huzej3ki RAVNATELJ Ljubljana jugoslavij ŠL 56 (C. C. eom ta 1927. številka 39 ceni Letnik Lil iM faMft ^mk a)otn4 3 neMM L 22— P°l .. *.50 - Premislek našim ljudem... «Druge poti moramo ubrati^... je privrelo v sklep iz grl naših gospodarjev pri nekem zaseb-Sem pogovoru o darskih razmerah, rak.o se je glasila beseda v potrebi, poio-jeni iz spoznanja. " iz spoznanja so se porodile njihove besede — in v spoznajte mnogim, premnogim jih tu -/•vpišem. V spoznanje, premislek in opomin. Zanimal me je ta razgovor naših možakarjev, ker je bil glas odkritosrčnosti m zaupanja, zanimal me je predvsem radi tega, ker ni bilo v njem samo tarnanja in jadikovanja, ki je žalostna* pesem naših dni, «,mp-:c 1udi mnogo obtožb in žgoče kritike na račun nas samih, skoro bi rekel: obsodbe. Potrebno je to poudariti zato, k r so le redki med nami, ki sami priznavalo svoje napake, be lepega in dobrega ti ne zaupajo... — Naši ljudje so še vse preveč zaprti sami vase, se vse preveč sebični in, priznajmo, tudi zavistni. Boli jih napredek soseda in prikrito se radujejo nad njegovo nesrečo. Z drugo besedo: premalo je v nas ^družabnosti in tovarištva, premalo — če hočete — zadružniškega duha. Zdi se, ko da smo se izneverili svojim prednikom... Tako je z žgočo in resnično besedo tožil eden izmed kmetov, ki se mu je poznalo, da ni samo tarnal nad sedanjostjo, ampak da je tudi mislil o naših gospodarskih razmerah. — Prav imaš, je pristavil drugi v naši družbi. Le poglejmo člane naših zadrug in gospodarskih društev sploh ter se vprašajmo, koliko je med njimi takih, ki so zraven iz pravega razumevanja zadružne misli! Ne pretiravam, če rečem, da so bele vrane v črnih jatah. In vprašajmo se dalje: Odkod spori pri naših zadrugah? Ne izvira jo-li iz gole sebičnosti članov? Vsak sili le s svojimi težnjami v ospredje in niti najmanj ne upošteva interesov in pot^rb skupnosti. Tu tiči glavni vzrok neuspevanja naših gospodarskih društev! — Hočeš reči, pripomni tretji, da je edino na članstvu krivda, ako naše zadruge ne uspevajo kot bi morale, in da so odbori z voditelji popolnoma nedolžni v tem pogledu? — Nikakor ne izključujem morebitne krivde odbora; imejmo pa na drugi strani pred očmi, da volijo vsak odbor člani sami in iz svoje srede. Mislim, da načelujejo našim zadrugam taki odbori, kakršne jih članstvo zasluži. In končno se mi zdi, da zadruga ni poosebljena samo v odboru, ampak v celot nem članstvu. Iz tega pa nujno sledi tista najvažnejša dolžnost članstva, ki se je pri nas skoro nobeden ne zaveda: dolžnost sodelovanja z odborom. — Za najlepšo primero v tem pogledu smatram ono, ki primerja zadrugo z družino. Tudi tu imamo poglavarja, družinskega načelnika, a delajo vsi člani družine, vsak po svoji moči. Le v vzajemnosti in medsebojni podpori je mogoč napredek, kjer pa vleče vsak na svojo stran, tam se hiša podira. Prav tako je tudi tam, kjer delajo samo nekateri, drugi pa gledajo le od daleč. Pri zadnjih besedah se je ta simpatični možakar nekako ponosno in samozavestno obrnil proti meni, v svesti si, da je povedal nekaj lepega, in zadovoljen, ker se mu je posrečila njegova poučna primera. Pritrdil sem njegovim besedam z drugo primero, izvirajočo iz izkušenj in vzeto iz vsakdanjega dru štvenega življenja, s primero, ki se nanaša na razmerje med odborom in članstvom: odbor brez sodelovanja članstva je podoben časopisu brez... naročnikov. — In prav na to ne mislijo Člani naših zadrug, mi pritrdi prvi kmet. Sodelovanje, medsebojno podpiranje, to je tisto, kar pri nas najbolj pogrešamo! Navajeni smo samo zahtevati, sami pa ne storimo ničesar. Naši zadružniki smatrajo za svojo edino dolžnost, plačati delež — in priti enkrat v letu na občni zbor, kjer potem vsevprek kritizirajo in zvračajo vso krivdo na odbor, ki je v njihovih očeh pravo gnezdo vsega slabega. Niso celo redki slučaji, ko člani v svoji prirojeni nezaupljivosti smatrajo posamezne odbornike za svoje izkoriščevalce... Nočem s temi besedami zagovarjati nor benega odbora, sa] so tudi v odborih ljudje in kot taki imajo pač tudi madeže na sebi. Rečem da bi se morali tudi sami pa, večkrat potrkati na svoja prsa in izprašati svojo vest: koliko je vsak izmed nas žrtvoval, da sme zahtevati? Tretji v naši družbi, ki se mi je zdel že po svojih prejšnjih besedah nekoliko malkontent-sko pobarvan, se je zopet vmešal v pogovor s pripombo, ki je razodevala njegovo prirojeno skepso: _ To je vse prav in lepo, a vidva se po mojem mnenju premalo ozirata na dejstva, na že obstoječe zadruge. Res je sicer, da v naših gospodarskih zadrugah nimamo še pravega članstva, ker smo še vse preveč po-edinci in še vse premalo celota, na drugi strani pa & zopet res, da tudi odbori, ki stoje na telu naših gospodarskih ustanov, niso povsem na svojem mestu. Nisem rogovi lež. a priznati mi morata, da ni pravi tisti odbor, ki ne upošteva potreb in interesov vsega članstva. — Strinjam se s tvojimi zadnjimi besedami, pripomni oni simpatični kmetovalec, ki je preje primerjal zadrugo z družino. Strinjam pa- se le delno, kajti priznati ml moraš tudi ti, da ni vse črno na odboru, kar smatra članstvo za črno, in tudi ni vse belo in lepo na članstvu, kar smatra ono samo za belo m lepo. — Večkrat sem že premišljeval o tej stvari in lahko z mirno vestjo rečem, da je odbor — v večini slučajev — nepriljubljen pri Članstvu le radi nepoj-movanja zadružne misli. Naši zadružniki se nočejo zavedati, da zahteva pravo Članstvo pri vsakem društvu precejšnjo mero samozatajevanja in podrejanja lastnih teženj in interesov težnjam in interesom skupnosti-Jaz si zadružno organizacijo predstavljam tato, da se vsak član že s samim vstopom obveže, žrtvovati del svojih zahtev zahtevam celote, h kateri pristopi. Prav v tem vidim najlepši način brzdanja tiste čezmerne sebičnosti, ki jo opažamo pri naših gospodarjih, sebičnosti, ki je napredku v gospodarstvu _in gospodarstvu v našem položaju še prav posebno — zelo škodljiva. Saj poznaš tisti zlati rek, ki pravi: Vsi za eraga, eden za vse! V njem fe na enostaven način zapopadena zafdružna misel v svoji celoti. Žalostno dejstvo je le, da izpolnjujejo naši zadružniki le prvi del te lepe misli: oni samo zahtevajo od celote, tej pa ne nudijo ničesar. V takem slučaju so nasprotja pač neizogibna. — Zdi se mi, da pretiraval, ako sem te prav razumel, ugovarja zopet tretji. Po tvojem bi imeli člani le dolžnosti, pravic pa skoro nikakih. Kje je potem tista korist, ki naj jo nudi zadruga svojim članom, kje blaginja in zaščita? — Pa naj bo s tem že kakor hoče, to ti lahko rečem, da naši ljudje za take «misli» niso dovzetni!... sov. In ko govorimo o naši zadružni organizaciji, se zavedajmo, da je njena temeljna naloga, to škodljivo križanje Interesov v lastnem okrilju odstraniti, odstraniti torej neslogo in jo nadomestiti s slogo, po geslu: Sloga jači, nesloga tlači. — voza, ki hočemo, da z gotovostjo teče v določeno smer, ne smemo vleči v več smeri, kakor bi pač bolje odgovarjalo interesom m željam posameznikov... To pa dosežemo le s tem, da doprinese vsak izmed nas majhno žrtev v korist celote, da vsak izmed nad podredi del svojih teženj težnjam tiste skupine, ki ji pri-nada. Tako je doseženo soglasje interesov, dosežena je sloga, ki je temelj uspešnemu ustvarja-jočemu delu v vsaki organizaciji. Organizacija, ki takega trdnega temelja nima, životan m se izživlja v malenkostnih sporih, ki tvorijo «bistvo» njenega delovanja. — Mislite-li, da se da taka popolnost doseči? — Popolnoma omejiti sporov seveda ni mogoče, a njihova verjetnost in nevarnost je tem manjša, čim večja je skupnost-na misel članov. _Pa se vam ne zdi, da je tako članstvo — izguba za vsa>-kega poedinca? ___ _ Nikakor! Podobne ugovore slišimo dan za dnem, skoro bi rekel, da je to mižljenje večine kmetovalcev nažih dni. Zmota pa, je v tem, da gledamo na naše zadruge skozi preveč ozko-srčna očala sebičnosti. Zdi se nam v našem nezaupanju, da nam drugi pač lahko škodujejo, koristijo pa prav gotovo ne... Biti nam pa mora jasno, da je med poedincem in organizirano skupino poedincev neka stalna odvisnost: blaginja skupine ima za posledica blaginjo posameznikov, ki jo sestavljajo, kakor je resnica tudi obratno. To pa le toliko čase, dokler ne nastopi križanje interesov, kakor smo to že preje ugotovili. — Kdor podreja lastne težnje v korist skupnostnim, ne koristi torej le neki umišljeni celoti, ampak posredno tudi sebi. V tem tiči bistvo vsakega združevanja, dajajoč v praksi veljavo tistemu lepemu reku, ki ga je eden izmed vas že omenil: Vsi za enega, eden za vse! _ Iz tega pa moremo spoznati, pristavi mojim besedam oni simpatični kmet, pomen, ki ga ima zadružništvo za nas male poljedelce. Nas položaj nujno zahteva, da iščemo medsebojne zaslombe, medsebojne pomoči, ki mora biti postavljena na trdni temelj medsebojnega razumevanja, brez katerega ne more biti pravega uspeha. — Danes smo sicer še daleč od tega, ali to spoznanje mora slej ali prej prodreti v vse naše slor je, ako nočemo postati samomorilci. — Povedal si resnico, mi pritrjuje sosed. Druge poti moramo ubrati, spremeniti moramo naše mišljenje in naše življenje* Na drugačne noge moramo postaviti tudi naše domače gospodarstvo, ki dane« šepa, ker je v nas premalo podjetnosti. Tako smo zaprti sami vase, da se branimo celo tega, kar spoznavamo za koristno in potrebno. Svoje sile tratimo v tarnanju in jadikovanju, ki ni še nobenega rešilo propada Nasprotno Pravosodni minister Rocco o reformi zakonikov Stlo poslanske zbornice BERLITZ-SCHOOL Trst VI« Fabio Filzi 23 - telot 44-82 Pouk In prevodi v vseh jezikih. )83 — Saj to je tisto, poskoči te- pač! Radi še vdajamo obupu — otresti se moramo sta- I i« kar ie naihuiše: nasa bole- daj prvi. rih predsodkov in pričeti drugačno, novo življenje! — Tudi me nisi prav razumel, ugovarja tretjemu drugi. S svojimi besedami si prav za prav le potrdil moje mnenje o naših zadružnikih. Naša največja krivda je prav v tem, da izhajamo vselej iz izhodišča sebičnosti in lastnih interesov, od katerih 'nočemo niti za las popustiti. Vsak hodi svojo pot, ne meneč se za sosede, in potem še zahteva koristi od tiste skupine, za katero se sicer ne briga... — Imaš morda prav, pristavlja nekoliko bolj zaupno tretji. Slišal pa si gotovo že večkrat, da je blaginja celote zavisna od blaginje posameznikov. Ni-li potemtakem tudi interes . celote zavisen od interesa posameznikov? — Nedvomno, posežem tedaj v zanimivi razgovor. Nedvomno, a ne vselej. Izključeno je to in kar je najhujše zen je, da se v obupu in žalosti tolažimo s... pijačo! Vere v življenje nam je treba! Vere v našo moč!... _ In vzajemnosti in sloge!. pristavi drugi. — In volje, volje, vol je 1... dodam še jaz. Pogovarjali smo se še o tem in onem. Vesel sem bil debate v tej družbi. Objemala nas je prijetna gorkota ognja, ki je plapolal na ognjišču, a bolj od te nam je prijala toplota v naši notranjosti, toplota soglasja, ki smo jo čutili ob sleherni besedic__Branimir. lam M* Htim mm hm pitiMo ▼ poartalfek RIM, 5. (Izv.) Danes zvečer je odpotovala v Ženevo italijanska delegacija, ki bo zastopala Italijo na pomladanskem zasedanju sveta Družbe narodov, ka-tam^ kjer blaginja In interesi e- j terega se bodo udeležili tudi žilnega posežejo v blaginjo in in- nanji minister Stresemann, Bri- terese drugega, z drugo besedo kjer nastane križanje intere- and in Chamberlain. Zasedanje se bo pričelo v pondeljek. RIM, 5. (Izv.) Po otvoritvenih formalnostih, spominskih govorih in spremembah raznih dekretov v zakone in po dovoljenju o uvedbi sodnega postopanja proti poslancema d'Ayala in Forni, prehaja poslanska zbornica k nadaljevanju razprave o proračunu ministrstva ža pravosodje. Stanovanjsko vprašanje Na govorniško tribuno stopa minister on. Rocco, ki navaja najprej mnogoštevilne zakonske reforme na polju javnega prava, katere je izvedel fašizem v poslednjih letih. Toda tuui na polju privatnega prava so bile izvedene v poslednjem letu številne reforme. Uvedena je bila svobodna trgovina s stanovanji, katere izvajanje pa je bilo spojeno z gotovimi omejitvami, dokler ne bo premagana>- stanovanjska kriza. Navzlic temu pa nekateri hišni posestniki preveč izrabljajo to svobodo. Ako bo potrebna v tem pogledu zopetna intervencija, pritiče ta intervencija edinole državi. Reforma zakonikov Reforma zakonikov, ki se pripravlja, bo tvorila eno izmed največjih zaslug fašistovske zakonodaje in je precej podobna francoski reformi za časa Napoleona. En del reforme bo gotov še koncem tega leta Drugi del, obstoječ iz pomorskega prava in drugih manjših zakonov pa bo dokončan pozneje. «Ne smete se čuditi nad to zamudo. Francoska revolucija je potrebovala 20 let za reformo zakonov. V primeri z njo ne bo naša nič manj važna in popolna. Že radi doslednosti vlade, ki se zaveda, da je v bistvu razširila to vprašanje, ni več mogoča popolna revizija sodnih okrajev. Delna revizija pa nikakor ni izključena,. Sicer pa je reforma sodnih okrožij tesno spojena z re-ormo zakonikov. Zato je treba potrpežljivega čakanja. Ni po-rebno vzpodbujati in pozivati vlado, da poviša plače sodnikom, ker si je sama v svesti svoje naloge. Ko bo dovoljeval proračun, bo vlada v prvi vrsti poskrbela za zboljšanje sodni j-skih plač. Kar se tiče razširjeva-nja framasonstva med sodniki, se ne sme pretiravati, kajti med sodniki * je bilo framasonstvo mnogo manj razširjeno nego se splošno misli. Vneti pripadniki framasonstva pa so bili odstavljeni. Kar se pa tiče pomanjkljivosti moči v nekaterih sodnih okrajih, je treba pomisliti, da je število sodnikov od 1875. 1. dalje ostalo neizpremenjeno. Isto velja tudi za sodno uradniško o-sobje. Vlada skuša, v kolikor ji to dopuščajo moči in sredstva, to pomanjkljivost odstraniti in že se opaža znatno zboljšanje. Važna vprašanja Poročevalec obžaluje naraščanje številnih pravd, toda to je naraven pojav. Sodniki morajo uplivati pomirjevalno na sporne stranke. Potrebno je disciplinirati odvetniški poklic, ki je tudi precej kriv velikega naraščanja pravd. Da se omeji čezmerno naraščanje konkurzov, bo treba uvesti v zakonodaji strožje predpise v tem pogledu. Potrebno bo obvezati soCnika, da da proti falirancu ob naznanilu konkurza takoj zaporno povelje in treba bo tudi več previdnosti pri izbiranju kurator-jev. Pri številu umorov in ubojev se opaža znatno znižanje. Je to posledica reda in discipline, katero je uvedel fašizem. Poskrbljeno je bilo in skrbi se, da bi se sodno postopanje pospešilo. Poroto je treba reformirati. On. Martire je opozoril na moderno rak-rano, na vedno bolj naraščajočo pre s topnost mladoletnih. V tem pogledu so statistike naravnost strašne. 80.000 Hečkov je bilo zaprtih in izpuščenih iz zaporov, toda ne vedno radi zločinstva. Je to socijalen problem, katerega namerava fa-šistovska vlada s pomočjo raznih ustanov radikalno rešiti. Doseđaj obstoja 8 poljedelskih kazenskih kolonij in 10 poboljševalnih domov. Osobje verskega fonda je bilo urejeno po njegovih željah. Generalno ravnateljstvo verakega fonda bo po- stalo v kratkem času zopet avtonomno, kar bo omogočilo pospešitev zadev, tičočih se kon-gruja. Odobritev proračuna Naloga pravosodnega ministrstva je ena izmed najbolj obširnih in je danes težja nego kdaj prej. «Ne vem, kako sem jo razrešil, toda reševal sem jo z vso svojo vero v pravilnost idej in naukov fašizma in z veliko željo, da bi postala Italija bolj velika* bolj procvitajoča in bolj srečna». Govoru pravosodnega ministra sledi burno ploskanje zbornice in častitke posameznih poslancev. Po ministrovem govoru je bil njegov proračun odobren. Prihodnja seja zbornice se bo vršila v sredo popoldne. Poslanske plače V kulu ar jih poslanske zbornice se še vedno razpravlja o tajni seji zbornice, na kateri je bilo sklenjeno povišanje poslanskih plač, proti kateremu je glasovalo 18 poslancev. Toda sedaj se tem 18 poslancem pridružujejo še drugi poslanci, vsled česar prevladuje mnenje, da bo zakonski načrt o povišanju poslanskih plač zavrnjen od večine poslancev ali pa sploh ne pride v razpravo. Ta sprememba v mišljenju mnogih poslancev, ki so prvotno glasovali zj povišanje plač, se pripisuje okolnosti, da ni vzbudil predlog o povišanju v drugih krogih ni-kakega odobravanja. SMILAJOD 182 ĆUtl kri PRSNI SIRUP izborno »red?l*o proti kaslju GLYKOL najboljše okrepčeiralno sredsUo Lekarna Castsllaoovich - Trst, iia d«i Mm 42 Lastnik: F. BOLAFFIO L Zapomnite si! Ako hoćete prihraniti na Stotine lir pri oa kupu pohištva, tedai ie neobhoduo potrebno, a se obrnote naravnost na VELIKO TGVARH0 POHIŠTVA luksusnega in nav^dne^a z LASTNO ZA1 'T.O A. ESMKER TRST - Via deli' Istria št. 73 - TRST Prodajaio se tudi pos-mezm Uom. Embalaže in točne ooSIHatve na ('elfj > JE ORIGINALNO MAZILO , , [fjfjA) KI ODPRAVI i 1 KURJA OČESA IJuil1 ' DOfiiVA SE V VSEH LEKAMAH ^ JMU SPBilll - Hia Ttr s. p eto ',11 • TISI , -----W ■ « IPOSTOJTill! Proračunska komisija RIM, 5. (Izv.) Danes se je sestala generalna proračunska komisija, ki je odobrila posamezna poročila, ki so jih danes zjutraj pretresale razne podkomisije. _ Nadzorstvo »rt M\il\ In klNUCfliosr^L za pabijanje nemoralnosti RIM, 5. (Izv.) «L,Informatore della Stampa» poroča, da je pripravljeno poročilo posl. Martire, ki je član parlamentarne komisije, katera pretresa zakonski načrt, ki ga je on predlagal za pobijanje pornografije. Zakonski načrt hoče doseči unifikacijo v nadzor9«tvu narku, le obcestna mera bi se znižala od 8 pa 1%. Emisijski tečaj bi znar lal 83.75. Finančno ministrstvo smatra, da je ta ponudba absolutno nesprejemljiva, ker so se (finančne razmere v Jugoslaviji od leta 1922. znatno zboljšale. Kakor se čuje s finančnega piiiiifi-trstva, vlada ne bo sprejela Blairove ponudbe, ker laiiko dobi drugod posojilo pod ugodnejšimi pogoji. Nov madžarski poslanik v Beograda BEOGRAD,, 5. (Izv.) Jutri do-•pe semkaj novi madžarski poslanik baron P. Forster. ljudsko štetje no Ruskem Končni rezultati MOSKVA, 5. Šele sedaj so rnani končni rezultati ljudskega štetja, ki se je vršilo v ZSSR. Koncem decembra 1926. je štela Rusija 144 milijonov 800 tisoč duš; izmed teh živi v sovjetski ruski republiki (RSFSR) 99 milijonov 660.000 duš (62 od sto), v Ukrajini 28 879.000 (20 od sto), v Transkavkaziji 5,791.000 (4 od sto), v Beli Rusiji 4,926.000, v XTžbekistanu 4,552.000, v Turk-menistanu pa 987.000. Če primerjamo te podatke z onimi iz predvojnega časa, vidimo, da je prebivalstvo Rusije naraslo za celih 11 milijonov prebivalcev, čeprav je Rusija po vojni izgubila mnogo zemlje ter je v svetovni vojni in tekom revolucije padlo kakih 15 milijonov oseb. Žensk je sedaj 52.3 od sto, dočim jih je bilo pred vojno 50.5 od sto. Glavno mesto Rusije, Moskva, šteje sedaj približno 2 milijona prebivalcev. V letu 1920. pa jih je imela samo en milijon. Leningrad ima 1 milijon in 641 tisoč prebivalcev. Ulfiorjf u severni Ameriki PARIZ, o. Iz New-Yorka poročajo pariškim listom, da je včeraj divjala na obali Virgini-je, med Bostonom in Norfolkom, silovita nevihta, ki je paralizirala ves pomorski promet. Morje je bilo tako viharno, da so valovi vrgli štiri parnike na obalo. Pettisoč-tonski parnik, ki je oskrboval promet med New-Vorkom in Savanno, se je potopil, ker ga je vihar vrgel na čeri v bližini zaliva Chesapeake. Pomožne ladje niso mogle pomagati, ker je bilo morje preveč razburkano. Angleški parnik «King David* je pri rtiču IIenry zavozil na sipino. Ameriški parnik «Daiqui-ri» je prosil potom brezžičnega brzojava za pomoč; sporočil je, da je zadel pri rtiču Deiaware na čeri. Tudi razni drugi par-niki so prosili za pomoč. l)r. Jo&lp "VVilfan: šteta V naslovu je vsebovano tehtno in pomenljivo vprašanje, ki ni samo terminologično vprašanje. Terminologija je nauii o strokovnih izrazih, o pravilnem označevanju predmetov kake stroke. Tudi vsi strokovni izrazi kake panoge našega znanja iili delanja vkupaj ae kratko imenujejo njena terminologija. Terminologije posameznih strok so s svojimi strokami v tesni vzajemni zvezi. Kolikor bolj je kaka stroka razvita, na kolikor bolj staro in bogato izkustvo se opira, toliko obilnejšo, bolj izdelano in ustaljeno terminologijo navadno ima. In narobe: če je terminologija kake stroke dobra, posebno torej dosledna, točna in izrazita, je sama o sebi izvrsten pripomoček za to stroko in tudi za njeno vsaj teoretično napredovanje. To velja zlasti za duševne vede. Nejasne, netočile in nedosledne strokovne izraze pa imajo na žalost kakšenkrat ne samo nove, mlade vede, za katere bi to bilo nekaka skoraj neogibna otroška bolezen, nego tudi take stroke človeškega znanja in delanja, ki se že dolgo gojijo in v katerih bi torej že davno vsak predmet moral imeti svoje določeno ime in vsak izraz svoj določeni pomen. Vzroki, da terminohv grija kake stroke ni dobra, morejo biti različni in jih ne kaže v tej zvezi preiskovati in razlagati. To bi predaleč vodilo. Narodnost, nacionaliteta sta strokovna izraza, ki se rabita posebno v državnem in npravnem pravu In v politiki. Da pa v teh strokah terminologije niso popolne in da se povrh v 'ičnih jezikih med seboj ne H_majo, temu je toliko vzroka že v zapletenosti in različnosti zgodovinskega razvoja in pravnega in političnega naziranja posameznih narodov, da se je prav za prav treba čuditi, da ni zmešnjava še večja. Javno pravo in politika sta torišče najbolj globokih in ostrih nasprotstev, največji in najsilnejši interesi se križajo v njih. To mora odsevati tudi ics javnopravne in politične terminologije. Strokovni izraei postanejo tu gesla in programi in se z druge strani čisto različno rabijo in razumejo pod uplivom različnih in nasprotnih interesov in stremljenj. Zato pa terminologična vprašanja v javnem pravu in politiki niso skoraj nikdar samo čisto terminologična vprašanja. In to velja, kakor sem zapisal že na začetku, tudi za vprašanje, ki sem ga označil z naslovom tega članka, za vprašanje narodnosti in nacionalitete. Prav zato pa prosim bravce, naj potrpežljivo premagajo zoprnost mojega suhoparnega razlaganja. Ni samo teoretičnega, temveč prav praktičnega pomena, da pridemo do točnega in jasnega pojmovanja in razlikovanja izrazov narodnost in nacionaliteta. Kolikor ne moje razlaganje Še dalje zavede, vzbudim morda ne samo navadnega negodovanja, nego tudi stvaren odpor. Brez koristi za stvar pa moje pisanje prav radi tega po mojem prepričanju le ne bo. Ker pa gre v prvi vrsti vendar za terminologično vprašanje in ker je podlaga vsaki terminologiji jezik, se tudi razprava o narodnosti in nacionaliteti mora postaviti najprej na trdno slovarsko in slovniško podlago. A ker jaz nisem strokovnjak in se povrh bojim jezikoslovnega pohujšanja, ki je pri večini brav-cev nekak obvezen odmev na vsako tudi najbolj skromno jezikoslovno razlaganje, sem iz* menjal svoje misli o tej strani vprašanja s prijateljem Jezični^ kom in ga naprosil, da napiše za to-le razpravico drugo, jezikoslovno poglavje. Komur nikakor ni mogoče prebaviti takih stvari, naj to poglavje preskoči in prebere samo sledeče, tretje poglavje, v katerem se pečam s stvarno in zlasti politično stranjo vprašanja. Morda se pa na koncu ta-k nepotrpežljivec le prepriča, da so strokovni izrazi vendar sestaven in neločljiv del jezika in da jih bo. torej mogel nnvsfti^ j>r;ivi 1 no rabiti in razumeti samo tisti, ki jih preštudira tudi z ozirom na ta jezik, na njegov besedni zaklad in njegovo slovnico. Prijatelj Jezičnik bi bil gotovo zelo vesel, ko bi mu potem eden ali drugi teh bravcev priznal, da je vsa j naknadno prebral tudi njegovo, prej preskočeno poglavje. A tudi brez tega zadoščenja bova jaz in moj prijatelj zado.voljna, da sva skušala ustreči brez ozira na razpoloženje drugih tisti zahtevi, ki jo priznava^vot prvo zahtevo solidnega duševnega grajenja, — iz temeljev navzgor. Drobne vesti REFORMA VOLILNEGA REDA NA POLJSKEM Poljski parlament nadaljuje delo v komisiji za reformo volilnega reda toliko ea upravne kakor za politične volitve. Vlada ni še opredelila svojega stališča glede tega vprašanja. Do sedaj je potom svojega zastopnika odklonila načrt za spremembo občinskega volilnega reda, ki so ga pripravile politične stranke. Vlada stoji tu na stališču, da se ima reforma občinskega in pokrajinskega volilnega reda pretresati skupno kot celota. Glede načrta za spremembo volilnega reda za parlament in senat so se vršila v notranjem ministrstvu posvetovanja o načrtih, ki jih bo predložila vlada ustavni komisiji. Poleg tega dela ravnatelj političnega odseka notranjega ministrstva Switalski na predlogu o volilnem redu. V najkrajšem času bo imela parlamentarna ustavna komisija sejo, na kateri bo vlada naznanila svoje stališče glede vseh teh vprašanj. Zopetni vdor zemlje na francoski obali V vasi Roquebilieret nedaleč od slovečega francoskega zimovišča Nizze, se je zopet udria zemlja in povzročila prav tako če ne še večjo škodo, kakor pred tremi meseci. Človeških Žrtev sicer nt bilo, ker so prebivalci ie prej zapustili ta nevarni kraj. Vsa ona poslopja, ki so ostala pri novembrski nesreči še cela, so izginila, tako občinska hifia in en del bolnišnice. Zemlja pa. se še nikakor ni umirila in bati se je, da izgine vsa vas z zemeljskega površja._ Naročajte „Edinost" DNEVNE VESTI m mi is m Pišejo nam: Preteklo nedeljo sem se napotil v tobak amo, ki se nahaja na južnem kolodvoru, da si kupim tobak. Na trgru, ki se nahaja med postajo in vrtom, je kar mrgolelo vse polno naših deklet. Pri-šedši do čakalnice, sem opazil na vratih dva miličnika, katera sta vsako dekle posebej vpra^ šala, radi kakšnih opravkov vstopa v čakalnico. Zabranila sta jim vstop. Hudo mi je bilo, ko sem videl, da je moralo ravnateljstvo železnice seči po tako strogih ukrepih. Korak, ki ga je napravilo ravnateljstvo železnice, je pa bil potreben, ker tisto šetanje v čakalnici^ M se je ponavljalo vsa? ko nedeljo, je bilo zelo neokusno — da ne rečem grdo. Prijavljam ta dogodek kot opozorilo našim dekletom. Nove določbe o izvozu žlahtnih kovin, denarja in vrednostnftb papirjev Iz Čehoslovaškc Na podlagi odloka čehoslova-škega trgovinskega ministrstva je uvoz koles (bicikljev) in kolesarskih potrebščin v Čehoslova-ško, za kar je bilo treba do sedaj posebnega uvoznega dovoljenja, zopet prost. Dalje je čehoslova^-ško trgovinsko ministrstvo z odlokom z dne 24. februarja uredilo uvoz in izvoz dragocenih kovin, denarja in raznih | vrednostnih papirjev tako-le: izvoz iz Čehoslovaške je prost za zlato, srebro in platin — če ne gre za izdelane predmete -— dalje za zlate, srebrne in druge novce bivše avstro-ogrske monarhije, ki nimajo zakonitega tečaja v čehoslovaški republiki, za bankovce inozemskih drŽav in za inozemski kovan denar. Za izvoz čekov, priznanic (kreditnih pisem), menic je pa potrebno posebno dovoljenje čehoslo-vaške državne banke, če gre za zneske, ki presegajo vredrost 20.000 čehosl. zlatih kron; sicer pa je tudi za te vrednostne papirje izvoz prost. Potniki smejo odnašati iz te-^ ritorija čehoslovaške republike le zneske, ki ne presegajo vrednosti 20.000 čehosl. zlatih kron, in to bodisi v čehoslovaškem papirnatem ali kovanem denarju, bodisi v čekih, priznaniJ»ah ali menicah. Glede inozemskega kovanega denarja in vrednosti nih papirjev veljajo določila, navedena v prejšnjem odstavku. V poštnem prometu z inozem^ stvom so dovoljene pošiljat ve — bodisi s poštnimi ali železniškimi nakaznicami — do znfska 20.000 čehosl. kron, in to na enega samega naslovljene a. V inozemstvo so dovoljene tudi poštne pošiljatve denarnih pisem in zavojev, vsebuj očih Čehoslovaški papirnat ali kovan denar, čeke, menice in nakaznice v čehosiov. valuti, ako posa^ mezna pošiljatev ne presega vrednosti 20.000 čehosiov. kron. Dovoljena pa je samo ena pošiljatev dnevno na istega naslov-ljenca. Inozemski bankovci ali kovan denar se smejo pošiljati v inozemstvo ne glede na višino zneska. Omejene pa so pošiljatve v inozemstvo Čekov, menic, na*-kaznic in drugih plačilnih sredstev v inozemski valuti; ako njihova vred no« t presega 20.000 Čehosl. krem, je potrebno v ta namep jK)sebno dovoljenje čehoslovaške državne banke. Uvoz zlata, srebra, platina —-če ne gre za iadelane predmete —, dalje tujih valut in čehoslo vaških kron na Čehoslovaško je popolnoma prost. UVOD ŠOLSKIH SESTER V TOMA JU. Vodstvo zavoda javlja, da otvori s 1. aprila t. 1. nov gospodinjski tečaj, ki bo trajal do 1. julija. Udeleženke se bodo poučevale teoretično in praktično v vseh gospodinjskih vedah in opravilih. Prošnji, ki naj se vloži vsaj do 20. marca, je priložiti: krstni list, sadnje šolsko, zdravniško, kakor tudi spričevalo o lepem vedenju. Natančnejša pojasnila daje zavod ustmeno in pismeno, ako se pri* loži znamka za odgovor. PRVE 6ITANKE ZA MAJHNE NARODE NA RU8KEM SEVERtJ. Orientalska akademija v Moskvi je sestavila prvo čitanko za majhne narode, ki živijo na skrajnem severu ruskega ozemlja. Pod-predsednik odbora odbora CIK-« severnih narodov je izjavil ured-niku «Pravde» glede tega vprašanja sledeče: « Danes se javlja želja po apoznavanju in vsgaja^ nju narodov naših najbolj oddaljenih krajev. Nova čitanka je sestavljena sa Popare, Samoiede. Tuaguze, Cukie, Kamčadale, Gol-de, Jukagire in še za nekatere izmed 42 narodnosti Daljnega severa. Na zadnji seji odbora je bilo sklenjeno, da se bodo na onih mestih, kjer se ti nomadski narq£i zadržujejo več časa, poučevali ne samo otroci, temveč tudi odrasli. Prišle so že povoljne vesti o uspešnem pouku v najzakotnejših šolah onkraj severnega povratnika, in to med Šamojedi in Giljaki na Sahalinu. Odbor je ustanovil kakih 40 šol na Kamčatki ob ustju Amurja in drugih rek. Delo bora se razteza danes že na 400.000 pripadnikov majhnih narodov.« DRUŽABNI VEČER. Z ozirom na splošno povpraševanje javljamo, da se bo vršil Balkanski družabni večer 19. marca. __ v- IZ URADA POL. DRUŠTVA. Jari] In ApoloniJa Lenui . Hie- novico: Na našo požurnico so bile Vaše stvari predane likvidacijskemu uradu v Trstu. Jod? Mili« - SaM: Vaša stvar je zvezana s premičninami, za katere je bilo izplačanih že 3500.— lir, potemtakem za razliko do 5000 lir je treba, da čakate priznanje avstrijske komisije. J. Far lan - Prvačiai: Vsebina Vaše dopisnice nam je docela nerazumljiva. Ponovite bolj obrazloženo. Itmi Bevk - Cerkno: Za Vas smo intervenirali, a odgovor bo sledil v pismu. Pošljite nam znesek v znamkah v pokritje troškov. M. Z. - fcmiMelj: Odvetnik, na katerega ste se v Vaši stvari obr-nUi, Vam je pred par dnevi pisal. Potemtakem ste se pismi križali. lakaji Tavčar - Toma}: Izsledili smo nekega Ivana Tavčar-ja Jakobovega, umrlega 16. okt. 1918. Ako je ta Vaš sin, javite nam takoj. Jakob Ozbtf - Zalog: Za za? an-ke se mora obračati le na zakladno delegacijo v Vidmu. Tozadevni prpšnji je treba priložiti izjavo županstva na tiskovini 208. ali drugi enakor azr ed ni. Ant. Rosic - Logj«: V Vašem pismu javljate, da sle poslali 20 lir za list in 10 lir za naš urad, pa nakazilo nam ni dospelo. Naznanite komu in na kak način ste poslali denar. Tajništvo. Iz tržaškega življenja Adam na Javni uHeL Včeraj popoldne so ljudje, ki »o se okoli 16. ure mudili v ulici Pa-duma, imeli priliko prisostvovati nenavadnemu prizoru. Neki po delavsko oblečen moški je začel — meni nič tebi nič — nenadoma trgati obleko s sebe in kmalu je stal na javni ulici nag kakor Adam v paradižu, pa še brez figovega peresa. Nekdo od navzočnih ljudi, ki so seveda takoj spoznali, da mož ne more biti pri zdravi pameti, je telefoniral rešilni postaji, odkoder je prihitel na lice mesta zdr avnik z dvema postrežnikoma, ki sta prevnetega posnemovalca ... rajskih običajev za silo oblekla ter ga nato spremila v opazovalnico. Nesrečnik je bil spoznan za 45-let-nega Petra G., stanujočega v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, Iz tatinskega dnevnika. Ko se je uradnik Pavel Miglio-razzi, stanujoč pri Sv. Ivanu - Vr-dela št. 5ti7, predvčerajšnjim opoldne vrnil po večurni odsotnosti domov, je v svoje neprijetno iznenađenje našel vrata stanovanja, ki jih je bil pred odhodom skrbno zaklenil, odprta. Ob tej ugotovitvi ga je takoj popadel sum, da so v odsotnosti obiskati nepovabljeni gostje. Kmalu se je uveril, da ta slutnja ni bila neupravičena, kajti ugotovil je, da so mu zmanjkale iz omare vse najboljše obleke, vredne okoli 1000 lir — Miglioraz-zi je javil tatvino orožnikom. — Dasi je velika noč še daleč, so se zlikovci že sedaj začeli preskrbovati s pečenko. Očividno s tem namenom so predpreteklo noč obiskali kurnik Adalgise Rosan na Greti zgornji št. 152 ter odnesli 5 rejenib kur, vrednih 70 lir. Nato so se skobacali na bližnji vrt, kjer so posvetili svojo pozornost kurniku Antonije Terpin, v katerem so našli in seveda tudi pobrali 4 kokoši, vredne 70 lir. Obe tatvini sta bili javljeni orožnikom. — Predsinočnjim so se neznani zlikovci vtihotapili v rikreatorij Lege nazionale pri Sv. Ivanu ter ukradli — najbrž ker niso našli drugega — 12 električnih Žarnic, vrednih kakih 80 lir. Kako pride smrt. Ko je 60-letni inženir Graziadio Luzzatto, stanujoč v ulici T. Vec-qhio St. 9, včeraj popoldne okoli 17 ure šel po omenjeni ulici, mu je nenadoma postalo slabo in se je zgrudil nezavesten. Mimoidoči so mu priskočili na pomoč In ga prenesli v bližnjo gostilno, medtem pa je nekdo telefoniral za pomoč rešilni postaji. Toda ko je dospel zdravnik, je bil Luzzatto že mrtev; sadela ga je srčna kap. Tržaško sodišče Tfttvka v prosti takt Včeraj so sedeli na zatožni klopi tržaškega kazenskega sodišča Ma-tei Potrata. Anton Jelusich in Šte- fanija Fran zo t i i, prvi obtožen tatvine S lešnikov v škodo nepo-zcafe^ * prosti luki in druga dva soudelei&e pri tem zločinu. Tatvino so izvršili 22. januarja 1927. Potrata pravi, da je lešnike nabral v prosti luki. Potreboval pa je, da jih lahko nese iz proste luke posebno spričevalo. Obrnil se je na Franzottijevo, ki mu je pritisnila potrebni pečat na ponarejeno listino. Jelusicha pa je prosil, da mu stvar zacarini. Fran zot ti jeva priznava, da je pritisnila pečat na imenovano listino. Ker je bila količina lešnikov neznatna, ni imela povoda dvomiti, da je listina pristna in zato je vso stvar napravila v dobri veri. Jelusich ne ve o stvari ničesar. Imel je nalog, da blago zacarini. Potrata priznava še, da je na listini vpisal kot lastnika lešnikov tvrdko Leo Trisch. Josip Biondi, čuvaj v prosti luki je vstavil obtoženca, ki mu ni znal razjasniti odkod je blago. Drugega ne ve. Potrato brani odvetnik Matosel-Loriani, Jelusicha in Franzottijevo odv. Giannini. Sodišče j"e obsodilo Poirato na 1 mesec ječe in 50 lir globe, Jelusicha in Franzottijevo pa je oprostilo, ker njiju dejanje ne tvori zločina. Tatvina ali kaj? Slučaj je zanesel včeraj ha zatožno klop tržaškega sodišča 24-letnega Alberta Ferrari, že pred-kaznovanega, ki je baje dne 29. januarja 1927, odnesel Ivanu Va-tovaz bankovec za 50 lir. Dogodek se je po opisu prič dogodil takole: Vatovaz je v družbi z nekaterimi drugimi naročil kočijo. Družbi se je pridružil tudi Ferrari, ki je koj dejal, da nima denarja. Toda Vatovaz se je ponudil, da plača za vse. Med vožnjo je začel baje Ferrari praviti, da Vatovaz nima denarja in prišio je do tega, da sta si dovolila medsebojno, da se preiščeta. Dočim je Vatovaz dovolil preiskavo Ferrariju, ta ni hotel dovoliti Vatovzu iste. Prišlo je do prepira, kateremu je napravil konec neki miličnik, ki ju je spremil na bližnji komisari-;at. Tam je Vatovaz dejal, da mu •manjka 50 lir. Obtoženec zavrača vsako krivdo. Bil je v družbj z njimi, a ni okradei nobenega. IvoČijaž ve le, da sta se domenila o preiskavi. Ne ve pa, zakaj ta preiskava. Karabinjer Josip Miletto ve le, kar stoji v ovadbi, o dejanju ne ve ničesar.. Branil je odvetnik Giannini, ki je predlagal oprostitev obtoženca radi pomanjkanja dokazov. Sodišče je sprejelo tezo zagovornika in oprostilo obtoženca v tem smislu. Kaf se lakko zgodi radi nekolkc-vanih računov! Roža Sila je gospodinja neke javne kuhinje v ulici Raffineria. Nekega dne je finančna intendanca pogledala v to kuhinjo in našla, da se tam računi sploh ne kolkujejo. Intendanca je takoj kaznovala imenovano na — 56 tisoč lir globe. Včeraj se je vršila tozadevna razprava na tukajšnji sodniji, kjer so bile zaslišane priče Zamattio, Bonomo in neki Edvard, ki so vsi povedali, da se v tisti kuhinji jemlje stvar v kuhinji in plača vsako porcijo posebej. Nobena porcija pa ne stane nad eno liro. V kuhinji se ne servira, vsak mora nesti sam na mizo. Državni prednik odv. cav. Tromby zalite^, potrditev globe. B-anil je odvetnik Kezich, ki je orisal ambijent ljudskih kuhinj in pravi, da bi se s potrditvijo te obsodbe zagrešilo nekaj neodpustne-ga, kajti neumljivo je, da se sedaj, tudi v slučaju, da je kdaj re« Silo-va opustila kolkovanje računa, obsoja obtoženka na globo, ki znaša za celih 10.000 računov. Prava mera je glasom zakonika globa za 300 računov. Sodišče je obsodilo Silovo na kvoto za 600 računov, ki znaša 3000 lir, in na 120 lir kazenske globe. TRŽAŠKA POROTA. Zasedanje porote, ki začne dne 14. marca, prične z razpravo proti Karlu Brus in Beljaku Petru, obtoženima zločina umora nekega finančnega stražnika v Postojni. Razprava se vrži pred sodniki, ker se sodi v kontumaciji. Po objavljenju novega dekreta sledijo razprave v sledečem redu: Druga je na vrsti Emilija San-dn iz Skednja, ki je umorila lastnega moža. Tretja je razprava proti Filome-ni Vran, Tereziji Kompare in San-teju Faion iz Kazelj pri Sežani, obtoženim detomora. Četrta je proti morilcu svoje žene Davidu Brili in peta proti Viktorju Repich in Mariju Mler-sich, ki sta ustrelila nekega miličnika, V torek objavimo obširnejši opis teh dogodkov in eventuelnih novic, ki so s temi zločini, oziroma razpravami, v zvezi. IVžaško občinstvo bo največ zanimala razprava proti Davidu TELESNA VZGOJ/T SPORT Uradno posodilo S. U. Komisarji. Ker je g. Pavlovič odpovedal za nedeljo kom. na igrišču Obzora, se pooblaščata g. Zajec in Bidovec F. — • Igrišče A drla; M. D. Prosveta - IX K. N. Tom m ase o. Nogometno prvenstveno tekmovanje dobiva čedalje zanimiveji® lice. Obzor in Adria sta doživel* v retour tekmah razočaranja — Prosveta in Tommaseo jima križata račune in silita v ospredje. —. Kdo izmed poslednjih dveh je pa močnejši? Danes si stojita drug proti drugemu. Prosveta hoča *magati, hoče popraviti poraz, ki ga je doživela v tour tekmah — di-jaštvo bo pa postavilo na igrišče najboljše moštvo, ker hoče ostati v retour tekmah nepremagano. Kiau-da in Muha —- najboljša strelca —> si bosta stala nasproti ter postavila nove spomenike s svojimi mojstrskimi streli. Tehnika, živahnost, disciplina, goli, zmaga in poraz — vse bo danes na igrišču. Zato ob 15. uri vsi na igrišče Adria (— Via Calvola — Tramvaj št. 9.) Ob 13.30 predtekma: Conioiitia-Zora. IGRIŠČE V ROCOLU. Obzcr - Adria. Danes ob 15. uri se srečata četi goriomenjenih društev v prvenstveni tekmi na igrišču v Rocolu. Kdo bo zmagal? — To vprašanje se bo rešilo danes po končani tekmi. Vsak, kateri hoče uživati današnjo tekmo, naj pride danes v Rocol, kjer mu bo dana prilika o-pazovati res zanimiv športni nastop. Hazena — tekmovanje za ploščo S. U. Borba za ploščo S. U. se bliža koncu. Kdor hoče prisostvovati nadvse zanimivi tekmi med M. D. Prosveta in M. D. Sparta, ki nasto-stopita v najboljših formacijah, naj pride ob 10. uri na igrišče Adrie. — Jadran - Rocol. Danes ob 13.30 se srečata na igrišču v Rocolu goriomenjeni Četi za prvenstvo II. divizije. Tekma obeta biti zelo zanimiva in napeta. Rocol bo napel vse svoje moči, da izide iz tega boja kot zmagovalec ter opere poiraz Iz turnih tekem. Jadran s svoje strani bo gledal, da si obdrži prva mesta v klasifikaciji. Kdo bo zmagovalec? Kdor si želi pravega športnega užitka, naj pohiti na igrišče «01>-zora» v Rocolu. — Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti „Španska muha" je dosegla sinoči v Trgovskem do« mu veilk uspeh; v vsakem oriru. Dramski krožek Je igro dobro na-študiial in občinstvo, ki je v obilnem številu posetilo to prireditev, je ves čas z velikim zanimanjem sledilo veselim prizorom, katerih je igra polna, ter jih pospremi j a io s celimi salvami smeha. Kdor bi si rad privcdčil par. uric veselega rflTvedrtVi. paj ne zamudi prilike! Danes ob 15.30 so igra ponovi. Začetek točno ob napovedani uril Sedemnajsti cenik jest vin a m pri predaji na debelo. Tozadevna komisija pri goriški trgovski zbornici jo objavila sedemnajsti cenik jestvinani pri prodaji na debelo, veljaven na goriškem trgu dne 2S. februarja. Cene so sledeče: riž boljše vrsto od L 200—205; riž navaden od L 105— 200: navadne testenine (vštevši zaboj) od L 320—325; eladkor v prahu od U90—0 —700; domača slanina od L — 850; amerikanska slanina ta užitni-na. Odprte lekarne. V nedeljo dne 6. marca bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: vos dan z nočno službo ves prihodnji teden: lekarna Kiirner, Gorso Vit-torio Emanuel« III. »t. 4.; do ene ure popoldne pa lekarni Critdofo-jetti na Travniku št. 14. in lekarna Giubich, Via ltabatta št. 18. IZ ŠT. PETRA PRI GORICI. Naj se ne misli, da se bomo ftem-peterci na tem mestu poslavljali od kakega sovafičana, ki se izseljuje. Medtem ko je izseljevanje drugod postala že prava bolezen, ga mi tako rekoč ne poznamo. Vse domačine, ki so se izselili po vojni, bi lahko sešteli na prste one rot.-o. In vendar smo po večini maii kmetje (vrtnarji) in delavci. kor že omenjeno, ne velja naše slovo izseljencu, marveč pustu. Nočemo govoriti o njem nič slabega, ker pravijo, da se o mrtvin ne sme govoriti slabo. Mi srao konservativni in kot taki sjno se držali stare «navade». Nič nočemo slišati o novih časih, o novih razmerah, mi delamo po starem in t-e vesrlimo po «starem» t. j. s plesom. Povsod drugod se na vs.* načine trudijo da si izboljšajo svoj gospodarski položai, mi se za to prav nič ne brigamo. Kaj kulturu napredek, kaj gmotno ravnovesje, k*} gospodarska blaginja! In v>n<.ir so nam dane lepe prilike. Dve k turni društvi imamo, a obaojem sta, d«* životarita, ker ni — članstva Ko smo zadnjo pustna nede- V Trstu, dne 6. marca 1927. •EDINOST* lio opazovali ples, smo videli mladino, ki bi bila vsa lahko včlanjena bodisi v tem, bodisi v drugem društvu. Mesto, da bi se izobraževali s čitanjem knjig, potom predavanj, mesto, da bi si blažili srce z lepimi predstavami, pa «hopsa-sa» in «tralala»! Po nepotrebnem izgubljamo najboljše energije in vsak smisel do lepote v tem puhlem veseljačenju. Mladina, iztrezni se, pripravi se za bližnjo in daljšo bodočnost, zbiraj si pravočasno duševne zaklade, da ti ne bo treba jemati pred časom potniško palico v roke in iti s trebuhom za kruhom. Pamet, potem dobimo tudi pogum, da bomo zrli z vedrim licem v bodočnost. Proč z našimi starimi «navadami», novi časi zahtevajo nove potrebe. Toliko smo so namerili povedati ob slovesu nesrečnemu preposkočnemu pustu v premišljevanje sedaj v postnem času. — Mladi Šempeterci. BAĆA OB IDRIJI. Preteklo soboto dne 26. m. m. se je poročil g. Viktor Leban z gdč. Pepco Kovačič iz Drobonika. Prijatelji jima voščimo na mnoga leta! gradišče. Malokdaj se oglasimo v katerem naših listov in še takrat ne prinašamo nič kaj veselih novic. Gospodarsko stanje naših posestnikov je obupno kakor povsod. To vpliva tudi na naše društvene razmere, kajti \>ak gospodar bodisi star ali mlad mora obračati vso svojo pozornost edinole svojim domačim poslom, ki so itak preveč težki. Vsled tega pa se ne more duševno razvijati, ker mu ne dopušča čas, skrb in utrujenost. Zato ni nič čudnega, če je naš društveni položaj v razmerju z gospodarskim. Na pustni torek nam je ugrabila neizprosna smrt , priljubljeno in v najlepči dobi svojega življenja se nahajajočo komaj 25 let staro Angelo Kerševan. Pokojnica je bila zelo marljiva in dobra. PogTeb se je vršil na pepelnično sredo. Velika udeležba je pričala, da je bila pokojnica vsem vaščanom ze-To priljubljena. Čakal se je tudi pevski zbor iz Renč, a nekateri pevci se baje niso «mog!i» udeležiti pogreba. Pevski zbor iz Gradišča so je vsled ne-sporazurnljenja udeležil pogreba brez petja. To. kar bi bilo napravilo pri poprebu najgloblji vtis, je žal izostalo. Za zgled naj pa ostane. Kar imaš doma ne išči drugod. Tebi Angela, pa vem, da Ti bo Bog dobri sodnik in Te posede na odločeno Ti mesto. Lahka naj Ti bo zemlja! BILJE. Naše tamb. pev. društvo uprizori na tiho nedeljo, to je dne 3. aprila staro sicer, toda še vedno lepo iu privlačno žaloigro «Mlinar in njegova hči.» Kakšne igralce ima Tamb. pev. društvo, se še lahko spominjajo vsi oni, ki so videli «Krivoprisežnika.» Ob tej priliki nastopi tudi naš novi mešani pevski zbor z novo izvrstno skladbo, ki ni bila še nikjer prednašana, in sicer s Simon Gregorčičevo «Ne tožim.» Hotel sem s tem opozoriti vse naše prijatelje poč-ebno Goričane, da nas ta dan gotovo obiščejo. Na tiho nedeljo torej pridite vsi naši prijatelji v Bilje, za kar vam ne bo žal! Prihodnjič povem kaj več. ZAGORJE NA PIVKI! | Odkar'nimamo več našega gospoda učitelja, je prenehalo tudi nri nas sleherno kulturno življenje. Gasilno in Bralno društvo spita spanje pravičnega in, kot vse kaže, bo trajalo to spanje še dolgo. Drugačnega mnenja pa je nas najmlajši naraščaj. Združili so se v majhno enoto in nam na lastno pest pripravili predstave dveh burk «Mutast muzikant» in pa «Bucek v strahu«. Veliko ovir so delale, kot po navadi, oblasti, ki so odlašale z dovoljenjem ter ga poslale še le v zadnjem trenutku in pod raznimi pogoji. To je seveda kaj mučno vplivalo na prireditelje, vendar je veselica dobro uspela in je bila dvorana pri g. Marinčiču kljub slabemu vremenu nabito polna . Igualci so bili dobri, posebno, če se vzame v poštev, da niso imeli nikakega vodstva in da jih je polovica nastopila še le prvič na odru, kar velja posebno gle de ženskih vlog. Tu se zopet izkazuje, da se z do bro voljo da marsikaj doseči. Fantje, dekleta! le korajžno naprej. "Bodimo zgled drugim in pokažimo, da smo veseli in da veje v nas čvrsto in silno življenje. Ne klonimo glav, ampak obrnimo se navzgor k luči, k solncu! Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, j prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog m oce JOSIP GRUDEN brzojavni nadzornik v pok. v starosti 69 let, včeraj, ob 6. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previden s svelotajstvi za umirajoče, mirno v uo-spodu zaspal. — Pogreb se bo vršil v nedeljo. 6. t m., od 5. uri pop. iz hiše žalosti v Nabrežini šf. 179. "NABREŽINA, 5. marca 1927. <336> Žalujoči ostali: An«, sr proga. P.vl« por. Maler Potd. Amca hcere. Dr. Josip in Franc, sinova, Majer brnesi. zei. VIKTORIJA GRGIC v 23. let« svoje dobe. v petek ob 3. uri pop. v Gospodu P'«®mula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil danes, ob 4. uri pop., iz hiše žalosti v Padričah št. 25, na pokopališče v Bazovici. PADRIČE, 6. marca 19?7. - „ . Vrane soprog, KnH sin Stafen &jif o te iataai)« mati. fra«, Karal. bratje. 335 Znanost in umetnost MALI OGLASI MOŠKE obleke, nove od L 180.-- naprej se prodajo. XX settembre 87/11, desne Iz tržaškejokraiine NABREŽJNA. t Gruden Josip. Spet je nemila smrt v vr- ste na.-ih mož. To pot je obiskala znano narodno družino Grudnovo, ter ugrabila nje glavarja g. Josipa Grudna, očeta odvetn. koncipijen-ta g. Josipa Grudna v Gu- iti. Komaj pred dobrini letom je sto-pil v pokoj, bil je v poštni službi, , i-r > o ?ri te pertai začel bolehati. Veselil se je svoje upo- kujiue, iioiuaj aB je nuifel CvliiU- čitl, ga je kruta bolezen vrgla v posteljo. Ležal je in trpel mnogo časa. a pretekli petek ob pol 7 uri zvečer ga je smrt rešila zemeljskega trpljenja. Pokojnik je bil značajen in naroden mož ter kot tak je tudi v izuril smislu vzgojil svoje otroke. Pripravil jih je tudi vse v dober položaj. Pogreb pokojnika se vrši danes popoldne. Težko prizadeta družina naj bo uverjena, tla sočustvujejo z njo vsi, ki so pokojnika poznali. Pokojniku naj sveti večna luč! 0 starosti Zemlje Ne glede na to, ali smo prepričani pristaši prvotne ali času primerno predelane Kant-La<-placcove teorfrje, po kateri je nastala Zemlja po odcepitvi od Solnca, moramo po neovrgljivih dejstvih priznati evolucijo naše Zemlje. Njeno površje je moralo biti v preteklosti veliko toplejše kakor sedaj, in sicer tako toplo, da so bile tedaj vse snovi žareče-tekoče. S časom pa se je površje ohladilo, tako da so nastale razmere, kakršne imamo danes. Zunanji del se ohlaja seveda dalje, dočim vlad^v notranjosti Zemlje še-vedno zelo visoka temperatura. Čim globlje prodiramo v zemeljsko notranjost, tem višja postaja temperatura in sicer znaša «geo-termski gradijenti), kakor se glasi znanstveni izraz, 1 stopinjo na vsakih 30 metrov. Seveda velja ta gradijent samo za zunanjo skorjo in še tam ni povsod enak. V notranjosti pa je gotovo temperatura nad 1100°, kajti le tako si moremo raztolmaČiti razne vulkanske pojave. Ako ni bilo torej zunanje lice Zemlje vedno enako, temveč se je sedanja zunanja trdna skorja šele s časom stvorila, je mikalo človeka izvedeti, kdaj se je to zgodilo. (Dalje na IV. strani) ZAHVALA Smatramo za svojo prijetno dolžnost, da se tem potom naj-iskrenejše zahvalimo gospodu zdravniku dr, Franu Kocreano* ki je v teku doigih let bolezni našega pok. braata Antona vse svoje veliko znanje in vso svojo izredno sposobnost nesebično uporabljal, da je lajšal bol blagega pokojnika. V TRSTU, dne 5- marca. 1927. OBITELJ ČOK. BERUTMCHOOL 5? p,wp FU,i ________ pouk in Prevodi v vseh jezikih.___ DRŽAVNI PATENT «• ioleria. Celi tečaj L 150.— hrana in stanovanje L 15U-Kralj. Opčine. __*** HIftA, nova, * zemljiščem se p«*U. Pojasnila s« dobijo na novi cesti št. V NEPOSREDNI bližini Rofaftke Slatine (Jugoslavija) se radi bolezni proi Harmoniji PRODAJA POSODA — ^ Poročne sobe iz masivnega lesa Jedilne sobe Lakirane kuhinje Posamezno pohištvo Železno pohištvo AlESSANDRO LEVI M!£iZI9TRSr Via Rettori 1 — Via Malcanton 7-13 POZOR! Naznanjam, da sem prevzel od •Vinarske zvezo v Gorici ul,. Formica št. 1. na Kornu zalogo vina pravih doma-feih pridelkov kakor tudi kraškefta terana iz lastnih vinogradov. Pristnost zajamčena. Postrežba točna in zmerne cene Pirec Jožef. - 281 LLIZift CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Gialiani 42. _330 MOTOCIKLISTI! V novoodprti prodajalni Cremascoli, Via S. Lazzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobite vse potrebščine. MotociVi Guzzi, Bianchi, Gilera, Har-ley-Davidson in Harlette (motor Puch). & S popolnost 191 Eleganca Prikladnost Prodaja in poskusi brez obveze za nakup Mfflitt M. m MU VU Vddirivo it. 24 dežnih plašcev- površnikovii^lašžev PRIMERJAJTE CENE !! Deini platfi, g«mUani_ naprej PovrSnlki, moški od L 150 — . površniki gabardines, volneni, štiri barve moški . . od L 195 — * Plašči coverceats, Žen- ski ♦ • 0<1 L — • Površniki covercoats, s svileno po d via-ko • • ° o^a.—• » French-Coats brer gu-- mija s podvlako tertan in oljnatim platnom, nepremoi-tjlv, v raznih barvah . . . oi L 375.— NAJVEČJA IZBERA !! FSschheln VIA MURATTl ŠT. 4 (tik gledališča Excelsior> [aifiiMimoi] ! test - via m omare 31 E _ n lzbera pariških svilenih vzorcev zadnje novosti. Itovodol klilHkl od L 35*- naprej lzbera vzorcev Iz klobučevlne Popravila L. 20--PoraMta priliko 1 312 ParaMta priliko! Stucchi - Legnano - Wolsit - Rapid. 'Ciklomotorji: Mafalda D.K.W. Maialda Standard. Motocikli: B. S. A. MEHANIČNA DELAVNICA ZA POPHAVltA. ISPECUSLITETI KOLES ZA ŽEMSKE IN OTROKE. TVRDKA A. LANTSCHNER Trst, Vil Rema 28 vosai Via Geppa Telefon 198 (zraven glavne pošte) D L S T V. I. KRI2ANOVSKA: NEMEZA ROMAN Prevzet in očaJ an cd pikantne, izzivalne lepote mlade Judinje, je Raul za trenotek umolknil, nato se je spustil na kolena ter pritisnil ustne k njenim rokam. _ Na kolenih vas prosim odpuščanja, toda ne morem obžalovati svoje drznosti, ker se morem naslajati z vašo divno lepoto. Ni dvoma, da gte rojakinja Gemme Torellijeve, toda ona je eamo bleda senca v primeri z vami, prelestna, nedosežna Armida, o kateri je sanjal Tasso. V tem trenotku je knez popolnoma pozabil ljubko, plavolaso Valerijo; vsa njegova čuvstva je obvladala ta razkošna, sladostrastna lepotica, ki je bila v svojem razburjenju Še bolj zapeljiva. Sam pa se ni zavedal, kakšna ljubezen, kakšno strast je izražal njegov grlas, s kakšno plamenečo prošnjo so žarele njegove oči, ko jo je rotil, naj ostane z njim še uro časa, in je pokrival s poljubi njene roke. — Odpuščam vam in ostanem še nekoliko časa, toda za Boga vstanite in prisezite, da me ne bost« dalje zalezovali, — je zašepetala Ruta m se onemogla spustila v naslanjač. Bila je v čudnem duševnem stanju: piame-neči, razigrani Raulov pogled je prebudil v njej vso žensko nečimemost in spoznala je moč svoje lepote. Mogla je biti ljubljena, a njena, naklonjenost je bila milost; ta lepi moški, ki je tako viteški ljubezniv in jo na kolenih prosi za srečo, da bi smel prebiti z njo še uro časa, je bil Jttv dokaz, da je temu tako. Ponosna, opojna samozadovoljnost jo je obvladovala. Zaradi življenske neizkušenosti vsled osamljenja, kateremu jo je Samuel prepustil, ni bila sposobna, da bi spoznala, kako poniževalno in brezupno je bilo zanjo to navdušenje. Nasprotno, v njenem srcu je zavzkipel trpki srd in sovraštvo do moža. Medtem ko jI je Raul dalje šepetal besede ljubezni, so se jI v duhu vrstili dogodki treh let zakonskega Življenja z mračnim in hladnim človekom, ki se je izogibal njene ljubezni in jo zanemarjal. Trpke solze so ji stopile v oči in spolzele po pobledelih licih. _Moj Bog! vi jočetet — je vzkliknil Raul in z začudenjem zrl v izpremenjeno obličje mlade ženske. — Bodite odkritosrčni in povejte mi, zakaj ste prišli na maškara do in na kakšen način ste prišli v to zagato, ki vam povzroča trpljenje, kakor vidim. — Da, nesrečen slučaj me je privedel semkaj; toda jaz se zanašam na vašo besedo; vi me ne smete več iskati, ker sem omožena, in dasi so^ nesrečna in zavržena od moža, ki ljubi drago Žensko, vendar imam v otroku tolažnika. R&ulovo obličje se je zmračilo, namršil je obrvi. , , — Tako lepa in neljubljena! — je zašepetai in po minutnem molčanju je trpko dostavil: — Ali veste, da naju je usoda privedla skupaj kakor v zasmeh. Tudi jaz sem ljubil iz vse svoje duše, pa sem bil varan; ženska, ki jo ljubim, je dala prednost ničvrednežu! Toda jaz si na drug način razlagam, zakaj naju je usoda privedla efcupaj. Oba sva v istem položaju. Oba sva zavržena, zato se utešiva in podpirajva drug drugega; dovolite da vas naučim ljubiti. Nikdar ne bom poskušal zvedeti, kdo ste, to vam vnovič obljubljam; toda svojega imena vam ne prikri jem v dokaz svoje iskrenosti: Jaz sem Raul, knez O., vzljubite me vsaj nekoliko in najina vzajemna ljubezen nama bo pomagala pozabiti rane našega SfrCaRuta je poslušala a povešeno glavo; ta tihi, laskavi glas in magnetični pogled, ki ga je čutila na sebi, sta vplivala nanjo »kakor ^narkotično sredstvo. Samuel in njen sin in zavest zakonskih dolžnosti — vse je zamrlo pred nepremagljiva željo doživeti srečo ljubezni, pozabiti na vse v» tem ozračju strasti, ki ji je bila neznana in jo H privlačevala, kakor privlačuje prepad neprevid-neža, ki se je sklonil nad njim. Ko je knez im-rost kamenine, toda predaleč bi zašel, ako bi hotel na tem mestu tudi o tem razpravljati. L. C. . Pa Se Slovenstvo! (Gosp. F. Bevku na njegovo duhovito razpravico o tem predmetu v «Edinosti« št. 44 z dne 20 februarja 1927.) Po tem božjem svetu tava mnogo ljudi, podobnih petelinčku, ki zleti na domaČo ograjo in se v krehavem «petju» začudi, da je onkraj plota svet tako velik in lep. «Pa tam ni življenje za mene, ko sem nebogljena živalica!« si misli. — «Bo!j na varnem sem, ako ostanem lepo doma. Na domačem dvorišču se tudi živi: gospodinja prinese koritce zrnja, pobereš mastnega črvička na vrtu, v štali uloviš debelo muho, pa se bo že izhajalo, dokler ti ne odre-žejo glave z grebenčkom vred!» — Po dolini šentflorjanski tavajo kratkovidni rodoljubi, ki niso nikoli pojmili velikih svetovnih dogodkov. Kaj jih briga italijanski «Rinascimento»! Niso slišali, kako se je po francoski revoluciji laz-legal navdušen klic: «Slovan na dan!» — Leto 1848. je imelo za njih edini pomen, da jim je prineslo pobožnega cesarja Franca Jožefa I., ki je Slovence imel tako rad kot trn v peti. Še v svetovni vojni se niso ničesar naučili. Kako bi jih bila mogla ogreti romantika in velik pomen ilirskega gibanja*? Kaj je njim stremljenje velikega biskupa Strossmayerja, ki je pred 50 leti dal svojim velikim idejam vtdno obliko v Jugoslavenski Akademiji! Kaj jih briga boj za gla1-golico in podobne reči! Žal mi je, da je uredništvo «Edi-nosti» vrglo v koš moj odg