PoStnina plačana t gotovini. Leto XmM štev. 51 Ljubljana, torek 1. marca 1932 Cena 2 Din Lrpravmštvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-bursova ul. 3 — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Mar bor: Aleksandrov* »t. 13 — Teleto® št 2455. Podružnica Celic: Kocenova ulica št. 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zarodih: Ljubljana št 11.842 Praha feislo 180 Wi«n it 105 241 N aroCmiLa ius»e6no 23 — Din. za moz^rtistvo 40 — Din Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 Telefon ft 3122. 3123 31 M. 3125 tn 3l26u Maribor Aleksandrova ce^ta 13. Te- le!od št 2440 (pumoči 2582). Celie Knrenova ul 8 Telet 4t 100. Rokopisa se ne vračajo. — Oglas. po tanfu Nova japonska ofenziva Pri čapeju m Klangvanu se je razvila med Japonci in Kitajci nova srdita bitka London, 29. februarja. AA. Zdi se, da zaienja položaj v šanghaju dozorevati. Ta.ko Kitajci kakor Japonci hočejo oči-vidno čimprej izsiliti odločitev in to zaradi zasedanja Društva narodov, kd se sestane v torek, in naglega naraščanja japonskih ojačenj v šanghaju in okolici. Japonska je poslala državam, članicam Sveta Društva narodov, noto, v kateri namiguje na premirje; svet dvanajstori-ce bo o tej noti najbrž še danes razpravljal. Razen tega je Japonska poslala noto tudi generalnemu tajniku Društva narodov, toda njena vsebina še ni objavljena. Sovražnosti se medtem nadaljujejo. Pri Vuzungn so Japonci po trdovratnem kitajskem odporu z-av-jc-li Kiangvan in napredovali do z-apadnega roba vasi. japon-Rke čete obenem prodrle do prvih postojank v Capeju. Japoncem so prišle v *ot>oto in nedeljo na pomoč nove divizije. Sangha}, 29. februarja, č- Sovražnika sta mirovala včeraj ves dan in tudi danes dopoldne. Le obstreljevanje s topovi se je mestoma nadaljevalo. Kitajci niso poskušali, da bi si spet osvojil Kiangvan, ki so ga izgubili v soboto. Včeraj so Kitajci dobili nova ojačenja. Nankingška vlada je poslala več ladij s svežimi četami po Jangceju na fronto. Prav tako pa se je v mednarodnem oremlju Izkrcalo več divizij japonskih čet. Prispelo je okrog 20.000 mož. Izkrcali so se na koncesijskem ozemiiu kljub vsem protestom velesil Šanghaj, 29. februarja, č. Na kita]sko-!a-pouski fronti se je davj pričelo znova silno topovsko obstreljevanie. Japonci so bru- hali ogenj in granate zlasti na Čapei In okolico, opoldne pa Je Japonska pehota prešla v napad. Kitajci se z vso žilavostjo branijo. Šanghaj, 29. febr. g. Bitka med kitajskimi in japonskimi četami tirala z izredno ljutostjo dalje Dočirn je ofenziva Japoncev prodrla do kitajskih strelskih jarkov, so Kitajci v odseku Kiangvan pričeli s protinapadom, ki pa se je v ljutem topniškem in strojniškem ognju Japoncev po večuraih borban izjalovil. Kitajske čete so se umaknile zopet v svoje predšnje postojanke. Kitajci sicer javljajo kot rezultat protinapada pridobitev ozemlja v širini 3 km. Vu-zung je kljub ljutemu obstreljevanju od strani japonskih vojniiih ladij še vedno $ rokah Kitajcev. Kakor se doznava od me-roiajne strani, bodo japonske čete do pri-četka posvetovanj Društva narodov v četrtek dosegie število 80.000 mož, od kateri n je 55.000 v šanghaju. Pričakujejo da bo jutri zjutraj prispela ddvizija generala širakave, ki šteje 8000 mož, dve nadaljnji diviziji pa bosta r prihodnjih dne/i odpotovali proti šanghaju. Splošno se meni, da se bo po prihodu japonskih ojačenj pričela nova japonska generalna ofenziva. šanghaj. 29. febr. s. V ultimativn! noti, ki so jo danes popoldne japonske vojaške oblasti izročile šanghajskemu županu, se izjavlja, da bodo Japonci, ako se pred 2. marcem ne bodo ustavila gibanja kitajskih čet vzdolž železniških prog šanghaj- Hang-čor in šan-ghaj-Nanking, bombardirali železniške proge med šanghajem in Sučaom in med šanghajem hi Kasningom, t j. 50 milj na oboa straneh, ter jih popolnoma uničili. Ako bi Japoncd izvedli to pretnjo, bi to pomenilo veliko izgubo človeških žrtev in materialno škodo t krajih, ki ležijo ob teh progah. Japonske zahteve za mir Nevtralizasija šanghajske okolice — Konferenca pri „okrogli mizi" Tokio, 29. februarja. l. ?o Informacijah tr okolice japonskega zunanjega ministrstva ho japonska vlada v kratkem objavila pogoje za kitajsko-japenski mir. Japonci zahtevajo, da se kitajske fete umaknejo iz sangnajskega ozemlja. Nadzorstvo nad izpraznitvijo naj vodi komisija Kitajcev, Japoncev in neprizadetih vojaških repre-zentantov. Nato naj se skliče konferenca, na kateri naj zastopniki Japonske, Kitajske in prizadetih velesil določijo bodoč« politiko na novem nevtralnem ozemlju. Ženeva, 29. februarja, 6. Japonski zunanji minister je tukajšnji japonski delegaciji dostarvi! sporočila o stališču svoje vlade v šanghajski zadevi, kjer izjavlja. da bo japonska viada pripravljena z vsemi država- mi sodelovati za skupno ureditev sedanjega položaja, ko bo zajamčena varnost aH dovoljna oddaljenost kitajskih čet. Tudi nima nič proti temu, da bi se glede Šangha-ja sklicala konferenca pri »okrogli inizi«, na kateri bi bile zastopane vse države, ki so interesirane na šanghajskem vprašanju. Ženeva, 29. februarja, s. Na današnji seji dvanajstorice 6veta Društva narodov so razpravljali o novih japonskih zahtevah in o predlogu, naj se glede kontrole nad umikanjem čet in za ureditev nevtralnega ozemlja skliče konferenca pri »okrogli mizi«. Sklenili so za drevi ob 18. uri sklicati javno sejo Društva narodov, na kar teri bo predsednik sveta Paul Boncour podal izjava Boncour veruje v uspeh Društva narodov Trenutno je DN sicer v hudi krizi, ker nima prave eksekuttve, vendar pa ni treba obupati nad končno zmago ideje miru bo morala prebroditi marsikatero krizo. Ženeva, 29. februarja, g. Angleški zunanji minister Simon je danes popoldne sporočil, da se je v Šanghaju na krovu angleške vojne ladje vršil med zastopnikom nan-kmške centralne vlade Wellii n g tonom in delegatom vrhovnega poveljnika japonskih čet pred Šanghajem, razgovor, na katerem se je sklenilo priporočati vladama v Nanikingu in Tokiu takojšnjo umaknitev kitajskih in japonskih čet in ostvaritev nevtralnega kontrolnega pasa. Ta vest o začasnem sporazumu v Šanghaju, ki odgovarja praktičnemu predlogu Boncourja, je bila sprejeta v ženevi z velikim fcadovoljstvom. Na današnjS seji dvanajstorice sveta Društva narodov je bila sprejeta resolucija, ki predlaga takojšnje sklicanje konference, ki bi se sestala v šanghaju in katere bi se udeležili zastopniki Kitajske, Japonske in ostalih interesiranih držav. Namen te konference bi bila ustavitev vseh sovražnosti. V krogih Društva narodov upajo, da bo vojna v vzhodni Aziji končala še pred zasedanjem izrednega zborovanja Društva narodov. Pariz. 20. februarja. AA. Predsednik sveta Društva narodov Paul Boncour je imel ' čeraj na kongresu Zveze bivših republikanskih bojevnikov velik govor, v katerem je med drugim dotaknil tudi razmer v Društvu narodov. Med drugim je izjavil: Svet Društva narodov je v hudi krizi. Nekateri pravijo, da bo omagal pod težo svo»e naloge. Jaz pa sem prepričan, da bc obvladal položaj. 2e več tednov se svet trudi, da r*»ši spor med Kitajsko in Japonsko. Smola je v tem, da je prvi večji spor. ki ga ino^a i-esiti svet Društva narodov, izbruhnil v najbolj oddaljenem kraju sveta in da je spor sila kompliciran. V tem delu sveta je vsak nastop brez izdatne podpore Zedinjenih držav zaman. Sicer te res, da nas Zedinjene države prijateljsko podpirajo. Če bi pa Ze-d;niene države hotele vsestransko z nami sodelovati, bi bil položaj drugačen, še nikoli ni bila potreba po mednarodni vojski 'ako nujna, kakor je v tem primeru. Mednarodna vojska bi bila lahko v kali zatria vzroke spora. Zato je naša dolžnost, da damo Društvu narodov to vojsko. Zaradi trenutnih težkoč pa še ni treba obupati nad idejo miroljubnega reševanja spora m "-i narodi. Ta vera naj spremlja tudi razorožit-v»»no konferenco. Konferenca bo dolga in Razkol v nemški ljudski itranki Berlin, 29. febr. r. Državno vodstvo ljudske stranke je imelo včeraj konferenco, na kateri je predsednik dr. Dngeldev poročal o političnem položaju. Obsojal je pokret, ki se je započel v okviru stranke, da bi se stranka v celoti priključila nemški nacionalni stranki. Vodstvo je sicer energično nastopilo proti vsem onim voditeljem stranke, ki so se na lastno pest že pričeli pogajati z nacionalisti, m je izključilo iz stranke dr. Gurtiusa. Kardorffa, Herbecka Tn Schiitza. Razkol v stranki se medtem razvija dalje. V Gelsenkirchenu sta na javnem zborovanju objavila dva krajevna voditelja Hiick in dr. Mehring svoj izstop iz stranke. Napredovanje v gozdarski službi Beograd, 29. februarja, p. V višjo skupino, odnosno stopnjo so napredovali knji-govodia Julii Lovrenč:č in nodeozdar Jakob Jesenko pri šum-ski direkciji v Ljubljani ter podgozdar Vinko Auser pri šumski upravi r Bob. Bistrici. Lapovski upor na Finskem Hetsingfors, 29. febr. g. Desno radikalna stranka tkzv. stranka Lapovcev, je proglasila davi pod vodstvom bivšega šefa finskega generalnega štaba NVallemiirusa upor ▼ vsej državi. NVal.lemnlius je v blazini mesta Manzala zbral več tisoč pučdstov ter je v ultimatu zahtevaj takojšnjo ukinitev sedanjega parlamentarnega sistema hi odstop notranjega ministra Borna. Notranji minister je odidonnl ta ultimat ter je izjavil, da je vlada odločena braniti svoj obstoj z mijostrejšmri sredstvi. Vlada Je dala vrhovnemu poveljniku finske vojske nalog, daudusi puč desnih radikalov m da prepreči njihov nameravan noihod proti finskemu glavnemu mestu. Tri divizije v Helsdmgforsu so bile mobilizirane ter so že odpotovale v Manzalo. Ojačenja bodo sJediila. Redukcije v državnem proračunu Ekspoze finančnega ministra dr. Djordjeviča ob pričetfui proračunske razprave v Narodni skupščini Prihod novega belgijskega poslanika Beograd, 29. februarja. AA. Belgijsko poslaništvo sporoča, da pride novi belgijski poslanik grof Charles de Romerais v Beograd v četrtek 3. marca ob 9. dopoldne. Beograd, 29. febr. p. Na današnji seji Narodne skupščine je imei finančni minister dr. MAlorad Djordjevič daljši ekspoze, v katerem jc med drugim izvajal: Državni proračun za leto 1932/33, kakor je bil predložen Narodna skupščini, znaša 11.4uO,(JOU.OUU Din. finančni odbor ga je znižai za 129.OUO.UOO Din, skupno z zmanjšanjem kraljeve civilne iiste, Katero je od-redii Nj. Vel. kraij, pa znaša celokupno znižanje 133.000.UUU Din. Predlog proračuna obsega dve skupini dohodkov in izdatkov: lziiutke splošne državne uprave in izdatke državnih podjetij. Prva skupina predstavlja čisti tiskaini proračun in tiskalno obremenitev prebivalstva. Za kritje izdatkov aruge skupine služi k) dohodki teh podjetij, ki so finančno avtonomni tur se vzdržujejo z lastnani sredstvi. Splošna uprava Za splošno upravo znašajo izdatki po predložene«! proračunu 7o^5,907.7U« Din. To postavko je finančni odbor znižai za 26,2»7.043 Din, ne vštevši vsoto 4.000.0u0 Din, za katero se sedaj zniža še kraljeva civilna Lsta. Končno proračunani izdatki za splošno upravo bodo znašali skupno 7.524,624.000 Din. V proračunu davavivh gospodarskih podjetij so biii prvotno določeni izdatki v višin« 3.849,092.000 Din, ki pa jih je finančni odbor znižal za 102,712.937 dinarjev, tako da znašajo definitivno določeni izdatki gospodarskih podjetij 3740 milijonov 379.043 Din. Prvo vprašanje, ki se vsiljuje pri analizi predloženega proračuna, je primerjava tega proračuna s prejšnjim. Pri splošni upra-\ti znašajo izdatki, vštevši znižanje, katero je izvedel finančni odbor, za 997,736.623 dinarjev manj kakor so bila določeni v tekočem proračunu. Pri gospodarskih podjetjih je sedanji proračun nižji za 941 milijonov 563.320 Din. Računska razlika znaša torej 1.810,000.000 Din, dejanski pa je predloženi proračun znižan še mnogo bolj, ako se upošteva, da 6ta v predloženem proračunu dve važni postavki, ki jih v prejšnjem ni bilo. To so naknadno odobreni krediti vlade, ki jih je uporabila po 1. aprilu 1931 v znesku ^83 milijonov Din za anuitete državnih dolgov, na drugi strani pa je v sedanjem proračun" nova postavka za Narodno predstavništvo. Če se to upošteva, znaša dejanski prihranek v primeri z dosedanjim proračunom 2.903340.339 Din. Za dosego tega, v sedanjih prilikah vsekakor zelo visokega prihranka so se uporabile druge metode kakor pa so bile v navadi do sedaj. Do sedaj je bila praksa taka, da so se v pred"ogu proračuna mehanično znižali izdatki. Toda metoda direktno mehanične kompresije nikakor rii dobra. Zato se pri sestavljenj-u in proučevanju tega proračuna ta praksa tudi ni veo izvajala, marveč je šlo za tem, da se spravi proračun v sklad s sedanjimi gospodarskimi prilikami in plačilno zmožnostjo naroda. Moralo se je poseči po večjih redukcijskih ukrepih. V to svrho je bila izvršena ukinitev posameznih ustanov, zlasti v resoru ministrstva zunanjih zadev, finančnega in prosvetnega ministrstva. Znižanje prejemkov za 5-11 odstotkov V našem proračunu obsegajo velik del izdatkov osebni izdatki. Po že izvršeni redukciji v finančnem odboru znašajo pet milijard Din. Pri sestavljanju proračuna se je ugotovilo, da je nemogoče vzpostaviti proračunsko ravnotežje, če ostanejo osebni izdatki na dosedanji višini. Moralo se je zato prihraniti samo iz tega naslova nad 500.000.000 Din. Da «e to doseže, ste bili dva možnosti: ali znižati Število uredništva in državnih uslužbencev za toliko, da se bo dosegel prihranek pol milijarde, ali pa pustiti dosedanje število državnih nameščencev pa znižati njihove prejemke. Vlada se je odločila za drugo pot. če bi hoteli doseči enak finančni efekt z redukcijo uradništva, potem bi morali reducirati nad 30.000 državnih uslužbencev, ker znašajo povprečno prejemki vsakega državnega uslužbenca 1820 Din. Postaviti 30.000 ljudi z nad 100.000 družinskimi člani na cesto, bi pomenilo mnogo večje socialno zlo, kakor pa če se izvede redukcija prejemkov. Zaradi tega je vlada smatrala, da je Socialno bolj pravično in za sedanje razmere umestnejše, da se izvrši redukcija osebnih izdatkov. Redukcija plač bo znašala 5 do 11 odst ter se ne bo izvršila generalno za vse državne nameščence, marveč bo diferencirana v dveh pravcih. Izvedena bo po stopnji uradniške hierarhije, tako da bo višji odstotek redukcije zadel višje uradništvo. a nižje uradništvo najmanjši odstotek. " V drugem pravcu je izvedena diferencijacija tudi po draginiskih razredih. Redukcijski odstotek bo večji v krajih, ki so uvrščeni v nižji draginjski razred, dorim bo manjši v onih mestih, kjer vlada draginja in kjer so zlasti stanovanja pretirano draga. Redukcija izdatkov pri banovinah Finančni minister je v svojem nadaljnjem ekspoze ju razčlenil posamezna poglavja proačuna in poudarjal, da znaša znižanje pri vrhovni državni upravi samo 106.759 Din. ker se v tem poglavju proračuna znižanje ne da povsem točno izraziti. To poglavje obsega namreč tudi dotacije banovinam, ki so predvidene samo računsko s 130,000.000 Din. Ta postavka pa se pwi sestavi proračuna n.i dala točno odmeriti, ker banovinski proračuni še niso potrjeni in v nekaterih banovinah še niti sprejeti Kakor v dr/avnem. se bo moralo tudi x banovinskih proračunih slediti te* se bo morala tudi pri banovinah izvršit" prav tako stroga redukciia izdatkov kakor je bila izvršena v državnem proračunu Pri banovinah bo morda potrebna še večja strogost. Banovine imajo veliko število ustanov, ki so jih dobile od države in za katere plačuje država svoje dotacije. Pn teh ustanovah se bodo morali doseči znatni prihranki. Postavka za pokojnine je znižana za 150,400.0u0 Din. Razlika prihaia odtod, ker je del pnnzionistov pr-jjc' od-p.avnino, na drugi strann pa je državnih upokojencev vsak dan manj. Tako zvani staroupokojenci izipred vojne dobe in prvih povojnih let pri 6edanjih rtv-dukcijah niso prizadeti. Porast v državnem proračunu izkazujejo edino državni dolgovi, ki so v primeri 9 tekočim državnim proračunom porasdi za 338.000.000 Din, ker so se morale v novem proračunu upoštevati anuitete za stabilizacijsko posojilo v višini 171.000.000 Din ter prvi obrok odplačila francoskega puso jila, skler.jenega meseca oktobra lanskega leta. V novem proračunskem letu se prične tudi fmort.zacija Blairovega posojila iz leta 1922., odnosno 1927. Isto velja tudi za vojne dolgove. Zaradi tega se je ta postavka v novem proračunu znatno povečala, v proračunu ministrstva za vojsko in mor- Na'občutnejše zni.'ianje je bilo izvršeno narico. Proračun ministrstva ie bil zmzan za 403,612.7 29 Din. Finančni minister je nato podel obširen pregled gospodarskega in finančnega položaja državnih gospodarskih podjetij. Tudi pri teh podjetjih so bile izvršene velike redukcije. Največji prihranki so bili doseženi pri podjetjih, ki spadajo v resor prometnega ministrstva. Tu so šle redukciie do skrajne možnosti, vendar pa se je gledalo na to, da zaradi te-ga znižanja ne bosta trpeli škode produktivnost in delavnost teh podjetij. Nacionalno premoženje in fiskalna obremenitev naroda Skupino j« torej novi proračun t primeri s tekočim znižan za 2,900.000.000 Din. To je vsekakor ogromna številka, vendar pa se v sedanji dobi hude gospodarske krize samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali Je to tudi dovolj. V zvezi s tem je treba predvsem upoštevati, da naš proračun nt homogen. Sestavljen je iz dveh različnih skupin, tako da imamo p na v za prav dva proračuna. Proračun državne uprave v ožjem srrsisTu in proračun državnih podjetij. Prvi proračun znaša po izvršenem zmv žanju v finančnem odboru 7,-524,62^.665 Din. ter predstavlja dejansiki fiskalno obremenitev naroda. Proračun gospodarskih podjetij prav za prav ne gre v breme naroda, ker se ta ,podjetja vzdržujejo r. last-raimii dobodki, ka predstavljajo odškodnino za dejanske usluge aihi dajatve Samo prvi del proračuna, to je proračun državne uprave, se krije z dohodki fiskalne obremenitve, to je s posrednimi davki vseh vrst, neoosTedn.irni davki, taksam-!, trošarino, carinam«!, presežkom monopol-nrh dohodkov, ld imajo fiskalni značaj m z viški dohodkov državnih podjetij. Po proračunu prispevajo državna t>^djetia za sn-lošno d-žavno troravo 685.703.000 Din. Skupna obremenitev davkoplačevalcev fe torej izražena v številki S..762.5IX.026 Din. Toliko mora naš narod prisoe\'ati za vzdrževanje drža\-neea anarata. Povprečna da\-čna obremenitev zmrša 600 Din letno na vsakega prebivalca. Če primerjamo to obremenitev z obremenitvijo davkoplačevalcev v srednie-evronskih in zanadno-ev-topskih drža\'ah, vidimo, da ta obremenitev pri nas ni pretirana. Akn na upoštevamo dejanski gospodarski položaj in plačilno zmotnost naše države, zlasti pa pretežnega dela našega prebivalstva, to je kmetov, potem moramo odkrito pri?nati, da ta obremenitev nikakor ni majhna. Po-vmrečna ob-emeni tev davkoplačevalcev dandanes ni nič manjša kakor je bila leta 1924. aH 1°25., ko je biil nacionalni dohodek dvakrat več "i k a k-r pa je danes. O proračunu za leto 1926-27 in po podatkih o rvMož-aju vseh gospodarskih panog v letu 1936., j-3 vnašal narodni dohodek takrat 80 milijard D:-ci,p enotnosti rn s(k!ack;o6ti v proračuna Ni 5>a še docela deflmitivno re5cno vprašanje o dotacijah banovinam za državna ustanove, za katere skrbijo banovine. Vsekakor pa se bodo vsa naknadno krediti, ki bi se za te dotacije odobriiM, črpaii ie rt previška državnih dohodkov. Dinar je stabiliziran- Bil je g&rajnn dkm men t za stabilrizaoijo. Pripravljala se j« več kot dve leti in pol. Minister je našte* vse ukrepe. Jci so bili potrebna za izvršite v te državne finančne potrebe. Vsi faktorji so soglasno mnenja, da je Ma fco ena na> važnejših nalog naše finančne politike. Upravno-finančni zakon Minister je nato prešel na zakonska predloge, ki bodo predloženi Narodni skupščini, to je na spremembe zakonov o trošarinah, taksah in neposrednih davkih, s katerimi se nameravajo znižati vsi ti davki in takse. Največjo skrb pa je vlada posvetila samoupravnim financam. Ta problem pa se ne da rešiti po enom samem vzorcu. Upravno finančne razmera v državi so namreč tako heterogene, da ni mogoče uveljaviti istega fiskalnega principa za dravsko in obenem na primer za zetsko banovino. Predpogoji v posameznih banovinah so povsem raziičniL Zaradi tega je bilo treba malone za vsako banovino posebej najti poseben sistem. Vendar bo nova viada v najkrajšem časvi predložila Narodni skupščini nov upravno-finančni zakon, s ks^erim bo določena kontrola in ustanovljen kriterij za ba«o-vinske in občinske proračune. Tudi državni finančni upravi je tnsba posvetiti vsa skrb. Finančna uprava n«laša z znižanjem uradniških plač. Finančni odbor ]e do skrajne iiieje znižal tudi vse drusje izdatke, tako da se lahko mirno trdi. da je proračun vseskozi realen. Zato pri|>oroča Narodni •skupščini, da ga sprejme, zlasti še. ker je proračun v popolnem skladu z gospodarsko močjo naroda in predstavlja prvi učinkovit ukrep za sanacijo naših gospodarskih prilik. Proračunska debata ie bila nato prekinjena ter je Narodna skupščina prešla na prvo točko dnevnega reda in izvolila za člana verifikacijskega odbora namesto .Kislan-ca Jeftiea, ki je podal ostavko, narodnega poslanca Čedoinira Zahariča. Sledila je volitev enega podpredsednik in enega tajnika skupščine. Glasovanje je bilo tajno. Pri prvem glasovanju nobeden izmed kandidatov ni dosegel potrebne absolutne večine in je bila zaradi tega volitev podpredsednika odgodena do popoldne. Za tajnika je bil izvoljen s 109 glasovi Gavro Mi-lošcvič. S tem je bila dopoldanska seja ob 13. zaključena ter se je nadaljevala popoldne ob 15.30. Pričetek proraeuiaske debate — Fosrslrasto delo p***-Samenta, po jsotrefei bodo dstevsso tri seje Beograd. 20. februarja, p. Narodna skui>-ščina je danes pričela razpravo o državnem proračunu za leto 1932./38. Razpravo ie po preči tanju poročila proračunskega odbora, ki smo je objavili že v nedeljski številk), otvoril finančni minister dr. Milorad Djor-»ijcvie z daljšim ekspozejem, v katerem .ie obrazložil finančno in gospodarsko politiko vlade ter orisal osnovne smernice, ki so bile merodaine za sestavo novega proračuna. Za načelno debato se je prijavilo nad (50 govornikov, tako da bo proračunska razprava v celoti trajala bržkone več tednov. Za razpravo vlada v vseh političnih, zlasti pa tudi v vseh gospodarskih krogih, veliko zanimanje. Današnji seji Narodne skupščine je zaradi obolelosti predsednika dr. Kumanudija predsedoval podpredsednik dr. Hasanbego-■vič. Seji so prisostvovali tudi vsi člani vlade z ministrskim predsednikom g. Petrom Ži\kovj('em na čelu. Po sprejetem zapisniku in rešitvi nekaterih manjših zadev ie predsedujoči predlagal. naj ee prva in druga točka dnevnega reda. to je volitev tretjesa podpredsednika in petega tajnika v smislu nedavno sprejetih sprememb skupščinskega poslovnika od-godi do konca seje. da bi se mogla takoj pričeti razprava o proračunu. Narodna skupščina je predlog osvojila. Poročevalec finančnega odbora dr. Oton Oavrilovič je nato prečital obširno poročilo finančnega odbora. Pred pričetkom debate se je oglasil k besedi ministrski predsednik g. Peter Živkovič. ki ie izjavil: Požrtvovalna vladafffeva gesta Pravkar sem sprejel od ministra dvora pismo, ki je v tesni zvezi s predlogom proračuna ter prosim, da sprejmete pismo na znanje. Glasi se: »Gospod predsednik! V želji, da kraljevski dom doprinese k znižanju državnih izdatkov, je Nj. Vel. kralj blagovolil odrediti, da se izdptki za civilno listo Xj. Vel. kralja, ki so vsebovani v prvem oddelku proračuna vrhovne državne uprave za leto 1932./33.. znižajo za 4 milijone Din. Obveščam Vas o tej odredbi v svrho nadaljnjega postopanja. — Boško Jcftič. minister dvora.« Narodna skupščina ie sprejela to Sporočilo z nepopisnim odobravanjem ter je priredila vladarju, ki je s tem dal nov dokaz o globokem čustvovanju z narodom, <• trajne ovacije. Ekspoze Slnanciaega ministra Nato je otvoril načelno debato o proračunu finančni minister dr. Milorad Djordje-vie. V skoro dveurnem govoru, kojega glavno vsebino objavljamo na drugem mestu, je obširno obrazložil proračun in finančno politiko vlade. Narodna skupščina je sprejela njegova izvajanja z dolgotrajnim odobravanjem. Predsednik ie nato sporočil, da se je prijavilo za načelno debato nad 60 govornikov. Da bi se razprava preveč ne zavlekla, se bodo odslej vršile seje Narodne skupščine dopoldne in popoldne, po potreb' r>a tudi zvečer. Naselita debata Kot prvi govornik je nato povzel besedo bivši minister dr. Bogoljub Kujundžič. ki je naglašal, da so se novembrske volitve vršile s parolo štednje. štednja je kategoričen imperativ sedanjega časa. Treba je storiti vse, da se omili sedanja kriza. Ni treba biti pesimist, toda štednja, kakor se je pričela izvajati, se je dosedaj občutila samo s slabe strani. Nihče ni mogel predvideti borznih polomov v Ameriki, padca angleškega funta, ustavitve reparacijskih plačil itd., kar tudi za našo državo ni ostalo brez posledic. Štednja je popolnoma na mestu, toda tudi štednja mora poznati svoje meje. Zdi se mi nepravilno, da se ustavljajo investicijska dela v interesu štednje. Od česa naj žive številni delavci, če se bodo ustavila in omejevala vsa javna dela. Ni se čuditi, če se danes oglašajo za pasivne kraje pokrajine, ki to nikdar niso bile. Govornik pa je prepričan, da bo vlada storila vse, da se kriza čim bolj omili ter da bo vodila dobro finančno politiko. Zaradi tega bo glasoval za proračun. Ob veliki pozornosti vse zbornice je nato povzel besedo znani gospodarski strokovnjak dr. Slavko Šeoernv. V svojem obširnem govoru se je bavil s sodobnimi gospodarskimi problemi in splošnim finančnim položajem. Prehajajoč na sam proračun, je ugotovil, da so dohodki v tekočem letu dosegli 11.320 milijonov Din. to je toliko, kolikor se je predvidelo v proračunu. Kakršen je bil splošni gospodarski položaj sedaj, ie pričakovati, da bodo tudi v novem proračunu predvideni dohodki realizirani. Govornik je nato obširno obravnaval agrarni problem. padec žitnih cen in krizo kmetskega prebivalstva. Ugotavljal ie. da so cene v primeri z letom 1926. padle za 26°/o, dočim je ostala produkcija skoro na nespremenjeni višini. Predloženi proračun je najnižji v zadnjih petih letih in vidi se mu. da je bil sestavljen z vso potrebno pazljivostjo ter da se je upoštevala zmanjšana plačigna zmožnost davkoplačevalcev. Popolnoma se strinja z izvajanjem finančnega ministra, da je narodni dohodek zelo padel. Po njegovem mnenjM znaša največ 45 milijard Din. Razčlenjujoč posamezna poglavja proračuna. je dr. Šečerov poudarjal, da so bili v finančnem odboru izdatki in dohodki skladno znižani ter da je doseženo popolno proračunsko ravnotežje. Največji izdatek predstavljajo plače državnih uslužbencev. V vsej državi je 177.033 državnih uslužbencev. Od tega jih pripada državni administraciji 118.274. državnim podjetjem pa 58.759. Največ uslužbencev ima prosvetno ministrstvo, namreč 33.210, nato pa slede notranje ministrstvo 9 23.733, ministrstvo za vojsko in Popoldanska seja Na popoldanski seji je prvi jlobil besano narodni poslanec Miilovan L a z a r e v i č. V svojem govoru j« uvodoma naglašal, da se mu zdi proračun v primeri s piačPno sposobnostjo naroda mnogo previsok. Misli, da ziasti kmetsko prebivalstvo, k; je ie popolnoma izčrpano zaradi dolgotrajne Krize, ne bo preneslo ten bremen. Kljub .>aj-bolijšfi volji finančnega ministra in rigor->z-nim črtanjem finančnega odbora se mu zdi izdatkov. Bivši mdndster dr. Velizar J a n k o v i č j« poudarjal, da je sedai uan? narodnim poslancem prilika, da uveljavijo svojo najvišjo parlamentarno pravico, da odobre nred.iožen.i proračun aLi pa ga odklonijo. Politika, ki jo izvaja vlada, je ona politika, ki jo je inaugoiriiral Nj. Vel. kralj 6. januarja. Toda to danes n.i več samo politika vlade, marec celokupnega naroda, politika nedeljive jugoslovenske kraljevine z enim narodom v eni država. Ta politika je rešila naš narod katastrofe in je prišla ob 12. uri državne in narodne krize. Ne smemo se varati da je pot ki je pred nami težka in trnjeva. Toda naš cilj je plemenit in brezpogojen. Vsi se moramo zavedati, da se potrebni še veliki napori, predno bomo izišli iz sedanjih težkoč, a baš zaradi tega je potrebno, da smo složni na znotraj in na zunaj. V Evropi pa naj se nihče ne vara m naj vsakdo ve, da mi ne diramo v tuje, a svojega ne damo. Za poslancem dr. Jankovičem, čigar izvajanja je sprejela zbornica z dolgotrajnim aplavzom, je dobil besedo poslanec s.ovenjgraškega sreza dr. Bogumil Vošnjak. V svojem, skoro uro trajajočem govoru je poslanec dr. Vošnjak podčrtal ozko zvezo med zunanjo politiko in gospodarstvom tor poudarjal potrebo tesnejšega mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Izvajal je med drugim: Proračunska debata v Narodni skupščini je revija državnega gospodarstva in pregled gospodarskega položaja naroda. 20 milijonov ljudi je na svetu brez posla. Tega pojava ne morejo dovolj pojasnriti n.i ti nadprodukcija, niti racionalizacija, niti zmaga tehnike. Gre še za druge sile. Ideja državne gospodarske avtarkije je začela revolucionirati tudi i.a-rode Azije ter je ponesla nemir na v^e kontinente. Državni gospodarski interven-cionizem triumfira. Državni kapi t ar i z cm in državni socializem si vedno bolj krčita pot. V času gospodarske avtarkije moramo tudi mi bolj upoštevati to dejstvo Idejo avtarkije je treba kombinirati z agrarnimi preferencami. Količina našega žita je minimalna v primeri s konzumom držav, s katerimi imamo politične in trgovinske zveze. Ustvarjanje velikih gospodarskih enot je edini izhod iz tega težkega stanja. Trgovinska in finančna politika je postala sestavni del zunanje politike vsake države. Silna raz-lika med cenami kmečkih pridelkov in cenami idustrijskih izdelkov 6e mora odstraniti. Kartelii so silno nevarni, ker dvigajo cene najvažnejšim potrebščinam. Govornik je v svojem nadaljnjem govoru kritiziral, da je bil proračun ministrstva za kmetijstvo tako zelo znižan. Kmetijstvo se v Jugoslaviji še vedno preveč zapostavlja, ravno tako tudi zadružništvo. Minister za trgovino je pokazal pravilno razumevanje za potrebe sedanje dobe in pripravlja med drugim tu-dti zakon o trgovinskih atašejih. Vlada naj prouči vprašanje monopola na sladkor in špirit, ker bi se 6 tem lahko sladkor pocenil, a država bi imela od njega večje dohodke. Ob zaključku svojega govora je dr. Vošnjak priporočal vadi, naj prepusti dravski banovini velenjski rudnik in je končno pozval vse poslance, da glasujejo za predloženi proračun. Po govoru dr. Vošnjaka je bila proračunska debata zopet prekinjena in je predsednik odredil ponovno volitev tretjega skupščinskega podpredsednika. Pri tem glasovanju je dobil dr. Kosta Popovič 99 glasov, dr. Sckulič pa 74. Ostali glasovi so bili razcepljeni. S tem je bi1 izvoljen za tretjega podpredsednika dr. Kosta Popovič, narodni poslanec iz Sombora. seja Seja je bala ob 20. zaključena, ob 21. pa se je začela nočna seja. ki je trajala do polnoči. Govori!« so dr. Milan Metikoš, dr. Nikola Nikič in dr. Fedor Nikič. Vsi trije so podčrfcavaili potrebo štednje, ki pa mora poznati tudi gotove meje in n« sme iti v škodo važeroh splošnih interesov. Dr. Metilkoš se je zlasti bavil tudi s prehrano pasivnih krajev. Prijavljenih je V'o za nocoj šest govornikov, vendar pa je zaradi pozne ure preds.edn.iik sejo par minut pred polnočjo zakljzučiL Prihodnja s-eja bo jiutri ob 9. dopoldne. Med drugim bo dopoldne govoril tudi narodni posLancc Ivan Mo-horič. Omejevanje konzuma mesa v Grčiji Beograd, 29. februarja. AA. Grško notranje ministrstvo je prepovedalo prodajo mesa trikrat na teden in sicer v sredo, četrtek in petek. Prepoved stopi v veljavo 14. marca. Nove žrtve hripe na Madžarskem Budimpešta, 29. februarja, č. Epidemija liripe doslej še ni popustila. Zdravstveni urad v Budimpešti ie danes objavil, da je epidemija v poslednjih treh dneh zahtevala 33 človeških žrtev, v prejšnjih treh dn-eh pa 23. Popolna ustavitev obratov na Jesenicah Danes bo Kranjska industrijska dražba za 15. marca odpovedala vsem delavcem in uradnikom Od jeseni preko zime beremo skoro od dneva do dneva nesrečne novice o omejitvah in ustavitvah tovarniških obratov v inozemstvu in tuzemstvu. Zadnje tedne trde zime se položaj v industrijah tudi v naši državi in banovini obrača prej na slabše kakor na boljše. Vsaka vest o novih omejitvah dela bridko zadene, osobito, kadar se nesreča oglasi v naših krajih. Udarec ie posebno občuten tam. kjer je število delavstva veliko ter ima delavstvo izrazit značaj industrijskega delavstva. Z .lesenic zadnje čase ni bilo ugodnii vesti. Znano ie bilo. da je položaj nezadovoljiv, toda kljub temu je novica, ki prihaja z Gorenjske o ustavitvi dela, silno presenetljiva. O položaju v tovarnah Kranjske industrijske družbe nam poročajo z Jesenic sledeče podrobnosti: Kranjska industrijska družba je proti koncu decembra lanskega leta zaradi pomanjkanja naročil in dela ter zaradi nedovoljenih kreditov odpovedala celokupnemu delavstvu in je to odpoved po želji merodajnih mest zopet ukinila, ker je pričakovala. da nastopi po novem letu izboljšanje kupčijskega položaja in da bodo dovoljeni obljubljeni krediti- Ker pa se ni izpolnilo niti eno niti drugo pričakovanje ter se je položaj na železnmskem trgu osobito vsled trajnega dokaj močnega uvoza inozemskih železninskh izdelkov prej poslabšal kakor izboljšal, se je Kranjska industrijska družba, kakor je že prej storila državna železarna v Zenici, kjer sedaj onravljajo najpotrebnejša dela samo z 200 delavci, morala odločiti, da s 1. marcem odpove celokupnemu delavstvu in vsem uradnikom, držeč se pri tem dogovorjenih odpovednih rokov. Kranjska industrijska družba mora to odpoved tako dolgo vzdržati, dokler ne nastopi upoštevano izboljšanje kupčijskega položaja ter ji ne bodo da^i na razpolago za nadaljnje obratovanje od Narodne banke ob- ljubljeni krediti, kajti pri obstoječih razmerah na denarnem trgu je popolnoma nemogoče še nadalje delati samo na zalogo in za skladišče, ker so skladišča itak že prenapolnjena z izdelanim blagom. Delavstvo m uradništvo, pa tudi ves obrtni in kupč:jski stan v gornji Savski dolini ie s tein ukrepom seveda skrajno težko prizadet. Spričo tega je pričakovati, da se bodo naši ministri in poslanci, katerim je dejanski položaj jako d >bro znan. tudi vnaprej trudili, da pride do primernih ukrepov tako kar se tiče omejitve uvoza železnega blaga iz inozemstva, ki se izdeluje v tuzemstvu v potrebni množini in kvaliteti kakor tudi g'ede izposlovanja kreditov od strani Narodne banke, ki so potrebni za nadaljevanje kupčije in obratovanja. Samo v tem primeru bo mogoče omiliti bridke posledice in bedo. ki jo bosta povzročila odpoved delavstvu in uradništvu ter ustavitev dela. Dejansko je s'aba tolažba sklicevanje na dejstvo, da je Državna železarna v Zenici iz enakih razlogov že pred meseci segla po enakih ukrepih. Upoštevati je namreč treba, da je noložaj za tamošnje delavstvo vendar razmeroma lažje znosliiv, ker ima tamkaj skoro vsak delavec še svoje, čeprav malo zemljišče in si tako v trdih časih ob pčlem obratovanju lažje nomaga kakor naši industrijski delavci na Gorenjskem, ki so brez takih lastnih dohodkov in navezani izključno na svoj tovarniški zaslužek. Na Jesenicah in Javorniku grozi velika nesreča in beda. Apeliramo zato nujno na vse meroda;ne činitelje. da po najboljših možnostih priskočijo težko prizadetim delavcem in uradnikom na pomoč na ta način. da preneha uvažanje inozemskih fabri-katov in da se dajo Kranjski industrijski družbi na razpolago krediti, ki so potrebni za .irano nadaljnjo obratovanje. Dolge poti m čelo — prava p Sat Velika oddaljenost delavskih stanovanj povzroča veliko izgubo delu m delovnim močem Ljubljana, 29. februarja »Jutro« je nedavno objavilo glavne statistične .podatke o delavstvu, ki je zaposleno na območju Velike Ljubljane in stanuje zunaj na dežela. V »Slovencu«- pa se je oglasil neimenovani kritik, ki trdi. da dolga pot na delo ni nesreča za delavca, češ, da je statistika oddaljenosti stanovanj delavstva, ki je zaposleno v Ljubljani, zanimiva, da pa ne odkriva nič novega. Nadalje zagovarja kritik vsakodnevno potovanje delavca iz mesta na deželo, ker na ta način pride delavec po končanem delu v naravo, na solnce ali v senco itd. ter da ra-b; po oseinurncm delu tovarniški dclavec iz zdravstvenih ozirov šc tLuljše poti do doma itd. Čudimo se trditvi, da predmetna statistika ne odkriva nič novega. Res je, da vsa kdo ve, da ljudje umirajo, nihče pa ne vc koliko ljudi umre v posamezni starosti, spolu, poklicu, na posameznih vzrokih (boleznih) itd. Današnje življenje pa rabi tudi take podatke. Podobno velja za statistiko delavskih stanovanj. Vsakdo ve, da delavci stanujejo tudi izven Ljubljane, nihče pa ne more b~ez statistike vedeti, koliko delavcev stanuje v vsakem posameznem kraju. Ncumevno jc, kako je mogel kritik na to dejstvo oozabiri. Bistvo večine statistik obstoja v kvantitativni določitvi kvalitativno že znan i h pojavov. Vsakodnevno potovanje delavca iz stanovanja v obrat ne smemo primerjati z izleti. Oddaljen delavec mora že ob šestih zjutraj, ako ne že poprej, ob vsakem vremenu hiteti na kolodvor, čakati na peronu, drenjati se v vlaku itd. Pri tem pa ne smemo pozabiti na mnogokrat preslabo obutev, slabo obleko itd. Zaposlitev dc-lavca in njegova prehrana tudi nista take vrste, da bi delavec rabil na ve-čer še daljše poti za »boljšo prebavo« ali pa za »raz-gibanje svojih udov«. Dobrega zraka menda tudi ne iščemo na cestah, v vagonih, avtobusih itd. Nadalje ne smemo pozabiti, kakšne težave ima delavec s prehrano v opoldanski pavzi, ki je prekratka, da bi šel domov na toplo kosilo, predolga pa zlasti ob slabem vremenu. Potovanje delavca v obrat je napor, po zakonu ekvivalenten delu. kar je razvidno iz dejstva, da s>e nezgode na potu prav tako odšknduiejo kakor nezgode v obratu samem. Razlika med potovanjem in delom v obratu je ta. da od poti v obrat nima nihče koristi niti delavec n:ti delodajalec. Pot v obrat je torej nujno zlo. Tako splošno smatrajo vsi lijudje. Iz tega principa si vsak poišče najkrajšo pot do obrata in reducira čas potovanja s tehničnimi sredstvi na mirnim um (kolo. vlak. avtobus itd.). Iz istega principa gradijo bodisi tovarne same, bodisi javne ustanove stanovanjske hiše delavcev v bližini obrata in nobenemu še ni padlo v glavo, kritizirati tako socialno politiko z motivacijo, da je boljše. ako prisilimo delavce stanovati daleč zunaj na kmetih zaradi zdravstvenih ozirov. Slovenija ne leži v neznani notranjosti Kitajske ali pa Brazilije, kjer prebivalci prehistorične kulture ne vedo kaj po-četj s časom. V modernih civiliziranih državah velja načelo »Čas je zlato!«. Izguba 100.000 ur dnevno, ki bi odnadla. ako bi delavci stanovali v neposredni bližini obratov, pomeni izgubo konkretne vrednosti. že brez vseh potovalnih stroškov. Res je. da imamo itak veliko brezposelnost, "endar ne smemo pozabiti, da je brezposelnost znak gospodarskih nerednosti ker imamo na drugi strani vse polno potreb in dela n. pr. gradnja cest in železnic. _ elektrifikacija, melioracija, regulacija. zidanje stanovanjskih hiš itd. (Pri vsej brezposelnosti smo čakali z regulacijo Ljubljanice celih 10 let.) Sodobno gospodarstvo ima vse polno takih nerednosti. Na eni strani vidimo uničevan'e ogromnih količin žita, kave. sladkorja itd.. na drugi strani pa pomanjkanje in stradanje milijonov ljudi itd. Izguba 100.000 ur dnevno (aH 12.500 stalnih delavcev pri $urni zaposlitvi) zatrudi delavskih potovanj v obrat in nazaj je prav taka gospodarska nerednost. ker bi se ta ogromna energija mogla drugače koristnejše pora- biti v narodnem gospodarstvu, n. pr. tako. da ta čas dela delavec zase ali pa za podjetnika, tako da ima ta ali onii človek cd njegovega truda kakršnokoli korist, če pa že to ni mogoče, se pa lahko .porabi ta čas za izobrazbo delavstva ali pa za njegov počitek. S končnim izvajanjem kritika se popolnoma strinjamo: »Ljubljana naj se zdravo, naravno širi z naraščanjem navzven, s priključevanjem okolice, ne pa z nezdravim — socialno in hig ensko nezdravim gomili jen iem množic v sedanije.m središču«. V središču Ljubljane so namreč samo uradi, trgovine ter nekatere obrti, delavci so pa v večini zaposleni v fri (arn-ab, ki so z malimi izjemami vse na periferiji m-e«ta. Tudi velik del obrti ima svoje lokale bo.j na periferiji. Na periferiji mesta je pa tudi še c o volj prostoira za delavska stanovanja in zemljišča, saj se ljubljansko bari* in ljubljansko polie razprostira nannnost v nedogled, tako da hi si dolga vsakodnevna. dela v. potovanja iz stanovanja v obrat brez strahu za driavsko zdravje in h cz strahu za izgubo idile na kmetih prav lepo prihran li. Vse o.ie bonitete. Katere nudi dežela, dobi det&ver tudi v o' ž:ni mesta in še več, če i>umisl;:',:o na električno razsvetljavo, vodno napeljavo, kanalizacijo. bPžino bolnic in zdravnikov v primeru bolezni in vse dru^o. Eden, ki je zaradi službe na Lastne stroške prevozil preko 50.000 km. Pravilnik k obrtnemu davim Beograd. 29. febr. p. V prostorih Trgovske zborn'ce se je vriiia danes konfereica zastopnikov vseh zainteresiranih gosp> darskiih zbornic in obrtniških crginrizac j, ki jo je sklicalo ministrstvo za trgovino Konferenca je razpravljala o uredbah in pravilnikih, ki jrh je t-eba izdati k novemu obrtnemu zakonu. K' 'iiferenca, ki ji je načelo val načelnik ministrstva, za trgovino dr. Krpan, se bo jutri nadaljevala. Izj emni davki v Zagrebu Zagreb, 29. februarja, n. Mestna načelstvo bo občinskemu svetu stavilo začasen pred-loj, o izrednem in začasnem komunalnem obdavčevanju na stanovanja v korist zagrebška siromakom. Najemniki s stanovanji treh sob ali samci z dvema sobama bodo po tem predlogu plačevali po 30 Din mesečno tega davka, s štirimi sobami po 50 Din, s 5 sobami po 150 Din, s 6 po 300, s 7 po 400 Din davka- Tudi privatni kapital bo obdavčen, in sicer bodo družbe z več kot 50 milijoni kapitala plačevale mesečno 20*00 dinarjev, družbe z 10 do 49 milijonov 1500 dinarjev, družbe z dvema do 9 milijonov po 500 Din. družbe s 500.000 do 2 milijonov po 250 Din mesečno. Davka oproščeni so vs: državni in mestni, aktivni in upokojeni uslužbenci, če nimajo lastnih hiš in če njihovi dohodki ne presegajo 56.000 dinarjev letno. Vremenska Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro ali le malo in prehodno oblačno, podnevi toplo in sončno, ponoči hladno. Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon, ki še vedno vztraja na kontinentu, je spremenil sedaj svoj center, se ojačil in razširil na sever. Barometerske depresije, ki so prevladovale v severovzhodni Evrop: in na Sredozemskem morju, so oslabele. Takšn? izobarična razdelitev je povzročila zlasti na vzhodnem delu kontinenta zelo nizke temperature. Pritisk je porastel za 1 do 6 stopinj mm. najmanj v Primorju in v Gorskem kotaru. boli pa v srednji Hrvatski in v zahodnih deželah. Dunajska vremenska napoved za torek: V južnih Alpah menjajoče se. toda vedno bolj oblačno. Temperatura se bo nekoliko dvignila, večja možnost padavir Naši krafi In ljudje Rudnik v Senovem — ustavljen Nad 300 rudarjev brez dela in zasinžka — Intervencija občine Rajhenburg, 29. februarja Danes dopoldne je zadel naše rudarje najtežji udarec, ki jim je bil napovedan že pred meseci. Rudnik v Senovem se ustavi m ostane v njem samo redna varnostna služba. Tako izgubi v 14 dneh nad 300 rudarjev svoj skromni zaslužek in bo izročeno največjemu pomanjkanju z rudarji in družinskimi člani vred nad 1000 oseb. Pri varnostni službi bo ostalo v rovih največ do 100 rudarjev. Načelstvo občine Senovo je takoj ob razglas;tvi usodne vesti v imenu prizadetih rudarjev kakor tudi občine same, brzojavno interveniralo pri vladi in pri banski upravi. Že lani se je govorilo, da bo TPD ustavila senovški rudnik. To se tedaj še nI uresničilo, pač pa so reducirali polovico delavcev, dočim so dru-gi ostali delno zaposleni Ves čas so izgubiti na vsak teden najmanj po dva delovna dneva in so zaradi tega že od tedaj vsi živeli v velikih stiskah. Ustavitev rudnika ie težko udarila vso občino, kajti rudarsko delavstvo tvoru v njej precejšnji del, od katerega so odvisni trgovci in obrtniki. Ustanovitev organizacije JRKD za novomeški srez Novo mesto, 29. februarja KmaJu po prihodu ljubljanskega vlaka ob 11. so se včeraj dopoldne sestali na povabilo banovinske eksekutive JRKD v mestni občinski posvetovalnici poieg predstavnikov Novega mesta tudi številni ogledni predstavniki našega podeželja in občin. Namen sestanka je bila ustanovitev organizacije JRrCD za novomeški srez, ki naj v sebi združi vse dobro čuteče in delavne Jugoslovene. Sestanka so se udeležile po svojih 78 delegatih z malimi izjemami skoro vse podeželske občine,_ tako da smemo reči. da je bila na sestanku zastopana vsa Dolenjska. Zborovanje je o tvori predsednik pri-frravljalnega odbora, šolski upravitelj v pokoju g. Davorin Matko, ki je v uvodu svojega nagovora pozdravil vse prisotne, posebno še narodnega poslanca za novomeški srez g. Antona Klinca, delegata banovinske eksekutive JRKD g. Milana Cimer-mana, banska svetovalca, novomeškega župana g. dr. Režka in trebanjskega župana g. Zupančiča, kakor tudi vladnega zastopnika sreskega podnačelnika g Krajška. Po otvoritvi je predsednik g. Matko podal besedo delegatu banovinske eksekutive JRKD g. Milanu Cimermanu, ki je obrazložil, kakšen pomen in namen ima nova vsedržavna stranka. Pojasnil je, kako je prišlo do ustanovitve stranke. Prav 8. november je jasno pokazal poti-ebo, da se ustanovi organizacija, ki bo združila v se- bi vse dobro misleče Jugoslovene. G. Ci-merman je dalje obrazložil pravila in program stranke. Nova stranka mora biti hrbtenica parlamentarnega, gospodarskega in nacionalnega življenja v državi. Besedo je nato povzel narodni poslanec g. Kline, ki je poročal o deiu v narodni skupščini za preosnovo trošarine na vino, za odnra-vo žitnega monopola in za davčno preosnovo. Važna je tudi ustanovitev gospodarskega sveta. K poročilu poslanca g. Klinca se je oglasil g. Bule in ie prosil intervencije v parlamentu zaradi cementarne v Trbovljah, ki je dvignila cene cementu. V pripravljalni odbor sreske organizacijo so brin soglasno izvoljeni: za predsednika župan g. dr. Režek Josip, za prvega podpredsednika g. dr. Trošt Ivo, za drugega podpredsednika posestnik in gostilničar Matko Josip iz Gotne vasi, za tajnika uradnik v pokoju g. Strainar Vekoslav, za blagajnika železniški uradnik g. Vales, za odbornike pa gg: trgovec Ivan Grosek Iz Trebnja, Jože Miklič iz Lukovka, Alojzij Zupančič iz Ajdovca, Franjo Builc iz Mirne, Ivan Zvan iz Toplic, Jakob Zupančič iz Dobrnič, Alojz Bregar iz Velike Loke. Slavko Vehovec iz Žužemberka, Josip Ma-tzele iz Črmošnjic. Albin Krevs iz Brusnic, Martin Zagor iz Orehovi ce, Ladislav Kline iz Gorenjega Polja. Ivan Petschan-ger iz Črmošnjic in Davorin Matko iz Novega mesta. Letna članarina se je določila na 3 Din. Združitev prekmurskih in medmurskih dobrovoljcev Dolnja Lenda\'a, 29. februarja V nedeljo so zborovali v Dolnji Lendavi v hotelu »Kroni« prekmurski in medmur-«ki dobrovoljci, ki so si ustanovili skupno organizacijo. Prekmurski dobrovoljci so bili že organizirani od leta 1920.. medmur-ski p*- doslej še niso imeli svoje organizacije. Medmurs-ki dobrovoljci so se od-rvala vabilu na občni zbor v izredno velikem številu. Bilo jih je nad 600, ki so v sprevodu z dvema godbama po mestu prirejali živahne ovacije kralju in Jugoslaviji. Zbor je otvoril predsednik g. Pavle Horvat, ki je po pozdravu vseh prisotnih, zlasti pa predstavnikov civilnih in državnih oblastev in zastopnikov raznih narodnih organizacij izpregovori! o dobrovoljskem pokretu in namenu nove organizacije. Naposled je predlagal udanostno brzojavko S"j. Ve! kralju in pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku in ministru za voj?-ko in mornarico. Zborovalci so pravila nove organizacije rprejeLi soglasno in si izvolili naslednji upravni odbor: predsednik Pavle Horvat prvi podpredsednik narodni poslanec dr. Grga Angjelimovič, drugi podpredsednik narodni poslanec Perko, tajnik Mlinaric, blagajnik Balažič, odborniki: dr. Dan. An-gjelinovič, Zadravec, Sakač in Baksa; nadzorni odbor: Loparič, Herman, Rob, Ga-brovič. Vučko in Katanec. Po volitvah je predsednik prečita! resolucijo, s katero prekmurski in medrrur-ska dobrovoljci prosijo, naj se jim priznajo pravice kot drugim dobrovoljcem in se jam dodelijo pripadajoča zemljišča. Dalje prosijo za državno brezobrestno posojilo organizaciji, ki bi tako ustanovila zadrugo sli banko, iz katere bi člani dobivali prot! r ?kim obrestim dolgoročna posojila. Nova organizacija želi tudi pristopiti k Zvezi jug slovenskih dobrovoljcev v Beogradu. Naposled izražajo dobrovoljci v resoluciji neomajno vdanost in zvestobo kra-liu m državi. Zadnja pot Leopolda Pečarja Rimske Toplice, 29. februarja. V soboto 6mo položili k večnemu počitku na pokopališču v Šmarjcti pri Rimskih Toplicah zecnske ostanke pokojnega gospoda Leopolda Pečarja, višjega kontrolorja državnih železnic v Zagrebu. Izpred postaje na Rimskih Toplicah se je razvil na župno pokopališče velik sprevod. Domače pevsko društvo pod taktirko g. Leopolda Ulage je pred postajo zapelo žalo-stinko. Krsto so spremljali poleg številnih ožjih sorodnikov mnogi stanovski tovariši. ki so prispeli iz Zagreba, člani tukajšnjega gasilnega društva in domačega Sokola v civHu z znaki. V kroju so spremljali pokojnika na zadnji poti člani Sokola od Sv. Jederti nad Laškem. Po končanih cerkvenih obredih, ki jih je opravil domači župnik g. Jakob Bohak. je pristopil k odprtemu grobu pokojnikov stanovski tovariš g. dr. Robert Zalokar in se poslovil od pokojnega. Nabasal je delavnost pokojnika, ki jo je vedno kazal kot dober član stanovske organizacije. V imenu celjske sokolske župe in Sokola Rimske Toplice—Šmarjeta pa je izpregovoril poslovilne besede 6tarešina društva br. Srečko Razpotnik. Domače pevsko društvo mu je še potem ob odprtem grobu zapelo ganljivo žalo-stinko. nakaT so trde grude začele padati na krsto. Številni venci in šopki so nato okrasili svežo gomilo Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. čitafte tedensko revijo »Življenje in svet" Slovo ravnatelja Zupančiča od mariborske realke Maribor, 29. februarja. Danes dopoldne so se zbrali gojeno in gojenke realne gimnazije s profesorskim zborom vred v unionesk; dvorani, da se po-slove od svojega priljubljenega ravnatelja g Jake Zupančiča, ki je nedavno na lastno prošnjo stopil v pokoj in odhaja iz Maribora v Ljubljano. Kako prisrčno in iskreno je ljubila mladina svojega ravnatelja, ie pokazafl trenutek težkega slovesa. Kot prvi se je v ime-mu gojencev in gojenk zavoda poslovil od ravnatelja oemošolec Janhuba. V izbranem nagovoru je nanašal njegovo očetovsko ljubezen in dobroto, katere je bil deležen vsak izmed jih. Poudarjal je, kako težko bo mladina pozabila svojega ravnatelja, ki jo zapušča. V očeh mladine je bilo opažati solze ganotja. Pevski zbor Ferijailnega saveza je pod vodstvom prof. Schweigerj'a nato zapel nekaj umetnih pesmi, v imenu Ferijalnega saveza pa se je poslovil od ravnatelja os-mošolec Meric. V poslovilnem nagovoru je podčrtal ravnateljevo dobroto in pomoč tej organizaciji, ki ga je tudi izvolila za svojega častnega člana in mu poklonila v znak hvaležnosti pozlačen lovorjev venec. Nato so se ponovile od ravnatelja de-putacije posameznih razredov m mu poklonile rdečih nageljnov In drugih rož. Vsem je dobri ravnatelj stisnil roke, v oči pa 60 mu silile 6olze. Dijaški orkester je nato ob stremljevanju harmonike zapel ravnateljevo najljubšo pesem »Trije fantje špilajo ..« in dodali še »Oj zdaj gremo...« Nastop kvarteta je ljubeznivega ravnatelja tako ganil, da ni več mogel zadrževati so?z. Da bi videla tudi mladina, k«*Ko so profesorji imeli radi svojega ravnatelja, se je v imenu profesorskega zbora poslovil od njega prof. Brolih in mu poklonil v spomin majhen dar. Ravnatelj Zupančič 6e je ginjen zahvalil mladini in profesorjem za njih pozornost ter dejal, da ni vedel, da ga mladina tako ljubi, kakor Je to pokazala danes, ko mu je poklonila toliko rož in pripravila celo koncert. Pozval je mladino, naj tudi na- Rrej ljubi svoje profesorje, ker 6amo na _ubezni se rode uspehi. Z besedami »Ne morem dalje govoriti, ker bi moral jokati!« je končal ravnatelj svoj govor. Mladins ga je pozdravila z viharnim ploskanjem, naposled pa je dijaški zbor zapel še večno lepo »V Gorenjsko oziram se stran ...« To prisrčno slovo je bilo najlepši izraz ljubezni in tudi porok nevenliivih spominov. Danes premiera ob i, M 8 in 9 M, zvečer Liane Haid Kans Brausewetter Albert Prejean Krasna spevoigra o lepi poročeni gospej, ki se je zaljubila v mladega knjigoveza, preživela z njim najlepše trenutke sladkega flirta in mu zamolčala, da je poročena. — Krasni šlagerji. — Izvrstna vsebina! Najnovejši Foxov zvočni tednik Elitni kino Matica Telefon 2124. Delavski azil se bo letos gradil Zavrnjene pritožbe — Druge važne komunalne zadeve Ljubljana, 29. februarja Občinski svet je na svoji 9. redni seji. lani meseca novembra sklepal o tem, da se zgradi Delavski azil na stavbišču ob Go-sposvetski in Bleiweisovi cesti, na prostoru. kjer se sedaj nahaja mestni dohodar-stven-i urad. Proti temu sklepu so sr pritožili privatniki, sosedje, med drugimi uprava ljubljansekga velesejma in odbor SK Ilirije za kopališče, češ da je ta prostor za Delavski azil neprimeren in da bodo brezposelni, bivajoči v azilu in obiskujoč Borzo dela v spotiko tujcem. Mestno načelstvo je pritožbo odnoslalo na bansko upravo, ki je sedaj za\Tnila vse pritožbe in potrdila, da se Delavski azil Uradi na omenjenem prostoru. S tem je rešeno » formalno administrativnem pogledu to vprašanje. Pritožniki imajo pa še pot na upravno sodišče. Potrebna je odobritev ministrstva za socijalno politiko, ker gre tudi za Borzo dela. ki bo dala mestni občini za gradnjo azila brezobrestno posojilo 4 milijonov dinarjev, plačljivih v petindvajsetletnih. enakih anuitetah. Potreba modernega delavskega hotela je pač nujna. Računajo, da bo mestna občina pričela z gradnjo hotela že letos koncem marca. Dohodi rs t veni urad se bo kmalu moral preseliti v kresi jo. kajti gradnja posebnega dohodarstvenega po-slop'a za enkrat še ni nuina. V azilu bo imela Borza dela svoie uradne prostore. Med magistratom in Borzo dela so se že lani vršili razgovori, ki so imeli ta rezultat, da je Borza dela dovolila mestni občini brezobrestno posojilo. Ta sikl^o Borze je potrdil tudi centralni odbor Borz dela v Beogradu. Lastnik in upravitelj azila ostane mestna občina. V splošnem j« treba poudarjati, da Jo azil v prvi vrsti namenjen onim samskim delavcem, ki so stalno zaposleni v mestu in ki sedaj stanujejo po nezdravih in zatohlih brlogih. Dobili pa bodo prenočišče tudi brezposelni, ki ':Tn bosta izdajala zadevne nakaznice ali Borza dela ali pa so-cijalno-politični urad mestnega r.ačelstva. Zaposlenim delavcem bodo nakazane sobe na cesto, dočim brezposelnim one na dvorišče. Brezposelnim bo ra razpolago poleg velikih čakalnic tudi 1054 m® veliko dvorišče. Projekt delavskega hotela zahteva okoli 1S68 m1 sveta. Zazidana bo 605 m' velika površina. Po proračunu mestnega gradbenega urada bodo znašali ce'otni stroški te moderne stavbe okoli 3.732.300 Din. Za mestno občino postaja zelo pereče vprašan ie nastanitve nolncijskih zaporov. Policija mora že spomladi izprazniti dosedanje policijske zapore v justični palači. Pravosodno ministrstvo je definitivno odklonilo načrt, da bi se policijsko poslonie zgradilo na prostoru za jetrni srnici ob Miklošičevi cesti. Pražakovi in O:galetovt ulici. Sprožila se je nedavno misel, da bi se samo za policijske zapore primemo adaptiral Kušariev hlev pri vili italijanskega konzulata ob Erjavčevi cesti. Ta načrt pa je bil opuščen. Ministrski svet je že svoječasno odobril načrt, da prevzame mestna občina v svojo izključno last s+aro šentpetrsko vojašnico in manežo v Trnovem proti temu. da odstopi občrna vojaškemu erarju v last vse voiašnice. ki jih mora vzdrževati, a doslej vzdrževalnih stroškov ni dobila povrnjenih. Zadeva pa še vedno na rešena. »Jeruzalemski romar" na potu v Maribor Smola premetenega sleparja v Novem Sadu — božnega romarja je igral tudi v zaporu Po- Ljubljana, 29. februarja. Kakor poročajo iz Novega Sada, je slepar Franc Kac, ki se je v kratkem času populariziral od Ljubljane do Niša kot pobožni jeruzalemski romar, sedaj že na potu v mariborske zapore. Moža je zapustila romarska sreča, ko je drugič nadaljeval pot iz Ljubljane proti jugu. Prvič je šlo salo o čudežu in ko je izšel celo apel na gladko, ko pa se je v Ljubljani toliko pi-palo o čudežu in ko je izšel celo apel na dobrotnike, da bi podpirali njegovo romanje in so ga darovi, kakor se da iz poznejšega preklica sklepati, čakali nanj že v Nišu, je rmel mož v Novem Sadu čudovito smolo. S svojim čudežem m s svojo romarsko misijo je najprej na ulici naletel na samega šefa kriminalne policije. Rodoljuba Malenčica. Ta. že po svojem poklicu zelo skeptičen, je o »čudežu« že jfo-kaj bral ter je »romarja« takoj aretiral. Kac je bil v zaporih novosadske policije par tednov in so se medtem zbrali vsi podatki njegove sleparske preteklosti. Ko je bil v Mariboru zaradi raznih sleparij obsojen in zaprt, je v zaporu zbolel ter je ostanek svoje kazni prebil v bolnišnici. Med tem časom so prišli na dam še drogi njegovi grehi in takoj po ozdravljenju ta prestani kazni bi moral Kac zopet ▼ zapore. Kac pa je o tem nekaj slutil m posrečilo se mu je, da je ob poteku svoje kazmd brez stražnika prišel iz bolnišnice ter seveda tudi takoj izginil iz Maribora. Med časom, ko se je skrival, se je, kakor se je pozneje izkazalo, prav dobro prelevil v pobožnega jeruzalemskega romarja. Novo-sadska policija je dobila tudi obvestilo o mnogih sleparijah, ki jih je zagrešil po Srbiji in po vseh večjih hrvatskih krajdlv. Proti Kacu je izdanih že lepo število tiralic. V novosadskih policijskih zaporih }» Kac vztrajno igral pobožnega romarja gotovo ▼ upanju, da bo ob ugodni priHki pobegnil. Kadar je vedel ali slutil, da ga opazujejo, je v svotja celici pobožno molil H večkrat je tudi prosil, da bd rrrn dovoliCJ iti v oerkev. Policijski šef mu je hotel vsakokrat izpolniti to prošnjo, dodeliti pa seveda tudi varno spremstvo. Pobožni romar pa je spremstvo odklanjal, češ, da hoče ▼ cerkvi moliti sam, ali na da ostene rwfsl v celica. V soboto je noKeija raklj-učSa obsežne spise o njegovih sleparijah 'in sedaj, kakor rečeno, roma vse skupaj v Mtvr3>or, Sirov fantovski pretep z noži Poljčane, 29. februarja Pred dnevi je b'la pri posestniku Antonu Kodriču v Novakih pri Makolah domača zabava. Tja so prišli med drugimi tudi fantje 291etni Slamšek Alojz iz Novakov, 251etm Kranjc Franc iz Kiižeče vasi, 241etni Sitar Franc iz Makol in 20Ietnd Kalič Aloijz dz Vrhol. Vsi so se prijetno zabavali ob močni pijači. Bili so vedno glasnejši in slednjič so se začeli med seboj prerekati, dokler ni prišlo med navedenimi fanti do hudega spopada. Tako se je domača veselica kakor običajno ob takih prilikah zaradi preveč zavžitega alkohola končala s krvjo. Pravi pretep se je razvil zunaj, ko so se v rokah fantov zabliskali žepni noži in je udarjala po glavah tudi veriga od kolesa. Vsi so odnesli s pretepa hude telesne poškodbe. Drugi gosti so bili znotraj v svoj pogovor tako zatopljeni, da so zvedeli za tepež šele, ko so se ranjenci okrvavljeni zatekli spet v hišo po pomoč. Najprej se je prikazal ves okrvavljen Slamnik, ki Je dobil globoko in močno rano v desno roko, za njim pa še Kranjc, ki je imel na desni strani prs do pljuč segajočo rano. Komaj so ju za silo obvezali, sta se pojavila v hiši še Sitar, ki je dobiS urez čez levo zapestje in nevaren udarec z verigo čez oko, in Kalnč, ki so ga napadalci podrli in skakali po njem. Slednjima so prisotni takoj odvzeli noža. G. Kodrič, pri katerem so se fantje zabavali, je izjavil, da so se fantje sprva Ie šalili med seboj in da je o tepežu zaznat šefle potem, ko je videl ranjence. Sirovi pretepačč se bodo morali zagovarjati prodf sodiščem. Ta žalosten primer sarovosta Jo zopet eden dokazov, kako potrebo* ?»-treznostm pokret zlasti na dežek. Nase hitke Ljubljano, 20. februar}*, Plred kratkim se je ustanovila Jugosio-veoska lutkarska zveza, ksr značt. da jo ta pokret že tudi pri nas precej razvit t*» razumevam. Lutke niso igrača. Njih mladinski odri in igre ®o povsod priznani kot važen in uspešen de! dečje vzgoje. A lutke drugje niso pojmovane samo mladinsko, temveč tudi bol|j umetniško, bolj .•cs-ik>. To so odri, ki v vsem sMčijo velikim, da, mnogokrat so tehnično še popolnejši. Predvajane igre za odrasle so vedno poln® obiskovalcev. Ljudje so že vajeni tega povsem svojevrstnega svvta, te posebne hit-, karske duše. Pri nas hrtkarstvo mins težke poti. L» razvoja mu še manjka. A ta razvoj je mogoč le, če bodo lutke dobile zvezo z gledalci. Naša javnost je še maLa Maison Thiiringer«. Dogaja se med nemškimi kolonisti v Rumuniji. Orijentalski arhiv v Zagreba. V marčevi številki zagrebške »Hrvatske revije« poroča A. Olesnicki o Orijentalski zbirki, ki jo je nedavno osnovala Jugoslovenska akademija. Nje namen je, da zbere rokopisne knjige in dokumente iz kulturnega področja moslimov na našem ozemlju. Doslej so nabrali že okrog 1300 rokopisov in listin, izmed katerih je vsaj 10 odstotkov unikatov, ki še niso bili znanstveno obdelani. Med njimi so dragocene stare knjige v turškem, arabskem m perzijskem jeziku. Posebno ugleden je turški del zbirke. Jean Denv, profesor »Ecole des langues orientales vivantes« v Parizu, je izjavil, da se bo poslej moral vsak orijen-talist, ki bo proučeval zgodovino Balkana, ustaviti v Zagrebu. Prav tako je za zagrebško zbirko navdušen berlinski vseuč. prof. Babinger. Pisec dobro poudarja, da je ie zadnji čas, da so naši znanstveni krogi jeli misliti na ustanovitev take zbirke, saj je Jugoslavija naravnost poklicana, da postane eno izmed središč orijentalskih študij m zlasti za turško zgodovino prevažno raziskovalno torišče. V Bosni, Hercegovini in v Južni Srbiji gredo v izgubo dragoceni dokumenti stare orijentalske kulture. Nekateri moslimi knjižniec sežigajo, zakapajo v grobove ali potapljajo v rekah. Med temi skladovnicami turških in arabskih knjig gredo v izgubo mnogi dokumenti, ki bi se kdaj pozneje plačevali 8 suhim zlatom. Nov spis Lnciena Tcsnierea. Avtor obsežne študije o Otonu Župančiču, profesor univerze v Strasbourgu Lucien Tesniere je prispeval za novo izdanje velikega dela svojega učitelja Antoinea Meilleta >Les langues dans 1'Europe nouvelle« razpravo »Statistika evropskih jezikovc Iz te razprave, ki pa po sodbi strokovne kritike ni brez manjših hib, je videti, da obstoji v Evropi 120 jezikov, izmed teh govori samo 11 jezikov več od 10 milijonov ljudi. Sem spadajo tudi Madžari, katerih jezik govori 10,194.000 ljudi, ki pa ne žive vsi v mejah sedanje Madžarske, saj jih je samo v Rumuniji 1.360.000. Čehi in Slovaki se približujejo desetim milijonom. vendar se dejansko ločijo v dva pismena jezika. Tesniere je naštel 9.320.000 ljudi Srbskega ali hrvaškega jezika, slovensko govorečih Evropejcev pa je po njegovih računih 1.580.000. Značilna je tudi ugotovitev. da polovica ljudi v Evropi govori štiri jezike: ruskega, nemškega, angleškega in italijanskega. V sami Rusiji obstoji 83 jezikov. Slovanski jeziki zajemajo 160 milijonov Evropcev, germanski (vštevši angleškega) pa takisto 160 milijonov. Primerjaj s tem silo in vpliv obeh. po jezikovnem Številu enako močnih evropskih skupin! »Histoire de la litterature teheque< je naslov francoski zgodovini Češke književnosti, ki jo je pravkar izdala založba Kra v Parizu. Knjigo je spisal dr. Hanuš Jelinek, ki je že pred leti izdal v fiancoščini pregled češke literature. Jelinek opisuje posamezne literarne pojave in osebe na širokem ozadju splošne češke zgodovine. Pravkar izišla knjiga obsega dobo od prvih začetkov do l. 1850. Druga knjiga bo obravnavala realizem in vse poznejše struje do današnjega dne. 0 Sovjetskornsk^m »ledaligfu beleži gra-ški operni pevec K. Bissuti v listu »Kunst in ftsterreich« svoja osebna opažanja. Med drugim piše: Iz najnovejših sovjetskoru-skih del so skoraj popolnoma izginili: romantika (fantazija in poveličevanje »veta z lepimi barvami), naturalizem (izolirano prikazovanje temnih strani življenja) in realizem v navadnem pomenu besede (poda- janja vseh brezpomembnih malenkosti). Povsod prevladuje koncentrirana ponazoritev življenjskih prilik v okviru človeške družbe. — V sovjetski Rusiji ni gledališke krize. Vzlie temu, da ie gledališč čedalje ve«, so vse predstave skoraj vedno razprodan^. To omogoča gledališkim upravam, da stavijo svoje umetnostno delovanje na zdravo finančno osnovo. Z likvidacijo nepismenosti narašča gledališko olvinstvo vedno bolj. Danes je v sovjetski Rusiji že 572 gledališč, vrh tega pa deluie 60.000 delavskih amaterskih skupin, ki nastopajo v tovarnah in klubih. Njih repertoar obsega pretežno kratke, tendenčne komade. Bissuti se je zanimal tudi za število nameščencev pri državnih gledališčih in za njih gaže. Velika op»>-ra v Moskvi šteje solistov obojega spola. Balet ima 18 prvih in 55 drugih Soplesalcev m soloplesalk in 85 koristk. Operni zbor šteje 178 članov in še 160 članov posebnega mimičnega ansambla. Orkester obstoji iz 200 godbenikvo. ki jih vodi 8 dirigentov, katerim pomaga 22 korepetitorjev. Administrativno in tehnično osobje se približuje številu 1000. — Starov (zvezdnikov) sovjetsko gledališče ne pozna. Prvi Solisti, n. pr. Raisen. ki ga proglašajo za novega Saljapina, imajo najvišjo gažo okrog 1000 rubljev na mesec. Ta plača pa omogoča ne-skrbno življenje, ker se izplačuje brez vsakršnih odtegljajev, vrh tega pa se nudi zaslužek v radiu in na koncertih. Povprečno se gaže gibljejo med 400 do 800 rubljev pri prvi kategoriji in 150 do 300 rubljev pri drugi. Godbeniki zaslužijo 200 do 400 rubljev. Za sedaj iznaša eksistenčni minimum v Moskvi 90 rubljev. Oomačc vesli Današnji številki so priložene položnice, tokrat le za one naročnike, ki jim je naročnina potekla. Prosimo jih, da jo plačajo takoj prve dni meseca zaradi reda v upravi in ekspediciji lista. Kdor ima zaostanek, naj ne pozabi doložiti tudi tega. Opozarjamo cenjene naročnike na § 4. pravilnika o »Jutrovem« nezgodnem zavarovanju pri zavarovalnici »Triglav«, po katerem imajo pravico do odškodnine iz naslova nezgodnega zavarovanja le oni naročniki, ki so poravnali naročnino najmanj za čas do 14 dni pred nezgodo. UPRAVA »JUTRA«. ♦ Jubilej Jana Hajšmana. Te dni so pražiti listi zabeležili petdesetletnico g. Jana Hajšmana. stalnega praškega dopisnika >Jutra< in vuetega delavca za češkoslova-Ako-ju^odloremoke stike. G. Haj&mana vežejo ziasti s Slovenci stare preizkušene vezi. Deloval je med svetovno vojno v mafiji. Ril je ed«n najožjih sodelavcev sedanjega ministra za trgovino in obrt, bivše-ga praškega poslanika g. dr. Kramerja Po vojni se je g. Hajšman posvetil novinar-»tvu in publicistiki. Spisa! je več knjig, ki se bavijo s političnimi vprašanji in s hi-»rorijatom proti avstrijskega giba.nja med vojno Sedaj deluje v redakciji uglednega praškega dnevnika >Cesk6 Slovo«. G. Hajš-manu želimo tudi mi še mnogo zdravih let in uspehov p.ri njegovem novinarskem In javnem delu! ♦ Vojaške vesti. Na s!už!bovanJ>e sta prl-deijena penotni kapetan 1. razreda Josip grenel voznemu oddelku celjskega vojnega okrožja, žandarmerijskj kapetan 2. razreda An-drej Napotnik pa kot vodnik Slunjske niu vodu Savskeea žandarmerijskega polka. V vojni mornarici so imenovani: Karel Levičnik m Oskar Jeglič za poročnika bojnega broda 1. razreda: Valentfnčič Fr. za poročnika korvete, strojni poročnik Adolf čižmek za strojevodjo; intendantski kapetan 1 razreda Joža 2nran iu sanitetn poročnik dr. Jožef Klein pa sta pri deljen a na službovanje na kr. monitorja »Morava«. J>?nitev je odobrena: inženjerskemu poroč niku Alojziju Božiču z gospodično Rndolfl-Tio Horva.tičevo, hčerko trgovca v Veržeju pri Ljutomeru in poročniku bojnega broda Danilu Hubmajerju z gospodično S ar loto (rOT.rija..ioi7o, hčerko generalnega tajnika družbe za trgovsko zaščito v Parizu. ♦ Služba sekundarija je razpisana pri Javni bolnici v Brežicah s plačo bano-vin-skesra uradniškega pripravnika mesečnih 1550 Din Prosilci za to s'užbo morajo dokazati da so dcrvršili zdravniško priprav ijalno dobo. Pravilno opremljene prošnje naj se viožjo najkasneje do 8 marca pri ba.ns.ti upravi v Ljubljani, oddelku I. Pod sHčnimi pogoji so razpisane tud.i službe se-kundaridev pri javni bolnici v Celju in pri državni javni bolnici v Ljubljani. ♦ Službe banovinskih zdravnikov so razpisane s sedežem v Gornji Lendavi, s sedežem v Ločah in s sedežem v Vitanju. ProsiIc.i morajo dokazati, da so dovršili zdravniško pripravljalno 3lužbo in da imajo vsaj 5 mesecev bolnične prakse iz porodništva. ♦ Služba banovlnskega lekarnarja Je razDisana r splošni bolnici r Mariboru. Boinlčni lekarnar mara imet! kvalifikacijo 2a samostojno vod.itev lekarne. Lastnoročno pisane prošnje je vložit! najjasneje do 7. marca pri banski sprav! v Ljubljani. ♦ Mesto občinske babice s sedežem v Dobrničah v novomeškem okraju razpisuje županstvo občine Dobrniče. Letna nagrada znaša 1800 Din. Prošnje z dokazili »preje nia do 15. t. m. županstvo občine Dobrniče ♦ V Zdravniško zbornico je bil vpisan Stanko Carneič. zdravnik v Ljubljani. * Telefonski promet. Minister za promet je odobril, da se vzpostavi telefonski promet Jesenice na Gorenjskem - Feistritz na Koroškem, ki se je pričel 20. februarja, faksa za navaden pogovor po enot.i trimi-nutnega pogovora znaša 1.50 zlatega franka. Dne 10. februarja je bil otvorjen telefonski promet Maribor - Nachod v češkoslovaški republiki. Taksa za navaden razgovor znaša 4.35 zlatega franka. ♦ Akademikom v vednost. Med vpisovanjem v letni semester bo poslovala vsak dan od 8 do 12. informacvijska pisarna ZSAU v avli univerze in pred kvesturo. Ta m dobite v&e potrebne informacije o vpisu, akademskih domovih in štipendijah, strokovnih ud kulturnih društvih itd. Isto-tam dobite markice (po 4 Din) za članarino ZSAU Opozarjamo ras, da ste lahko deležni ugodnosti, ki vam jih nudi ZSAU Dotom svojih odsekov, Akad. urada dela (poprust p.ri knjigah in fotografičnih potrebščinah, posredovanje dela, polovične gledališke karte itd., bolniške blagajne l brezplačno zdravljenje) le proti izakazu o plačani članarini. Pred gripo, vnetjem vrata is prehladom varujejo Panflavln pastile. Odobreno od Min. soc. politike ln narodnega zdravja 3. štev. 1409, 6. II. 1932. Hotel Tivoli DANCI DO ŠLI prvovrstni NOVI ARTISTI! GODBA pianista Ledoiskegn, mednarodnega rekorderja. IZBRAN PROGRAM! — PLES DO JUTRA! CENE SOLIDNE! 2629 ODPRTO DO JUTRA! Vvf-Čfil&ti Danes zadnjikrat Petje, »m«>h ln vesela zabava zveni iz naše današnje operete Sladko ml zapoj, dekle, »Lahko noč« Opereta z najboljšo zasedbo: Ciarlotte Snsa — Ilans Stii\ve Ernst Verebes — Siegfried Arao — Ilans Jimkermann Imena umetnikov, ki jih vsakdo pozna in čisla! Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer Popolnoma novo! Velezabavno! Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani Številke za označbo kraja pomenijo: X Cas opazovanja, 2 »tanje barometra. 8 temneratura. 4 relativna vlaga ▼ %, 6 smer in brzina vetra 6 oblačnost 1—10 7 vr»i.a padavin, g. padavine r mm _ Temperatura: prve številke pomenijo na) viijo, drusje najnižjo temperaturo. 29. februarja Ljubljana 7, 771.9, —8.0, 64, mirno, 6, —, — Ljubljana 14, 772.7, —2.4, 75. SW2, 10, _ Maribor 7, 771.5, —7.0, 80 mirno', 10, sneg, 0.3; Zagreb 7, 772.0, _5 0, 56, ENE2, 10, megla. 0.1; Beograd 7, 771.3, —9.0, 92, W2| 10. sneg, 0.4; Sarajevo 7, 771.4, —10.0, 93! mirno. 10, —; Skoplje 7 769.1, _lo.o] 90. mirno. 7, —; Split 7, 765.1, 1.0, 70, NE6, 10. —, _; Kumbor 7, 763.8, 5.0, 55, E14, 9, Rab 7, 765.0, —1.0, 60. N4, 0, —. — Temperatura: Ljubljana _2.6, _5.5, ob 14. _0 8, —9.2; Maribor —0.8, —7.5; Zagreb —3.0, —6.0; Beograd 0.4, —10.0; Sarajevo 0.1, —1L0; Skoplje 1.0, —12.0. ♦ V Hubadovi žup, JPS v Ljubljani včlanjene pevske zbore obveščamo, da je izšla prva letošnja številka revije »Zbori«, katere naročnik mora biti vsako včia-njeno društvo. V reviji so važna obvesti.la za župui koncert in letni redni občni zbor (3 aprila 1932) in poslovnik za pevske tek me (16. maja 1932). Opozarjamo vsa društva, da ,ie rok za priglasitev sodeio-vanja na župnam koncertu 10 marca, zato naj vsako društvo pošlje takoj: ime in priimek pevovodje Ln skladatelja, ime skladbe, koliko pevcev (po posameznih glasovih) nastopi, kdo bo zastopal društvo na obenem zboru in kra.t.ko poročilo o delovanji) društva v preteklem letu. — Uprava Huba-do ve župe ♦ Zavarovanja v naši državi. Ministrstvo za finance je iadalo pojasnilo, da se tako osebe kakor tudi imovina, ki se nahaja na ozemlju kralje-vine Jugoslavije, ne smejo zavarovati pri zavarovalnin družbah, ki jim ministrstvo za trgovino in industrijo ni odobrilo poslovanja v naši državi. ♦ »Službeni list dravske banovine« objavlja v 16. letošnji številki med drugim: uredbo o mestih in trgih, na katere je uporabljati prvi del gra.db-enena zakona, pravilnik o proizvajanju in prometu opija, pravilnik o organizacij,!, sredstvih in poslovanju sklada za nezaposlene rudarske in topilniške delavce, bivše člane bratovske skladnioe v Jugoslaviji, navodila za sprejemanje honorarnih uslužbencev ln dnevni-čarjev v resoru ministra za gozdove !n rudnike cenik za preizkušanje gradbenega ma-terijala, tarifo o pobiranju žigovtne za merila in dragocene kovine, razpis o prepovedi izvoza orehovih debel, postiime, kjer je suknjo skril. Navzlic temu pa Je bil od preganjalca kmalu izsleden in je moral s stražnikom v zapor. Kakor domnevajo na policiji ima prebrisani France, k! so ga že češče opazovali v Ljubljani, na vest! več tatvin sukenj. u— Ukradena odeja. Avtoizvošček Franc Dolenc se je v nedeljo ponoč' ustavil s spojim avtomobilom pred Leonovo kavarno v Kolodvorski ulici. Poda! se je v kavarno in pustil vozilo samo za trenutek nenadzorovano. Prav takrat pa je prišel do avtomobila neznan uzmovič ter mu odnesel 800 Din vredno plišasto odejo. u— Zaključni plesni večer Jenkovih večernih teča'ev v Kazini bo v četrtek 3. L m ob pol 21. Vljudno vabljeni. Sonny-Bo* uino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Premiera I Premiera! Gustav DiMse! In Elizabeta Pinajev Materinska ljubezen Ob 4., pol S. in 9. zvečer Cena 4 in 6 Din. a— tnoanevni tečaj o cepljenju vinske trte in o trsničarstvu sploh bo v ponedeljek 21. t m. na banovlnski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. Iz Celja Jazz. Povejte svoji soprogi, da se baa sedaj priporoča za vse Člane obiteljl, naj bodo stari ali mladi, 6—12tedensko spomladno zdravljenje z naravnim »Planinka-čajem Bahovec«, ki čisti kri, ureja prebavo in obnovi celotni organizem. Iz Maribora u— Na komornem koncertu ljubljanskih konservatoristov se bo izvajala kot II. toč ka Regerjeva sonata v a-duru. Max Reger katerega predhodnik na njegovem službenem m ms tu je bil veliki Bach, je mojster, ki se je prav osamljen dvign.il na4 ostalo glasbeno umetniško ustvarjanje svoje dobe. V in venci ji neizmerno bogat in plodo-vit (zapustil je čez 100 velikih opusov) se je obrnil od romantičnega subjektivizma in nam napisal muziko, ki najtesneje veže našo dobo s k lasi ko. Max Regar je daleko pred današnjim prizadevanjem dosegel obljubljeno deželo absolutne giasbe. V njegovi glasbi spoznavamo veselje nad toni >kot takimi«, nad njihovo razvrstitvijo in dinamično zamislijo. Do klasike ga veže Brahms, s katerim sta si zelo sorodna tudi po klavirskem slogu. Sonata v a-duru op. 41 je verna slika Regerjeve muzike. Odlikuje }o izvrstna forma, krasna kantilena v violinskem glasu, sem In tja poseže po Izrazito soutrapu niktičn i b Izpeljavah. Barv v smislu Debussvja ne išče nikdar, glavj.o mu je, kako si toni slede ln ne, v kakšni barvi zvenijo Violinski part bo izvajal Pfei-fea* Leon, pri klavirju ga bo spremljal Li-povšek Marjan. Koncert bo v petek 4. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani. Pred-prodaja vstopnic v '.iatični knjigarni. u— Slavnostna akademija v proslavo 10 letnice obstoja Jadranske Straže se bo vršila v Ljubljani v veliki divorani hotela Uniona 2. aprila Na programu bodo poleg uvodne besede o ideologiji Jadranske Straže izbrane pevske i.n glasbene točke, ki Jin bodo izvajali solisti in pomladek Jadranske Straže ter člani orkestra »Sloge«. Po programu pa bo prijetna zabava s nlesom VALČKOV VEČER SOKOLA I NA TABORU V SOBOTO DNE 5. MARCA T. L. ni n. i, m 11:— Velikonočne razglednice v pristni fotografiji in domačem stilu, po dobro poznanem slikarju in foto amaterju g. Petru Kocjančiču, smo založili. Naročila sprejemamo, dokler traja zaloga. Foto Tonrist, Ljubljana Šelenbnrgova ulica št. 6 KLOBUKE raznih kakovosti, v najnovejših barvah in oblikah, zadnje modne novosti, ter razne športne klobuke Ln čepice dobite v lepi izbiri po nizkih cenah pri MIRKO BOGATAJ specijalna trgovina klobukov, LJUBLJANA Stari trg St. 14. 2589 Sprejemajo se popravila. Solidna postrežba a— Največji užitek bo v letošnji zimski sezoni pripravila javnosti Glasbena Matica s tem, da bo stopila pred njo s svetovni znanim delom Musorg-skega »Boris Godu-nov«, ki ga bo izvajala jutri ob 20. v ve^ liki unionski dvorani. Poleg znanega zbora bodo nastopili tudi solisti Sancin, šauperl, Neralič, Potokar, Šušteršič, Vedralova, Voden kova, 2ivko in Lah. Orkester Glasbene Matice po pomnožen z vojaško godbo. Na to grandiozno prireditev Glasbene Matice opozarjamo vse ljubitelje klasične muzike. Cene za koncert so izredno nizke in bo vsakomur, ki prireditve ne poseti, gotovo, žal. ker ne bo imel več prilike poslušati tako sijajnega svetovnega dela kakor je »Boris Godunov«. a_ Občni zbor Rdečega križa. Pretekii četrte* je imel pri >Or!u« mestni odbor Rdečega križa svoj letni občni zbor, katerega je vodil podpredsednik g. dr. Kuiko-vec, ki je uvodoma naglašal pomen tega humanitarnega društva in podal predsedniško poročilo o poslovnem letu. Tajnik društva, zdravnik g. d na morju Društvo bo pa tudi v bodoče podpi ralo počitniške kolonije po svojih močeh. Kot zastopnik mestnega nbožnega sveta je spregovori mr g. Minarik in toplo pohva-LU sodelovanje članov društva pri Pomožni akciji za siromašne sloje Maribora Pri volitvah je bil ponovno Izvoljen dosedanji odbor z dr. Jančičem na čelu. Na novo Je bil izvoljen za odbornika zobozdravnik dr. Kristan. a— Obrtni sestanek bo jutri ob 8. zvečer v Gambrinovi dvorani. O starost, zavarovanju samostojnih mojstrov in o obrtnem zakonu predavata gg. d.r. Ples in Založnik Kujno je potrebno, da se naše obrtništvo tega predavanja udeleži ter se tako seznani s tem našim zakonom, da sliši v kolikor ta zakon obrtništvo ščiti in kaj vse predpisuje v pogledu pomožnega osobia a— Tyrševa proslava bo v nedeljo, 6. t. m., z začetkom ob 10. dopoldne v Narodnem domu. Priredita sok. društvi Marl-boir matica in Tezno. Spored bo pester, vstop prost. a— Zanimiv šahovski turnir. V nedeljo je bil od gran na šestih šahovnicah prijateljski šahovski turnir med ljubljanskimi Jadranaši in mariborskim šahovskim klubom. Mariborčani so izgubili pet partij. K tako lepi zmagi Jadranašev ie pripomogla odsotnost treh najboljših šahistov, članov mariborskega kluba. a— Mestno avtobusno podjetje uulne zaradi zelo slabe frekvence do nadaljnjega naslednje vožnje: na progii Maribor-Selnica v ponedeljek, četrtek in petek, odhod iz Maribora ?1. kolodvor ob 17 45. \7. Selnice ob 18 45. na progi Maribor-Sv. Martin v ponedeljek in četrtek, odhod Iz Maribora gl kolodvor ob 17.15 iz Sv Martina ob 18 45. aa progi Maribor-St. Ilj-državna meja v torek in sredo, odhod Iz Maribora Gl. trg ob 18., iz gt Ilja-državna meja ob 19., na orogi Marfbor-Limbuš v ponedeljek, četrtek ln netek. odhod lz Maribora gl. kolo ivor ob 15 iz V,imbuša ob 15.50 in na progi Maribor-PtuJ v ponedeljek ln četrtek obe rožnjL Drug« ostanejo nal^preanenjen«. ®— >0 Bernini v snegu in ledu< bo pre-■iaivai v petek 4. t. m. znani aipini»t in poseben pirijateij našin planin g. Karel Kora- nek ob poi 21. v dvoran! Ljudske posojilnice. Predavanje priredi savinjska podružnica SPD v Celju, aparaturi. e— Gremij trgovcev v Celju bo imel občni zbor r četrtek 10. t. m. ob pol 20. v mali dvorani Narodnega doma Udeležba obvezna. e— Strokovni tečaj za avtogensko varjenje se je pričel včeraj zjutraj Otvortf ga je obrtno-zadiružni komisar g. Ignac ZaloA-aik iz Maribora v tukajšnjem novem Obrtnem domu. Prijavljen cev je toliko, da se mora tečaj vršiti za praktični pouk v 2 oddelkih. Teoretični tečaj se vrši v Obrtnem domu, praktični pa v deiavnicl g. Rebeka o a Mariborski cesti. Strokovni pouk >e v rokah g. inž. Kneza iz Ruš. Drevi bo v tukajšnjem mestnem kinu strokovno predavanje o avtogenskem varjenju a »premlevanjem S filmov Predaval bo g. inž. Knex. Pričetek preda/vanja bo ob 18. e— Pozor pred Izrabljalci dobro®rčno«tll Celjska policija je v nedeljo zvečer aretirala na Bregu 46 letnega brezposelnega ia delomržnega delavca Ivana Skuška Iz Radeč pri Zidanem mostu, kj je beračil pri strankah križem mesta, nato pa ee sa dar rovani denar strašno naipil, tako da ga j« moraia policija spraviti zaradi njegove nasilnosti v zapor z vozičkom. Preds&ojn ištvo mestne policij« prosi občinstvo, da »lične primere nedostojnih ln pijanih beračev takoj prijavi najbližjemu stražniku, ker le na ta način bo mogoče omejiti izrabljanj« dobrosrčnosti in usnailjenosti. e— Iz celjske bolnice. V nedeljo Je umrla v celjski javni boinicl 73 letna vdova po jetniškem pazniku ga. Antonija Kobalova iz Šmarja pr.i Jelšah. Včeraj je bil v bolnico pripeljan 15 lete! posestnikov sin Martin Goleš z Grobelnega, ki je pa/lel z domačega kozolca in ai je pri padcu zlomil levo stegnenico. e— Umrlo je v Celju ▼ februarju ekup-no 21 osob, od teh 3 ▼ mestu, 18 pa t javni bolnici. e— Mestni kino bo predvaja.! dre^ ob pol 21. posJednjič na srarri aparatu rl rvočni film Iz Goethejevega dijaškega življenja >Ljubezen tz mladih dni« Jutri ob pol 21. premijera veličastnega zvočnega filma Gore v plamenih« na novi svetloboozvočni Iz Kamnika ka— Društvo hišnih posestnikov za Kamnik in okolico je imelo svoj občni zbor v nedeljo popoldne v kavarni Narodne čitai-nice, ob zadovoljivi udeležbi članov. Poročala sta o delovanju organizacije m o splošnem položaju zvezin predsednik g. Frelih in g. dr- Regali iz Ljubljane. Po poročilih funkcijonarjev, katera so zborovalci z odobravanjem vzeli na znanje, je bil ponovno izvoljen stari odbor s predsednikom vi. svetn. Fr. Vidicem na čelu. ka— Meroirkfjsni nrad. ki je nastanjen t hiši ge. Uršule Koschierjeve na Glavnem trgu, vzdržu;e že več let sem mestna občina. K stroškom prispeva nekaj tudi gremij trgovcev, med tem ko interesenti iz drugih občin ne plačujejo nobenih prispevkov. Ker mestna občina od meroizkusnega urada nima nobenih dohodkov, mu je s 1. julijem odpovedala prostore in subvencijo, Obvestila je o tem gremij trgovcev in druge interesente s pozivom, naj ti prevzamejo vzdrževalne stroške, ali pa bo moral urad s 1. julijem prenehati. ka— Skrb za red ?n snago je ena prvih zahtev vsakega letoviškega mesta. 2a! se je v Kamniku dosedaj v tem pogledu mnogo grešilo. Zdaj ie mestno županstvo izdalo strogo naredbo, po kateri je v smislu zakona prepovedano vsako krmljenje vprežne živine po cestah, pred gostilnami in trgovinami. Strogo je tudi zabranjeno puščanje živine brez nadzorstva, izlivanje pomii in drugih odpadkov v cestne jarke in lijake pri vodnj?kih, ter odlaganje nerabnega materijala in smeti poleg novotri-kega mosta. Za prestopke so določene občutne kazni. ka— Smučarski izlet na Gozd je organiziral zopet v nedeljo zjutraj SK Kamnfk. Na Gozdu, ki leži skoro 800 metrov nad morjem, so krasni smuški tereni. Naši smučarji so tam napravili celo majhno skakalnico. Smuka je idealna. Iz Hrastnika h— Eksplozija v kuhinji. Ko je žena rudarja Zagorca hotela zakuriti v štedilniku, so se vneli plini s pepelom in žlindro za masen e m štedilniku s tolixo silo. da je >z štedilnika puhn.;I plamen ter obžgal mater in o'va sinčka, ki sta bila tudi blizu štedilnika. Najhujše opekline je dobil po glavi, prsih "n rokah sin Niko, učenec 7. razreda ljudske sole, ki se zdravi sedaj v rudniški bolnišnici Iz Prekmurfa pm— škrlatir.ka In difterija. Razen škr> latrake se Je pojavila v okolici Murske Sobote tudi difterija. Te dni sta umrla ▼ bolnici dva torosa, eden za difterijo dragi za škrlatlnko. ^ Iz Ptuia Informativno - propagandni o*iek Zveze slusateljev Aleksandrove univerze v Ljubliani priredi H. t m. ob prilici po-učne ekskurzije društva slušateljev juVT lične fakultete v Ptuju v zgornji dvorani Narodnega doma ob 20. predavanje- Unoro5il posameznih funkcijonarjev je posneti, da ;ma zadruga 54 članov; dalje ima v-rsanuh 49 pomočnikov in 51 vajencev. Blagajna je izkazovala ob koncu leta 1931 po odfntku vseh izdatkov še saldo 2994 dinar j« v. Proračun za tekoče leto predvideva dohodkov 1920 Dm m izdatkov 5100 dinarjev. Da se krije primanjkljaj, je zbor soglasno sklenil. da s« bo pobirala članarina po 30 Dm. Ca člane pa, ki zaposlujejo več kakor dva pomočnika ali vajenca, •je določena članarina na 50 Din letno. Soglasno je bilo tudi sklenjeno na predlog g. Fiirthnerja, da se okoliš zadruge razširi na Trekmurie. G. Zadravec je izčrpno poroča! o ustroju sedanjih gospodarskih zborne in o strokovni ankeši na bam za fond Sokolske-ga doma v Smarjeti pri Rimskih Toplicah. Iskrena hvala! ROGATEC. Dne ?!. februarja je omla-diria ustanovila svojo organizacijo »Mlada Jugoslavija« s sedežem v Rogatcu. Omla-o-štf»nerra višjega carinskega kontrolorja Alek-sija Petroviča. Snov je aktualna V glavnih uloeah nastopita Cesar in Gregorin. Premiera bo 5. t. m Opera pripravlja Offenbachovo komično opero >Robinzonada<. Premijera bo sredi marca. Mariborsko gledališče Začetek ob Torek. 1. marca ob 20.: Dijak-prosjak. B. Sreda, C.: Zaprto. * Kot naslednja dramska premijera so uprizori v najkrajšem ča&u sijajna vesel« igra iz kmečkega življenja »Trije vaški svetniki«. To veseloigro sta napisala M. Real in M. Ferner. prevedel pa io jo za slovenske odre ljubljanski komik Tvan Cesar. Uprizoritev pripravlja J. Kovic, nastopile pa bodo 29. in gdč Zakrajškova. Savinova. Kraljeva. Dragutinovičeva, Starčeva, Tovorni kova ter gg. P Kovič, Harastovič, Tovornik, ToraaiK, J. Kovič, Furijan, Ba&bergcr. nega, sposobnega in požrtvovalnega člana. — Sokol 9i je na zadnjem obč. zboru ustanovil gledališki odsek, ki si zdaj sestavlja svoj repertoar in je tudi ž.? pripravil v režij: Franja Sornika krasno Maughaniovo dramo >Sveti plamen«. Lutkovni odsek Sokola je i6totako pripravil iznenadeaje našim malčkom s »Sovjini 2radonu. — Krajevna proti-tuberkulozna liga v Rušah ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 6. marca ob 9. zjutraj v 1. razredu stare šole. Cenjeno občinstvo se vljudno vabi k udeležbi KAPELE PRI DOBOVI. Sokohko društvo Kapele je imelo svoj letni ob:ni zbor 17. jan. 1932. Iz poročil posameznih funkcijonarjev je bilo razvidno, pod kakimi težkimi pouoji društvo deluje in koliko ovir mora premostiti, da si sokolska misel uspešno utira pot med ljudstvo. Dasi številčno šibko, je vendar zabeležilo ob koncu poslovne dobe dosti uspeha, saj je priredilo poleg domačega javnega nastopa 2 gled. igri, 1 propagandni zlet, 1 akademijo in vrsto društvenih in družabnih sestankov, ki so članstvo dvignili duševno in moralno ter sodelovalo na zletih 6 drugih društev. Pred kratkin si je ustanovilo lastni pevski zbor, ki bo pred javnostjo prvi krat nastopil ob priliki Tyrševe proslave, na katero se društvo marljivo pripravlja. V novo upravo so bili izvoljeni povečini prejšnji člani s starosto J. Knapičem na čelu. _ V nedeljo 14. t. m. se je vršil v Kapelah širši sestanek za ustanovitev krajevne organizacije J. K. R. D.. Prisostvoval je naš narodni poslanec g. Ivan Urek, ki je navzočim (do 130 mož!) poročal o gospodarskem in političnem položaju. Navzoči so z zanimanjem sledili njegovemu poročilu in soglasno izrekli zaupnico vodstvu našega narod,'.' v sedanjem parlamentu, od katerega pričakujemo, da bo z uvedbo dosledne štednje v drž. gospodarstvu in z znižanjem ljudskih bremen dosegel omilje-nje težke gospodarske krize, ki jo posebno trdo občutijo naši gospodarsko pasivni kraji. Pripravljalni odbo- je pričel takoj z aktivnim delom. — Tukajšnja gospodinjsko nadaljevalna šola, ki jo že drugo leto prav uspešno vodi učiteljica M. Dirnbekova, je na Svečnico priredila 2 prav dobro uspeli 5a-loigri. Gojenke so občinstvu ponovno dokazale. kako velikega praktičnega in vzgojnega pomena je za tukajšnje kraje in dorašča-jočo žensko mladino tečaj, v katerem dobivajo učenke prav dobre napotke za 9vojo bodočnost. Tečaj bo zaključen 13. marca. Isti dan dopoldne bo imela svoj redni letni občni zbor tukajšnja podružnica SVD, na katerega se posebno vabijo naši sadiarji. DOL PRI HRASTNIKU. Gasilno društvo je v nedeljo 21. t. m. priredilo ob polni dvorani Društvenega doma veseloigro »Brat Martin«, ki je zelo dobro uspela. Igralci so pod ali svoje vloge v popolno zadovoljnost gledalcev, ki želijo, da bi se igra ponovila. Želimo si še več takih iger. VELENJE. V nedeljo 21. t. m. je občni z-bor krajevnega odbora Rde<če.s:a križa ob pičlem številu ftlfnov pregledal delo odbora v preteklem iebu. Omalovaževanje, k! ga je deležna ta prekorist.na ustanova, je za naš kraj značilna. čudi*! se je. da se Kljub tem žalostnim razmeram dobe še ljudje, ki gredo preko vsega im vrše delo, katero bd moralo zbuditi zan»manje vseh. Poglejmo številk*: Po toči prasadetlm r občimi št Janžu se je razdelilo v blagu 82.328 Din. iz>pbor 15.000 P'n. Dalje je organiziral odbor zbirko žita v sreszu in nabral 2050 kg, k.i jih je brezplačno razdelil med prizadete, zbirka pri raznin denarnih zavodih je dala 3205 Din. Preskrbe! je odbor tudi ^ason koruze po zniža,ni cen'. Pa-Bivnim pokrajinam v južnih delih države se je odposlalo 936 Din. Šolski kuhinj! v Šoštanju se je dalo 1000 Din, ki sta ji! h dali dve prireditvi. Poleg tega se je razdelilo 6e več manjših podpor Vsakdo, ki ve, kako nehvaležno je delo razdeljevanja podobnih podpur. mora dati priznanje ljudem, ki so z vso vnemo vrnili to ftlovekn-Ijiibno delo. Dobro misleči, stopite r na&o podružnk-o Rdečesa križa. Pri volitvah je bil z malimi izjeimami izvoljen star! odbor, ki nam garantira, da bo šlo delo v istem p.ravcu kakor dos^laj. Sokol v Petrovfah proslavi 100-lenico rojstva dr. Tyr5a v nedeljo 6. marca o'"» 20. z akademijo. Nastopijo vsj oddelki. Vstop bo prost vsenl bratom, sestram in priiateljem! Sokol v Prevaliah. Proslava 100-letnice ustanovitelja sokolova dr. Tvrša bo v petek 4. marca ob 20. v telovadnici. Ker nam ,»e dvorana za daljšo dobo zaradi zvočnega kina odpovedana bodo izostale vse odrske prireditve. Odhod sokolske reprezentance ▼ Streb^ke Plc^o. V ponedeliek je odpotovalo na tekme Slovanskega Sokolstva v smučanju naše zastopstvo, ki bo letos prvič nastopilo v tekmi s češkoslovaškimi, poljskimi in mogoče tudi ruskimi Sokoli. Tekme bodo od 2. do 6. marca istočasno s tekmami COS. Naši tekmovalci so Joško Janša na 50 km. Janša. Smolej in Lakota na IS km. za skoke Smolei. Ravhekar in Lakota. Isti brat-j? se udeleže tudi tekme v smuki, pri kombinirani tekmi pa pride v poštev Smolei m Lakota. V tekmi članic bo nastopila Lebar-jeva Mara. Odpravo vodi referent za smučarstvo pri načelništvu saveza br. Dušan Podgornik. Sokol Dobova priredi v nedeljo 6. marca Tvrševo proslavo. Na dnevnem redu bos-fea dva nrizora iz igre »Kralj Brkoliir.« in iigra »Krst Jugovioev«. Sodelovale bodo vse kategorije članstva. Za člane udeležbi obvezna. Ostalo občinstvo pr jarno "ablieno! Litijski uokolski smučarski odsek je priredil v nedeljo društveno tekmo, nrvo v našem kraju. Start je bil nad predilniškim rezervoarjem, oili pri K"žami v Gradcu, progo nn je t ras rrai po nr«v pohvalnih smu čnš&ih Litijski učitelj br. Taufer Veno. absolvent enoletne savezne visoke šole. Komisiji je predsedoval br. Habič Ivo. ki je ugoto\-iI orav lene režugate, ter ie razdelil zmagovalcema narašča;ske vrste, dijaku Verni Anžlju ter nadarjenemu Dušanu Vcbletu lepi dariili. C „ /vesti Creme Simon. Katere za absolutno zanesljiv učmeK. ^ napra^ K Habili morate obenem Puder Simon in Milo Simon. stisrffi in je bila banka prVnorana reagirati s posebnimi ukrepi. Z Avstrijo je bila končno sklenjena pogodha o deviznem kliringu, douim «> pogajanja z Madžarsko še v reku. ar v o Zanimive podrobnosti iz letnega pomšila Narodne banke Narodna banka je pravkar izdala svoje letno poročilo, ki je glede na lanske izgine razmere na denarnem trgu zelo zanimivo. Poročilo v uvodu opisuje najznačilnejši dogodek preteklega leta. namreč zakonsKo stabilizacijo našega denarja, ki pomeni zadnjo fazo naše valutne reforme. Z izvedbo te reforme se je predvsem povečalo zlato in devizno pokritje obtoka in obveznosti na pokaz. Medtem ko je to kritje v razmeroma ugodnem letu 1930. znašalo (če ga izračunamo po istih načelih, kakor to sednj predpisuje zakon) 81.8%; po izvršeni zakonski stabilizaciji pa znaša minimalno kritje v zlatu in devizah 85°/«, v samem zlatu pa najmanj 25 V drugi polovici preteklega leta se jc kritje gibalo med 36.7 in 4t.l •/». Največje spremembe opažamo v preteklem letu pri posojilih Narodne banke, še v prvi četrtini leta je bilo izkoriščanje kreditov zelo slabo in so menična in lombardna posojila 22. maja dosegla najnižje stanje 1347 milijonov Din: ob koncu leta pa je ta postavka narasla na 2253 milijonov Dtn. Razlika med najnižjim in najvišjim stanjem znaša torej preko 900 milijonov Din. Sam menični portfelj je v početku leta 1931. znašal 1411 milijonov in je do 22. maja padel celo za 1193 milijonov, nakar se je stalno dvigal, zlasti v jeseni, tako da je dosegel ob koncil leta I96fi milijonov Din. Povečanje meničnih kreditov bi bilo še za 79 milijonov večje, če ne bi bila ob zakonski stabilizaciji dinarja odgovarjajoča vsota menic z državnim jamstvom izločena iz meničnega portfelja. ObvaziDosti na pokaz, predvsem iirovne naložbe denarnih zavodov, so so v jeseni znatno zmanjšale v zvezi a dviganjem hra-nilnin vlog. Toda že proti koncu leta se opaža zopet naraAv/ stale znatne teikoče v pla&locia proaietu tema pa •• m lnatncjo dvignili tečaji durij = Navzlic svetovni krizi ver ji dobički. Na svetovnem trsu je lani cena sladkorju zabeležila brezorimeren padec. Medtem, ko doživlja sladkorna industrija v dnieih državah težko krizo, je naša iutroslovenska sladkorna industrija menda niti ne čuti. Pravkar objavlja tvornica sladkorja v Novem Vrbasu svojo bilanco za 1. 1981., iz katere je razvidno, dn je znašal lani kosmati dobiček 16(5 milijona Din. čisti dobiček r>a 12.9 mil'!ona Din nasoroti 11.3 milijona Din v 1. 193). in 8.7 milijona Din za leto 1929. Dobiček le tvornice se je torej tu Ji še lani ponovno dvignil, čeprav je družba že iz kosmateea dobička prenesla na fond za zmanjšanje vrednosti naprav 3.7 milijona Din nasproti 2.8 milijona v 1. 1930. Divi-denda bo znašala 75 Din na delnico; zadnja leta pa je znašala: 1. 1930. 70 Din. 1. 1929. F/0 Din. 1. 19-28. 30 Din, L 1927. 25 Din in 1. 1926. 20 Din. — Ugodne posledic* kotiranja delnic Privilegirane agrarne banke. Kakor znano, je beograjska borza j>red dobrim tednom uvei-la kotaciio delnic Privilegirane atrrarne banke. V tednu pred uvedbo kotacije so se te delnice prodaia!e pri eksekutivnih prodajah po 225 — 235 Din. Po uvedbi kotacije so dnevno zabeleženi zaključki pokazali nairlo naraščanje tečaja in ie bil pretekli petek zabeležen že tečaj 270 Din. = Nova sladkorna tvornira. Kakor poročajo iz Beograda, je Glavni t a vez srbskih kmetijskih zadrus prejel ponudbo češkoslovaških tvornie za err.dnio velike sladkorne tvornice na zadružni podlagi. Glavni savez je ponudbo v načelu sprej?l. Tvornica bi sladkorno p<^so kiiix>va!a le od zadružnikov in bi tudi sladkor in ostale proizvode prodajala predvsem zadrugam. Tvornica se ima zgraditi v bližini Pmedereva = Bančni polom t Italiji. Iz Milana poročajo, da ie banka Unione Bnncaria Na-zionale v Bresciji prišla v plačilne t«-žko-te. Ts bančni zavod ima 25 milijonov lir glavnice in 296 milijonov lir vlog. V provinci ima 170 podružnic. Banka je stavila predlo'.' za prisilno poravnavo. = Lesni kontingent za Francijo izčrpan. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine potrjuje vest, da je od 23. februarja izčrpan kontingent za uvoz običajnega le*=a v Francijo za T. četrtletje, kakor tudi globalni kontingent za Alžir v višini 18.000 ton (za I. četrtletje). Le pošiljke, poslane v Francijo pred 26. februsriem, bo mogoče še uvoziti. =Strokovni odbor za kontrelo izvoza živine. V soboto 27. t. m. se je prvič sestal strokovni odbor urada za kontrolo izvoza živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki ga je trgovinski minister imenoval na podlagi § 4. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine. Odbor je takoj pričel redno poslovati. =r Dobave. Direkcija državnega nidnika Kakanj spreiema do 3. marca ponudbe glede dobave ?0 komadov plo^č pločevine. — Komanda pomorskega letalstva v Divuljah sprejema do 22. man-a t. 1. ponudbe glede dobave volnenih sviterjev in hla*. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). = Dobave. Gradbeni oddelek državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. marca ponudbe za dobavo pakfongove pločevine in fibra. Dne 10. marca se bo sklepala pri ministrstvu za promet v Beogradu direktna pogodba za dobavo telefonskih žic. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. marca ponudbe za natisk voz-norednih knjižic; gradbeni oddelek te direkcije pa sprejema do 11. marca ponudbe za dobavo tolčenega gramoza. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 14. marca ponudbe za dobavo ključev, delov ključavnic in gumijevih mašil, karbida ter železa in nosilcev. Dne 14. marca se bo vršila pri ministrstvu za promet v Beogradu ofertalna licitacija za dobavo avtomatičnih telefonov. Pri komandi 39. pešpolka v Celju se bo 16. marca sklepala direktna pogodba za dobavo fižola, makaronov, ješprenčka, čebule in kisa. Direkcija državnega rudnika v Banjaluki sprejema do 17. marca ponudbe za dobavo cilin-derskih mehov, direkcija državnega rudnika v Kreki pa za dobavo masti za jamske vozičke. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. marca ponudbe za natisk voznorednih knjižic in knjig »Prometne določbe«. Pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklepala 18. marca direktna pogodba za dobavo živil (riža, fižola, kave, zdroba, čaja, sladkorja, čebule, krompirja, kisa itd.). Pr' ekonomskem oddelku komande mornarice v Zrmunu se bo vršila dne 21. marca ofertna licitacija glede dobave mesnih konzerv. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 21. marca ponudbe za dobavo spiralnih svedrov in nožev za vrtalne stroje. Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 7. aprila ofertna licitacija glede dobave železnih cevi. Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. Newyork. London. Berlin, Bruselj, Amsterdam. Praga in Trst. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ostala nespremenjena; trgovala se je po 246. 249. 248. 247 in 247.">0. Znat-neje se je okrepilo 1*1» inve«ticij>ko posojilo; ker blaga ni bilo izpod 62.625, ni prišlo do prometa (v Beogradu je bil promet po 63.50). Med dolarskimi papirji so bili zaključki v 8"p Blairovem posojilu po 53. v 7° n Blairovem posojilu po 47.25 in v 7° « Seli^manovem posojilu po 50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2277 53 — 2283.89, Berlin 1342.57—1353.37, Bruselj 787.27 do 791.21. Cunh 109\<>5 — 1101.45. London 197.11-198-71. Newyork ček 5638.97 do 5667.23. Newyork kabel 5660.97—56S9.23, Pariz 222.71—223.83, Praga 167.07—167.93, Trst 293.80—296.20. Zagreb. Amsterdam 2277.53 — 22S8.S9, Bruselj 787.27 — 791.21. London 197.11 do 198.71, Milan 293.80 _ 296.20, Newyork kabel 5660.97 — 5689.23, New7ork ček 5638.97 — 5667.23. Pariz 222.71 _ 223.S3. Praga 167.07 — 167.93 Curih 1094.95 do 1100.45. Curih. Beograd 9.07. Pariz 20.325. London 18.015. Newvork 516.25. Bruselj 71.88. Milan 26.ar>. Madrid 39.75. Amsterdam 208, Berlin 122.80. Stockholm 99.75. Oslo 97.50, Kob^nliavn 99.25. Sofiia 3.72, Praga 15.26, Varšava 57.50, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Volna Skoda 246 — 247. m marc 246 — 247. T'% investicijsko 61.50 — 62.625. 4•/• agrarne 29 den., 7°/« Blair 47 _ 47.25. 8"o Blair 53 — 53.75, 7°/o Drž. hiootek. banka 49.50 — 50.50. 6"'« begluške 41.50 — 42. Beograd. Voina škoda 250. 249. 24« zaklj„ 7B'c investicijsko 63.50 zaklj.. 6«/« beglušk^ 42, 41.75 zaklj., 7°'« Blair 47.50 zakfi., 7"» Drž. hipotekama banka 50.50. 50 zaklj., Narodna banka 4950 zaklj. Dunaj. Bankverein 11.15. Eskompte^eseTL 110 Dunav - Sava - Jadran 14 30. Staats^"-senbahngesellschaft 17.10. Trbovlje 33.05, Alpine - Montan 12.60. Seferana 26. Blagovna tržišča fciTn + Chicago, 29. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 57.75. za maj 61.75, za julij 63. za september 64.75; koruza: za mar? 35.375, za maj 39.375, za september 43.125; rž: za marc 43.25. za maj 47. + \Vinnipeg. 29. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 67.75, za jiulii 69.50. za oktober 71.125. + Novosadska blagovna borza (29. febr.) Tendenca nespremenjena. Promet 37 vag. Ri: baška 165 - 170. - Ove„: bašld sremski banaški 125 - 130 Ječmen: bašk! in srernski 63'04 ks 125 - t*): ba&kt in «remski. oomla.1ni «7'fiP k? 150 - 160. Koruza: baška. sremska 73 — 75; za mnnv maj 79—81: okol. Sombor 74 _ 75; srem-ska 73 — 74. Moka: baška in banateka »Otrgc. baška in banat >0g« 360 do 380: ŠL >2 340 - 360: >5< 305 — 315: >6< 255 do 265: >7« 190 _ 200- »8« 122 50 - 127.50 — Otrobi: baški 'n »remsk' 85 — 90. bsnatski 80 — 85 Fižol: baSki. srernski. beli. bre* vreče 1F0 - 185 + BudimpeStanska termln«ka borza (29. februarja). Tendenca slaba, prom«t mir^n. Pšenica: za mare 11.92 — 11. za maj 13.04 — 13.05; ri: za marc 14.50 — 14.55, za maf 15.15 — 15.16; koruza: za maj 14.50 do 14.55. Borze 9. februarja. 2e v soboto je bilo na mednarodnih deviznih tržiščih, zlasti v Curihu, opažati, da so se paralelno z Ne\vyorkom okrepile tudi mnoge drug.1 devize, posebno London. New .vork se je v Curihu dvignil od 513.25 na 516.25. London pa od 17.88 na 18.01. Dane-je v Curihu okrepil tudi tf: Prenos iz ljubljanske opere. — 22.30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.05: Radio - orkester. — 16: Popoldanska glasba. _ 20: Narodne pesmi. _ ">0 30: Puškinov večer. — 22: Lahka godba."- ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Lahka i! p~oš!-e dni imenovan za škofa vsega področja, ki spada pod severni tečaj. Pater Arsene prioada redu Brezmadežne device, ki ima sedež v Franciji m je pri Eskimih In drugih prebivalcih severnih krajev zelo priljubljena osebnost. Deloval je dolgo v Hudsonovem zalivu in na Gronlandu. Ozemlje, ki so ga mu zdaj izročKi v dušno pastirstvo. je večkrat prepotoval m pozna dobro njegove razmere. Novo ustanovljena škofija obsega ogromno površino, ki 6koro prvega celokupno evropsko czfmlje. Cerkvena občina pa je v primeri z ozemljem pičla in šteje komaj 8000 duš. ?kof bo kakor doslej potoval od naselbine do nasel-bine s sanmi in vnema! ondotne prebivalce z3 cerkev, ki mu je poverila visoko dostojanstvo. Pri izkladanju sodov zlata v Cherbourgu je počila veriga žerjava. Več sodov je padlo v morje, kamor so takoj spustili potapljače, ki pa se jim je le deloma posrečilo dvigniti zlate zaklada Znanost in umetnost Smrt V. P. Polonskega V Moskvi je umrl 451etni literarni zgodovinar in kritik Vjačeslav Pavlovič Po-lonskij. Njegovo ime je bilo širom Rusije dobro znano še pred vojno, vendar se je razvil do popolnosti šele po revoluciji, in sicer kot vodja oddelka za književnost v rdeči vojski. Ustanovil in vodil je reviji »Pečat i revolucija« ter »Novyj mir.« Na razvoj povojne književnosti v" Rusiji je Imel velik vpliv. Prizadeval si je posebno doseči izenačenje m?d sodobnimi tendencami in med klasično tradicijo. V Rusiji je bil na glasu kot teoretik tako zvanih »poputčikov«, kot raziskovalec pa si je pridobil največ zaslug za študij Bakunina. Pokosil ga je pegavec, s katerim se je bil okužil za bivanja v Magnitogorsku, kamor ga je poslala vlada, da bi zbral gradivo za večje delo o tem kraju. Ruski vzlet v stratosfero V mestnih tvornicah za aeroplane v Lje-ningradu gradi inženjer S. Vasjenko s pomočjo celega štaba tehnikov in strokovnjakov za balone velik balon, s katerim bo vzletel v stratosfero do višine 20,000 m Startal bo spomladi 1933 v Harkovu. Dotlej se bo vršilo več poskusnih voženj v manjši višini. Ruski balon je tako velik kakor svoječasrd balon »Norge«, s katerim sta letela Amundsen in Nobile čez severni tečaj. Napolnili pa bodo samo dvanajsti del balona s čistim vodikom. Ta količina se bo v višini 20.000 m petdesetkrat-no povečala Balonova gondola bo imela podobo rotacijskega elipsoida in se bo hermetično zaprla. Opremljena bo s celo vrsto najnovejših pridobitev za proučevanje stratosfere Povratek balona na zemljo bo dosege! pilot na ta način, da bo raz klal obod na dvoje. Plin se bo polagoma izgubil in iz prejšnjega oboda se bo stvo-rilo ogromno padalo, ki bo neslo gondolo s pilotom počasi proti zemlji. Gondola bo merila v premeru 2 m in v njej bo prostora za dva človeka. četrta piramida v puščavi Egiptski arheolog Selim paša je napisal obširno poročilo o najdbi četrte piramide pri Gizeh. V uvodu pravi, da je njegova odprava iskala grob kralja šerzeškata. pa je naletela na piramido. Pozneje se je našel v bližini piramide tudi iskani grob. četrta piramida, o kateri govori že Hero-ctot v svoji zgodovini, meri ob vznožju 60 metrov v kvadratu in Je bila visoka SS metrov, ohranjena pa je samo do višine 20 m. V notranjščini piramide so se našli tudi razni zgodovinski predmeti in grob kraljice Kent Kaves, čije ime je izdolbeno v kamnih na zunanji strani piramide. To je prvi primer, da je kraljica po smrti počivala poleg kralja v isti grobnici. Egiptologi menijo, da je bila ta piramida zgrajena v dobi pete dinastije (2560—2420 pr. Kr.) in da je bila kraljica Kent Kaves soproga kralja Neferenkara. tretjega kralja pete dinastije. Pianistične tekme v Varšavi 6. marca se prično v Varšavi pod pro-tektoratom predsednika poljske republike velike mednarodne pianistične tekme. Kosali se bodo pianisti vseh dežel v Chopi-novih skladbah. Program, ki je za vse tekmovalce enak, obsega po en Chopinov klavirski koncert, eno sonato, dve etudi, en nokturno dve mazurki in eno polonezo! Zmagovalci bodo razdeljeni na več kategorij. Za prvega je določena nagrada 5000 poljskih zlotov. za drugega 3000, za tretjega pa 2000 zlotov. Ostali prejmejo častne diplome. Udeležba na tekmah bo, po prijavah sodeč, zelo velika. Doslej so se prijavili klavirski umetniki iz vseh delov 3veta* Japonske ekspanzrvne težnje izvirajo v glavnem iz prenaseljenosti japonskega cesarstva. Pri tem igra veliko vlogo tudi podnebje. Japonska je, kakor znano, gorata dežela. Japonci pa so v pogledu zdrav a zelo občutljive narave in nimajo tiste prilagodljivosti, ki odlikuje n. pr. Kitajce. 2e sama lega japonske države vsiljuje deželi znatne klimatične raznolikosti. Japonska je na ta način deloma podrejena vpinvu kuro-siva. toplega morsKega toka in ojasiva, mrkega toka iz polarnih krajev. Poleg tega sodoločajo japonske podnebje spremembe v zračnih plasteh, tako zvaru inonsuni. Z veliko točnostjo veje od maja do oktobra poletni monsun od juga m jugovzhoda, pozimi pa antimomsun s severa in 6eve-rozapada. Prvi je topel in vlažen, vsaj ka-dar_ prihaja na vzhodno obalo Na tem nabrežju in v goratih predelih pa izouibi sro->o vlažnost. Deževni vzhodni obali stoji nasproti ®uhDavek na p®e<, Učitelj: >Po čem pa aoliS, je ts vek indirekten ?< Učenec: ;Ker ga na plačuje aaspafc človek < Prevara >To pa te rečem, malokdo *t Je tsJus bridko prevaril kakor mlada baronica, ko je privolila v poroko s starim milijonarjem.« »Kako to? Ali teta manj kakor Je asi« «dila?< »Ah. tega ne. Ampak starec Je peteajafc iet mlajši kakor je rekel.« Pogovor o Jed! »Vse svoje življenje sem Jedefi samo veJe meso.« »Nu, in vam Je ugajalo? Niste bfi! nikoli bolni?« »Pah, bolan!? Bfl sem zdrav kakor bik!« x?udno, čudno. Jaz pa jem že tri mesece samo ribe in še vedno ne znam plavati.« Vsak dan ena imenovan tudi Mačačeng, ki si je pridobil velik sloves v bojih ob reki Noni, pozneje pa je izdal kitajske interese Japoncem, Je bil po ruskih vesteh umorjen v Harbinu Oče: »Prinesi mi limonado in ča5o piva!« Sin: »Ne, prinesite tudi očetu pivo!« 61 0» & eefl Lepi drvi? svet je hI v solncu in megli. Gore so plavale kakor gradovi v sanjah. Alan Holt je ostal s Tautukom m Amukom Tooli* kom ob plotu Divjemu Smithu je bilo žal, da je moral ostati za varuha na posestvu. Zakaj velika odločitev j;' vstala v srcu malega, starega zlatokopa in vztrepetal je pred največjo zgodbo v življenju, ki ga je čakala. Ko s; je Alan čez nekaj časa ozrl, je zagledal Teoko in Na\vadluoko sami pred vhodom v stajo. Divji Smith je bil izginil. Kmalu je bil za gričem v tesni, odkoder je bfla prej prišla Mary Staridisheva z divjimi rožami in trenutek nato je tudi Sokwenncva koča izginila njegovim pogledom. Steza v gorovje se je vila skoraj navpično pred njim. Alan je naglo stopil, Tautuk in Amuk Toolik s sedmimi severnimi jeleni, ki so nosili živež za pastirje, sta šla počasi za njimi. Srce mu je vriskalo, pfjan je vdihaval zrak in vendar se je moral s silo gnati naprej, zakaj vse njegovo bitje je klicalo Mary Standi-siiovo. Neprestano si je ponavljal besede, ki je z njimi vžgala nje-zovo srce- Tako naglo je stopal, da sta Tautuk in Amuk Toolik z i!;v.!imi jeleni čedalje bolj zaostajala in dostikrat izginila za griči. Cez nekaj ur je obstal ob obrežju ribnika, ki je bil od vseh strani »brasel z ločjem in divjo travo. Naposled sta prisopihala Tautuk in Amuk Toolik, ki ju je čakal. Potem je z njima nadaljeval pot, toda bolj počasi. Ko je solnce zašlo, so bili že ob vznožju endicottskih gora. Tu so se odpočili, dokler se ni večer shladil, in šli potem dalje v ziato se leskečočem mraku. Poletna vročina je pregnala črede te tunder v mrzlejše planin" sk« pokrajine. Tu so se razdelile in s« vaBle počasi t gore na goro, s pašnika na pašnik. Alanovih deset tisoč severnih jelenov se je razdelilo v tri velike oddelke. Največ se jih jz paslo na zapadu, manjši del, kakih tisoč pa je sililo bolj proti severovzhodu. Prva dva dneva je ostal Alan pri najbližjih na jugu. Tretji dan je šel s Tautukom in dva jelenoma k drugi čredi, šla sta čez sedla in visoke planote, dokler nista prišla do črede, ki se je pasla na širni planjavi. Tu se ga je jela lotevati čudna mržnja proti naglici, ki se je večala od ure do ure. Hotel je še nekaj dni zadržati Mary Stan" dishevo- Potem je mislil iti z njo v Združene države, da bi tam na pameten način uredil njeno zadevo Ln jo potem spet vzel s seboj za zmerom. Toda še zmeraj je bila — če prav le po imenu — žena drugega. Četrto noč je vprašal Tautuka: »Če bi Keok vzela dragega moža, kaj bi ti storil?« Šele čez dolgo ga je Tautuk pogledal. Njegove oči so se zmedeno zazrle vanj in v njih se je lesketalo nemo vprašanje, kakor bi se bil njegovega težko doumljivega duha nenadoma polastil sum, ki ga dotlej ni poznal. Alan ga je pomirljivo potrepljal po rami. »Saj ne misli tako, Tautuk,« se je nasmehnil. »Ljubi te. Vem. Ti si le tako preprost, tako počasen in prehitro obupaš: kot ljubhn^c si nemogoč in zato te ima za norca, kadar te le more — dokler ne bo tvoja žena- Toda recimo, samo recimo, da bi ona vzela koga drugega. Kaj bi storil?« »Mojega brata?« je vprašal Tautuk. »Ne.« »Sorodnika?« »Ne.« »Prijatelja?« »Ne. Tujca. Nekoga, ki ti je na primer storil krivico. Nekoga, ki ga Keok sovraži in, ki jo je prisiiil, da ga vzame-« »Ubil bi ga,« je preprosto rekel Tautuk. To noč so Alana neprestano mučile izfrušnjave. Zakaj nag bi *e Mary Standisheva vrnila?« se je izpraševal. Vse je vrgla od sebe — premoženje in prijatelje, samo da bi lahko zbežala. Odrekla se je družabnemu redu in naposled prišla k njemu! Zakaj je ne bi ob-držai? Za Johna Grahama hi svet je mrtva. In on, Alan, on je tu gospodar- Ce bo kdaj Graham križal njegovo pot, ga odpravi na Tautukov način. Kasneje, ko je Tautuk že davno spal, je prišla reakcija, ki jo h že naprej čutil- Vzeti v račun igralska pravila sveta, čeprav rrru 1« malo pomenijo. Za druge pomenijo ta pravila zelo dosti! Peto /utro je šel k čredi na vzhodu m šesti dan je naletel na Tatpana in njegove pastirje. Tatpan je brl mešanec kakor Keok m Navvadlook. Alan ga je dobil na skali ob robu doline, kjer so se živali pasle. Sedel je tam m igral na orglice Yankee-doodle. Tatpan mu je povedal, da je pred dvema urama prišel izmučen tujec v taborišče in vprašal po njem. Zdaj spi in je videti bolj mrtev kakor živ, rekel pa je, naj ga natanko čez dve uri zbudi. Spogledala sta se. Neznanec je bil majhen mož rdečkasto plavih las in čudno otroškega obraza. Ležal je tako nenavadno zvit v dve gube kakor žepni noč in globoko spal. Tatpan je pogledal na svojo veliko srebrno uro in tiho pripovedoval, kako je tujec padel'v taborišče. Tako je bil zbit, da je komaj premikal noge in se je zavalil na ležišče, ko je čul, da Alana še ni. »Zelo se mu je moralo muditi,« }e menil Tatpan. Nekaj na tem možu je bilo Alanu zelo znano, toda nd vedel, kam naj ga prišteje- Nosil je pas za samokres in nedaleč v travi je ležal samokres sam. Bojaželjno je silila neznančeva brada v sve*. V sanjah je pritiskal kazalec m palec na samokres, tako domače, da sta ta dva prsta dovolj zgovorno pričala o njegovi previdnosti ia izkušenosti. »Ce se mu je tako mudilo, ga lahko zbudiš,« h dejaJ Alan. ••s* R! Smučarski tečaji v Planici Z izgraditvijo smučarskega doma SK Ilirije pristopilo se je po vzorcu najnaprednejših inozemskih zimovišč do ustanovitve prve stalne smučarske dole v naši državi pod vodstvom inž. Janka Janše. Ta poizkus se je popolnoma obnesel: šola deluje od 25. decembra dalje neprestano. Obisk je bil več kot zadovoljiv. Vsega je siej bilo v tečajih mnogo preko 120 udeležencev. Najvišje istočasno prijavljenih je »:!o v dneh večjih praznikov do 25, najožje nad 6. Večkrat je nastala potreba po močnikih, ki so z isto preciznostjo raz-kazavali posamezne vaje ter uvajali uka-itijne v prelepi beli šport kot vodja šole vam. Oc r> to je treba nagi asi t! veliko zadovoljstvo in veselje učencev, katerega niso mogli prikrivati. Nova alpinska šola je našla pri vseh polno razumevanje, odobravanje in pohvalo. Mnogo začetnikov ki niso ob prvi priliki razpolagali z zadostnim prostim časom, je izkoristilo poznejše termine ter s ponovnim posetom dokumentiralo potrebo take ustanove tudi pri nas. Razen začetnikov je posečalo tečaje tudi več smučarjev z absolviranimi inozemskimi tečaji. Vsi so se pohvalno izrazili o sistematičnem in oedagoškem odličnem de-iu Janševe šo!e. katera v mnogočem pred-njač.. podobnim inozemskim institucijam. Zadr.jih 14 dni je absolviralo tečaje 50 so-kclic iz prednjaške šole Saveza SKJ. Ta smučarska šola. dasi oazira na najmoder-r.ejš: smučarski tehniki Tirola ne zapo-cavlja enakega razvoja v smučarstvu Nor. --ške ter skuša oboje prilagoditi našim domačim terenom z devizo: smuča se po zahtevi terena Prvikrat pri nas uvedena smučarska gimnastika je bila s strani udeležencev tečajev posečana vedno polnošte-vilno Razen vseh raznovrstnih vežb na c'tev.lmh snežnih poljih poučevali so se zavetnik; iD že izvežbani o podrobnostih do-opreme higijeni ter prepotrebnem ai ijanju maž Oddelki začetnikov so svoj končni cilj v plužnih lokih Naj-izmeo navedenih in že izvežbani so srH tudi dalje do občudovane Kristia-.rjf .n do vseh fines. kakršne si more iz-mis ti samo narava sama. če se je nudila 7 - : -.a za ture posebno ob nedeljah, ni • .a a neizkoriščena Prilike je v bližnji in daljnji okoiici dovolj. Letos so deloma . tem pogledu zatajile Karavanke, ki so odete v belo samo za redke čase. Ob večerih je vedno družila vecel tečajnike gramofonska g\asba družabne igre in pripovedovanje vedno zabavnih smučarskih do-i vljajev. Na smučeh se pozabi na vse t.irbi gorje in težave življenja odpomore o1 prestanin naporov in osveži izmučeno telo ter nasrka nepopisnih lepot zimske prirode. SKupno je od 70 dni tečaja ogrevalo toplo zimsko solnce zamrle ude tečajnikov skoro 60-krat Najboljši dokaz za d bre strani naših alpskih krajev. Prvotno je bilo zamišljeno zaključiti Šolo s koncem februarja. Zaradi izrednih smuških razmer (večinoma pršič na podlagi ' in pa da se omogoči učenje še na-di'jrrim interesentom se bo podaljšala za najmanj 1 mesec. Opozarjamo na icrodnr i>rfMko vse one. ki doslej niso mogli priti da se poslužijo ugodne prilike, posebno ker ni pričakovati navala. Brez dobrega tečaja ni mogoče prodreti v komplicirano gibanje, ki ga zahteva ta šport, še manj pa izkoristiti vso lepoto in občutke sreče, ki jo rrore doživeti le dovršen smučar. Vstop je mogoč brez daljnjih formalnosti takoj. V domu je sedaj prostora dovolj na razpolago. Po velikonočnih praznikih se šola preseli v Triglavsko pogorje. Prijave in informacije daje g. Jajiez Bitenc, Planica. ASK Primorje (nogom. sekcija). Jutri naj pridejo na trening ob 19.30: Jančigaj, Svetic I in n. Jug I in H, Slamič, Sočan, Pišek I, Zemljak, Urš:č, Hassl in Franzl Redna od borova seja SK Ilirije danes odpade. Prihodnja seja. in sicer plenarna, bo v torek 8. marca. Redni občni zbor SK Grafike se je vršil pred dnevi. SK Graf:ka se je na svojem občnem zboru temeljito reorganiziral ter ustanovil več sekcij. Izvoljen je bil popolnoma nov upravni odbor. Predsednik je Kune Viktor, podpredsednik Plch Franio, tajniki. Novak Karol, tainik II. Židan Albin, blagajnik Metlar Franc, gospodar Friedel Leo. odborniki Pallek. Strchmaier, Resnik, Pintar. Upamo, da bo novi upravni odbor uspešno deloval ter mu želimo mnogo usnehov. Vremensko poročilo iz Kranjske gore od 29 februarja. Barometer 705 mm, temperatura —15 stopinj Celzija, vreme: lasno ta mirno, veter: vzhodni, sneg. višina-50 cm, vrsta srež. smuka: idealna skakalnica: uporabna sankališče: uporabno. Za perzijske preproge SMTPMA VtJLNA Vzorci na razpolago, navodila brezplačno TONI JAGER. Ljubljana. Dvorni trg t Dolgo let obstoječa, dobro vpeljana tovarna lesene vol m (Holzwolle) in zabojčkov za pakovanje sadja in povrtnine v Novemsadu, z velikim krogom stalnih odjemalcev, JE NAPRODAJ ALI SE DA V NAJEM zaradi starosti lastnika. — Bližje informacije daje: Boš-njakovič i Radič, Novisad, Kralja Petra ul. št. 19. 2610 Kdor je pameten, uporablja „©LLA" dokazano nenad-kriljiva. 249 V Južnoncmška tiskalnica (Presswerk) IŠČE najbolje vpeljanega za gorko prešane dele za armature in druge polizdelke. Ponudbe pod »M. B. 30396« na Rudolf Mosse, Miinchen. 26:11 L1 zaščitena znamka so najboljša — zato jih zahtevajte povsod Veliko zalogo za naše razmere vseh potrebnih in najboljših vrst semen za vrt, travnik in polje priporoča specialna veletrgovina s semeni p Urbanič LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 8 nasproti hotela »Union« Največja reklama je dobro blago — ker dobro blago se samo hvaH! Cenik vseh vrst semen je brezplačno na razpolago! NOVO! NOVO S TIVAR obleke se prodajajo od 1* marca naprej tudi na Mestnem trgu štev. 3« Cene novo dospelih oblek so sledeče: Hubertus plašči Din 520l Obleke za odrasle Din 190, 240, 290, 320 Kamgarn obleke Din 390, 490. Kamgarn obleke Črne in modre Din 590, 690 Letni površniki Din 390. Hubertus raglani Din 340. Lovski suknji« Din 270. Otročje obleke od Din 110 naprej. Hlače od Din 90 naprej. Kvaliteta blaga tn naše cene Vam bodo brez dvoma odgovarjate ki postali boste v svojo lastno korist naš stalni odjemalec. Vedno smo Vam na razpolago, da Vam brezobvezno razkažesno nate bogato zalogo. — Kakovost blaga smo Izboljšali in cene znižali! NOVO! TOVARNIŠKA SAMOPRODAJA TIVAR OBLEK Ivan Kos, družba z o. z. NOVO! fefies, revizije, itd* izvršuje hitro, eksaktno in strogo zaupno strokovnjak. Pišite na šifro »Veščak 565« na oglasni oddelek »Jutra«. 2620 Pristopajte k Vodnikovi drtflbi Je-ll Vaš N © S srd? VSEH VRST IZVRŠUJE LJUBLJANA Sv PETRA NASIP 23 za dobro vpeljano in dobičkanosno podjetje, s kapitalom od Din 50.000 — 100.000 si zasigura lepo eksistenco. Ponudbe pod: »Sreča Te išče« na oglasni oddelek »Jutra«. 2621 I Slavnemu občinstvu vljudno sporočam, da sem prevzela ln da bo jutri v sredo, dne 2. marca t. 1. ►TVORITEV stare, renomirane restavracije „PGD SKALCO" na Mestnem trgu št. 11. Točila bom zajamčeno pristna vina: ljutomerski silvanec po 16 Din, ljutomerski rizling po 15 Din, dolenjski cviček po 14 Din, štajerski šipon po 12 Din, dalmatinski opolo po 12 Din, karlovački bermet in pristni kraški teran po 28 Din. Gostom je na razpolago za posebne prilike in zaključene družbe posebna »oba in pianino. Fina domača in srbska specljalna kuhinja (čevapčiči, ražnjiči, čulbastija itd.) ter speci jalna turška (srbska) kava. Abonenti se sprejemajo vsak čas na prvovrstno domačo hrano za mesečni abonement po Din 450 Postrežba točna. Pridite in prepričajte se, ne bo Vam žaL Na obilno udeležbo vabi ln se priporoča 2618 JULKA DOL2AN. Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja ob priliki bridke izgube našege. svaka, nečaka, strica in ljubega dobrega ateka, gospoda jCecpe/da (Pečarja viš. kontrolorja drž. železnic v Zagreba se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni še Narodni knjižnici in čitalnici v Zagrebu, vsem slovenskim stanovskim tovarišem, pevskemu društvu »Sava« za ganljive žalosti nke pred prevozom iz Zagreba, kakor tudi vsem darovalcem cvetja in sploh vsem, ki so nam stali v teh dneh skrbno ob strani. Iskrena zahvala bodi izrečena tudi vsem gg. govornikom, g. Gavesu, višjemu kontrolorju, za poslovilne besede v imenu prometnega urad-ništva, g. dr Zalokarju, zastopniku Udruženja uradnikov, in g. Bregantu za prisrčno slovo v imenu Narodne knjižnice. Prav vdano zahvalo pa Izrekamo tudi g. župniku Jakobu Bohaku, gasilnemu društvu iz Rimskih Toplic, sokolskemu društvu in njegovemu starešini br. Srečku Razpotniku za prisrčno slovo ob odprtem grobu in domačemu pevskemu društvu za glnljive žalostinke. Poleg tega pa prisrčna zahvala tudi vsem drugim, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti ln Izkazali poslednjo čast. Zagreb — Rimske Topilo©, 28. februarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Zakaj »i gie-iitte uradt ntlopei^a ao*at Z aaSiro pateoUriDiiB «1« r«.v>m u >b!ikovaaj. ao>» »0RTH0D0R« odpravit« aig-urno ic takoj t k ai«-fi.« nu liior rau Cena 90 Din. skrivlj««- *»- .k?7*!®®* ROECICA NOSU IN rok. »i-eh in n»- JfeB T&ftj/ kac. Mor« h u> bi- »kodljn-oet tajam««. jSgji —^ ^pjok ti? Hroti taki rde- na. — IirodTM) pri- p22r- "H^ ^^ ^ da- iladan ta itm , JSKhL žfi&3 D?s j**® «»»1*'« kakor tudi ta go- » • • Ja * na-io ip^vnto* ipf»Je jo otrok«. — Ž^S kremo t* pot>!-*4«- Zdravniki odliArm nj« »A«... Oma ocmjoj«jo U af«- k««m. 50 dinarjev PRERAJAN'JE LAS d«wiS«ir* i a>'»jta hvilo*Vira baiia.nn/m u »kj*^>ivrv lasiJfa. R^lki. »!*tv. in krhki lasje |«oela»ej<> poLoi, in bujni ter iad*'be prir.^den hlt-%k ia mehkobo. Pr^rota pi.-ia.vo«'. te pwm ooivenj«. Ona 95 I>in. — O^i^inalike prajuvrate ScHRoDKK-SCHK.NKE p«i-Mlja po povrotni (postnima 12 Din) ali pnroi rplatila v naprej 'jorfttataia < Din) mmc ia Ju;sa velik popust. — Vzorci w» pošljejo, ako se pošlje za vsak komad ldin. znamka. HELVA, Zagreb, Bakačeva uL 3II 2512 M|c? niz&lh Kje? cen. V Prešernovi ulici St 54 (poleg kavarne »SLON«) se prodaja za velikonočno sezono raznovrstno pomladansko manufakturno blago po neverjetno znižanih cenah, in sicer: blago za moške obleke in površnike, češko in angleško, 30% do 40% ceneje. Blago za damske plašče, obleke, »vile za obleke, pralne gvfle, Sifoni, cefirji, svile za perilo, platno za rjuhe, gradi za iim-nice, odeje, moške srajce, moške in damske nogavice, žepni robci Ltd. 20% do 30% ceneje« Vse blago Je sveže, direktno iz najboljših tovarn. — Izkoristite ugodno priliko, gotovo se Vam izplača! 2626 OGLED NEOBVEZEN! PREPRIČAJTE SE! Prešernova ulica 54« Josip Ivančlč. Iglasi v »Jutru" imajo siguren usueh* Cene malim oglasom ženltv* tm dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali ta dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega M reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn 1.—. Po Din l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto*, »Kapital«, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji«. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski ootniki* in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za ^ JFcff' > Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Prt vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I,— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za iitro ali za dajan/e naslova l/*i ostali oglasi socialnega značaja se računajo pO 50 pur za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova prt og'asth ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3.— Najmanjši znesek pri oglas;h po 50 par za besedo, je Din 10.—. pri oglasih po I Ihn za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za mate oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Vaala twli 50 pa--, u dajani« naslova «!i sa (!tr* pa S Dia. fl) Mesar, pomočnika Vi—25 tet »tarega sprejmem lHa*i»v pri podrui. »Jutra« ▼ Maribora. 6780-1 Dekle m kuho m druga hi&na •pravil* sprejn.em k za k'»Drema br«a otrok. Po nu.i&e aa oglasni oddelek »Jutra« pod a:fro »Cista W poštena«. 6Go<3-l Mesar pomočnika 4ebrega, po&teneza. sprej-m-'zn takoj. Oziram s« sn-»» »a osebno ponudbo. SjsIot t opastem '> a »Jutra«. 6629-1 Modistinjo spretno in zanesljivo — prednost a okolie-o Celja — sprejme takoj Lojzka Zidar, modistimja v Litiji. 6&S-J-1 Služkinjo pri-iao k; pošteno dekle, ki zna tudi sama kuhati, sprejme takoj boljša družina. Na«lov t o^ia zahtevkov in ore-5>i«r, spričeval as oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hran* faj stanovanie t «nii*. 6390-1 Bogati postanete I* imate veiiko znancev! »Pecsors«, Ljubljana, pošt-a bre« plačanemu stanovanju. Zakomci brer otrok imajo prednost. Ponudbe z ">pu20m dosedanjega zapo-•tenja na og!.i«»i o-dde!ek »Jutra« pod »Hišnik 1-5«. __' 6tJi2-l Gojenko ti fert dober glas t% netje d a ni s k a kapela za »vojo godbo. More se ja- t'i'i: pri m vioLini&tinja. Dara vso o=irbo in plačo po dogovori. Kapela zelo aolidna, postopek dober. — PoirodV: i fotografijo in •»hten-kom p!*če na kapel-Ziata Jeaeraa, Gra-i-*ka Pivnica, Sibenik — Dalmacija. 6813-1 j Kd<» (14. tasiuika, j piaia ta r«tkt> besedo 50 par; t* iui.ahrr a!i Šifro S Din. — Kdor a a d I umi npa ta ▼*ak« beaed« 1 Din, u dajanje aas!ia; m » a»*lov» aii m Šifro 8 Dšu. tMiakl ti JAnj* tastrojtci)«, (>!*. 4ajo o 30 p^; »a Utro ali ta da-joJSjf rasionra S DU. (4) Upokojenec vzame gostilno na račun v oioJici Celja, v Savinjski dolini a'i v okolici Dravograda. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po-d šifro »Upokojeni«. 6612-19 Sostanovalca sprejmem na Sv. petra r. št. 78. dvoriš6e. 6c27-i3 Krojaški pomočnik iJ6e zaposleiije na finem malem delu. Copf, Šmarje pri Jelkah. 6810^2 Blagajničarka 1 letoimj spridevaii, itvei-bana n»ik«eri<;a, 1 z.nairijem jlofv-enicine i'j n-emščime, išče službo za takoj alo pozneje. Cenj. tvmudbe na oglas. oddeJek »Ju'ja« pod šifro »Praksa«. 65id-2 Avio^motp Učenca »"^■JSmTn takoj v tf- grrjto i mešanim blagem. P-cdnost imajo vsaj 1 2 mx aie^an&ke ioit. — l«opo!d Fil piS, 2^-taIe — Rogat««. ftS36-1 Nemščino in francoščino temeljito poučuj« strokovno iarvaJana učitfjjica. Gre tndi nii dom (iiLre;ania v^vik 6? s. 231 Za šivanje slamnfkov •»eč-een fežio šivarie«, g &ta-r«>va.cjem in hrano. Po-andbe 1 zahterkom pjače oddeles »Jutra« »Klobuki«. 6*3S-1 Oblastveno konce^ijonlrims šoferska šola I Goiko Pipcnbacher j Ljubljana, Gosposvetska 12 : — Zaiterajte i^iorm.-ieije. 64S2-4 Sliužbeišie Kuharico Kimostorjie ku^e, k! K tvorna »al a tudi pri go- «5»«»njsfcih de"h. sprejmem * 1. at-ri om k dvema oee-iiAirs-, Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ■Sr-ataa služba«. " 6S*9-1 Vsa.ka besrda &< » dajea}« Kanova eJs SifT* pa S D:«, (t) Dekle »a «ppfwvij«.nje vseft MJnlh 4ei mi ki zna tudi ma,« kuhati, sprcjrce takoj Vr-n Gledališka «i>«a o I. 6SJ8-1 Boljše dekle !r>o in požteno, z i^tnimi ^'»fi^evali boljših k- samostojno kuha in opravlja tudi vsa druga :>>na dela, sprejem tako; v Vraovievi nKci 5. _ 6«3e-i Za pomladno sezijo •prejmem ve^ kro-jačev ši-krojite' ia kroii»e-i.:eo. Ponudbe ca oglasni »Jutra« i>od šifro »Traven«. ' 6-S6C-1 Trgovski pomočnik ravnokar vojsi<5ioe prost, viTZiraa r ic-ežani stroki, zia.sti t m^ufakturi, 1 obvladanjem nemščine fes prav di«brimi referencami, želi preminiti službo v Ljubljani. Prevzame tudi mesto potnika aii skladiščnika. VloJi kavcijo. p>> nudbe r^ oglasni oddelek »Jurja« po-i š,ifro »Vložim denar«. 6439-2 Kroj. pomočnik išče primorno mes.to u. fino delo — najraje t Ljubljani. ^fasio^v pove oglasni oddelek »Jutra«. 6520-2 Vttaka J D«i: dajanje na^trva ali »a Šifre pa 5 Din. (10> Osebni avto Stirisedežno Ford iimuzin-o lesnika 1920, vož»-tM> cea ■X.sm km, prodam za Din 25.(KiO aii zamenjam za tovorni avtomobil, p.onudbe na oglasni oddele-k »Jutra« pod zaičko »Ford avto«. 6S55-10 Kupim OgiaM tiv?. saaiaia po i Din Iv^eda; ta dajanje Darova ali u šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega aaaAaja vsa ka beseda 50 par: ta dajacj-t qoa1«v« tU /a ii f r« pa S Dia. (7) Stavbne parcele pod Roirvikum ugodno naprodaj. Naslov pove ogla«. odd-ole& »Jutra«.' 6794-20 Vinograd, posestvo J sortirano trto, vse zemlje 9 oralov, kjer s-9 redi krava s teletom, vila z vei stanovanji, zelo ug^ no po nizki eem: prodam. Kaslov ;>r,'ve oglasni o-J del »k »Jutra«. * 6708-20 Vsaka beseda 1 Dui. »a lajanje nabora »H u iifre. t« 5 Dm (lo> Din 125.— 1 m' zdravih bukovih drv p r 1 m a kakovosti nudi Velepič, Sv. Jerneja e. 25 Telefon 2708. 6774-li Prima bukova drva dosC;i vi jena na dom, cela .po Ko l>n, žag-ana po !25 Din im klana po 185 Din m3 nudi 1-utrioh, Dolenjska o ""ta 6. 6887-15 smmmm Sedaj Dvignit« pismo. 684S-24 Zv«ikow pri Ula^rajni nit o sprejeti. Določi drago ka varno. oc«6y-24 Vsaka beseda 1 D'-n. dajaAj« nasriova ah lifr« pa 6 Din. f31) Sobico z zajtrkom oadam. Ogledati med 1. in 5 uro. Naslon pove o?las. oddelek »Jutra«. 69^4-23 Zlatua! Opremljeno sobo j v »k zamudi, i.pr«.«; _ oddam boij&"rou go«f>o-24 na Sv. Jakoba trjru 8/II. 6S40-23 Na Taboni takoj oddam opremljalo I sobo 1 aii 2 o«'iba.:na. Na ' sioT pove odlašaš oddelek »Jutra«. ~ 685o-23 Sobo odda^n takoj solidni tro-spo.dičrK. Na>lo«v v ogia?. oddelk-« »Jutia«. 6S»23 Svoj lasten dom pripadajočim vrtom želja vsakega skrbnega očeta. V najkrajšem času lahko to desežete po novem sistemu. — Pišite na oglas, oddelek »Jutra« pod ifro »Domačija«. 6649-20 Na Bledu želi kupiti upokojene« hišico ali vilo, preti plačila v gotovini. — Po&udbe na oglas, odielek »Jaira« pod šifro »150.000«. 6833-20 TristanovanJ. hišo eaonadshroprio, ki mesečno donaSa Din, p rodim. Naslov v oglasnem od-di-lku »Jutra«. 6S83-20 Petsob. stanovanje z vsem modernim kom far tom, v sredini mesti od dam s 1. majem 1932. Po jasoili daje oglasni oddelek »Jutra«. 6714-21 Sobo in kuhinjo oddani takoj v Vo-ln;a'n. Nasl-o-v pov d oglas, »ide!"k »Jutra«. 6cSi>-21 2 brivska stola dobro ohranjena, event. kom«>letno opremo kuni m. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro odira njena«. 6850-7 Vaaka btiseda 1 Dan-ta lajanj* naslova ali ta tifr« pa S Din. d61 Ako je Vaše posestvo obremenjeno z dolgovi in »e ne morete rešiti dolga rsdi previsokih obresti, pišite na ogl. oddelek »Jatra« pod šifro »Rešitev«. 6648-16 Mlajšo moško moč *.wolventa 2. razr. trgovske « " samo štiriraaredine me-Aianske Jo le, sorejnieen v t.»varno kot pomoč v skla-<5:Ačii. _ predstavit: se je pn Svr iMidi.m za vloži t (?v nekaj kapitala v obrat. Po-rnidbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plodo-nosno«. ' 6817-16 S 13.000 Din Selim pristopiti k že vpeljani mlekarni, všiMvtoču ali kakiršneankoli podjetju. Ponudbe na oglas, oddelek ».Jutra« pod šifro »Marljiv družabnik«. &J07-16 Privatni kapital išče momopoil.izirana tovarna v dravski ba.novini. — Dofpise na oglasni oddelek »Jutra« i>od »Kapital«. 6459-16 Pradomf togai- Rice SurroughSi Tanasi, kralf šmmlr Oglasi tcg. značaja po 1 Dia beseda; u da jenj« naslova aH ;* iifr« t Dia. — Ogla« socialnega cnaAaia ka beseda 50 par; ta dajanj« naoleva aii ca S Di«. (6) m 1 Din. ca dajanj« ri»*iova aii 1» »'fro pa S Din. '»S) Solnčno stanovanje 3 so+>, z balkonom in priti-klinami oddam s 1. aprilom. Naslov pove ogla-sni I oddelek »Jutra«. 6S05-21 Komfort. stanovanje 3 sob, kopalnice in vseh pri'tiklin, solnčno, takoj ali poeneje odiam za Bežigradom. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6a20-21 Stanovanje [ 2 »ob, ka.bi.neta, koTvalnice in vseh priiiklin oddam v HerbersteiTiovi ulici et. 12 I (pri Stadiona). 6K-J&-31 Solnčro sobo lopo opremljeno takoj oddam g i »s podu na Poljanskem nasipu S.T. 6ft>l-23 Sobico »redi me^'a takoj oddam za 300 Din, č«z dan odsotni osebi. Naslov pove ogior^ni oudoJek »Jutra«. 6Sf«-33 Vsaka beaeda 1 Din. za dajanj* naslova ali tifro pa S Din. (18) Halo! Haio! Cenj. obč-instivn, posebno še gg. železničarjem nazna njaa, da sem prevzela brezalkoholno gostilno ra izkuh. Potrudi a se bom da bom kar njbolje posAre-gia cesij. gostom. Prid:,e ia prepričajte se o nizkih cenah; Za obilen obisk se priporoča Peipca R e s a i k. Medvedova 9 (pri gorenjskem kolodvoru'). t>si2-!f Telefon 2059 1 PREMOG; suha drva Pogačnik. Bohoričeva štev. 5. ki krepi in zdravi Sobico s it-edilnikom in po«obn?in vhodom, v ceotru mesta za 150 Din odda Roch, Mest ni tmg li/L 6«6:?-23 Sostanovalca sprejmem Ulica oa gr.-«d 7. Gospodično sprejmem kot sostanovalko s hrano. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 6fc65-23 Gospoda sprejmem kot sesitanovajca na Gallusovem nabrežju 7 U. nad-str. 6854-23 Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih conah CERNE — juvelir Ljubljana, VVoSfova ulšca 3 77 V«a ca beseda 1 Dia; aa dajo-nj« naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (12) Dvosob. stanovanje takoj oddam. Ponudbe :ia oglas, oddelek »Jutra« pod »Bližina Tabora«. 6882-31 Dvosob. stanovanje komfortno, t kabiinetom takoj oddam za 700 Din na Kodeljevem, Kluaova ml. št. 7. 6889-2! Stanovanja Prazno sobo ■ posebrum vhodom, na M<*ti>em trgu oddam v ,-KHinaj*im o~ef»i 1 lastnini pohištvom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 6879-23 Gosposka soba (Herrenzuamer) mabagom, zelo kompletno, pr merno tudi ta sprejemnieo. zelo lep zastor za vedi k o okno. kakor ta d i jedilnica (staronemški sj» jinat takoj oddam boljfti o«obi v bližini glavnega kolodvora — Maistrova uJica i tov. 14 38 Sobo oddam aolidnems 0 ___ v »rediia m.jrta. Iatotaon pa tudi »prejimem sostanovalca Ns*!ov pore o^las. cddelei »Jutra«. edini proizvajalec LOVKO SKBEKIK Ljubljana \'II. Velika zaloga damsldli KLOBUKOV in SLAMNIKOV | od Din 60.— naprej. ' Preoblikovanje 28 Din Salon »I^a feiriroe Chic«. Anica Puhek, šelenburgova ul. 61, ! 116 Spalnice >rehov« to čežnjev« -r-m 7 zalogi Heinr;ch Flnrv janč-.č. miaar&tvo. Vit. marje 6. 6637-li V«aka beeeda l D'u. za dajanj« naslova aK za lifro pa 5 Din (27 Lovski pes balo-rjavo pisan, ki sHši na im« »Rino«, je ute-keJ. — Oddati ga je proti nagradi na naslov; Zaff. Pobrežje, Maribor. 6875-27 Vsaka besed* 1 Din: za daianj« naVova ali *s »ifro p* R Din. (561 Železo kovine Prodajam poceni rabljene tračnice, transmisije, jer-nienice, cevi, stroje itd. Kupujem stari baker in mesing. Miroslav KRAS, Zagreb, Podvožnjak. telef. 66-49 (Jugo-furda). Zveze z Nizozemsko posreduje JUGOSLA VENSKA trgovska agencija Koiterdam, Dirob Hoffstraat 34. Bančna zveza obenem reference: AMSTERDAMSCHE BANK V ROTTERDAMU. Dopisovanje v srbohrvatskem te vseži modernih jezikih. 2614 Kratek črn klavir dobro ohranjam ugodno na prodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 6736-2fi Vsaka t»0tM~i« 1 Dm. xa dajanje tt*«lin rvf Šivalni stroj popolikoma nov, nenrft« znamke, ki iiva naf«rej io nazaj, za 1900 Din naprodaj na Mikio&jčevi cesti it. 7/UI, vhod psrfe* slaščičarn«. Oblačila Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« na »lova aili za iifro 5 Di> Oglasi sonialneea tna ftaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova *Jš za Šifro 5 Din. (13) Boljša oseba sedaj brez zaslužka, prosi dobrosrčno damo. ak-o bi ji podarila brezplačno po-nošen plašč, ali ponose.no obleko. Po7iudl>e pro^ii na oglas, oddelek »Jutra« pod »Resnično potrebna«. 683743 iBMHl Kolo Jn pisalni stroj poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« t*i$6-6 Vsaka beseda ] Dm; «a dajanj« naslova ali (a »ifro pa S Din. (17) Puhasto perje listo, to ha no. kg po 4P Din, druga vrs-ta kg po Dm. eUto belo yo»j« k» po 130 Din in čisti pub kg t>o 2o<' Din razpošilja po poštnem povzetja L. Broz-ovič, Zagreb, Ilica 82. 22 6 Kamgarm mgteSki. tež k- in B-m3k! oo »eio nizkih eenah v tr govioi 0 Slibar. Ljubljana Stari tre 21. Vsaki dau sveže pečene JARCICE v delikatesd K. J are — VPri turistu«, Dmajška e. št, 9. t»Sli9-6 Oljko za cvetno aedeljo po najnižji ceni razpošilja od 10 kg naprej Ce les ti na Glavnik. Ljubljana, Pogača rje v trg St. 1. 6862-6 Trgovino z tne&anim blagom, v okolici Maribora oddam v najem, potreben kapitel 10—15.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6314-17 Enosob. stanovanje za takoj iiVeta dve odrasli osebi v ientipeter. okraju. Ponudbe na orl.is. oidelek »Jutra« pod »in»i>rej«. 6833-31/a Stanovanje sot>e, kuhinje fai pritJklin, v pritličju ali prvem nadstropju, v okolici glavnega kolodvora iščem za tri osebe. Ponudbe na oglasni odeiok »Jutra« pod iifro »345«. 6816-2a/a Opremljeno stanovanje z up^^ho kuhinje i£6e zakonski par brci otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zufriedenes Hoim«, če mogoče v nemščini. 6565-31/a Kdor želi zares mirino h; pošteno tri-č.lansko družinico v eno-sobno stanovanje i priti-l.namd, naj pošlje svoj naslov z naved.bo cen« na 0gla3. oddelek »Jutra« pod šifro V požtev [ir! d e samo mesto«. 6861-21/a Dvosob. stanovanje [ ižče miraia tričlajiska družina za maj aii ka«neje. Dopise na ogl s sni oddelek »Jutra« tx>d »Šolnino 86«. 6886-21/a Stanovanje i moderno, so!.nčuo, iš^em i za avgust. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 6873-21/a Opremljeno sobo mirno, oddam gospodom v (Jroda&u ulici 8. 6881-23 3 sostanovalce sprejmem. Naal-orv v ogla«, oddelku »Jetra«. <5674-23 IIJ t Vsaka beseda S Din. ta tajanj« naaiara sli «fr. pa 5 Dia. (84) 2 intelig. gospoda teliti tnvnja i boljšima damama. radi avto ialetuv. Ponudbe na ogiaa. oddelek »Jutra« pod fcfro »Fiirs»ten-schloss«. 6851-34 Vsaka barMla jO par: aa dajanj« naslova aH za «f™ pa 8 Din. (291 Več malih ključev na obročku, j« biio rigub-Ijervih v petek 36. t. m. v Kolezijski ulici. Poštenepa najditelja prorlm. da jih odda Dolencu, Kolezijt — GerbiSeva 16. 6841-38 Usnjena rokavica možka, leva. jo bila v soboto zvečer najdena v Zver. rvečer iz dolenjskega vlaka, je morda pomotoma kdo vzel rjav nahrbtnik Oddati ga je v oglasnem oddelku »Jutra«. 6871-28 Na$ttovtla »mlintlt« pa-telaa fciczr.* zelo prak-liire aioiljiva poilelja • . Nrccirar.im m.dzacom _ »Zivljenfe !n SVet« prastična za vjaku Iiiia, i i hotele, za pulujtič« mor I un.,!|T,, piT^. be in nočne »iuibe. Sla- ! lika l.- U1H. n« Iha ___ KarpoU. !j«JO poitom in iutjai-ccs po jJovTtlja. Edina slovenska redenska revija — Posamezna Let:r a alulir.tlta patsnt. »a zelo ■ praktična tlol-Jjiva pojicla a tapecira-«:m madracom. — Stane Sla 1300 Lirfcsluhl prtUličan za leianic>ia tedecic. Stane Di« J5J___ Po tem imam fitto to• bano perje k2 po P-a 4J— čisto bel« gnie kf po Dia UO— in čuti puh kg po Dia 3J0—. L BiROZOVli, ZAGRFB Uic« SI. UL Zahvala Za dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ustmeno in nis-meno ob priliki bridke izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, gospoda Jeslpa Zcrmana železniškega nradnilia Izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni Na-čelstvu Direkcije drž. žel. za njeno naklonjenost, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, celjskemu žeL godbenemu družtvu, želez, osobju ter vsem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti do poslednjega počivališča. Celje, 28. februarja 1932. 2613 ŽalnjoS ostaJL Veliko izbiro vsakovrstnega pohištva Vsaka beseda I Din; I za dajani« aaaJnva ali za Iifro pa 5 Din. (S3) Štajerski rizling prvovrstjie kvalitete prodaja po zelo ugodni ceni iz lastnega vinograda od 50 litrov na prej F r e 1 i h Iva.n, Ljubljani, Salendro-va 6. 6377-33 Lokali Vsaka beseda 60 par. ta dajanj« naslov« aH ta iitr« t Dia. (23) lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka I. REPŠE, tvornica in zaloga pohištva, LJUBLJANA, Dvorni trg št. 1. Telefon 3228 Telefon 3228 Vaaka t>esw-Ka_goda!« kar je pomenilo: >Vdam se!< — jn mu nato podaril življenje. Ves rod je občudoval Tarza-novo spretnost in moč. V«a*a »«a» aa Sitr« pa S Dia. (20) j Hišo s trgovino tu nekaj zemljišča iSčeim na Jesenicah, v Radovljici ali v bližini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Gorenjsko«. 6511-20 Delavnico ozir. skladišče «a 400 Di,n meseino oddam v najem na Turjaškem T?« St. 5. 6545-19 Gramofon, trgovino prvovrstno — sredi mesta prodam radi odpotovanja. Ozira se le na resne re-flektante, ki bo zmožni takojšnjega plačila. Ponudniki s polnim naslovom naj se pismeno prijavijo pod šifro »Eksistenca« na ogl. oddelek »Jutra«. 6SM4-19 Opremijeno sobo oddam gospodu al: gospo-dični na Jernejez.i štev. 4/1. 6828-23 Sobo lope opremljeno takoj oddam soiidnemn gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6829-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, s hrano ali brez takoj oddam v Gosposki ulici Stev. 10/1. 6831-23 Bogu vdan o sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nam je danes 2S. februarja ob 1. ponoči nenadoma umrla iskreno ljubljena mati, sestra in soproga soproga graščaka Zastonj doM elegantno opremljen« sobo s hrano tisti, ki posodi nekaj denarja. — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »SepariTano«. 6818-23 Pogreb blagopokojne bo v torek 1. marca ob 10. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Zagorju. Žalujoči družini: Potiorek In Stark Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoli Ribnika, Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnana Franc Jeseršel, Za inseratni del je odgovoren Aiojz Novak. S Ljubljani.