Stav. ttS V Trstu, v sredo 30. aprila 1919 Letnih XIIV Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Letnik konsorcij lista Edinosli. — Tis'.;.tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3—, pol leta L IS — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva m uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključio upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Tr>tu, ul. sv. Frančiška As 20. MIROVNA KONFERENCA. Plenarna seja. - Japan zahteva enakopravnost vseh ras. PARIZ 28. Sklenili so, da je vsakemu članu Zveze prosto ne sprejeti pogodbene popravke, toda da v tem slučaju mora odstopiti. Wilson je predlagal, naj se imenuje angleški vladni svetnik sir Erle Bramond za glavnega Zveznega tajnika. — Predlagali so, naj se preključijo Zveznemu odboru razun petih velesil tudi Belgija, Grška, Španija in Brazilija. Nato se je oglasil japonski delegat baron Makino in je protestiral proti temu, da se ni pri sestavitvi pogodbe vpoštevalo japonskega predloga o enakopravnosti ras. »Zahtevamo,« je rekel, »pravično in enakopravno postopanje. Ne zahtevamo idealne enakopravnosti, toda hočemo, da se pripozna vsaj princip; udejstvitev tega principa prepuščamo vladam. Načrt za enakopravnost ras nima sicer za seboj enoglasnega odobravanja, toda večina je vendarle zato. Držimo se še vedno naših predlogov m smo ogorčeni, ker ni komisija mogla sprejeti predloga, ki leži na srcu celemu japonskemu narodu.« — Belgijski minister za zunanje stvari Hvmans je izrazil obžalovanje celega belgijskega naroda, da se ni določil Brunelles za sedež Zveze narodov. Pripomnil je, da bodo morale nekatere izpostavljene države, kakor je Belgija^Jtfidno skrbeti za svojo sigurnost brez ozira na Zvezo narodov, ki bo sicer tudi za njih zelo važna garancija. Nemški delegati v Parizu. PARIZ 28. Skupina drugih 60 nemških delegatov je prispela danes ob 9 zvečer v Vaucres-son. Delegati so se podali takoj v avtomobilih v »Hotel de Reservois«. Ni bilo nikakih izgredov. Jutri se pričakuje zadnja skupina nemške misije t. j. tehnični delegati. Ne-nški mirovni odbor ▼ Weimarjn- CURIH 28. Poročajo iz Frankfurta: »Frankfurter Zeitung« je dobila iz Berolina brzojav, da je mirovni odbor narodne skupščine sklenil obdržavati svoje seje v Weimarju tda ostane v stiku z narodno skupščino in z vlado. UraHno dementiranje vesti, da bi Lloyd George in Oemenceau bili v zvezi z Wilsonom proti Italiji« PARIZ 28. Neka brzojavna agencija je priobčila vest, da se Clemenceau popolnoma stri-rja z \Vilsonom, ko ta odklanja priznanje Reke Italiji. Druga vest izpopolnjuje prvo, ter pravi, da je tudi Lloyd George popolnoma sporazumen z omenjenima. Merodajni francoski sloji dementirajo te vesti. RIM 23. Francoski poslanik priobčuje: Frsrcosko poslaništvo je pooblaščeno demen-tirati vest, ki pravi, da je Clemenceau poznal in odobril Wilsor.ovo poslanico, prej ko je bila priobčena. Amerikanska nota. PARIZ 28. »Nevv York Herald« priobčuje naslednjo noto ameriškega tajnika za notra-je zadeve, Lanea: »Reka ni bila v tajnem dogovoru, vsled katerega je Italija vstopila v vojno, določena Italiji, temveč Hrvaški, ki je del Jugoslavije; predsednik želi torej, da se Peka dodeli Jugoslaviji. Reško vprašanje postaja na ta način vprašanje pravičnosti; Wil-son in Clemenceau se strinjajo v tem, da bi bila krivica proti novi jadranski državi, če se dodali R »ka Italiji, ker je Reka edina luka na vzhodni jadranski obali, ki jo lahko uporablja Jugoslavija in bližnje države. Italijanske zahteve se oslanjajo na princip, da je reško prebivalstvo italijansko ter da mora vsleld tega pripasti Italiji. Zadovoljiti t.ej zahtevi bi pomenilo delati krivico drugim narodom in odpirati rano, ki bi provzročala povode večnem razburjanju. Italija lahko živi z Benetkami ir. Trstom brez Reke, a republikanske vlade ob vzhodnem Jadranu bi ne imele nobene pomorske zveze z drugim svetom. Omejitev oboroževanja« Bourgeois je branil v imenu francoske de-.gacije francoska predloga, ki nista bila sprejeta in ki sta zahtevala omejitev oboroževanja in ustanovitev organizma, ki bi imel edino nalogo, da pripravi sredstva proti upornim državam. Bourgeois je povdarjal važnost, ki jo Francija 4olaga v svoja predloga, ki naj bi u-s4varila zadostno garancijo Zveze narodov. Francija se sicer popolnoma strinja z načrtom Zveze, toda potrebna sta dva pogoja, da se iaogne vsaki bodoči vojni: Prvi pogoj je, da se resnično in stanovito omeji oboroževanje. Načrt določa, da lahko vsaka država sprejme, ali odkloni to omejitev, a ni predvideno, v kakšni meri naj se omejitev udejstvi. Potreben je sta- len organizem, ki bo že v naprej pripravil sredstva, s katerimi naj se kaznujejo uporne države. Ni strahu, da bi tak od Zveze narodov odvisen organizem zadržal vojaški duh in vseboval klico nove vojne. Mnoge zavezniške države, mnoge nevtralne države, ameriške in angleške skupine, so podpirale naše predloge. Ustvariti moramo Zvezo, je zaključil govornik, ki ne bo enkrat zgubila svoje veljave. Govorimo v imenu držav, katerih meje niso sigurne: v imenu Francije, ki je po Wilsonu meja civilnega sveta, v imenu vničenih dežela, v imenu Belgije in Srbije ter Italije, ki je tudi pretrpela velike škode, in končno v imenu milijona in sedemsto padlih Francozov.« — Minister Klotz je predlagal, naj se predložijo Zvezi narodov predlogi kovisije za ustanovitev finančnega Zveznega odseka. — Borden, kanadski delegat, je predlagal svoj protinačrt, ki se mu je pridružil Vandervelde in ki je bil odobren. V tem protinačrtu se izraža potreba metod in principov za ureditev dela, metod in principov, ki bi jih morala vsa industrijska podjetja uporabiti, vsaj v mejah, ki jih dovoljujejo posebne okolščine. Glavni princip je, da s deelo ne sme smatrati za blago ali predmet izmenjave. Dninarji in uradniki imajo pravico udruževanja. Delavci imajo pravico na plačo, ki jim omogoči življenje vedno in na vsakem kraju. Načrt zahteva: naj se uvede osemurno dnevno in 48urno tedensko delo; naj se uvede najmanj 24urni \edenski počitek, po mogočnosti v nedeljo; naj se odpravi delo otrok; naj se omeji delo mladine, da se ji da možnost nadaljnje vzgoje in fizičnega razvoja; izenačbe plačil za isto delo brez razlike na spol. Vsaka dežela mora zagotoviti pravično ekonomsko postopanje z vsakim delavcem, ki tam prebiva, ter organizirati nadzorovalno službo, vštevši tudi ženske. Razprava je odložena na drugo sejo. IZ FRANCIJE. Tihotapci z zlatom. PARIZ 28. V Nizzi so razkrili celo organizi-ranp bando tihotapcev z zlatom. V enem me-sccu so vtihotapili več kot en milijon zlata v Italijo. Tihotapci so postopali na razne načine. Nekateri so skrili denar v kovčege, ki so imeli 2 dna, drugi so ga spravili v majhne zavoje, ki niso stražam pale v oči. Včeraj so aretirali Ivana Scbbate iz Veitimiglie, ki je imel v robcu 3990 zlatih frankov; Maksima Grandija iz Tolonea, ki je skril v čevlje za 14.640 frankov ziata ia Emanuela Cambo, trgovca iz Iviz-ze, ki je spravil v razne majhne zavoje 17.080 zlatih frankov. — V Italiji so ti tihotapci prodajali sto frankov za 250 lir. IZ EGIPTA. Veiilri spori v Egiptu. PARIZ 28. Pariška izdaja »Daily MaiU poroča, da se je položaj v Egiptu v splošnem zboljšai, toda v večjih središčih so še vedno neredi. V Cairu so se sprli jetniki po jecah. Straže so sicer streljale, toda večina jetnikov je vendarle ušla. Veliko se jih je potonilo v Nilu. »Matin* piše, da je narodno gioanje po Egiptu dobilo premoč nad angleškimi četami. Začela se je pojavljati neke vrsti »črna reka«. Veliko vojakov so našli ubitih na straži. Nekatere strežnice po bolnišnicah so biie u-grabljene. Egipčani zahtevajo, naj se angleške čete nadomestijo z domačo policijo. Vse delo egipčanskih nacijonalistov je baje izvrstno organizirano in gre po gotovem načrtu. IZ ITALIJE. Sociiallstičaa stranka v Italiji lo nje sedanjo vedenje. MILAN 28. V članku pod naslovom »Odsotni a pozorni« napoveduje -socrjaKstični »Avanti«, kakovo bo vedenje socijalistične stranke v sedanjem trenotku. »Kakor se ni — pripoveduje — udeleževal demonstracij uprizorjenih tekom štLriih let, tako se proletarijat ne udeležuje sedanjih ananiicsta-cij proti zaveznikom izdajalcem in proti novemu sovražniku kalije, prodancu hrvatskim interesom. Kakor včeraj, kakor dane-s, tako -jutri estanemo sami na svojem mestu. Ce bi bMi mod tistimi, ki žive v konstitucijonelnem kolebari-u, in k: diplcmiati-čni in teritorijalni politiki dajo pomembnost, ki je mi ne dajemo, bi mogli pokaza-ti na neko skup:no delegatov, ki jih sedaj sprovajajo v triumiu. a ki so se tekom štirih let puščali voditi za nos, ker niso znala prav ceniti odporne sile ne sovražnikov, ne zaveznikov. Ali, mi nimamo pravice do besede o tem, ko vidimo v velikih višjih krogih sedanje pariške konference navzkrižja, razloge raz-1 ličnih kapitalističnih sil, ki (gredo tja preko skromnega jadranskega vprašanja in ki zajemajo vso : krizo svetovne buržoazije. Tudi potem, ko bodo i mala vsakdanja vprašanja pokrpana. bo moral za ! nas buržoazijski mir bankrotirati, ker sedaj je čas mas in ne diplomatov. Mi se ne moremo boriti za drugo tezo v današnjem konfliktu v Parizu, in to vsled enostavnega dejstva, ker odrekamo blo ku vsako sposobnost za uresničenje pariških sklepov, in ker ne priznavamo, da bi zahteve različnih delegatov odgovarjale interesom narodov, o katerih govore, da Hh oni zastopajo. Nadaljnja izvajanja je cenzura zaplenila. IZ NEMČIJE. Socijalizacija tiska na Bavarske«. BERN 28. »Miincher Neueste Nachrichten«, list, ki izhaja pod kontrolo komunistične mo-r.akovske vlade, priobčujejo naredbo osred-jega revolucionarnega sveta, po kateri se ves bavarski tisk stavi pod društveno nadzorstvo. Vsa uprava in direkcija Je pod javnim varstvom in uradniški sveti bodo takoj začeli s kontrolo. Poročali bodo vladi, ki bo gledala, da se zakon spoštuje; vlada je določila najstrožje kazni: od zapora do smrtne kazni. Zanimivo je, kako se bodo socijalizirali listi. Mesta razpolagajo na primer z listi in zagotovijo žurnalistom dovoljno odškodnino, ali direkcijo ima upravni_SvaV* katerem se nahaja vladni delegat,delegata delavskih svetov, 1 delegat s franke nćaleri pripada list, 1 član utemeljiteljev Socijalistične unije in l svobodni socijalistički pisatelj — Ravnatelj vsakega lista ima samo sveten glas. Uredniki, ki nočejo o-stati pri listu po socijalizaciji, lahko gredo; dobili bedo odškodnino za 6 mesecev, a mesto jih bo lahko postavilo na mesta, kjer mankajo uradniki. Socijalizacija pomenja razlastitev brez odškodnine, toda lastniki listov, ki nimajo drugih dohodkov, ostanejo lahko pri svojem listu kot uredniki, ki bodo dobivali plačo po svoji službi. — Lastniki, ki ostanejo pri svojem listu, morajo opravljati svojo službo ^ mesecev po socijalizaciji, doklelr se ne nadomestijo. Izdajalni, prodajalni prispevki in naročnine pride v last upravnega Sveta. Buržoa-zijci bodo lahko izdajali liste, toda na lastne stroške. Prispevki pa, ki jih prinaša izdaja, — pripadejo vladnim listom. Ustavili se bodo vsi nepotrebni listu Sotrudniki se bodo plačevali po vrstah; članki se ne smejo sprejemati brezplačno. Ne plačajo se članki pisatelja, ki ima uradniško plačo. Po dokončani socijalizaciji tiska se bodo socijalizirali vsi korespon-denčni in nformacijski uradi, papirnice, livar-nice, gledališča in kinematografi Aretirani špartakovcL BERN 28. Iz Bremena javljajo, da zopet delujejo plinarne in elektrarne. Zahteve neodvisnih socijalistov so odklonili-. Listi zopet izhajajo. Aretirali so 52 špartakovcev, ki so o-sumljeni, da so sodelovali pri ubojstvu ministra Neuringa. Prokurator je razpisal 10 tisoč mark nagrade z atistega, ki prijavi morilce. IZ OGRSKE. Romunsko sporočilo o položaju na Ogrskem. BUKAREST 27. Neko oficijelno sporočilo v vojaškem pc!oža-ju z dne 20. zvečer pravi: Na vzhodni fronti Ukrajine ni nLč novega. Na zapadni fronti Ogrske so naša čela kolo-ne dosegla črto, ki gre preko Satmarja Kalaimai-a, Leika, Orade, Velikega Varadina, Salenke, Poresine-je. Panete. M-rlne in Radna. Vsi kraji na tej črti so v naših rekah. Zajeli smo nekaj stotin ujetnikov in vple-nili Številnega železniškega materijala in eno težko baterijo. Im^H smo izdatne izguhe. Po-lkovnik Pauli2n je ostal mrtev, ko je stal na čelu brigade strelcev. Dva strelca in dva vojaka sta bila ubita. Razun tega je bil en častnik in dvanajst vojakov ranjenih. Uspehi komunistov. BAZEL 28. Iz Budimpešte poročajo: Romuni so minole sobote uprizorili močan napad proti Neri-gihaza. Naše obrambne čete pod osebnim vodstvom ljudskega komisarja Josipa Poganyi-ja so se uprle z usgehcm in so odbile napad Naše čete so zajele veliko število ujetnikov in so si osvojile več mitraljez in en top. Nesreča v PulL RA/VENA 28. Blizu Porto Corsini }e našla neka ladja minolovka čoln, ki so ga valovi metali sem-tertja. V čolnu sta bila dva neznana človeka. Ugotovili so, da sta to Matevž Lakota in njegova žena Marija, ki sta se minulo nedeljo odpel:ala iz Pule v Barbarigo, da bi svetkovala Veliko noč pri svoji hieri. Na poti nazaj ju je zasačil vihar, ki je odnesel čoln daleč od obali. Nesrečen par je ostal na valovih črez štiri dni brez hrane in pijače. Prepeljali so ju napol mrtva v ravensko mestno bolnišnico. 30, oprli 1671. PODLISTEK Nikolu] Seuiriov. Ruski spisal M. Arclbašev. — Poslovenil M. »Nekoč je izginila zapestnica starejše kom-lese___in mene so sumničili, da sem jo ukradla. Grof se je razjezil, vsi so taki nagli in silni; tri zaušnice mi je prislonil in dva zoba mi izbil... Katera druga bi bila letela k sodniku, jaz pa sem bila tiho, in veste, Sergej Ivanovič, kje je bila zapestnica? Visokorodni brat, grof Nikolaj Ignatjevič, si jo je prisvojil... Velik !ump in kvartopirec je bil in zato je vzel zapestnico. Ko se je to izkazalo, mi je sam grof dal sto rubljev.« Starka je samo ob spominu takorekoč plavala v blaženstvu in zmagoviti usmev ji je legel na razoran obraz, med tem pa je nadaljevala: »Će bi ne bila takrat potrpela, bi mi gospod grof ne bil dai ničesar... Prič nisem imela, samo Ivan Fedorjevič je bil; ta je bil takrat grofov lakaj, seveda bi kot tak ne mogel pričati proti njemu...« Danes, pred 248 leti okoli 10 ure zjutraj, je odsekel v Dunajskem Novem mestu rabelj glavi hrvatskega bana Petra Zrinjskega in nje-: govega svaka Franja Krsto-Frankopana. Leta in leta je moral hoditi narod v tujo zemljo po-čaščati mesto, kjer sta spala večno spanje ve- »Čemu bi ne bil mogel pričati proti njemu?« je vprašal Aladjev. Vidno je bil ozlovoljen. »Oprostite, kako bi bilo to vendar mogoče?« »Saj ste pravili, da je bil vaš ženin?« »No in kaj potem?« Starka je bila pošteno začudena. »Moj ženin je bil seveda; toda kako bi bil mogel izpovedati pred sodiščem proti takim aristokratom? Zato je lakaj dosti pre-malenkosten človek. Jaz sem si mislila, da je boljše molčati in potrpeti. In vidite, da sem imela prav.« »Fej!« Aladjev je razjarjen pljunil ter se obrnil proč od nje. Starka ga je prestrašeno pogledala in iz njenih majhnih oči so takoj pritekle solze. V tem trenutku je prišel njen mož, prerivajoč se postrani skozi vrata s puhtečim samo* varom. Postavivši ga na mizo se je obrnil proti svoji ženi ter jo potegnil za obleko, ko je videl, da se je Aladjev proč obrnil. Starka ga je preplašeno pogledala in obraza obeh sta dobila prav pohlevni izraz. Drug za drugim sta smuknila na hodnik in kmalu se je čulo zopet hitro in pretrgavano Šepetanje za zasto- rom. lika narodna mučenika. Niti stoletja po njiju smrti ni dovolilo avstrijsko tiranstvo, da bi se njiju ostanki smeli prenesti v domačo zemljo. Danes pa, ko je zasijala domovini svoboda, za katero sta se borila in za katero sta morala iti v smrt, danes se vračajo njiju kosti v domovino, kjer bosta odslej počivala v svobodni zemlji. S pomočjo francoskih Čet je dne 1. avg. 1664. avstrijski grof Montecuculi premagal Turke pri Sv. Gothardu. Vsled te sijajne zmage so pričakovali Hrvati in Madjari, da se zdaj osvobodi njih domovina turškega jarma. Ali kruto so se zmotili. Cesar Leopold I. je sklenil s Turki sramoten mir v Vaš varu, ki ni prinesel koristi n« Ogrski, ne Hrvatski. Glavno je bilo, da je imel cesar mir pred Turki; za drugo se ni brigal; posebno mu je bilo malo ležeče na tem, da bi se opomogle nenemške dežele njegove države. Posledica je bila veliko nezadovoljstvo med ogrskimi in hrvatskimi velikaši, ki so sklenili odslej delati sami na svojo roko za svobodo domovine, in, ako je treba, tudi proti lastnemu vladarju! Med hrvatskimi velikaši se je v prvi vrsti odlikoval Petar Zrinjski, junak bojne slave, ki je iskreno ljubil svojo domovino — zemljo hrvatsko, za katero je neumorno iskal pomočnike in zaveznike v boju zoper Turke. Družica mu je bila Ana Katarina, hči Vuka Frankopana, žena bogata in ponosna, krasna in razumna, resna in slave-željna, verna tovarišica v vseh političnih osnovah in delih svejega moža. Petar je bil vsled svojega bogatstva prvi velikaš v Hrvatski; njemu so bila odprta pota na francoski in poljski dvor in tudi z Nemčijo je stal v prijateljskih odnošajih. Njegovo ime je bilo zapisano v zlati knjigi med odličnimi in zaslužnimi možmi za beneško republiko. Njegov najbližji zaveznik je bil mladi knez Franjo Krsto Frankopan, Katarinin brat, navdušen in nežen pesnik hrvatski, poln mržnje na Nemce, katerih gospodstvo na Hrvatskem je hotel zatreti. Po Vašvarskem miru je cesar Leopold poslal v hrvatske in ogrske trdnjave nemške častnike in nemško soldatesko, ki je plenila zemljo in narod. Ker ta vojska ni dobivala nobene plače, je, lačna, opustošila zemljo hujše, nego so jo Turki. Zrinjski se je hodil kot hrvatski ban pritože-vat na Dunaj, ali tam so mu dajali samo lepe besede; ostalo pa je vse pri starem. Ko je naposled videl, da je zaman zaupal na pomoč Francoske, Poljske in Venecije se je odločil leta 1669., da pošlje kapitana Bukovačkega v Carigrad. 2e nekaj časa je mislil povišati sebe in svoj rod do časti samostojnega hrvatskega kralja, svojega zeta kneza Rakoczyja pa za gospodarja Erdelja in vzhodne Ogrske. Seiaj je zaprosil to od sultana proti letnemu davku 12.000 cekinov. Ban Zrinjski se je mogel za vsak slučaj povsem zanesti na bansko armado, ki je štela do 4000 ljudi. Njegov svak Frankopan mu je mogel dodati nekoliko stotin konjenikov. Zanašal se je tudi na sosednje slovenske dežele, Štajersko in Kranjsko, kjer je bilo veliko nezadovoljstvo vsled izrednih davkov, ki jih je pobirala država od teh dežel. Na Štajerskem je imel prijatelja grofa Ivana Erazma Tatten-bacha, bogatega predsednika štajerskih stanov. L. 1667. je obiskal Zrinjskega v Čakovcu in v razgovoru sta se potožila drug drugemu, kako slaba je Leopoldova vlada. Zrinjski je pregovoril Tattenbacha, da stopi žnjim v zvezo. Tattenbach mu je zaprisegel, da mu bo veren do poslednjega diha svojega življenja, ter da hoče pomagati k oživotvorjenju njegovih načrtov tudi s svojo krvjo in življenjem. Bil je tako bogat, da je lahko oborožil do 5000 mož. Eukovački je dosegel v Carigradu, da je stavil sultan te-le predloge: Mogočni car turški imenuje bana za vladarja vseh onih krščanskih dežel, ki jih bi v sledeči vojni osvojil. 2) Kadar izumre Zrinjskega rod, izbere si Hrvatska kralja svoje krvi, ki ga pa mor-a sultan potrditi. 3) Vero, svobodne šole, svobode in prava banove domovine bo čuval car sedaj in v bodoče. 4) Od svojega kraljestva in od drugih dežel, ki jih pridobi v tem boju, ne zahteva večega tributa od 12.000 cekinov. 5) Dokler bo še en mohamedanec, bo ta branil narod hrvatski proti vsaki sili. 6) Zrinjskemu ne treba pomagati carju v bojih v oddaljenih krajih. Vsled hude zime pa Bukovački ni mogel iz Turške nazaj. Šele v začetku marca 1670. je prispel na Hrvatsko. Dunajski dvor pa je že mesec poprej izvedel, kam in po kaj je šel Bukovački. Nemške vojske so začele prodirati v hrvatsko zemljo; general Spankau pa je Aladjev si je nalil Čaja in se pripravil, da ga pije, ko je zvonec na hodniku zapel iznova. »Ali je Aladjev doma?« je vprašal moški glas kratko. »Da, milostljivt gospod« doma je; prosim, vstopite.« je uslužno odgovarjal stari/nož, ki je bil odprl duri. Hitri koraki so se razlegali po hodniku; potem je nekdo potrkal na Aladjeva vrata. »Naprej!« je zadonel Aladjev glas. Majhen, črn možiček je vstopil ▼ sobo. Vsled velikih« okroglih načnikov je bil njegov obraz, podoben kanji, ie strašnejši. »AhI« je ušlo precej zategnjeno z Aladjevih ustnic. Čulo se je, da ga ta obisk ni posebno razveselil. »Dober dan!« »Dober dan... 2elite Saje?« »Čemu čaja? Vrag ga vzemi!« se je glasil neprijazen gostov odgovor. Previdno je slekel površnik ter potegnil iz njegovega žepa v papir zavit in z vrvico trdno povezan predmet. »Kaj hočete s tem?« je vpraial Aladjev tudi neprijazno. \ Mali mož je odložil zavoi na mizo ter ga skrbno obložil s knjigami, da bi ne padel dol. Aladjev ga je nemirno gledal. »Zadeva je dovolj preprosta... za las, pa bi me bili dobili... Z največjo težavo sem se jim izmuznil. Treba pa je to-le stvar shraniti na primernem mestu, in zato sem jo prinesel k vam... saj me razumete ... in tole tudi...« Naglo je segel v žep in prinesel še en zavoj, ter položil tudi tega na mizo. »Jutri pridem po oboje...« In ko mu Aladjev ni odgovoril, je nadaljeval možiček mirno in nekoliko zaničljivo: »Vaša visokost se mi zdi nekoliko vznemirjena? In vendar mi lahko prav mirno storite to majhno uslugo. Posebno še, ker ste vi itak sedaj na varnem.« Aladjev je vstal ter meril sobo s krepkimi koraki. Na obrazu se mu je videlo, kako nasprotujoči občutki vihrajo v njegovi notranjščini. »Vi ste postal pravcati Tolstojanec in po prstih tavajoči idealist...« je zdrdral mož z obrazom, podobnim kanji, ki ni mogel niti trenutek obstati miren. »Zastonj poskušate, da bi me ujezili,« je odgovoril Aladjev z glasom, ki je izražal očitno pomilovanje. »Stvari vzamem v varstvo... navalil v Medjumurje. Ker je bil sam preslab in turške pomoči še ni bilo, je Zrinjski obupal in dne 13. aprila skupno s Frankopanom zapustil Čakovac ter odšel na Dunaj, da se pokori cesarju. Na Dunaj sta dospela dne 17. aprila. Takoj naslednjega dne pa so ju prijeli in odvedli v gostilno »Zum Schwan«, kjer sta bila pod nadzorstvom barona Ugarta in grofa Trauna. General Spankau je prišel s svojo vojsko pred Čakovac, katerega mu je Katarina predala brez odpora. Nemški vojaki so oplelnili ves grad, ugrabili konje in kočije, orožje in hišno opravo, umetnine in dragocene knjige, da — celo priprosto kuhinjsko posodo. Banico in njeno hčer so zastražili in niso jima pustili »ni zdele, ni ražnja«. Zrinjske in Frankopanske gradove v Hrvatski in Primorju so Nemci ople-nili na doslej nečuven način. Na dunajskem dvoru so bili že odločili, kako bodo postopali z Zrinjskim in Frankopanom. Ministri so zahtevali od cesarja: »Kakor je Ferdinand II. po belogorski bitki zatrl za vedno odpor češkega plemstva, tako naj sedaj Leopold napravi na Hrvatskem.« Kot velikaša so smeli soditi Zrinjskega in Frankopana po ogrsko-hrvatskem pravu sam kralj in njemu enaki sodniki. Dunajska vlada pa ju je kratkomalo postavila pred avstrijsko sodišče. Dokler niso v Hrvatski in Ogrski skoraj popolnoma zasedli dežele, so postopali milo z obema velikašema. Šele 27. avgusta so zaprli Zrinjskega in Frankopana v Dunajskem Novem mestu in sestavili 1671. takozvano »nepristransko« sodišče. Zrinjskemu so očitali, da je bil prvi početnik in glava vsega upora; Frankopanu pa, da ni izdal svojega svaka cesarju in da je prevzel vodstvo upora. Zrinjski je zahteval, da ga kot velikaša sodijo po pravu in zakonu njegove domovine. Pozival se je na določbo ogrske zlate bule, ki daje vsakemu ogrskemu in hrvatskemu velikašu pravico do oboroženega spora v slučaju, da kralj ruši svobodo in pravo domovine. Vsi krščanski dvori razun Španskega, so prosili cesarja, da pomilosti oba Hrvata, a brezuspešno. Sodišče ju je obsodilo zaradi zločina razžaljenja Veličanstva in veleizdaje. Vsa dostojanstva in časti naj se jima odvzamejo, njiju imetje naj se zapleni, spomin nanju naj se izbriše iz sveta, njuni telesi naj se predado rablju, ki naj jima odšeče desno roko in glavo I Dne 30. aprila so zaprlil v Dunajskem No-vemestu vsa mestna vrata; vojska je stopila pod orožje. Pioglasili so jima razsodbo in javili, da jima je cesar v svoji — veliki milosti zmanjšal kazen: roko jima ne odsekajo, samo — glavo! Nekoliko mesecev pozneje so obglavili v Gradcu tudi grofa Ivana Erazma Tattenbacha. Katarino so odvedli z njeno najmlajšo hčerko Vercniko v samostan dbminikar.k v Gradec. Hčerko so jej kmalu vzeli in jo poslali v samostan sv. Uršule v Cclovec. Katarina je zblaznela in umrla v Gradcu dne 16. novembra 167?. Sina Zrinjskega, Ivana Antona, so pozneje obtožili, da se je pridružil zaroti Tekelija in ga vrgli v ječo. Dvajset let so ga vlačili po raznih ječah, dokler ni umrl dne 11. novembra 1703. na graškem ScHossbergu. Od vsega rodu je ostala še Jelena, najstarejša hči Petrova, ki je iskala zaveznikov proti cesarju Leopoldu in obsovraženim Nemcem ako jih r.e b: dalo nebo, tedaj tudi v samem peklu, da maščuje propast svojega roda. Zgodovina je izrcMi svojo sodbo. Potomci onega Leopolda se morajo danes klatiti brez dežele po tujini in ravno današnji dan prepeljejo v svobodno domovino kosti njegovih žrtev. Izbrisati so hoteli spemin obeh mučenikor za narodno svobodo iz sveta. Ali, v vsej dobi suženstva je spomin na oba junaka ostal svet in dokler se bo govoril na zemlji Zrinjskega in Frankopana jezik, bo opeval rod njuno slavo in veličino. Spomin na habsburškega morilca pa bo v narodu na veke — prokleti Đelaust in č-urno delo. (Dopis.) Se je najti Ijudij, ki ne morejo velikega časa, ki, hiti mimo in opažajo, kako jih vrtinec velikih guje va-se, da jih skoraj potisne bino — pozabljenja, ker se niso sedanjo dobo. Povod temu dopisu mi je dal mu prisostvovala nehote. Bilo je ravno tiste dni, ko so pojmiti scdan'cga preko ivih. Nc dogodkov prite-s površja v rlo-pokazali zreli za ■dogodek, ki sem se delavci borili toda naravno samo do jutri... Saj morate vendar razumeti...« »Hočete jih shraniti?« je vprašal oni hlastno. »To je glavna stvar. Vse drugo lahko uredite sami; zato ni treba, da bi se prepirala.« »Vendar! Treba je, da medsebojno enkrat uredimo!« je izjavil Aladjev s povdarkom in oči so mu blilskale. »Kako to?« je vprašal oni s ponarejeno ravnodušnostjo in se je dolgočasno obrnil od njega. »2e vsled tega, ker sva bila toliko let prija-telja, in sedaj —« »Pustite to, prosim ... saj se ne izplača, da bi omenjali take malenkostne stvari.« Aladjev je postal od jeze rdeč in je težko dihal. »Za vas je to morda malenkostno, da si to težko verujem,« je jezno vzkliknil. »Za mene pa ni, zato morava govoriti o tej stvari temeljito in jo dokončati.« »Jaz te potrebe ne izprevidim,« je trdil mali mož navidezne naivno in njegove ostre oči so se bliskale izaa okroglih očali; »toda, če ravno hočete .. Pa, to hočem!« (Dalje). Stran H. »EDINOST« štev. 118. V Trstu, dne 30. aprila 1919. za 8-urno -delo in zboljšanje plačil. Kaj bodo delali potem, ako res dosežejo 8-trrno delo? — je reke! neki meščan d-razemu. Zapravljali bodo in posedali po krčmah, kjer bodo zapravljali denar in tratili čas! — se je odrezal d"t3Ti- Pomisli — ie nadaljeval — da fco delo nehavalo že ob 3 ali 4 popoludne! Kaj naj bo po-čen:al delavec z ostalim časom.? Ubijal ga bo s pohajkovanjem in popivanjem. Skušala sem. da bi jima dokazala, e ljudij, ki sodijo, da je delavec rojen le za to, da se ub::a z -delom svojih rok od zore do mraka. Sploh naj se muči le z — rokami! Kakor da delav.ee nima tudi duševnih potreb: kulturne povzdige. naobrazbe, moralične pobude! Dela naj in dava in srce naj mu ostajata le — prazna! Ali pa naj bo v njej kaos misli in na-ziranj, ki naj se pode druga za dru—1, brez jasnosti in vezi. Duša delavca naj se .. ija pod teže tele-nesa trpljenja, naj hira in umira v izmučenem telesu. Da. tako bi hoteli nekateri srečni izvoljenci, da bi larrl;e izkoriščali tisto bitje, ki ie — po njihovem — prišlo na svet le v nce svete sebičnosti, ko so trije deli človeške družbe služili n'ihovemu gospodstvu, in so se morali, vkovani v spens odvisnosti, težko boriti za svoj obstanek, za svo:e golo življenje. Zatajevali so morali v«a svo?a duševna čustva za borni kruhek sebi in svo'cem. Sedaj pa. ko ie tudi delavskim masam jelo svitati na obzorju človečanstva. ko ie tudi njim zasvetila zvezda drugačnega življenja, -se povprašuješ: čenu bo delavcu tisti svobodni čas. ki si ga je priboril z mukcpolnim naporom? Nič ne slutijo. da ga bo posvečal sebi in svojcem ter da bo svoje du'evne darove — te doslej zakopane z-a-klade ■— tudi on poklafal na žrtvenik vesoljnega človečanstva. Na zatonu so tisti Časi, ko je bil delavec Ie ne-ira žival, ki jo gospodar vprega, kadar se mu iz'jublja in je? poklada — v jasli! Tisti, ki tako sodijo. nozahljaio tistega svetega čuta. ki ga je Stvarni v^adil v vsako živo bitje, tembolj pa člo-vek«: boja samoobrambe. Pozablia'o, da -to bitje — Človek ima še nekaj dragocenejejn, nego jc telesni mehm'zem; pozabljajo. da ta mehrnizem vodi neka višja sila, ki se Je pa delavec ni zavedal — svoje moči. N- ce zavedal svojega dostojanstva, svo:e velike misije, ki mu je f-"!a poverena tisti trenotek, ko mu je bila poverjena tisti trenotek. ko mu je bila podarjena iskra živlenja. Ni se zavedal svoje duševne sile, ni poznal samega sebe. Duševno življenje njegovo je zr«7rin'ala tema. Priti je morala ta strašna vojna z vsemi grozotami, da se je tudi delavec vzdramil iz muč-roga sna. Zasvetila ie luč in on si je me-l oči, ker ga je omami j>oi30ma zagrajati peti — v gostilno. Vživa naj tudi on. ali pametno, zmerno in ob pravem času! In sestanki v krčmi naj ne služijo samo telesu, ampak tudi duševnemu razvedrilu in medsebojnemu pcuku. V socijalni in gospodarski .pravičnosti je sreča človeštva? - Kremenov a. Domaie vesti. Izjava. Priobčevanie razprave pod naslovom »Erin« prekinjam iz raalogov, danes nočem nava/ati tu, o katerih pa bo govora posebej. Na-giašam pa, da prekinjam proti svoji volil, v na- spreistvu s svojim r.aziranjem. Priznavam pa tudi, da nerad prekinjam priobčevanie te razprave — &enru bi tajil to? — | tudi iz razloga vsakdanje potrebe uredništva lista s tako skromnimi razmeranr!. da se jim ne bi mogel protiviti tuji najidealneji žurnalist. Nedavno se je govorilo: Glejte, da prebredimo ta težki čas tako aH tako! Sedaj pa mi nalagajo — klavzuro. Pa r.e — to na glasam — od strani ki sem jim podrejen. Uklanjam se; ne odpovedujem se pa svojemu naziranju in — svoji volji! M. C—t—č Venczia št. 4; Preslnovo gostilno v Bazovici; mesnico Emilija Michelli v ulici Lazzaretto vecchio š-t. 43; pogrebno podjetje Zimolo na Corsu V. E., prodajo cvetlic Martina Germana v ulici Ponte-rosso št. 3, in zalogo petroleja Karla Brunelli, v ulici S. Michele št. 18. Te odredbe so posledica prijave finančne oblasti. Aprov. komisija. V četrtek, dne 1. majnika, bodo prodajalne aprovizacijske komisije ves dan zaprte. Za četrtek določeni odjemalci lahko dobijo svoj odmerek danes (v sredo) ali pa v petek. Izplačevanje pokojnin za mesec majnik 1919. Pokojnine, vzgoje valni prispevki, miloščine, podpore in podobno se bodo izplačevale za mesec majnik v Trstu bivaječim osebam, ki spadajo na okupirano ozemlje, ali so tam rojene ter osebam, ki so brezdvomno italijanske narodnosti; za izplačevanje sta določena 2 turnusa: civilne zadeve 8. majnika, a vojaške za-ceve od 12.—16. majnika. Normalne pokojnine se bodo izplačevale po ključu: lira za krono. Draginjske doklade in četrtletni prispevki se bodo izplačevali po 40% izenačbi. — A. Civilne pokojnine: V četrtek, 1. majnika 1919 za črke A—C, v petek za črke D—G, v soboto za črke H—L. v pondeljek M—O, v torek za črke P—R, v sredo za črke S—T, v četrtek za črke U—Z. — B. Vojaške pokojnine in podpore: v pondeljek (12. majnika 1919) za črke A—E, v torek F—I, v sredo za črke K—M, v četrtek za črke N—-R. v petek za črke S—Z. Likvidacija se vrši v pokojninskem oddelku (trg Evangelske cerkve št. 2 III., vrata 131. Pobotn:ce morajo biti opremljene z ozirem na dotične slučaje s službenimi živ-Ijenskimi izkazi, s potrdilom o bivališču, o trajanju vć-evstva ali, če gre za vzgo'evalne prispevke in miloščine, tudi s potrdilom, da so dotični prosilci brez vsakih denarnih sredstev. Razun tega se mora dokazati pravica na izplačilo (pokojnianski dekret itd.). — Na deželi se bodo omenjena izplačila vršila v davčnih uradih. Majniški shod priredi jugoslovanska socialno-demokratična stranka v Trstu na dan prvega maja ob 10 dopoldne na trgu ulice Vittorino da Feli.e poleg trga DonadonL Govoril bo Ivan Regen^ o pomenu letošnjega prvega majnika. Slovensko lastvo in slovensko občinstvo sploh je vabljeno, da se udeleži maniiestacije v velikem številu. Za cčbor: 1. Regent. Slovensko giedaTišče. Danes, v sredo, dne 30. t. rr-. ie premijera Anton Funtkove drame v treh dejanjih »Tekma*. Je to tretje delo in sedma predstava v ciklu izvirnih slovenskih dram. Prepričani smo. da bo naše občinstvo, ki je pokazalo dese-daj že toliko razumevanja in ljubezni Tekma« naj se potemtakem smatra za trage-diij ČastihlcpnostL« — Občinstvo se prosi, da pride dosti zgodaj k predstavi in zavzame takoj po tretjem znamenju svoje prostore. Opozarjamo na to. da se z današnjim dnem ne bo jemal več ozir na one. ki se še ob uri pričetka mude pri blagajni, ker se na ta način zavleče pričetek predstave, kar je za one. ki so točift) na svojih prostorih, mučno. Predstave se itak zavlečejo že radi nepraktičnega kulisnega aparata, in občinstvo se prosi, da ne poskuša s ploskanjem '"vati pričetek novega dejanja, ker je takšne ujetje čisto brezplodno. Za zaveso se stori vse in se dela z mrzlično naglico, da bi se mogla ista čim preje razgrmti — toda prej ko ni vse pripravljeno, ni mogoče pričeti. — Pripravljajo se «Rokovnjači« in I. Cankarjevo delo »V dolini šent-llorjanski«. Tržaška ženska podružnica CMD priredi v soboto 3. maja cb 5 pop. v veliki dvorani Narodnega doma otroško predstavo. Uprizorila se bo J. Rib i čiče v a priljubljena igra s petjem »V kraljestvu palčkov«, pod vodstvom gospoda prisate-Ija. Pevske točke spremlja orkester, ki ga vodi sam skladctelj, gospod Grbec. Ta igra se je unri-zcrila že pred leti z velikim uspehom v Trstu in v Ljubljani. Pridite vsi mali in veliki, videli bo-dete razun palčkov tudi vile in zvedeli bodete, kaj je na svetu največji zaklad! Vstopnice so v predprodaji v veži Narodnega doma. Skupina »Viktor Parma« naznanja svojim članom. da se danes vrši godbena vaja; prosimo, da se člani polnoš:evilno udeleže. Obenem opozarjamo g. odbornike na sejo. ki se bo vršila v nedeljo, 4. maja, v mali sobi Konsumnega društva »Jadran« cb 3 popoldne, radi prihodnjega občnega z-bera. Odbor se zahvaljuje gosp. J. Šornu za brezplačno prepustitev prostorov za vaje, ter gosp. N. N. iz Skednja za počarjeni znesek 10 kron. Na zabavnem večeru je nabral gosp. N. N. 12 kron, učen^ ci 10 kron in gosp. M. Poropat 9 lir. — Odbor. Svetoivansko gospodarsko društvo »Narodni dom« poživlja vse cenj. zadružnike, ki so vplačali deleže, da dvignejo proti izročitvi interimnih potrdil svoje -deleže pri Trgovskoobrtni zadrugi ul. sv. Frančiška št. 20. II. Mestna zastavljalnica. V sredo, dne 30. t m. se bodo predpoklne prodajale razne že zapadle, v oktobru 191S prevzete dragocenosti ser. 143 od št 1GS.501 do št. 110.900. Promet v pristanišču. Prlplul: »S. Marco III.« iz Benetk; odplul: *B. Bruck«; aNaprijed« na Kri; »Locke Postoria« v Newyork. ničesar, o Cesntr bi se dalo reči, da ie pomembno. V epični pesmi ma je vzoroval Aškerc, in tam ie imel Funtek več uspeha; najobširneje se je oddolžil pripovednemu pesništvu z »Godcem«, ki ga je osnoval na narodni pripovedki o Vrbskem jezeru. Toda tudi v tej smeri ni Funtek vzdržal. V prozi je napisal »Luči«; peča! se je s prevodi, prestavil Baumbachove»ga »Zlatoroga«, Goethejeva »Fausta« in iz Shakerpeareja poslovenil »Kralja Lira«. Tej zmesi je koncem koncev sledila »Tekma«, kateri so oporekali in pritrjevali. Kdor presoja Funtkovo pisateljevanje s tega stališča, vidi, da je Hrski in epski pesnik, prozaik, prevajalec in dramatik v svojem snovanju in delu često menjaval smeri; in temu bi se nihče ne čudil, če ne bi znaK, da ni Funtek več mlad. Toda baš -ta starost je Funtkov hic Rhodmc, hic salta! Mož jc plaval iz struje v strujo. In mislim, da ni pretežko uganiti zakaj. Bržkone je spoznal, da ne more postati novotarec ni v Kriki, ni v eptki; ostal je povsod povprečen literaren producent, sicer ne povsod baš najslabši, toda vendarle povsod epigon. Jaz menim, da je tudi »Tekma« čisto logična posledica njegovih prejšnj-ih slovstvenih proizvodov, toda, če obenem zaključuje njegovo literarno delo, ne morem prerokovati; zakaj Funtek je še živ, In od živih ljudi se je nadejati še različnih stvari. Edino, kar te pri Funtku nekoliko vrže iz sedla, je njegov slog. Ob njem bi utegnil povprečnik pozabiti marsikaj in deja-ti: to pa je pesnik! Ali v tem tiči zmota. Funtkoverou slogu manka Funtkove ideje. (Michelangelova moč ni izhajala samo iz oblike, v kateri nam je umotvore podal; v njih je prvotna ideja, in forme se poslužuje samo zato, da svojo originalno idejo konkretno predeča.) Toda vzlic vsem tem Funtkovim nedostatkom ni »Tek-ma« brez vrednosti. Podlaga precej vsakdanja: kipar Vlado Da ne j, bivši učenec ravnatelja umetiriš* e akademije Andreja Lesovina, doseže z razstavljenim kipom prvo nagrado, s čemur porine svojega nekdanjega učitelja s piedestala umetniške slave v ozačje na tla. Toda Lesovin je sebičen človek, ki tresli, da je slava na svetu le zanj, in se čuti po -tem udarcu tako omajanega, da hoče z Danejem tekmovati — ne za um etnos., pač pa za izgubljeno čast. In v tej tekmi se pokaže Lesovinu resnica, ki je obenem tragika njegovega življenja: podlegel je. S tem je izgubilo zanj življenje vsako ceno. »Danej, zdaj sem poražen. Čudna zavest. Ali naj se ji privadim?« Ne, privaditi se ji ne more. Zato je smrt edini stvaren zaključek patološkega procesa, ki se je v Lesovinu odigral. Nočem raziskovati, v toliko bi se dalo značajem oporekati z ozirom na resnično življenje. Zapisujem pa svoj, (ne vem, če subjektiven) občutek, da mi je v drami najbolj simpatična prikazen profesor Grušč. On je cel človek v življenju. »Jaz stojim (zemlji) pri «tleh, da sem ji bliže. Osnutki j smo iz veliko ila. pa nekoliko duha.« itd. V nje- ' govem realnem naznranju izzveneva tudi drama z besedami »Zemlja ga je potegnila nase«. Ob »Tekmi« se ne dd govoriti o Sofokleni in Evripidu. o realnem življenju, kakršno je, in o etičnem momentu, ki mu daje veljavo. Zaključujem nakratko: Funtek je napisal srednjevrstno dramo, ki se da — z nekaterimi izjemami — vzporedni z življenjem; Skrbinšek nam jo uprizori kot j prispevek k slovenskemu ciklu, in Lesovini bodo zdihovali: Mladina ima res prednost pred nami, ker ima pot pred seboj. Proda E iino^t. se trgovina jestvin z dekret m po dogovoru. Nasio? pove ias. o Ulei-k > 3*> 9 Kupujem vre-e. UL f?olitario 9, Margon. 3616 Plesno vola rani (Nar. dom), k> se je imela vršiti danes, se »rši j u t r s dne 1. maja. Z £ t?k ob 8 z več r. — V soboto, dre 3. maja, se priredi plesni venček; začetek ob 9 zvečer. Vo ite'j. v ščega s'ov nske- . _ __ ______ ga in itarjans^ecra jezika išče Ž liderš č & ifalemič, tovarna es en n v Ilirski Bis rici. P 106 hlode In gredo (frame) kupnje it Anton Žnider !čv llirs a Bistrica. P 106 w TlinnlA 1 vrs e prodaja po nizki ceni £Vt|liU tvrdka Gastune Doliin.r, Trs% ul. O Isl 16. 3619 ZLATARNICA G. PIHO, TRST s« nmfm'm na t o-u St. IS (Mvla zalarnica G. Z .^OVITZ & lijtf Velika izbrra srebrnih in svatih m, uha-o v, veri'ic itd. Naznanjam slavnemu občinstvu, da se odpre dne 1. maja Gostilno spansar v BurMjaii ulica Bonafata 66 (bivša Anasipoli). Točio se bo raznovrstno vino m preskrbljeno bo z dobro kuhinj t Priporoča se za obilen obisk F. SPANGER. ZOBOZDRAVNIK D". MRAČEK TUST Corso 24, 1. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. BitZtol[St:o izdiranje zob, plmLiranje in umetni zo'jje. Borzna poroTla. Trst, dne 29. aprila 1919. Ob popolnoma mirni borzi vzdržane cene. Tendenca rezervirana. Tečaji: CosuVicb f An«;troain»ricana) . • . Ge olmih ..... N;>vigazione Libera T iestina . . . Tj1 min Tripcovicli......«... M rcin>» ch ..... • • • • P emutla lord Oc® inia D-lm.itia 'par. »'r) ....... A««icurazioni Generali . . . . . R.;ini<5— 16< 0 -35J0-2^0 4K0 625-485 375 -4 O 340-. 375 . 255 2 '.'0 j 125 2220 795 610 815 l-»*> 640 4 0 173 0 3 0 2100 4K) 670 i>-r 2 21 315 4?0 37 » -a90 -262 Poslano*) SVARILO. F otosraHcni mit Daiiisrrs Trsti Cors) štev. 39. Razgledircđ v platni. Specijaliteta: Slike t barvah, oioschizzi. Gabinet, vuit, p .večanja, n produkcije vsakevrste. Ele ur. razsvetljava. JOSIP STRUCKEL Tiil, vogal Via N^o.#a-S. Caft^rina. Vel ka izbira vsakovrstnega b a^a za moške in žens'ce. B ago za sunnje, žamet, ba hr»nt, 8 »le. etiimin ter raznih predmetov za okras obl< k. Vse po znižan h konkurenčnih cenah. ZOBOTEH MllKI ATZUE in m n no i zob«tehnika v Trstu, uL S. Giovanni št* 14t 1. nadst: Ordinirata od 9-1 in 3-6 pop' BD^bl ZALOGA DR IN ZLATAH1NE::: na veliko izbero se vdobi pri A. POVH v Trstu TRG BARR1ERA VECCHFA ŠTV. 3. Huda babnica. Včeraj je prišla na rešilno postajo Marija Noier in si dala obvezati rano na levi roki. Ranila jo je neka huda babnica. Mačka Jo je ugriznila. Včeraj je pritekla na zdravniško postajo neka Josipa Schillan s krvavečo desno roko: usrriznila jo je mačka. Porod na ulici. Včeraj ob 2'30 pop. so poklicali rešilno postajo v ulico Gavanna. Prihitel je zdravnik, ki jc našel Margerito Krizman, 25 let staro, in pri njej nežnega obroka, ki je ravno prišel na ta beli svet in s svojim jokom primamil veliko število radovednega ljudstva, posebno ženskega. Zdravnik je dal prepeljati v bolnišnico mater in hčer. Po Skednju se splošno obrekljivo govori, da sem jaz nekaterim naprtil hišno preiskavo ali Internacijo. V sled tega izjavljam naslednje: Take govorice so krive in brez podlage. Kdor misH. da bi me mogel česar takega obdolžiti, naj se oglasi favno in oa| naznani slnča) oblasti. Vstaviti hočem brezpovodna obrekovanja, zato bom prijavil kazenskemu sodišču tudi tiste osebe, ki pripovedujejo, kar so slišale od obrekovalcev, in s tem blatijo mojo Čast, Ce ne prenehajo s takšnimi govoricami. SKEDENJ, dne 28. IV. 1919. LUCIJ AN FUFLAN. Dr. O. MORPURGO I ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioa-chino Rossini 17. vogal ul delle Poste u Izdiranje zobov hrrz bo'ečin u PLOMBIRANJA. :: UMETNI ZOBJE PAVEL PESTOTNIK — traja? - se priporoča slav e i.u občinstvu za novo delo i> pop avi o. Trst, ulica Gatteri štev. 33, II. nadstr. Javen ples se vrSi v ZgoniKu dne I. maja v zelenem gozdiču. K obilni udeleibi \abi MLADINU. -= Na debelo ! Kupuje in prodaja APNO ugaslo, cement „rortlnntri. ume, olje, drua za hurjaoo za peči itd. Zaloga Hica acpdotto if. 9*. — Teicfn 241. -= Na c ebelo I ==- na debelo in drobno GentillisKrižm&ni'il! Tntt il Muovp 38, varal ul. S. Iuzzg;o Vsaki dan novi dohodi. raap JADRANSKA BANK A l Dcln. glav. K 30,000.000, Rcserve K 8,0ou.ouJ (•Klrclit TRST Ha Cassa di Risnannio i - Via S. Rito!? 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Rotor, Ljubljana, Metković, Opatija Spiit, ŠibeniK. Za^ir, Ekspozitura : Kranj. Obavlja vse v b nčno stroko spadaječe posle. Sprejama vloaa v Lirah na hraniine knjižice proti .n/s% letnim >brc-stim v b.>ncog ro-prometu proti letnim o-brestim Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Hale v najem vamtitoe praiaie (Sa!.s Jezita). Blagajna posluje od 9 do 13. ■EBBBHBanKK' Opčine •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. HALI OGLASI I se r a {v na Jo po 10 stol. bo s« d a. | Naj m in j ša prlitoj I »a L. t.-. ■ Debela črka 20 slo u besedo. ■ ■ Najmanji« pristojbina L 2.-. ■ ___ i Zapreti je dal civilni ke.misar nadrVe nastopne *4irti: pio.u.j zcltii^ .e Uircli.u;c \ icav ^a Uku • Knliževnoift in umetnost. STANO KOSOVEL: K FUNTKOVI »TEKMI«. Nisem si točno na jasnem, za kakšen pisateljski izraz naj smatram Funtkovo »Tekmo«. Glede na starostno dobo n'enega avtoria bi lahko sklepal, da je »Tekma« sinteza Funtkovega dela na bcle-trističnem polju. Ali ta sodba ne utegne biti kon-čnoveliavna. Ka:ti Funtek je pi*al pod Gregorčičevim vpi.vcm%lirične verze, in ni v n]ih ustvarili VHAtrvflrnAff delavca aU delavko in učenk« nrOJuSncSU iače k ojafinica Boštjan Ga.b u v Trstu, uL A»indemonte 6 (podaljšek uL Chioz a) 3622 FOprOdO] ^ 2 krJT' 8 telet°m .najb. ^^ mmmmir_____ pasme; T^ka ima po 15 1 m le a. Na ojjled ste pri S/. M. Magdaleni Sp. Piauo S Anr.a P4, \ os« stvo AnžiČ - SUM nKM«l||| svilena ob eka, nova, plavi«, s% proda llUlIlSlIU u 0 L. Ul. Nicolo MachiaveUi 19. L. des o, od 1—3. 8H21 Čsuljainlca z vso pri mvo s« prod« r;»di bo-leznL ti L Maksimo d'Azeglin 1. c617 sprejema popravil* ur vseh vr t; delo. točno, cene amaroe. Velkavrh, uL Tj-or ii. 8457 Orar CiiT2 velike, skoraj nore. pr dam Cena po dogovoru. UL Valdihvo bi. 29, IL levo. (3606 I Skorai zastonj 1 i DB2 15. IBCjH t. L Vino po 2 Lire. Žganje, rum, konjak, janež 50 stopinj po 8 L. Špirit 96 stopinj po 16 Lir. Ma SP0LL0IH0. Trst, ni. Auli] it. 10. I UMETNI ZOBJE l z in brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobkj VIIJ iN TUSCHERzob%m^k TRSI, ul 30. oktobra (ex Caserma> 13, Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. ____ a i ^ . k v '■■■ii ZobotehnišKi nmiiulGtoriJ Opčine Ste«. 378,1. n. v hiši lekarne Odprto oJ 9 tfol in od 2 do 5 I se Izselimo iz dosedanjih prostorov, ™ rato prodamo vso obstoječo zalogo ™ udzSMltiga I za moške obleke !n tfri Sa po znižanih cenah. BOlfIHEC & C., Trst I nI. Metra lt. 8. vogal si. tova II. 13. = IIIImoiiiJ Restnoroterli! (Milnltorii! Krčmaru! ■ prispelo v zalogo M0D0TT1 & SESUN ^Trst — ulica S. Maurizio št. 7. Telefon 30-32.