastnega društva, Priprave so bile vsekakor intenzivne. V enem samem tednu jim je uspelo povečati število članstva, tako da jih je sedaj že več kot 50. V petek 21. decembra so pripravili ustanovni občni zbor. Delo društva bo omogočeno tudi v zimskem času, ker so si s pomočjo JLA in kmetijske zadruge v Lokvi zagotovili primeren prostor za redno vadbo.
TVD Partizan Lokev je že drugo telesno-vzgojno društvo, ki je bilo ustanovljeno v tem letu v divaški občini.
Končno navedimo še to, da si komisija za telesno vzgojo pri ObLO Divača, ki jo vodi tovariš Bogo Svetina, resno prizadeva, naj bi v prihodnji pomladi ne bilo v občini šole, ki ne bi imela primernega igrišča za odbojko. Drogove za mrežo bo izdelala kurilnica JD2 v Divači iz starega železa. Komisija je tudi predlagala, da bi vsaj del sredstev za kritje potreb po rekvizitih za TVD »Partizan« v Divači in Lokvi ter za vse šole zagotovili v proračunu občine za leto 1957.
—er
ŠAH
Okrajni šahovski odbor za goriški okraj je pripravil obširen načrt za letošnje leto. 2e ta mesec bodo po osnovnih organizacijah redni prvenstveni turnirji, okrajno prvenstvo pa bo verjetno v marcu v Anhovem. Mladinsko prvenstvo okraja bo 21. januarja v Idrija, žensko prvenstvo pa v maju. Jeseni bodo moštvena tekmovanja. Krajevna moštvena tekmovanja bodo v septembru, okrajno pa v oktobru.
TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ PRIREJA V SOBOTO, DNE 12. I. 1957 OB 20. URI V HOTELU PALAČE
TTLU]DQ0©{jD©[f[)[] [pO©©
Igrajo kvintet S. AVSENIK in VESELI TRŽIŠKI FANTJE srečolov, izvolitev »MISS NAGELJNA«
Bogat
Onesposobljeni tank (pretrgana gosenica) pa še vedno prav pride za zaklonišče borcu v akciji
Tako. Staro leto smo torej dali ad aeta. Moram reči, da smo se pri nas v Kopru res pošteno potrudili. Do vrha smo ga zalili s pravo istrsko črnino in zdaj smo lahko brez skrbi, da se ne bo pokvarilo. Prepričan sem,, da tudi drugod ni bilo slabše in da ste naredili vse, kar je bilo v vaši moči, da se ne bo več povrnilo.
Potemtakem bi bilo prav, če bi danes vzel v precep že novo leto. Ker pa se je šele rodilo in je tako rekoč še dojenček, mu bom tokrat prizanesel, Je pa še drugi vzrok. Ostalo mi je namreč še precej nerešenih zadev od lani in rad bi opravil vsaj z nekaterimi.
Bomo kar začeli. Najprej vam moram povedati, da je bilo proti koncu starega leta v našem mestecu zelo živahno. Zlasti za najmlajše, ki jih je razen dedka Mraza razveselilo tudi naše gledališče. Vsa čast. Vendar bi lahko oštevilčili vstopnice tudi za otroške predstave in se izognili nepotrebnemu prerivanju ob vhodu v dvorano. S tem bi razbremenili tudi blagajničarko, ki bi ji tako ne bilo treba voditi svojih znancev in prijateljev skozi stranska vrata, da jim zagotovi boljši prostor, preden navadni smrtniki vderejo v gledališče.
Iskreno želim, da bi letos upoštevali to mojo blagohotno pripombo,
Sicer pa je tudi res, da s samimi 1 številkami ne moremo urediti vsega. To dokazuje primer koprske ambulante, kjer ob prijavi za pregled dobite svojo številko in lahko ocenite, koliko časa boste čakali. Zelo praktično, saj lahko medtem stopite še v trgovino in po drugih opravkih. Nerodno je le, ker mnogi menijo, da lahko pridejo na pregled 'kadarkoli hočejo. Zato se kaj pogostoma zgodi, da jo tak oštevilčen klient primaha celo uro pozneje, kot je bil na vrsti. Seveda hoče biti' po vsej sili prvi. Sledi diskusija, ki vam je nimam, namena posredovati. Slišite in udeležite se je lahko sami.
Zadružniki iz čežarjev so me prosili, naj pogledam pri Zadružnem servisu v Kopru, če se že kaj pripravljajo, da jim pridejo orat s svojimi traktorji. To bi morali narediti že novembra, Tako so jim vsaj obljubili. Zadružniki so medtem že vse pripravili in še vedno čakajo. Pooblaščen sem izjavi';!, da boste dobili traktorje, brž ko bodo prosti. Zdaj delajo za gradbena podjetja, ki ne morejo čakati. Nov vinograd boste pa lahko zasadili prihodnje leto,
Prav tako me sprašujejo iz Grad-na, če kaj vem, koliko časa bo hodila pošta v njihovo vas preko Oprti j a. Tega vam ne bi vedel povedati natanko. Vsekakor pa najmanj toliko časa še, dokler se ne bo kdo na poštni upravi spomnil, da je Gračišče bliže in tudi v isti republiki. Takrat vam bodo prevzeli tudi telefon.
Ker smo pri poštni službi, sem se spomnil tudi na Izolo, Tam so mi povedali, da bi radi imeli nekaj nabiralnikov. Ce pa zato ni sredstev, prosijo vsaj za enega, ki naj bi bil na poštnem poslopju, tako kot je navada po drugih krajih.
Iz Izole sem prejel tudi lepo pisemce, s katerim se želi neki moj dober znanec zahvaliti neznanemu šoferju za sitnosti, ki jih je imel z njegovo kokošjo. Takole mi piše' med drugim;
»Po cesti je pripeljal kamion in povozil mojo kokoš. Slučajno sem stal pri ograji in to videl. Kamion se je ustavil, šofer pa je izstopil in pobral revico.« »Kam pa z mojo kokoško?!« sem ga pobaral, on pa mi je mirno odvrnil; ,V bolnico!', sedel v avto in, pognal. Bil sem predaleč, da bi lahko videl številko kamiona, Tadto pa vem, katero podjetje ima v službi tako dobrosrčnega šoferja, ki bi ga rad osebno pohvalil in se mu zahvalil, ker je tako nesebično pomagal ubogi ži-valici.«
Upam, da bo moj prijatelj kmalu dobil sporočilo, da je njegova kokoš okrevala. S to željo zaključujem in vas prav lepo pozdravljam.
Vaš Vane.
mmmm
nedelja, 6. januarja: ' 8.00 Jutranji koledar in objave; 8.10 Kmetijska oddaja; 14.00 Glasba po" željah; 15,00 Vesti; 15.10 Glasba za prijetno popoldne; 15.30 Z mikrofonom po Primorski.
ponedeljek, 7. januarja:
7.15 Glasba za dobro jutro; 7,30 Jutranji koledar; 13.30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Dvajset minut ponedeljkovih popevk; 14,05 Od melodije do melodije; 14.30 Ponedeljkov športni pregled; 14.40 To smo izbrali v naši diskoteki; 15.00 Vesti; 15.15 Zabavna glasba, objave In reklame; 15.25 Slovenske narodne pojeta Z. Gašper-šič in J. Triler.
torek, 8. januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro: 7.30 Jutranji "koledar; 13,30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Iz operne glasbe; 14.30 Naše gospodarstvo; 14.40 Po Slavoniji in Vojvodini; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, objave ln reklame; 15.25 Veseli godci.
sreda, 9. januarja:
7,15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar: 13.30 Vesti in pregled tiska; 13,45 Ritmi in pevci od tu in tam; 14.07 Zbor in orkester Radia LJubljana p. v. J, Cipcija: 14.30 Kulturno življenje na Primorskem; 14.40 Od melodije do melodije; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, objave in reklame; 15.25 »Dekle je prala srajčki dve . . .« in druge.
Četrtek. 10. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar: 13.30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Glasba po željah; 14.30 Od melodije do melodije; 15.00 Vesti: 15.10 Zabavna glasba, objave in reklame; 15.25 Veseli planšarji,
petek, 11. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar; 13.30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Petnajst minut filmske glasbe: 14.00 Tisoč in en takt... pisan spored solistične in orkestralne glasbe; 14.30 Beležke radijskega re-porterja; 14.40 Dvajset minut vedre glasbe; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, objave in reklame; 15.25 Pesmi Hrvatskega Zagorja.
sobota. 12. januarja: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7,30 Jutranji koledar; 13.30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Za konec tedna: ritem: 14.15 Poje vokalni kvintet iz Postojne;; 14.30 Življenje ob našem morju; 14.40 ' Od melodije do melodije: 15.00 Vesti: 15.10 Zabavna glasba, objave in reklame; 15.25 Okrogle in poskočne.
SREDA, 9. januarja ob 15, in ob 20 uri — V. Eftimiu: Človek, ki je videl smrt. Predstava v bolnici v Valdoltri.
ČETRTEK, 10. januarja ob 16. uri — V, Eftimiu: Človek, ki je videl smrt. Predstava v bolnici v Ankaranu,
koper — 5. in 6. januarja ameriški film Človek iz alama, 7, m 8. januarja sovjetski barvni film cvrcek. 9. in 10. januarja sovjetski film mati.
izola — 5. in 6. januarja sovjetski film MATI, 7. in 8. januarja ameriški film PRELOMNICA, 9. Januarja ameriški barvni film V VRTINCU, 10. in 11. januarja poljski film PO-KOLENJE.
piran — 5. in 0. januarja sovjetski barvni film CVRCEK, 7. in 8, januarja sovjetski film MATI, 9. in 10. januarja ameriški film STRELJAJ PRVI.
SEČOVLJE — 5. januarja ameriški film OSEBNA ZADEVA. 6. januarja mehiški film EN DAN ŽIVLJENJA, 10. januarja francoski film OVEN S PETIMI NOGAMI.
Šmarje — 5. januarja italijanski film TRI PREPOVEDANE ZGODBE, 6. januarja ameriški film 14 UR. 9. januarja francoski film OVEN S PETIMI NOGAMI,
Škofije — 5. januarja mehiški film EN DAN ŽIVLJENJA. B. januarja ameriški barvni film CAS OBRAČUNA, 9. januarja sovjetski barvni film CVRCEK.
DEKANI — 5, januarja ameriški barvni film CAS OBRAČUNA, B. Januarja ameriški film OSEBNA ZADEVA.
portorož — G. januarja italijanski film tri prepovedane zgodbe,
postojna — 5. in 6. januarja češki barvni film JAN IIUS, 8, in 9. januarja nemški film TROMBA.
ZARADI preselitve prodam konja, starega 7 let in plemensko kobilo, staro 7 let — z garancijo! Š. F. Velika Pristava 5, pošta Pivka.
KUPIM tretjo knjigo Jurčičevih zbranih del in drugo len j igo Kersnikovih zbranih del iz zbirko del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jih je Izdala Državna založba Slovenije. — Naslov v upravi »Slovenskega Jadrana«.
Člani SZDL in organov družbenega upravljanja — berite in dopisujte v naš list »Slovenski Jadran«!
Brez besed
V znani londonski Tate Gallery je bila svoj čas umetniška razstava. Ob tisti pri-ložnosti je nekdo ukradel neko sliko. Odnesel jo je mimo številnih čuvajev in nihče ga ni opazil. Kraje ne bi najbrž nikoli odkrili, če bi prav takrat neki foio-amater slučajno ne slikal pročelja galerije ter tako nevede ujel v svojo škatlico tatu v hipu. ko je šel s sliko po stopnicah iz poslopja, in njegovega pomočnika, ki je straži! ob vhodu
Zanimiv posnetek iz živalskega sveta. Prikazuje boj na življenje in smrt med mungom in eno izmed najbolj strupenih kač na svetu, kobro. Mungo jc majhna, komaj dobrih 30 cm dolga živalica. Je pa izredno okretna. Hrani se skoraj izključno s strupenimi kačami in jih napada vse po vrsti. Pred petdesetimi leti so koristno živallco pripeljali iz njene domovine Indije na dalmatinske otoke, kjer je v kratkem času pokončala vse strupenjače
NA PORTUGALSKEM NAJVEČ NEPISMENIH
Po statističnih podatkih Organizacije združenih narodov je Portugalska glede nepismenosti prebivalstva najbolj zaostala dežela v Evropi. Nepismen je skoraj vsak drugi prebivalec (-18%). če pa k temu dodamo še pol-pismene in tiste, ki se znajo le podpisati, je ta odstotek še mnogo večji. Najmanj nepismenih pa je na Finskem, kjer je na sto prebivalcev le eden, ki ne zna brati in pisati.
KINO ZA ŽIVALI
V Parizu so te dni nd|B novo kinematografsko dvorano, ki je namenjena domačim živalim. Tja vodijo zdaj pariške dame- svoje-pinče in špiclje, pa tudi papige, mačke in druge živali, da jih razvedrijo. Medtem pa se tisoči revnih otrok v zakotnih predmestjih potikajo po ulicah, ker njihovi starši nimajo denarja niti za vsakdanji kruh, kaj šele za kino.
črpanje nafte iz podmorskih vrelcev ni za sodobno tehniko nikakršen problem. Značilni piramidasti stolpi rastejo kot gobe po dežju ob obalah, kjer so zasledili ležišča tega dragocenega pogonskega goriva. Ti stolpi in vrtalne naprave so montirani na velikih splavih, ki jih trdno zasidrajo, nato pa začnejo z vrtanjem. Zlasti v Mehiškem zalivu pridobivajo na ta način velike količine mineralnih olj.
Ido bo prvi: Američani ali Rusi
Tako v Ameriki kot v Sovjetski zvezi delajo znanstveniki s polno paro in tekmujejo, kdo bo prvi zgradil umetni satelit in ga poslal na krožno pot okrog Zemlje. Američani so te dni izstrelili prvo poskusno raketo v okviru tega programa. Raketa je dosegla višino 200 km. V njej so bili razni instrumenti, ki so jih želeli preizkusiti, da jih bodo lahko uporabili pri umetnem sa-
telitu. V Sovjetski zvezi pa delajo poskuse tudi z živimi bitji. Posrečilo se jim je dvigniti razne živali s posebnimi raketami nad 100 km visoko, da bi na njih opazovali posledice delovanja kozmičnih žarkov. Izstrelitev prvega umetnega satelita bo nedvomno velik dogodek za znanost, zato pač ni čudno, če si znanstveniki v obeh deželah tako želijo priboriti prvenstvo.
Vprašanje preskrbe osamljenih otokov s pitno vodo je bilo vedno zelo pereče. Zato so si mnogi prizadevali, da bi izumili preprosto in ceneno pripravo, s katero bi lahko pridobivali pitno vodo iz morja. Med vsemi mogočimi tovrstnimi izumi je zelo praktična naprava, ki jo je izumil italijanski znanstvenik G. Nebbia. Imenoval jo je »sončni destilator«. Naprava jc zelo preprosta: betonski bazen, pokrit s steklom. Pod vplivom sončne toplote voda v bazenu izpareva, nato pa se na steklu kondenzira ter odteka v podstavljeno posodo. Bazen je črno obarvan, da sprejema čim več sončnih žarkov
Pred kratkim smo slišali, da so tudi pri nas naredili načrt za razvoj televizije in začeli s poskusi. Tako bodo že v bližnji prihodnosti imeli v Zagrebu reden televizijski program, prav tako v Beogradu, pozneje pa tudi v Ljubljani. Seveda vse to ne more priti kar čez noč. Televizijske oddajne naprave so komplicirane in drage, velika sredstva pa zahteva tudi ureditev študijev, kjer pripravljajo in snemajo oddaje. Na naši sliki vidimo notranjost takega študija neke angleške televizijske postaje
Na svetu je vedno več ljudi in ti potrebujejo vedno več hrane. Zato si človek prizadeva povečati obdelovalne površine in gojiti čim več kulturnih rastlin. Tako so Francozi naredili velikopotezen načrt za namakanje dela največje afriške puščave Sahare. Pri tem nameravajo izkoristiti globoke kotline v osrčju puščave, ki so dejansko ostanki nekda-
MAGNETIČNO ČRNILO
Velike banke izplačajo vsak dan po več tisoč čekov. To je precej zamudno opravilo, ki odvzame nameščencem veliko časa. Zdaj bodo v nekaterih modernih denarnih zavodih delo poenostavili. Na čeke bodo pisali potrebne podatke z magne-tičnim črnilom, nato pa bo posebna naprava sama avtomatično opravila vse nadaljnje operacije.
njih jezer. Njihovo dno je ponekod nad 30 metrov pod morsko gladino. Načrt predvideva, da bi te kotline povezali z morjem, za kar bi morali zgraditi več sto kilometrov kanalov, po katerih bi morska voda dotekala v puščavo. Nastala bi velika jezera, ki bi spremenila podnebje. Razen tega bi dote-kajočo vodo izkoristili za hidroelektrarne, tako pridobljeno električno energijo pa za izločanje soli iz morske vode in pridobivanje sladke vode za namakanje in druge potrebe. Izračunali so, da bi z uresničitvijo tega načrta pridobili okrog 9.000 kvadratnih kilometrov obdelovalnih površin in pašnikov.
r.tiawnw" "
.Šestletni umetnik. Mali Lee Pan Hon iz Singapura je le dni prvič nastopil kot solist na velikem koncertu v svojem mestu. Dosegel je izreden uspeh. Mladi Kitajček je v resnici čudežen otrok. Ko jc bil star dve leti, jc znal zapeti vsako pesem, da jo je le enkrat slišal. Kasneje mu je oče naredil gosli in z njimi jc razveseljeval svoje sovrstnike v predmestju, kjer je živel. Tu ga je odkril direktor mestnega konserva-torija in se pozanimal za njegovo glasbeno vzgojo
POSLOVENIL P.ADO BORDON
»Kako pa je z glavo?« S prsti se je dotaknila mojega temena. Bila je tako občutljiva kot noga, ki je zadremala,
»Nikoli mi ne nagaja.«
»Od takšnega udarca bi lahko izgubili pamet. Nikoli vam ne dela težav?«
»Ne.«
»Srečen fant ste. Sle dokončali pisemce? Zdaj grem dol.«
»Tu je,« sem rekel.
«Morali bi ji reči, naj bi nekaj časa ne opravljala nočne službe. Zelo je izčrpana.«
»Prav. Rekel ji bom.«
»Hotela sem jo prevzeti namesto nje, a mi ni pustila. Druge so vesele, da jo opravlja ona. Morali bi ji privoščili malo počitka.«
»Prav.«
»Miss Campen je omenila, da ves dopoldan spite.«
»Bilo je pričakovati kaj takega.«
»Bilo bi bolje, če bi jo ponoči pustili nekoliko pri miru.«
»To želim tudi jaz,«
»To ni res. Toda če to storile, vas bom cenila.«
»Govoril bom z njo.«
»Ne verjamem.«
Vzela je listič in odšla. Pozvonil sem in čez čas je vstopila Miss Gage.
»Kaj pa je?«
»Samo govoriti sem želel z vami, Ali ne mislite, da bi Miss Barkley morala nekoliko prekiniti z nočno službo? Videti je zelo izčrpana. Zakaj je zmeraj prav ona na vrsti?«
Miss Gage me je ošinila s pogledom.
»Vaša prijateljica sem,« jc rekla. »Ne smete tako govoriti z mano.«
»Kaj hočete reči s tem?«
»Nikar se ne delajte neumnega. Ničesar drugega nisi;: želeli?«
»Bi spili kozarček vermula?«
»Prav. Potem pa moram iti.«
Vzela je iz omare steklenico in prinesla kozarec.
»Vzemite kozarec,« sem rekel. ».Taz bom pil iz steklenice.«
»To je za vas,« jc rekla Miss Gage.
»Kaj ni Miss Campen nekaj govorila o tem, da spim pozno dopoldan?«
»Samo godrnjala je. Pravi vam privilegirani pacient.«
»Naj jo vzame hudič.«
»Ni hudobna,« je rekla Miss Gage. »Samo stara in sitna je. Nikoli ni imela simpatije za vas.«
»Ne.«
»No, jaz vas imam rada. Vaša prijateljica sem. Nikar nc pozabite tega.«
»Strašno ljubki ste.«
»Nisem. Vem, kdo je za vas ljubek. Toda vaša prijateljica sem. Kako je z nogo?«
»Dobro.«
»Prinesla vam bom sveže mineralne vode, da si boste hladili nogo. Gotovo vas pod mavcem srbi. Zunaj je vroče.«
»Strašno ljubeznivi ste.«
»Močno srbi?«
»Ne. Dobro je,«
»Naravnala bom vrečke s peskom.« Sklonila se je. »Vaša prijateljica sem.«
»Vem, da ste.«
»Ne, ne veste tega. Toda nekega dne boste vedeli.«
Catherine Barkley jc za tri dni pustila nočno službo, potem pa je spet prišla. Bilo je, kakor da sva se vnovič srečala, potem ko je vsakdo izmed naju bil na dolgem popotovanju.
XVIII
Preživela sva lepo poletje.
Kadar sem mogel iti ven, sva se vozila s kočijo po parku. Spominjam se kočije, konja, ki je stopal polagoma, in pleč kočijaža z bleščečim cilindrom, Catherine Barkley pa je sedela poleg mene. Če so se nama roke dotikale, samo če se je moja roka dotaknila njene, sva že bila vznemirjena.
Pozneje, ko sem lahko hodil naokoli z berglami, sva hodila na večerjo k Biffiju ali pa v Grand'Italia in sva posedala pri mizici zunaj na galeriji. Natakarji so prihajali in odhajali, mimo so hodili ljudje, na pogrnjenih mizah pa so slale sveče s senčniki. Potem pa, ko sva ugotovila, da nama bolj ugaja Grand'Ilalia, nama je glavni natakar George rezerviral mizico. Bil je dober natakar in puščala sva, tla je za naju naročal obed. medtem pa sva opazovala ljudi in veliko galerijo ter ttrmcla drug v drugega. Pila sva okusni beli Capri, ki je bil v posodi z ledom, poskušala pa sva tudi mnoga druga vina: Freiso, Barbero in sladka bela vina. Zaradi vojne niso imeli posebnega natakarja za pijačo in George se je sramežljivo smehljal, kadar sem spraševal za vina, kakor jc bilo na pirmer Freisa.
»Predstavljajte si pokrajino, v kateri delajo vino zato, ker ima okus po jagodah,« je rekel.
»Zakaj pa ne?« je vprašala Cathcrine. »Čudovito se sliši/čt^s
»Pokusite ga, gospa,« jc rekel George, »če želite. ToriKS» dovolite mi, da prinesem za gospoda poročnika malo steklenico Margaua.«
»Tudi jaz ga bom pokusila, George.«
»Gospod, ne morem vam ga priporočili. Saj niti nima okusa po jagodah,«
»Mogoče pa ga ima,« je rekla Cathernie. »Bilo hi krasno, če ga ima.«
»Prinesel vam ga bom,« je rekel George. »Ko pa bo gospe dovolj, ga bom odnesel.«
Ni bilo kakšno posebno vino. Kakor je bil rekel George, ni niti imelo okusa po jagodah. Vrnila sva se h Capriju.
Nekega večera mi jc zmanjkalo denarja in George mi je posodil sto lir.
»V redu, tenente,« je rekel. »Vem, kako je s to rečjo. Znano mi jc, kako je, če človek ostane brez denarja. Če boste vi ali gospa potrebovali denar, ga boste pri meni vselej našla.«
I'o večerji sva se sprehajala vzdolž galerije, mimo drugih restavracij in trgovin, ki so imele jeklene roloje spuščene ter se zaustavljala na malem trgu, kjer so prodajali oblo/ene kruhke, sendviče z gnjatjo in ločiko ali s sardinami. napravljene iz zelo tankih rjavih kruhkov, ki so bili svetli in dolgi komaj za prst. Jedla sva jih ponoči, ko sva bila lačna.