V	'
Poštnina oiacana v 8o»ovin> teto LVII. V Ljubljani, v torek, dne 29. oktobra 1929 St. 247	st.Zoir
Naročnina
Dnevna iždajn
u kr«lje»lno Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 150 Din celolelno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedei)»ka lzda)g celoletno v Jugo slovlfI1ZO Din, za Inozemsivo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglaso-v l slolp. pelll-vrsic mali oglasi po 130 in 2 D.veCfl oglasi nad 43 mm vlilnc l><> Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pn večlem O naročilu popusl Ij-.lde ob 4 zfulraj razen pondeljho ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitar/e vi ulici«. 6 11J Rokopisi se ne vrat d|o> nelranklrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon št. 20Sp, upravtllšlva št. 2328
Uprava le vKopliarivni ul.šl.ti ^ Čekovni račun: Llubllana šla.. 10.650 In 10.34& za tnseialc, Saralevošl.7SS3, Zagreb št. 39.011. Vrat/a In nunat št. 24.797
Rezultat češkoslovaških ; volitev
Čeprav še ni znana končna razdelitev aiandatov, se vendar vidi iz števila za posamezne; kandidatne liste oddanih glasov rezultat volitev.
Kot prvi ih najbolj jasen rezultat treba omeniti težak poraz komunistov. Skoraj milijon glasov so dobili pri prejšnjih volitvah, sedaj pa komaj tri četrtine milijona. Vse kaže, da je ta poraz šele začetek novih porazov in da bodo propadali komunisti na Češkoslovaškem še nadalje. Preveč poslušno uboganje Moskve je moralo vzeti stranki ugled, na drugi strani pa je z železno neizprosnostjo rušil hujskaško stranko zakon evolucije. Velika zasluga vodilnih čeških državnikov je, da niso s silo zatrli komunizma, čeprav bi ga mogli, temveč da so prepustili evoluciji, da stori svoje. Spoznavanje praznote komunističnih gesel je odvrnilo ljudi od komunistične stranke in zato so v nedeljo izgubili komunisti skoraj 200.000 volivcev definitivno. V tem je ravno posebna ostrota komunističnega poraza. Ni to samo slučajna izguba, ki jo je mogoče v prvi ugodni priliki zopet popraviti, temveč to je izguba, ki ostane in ki ima v sebi kal za nove in še večje izgube. Poraz komunistov je na vsak način največja pozitivna stran volitev in že zaradi njega se je izplačalo iti na volitve.
Mors tua, vita mea. Poraz komunistov je naravno povzročil dvig socialističnih strank. Tako so češkoslovaški socialni demokrati napredovali za skoraj 350.000 glasov in nemški za skoraj 100.000 glasov, torej skupno za več ko dvakrat toliko, kakor so nazadovali komunisti. Uspeh je torej velik in celo ugodnejši od onega v letu 1921, ker tedaj so dobili združeni čeŠQ.d socialni demokrati in komunisti 1,590.00C^«sov, dočim jih imajo sedaj komunisti in socialni demokrati skupno 1,667.000. Manj ugoden je rezultat za nemške socialno demokrate, ki so dobili leta 1921 690.000 glasov, dočim so jih letos zbrali samo nekaj uad 500.000.
Od čeških meščanskih strank so najbolj napredovali agrarci, ki so napredovali za 100 tisoč glasov in se na prvem mestu dobro utrdili. Seveda je vprašanje, če je ta uspeh dosežen le z idejnimi sredstvi in če ni močno podprl agrarce vladni ajiarat. Gotovo pa je, da imajo agrarci zelo obsežno gospodarsko organizacijo in da je zlasti ua Češkem večina kmetov v Svehlovem taboru. Enako so volitve dokazale, da je moravski kmet v taboru Šramkove ljudske stranke, pa čeprav ni ljudska stranka odrezala tako dobro, ko pri prejšnjih volitvah. To nazadovanje je deloma vzrok bivanja stranke v vladi in pa razkola, ki ga je povzročil bivši poslanec Čurik. Je sicer res, da so bili tudi agrarci v vladi in so kljub temu napredovali. Toda razlika je v tem, da so imeli agrarci tudi v resnici vso vladno moč v rokah in zlasti važni urad za agrarno reformo, dočim so na lidovce padla le bremena, pravice pa le v neznatni meri. Ali 623.000 glasov, ki jih je stranka zbrala v najtežjih prilikah, dokazuje, da stoji trdno in da je njeno nazadovanje le slučajno.
Od drugih čeških strank so najbolj napredovali narodni socialisti in v precejšnji meri tudi narodni demokrati. V glavnem se imajo narodni socialisti zahvaliti za svoj napredek bivši stranki dela, ki se teh volitev ni udeležila. Zato pa je. narodnim socialistom v precejšnji meri škodovala liga proti vezanim kandidatnim listam, za katero sta Stri-brni in Gajda zlasti v Pragi uspešno agitirala.
Največje zanimanje pa je vladalo za rezultat volitev na Slovaškem. Tu je bil volivni boj najostrejši in tu je bil tudi vladni pritisk najmočnejši. Namesto 489.000 v letu 1925 je bral sedaj Hlinka le 425.000 glasov. Nazadoval je torej za več ko 60.000 glasov. Je to sicer velika izguba, a kljub temu ostaja slovaška ljudska stranka še vedno prva stranka Slovaške. Kakor je češki kmet za švehlo, moravski za Šrameka, tako je slovaški za Hlinko. To resnico so potrdile tudi sedanje volitve.
Naj so bili napredki ali nazadovanja strank še tako velika, vendar ni nobena skupina tako napredovala, da bi bilo mogoče sestaviti vlado brez kompromisa. Nova vlada bo zato plod kompromisa, ki bo zdrav, če se bo mogel opreti na češkoslovaškega kmeta in delavca. Nedeljske volitve so zopet potrdile, da sloni češkoslovaška demokracija na treh stebrih: na socialistih, na agrarcih in na katoliškem taboru. Skupno delo teh treh taborov je tudi najbolj naravna oblika bodočega nujnega kompromisa.
_ _	V
Poraz komunistov na Češkem
Pri nedeljskih češkoslovaških volitvah napredovali socialni demokrati, agrarci, č. narodni socialisti
in nar. demokrati, nazadovali pa komunisti, fidovci in Hlinka
Praga, 28. okt. AA. ČTK poroča, da so potekle včerajšnje volitve po vsej Češkoslovaški mirno in brez incidentov. Zaradi slabih vremenskih razmer so bile brzojavne in telefonske zveze s Slovaško in Podkarpatsko Rusijo deloma prekinjene, deloma pa popolnoma pokvarjene. Izidi volitev bodo znani šele v torek. Po dosedanjih, še ne popolnih poročilih so komunisti utrpeli velike izgube, obe nacionalno demokratski stranki pa sta napredovali.
Praga, 28. okt. (Tel. »Slov.«) Po predleže-čih uradnih številkah je bilo pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah oddanih skupno 7 milijonov 386 tisoč (vse številke so zaokrožene na tisoče) glasov, dočim je bilo leta 1925 oddanih 7,103.000. Dobili so:
Komunisti 752.000 — izguba 188.000.
Združene madjnrske stranke 257.000.
Nemška volivna skupnost 393.000.
Neinški socialni demokrati 506.000 — pridobili 94.000.
Poljsko-židovska skupnost 102.000.
Nemški nacionalci 188.000, izgubili 5-2.000.
Mailjarski mali kmetje 7000.
Češki narodni socinlisti 767.000 — pridobili 61.000.
Velenenici 7000.
Češki socialni demokrati 970.000 — pridobili 338.000.
Stranka Jurige 5000.
Liga proti vezanim listam dr. Stribrnegii in Gajde 71.000.
/Narodni demokrati 359.000 — pridobili 38.000.
Češka ljudska stranka 623.000 — izgubila 67.000.
Čoška agrarna stranka 1,104.000 — pridobila 99.000.
Češka obrtna stranka 290.000 — pridobila 3000.
Nemški krščanski sorialci in obrtna stranka 347.000.
Slovaška ljudka stranka 425.000 -— izgubila 62.000.
Nemški narodni socialisti 204.000 — pridobili 36.000.
Dosedanja koalicija, obstoječa iz češke agrarne stranke, češke ljudske stranke, češke obrtne stranke, slovaške ljudske stranke, nemških agrarcev in nemške krščansko socialne stranke je s svojimi 3,545.000 glasovi še vedno daleko močnejša, kakor združene socialistične stranke čeških socialistov, čeških narodnih socialistov in nemških socialnih demokratov, ki so dobili skupaj 2,243.000 glasov. Pri sestavi vlade bo torej vsekakor moralo priti do kompromisa.
Rezultat senatnih volitev.
Praga, 28. okt. (Tel. »Slov.«) Pri senatnih volitvah, pri katerih sta volila dva letnika manj, kakor v poslansko zbornico, so zgubili komunisti v veliki Pragi v primeru z lanskimi deželnozborskimi volitvami 11.000 glasov. Češka voivna skupnost, nemški socialni demokrati in nemški socialisti so pridobili 500 glasov, nemški krščanski socialisti z obrtno stranko pa so zgubili 200 glasov. Od čeških strank so zgubili češki narodni socialisti 20.000, narodni demokrati 9000, ljudska stranka 2000, | agrarna stranka 15.000 in češki obrtniki 1500 : glasov, dočim so pridobili češki socialni demo-j krati 5000, liga Stribrnega, ki sc I. 1928. ni i udeležila deželnozborskih volitev, pa 31.000 I glasov.
I. skrutinij.
Praga, 28 okt. (Tel. Slov.«) Sedaj so znani rezultati iz vseh 22 volivnih okrožij. Pri prvem skrutiniju je bilo oddanih 187 mandatov. Od leh dobijo komunisti 17, češki narodni socialisti 22, češki socialni demokrati 30, češki agrarci 35, češka ljudska stranka 18, češki narodni demokrati 5, češki obrtniik 2, liga proti vezanim listam 2, slovaška ljudska stranka 13. nemški socialni demokrati 14, nemška volivna skupnost 8. nemški krščanski socialisti 6. nemški nacionalci 3, nemški narodni socialisti 4, Poljaki in Zidje 1. združene madjar-ske stranke 7.
Izvoljeni poslanci.
Praga, 28. okt. (Tel »Slov.«) V prvem praškem volivnem okrožju so bili izmed znanih politikov izvoljeni voditelj komunistične stranke Klemeni Gotlvvald, glavni urednik komunističnega Rude Pravo , dalje zunanji minister dr. Beneš in njegov pristaš, bivši poštni minister Tučny, za češke socialnc demokrate bivši pravosodni minister Meissncr in za narodne demokrate dr. Kramar. V drugem praškem volivnem okrožju so bili izvoljeni komunist Harus, ki je sedaj radi več obsodb v ječi, pa bo radi izvolitve najbrže izpuščen, prista-šinja narodnih socijalistov gospa Zeminova, ki velja za najbolj bojevito v praškem parlamentu, poslanec Špatny in Zahorsky, za češke so-sialne demokrate voditelj zveze kovinskih delavcev Hampl, za narodne demokrate dr. Ilejn. Na deželi pa so bili med drugimi izvoljeni nemški socialni demokrat dr. Čeh, češki agra-rec, predsednik poslanske zbornice dr. Maly-pelr, češki krščanski socialec Roudnik, češki socialni demokrat minister Bcchyne in češk' krščanski socialec, kanonik Svetlik.
Demisija češkoslovaške vlade
Praga, 28. okt. (Tel. Slov. ) Vlada je danes podala svojo demisijo. Ministrski predsednik Udržal je prišel dopoldne k predsedniku republike Masaryku in mu čestital v imenu
vlade ob priliki državnega praznika. Obenem je podal demisijo vse vlade, ki jo je Masaryk sprejel. Z lasnotročnim pismom l>o staro vlado najbrže jutri pooblastil za začasno nadaljnje vodstvo poslov.
Prejšne češkoslovaške volitve
Prve češkoslovaške volitve so se vršile leta 1920. Volitev se jc udeležilo 21 strank, in sicer 11 češkoslovaških, 6 nemških, 2 ma-djarski, 2 madjarsko-nemški in združene židovske stranke. Brez mandatov so ostale tri češkoslovaške (stranka malih obrtnikov, Pru-narjeva neodvisna stranka malih ljudi in Cho-cova slovaška socialna stranka), 1 nemška (nemška svobodno socialna), 1 madjarska (madjarska narodna) in združene židovske.
Vseh volivcev je bilo 4,255.623. Rezultat njih glasovanja je bil, da so dobile posamezne stranke (vsa števila zaokrožena):
1.	Čsl. soc. demokrati 1,590.000 glasov ali 25.65% vseh glasov in 74 mandatov.
2.	Čsl. Iidova in ludova 700.000 ali 11.29% glasov in 33 mandatov.
3.	Republikanska (agrar.) stranka 604.000 ali 9.74% glasov in 28 mandatov.
4.	Narodni socialisti 501.000 ali 8.08% glasov in 24 mandatov.
5.	Narodni demokrati in agrarna opozicija 388.000 ali 6.25% in 19 mandatov.
6.	Slovaška narodna in kmečka stranka 242.000 ali 3.90% glasov in 12 mandatov.
7.	Obrtniška stranka 123.000 ali 1.98% glasov in 6 mandatov.
8.	Modračkova socialistična stranka 59.000 ali 0.95% glasov in 3 mandate.
Ostale tri češke stranke so ostale brez mandata.
Nemške stranke:
1.	N. soc. demokrati 690.000 ali 11.12% glasov in 31 mandatov.
2.	Združeni n. demokrati in narodni socialisti 329.000 ali 5.30% in 15 mandatov.
3.	Nem. kmečka zveza 213.000 ali 3.44% glasov in 11 mandatov.
4.	N. krš. soc. ljudska stranka 212.000 ali 3.44% glasov in 10 mandatov.
5.	Nem. svobodomiselni demokrati 105.000 ali 1.10% glasov in 5 mandatov.
Združene nemško-madjarske stranke pa so prejele 248.000 ali 4% glasov in 9 mandatov.
Volitve 1. 1925.
Veliko socialistično navdušenje je padlo, vrhu tega so se komunisti odcepili in zato so dale tudi volitve 1. 1925. bistveno različen rezultat.
Največ glasov so dobili agrarci, dočim so ' soc. demokrati padli na 4. mesto, komunisti pa si priborili drugo.
Rezultat je bil ta (številke zaokrožene):
1.	Agrarci 970.000 ali 13.66 % in 45 mandatov.
2.	Komunisti 942.000 ali 13.25% in 41 mandatov.
3.	Čsl. ljudska stranka 691.000 ali 9.73% in 31 mandatov.
4.	Soc. demokrati 631.000 ali 8.88% in 29 mandatov.
5.	Nar. soc. 609.000 ali 8.57% in 28 mandatov.
6.	Nemška kmečka zveza 571.000 ali 8.04% in 24 mandatov.
7.	Hlinkova slovaška stranka 489.000 ali 6.88% in 23 mandatov.
8.	N. soc. demokrati 411.000 ali 5.79% in 17 mandatov.
9.	Nem. kršč. socialisti 314.000 ali 4.43% in 13 mandatov.
10.	Češ. obrt. trg. stranka 286.000 ali 4.02% in 13 mandatov.
11.	Češ. nar. demokrati 285.000 ali 4.01% in 13 mandatov.
12.	N. narodna stranka 241.000 ali 3.39% in 10 mandatov.
13.	N. nar. soc. 168.000 ali 2.37% in 7 mandatov.
14.	Nem.-madj. kršč soc. stranka 98.000 ali 1.39% in 4 mandate.
15.	Ruska kmečka zveza 36.000 in 1 man.
16.	Poljska stranka 30 000 in 1 mandat.
Brez mandata pa so ostali združeni Židi z 98.000 glasovi in stranka narodnega dela z 98 000 glasovi, ker so bili njih glasovi razkropljeni v vseh okrajih in niso v nobenem okraju dobili volivnega števila.
Belgrajske vesti
Belgrad, 28. okt. (Tel. Slov. ) Predsednik vlade general Pero Živkovič šc vedno dobiva od vseh strani naše domovine številne čestitke in udanostne brzojavke za novi zakon 3. okt
Belgrad, 28. okt. (Tel. »Slov. ) Včeraj so se vrnili v Belgrad iz Ženeve delegatje naše države, ki so bili na seji mednarodnega urada dela. Zasedanje tega urada jo trajalo deset dni. Na njem sla zastopala našo državo načelnik ministrstva za socialno politiko g. Jere-mič in g. Topalovič, delegat delavskih zbornic. Najvažnejše vprašanje, ki se je na konferenci obravnavalo, je bilo vprašanje pomorskega delavstva. Nadalje so se reševala tudi druga važna mednarodna socialna vprašanja.
Belgrad, 28. okt. (Tel. Slov. ) V najkrajšem času se bo vršila v Belgradu konferenca izvoznikov. Gre za dvig našega izvoza pšenice in koruze. Na konfernco bodo povabljeni ludi madjarski izvozniki. Natančnejši datum se bo javil pozneje.
Belgrad, 28. okt. (Tel. Slov. ) Nova zgradba ministrstva za promet v Nemanjonovi ulici je že pod streho. Zunanja dela bodo v par dneh dokončana, nakar se bo takoj pristopilo k notranji ureditvi prostorov. Upajo, da bo stavba že do konca tega leta končana
Belgrad, 28. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor se je ugotovilo, so se nalezljive živalske bolezni v prvi polovici meseca oktobra znatno povečale. Bilo jc vsega skupaj 3342 obolenj domačih živali. V prejšnjem mesecu pa je bilo 2700 slučajev nalezljivih bolezni med živino Predvsem se širi slinavka, katere je bilo 1585 slučajev, nadalje je bilo 652 shuajev ovčje ošpice in 475 svinjske kuge. Nevarnejših epidemij ni bilo nikjer.
Belgrad, 28. okt. (Tel. »Slov. ) Bivši inka-sant ministrstva vere Vasiljc Arandjelovič je obsojen na tri leta ječe, ker jc poneveril 416.000 Din iz državne blagajne.
Belgrad, 28. okt. (Tel. »Slov.-) V veliki dvorani moške gimnazije sc jc danes vršila komemorativna spominska seja belgrajskih abstinentov, katere sc jc udeležila ogromna množica belgrajskih dijakov.
Besedovski o stanju
v sovjetski Rusiji
Iti vsi svetnik sovjetskega veleposlaništva v far i/.n in eden prvih sovjetskih diplomatov, Besedovski nadaljuje pridno s svojimi odkritji o stanju v sovjetski Rusiji. Je sicer jasno, da so njegove izjave tendenciozne in da ui njih namen objektivnost, toda kljub temu so važen prispevek t: spoznavanju sedanjega stanja v Rusiji. Pred kratkim je imel Besedovski v Parizu predavanje o položaju v sovjetski Rusiji. V svojem predavanju je med drugim dejal:
Sovjetski režim diktature trohni in je v razpadanju. Kmetje tako mrze vlado, da so modrijani iz GPU« predložili politbirou referat o nedvojbenem obstoju zelo velike in dobro skrite velike kmečke protisovjetske organizacije. Taka organizacija sicer ne obstoji, res pa je, da se znajo kmeti z izredno spretnostjo boriti za svoja gospodarstva. Dostikrat sklepajo z lokalnimi oblastmi prave zarote proti centrali in njenemu kolektivnemu gospodarstvu. Težnje in zahteve kmetov se izražajo tudi v sami komunistični stranki. Danes je položaj v sovjetski Rusiji takšen, da mora velik del prebivalstva prehranjevati posamezne industrijske skupine, ne da bi od tega kaj ime!. Položaj je tem opasnejši, ker to umetno prehranjevanje ne zadovoljuje niti delavstvo. Sovjetsko gospodarstvo je čisto oddeljeno od svetovnega. Zlat rnbelj je z drakoničnimi odredbami vzet iz prometa, da se ne bi videlo, kako silno je padel tečaj rublja.
Orientacija ua desno je bila prvi dokaz, da so se množice iztreznile. Ta orientacija se je najprej pojavila v tekstilnih tovarnah, kjer je delavstvo v ožjih odnošajih s selom. Osnovna politika komunistične stranke se bo obdržala do novega revolucionarnega gibanja množic. Stalin pa kljub temu noče niti najmanje popustiti. Stalin namreč še vedno veruje v izbruh svetovne komunistične revolucije. Ce bi stranka sedaj le nekoliko popustila, potem bi po njegovem mnenju izgubila stranka ob izbruhu revolucije vse prednosti. Dosledno temu je tudi sklenjeno, da se petletui gospodarski uačrt sovjetov do pičice točno izvede. Ta fanatizem gre celo tako daleč, da se zahteva nemogoče, da se dejstva prilagode teoriji. Odličen statistik Gromou, o čegar vestnosti in strankarski zanesljivosti ni dvomil niti Jaro-slavski, je bil suspendiran, ker niso njegove cifre odgovarjale odredbam in teorijam političnega odbora Zaverovani v svoje teorije, ne pripuščajo sovjetski mogotci kritike. Vendar čisto je izločiti ne morejo, ker je moral tudi Stalin priznati, da je komunistična samokritika edini ventil, ki prepričuje, da kotel še ni eksplodiral. Postopajo pa na čisto poseben način. Iz komunističnih vrst izhajajočo kritiko pripuščajo, toda le proti lokalnim oblastem. Nato premeste predstavitelja lokalne oblasti in ljudje dajo nekaj časa po tem doseženem uspehu mir. Ali ne za dolgo, ker novi predsta-vitelj ni nič boljši in samokritika potem še naraste.
V	zadnjih desetih letih je neobičajno na-rnstla politična zavednost delavcev in kmetov. Ljudje spoznavajo, da je tako notranja ko zunanja politika sovjetov v nasprotju z interesi dežele. Ko se je svoje dni vodila kampanja za Kitajsko, je ta naletela na celo vrsto očitkov. Ko pa je bilo treba kasneje vsled konflikta na kitajski vzhodni železnici braniti ruske interese, je morala vlada priznati, da je njena politika tako razočarala ljudstvo, da ni mogla pridobiti za njo ljudi niti sedaj, ko se je krila z interesi zemlje.
V	zadnjem času se opaža, da se pričenja v komunistični stranki preporod mišljenja. V levičarsko opozicijo je prišlo na tisoče in tisoče koml,nistov. Ti levičarji pravijo, da ima vsaka revolucija svoj cilj. Ce tega izgubi, potem postane reakcija. Oficielna komunistična revolucija se že bliža temu cilju. Zato hočejo levičarji, da dobi novi cilj revolucije ustalje-nje revolucionarnega razmaha, demokratizacija državne uprave in gospodarska obnova dežele na novi podlagi.
Svoje predavanje je zaključil Besedovski s to napovedjo:
Program demokratičnega termidorja more postati skupen program za vse, ki se v Rusiji bore in ki hočejo izhod iz sedanjega vedno bolj neznosnega stanja.
Reševanje francoske vladne krize! p'"0"'«" sobran?a
*	""	^ • Sof hi. 2H.oL-t nvt >Klnv *l Dnnf»s
Levičarski kurz na vidiku?
Vohuni pred državnim
sodiščem
Belgrad, 28. okt. AA. Danes dopoldne je bila v državnem sodišču za zaščito države razprava proti Ahifu Humicu, obtoženemu vohunstva v korist sosedne države. Ahif Humic je star 33 let, rodom iz Rejzovičev, srez Ključ v Bosni, neoženjen, muslimanske veroizpovedi brez stalnega bivanja. Po otvoritvi razprave je državni tožitelj Nikola Manojlovič obrazložil obtožnico, ki dolži obtoženca zločina po § 85a kazenskega zakona. Obtoženec Ahif Humic ni prizual dejanja in je zanikal, da bi bil v poročevalski službi tuje države. Skliceval se je na to, da je našim oblastvom dostavljal zanimive informacije o tej državi. Po zaslišanju obtoženca je sodni dvor proučil dokazno gradivo, nakar je govoril državni tožitelj, ki je vztrajal na prvotni obtožnici. Obtoženca je branil odvetnik Nenad Popovič, nakar je bila razprava zaključena. Razsodba bo razglašena jutri ob U dopoldne,,
Pariz, 28. okt. AA. Večina listov je uver-jena o pozitivni odločitvi, ki bo padla na seji glavnega odbora socialistično stranke. Listi pričakujejo, da bo ta odločitev v korist sodelovanja * radikalnimi socialisti. >Mattn« smatra, da bo ta poizkus interesanten in da zasluži podporo časopisja, Ako bodo socialisti sodelovali iskreno in ako dobe radikalni socialisti še kako podporo z desnice, je njihova vlada zasigurana.
Zaenkrat prevladuje misel na formiranje velike levičarske koalicije, ki bi jo tvorili ra-diknlni socialisti (121 poslancev), levičarski
radikali (52) in socialisti (102). Verjetno bi se jim pridružite še nekatere manjše skupine. Izmed 612 poslancev, kolikor jih šteje francoski parlament, bi bila to še vseeno problematična večina. Prvo. kar si skuša Daladier zasi-gurati, je Briand, ki naj bi tudi v levičarskem kurzu obdržal zunanjo politiko. Socialisti bodo skušali kar največ izbili zase iz situacije in zdi se, da jim radikalni socialisti zelo popuščajo. Zunanje-poliftično bi novi kurz morda nekoliko lažje obravnaval z nemškimi sp-cia'isti in angleško Labour party, v notranjosti bo pa zadel na jako hud odpor vojaških krogov in sploh nacionalistov.
Paril, 28. okt. (Tel. Slov.'?:) »Populaire poroča, da se je Daladier dogovoril s socialisti v glavnem o mirovni, spravni in razorožit-veni politiki. Porenje se ima izprazniti v roku,
ki je bil določen v Haagu, in Youngov načrt ratificirati. Na finančnem polju se imajo znižati davki za poldrugo milijardo frankov. Isti znesek se ima vstaviti v proračun ea l. 10-50 za preskrbo t električno silo in za zboljšanje cest. Po pariških vesteli si je Daladier zagotovil sodelovanje Herriota, Steega in Chau-tempsa. Od socialistov bi prišel v poštev Paul Boncour, Renaudel, Antonelli in po možnosti tudi Juhaux.
Pariš, 28. okt. (Tel. »Slov.«) Daladier je sprejel danes celo vrsto poslancev in senatorjev. da se orientira o finančnih in proračunskih vprašanjih. Popoldne je govoril o vladnem programu pred predsedništvom socialistične stranke glede odločitve socialističnih delegatov, ki jo je pričakovati nocoj.
Program radikalnih socialistov
Pariz, 28 okt. A A Včeraj je bil v Reimsu zaključen kongres radikalne socijalistične stranke Resolucija naglasa, da je treba poglobiti napore za zbližanje med Francijo in Nemčijo. Nadalje rcsolucija zahteva obvezno arbitražo, znižanje oboroževanja, čim več carinskih zvez v Evropi kot pegoj za ustvaritev Združenih držav Evrope. V notranjem in političnem pogledu zahteva stranka sodelovanje s socijalisti, znižanje davkov, izvajanje socijalnega zavarovanja, zaščito delavskih interesov ter dosledno izvedbo laizacije (lučitve cerkve od države).
Knez Riiloiv umrl
Rim, 28. okt. (Tel »Slov. <) Knez Biilovv je davi ob 7 zjutraj umrl.
Knez Bernhard von Biilovv je bil rojen dne 3. maia 1849 v Klein-Flottbecku kot sin pruskega ministra in državnega tajnika Emesta Btilovva. Od leta 18SS je bil v diplcmatični službi, pozneje je postal poslanik v Bukarešti in Rimu. 1000 je za knezom ilohenlohe prevzel kanclersi. o. Na tern mestu je ostal do leta 1909, ko ga je nasle-doval Bettmann-hollvveg.
Zunanje politično je bil vnet pristaš trozveze. Dosledno je odklanjal kake tesnejše odnošaje z Anglijo, kar je povzročilo formiranje velike en-tente proti trozvezi Avstrija-Italija-Nemčija.
Decembra 1914 je Nemčija poslala Biilowa v Rim, da bi preprečil odpad Italije od trozveze. Misija pa ni uspela, ker je že maja 1915 Italija Avstriji napovedala vojno. — L. 1916 je Biilovv izdal knjigo »Deutsche Politik«, v kateri je popisal osnove svoje politike.
Kriza konlerence za vzhodne reparacije
Pariz, 28 okt. (Tel. »Slov.«) Komisija za vzhodne reparacije se je danes po poročilu lista > Echo de Pariš < »estala k zadnji seji. da ugotovi, da ji je nemogoče izvršiti svoj de-Dunaj, 28, okt (Tel. »Slov «) Listi objavljajo oficijelno izjavo madjarskega poslaništva glede pariških vesti: o madjarskem odporu v
Opozicija v Afhaniji
Tirana, 28. okt. AA. Nezadovoljni p>-| slanci so izročili memorandum svojih pritožb | in želja kralju Kralj je vrhu tega prejel posebno delegacijo nezadovoljnih poslancev in poslušal njihove pritožbe. Gre za spor med delom poslancev in vlado, ki zavzema čedalje večji obseg. Spor je prešel tudi v časopisje. Lisi ■ Gazeta Ere« brani vlado, dočim je »Al-I banija« za stališče nezadovoljnih poslancev. List »Albanija« ie v svoji zadnji številki posebno ostro napadel ministra pravde De! Vi-nia. ker je izjavil, da vladi ni potrebno zaupanje narodnih poslancev. Da se ti spori v časopisju ne poglobe, je vlada prepovedala nadaljnje izhajanje obeh listov. Nezadovoljni poslanci govore o neizbežnosti vladne krize, vladni krogi sodijo, da bo moči zravnati sedanja nasprotja med vlado in opozicijo in da ni pričakovati krize vlade.
General Avarescu
na površju
Bukarešt 28. okt. (Tel. »Slav «) Včeraj je priredil v Bukareštu general Avarcscu shod svoje stranke, katerega se je udeležilo 15 000 ljudi. Po govoru generala Avaresca je bil sprevod po mestu General Avarescu je izročil danes regentsk'.mu svetu resolucijo stranke, v kateri se zahteva, da sedanja vlada odstopi in da se sestavi naredni koncentracijski kabinet.
Ponesrečen atentat
Tokio, 28. okt. AA. Včeraj popoldne se je odigral dogodek, ki ga tolmačijo kot poizkus atentata na predsednika ministrskega sveta Hanaučija. Neznan človek je skočil na stopnico avtomobila v trenutku, ko je vanj sedel ministrski predsednik Hanauči. Šofer je hipoma pognal avtomobil, kar je a-glo neznanca na tla. j Policija ga je takoj prijela. Pri telesni pre-j iskavi so našli pri atentatorju bodalo. Videti je, da je atentator slaboumen.
Pred stavho rudarjev na Poljskem
Varšava, 28. okt. (Tel »Slov.«) Poljski rudarji so stavili lastnikom rudnikov ultima-tum. da bodo v primeru, če jim do 31 oktobra ne bodo bolj ustregli glede njihovih zahtev, dne 3 novembra začeli generalno stavko.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma jasno, zelo hladno, na mnogih krajih ponoči slana.
vprašanju vzhodnih reparacij Poslaništvo izjavlja, da odklanja Madjarska vse obveznosti, ki bi presegale ono, kar je Madjarska plačala potom preobremenitve državnega imetja v odstopljenih pokrajinah, odnosno kar je v zvezi s saniranjem svojih državnih financ prevzela v plačilo do 1. 1944,
Pohtonitev papežu
Dunaj 28 okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj se fe vršila na Dunaju svečana poklonitev papežu, kateri so prisostvovali kardinal dr. Piffl, pa-peški nuncij Sibilia, zastopnik visokega klera in člani vlade. Kardinal Piffl je prisotnim podelil papaški blagoslov. Tudi v Salzburgu se je vršila pok'onitev papežu pod vodstvom nadškofa dr. Riederja. Brala se je pontifikalna maša, nato pa je bila bakljada, ki je šla do stolne cerkve, potem pa je bila slavnostna akademija v Festspielhausu.
Budimpešta, 28. okt. (Tel »Slov.«) Včerajšnje madjarskega katoliškega dne so sc udeležile velike množice ljudstva. Grof Ivan Zichy je prečital otvoritveni govor grofa Apponyja, ki je bil radi bolezni zadržan. Prosvetni minister Kle-belsberg je predaval o verski in narodni misli. Papcški nuncij Orser.ido je v svojem govoru ome-.ijal bodočo zlato mašo papeža ter se je z zborovanja poslala poklouitvena brzojavka papežu.
Rim okt (Tel »Slov«) V Vatikanskem mestu so imeli danes prvi slučaj smrti vatikanskega državljana. Umrla je 77 letna sestra nekega delavca v cerkvi sv. Petra.
Sodišče pod komando makedonstvujusčh
Varna, ?8 okt AA V soboto je bil v procesu preti morilcema Bazdarova v Varni senzacionalen preokret. Čeprav je neki veščak ugotovil, da spadajo izstrelki, ki so jih našli na kraju umora, k revolverju atentatorja Metoda Vasiljeva in čeprav je manjkalo v revolverju baš toliko nabojev, kolikor so jih našli na kraju umora, je vendar državni tožitelj odstopil od prvotne obtožbe proti Vasiljevu zaradi umora in vzdržuje obtožnico snmo glede krivega pričevanja proti Kaldareui Državni tožitelj je isto-tako umaknil prvotno obtožbo proti drugemu atentatorju Kaldarovu, češ da je svoje dejanje izvršil v afektu in iz političnih motivov. Zanimivo je, da je državni tožitelj, ki jc sestavil prvo obtožnico, nenadoma odpotoval v inozemstvo, in da je bil zadnje dni imenovan na njegovo mesto novi državni tožitelj. Med razpravo je prišlo do ostrega prerekanja s svedokoin Kri-stom Naslevom, ki vztraja na tem, da jc bil °den obeh atentatorjev Vasiljev, drugi pa podoben Kaldarovu. Zupan mesta Varne Slavo je preklical svojo prvotno obremenilno izjavo proti obema atentatorjema, češ da se dogodka ne spominja več. Splošno sodijo, da se bo tudi ta nroces končal kakor ostali procesi zaradi atentatov Makedonske rcvolucijouarne orgauizactje.
Sofija, 28. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je bi« lo s kraljevim prestolnim govorom otvorjeno zasedanje sobranja. 1-restolni govor naglaša dobre odnošaje Bolgarske z vsemi državami in izraža nado, naj bi se miroljubnost bolgarskega naroda podprla s strani inozemstva potom pravične olajšave bolgarskih bremen.
Sofijski atentat
Sofija, 28. okt. (Tel. »Slov.«) V stanovanj macedonskega revolucijonarja in intimnega Protogerovcga prijatelja Todora Petrova-Ilče-va je danes dopoldne vdrl neznan atentator, ubil Petrova-Ilčeva, ki je ležal v postelji, . več streli in izginil brez sledu.
Iz Bolgarije
Sofija, 28. okt. AA. Truplo pokojnega
ltadoslavova prispe v Sofijo v četrtek. Prepeljano bo iz Nemčije na Bolgarsko preko Jugoslavije.
Sofija, 28. okt. A A. Nocoj je bil ubit v vasi Tamikuta v okolici Stare Zavore redarski agent Dino Kolov. Morilec Stoje Stojanov je bil prijet.
Sofija, 28. okt. AA. Včeraj je bila izredna seja sofijske podružnice organizacije »Do-brudža«. Organizacijo samo je že preje razpustilo oblastvo. Po otvoritvi sta si dve skupini skočili v lase ter se sprli. Seja se je končala med splošnim pretepom, v katerega so posegle tudi žene.
Sofija, 28. okt (Tel. »Slov.«) V procesu proti ubijalcema Bazdarova sta bila oba obtoženca Vasiljev in Candarov pred sodiščem v Varni kaznovana le s plačilom 20.000 levov in sta bila takoj odpuščena iz zaporov. Ta odlok sodišča je bil sprejet od strani publike z velikim navdušenjem. Velika množica ljudi se je zbrala pred sodiščem in klicala bolgarskemu pravičnemu sodišču. Državni tožilec še ni izjavil, ali bo vložil protest.
Posoiilo Madžarski
Budimpešta, 28. okt. A A. Listi poročajo o ponudbi novega dolarskega posojila Novo posojilo bi se obrestovalo po 7 V» % • Posojilo bo mogoče realizirati v 6 mesecih.
Kon&res lekarniških nameščencev
Praga, 28. okt. A A. Tu je bil v soboto olvorjen mednarodni kongres lekarniških nameščencev. Na kongresu je zastopanih 14 narodov. Zvečer je priredilo mesto rout v počastitev gostov. S tem kongresom v zvezi bo razstava higienskih tehničnih piidobitev, na katero prispejo higieniki iz Fran. e, Anglije, Amerike, Nemčije in Avstrije. Državne železnice prirede posebno razstavo svojih higienskih naprav iu odredb.
Prvi sneg
Pariz, 28. okt. AA. V soboto in nedeljo je zapadel sneg na mnogih krajih Francije. Temperatura je znatno padla.
Drobne vesti
S\'dneY, 28. okt. A A. V bližini otoka Gabo je trgovska ladja »Coraaga« trčila na mit.o, ki je eksplodirala. Voda je takoj vdrla v notranje prostore. Oblastva smatrajo, da je lo mina, ki jo je leta 1917. položila nemška ladja »\Volf«. Strokovnjaki so izračunali, da je mina že pred leti izgubila svojo polno moč.
Budimpešta, 28 okt. (Te!. »Slov.«) Med komunističnimi jetniki, ki stavkajo z gladom, je danes nastopil že snirtni slučaj. Komunist Aleksander Lowy, ki je bi! radi zločinov proti državnemu redu obsojen na tri in pol leta ječe iu ki je stavkal z gladom od 21. oktobra, je danes umrl v bolnišnici, kljub temu, da so ga umetno hranili.
Dunaj, 28 okt AA. Včeraj ie dunajska policija aretirala pet komunistov, ki so z leiaki pozivali na nerede in nemire.
Naša mornar'ca
Šibenik, 28 ekt. (Tel. »Slov.«) V prihodnjih dneh se bo vršila v Splitu svečana proslava 11 letnice nnše mornarice. V Šil en ku, kjer se nahaja sedež druge poni' rske obalne komande se bo vršila pr »slava cb saudeležbi vseh mornariških edinic.
Split 28. okt (Tel. »Slov.«) V Splitu so začeli le dni postavljati oh obali nove trnč-nice. Nadalje se v splitski luki postavljajo tudi velika moderna dvigala.
Fordove fc arne v Ju&o*fa»iii
Split. 28, okt. (Tel »Slov. ) Tuk j se govori, da bo v prihi dr jih dneh prispel iz Trsta ravnatelj tamošnjih Fordovih tvi rnic: Italijanske oblasti so namreč stavile Fordu v | vprašanju carin močne ovire. Hoteli so namreč škodovati Fordu, ker uspešno konkurira ž italijanskimi tovarnami v prvi vrsti s Fiat. Zato so se tržaške Fordove tvornlce odločile prenesti svoj sedež v Jugoslavijo. Pripomniti je treba, da so bile te tvornice dosedai centrala za razpečavanje avtemobilov po balkan-i sirih državah in Madžarski.
Mraz na Primoriu
Snsak, 28. okt. (Tel. »Slov.«) V zadnjih dneh jc temperatura v Sušaku močno padla in je pihala močna burja. Na okoliških hribih je zapadel sneg.
Občni zbor Prosvetne zveze
Včeraj ee je vršil v Beli dvorani hotela Uni-ona občni zbor naše najvažnejše kulturne organizacije »Prosvetne zveze«. Ob obilni udeležbi delegatov izobraževalnih društev iz cele Slovenije je zvezin predsednik g. dr. Jakob Mohorič ob 9.15 otvoril 32. občni zbor
V	lepih besedah je najprej pozdravil knezo-škofa dr. Bonaventuro Jegliča in nekoliko pozneje došlega gospoda pomožnega škofa dr. Roimana, kar je izzvalo glasno dobravanje pri navzočih. Nadalje je predsednik pozdravil zastopnika oblastnega komisarja g. Velikonjo, zastopnika prosvetnega šefa ter zastopnike vseh včlanjenih organizacij.
Nato je predsednik naglasil važno kulturno delo, ki ga izvršnje Prosvetna zveza s pomočjo ljubljanske radio oddajne postaje, za katero je dolžna hvalo najvišjim faktorjem in na katero je ponosna, ker vidi v njej priznanje njenemu ne-utrudljivemu vzgojnemu delu. Z ozirom na to je predlagal predsednik, da se pošlje Nj. Vel. kralju Aleksandru I. udanostna brzojavka, kar se je sprejelo z burnim odobravanjem
G. dr. Mohorič je zatem podal
predsedniško poročilo
v katerem je med drugim dejal:
S posebno vnemo smo v preteklem poslovnem letu delali na svoji radio oddajni postaji, kar je bilo tem težje, ker smo bili v tem novinci. Lahko rečemo, da se je naše delo vršilo v splošno zado-voljnost. V prvi vrsti se moramo za to zahvaliti požrtvovalnim sotrudnikom, ki so v veliki meri brezplačno zastavili svoje moči in žrtvovali svoj čas za to naše delo. Predvsem moramo posebno imenovati vseučiliškega profesorja g. ing. M. Osana, ki je s svojim strokovnim znanjem in izrednim veseljem kot naš prvi strokovnjak sploh omogočil, da smo dosegli ta uspeh.
Že lansko leto na občnem zboru smo obljubili, da hočemo posebno skrb posvetiti razširjenju lepe in dobre slovenske knjige med ljudstvom in izpopolnili naše knjižnice. Iz poročil gg. tajnika in blagajnika boste videli, da je Prosvetna zveza to svojo obljubo res držala.«
V	nadaljnjem je g. predsednik podčrtaval potrebo vzgoje dobrih knjižničarjev za posamezna društva in razložil težkoče, ki jih ima Prosvetna zveza v konkurenci z brezvestnimi knjižnicami, ki servirajo mladini knjige brez izbire.
Nato je dr. Mohorič nazorno pokazal potrebo vzgoje prosvetnih delavcev, ker v današnjem času brez posebne kvalifikacije ni mogoče vršiti kulturno delo tako, kakor zahteva ustroj družbe.
Končno se je govornik zahvalil vsem, ki so podpirali Prosvetno zvezo in onim, ki so zanjo delali, to se predvsem g. tajnik in g. blagajnik. Zahvalil se je tudi slovenski javnosti in žurnalistiki.
Ker je po predlogu predsednika in pristanku navzočih odpadlo čitanje zapisnika lanskega občnega zbora, se je takoj prešlo k čitanju tajnikovega poročila.
Tajniško poročilo
Obnova družine.
Prvo izobrazbo nudi človeku družina. Oče in mati sta mu najboljša vzgojitelja. V sedanjem času se bije boj za družino. Naša organizacija v preteklem letu ni zamudila nobene prilike, da ne bi v svojih spisih, v predavanjih in na 48 materinskih dneh opozarjala na to najvažnejšo celico človeške družbe.
Ljudska izobrazba.
Drugo ognjišče prave izobrazbe je šola. Za ljudske šole je v naših pokrajinah dovolj poskrbljeno. Pogrešamo pa strokovnih in kmetsko-nada-Ijevalnih šol, za katere se je v preteklem letu zavzel zlasti Oblastni odbor. Tudi za to vrsto šole je Prosvetna zveza preskrbovala s predavatelji, poučnimi filmi in s skioptičnimi slikami. Stanovski kmetijski in delavski izobrazbi je služilo 23 tečajev po naših društvih. Vrhunec znanja doseže človek na univerzi. To najvažnejšo kulturno institucijo je branila tudi naša organizacija ob vsaki priliki in je širila smisel za naše vseučilišče z nalašč v ta namen sestavljenimi predavanji po deželi. Praznik desetletnice ljubljanske univerze je praznovala tudi naša organizacija s tem, da je prenašala vse slovesnosti potom radio-oddajne postaje. Iz malega gorčičnega zrna raste veliko drevo ljudske prosvete, katerega vrhovi segajo v ljudske visoke šole. Prosvetna zveza je svojo ljudsko visoko šolo vzdrževala potom radio-oddajne postaje.
Verska prosveta.
Tretje ognjišče je Cerkev. Za izobrazbo duha skrbi bolj šola. Za izobrazbo srca, duše in volje pa Cerkev. Tudi naša organizacija je potom versko prosvetne vzgoje izobraževala srce, dušo in voljo svojih članov. Temu namenu je služilo 116 verskih predavanj s pomočjo diapozitivov in 85 verskih predavanj s pomočjo verskega filma Poleg tega oddaja redno vsako nedeljo potom radija verska predavanja, kjer nastopajo naši najboljši in najbolj globoki cerkveni govrniki. Versko zavest je dvigala s prirejanjem proslave zlatomašniškega jubileja Pija XI., katera je bila tekom leta v 61 društvih. Prav tako so tudi romanja v preteklem letu — dvojo na sv. Višarje — vzuova vzplamtela versko prepričanje v srcu udeležencev. Za nas Slovane je važna Cirilmetodijska idejn, katero jc naša organizacija sprejela v svoj versko-prosvetni program. Veliko društev je praznovalo praznik te ideje z akademijami in verskimi svečanostmi.
Delo centrale.
V	Prosvetni zvezi je včlanjenih 232 prosvetnih, deloma izobraževalnih društev, katera štejejo skupno nad 15.000 članov in članic. Vsa ta množica je prežeta v eni želji doseči čim višjo stopnjo izobrazbe. Odbor Prosvetne zveze je imel v preteklem letu 30 sej, 4 ankete o knjižnici in o filmu. Pisarna je prejela 4378 dopisov in jih odposlala 14.773, torej je znašal skupni promet 19.540 dopisov. Odbori no deželi so imeli 834 sei. prirejenih
je bilo skupaj 45 tečajev, dalje 319 predavanj, krog 400 skioptičmh predavanj in nad 100 filmskih predavanj. V društvih deluje dalje 26 ženskih odsekov, 19 dekliških krožkov, 29 mladeniških krožkov, 31 društev ima lastne zastave, 125 društev ima prosvetne domove, 49 društev pa ima svoje zbirališče v cerkvenih dvoranah. V društvih je bilo dalje 104 zabavnih prireditev. V Ljubljani je priredila centrala 23 prosvetnih večerov. 4 prosvetni tabori, kateri so se vršili ob priliki, ko so bili slovesno otvorjeni in blagoslovljeni novi prosvetni hrami, so zbrali na tisoče in tisoče ljudstva, kjer so jim slavnostni govorniki odkrivali skrivnostne zaklade prave izobrazbe. Pisarna je dalje preskrbela društvom načrte za odre, načrte za prosvetne domove in potom osebnih stikov in obiskov v pisarni dajala dnevne informacije. Novi prosvetni domovi so bili otvorjeni v Gorjah na Gorenjskem, v Begunjah na Notranjskem, na Čatežu in v Beli Cerkvi na Dolenjskem. Težo ogromnega dela pri teh novih stavbah so nosili ondotni dušni pastirji, za kar se jim Prosvetna zveza tem potom iskreno zahvaljuje. Centrala sama se je udeležila kongresov v inozemstvu, tako kino-kongresa in radio-kongresa v Miinchenu, svetovaclavske proslave v Pragi in poljske razstave v Poznanju. Povabljena je bila na svetovni kongres, ki ga je priredila the World Association for Adult Education v Cam-bridge od 22.-29. avgusta.	,
Knjižnice.
Da bi se pa po deželi zanimanje za knjižnico čim bolj dvignilo, so se vršili po vseh dekanijah tečaji za knjižničarje. Huda zima je preprečila, da se ti tečaji niso vsi izvršili. Vendar se kaže uspeh, ker jo 23 teh društev naročilo do 800 novih knjig potom naše knjižnice. Dočim se je naša knjižnica izpopolnila z nad 1100 knjigami. Tudi delo v bodočem letu bo še posvečeno knjižnicam.
Film in skioptikon
Kot dobro ponazorovalno sredstvo za predavanja služijo skioptične slike, katerih ima Prosvetna zveza nad 8000 razdeljenih v 220 predavanj. Dalje smo nabavili za šole in za manjše dvorane društev 50 malih filmov znamke Pathe Baby. Poučne, znanstvene in zabavne vsebine. Na razpolago imamo 20 filmov normalne širine v dolžini 21.000 m. V preteklem letu je bilo izposojenih 424 serij s 15.128 diapozitivi. Dalje 113 filmov za navadne kino-apa-rate in 158 filmov za male Pathe Baby aparate. Torej je bilo skupaj 695 skioptičnih In filmskih predavanj. Po društvih pa je bilo 108 klno-predstav, kajti 9 društev ima upeljane redne kino-predstave. 38 društev pa razpolaga z lastnimi skioptikoni.
Kot četrti vir prave izobrazbe je živa beseda. V prvi vrsti naj bo tukaj omenjena ljudska igra in drama. Da bi se društvom nudile dobre igre, je v ta namen bila razpisana nagrada 10.000 Din. Razsodišče, katerega so tvorili g. Finžgar, Koblar, Dolenc in Sušnik, ni moglo pripoznati nobeni izmed vloženih iger, katerih je bilo skupaj 15, razpisane nagrade. Vsled tega je Prosvetna zveza sklenila, da se nagrada zopet ponovno razpiše do 1. maja 1980. Povpraševanje po dobrih igrah je zelo veliko. Ljudski oder nudi društvom lepo zbirko iger v prepisu. Naša društva imajo 92 dramatičnih odsekov, kateri posebno gojijo te vrste ljudsko prosve-to. Na naših odrih se je v preteklem letu uprizorilo nič manj kakor 640 predstav. Kako društva napredujejo, v tem oziru nam pričajo uprizoritve Shake-spearejevih dram, kakor tudi dejstvo, da so celo nekatera društva segla po operi (Vilharjeva: Smi-ljana na Jesenicah). Druga društva pa rada uprizarjajo spevoigre, nekake ljudske operete, ki so izšle izpod peresa in taktirke odličnega prosvetnega delavca župnika Lavtižarja.
Žive besede so se posluževali tudi razni predavatelji, tako v Ljubljani, na prosvetnih večerih, na tečajih, kakor tudi na poljubnih predavanjih po deželi. Poleg že omenjenih tečajev za kmetovalce in delavce so društva priredila lepo vrsto gospodinjskih in higijenskih tečajev. Centrala sama pa tnaskerske tečaje, režiserske in tečaje za knjižničarje. Nek nov način seznanjati ljudstvo s proizvodi naših literatov tvorijo literarni večeri. Tu nastopajo pesniki in pisatelji pred občinstvom in sami čitajo svoja dela. Ni čuda, da se ob lakih prilikah strne duševna vest med literatoin-umetnikom in med poslušalcem, katere uspeh se kaže v zanimanju za njihova književna dela.
Glasba.
Važno ljudsko prosvetno sredstvo je glasba. Ljudstvu seže najbolj globoko v srce narodna pesem, ki je in ostane vedno utrip narodne duše. Važno delo vrši pododsek Prosvetne zveze. Pevska zveza, katera združuje podeželske zbore, jim daje direktive, izdaja pevsko prilogo »Pevec , ki ima 662 naročnikov. Prireja dalje tečaje za pevovodje in okrožne koncerte. V naših prosvetnih društvih je bilo v preteklem letu 132 pevskih nastopov, 69 godbenih koncertov in to v "53 pevskih odsekih, 14 godbenih krožkih in 28 tamburaških zborih.
Potovanja.
Prezreti ne smemo važnega vira izobrazbe, po kalerem človek dobiva prosvelo v najobilnejši meri in to v najbolj lahki obliki, to so potovali j a. Prosvetna zveza je priredila v preteklem letu dvoje potovanj z avtobusi na Koroško v Celovec h Gospej sveli k lepim zelenim koroškim jezerom Vodila je ekspedicijo na obisk k severnim Slovanom, kjer so bili zelo prijazno sprejeti v Krakovu (Mogila), ogledali so si Vijeličko, poklonili se Čen-stohovskt Majki božji na Jasni gori. Stopili v Varšavi v stik z ondotnimi organizacijami, ogledali si Poznanj, znamenito poljsko razstavo ter se pomu-dili na prireditvah sv. Vaclavskih dni v Pragi. Ob tej priliki so se znova poživile zveze s Poljaki in Čehi. Sprožila se je misel vseslovanske Prosvetne zveze. V spoznavanju lepote domaČe zemlje je služilo potovanje po dalmatinski ubali do Kotorja in Cetinja. Vsa jiotovanja so se izvršila v redu in na splošno zndovolinost udeležencev.
Odnos do Iu- in inozemstva.
Prosvetna zveza je s sorodnimi organizacijami v najboljših odnošajih. Mladina, ki je preživela svojo mladost v orlovskih vrstah, krepko deluje povsod v prosvetnih društvih. Prav Ia organizacija nam je vzgojila izvrstne odbornike in voditelje društev. Stalne stike imamo s Slovensko krščansko so-sialno zvezo v Celovcu, s Prosvetno zvezo v Mariboru, zlasti pa s prosvetnim tajništvom v Celju. V prijaznih odnošajih smo s Katoliškim narodom savezom v Zagrebu, s prosvetnim savezom v Sarajevu, s Srbsko malico v Novem Sadu. Naše diapozitive in filme pošiljamo v Split in Dubrovnik. Poslali smo jih letos v Srbijo, Francijo, Ameriko in na švedsko v Stockholm. Izleti in potovanje v inozemstvo osebni stiki z voditelji kulturnega gibanja pri evropejskih narodih veliko pripomore k spoznavanju naše domovine in države. Ob lakih prilikah pade mnogo predsodkov, tnozemec spoznava naše razmere in prav letos smo imeli priliko, da so nas obiskali inozemski kulturni delavci iz Anglije in Amerike. Ob tej priliki moramo poudariti tudi, da se je osnovala na prvem katoliškem shodu v Ameriki tudi Prosvetna zveza, ki zasleduje iste cilje, kakčr naša. Prosvetna zveza ni torej pozabila na noben vir izobrazbe, vse je gojila, pospeševala in delala edino le za višjo izobrazbo našega ljudstva. Isti cilj so zasledovale tudi vse podzveze, kakor Ženska zveza, Pevska zveza, Slovenska Straža, Ljudski oder in Sveta vojska. Vsi odborniki, katerih je v odboru in odsekih 74 in poleg lega še 15 referentov so svoje delo vršili brezplačno. Tako starešinstvo v Ljubljani, kakor tudi našim prosvet. delavcem po deželi naj bo izrečena na tem mestu prisrčna hvala.
Nič manjša pozornost ni posvečala delavstvu v Trbovljah, Hrastniku, na Jesenicah in Koroški Beli ter v Kočevju.
Pogled v bodočnost je sicer zastrt, toda pota, viri in studenci, potom katerih se bo širila izobrazba, bodo v bodoče ostali približno isti. Z vso silo bomo propagarali našo knjigo, širili ljubezen do rodne grude, opozarjali na naše narodno obrambno delo, otirali pot dobremu filmu in širili smisel za radio-fonijo. Kakor hitro bodo dopuščale razmere, se bo dvignil v Ljubljani prosvetni dom z ljudsko visoko šolo, kjer bodo dobivali vsi stanovi stanovsko in splošno izobrazbo, ki je in ostane ena največjih dobrin človeštva.
Tajniško poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem na znanje. — Nato je sledilo
blagajniško poročilo
ki ga je jako izčrpno in pregledno podal blagajnik g. Pleničar. Blagajniško poročilo kaže, da je promet v poslovnem letu 1928/29 znašal 5,607.969 dinarjev 61 par, proti lanskemu, ki jc znašal 2,442.661 Din 43 par. — Promet je torej jako na-rastel in kaže vsestranski razmah Prosvetne zveze.
Poročilo odsekov
Radi omejenega prostora jako zanimivih |x>-ročil, ki so jih podali odseki, ne moremo v celoti priobčiti.
Iz zelo zanimivega jjoročila g. tajniku Zora
o radiu
ki seznanja širni svet z našo slovensko kulturo, povzamemo, da prinaša ljubljanski radio-pro-gram redno 36 evropskih revij in listov. V naši državi imamo tri radio podjetja: v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani (državno) s približno 30 tisoč naročniki. Na ljubljanski radio odpade 5700 naročnikov. — Ena tretjina naročnikov je v področju vasi. Gorenjska ima 1142 naročnikov, Dolenjska 903, Štajerska 1831, Ljubljana sama 1720. Kmetskih abonentov jc žal šele 848, iz vrst delavstva le 346. Krive tako nizkemu stanju naročnikov med delavskim in kmetskim ljudstvom so slabe socialne razmere. — Itndio zaposluje s trgovino vred 42 oseb.
Radio poučni tečaj je obsegal 3 jezikovnih tečajev s 700 abonenti. Prosvetni program jc obsegal 4 oddelke, ki so tvorili celoto pod naslovom ljudske visoke šole. Zdravju in sfKirtu je bilo posvečenih 52 predavanj. Spoznavanju narave je služilo 72 predavanj. Človeku, kot duševnemu bitju, jc bilo posvečenih 85 predavanj. Duhovne dobrine pa so se obravnavale 130 predavalnih ur. Poleg tega so bila stanovska predavanja za delavce 35. za kmetske gospodarje 67, za gospodinje 37 ur. Kot prvi izmed vseh oddajnih postaj smo vpeljali propagandna predavanja za tujski promet, katerih je bilo 21, in to lic brez uspehu. Ostalih raznih predavanj je pa bilo 98. Vseh pred.ivilnih ur pa jc bilo 845.
Muzikalni program je sjioliiil 651 ur. Vseh pevskih nastopov je bilo 289. Glasba je bilu dalje zastopana |)<> solistih: dueti, violina, klavir, čelo, rogovi, skupaj 63 nastopov. Vseh prenosov je bilo 179. Pouku in zabavi pa je bilo posvečenih 243 ur.
Vseli oseb, ki so nastopile pri prireditvah Rudio-Ljubljune je bilo v prvem letu 2863. Med temi je bilo 1303 pevcev, 363 glasbenikov, ostalo so spopolnili predavatelji, gledališki igrav-ci, pesniki, pisatelji itd. Treba je podčrtati dejstvo, da je |x>staja veliko več nudila kakor pa je dolžna po pogodbi. Člen 2 pogodbe nalaga jiostaji dolžnost, dn oddaja dnevno najmanj 150 minut. Izmed katerih mora biti 60 minut originalna glasba in ne gramofonske plošče. Po pogodbi bi bili mi torej dolžni oddajati 925 ur, med temi 370 ur originalne glasbe. V resnici pa je bilo od I. septembru 1928 do 15. oktobra 1929 2420 ur oddajanja, torej 1493 tir več, kakor jc bila postaja obvezana. Med tem 1377 ur glasbe, torej 100" ur več, kakor smo bili dolžni po pogodbi. Reproducirana glasba je obsegala 4000 plošč.
Končno je trebn ugotoviti še nekatera dejstva. Radi želje radio-abonentov smo vpeljali verska predavanja ob nedeljah dojioldan, če-
Večkrat in bolje se boš bril.....
'/. vsako britvico Gil-le I le se boš večkrat in bolje bril kakor z drugimi, zakaj izdelane so iz najboljšega jekla, kar ga poznamo, in imajo kar mo£i ostro jekleno rezilo. Kupite si jih še danes!
GiUette
mur smo ustregli zlasti mnogim bolnikom in starejšim osebam. Brezplačno so prevzeli ta predavanjn odlični govorniki, med njimi prevzv škof dr. Rožman, kateri je prvi s sličnim predavanjem nastopil pri naši oddajni postaji. Na jiodlagi statistike o sodelujočih osebah sc je dokazalo, da Radio-Ljubljana stoji strogo na nevtralnem stališču in vabi \ svoj delokrog vse kulturne delavce, ter jim prepušča svobodo, v kolikor ni ta omejena po pogodbi med Prosvetno zvezo in državo. Da bi čim bolj spopolnila svoj program in ga prilagodila želj i poslušalcev, je razpisala anketo, na jiodlagi katere je bilo ugotovljeno, dn je nad 80 odstotkov poslušalstva zadovoljno s programom. Vedno smo bili pripravljeni upoštevati želje in nasvete jKJslušalcev radio-abonentov iu lahko rečemo, d., imajo prav ti abonenti največjo zaslugo. cko je iKistul program naše oddajne jiostaje eden najbolj priljubljenih tako doma, kakor v tujini. Vsaka postaja ima nekaj samoniklega, sclu lastnega. Tako tudi naša postaja, kakor pravijo inozemski kritki, dn se odlikuje jh> ljudsko-prosvetneni programu v prosvetnem, kakor tudi po narodno-glasbenetn delu glasbenega |>rograma.
Knjižničar Prosvetne Zveze g. dr. A. Vodnik je jjodal izvrstno poročilo o
i	• • w « c
ftnfizmci
v katerem je povdarjal najprej veliko kulturno cijo, ki jo vrši knjižnica P. Z. v našem prosve
fuuk-
, , — — —,------- .. — .	prosvetnem
centru. Nekatere večje knjižnice smatrajo izposoje-vanje za zgolj kupčijsko zadevo in radi tega čita-teljstvo Cesto demoralizirajo.
Naša ljudska knjižnica pa mora delati na to, da zbere okrog sebe vse one, ki imajo resno kul turno stremljenje brez prikritih nečistih namenov in katere vodi v ljudsko knjižnico resnična duhov-I na {»treba. Ljudska knjižnica bodi v kulturnem centru — v Ljubljani — živo žarišče prave in globoke kulture, katero mora širiti z vso vnemo in po trebno ljubeznijo, ki je prva zapoved vsakega vzgojnega prizadevanja.
Zunanja slika delovanja osrednje knjižnice pa je sledeča: Knjižnica se je pomnožila v preteklem letu za 1100 knjig, tako da šteje sedaj (15. oktobra 1929) 8104 knjige. Vsaki izposoiilni dan se jc po množila okroglo za 4 knjige. Prirastek znaša pri slovenskih knjigah 473, nemških 554, hrvatskih 66. drugih 7. Članov ima knjižnica 1290, število aktivnih, to je takih, ki so vsaj enkrat v preteklem letu obiskali knjižnico, pa znaša 986. Izposodilo se je 9424 slovenskih, 10.994 nemških, 1272 hrvatskih, 35 francoskih, 7 italijanskih, 12 čeških in 21 ruskih knjig, skupno torej 21.765 ali povprečno 74 v 29^ izposojilnih dneh. Število obiskov je znašalo 12.418.
| Poročilo o knjižnicah je |x>slalo 130 društev. I ki imajo skupno 36.860 knjig, povprečno torej vsa-' ko društvo 283. Izposodilo se je 24.601 knjiga, ah i povprečno vsaka knjižnica 180 knjig, na novo na-i bavilo se jih je 3016. Pet knjižnic se je v preteklem letu ua novo ustanovilo.
Kino
Poročilo kino odseka je |xxial g. Piv, , ki je uvodoma povdarjal ogro men napredek filmske tehnike iu vedno naraščujo« vpliv na javno življenje. — Tudi naša P Z. ima med svojimi članicami že lepo število kinov, ki stalno naraščajo. Radi njih nabavlja vsak mesec po dva poštena filma, da jim jih more nudili. Lastnih filmov ima 20, iu 65 filmov majhnega formata za P. B. aparate. Letos je dobila v Unioiui lepo dvorano zgrajeno na željo P. Z. nalašč za proiciranje slik. Ker ni mogla dobiti lastnega kino-gledišča, je stopila v prijateljske stike s kinom Ljubljanski dvor«, ki ji je dvakrat na teden prepustil dvorane, za proizvajanje kulturnih filmov, kar bo mogoče pričeti že prihodnji mesec. Od	je dosegla,
da »Slovenec« priobčuje č'anke filmske vsebine predvsem one, ki jih izdaja po Fridrich Mucker-mannu katoliški filmski biio. »Slovenec« tudi prinaša kratke ocene filmov, ki teko v Ljubljanskem dvoru, da se jc podeželskim kinopodjetnikoni mogoče ravnati pri izbiri filmov za prihodnje sezijske leto.
Pevska zveza
V tem poslovnem letu se je Zveza zlasti trn dila, da sanira finance zadnjih let, ker se ji je deloma tudi posrečilo. Radi tega vzroka je morala prenehati z izdajanjem strokovnega glasila >Pevec«, ker je radi njega vsako leto lezla v dolgove. Prosvetna zveza je v ta namen odstopila v »Vestniku« 4 strani za pevske in glasbene literarne članke. Izdajala je pa tudi letos glasbeno pri lopo. ki io ie odpošiljala skupno z Vestnikom.
Vseh pevskih prireditev posameznih pevskih zborov ie bilo 132. Občuti pa se veliko pomanika-' nje strokov no-izobražen i h delavcev.
Poročilo za
Ljudski oder
je podal g svetnik N. Velikonja, ki j« narisal dosedanje delo ljudskega odra in obenem izjavil, da se mora boriti z nemajhnimi materijainimi težko«ini.
Razpoložljivega ansambla šteje oder 48 oseb. Predstav je bilo v pretekli sezoni 9. Med narodom se čuti sicer neka nova smer. ki išče za versko mističnimi igrami in sc opaža vedno bolj, da je z današnjo vsebino, ki mu 10 nudi oder, nekako saturiran. Lastnega na tem polju nimamo kaj dati, inozemske igre pa v kolikor je mogoče pregledati, so ah tako naivne, da bi jih naš narod nc gutiral ali pa tako težke, da mu uiso razumljive. Dobro delo bi storili naši literati, ko bi nam na tem polju ustvarili naša slovenska dela.
Za
Slov. krščansko žensko zvezo
je podala poročilo predsednica gospa prof Dolenčeva. Zveza šteje 25 ženskih in 29 dekliških odsekov s 8000 članicami.
Dva 10-tedenska gospodinjska tečaja in sicer v Rakitni in Breznici, je na njeno prošnjo priredil Oblastni odbor. Na Viču so priredile 2 večerna kuharska tečaja za članice, ki so podnevi v službi.
Zavetišče za dekleta, ki iščejo službe v Ljubljani, v Marijinem domu, ki so ga lansko leto ustanovile s pomočjo Poselske zveze, se srečno razvija. Mesečno daje 800—900 prenočišč po 3 Din dnevno. Ženski odseki so priredili v lastnem delokrogu lepo število predavanj, tečajev za šivanje, ročna dela ter kuhanje.
Dne 24. marca t. t. je priredila Zveza Materinski dan in je skrbela za proslavo tega dne tudi v odsekih.
Povodom Orlovskega izleta v Pragi, so stopile v osebni stik s katoliško žensko organizacijo na Čehoslovaškem, s katero jih vežejo isti cilji in iste težnje. Istotako so v prijateljski zvezi z organizacijo naših slovenskih žen v Ameriki in katoliško žensko zvezo v Avstriji.
Poročilo o
Slovenski Straži
le podal tajnik g. Doktoric. Omenil je, da je Slov. Straža po svojem letošnjem občnem zboru poslala tiskano poročilo o svojem de'ovanju vs<>m v PZ včlanjenim društvom in ga zato ne ponavlja. Obširneje pa ugotavlja potrebo, da se več stori za na "o narodno obrambno delo in navaja zglede drugih naših sosedov, kako in koliko žrtvujejo za svojo narodno propagando.
Sveta vojska
Poroča g. tajnik L i n d i č. Sveta vojska ima 38 podružnic s 3152 člani Predavanj je bilo le 19, i ker jih večinoma nadomesti radio. Pismenih pojasnil je dalo društvo 3a2 in je sprejelo 610 strank. Za brezalkoholno produkcijo vlada veliko zanimanje. Brezalkoholnih gostiln je v Sloveniji 116. Letos bo poleg kislega alkoholnega mošta v 328 kleteh tudi sladki brezalkoholni sadni in grozdni mošt. Oblasti žal ne gredo dovolj na roko ustanavljanju brezalkoholnih gosti n Glasilo »Prerod« bo redno izhaialo, »Mladi junak« se je mladini zelo priljubil V mestih ni veliko zanimama za brezalkoholni pokret, a tem več na deželi. Podpirajo ga zlasti duhovniki, ki najbolj čutijo, kaka rana je pijančevanje na našem narodnem telesu.
Koncem poročil je prevzvišeni gospod škol dr. Jeglič pohvalil lepo prosvetno delo, ki ga vrši Prosvetna zveza med našim narodom in ji želel tudi za naprej obilo božjega blagoslova Pe=ede velikega prijatelja naše krščanske prosvete so bile sprejete z živahnim aplavzom.
Volitve
O. dekan Tomažič je predlagal v izvolitev sledečo listo: dr. J. Alohorič, dr. L. Sušnik, p of. L Dolenc, prof. j. Mlakar, ravnatelj Fr. Gabrovšek, urednik Pr. Erjavec, uradnik Pleničar, akademik N. Kuret in tajnik V. Zor. Lista je bila s soglasnim odobravanjem sprejeta.
K slučajnostim so govorili gg. msg. Steska, ki je svetoval, naj bi PZ sprejela v svoj program kar moč veliko poljudnih gospodarskih predavanj, da se ljudstvo s pametnimi nasveti navaja k umnej-šemu gospodarstvu. G. dekan Tomažič je predlagal čim prejšnjo ustanovitev prosvetnih okrožij, da se razbremeni centrala. G. župnik Hafner je govoril obširneje o potrebi živahnejših stikov med društvi in PZ v Ljubljani. G. Kuret je sprožil misel o katoliškem lajičnem teatru.
Predsednik dr. j. M o h o r i č se je končno zahvalil vsem, ki so pripomogli do lepih usjiehov PZ m jih prosil še nadaljnjega sodelovanja pri pozitivnem delu, ki je namenjeno izključno le povzdigi umske in srčne omike našega narcda.
Izseljenci in kolonisti
Ia poročila g. tajnika na občnem zborn družbe st. R*ta«ln.
Družba je letos že na svoji prvi seji sklenila resolucijo, naj se zaščitijo izseljenci kakor v tujini, tako tudi v domovini. Ta resolucija je vsebovala 8 konkretnih predlogov in se je predložila potom oblastnega izseljeniškega urada na ministrstvo financ radi odprave previsokih taks, ki jih morajo plačati naši izseljenci ob zaprositvi potnih listov in [K>trebnlh pojasnil v izšel,teniških zadevah in na ministrstvo socijalne politike glede ureditve raznih potreb v poslovanju z izseljenci.
Nekatere točke, na primer zavarovanje izseljencev med vožnjo, so se med tem časom že uredile, odprava povratniške glavarine se bo izvršila z novim zakonom o izseljevanju in morda se bodo s tem zakonom tudi znižale previsoke fakse, ki se morajo sedaj plačati ob pribavi izseljeniškega potnega lista
Prevozniški tarif se e uredil po novem in znižal za \%.
Na drugi odborovi seji se je sklenilo ustanoviti v smislu § 8 društvenih pravil po vseh župnijah širom Slovenije društvena poverjeništva
Dosedaj se je prijavilo 40 župnijskih uradov za poverjeništva družbe sv. Rafaela in upati je, da bodo temu zgledu sledile tudi ostnle župnije.
!>a je izvedba take organizacije potrebna, sta s svojim priporočilom potrdila naša prevzvišena škofa v Ljubljani in Mariboru. Naj jima izrečem tem prilikoui v imenu družbe iskreno zahvalo.
Po predlogu g. župnika Merkuna. da bi družba sv Rafaela preskrbela za naše izseljence slovenske duhovnike, se je g. predsedniku p. Zakraj-šku posrečilo dovesti to prepotrebno zadevo do izvršitve v toliko, da je isti pridobil g. kaplana Kožarja za Kanado in g. Oberžana za Belgijo in Ho-landijo.
Družba sv. Rafaela je izposlovala g. Kožarju potom izseljeniškega komisarijata v Zagrebu prosti prevoz čez morje in primerno podporo, ki jo potrebuje ob pričetku poslovanja. Enaka podpora se je deloma preskrbela tudi za g. Oberžana, ki je odšel dne 14. t m na svoje službeno mesto.
Predsednik je poročal o dogovoru, ki ga je imel z g. škofom Prudhom iz Prince Albert v Kanadi glede zaposlovanja naših poljskih delavcev pri katoliških farmerjih v Kanadi Ta orientacija bo za naše izseljence v verskem oziru velike važnosti, ker je s tem najdena pot do katoliških organizacij v Kanadi.
Na izseljeniški konferenci v Splitu, dne 5. avgusta je bila zastopana tudi Rafaelova dražba z gesli: Izseljevanje je rana na telesu našega naroda. zato jo moramo zaceliti in domovina je mati vsakega našega izseljenca, zalo je dolžna tudi zanj skrbeti z materinsko ljubeznijo.
Pelo Rafaelove družbe.
Vsakdo, kdor se je obrnil na družbo v izselje-niških zadevah, bodisi ustmeno ali pismeno, je do-
bil stvarna in utemeljena pojasnila, s čemer je bil marsikdo obvarovan izkoriščanja s strani raznih temnih elementov.
Ko je bila začetkom septembra t. 1. razširjena po časopisju vest, da se namerava izseljeniški zakon izpopolniti tako, da bodo žene in otroci od izseljevanja popolnoma izključeni, je družba svetega Rafaela napravila na g. ministra socijalne politike. izseljeniški odsek vlogo, v kateri je dokazala, da bi bilo to pogrešeno in sicer iz moralnega, gospodarskega, narodnega in verskega stališča.
Družba sv. Rafaela je izdala svojo prvo knjižico z napisom »Izseljencem na poU.
Seveda bo treba, preden se to doseže, še precej vztrajnega dela. ker društvo šteje danes še le 5fl plačljivih članov.
Oblastni odbor je z odlokom z dne 15 decembra 1928, št. 4788 dovolil, da sme družba sv Rafaela souporabi« prvo sobo oblastnega izseljeniškega urada.
Na ta način se je Vsa izseljeniška dražba osredotočila na oblastnem izseljeniškem uradu, kjer je vsak dan prisoten izseljeniški nadzornik.
Pisarna družbe sv. Rafaela se je pri svojem vsakdanjem delovanju tudi zanimala, kako bi bilo z notranjo kolonizacijo.
Bilo je precej ljudi, ki bi se poprijeli kolonizacije v juž. Srbiji, ampak bili so vsi brez denarnih sredstev
In ko je Glavno agrarno poverjeništvo v Skop-Iju dne 18 maja 1920 oblastnemu izseljeniškemu uradu sporočilo, da v južni Srbiji ni več na razpolago brezplačna zemlja, .ie bilo ugotovljeno, da ta kolonizacija za naše brezposelne ne bo uspela. Agrarno poverjeništvo je tudi sporočilo, da je ne-izvršenih 45.000 reševanja o dodelitvi zemlje, ker iste nj na razpolago in da je poleg tega še 20.000 novih prošenj za reševati Hektar zemlje od bivših turških posestev velja od 10 do 15.000 Din.
Kolonizacija v firž. Srbiji se po tej ceni ne more izvršiti in ne ostaja drugega kakor tndi iz tega mesta opozoriti merodajne faktorje na skrajno potrebo na vstvai jenje dela v domovini.
Družba sv. Rafaela je tudi opazi'n. da je bilo odpravljenih iz mariborske oblasti v teku zadnjega leta okoli 300 mladih deklet v Urugnay.
Potom oblastnega izseljeniškega urada v Ljubljani so se uvedla po vseh pristojnih županstvih teh deklet poizvedbe, kaj se <r ž njimi v Uraguayu zgodilo, oziroma kakšna po>- !a pošiljajo od tam. Poizvedbe do sedaj sicer še niso končan«, vsekakor je pa verjetno, da se vsem tem dekletom ne godi preveč dobro.
Obf-ni zbor je na to enoglasno sklenil, da vzame naklonjenost ministrstva snrijalne politike ii-seljeniškega urada in oblastnega odbora hvaležno
na znanje
Dva zlatoporočenca
Berta Buhšehova
na mrtvaškem odru
Maribor, 28 oktobra.
V nedeljo popoldne je podlegla. Kakor je že poročal včerajšnji »Slovenski list,-, je pokojnica boleh.la že dalj časa na težki bolezni, ki s strahoto kosi v vrstah žena njene starosti. Sloves pokojnice kot gled tiške umetnice in oblikovavke je bil tolik, da je šel preko meja dcmgvine. Svojo karijero na gledaliških deskah je pričela leta 1901. v Ljubljani ter razvijala svoj izredno živahen oderski talent vprav j drno tako, da je kmalu jela z uspehom nastopati kot nnsiteljica vodilnih vlog. Med svetovno vojno je delovala v Varaždiuu, pi prevratu pa v Ljubljani Bila je med prvimi, ki je ob snovanju mariborskega Narodnega gledališča stopila v zbor nnriborski'1 gledaliških igralcev, priborivši si ja mah sloves prve igralke m pa simpntije gledališke publike. Postala je, kakor pravi Rasberger v nedavno izišli publikaciji »Deset let Narodnega gledališča v Mariboru«, steber mariborske drame. Nastopal* je kot nositeljic- glavnih vlog v 'Školjki,-, ;>Krzarcu vodeč. »Ubijaču«. »Jesenskih go-sliht, »Tajfunu«, »Ekvinokciju« itd. Ena najsilnej-ših njenih stvaritev je brezdvomno Marija Stuart, ki jo je igrala ob proslavi petindajsetletnice svojega gledališko-umetniškega dejstvovinja. Sredi prihodnje sezone bi imela obhajati 30 letnico; pa je za-
zijalo v vrstah slovenskih gledaliških igralcev, zlasti na globoko in široko pa je zaztvala vrzel sredi zbora mariborskega gledališkega ansambla... V (»ovtstnici slovenske gled liške umetnosti bo njeno ime blestelo med tistimi, ki so bili njeni utiratelji in prvobojevniki. Veliki pokojnici večen spomin.
Vfom v konzumno prodara?no
Ruše, 27 oktobra.
V noči od petka na soboto so prodajalno I. delavskega konzumnega društva v Rušah obiskali nezaželjeni gostje. Razsvetljeni prostor pred prodajalno jih ni prav nič motil. Z železnim orodjem so šiloma odtrgali najprej zunanjo ključavnico, ki s pomočjo prečnega železnega droga zapira zunanja vrata, odklenili prva in nato še druga vrata, šiloma odprli miznico in odnesli iz nje 2428 Din denaria v gotovini, zopet vse lepo zaklenili in odnesli pete. Samo denrrja so se polakomnili. vse blago v prodajalni so pustili pri miru. Ce ni bil eden sam! Za storilci zaenkrat ni sledu.
Tudi v gostilni pri Marinkah, blizu kolodvora, so zlikovci isto noč poskusili svojo srečo. Vdrli so zaklenjena vrata in prišli do blagnjne, pa k sreči (oziroma nesreči) v njej niso našli več ko 35 Din. Za kaj drugega jim tudi tukaj ni bilo. — Sliši se, da bodo zanaprej Rušani svoje blagajne zaklepali z dvema ključema.
Alphonse Daudet:
Stari ljudje
»Morda bo kako pismo zame. očka Azan?«
»Da, gospod; in celo iz Pariza!«
Dobri očka Azan je bil silno ponosen, da je bilo iz Pariza. Jaz pa baš nasprotno. Nekaj ini je govorilo, da mi bo to pariško pismo iz Jeail-Jaquesove ulice, ki mi je tako nepričakovano in navsezgodaj priletelo na mizo. pokvarilo ves dan. In nisem se zmotil, le [»glejte.
>Dragi prijatelj, moraš mi storiti uslugo! Za en dan boš zaprl svoj mlin in pojdeš takoj v Eyguieres... Eyguieres je velik trg kake tri ali štiri milje od tvojega bivališča — komaj se boš malo sprehodil. Ko prideš tja, vprašaj, kje je samostanska sirotišnica. Prva hiša za sirotišnico je nizka in ima sive oknice, zadaj je pa vrtiček. Vstopi, ue da bi potrkal — saj so vrata zmerom odprta — in ko vstopiš, zavpij na glas: «Bog daj dober dan. ljudje božji! Jaz sem. Mauricijev prijatelj...* Tedaj boš zagledal dva mala starčku, o. stara, strašno stara, ko svet, ki bosta stegovain proti tebi roke s svojih velikih naslanjačev. V mojem imenu ju prav prisrčno objemi, kot bi bila tvoja znanca. Zatem l>ostc pokramljnli; pripovedovala ti bosta o meni. le o meni in ti povedala tisoč bedastoč, katere poslušaj brez smeha! Saj sc ne l>oš smejal, kaj? ... To sta moj ded in babica, dve bitji, katerima pomenim vse življenje in ki me nista videla že deset let. Deset let je že precej časa! Pn. kaj češ! Mene zadržuje Pariz, onadva pa visoka starost... Saj bi omagala nn poti. če hi me hotela obiskati. Starost je starost!... K sreči si ti tam doli. dragi moj mlinar, in uboga starčka bosta mislila, da objemata nekoliko tudi mene. ko lwsta objemala tebe... Tako pogosto sem jima pravil o naju in o tesnem prijateljstvu, ki...«
Naj vrag vzame tako prijateljstvo! Baš to
jutro je bilo prekrasno vreme, ki pa ni lilo prav nič primerno, do bi kolovratil po cestah: bilo je preveč rnistrala (južnega vetru) in soln-cn, pravi provenceulski dan. Ko je prišlo to presneto pismo, sem si bil že poiskal krasen kotiček med dvema skalama, kjer sem nameraval ostati ves dan kakor martinček; pil bi svetlobo in poslušal petje borov A sedaj, kaj sem hotel? Nejevoljen sem zaprl mlin in spravil ključ v luknjo, skozi katero hodijo mačke, j Vzel sem še palico in pipo in krenil zdoma.
Ob dveh sem prišel v Eyguieres. Naselbi-na je bila prazna, ker so bili ljudje na polju. | Na brestih ob cesti, belili od prahu, so peli ; škržati kakor sredi planjave Crau Na cesti pred županstvom se je solnčil osel. na cerkvenem zvoniku je grulilu jata golobov, a nikjer živt duše, ki bi mi pokazala sirotišnico Na srečo se mi nenadoma prikaže stara vila. ki je čepe predla v kotu pri vratih; povedal sem ji, kaj iščem, in ker je bila silno mogočna, je samo dvignila svojo preslico — in kot pričaran se je pojavil pred menoj sirotinski samostan.. Sirotišnica je bila velika, neprijazna in temnu zgradba, a s ponosom jc kazala nad svojimi gotskimi vrati star križ iz rdečega peščenca, okrog katerega je bil latinski napis. Zraven te hiše sem zagledal drugo, manjšo Oknice so bile sive. zadaj je ;inela vrtič. Takoj sem jo spoznal in vstojjil brez trkanja.
Do smrti ne bom pozabil onega dolgega, hladnega in mirnega hodnika, rdečkasto jx>-barvanegn zidu in vrtiča, ki je migljal v ozadju za svetlim zastorom; najbolj pa so ini se utis-uili v spomin zbledeli okraski v podobi rož in lir. Zdelo se mi je, da sem prišel h kakemu staremu uradniku iz Sednineovih časov... (Mi-chel-Jean Sednine je bil francoski pesnik v 18. stoletju; opsoval je zlasti malega meščana.) Nn koncu hodnika je bilo z leve strnni slišati skozi priprta vrata tiktaknnje velike stenske ure in glas malega oirok«, ki pa je že moral hoditi
v šolo. ker jc čital, ustavljajoč se pri vsakem zlogu: »Te — daj je sve — ti l — re — nej za — kli — caL Jaz sem Go — spo — do — va pše — ni — ca Mo — mo — ra — jo me zm — zinle — ti zob — je teh ži — va — li.« Polahki sem se približal k vratom in pogledal notri.
V mirni in polmračni sobici je spal pogreznjen v naslanjač ljubezniv starček rdečih lic in ves v gubah prav do konca prstov; usta je imel odprta, roke pa na kolenih. Ob njegovih nogah je deklica v modri obleki — na sebi je imela veliko ogrinjalo in majhno čepico, kot jih nosijo sirote — brala življenje svetega Ireneja iz knjige, ki je bila večja od nje same .. To čudovito berilo jc vplivalo na vso hišo: starček je spal v naslanjaču, muhe na stropu in tam zdolaj nu oknu kanarčki v kletki. Velika ura je smrčala tik-tak. tik-tak. V vsej sobici je bdel samo velik trak svetlobe, ki je padal bel naravnost skozi zaprte polknice, poln živih isker in mikroskopičnih valčkov. . Sredi splošne dremote je dekletce z resnim obrazom nadaljevalo svoje čtivo: »Ta — ta — koj sta se vr — gla nanj dva le — va in ga po — žr — la.« V tem hipu vstopim. Da sta planila v izbo leva svetega Ireneja, ne bi bila povzročila večje groze. Prizor ko v gledališču! Mala krikne, debela knjigu pode ne tla, kanarčki in muhe se pobude, ura bije in ves zmeden plane starček kvišku, da sem bil še jaz nekoliko v zadregi. Obstal sem na pragu in precej na glas znvpil:
»Dober dan, ljudje božji! Jnz sem, Mnuri-cijev prijatelj!«
O. ko bi sedaj videli ubogega starčka, ko bi ga videli, kako je z razprostrtimi rokami pri-hitel k meni, kako me je poljubljal in mi stiskal roke! Od razburjenja je tekal po sobi in klical:
»Moj Bog! Moj Bog!«
Vsaka gubica na obrazu se mu ic smejala. Ves je bil rdeč in je jecljal:
^Igfpi^
Danes praznujeta v Št Vidu pn Stični v domačem krogu svojo zlato poroko g. Anton Puš, posestnik v Št. Vidu, rojen 10. avg. 1852, in njegova žena ga. Marija, roj. 13. febr.t854.
Tiho in skromno praznujeta svoj zlati zakonski jubilej v krogu svojih otrok, kakor sta tiho in skromno živela za nje vseh teh 30 let. Oče je deloval v javnosti le kot gasilec, za kar je bil odlikovan od Nj. V. kralja z zlato svetinjo I. razreda. Mati, globoko verna žena, pa je imela dvoje svetišč: cerkev in dom.
Še mnogo let!
Zveza s Čabrom
S čabrskim okrajem je pripadel Dravski banovini, bivši Sloveniji, okraj, ki razpolaga z velikimi gozdnimi bogastvi, ako se bodo seveda gozdovi strogo varovali pred roparsko eksplo-u taci jo. Zato je najkrajša in najboljša zveza Čabra z našo banovino velikega gos|>odarskega pomena. Pot čez Prezid in Lož na Rakek in odtod v Ljubljano je najdaljša in najmanj pripravna, pač pa je najkrajša zveza čez Prezid in Loiki potok ua postajo Žlebič dolenjske železnice, ki je skoraj polovico krajša. Te poti se tudi danes poslužujejo Cabrci in Prezidčani, či imajo v Ljubljani opravka. Del te poti je treba le primerno dograditi, oziroma izboljšati za vozila in sicer na progi iz Loškega potoka ud Sodila čez Bukovec in Gosinovo dolino po lazih do Prezida, kar znaša kakih 5 kilometrov. Tudi čez šegovo vas mimo štal bi pot ne bila nič daljša in bi bila v zvezi s Hrilx>m pri Birt-kovi hiši v lepi zvezi tako z Blokami kakor s Sodražico Nujno izpopolnilo k tej najkrajši cestni zvezi je tudi poprava takozvanih »štri-kov« nad Novo Štifto v pravo vozno pot, kar ni sam<; velike važnosti za odvažiinje lesa iz bogatih gozdnih kompleksov teh okrajev, ampak tudi v strategične svrhe. V zvezi s tem je tudi vprašanje tako nujno potrebnega razširjenja postaje Žlebič. ki se po krivici zapostavlja zt ribniško in ortneško. tako da kljub večletnim nrgenearn še danes nima niti peči v čakalnici! Gospodarskim potrebam vsega okraja pa bolj odgovarja, da se razširi Žlebič in tu napravi blagovno skladišče, ne pa da se razširi nn Ortneku, kakor se nameravi. Trt ha se je ozirati na potrebe splošno*;; n i gospodarsko gravitacijo in drnge iz narave stvari potekajoče razloge, posebno zdaj ko nam je pripadel Čabar. Naj bi merodajni činitelji pristopili k realizaciji najkrajše in najboljše zveze tega t.kraja z našo banovino in vso državo.
Po, olnima novo
Pri mijera svetovnoznanega veleli Ima
JAK«
(DER JAZZSANGEK) Pevec vseh pevcev Al Jensen• Oh i/„ na '. '/„ % uri
»Ah, gospod... ah, gospod!«
Nato je šel ua konec sobe iu zazval:
»Mamiqa!«
Nekje se odpro vrata, ua hodniku se čuje korak, kot bi šla miška... bila je mamica Nič ni bolj ljubkega od one male starke z avbico, okrašeno s trakovi, v karmelitsko rjavi obleki in z vezenim robčkom v roki. da me počasti po stari šegi. . Ganljiv prizor! Oba sta bila ena. ka in če bi imel na sebi lasuljo in rumene pentlje okoli glave, bi se tudi on lahko ime-noval mamica. Le da je prava mamica v življenju najbrže še več jokala, ker je imela št bolj zguban obraz ko njen mož. Kakor on je imela tudi ona poleg sebe deklico iz sirotišnice, malo stražo v modrem plaščku. ki je ni nikdar zapustila. Ne morete si misliti ganljivejše slike kakor ta dva starčka v varstvu malih revic.
Ko je mamica vstopila. Se mi je hotela globoko prikloniti, toda z eno besedo jo je mož ustavil sredi poklona:
»To je Mauricijev prijatelj!«
Kar zdrznila se je, sunila v jok in zardela ko rak, še bolj nego mož; še robček ji je padel iz rok! Oh. ta starost! Samo kapljo krvi ima v sebi, pa še ta jim pri najmanjšem razburjenju bušne v lica!
»Hitro daj stol. stol!« reče starka svoji mali.
»Odpri oknice!« vpije starček svoji.
Primeta me vsak za euo roko in me stopicajoč odvedeta k oknu. ki sta ga odprla na steza j. da bi me bolje videla Primaknila sta naslanjače in jaz sem sel med oba na zložljiv stolček: mali v modri obleki sta sedli za nami in izpraševanje se je pričelo:
»Kako živi? Kaj dela? Zakaj ga ni nič k njima? Ali je zadovoljen?...«
Pa še to, na še ono smo klepetali več ur daijc.
Rokavice
Jelenova koža, Nappa podlož., Lavable, Juhten, Glace, Trico
Velika izbira!
Srečko Vršič na si.
V« Lesjak
Šelenburgova ul. 3

Meščansko šolstvo
Dne .76, okt. jo bilo sklicano učiteljstvo meščanskih šol na skupno zborovanje v Ljubljani. Društveni predsednik, ravnatelj Ho če-var, je nuštel najprej imena odlikovancev, nato pa poročal o delu društvenega odbora, ku-kor tudi Saveza za sestavo in sprejem kolikor-možno ugodnega meščanskošolskega zukona. Prečital in razložil jc osnutek zakona, ki bo po končni redakciji — kakršno pa ni še znana — v ministrstvu prosvete, čimprej potrjen in podpisan.
Živahno debato je izzvala zlasti druga točka dnevnega reda so zapostavljanju absolventov in absolventinj meščanskih .šol pri sprejemu ua ljubljansko učiteljišče«. Vzrok je bil v odredbi, ki govori o sprejemu na učiteljišče iz srednjih in meščanskih šol. Ker se je odredba razlagala preveč v prid srednji šoli. se je storila škoda zlasti onim meščunskim šolam, ki je njih učiteljstvo bolj strogo v redovanju. Zadevo bo presodilo ministrstvo.
V bodoče jc zaukazan za kandidate in kandidatinjc, ki nameravajo iti na učiteljišče, sprejemni izpit. Če bo šlo po enotnem pravilniku, bo to vprašanje dovolj |>ovoljno rešeno.
Na dnevnem redu sb bile še razne interne šolske zadeve. Udeležba jc bila številna.
Dve drzni tatvini na Kočevskem
Kočevje, 28. oktobra.
Zadnji čas so sc pričele množiti pri nas tatvine, ki kažejo, da sc tatje dobro pripravljajo za zimo.
V sredo zvečer se jo vračal v prvom mraku gostiluičar in žganjur Matija Skiber iz Cviš-ierjev pri Kočevju iz Rakitnlce proti Kočevju. Nekako pred Svinjskim vrhom (Schweinberg) je srečal ob ccsti žensko, ki ga je prosila, naj jo vzame na voz. Skiber je to rade volje napravil in stopil s tujko še v gostilno pri Jasni-cah, kjer je plačal pol litra vina. Nato sta se peljala dalje. Gostilničarju Skiberju se neznanka po svojem obnašanju ni zdela prav nič sumljiva. Pri gostilni Černe, ki je prva gostilna pred mestom, jc neznanka stopilu z voza. Njena pot je šla dalje proti Staremu logu. Zahvalila se jc Skiberju in ta je pognal dalje. Malo pred mestom pa se je mož potipal za žep v suknjiču, ki se mu je zdel naenkrat nekako lahek. S strahom je ugotovil, da mu je zmanjkala listnica iu z njo dva tisoč dinarjev, ki jih je iztržil tekom dneva pri prodaji žganja. Obrnil je voz in pognal nazaj proti gostilni Cer-ne. Stopil je v gostilno in na svoje čudo zagledal za mizo neznanko in pred njo liter vina, ki ga jc zvitorepka lahko naročila pri dveh >jurjih«. Ko je neznanka zagledala svojega •/dobrotnika«, je izginila pri stranskih vratih ven in odtod v temni noči v bližnji gozd. Vse iskanje neznanke je bilo zaman. Skiber je prijavil tatvino orožniški postaji v Kočevju in natančno opisal tatico, ki jc srednje postave, stara okrog 40 let in Slovenka.
Druga tatvina se je izvršila v noči na petek v vasi Hrib pri Koprivniku. V tej noči so neznani vlomilci vdrli v hlev posestnika Ivana Samido in odpeljali šest let starega konja v vrednosti 6000 Din. Vlomilci so bili izredno predrzni, ker se niso plašili niti vaških fantov, ki so v istem času peli na drugem koncu vasi. Vrata v hlevu so odtrgali in jih pustili na ste-žaj odprta. V takem stanju je našel hlev g. Sa-j mida, ko jc hotel zgodaj zjutraj vpreči konja, i Zbudil jo domače in jih obvestil o vlomu. Sle-j dil; so stopinjam konja, ki so vodile naravnost v gozd v smeri proti Majeiiu. O vlomu je obvestil tudi orožnike v Koprivniku, ki so tatovom pridno na sledu.
Žalostna usoda dekleta
Jesenice, 28. oktobra.
Kakor jc poročal že >Slovenski list«, je v nedeljo ob četrt na 7 skočila v Savo slaboumna Genica Sušic, stanujoča v Kurji vasi, v tovarniški baraki.
Nesrečnica je bila delavka v tovarni. Pred dvema letoma sc je seznanila z nekim tukajšnjim orožnikom, ki jo je nameraval poročiti. Pokoj niča jc čitala po cele noči in to je tudi najbrže vzrok, da je pred pol leta živčno obolela. Lani okrog lwžiča je spala neprenehoma več dni zaporedoma. Nato jc pričela kazali znake slaboumnosti in so jo na odredbo zdravnika prepeljali najprej v bolnišnico, nato pa v umo-liolnico v Ljubljano. Ker ji je nekoliko odleglo, se je vrnila domov. Zadnje čase pu sc ji je pričela bolezen slabšati. Že pred meseci je hotela skočiti v Savo, pa so jo ljudje rešili. Tudi v petek je hotela skočiti v Savo.
V nedeljo zvečer jo je na prošnjo njenega očeta obiskal g. N. N. Dekle sc jc vedlo normalno. Okrog četrt na sedem je naenkrat vstala, češ. da gre ua stranišče. Kuhinjska vrata jo zaklenila, tako da njenn mačeha in gost nista mogla ven. Če/, nekaj minut so ljudje na cesti čuli glasne klice na pomoč. Radi teme in narasle vode pa sc ni nihče upal skočiti v Savo in rešiti i/ njenih valov nesrečno dekle, šele pri tovarniških rakah ob grabljah so potegnili dekle iz vode, toda že mrtvo. Kakor jc povedal njen oče, je prišlo pred dnevi iz ljubljanske bolnišnice pismo na sodišče v Kranjski gori, kaj je z dekletom. Na lastno in očetovo željo bi se šla zdravit prihodnje dni na kliniko v Zagreb. Toda v blaznosti izvršen samoumor jc prečrtal te namene.
Požar na Polzeli poiasnjen
Župan zašel v nesrečo pri izvrševanju županskih dolžnosti in radi svoje dobrodelnosti.
Polzela, 26. oktobru.
Vzrok ogromnega požara, kateri je v četrtek zjutraj uničil najmodernejše, 32><15ni veliko gospodursko poslopje na Polzeli, je (>o-jasnjen. Zažgal je po lastni izpovedi slaboumni 31 letni A. Z., katerega je imel župan v preskrbi, dokler se ne uredi njegov sprejem v umobolnico ali hiralnico.
Pred 14 dnevi je poslala celjska bolnica zgoraj omenjenega v domovinsko občino Polzela kot slaboumnega, vendar za okolico nc-šktdljivega. Po svojem očetu jc namreč pristojen nn Polzelo, vendar se je oče že pred desetletji izselil iz občine. Selil se jc iz kraja v kraj, nikjer pa ni bival tako dolgo, da bi dobil domovinsko pristojnost, Da prihrani občini stroške, ga jc vzel župan na svoj dom. mu dajal hrano in stan brezplačno. Bil je sicer pod nadzorstvom domačih in družine, vendar pa nadzorstvo, posebno sedaj v največjem delu. ni moglo biti tako popolno. Zanašali so se pa tudi na poročilo bolnice, da okolici ni nevaren.
V četrtek zjutraj je hlapce, ki jc spal z njim v istem prostoru, vstal, da zapelje voz korenja pod streho, ker jc padal dež. To odsotnost je porabil gosi. vzel hlapcu šibice, skočil na podstrešje, zažgal seno. ter sc vrnil nn posteljo, kjer so ga našli gasilci, na videz v trdem spanju. Sicer so nekoliko sumili, ker je imel osmojenc obrvi, dokazov pu ni bilo. Že v noči na petek pu jc sam priznal gasilcem, ki so stražili. da je zažgal, samo čudno se mu zdi, dn je -/ ene šibice nastal takšen ogenj. Isto je ponovil napram orožnikom.
Župan trpi tako vsled lastne dobrotljivosti pri izvrševanju županskih dolžnosti, ker jo v;i> rov nI občino stroškov, nad 200.000 Din škode; zavarovaluinu znušu komaj četrtin*
Koledar
Torek, 29. oktobra: Narcis, škof; Ida, devica.
Osebne vesti
= Nevarno jc zbolel gospod svetnik, vpok. župnik šoštanjski Jos. Ateneder. Priporoča se v molitev.
= Diplomski izpit na visoki pedagoški šoli v Zagrebu so izmed Slovcncev napravili sledeči absolventi dveletnega študija: gdč. Brandstatter Viktorija, Breznik Jožica, Pehany Milena in gg. Praprotnik Stanislav ter Šterbcnk Karel.
Iz vojaške službe. XXX. razred topniške podčastniške šole so dovršili letos med drugimi naslednji gojenci-podnaredniki in sicer z odličnim uspehom: Anton Juvan, Anton Zabel, Miran Špi-car, Milan Čorak, Josip Pogorevc, Simon Cuznar, Josip Vida s, Jožef Nedl, Ivan Zgonc, Alojzij Host-nik, Milan Vrhovcc, Aleksander Šlapek, Žarko Mežnarič, Mirko Kolina, Albin černoš, Dušan Ko-vačič, Karlo Novak, Ivan Vučetič, Hugo Inek, Stanko Ropotar, Ivan Kunaver, Vladimir Talan, Rudolf Bernik, Alojzij Klopčič, Ivan Pošljak, Štefan Červek in Emil Loparnik; s prav dobrim uspehom: Ferdinand Rajniš, Avgust Fekonja, Ljubomir Kordič, Bogoljub Erič, Ivan Kociper, Ernest Janoš, Josip Perušič, Konrad Lešer, Jožef Prelog, Rudolf Maitinšek, Jožef Peharec, Marko Sever, Ludvik Medvešček, Janez Karner, Ivan Bamberger, Ivan Zoreč, Franjo Dajčar, Franjo Berič, Josip Škunca, Vlado Gradišnik, Valentin Tavčar, Fortunat Haupt-man, Štefan Vcrtič, Josip TrŠar, Ivan Vodin, Valentin Potočnik, Gustav Kell, Milovan Šlegl, Franc Volč in Franc Lončarevič ter z dobrim uspehom: Anton Hočevar, Viljem Zakotnik, Franc Šile, Alojz Zupane, Ludvik Košnik in Viktor Brajnik.
— Izstop iz našega državljanstva. Ministrstvo za notranje posle jo odobrilo, da izstopi iz našega državljanstva posestnica Gemi Platnar, rojena v Trstu in pristojna v občino Dev. Marija v Polju, okraj ljubljanski.
Novi grobovi
•f- Berta Bukšok-Bergaiitova. odlična gledališka igralka, je umrla v Mariboru. Pogreb bo danes ob 4 popoldne.
+ Dana Golia roj. Kobler, znana virtuozinja na klavir, je umrla v Ljubljani preteklo nedeljo. Pogreb bo danes ob 1 popoldne.
"t* Domicijan Sorajuik, nad učitelj v pokoju, ie umrl v Konjicah. Pokopali so ga 28. oktobra.
+ Smrl veteranke. V soboto je zatisnih oči v Murski Soboti Suzana Kezar v visoki starosti 00 let. Kakor se poroča, je bila umrla v življenju pridna delavka in ji je morda ravno delo pripomoglo k tako dolgemu življenju.
Mala kronika
•A- »Slovenca« pošiljamo na ogled j na nekatere naslove. Vse te nljtidno prosimo, <ln se naroče s tem, da do jutri plačajo naročnino vsaj za november.
ilr Odmevi Kajfeževega procesa. Slovenec^ je poročal v svoji štev. 245. od 20. oktobra t. 1. ped liotico »Odmevi Kajfeževega konkurzat in drugega dne v šlev. 246. pod naslovom j. Novomeški proces- o poteku razprave proti g. Josipu licu. — Prepričali smo se, dn je porečilo bistveno netočno, v več pogledih napačno, v mnogih trditvah pogrešno ter ne odgovarja sodno ugotovljenim dejstvom. Vsled tega bo objavi! Slovenec« v oni prihodnjih številk o tem procesu objektivno poročilo. — Glede knjigovodstva tvrdke A. Knjfeža se pri sodišču ni trdilo, <1h obstoja pri tvrdkl dvojno knjigovodstvo, ki bi eno Izkazovalo aktivno njeno stališče, drugo ,>a pn-slvno, ali pa dn bi sc bilo kazalo konzorciju upni-nikov ene vrste knjigovodstvo z aktivnim stanjem, medtem ko bi se bilo pa pravo skrivalo pred upniki. Vsled lega g. lic tega ni mogel potrditi ter jo celotno naš«; poročilo ludi glede Aniona Kajfežn popolnoma pogrošn6 ter jo s tem lojalno popravljamo.
ie Razprava proti Josipu licu pred novomeškim sodiščem se je v soboto zvečer nadalje-
Med7prednostmi

To dobro ime in velika izbera med najboljšimi sirovinami jamčita, da yx v vsakem poedinem kosu enako izbornc
vala. Po govorih zastopnika zasebne udeleženke Zadružne gospodarske banke dr, J. Adlešiča in državnega pravdnika jc sodni dvor razpravo preložil na nedoločen čas,
■A- Zdravstveni dom v Mariboru obvešča, da jc že popolonma uredil svoj na novo ustanovljeni serobakterijokiški oddelek ter vr.ši vse tozadevne preiskave. Predvsem se opozarjajo gg. zdravniki, da vrši oddelek vse preiskave, ki se nanašajo na infekcijske bolezni, ki so podvržene obveznemu prijavljanju, brezplačno. Poleg tega se obvešča, da posluje pri Zdravstvenem domu že tudi antirabični ambulatorij, ki vrši preventivno cepljenje, kakor tudi zdravljenje onih. ki so bili ugriznjeni od steklih ]>sov. Tudi ostale potrebne serume in vakcine ima zavod v svoji zalogi. Končno se sporoča predvsem staršem mlajših otrok, da vrši zavod tudi zaščitno cepljenje proti škrlatici. V vseh navedenih ozirih se je obrniti za Zdravstveni dom, Maribor. Strossmajerjeva, 30 priti.
it štirie požari v eni noči. Iz Murske Sobote poročajo: Noč od pelka na soboto je bila nekaj izrednega. Izbruhnili so kar štirje požari. Najhujši je bil v Strukovclh Gorelo je pri Vračiču Aleksandru Zgorelo jc novo poslopje, gospodarski inventar, poljski pridelki. Od vseh strani je prihitelo do 20 brizgaln, pomagati pa niso mogle, ker jc zmanjkalo vode. Gasilci so dosegli samo toliko, da se plamen ni oprijel drugih poslopij. — Kazen tega je bil požar še v Krlževcih, v Tcšanovcih in v BogojJni. V Bogojlni je gorelo pri Lutarju, o ostalih dveh požarih pa podrobnosti še niso znane.
*	Spominske znamke. Ministrstvo za gradbe jc odredilo, da se dajo v promet znamke v spomin na 1000 letnico Hrvatskega kraljestva Izdajo se naslednje vrste znamk: 1. Znamke po 30 par olivno-zelene barve s sliko bazilike na Duvanjskem polju in z nadpisom v cirilici 2. Znamke po I Din svetlo-rdeče barve s sliko Nj. V. kralja Aleksandra 1. in kralja Tomislava ter z nadpisom v cirilici in latinici. 3. Znamke po 3 Din lomnomclre barve s sliko kralja Tomislava in z nadpisom v latinici. Znamke po 50 par se bodo prodajale z doplačilom 50 par, torej po 1 Din; znamke po 1 Din z doplačilom 50 par, torej po 1.50 Din, znamke po 3 Din z doplačilom 1 Din, torej po t Din. Omenjeno doplačilo za znamke pojde v korist Centralnega Duvanjskega odbora«. Kakor poštna laksa velja samo nominalna vrednost znamke in se poštne pristojbine potemtakem nič ne povišajo. Nove znamke stopijo v veljavo in pridejo v promet 1. novembra 1929. Veljale tiodo pa tako dolgo, dokler ne bodo dane v promet nove znamke z nazivom Kraljevina Jugoslavija.
+ Vodstvo kmetijske nadaljevalne šole v Laškem naznanja, da se prične pouk dne t. novembra. Opozarjajo sc starši, da vpišejo v to šolo svoje sinove, ki so že 16 let stari. Pouk se vrši ob četrtkih popoldne in ob nedeljah predpoldne ter jc popolnoma brezplačen. Starši, nc zamudite le prilikel
*	Železnica Rogatec - Krapina. Dne 24. L m. smo priobčili na tem mestu vest o otvoritvi železnice Rogatec-Krnplnn. Direkcija drž. železnic nam jx)šllja k tej notici naslednji uradni popravek: Ni res. da jc bila proga Hogatec—Krapina Že izročena tovornemu ln osebnemu prometu. Res pn jo, da proga še ni .togotovljcna m vsled tega šc ni izšlo
nobeno uradno obvestilo o pričetim prometa na tej progi.
-k Zopet vlom ua .lužici, V nedeljo zvečer je neznani uzmovič vlomil v stanovanje gostilničarja Vodnika pri sternu/ na Jezici št. 12. Vlom je bil izvršen med 8 in 9 zvečer, ravno ko je bilo v gostilni največ ljudstva, ker ni drugega dobil jc vlomilec odnesel samo posteljno perilo, odeje, blazine, dežnik in nekaj drobnarije, kar je vse skupaj predstavljalo vrednost do 600 Din. Vlomilcu so že na sledu.
in .Slovenskim skladateljem sporoča Pil,harmonična družba v Ljubljani, dn je rok za vlaganje sldudb v smislu svoječasnega razpisu podaljšan do 1. februarja 1930.
■A* Svojega adoptivnega očeta umoril. Preti sodiščem v Nišu se jo te dni zagovarjal kmet Živojin Arangjelovic iz Gornjega Matijevca radi umora svojega adoptivnega očeta Milana NikoLiča. Niko-lič je bil brez otrok in je radi tega posinovil svojega hlapca Živojina. Ko se je Živojin poročil, je kmalu zapazil, da ima Nikolič ljubavno razmerje z njegovo ženo Zorko. Zato je zapustil dom svojega adoptivenga očeta, dočim je žena ostala pri Nikoli ču. L. 1927 je Živojin na sejmu srečal Ni ko lica in svojo ženo. Poskušal jo pregovorili ženo, naj se vrne k njemu. Nastal je prepir, v katerem je Živojin umoril svojega adoptivnega očeta s štirinajstimi sunki z nožem. Niško sodišče je Zivojina sedaj obsodilo nn milo kazen šest mesecev ječe, ker so vse priče izpovedale obtožencu v prilog.
-A Tolpa, ki jc sieparila pisatelje. Najpeslrejso kriminalno kroniko v naši državi ima gotovo največje incsfo Belgrad. Skoro ne mine tedna, da ne bi listi poročali o tej ali oni roparski oziroma vlomilski tolpi, ki ji je prišla policija na sled. Te dni pa so odkrili v Belgradu prav posebno sleparsko lolpo, ki je na skrajno prebrisan in zvit način goljufala ravno liste, ki imajo po navadi najmanj denarja, to je — pisatelje in avlorje knjig. Člani tc tolpe so pisateljem izvabljali knjige, češ da jih bodo predajali med občinstvom, pisateljem pa vrnili po
-MM:
ozdravi že z enim masiranjem •
ALGA" *
ALGA o.lstrau vse bolezni
V lekarnah in drogerijflh I stekleuicn 7, navodilom Din lb-—
Veliko gorja
si prihranite,
preprečile bolezenindela-nezmožnost, če takoj pri nastopu glavobola zauži-iete priznane
Zakonito zaščiteno ime jamči za pristnost in vrednost.
Pristne samo v originalnem zavoju
„jftu&iehiJMCiM".
odbitku provizije denar. Sleparji so bdi pri svojem delu prav predrzni in vsiljivi. Le redkokateri v Belgradu stanujoči pisatelj se jih je znal odkrižati. Goljufi se ponavadi niti legitimirali niso. Če pa jih je kak pisatelj vprašal za legitimacijo, so 11111 pokazali kako ponarejeno izkaznico. Izvabljenih knjig niti niso prodajali med občinstvom, temveč so jih po smešni ceni prodajali knjigarnam in antikvarijatom. Knjigo, katere normalna cena jc bila 11. pr. 'JO Din, so prodali \ 20 izvodih za skupni znesek 30 Din. Pisatelje so na ta način oškodovali dvakrat. Prvič so jim izvabili knjige, drugič pa so tlačili ceno knjig na književnem trgu. Samo nekemu belgrajskemu arhitektu so izvabili za 15.000 Din knjig. Vse skupaj se je belgrajskim pisateljem končno neumno zdelo rn so stvar prijavili oblastem, ki so aretirale šest članov te tolpe. Belgrajskim pisateljem pa je la zadeva dala nov nauk, namreč da tudi oni lahko postanejo žrtev premetenih sleparjev.
2rtev slabega filma, žalosten slučaj so je pripetil v i>onedeljek \ Osijeku. Tam so pozno zvečer našli truplo neznanega mladeniča, ki je imel ua prsih <lve težki rani Pasi ni oblasl našla nikjer blizu kakega orožja, vendar je iz raznih okol-nosli ugotovila, da gre za samoumor z revolverjem. Samomorilec je bil Štefan Cipler, 16 letni delavcev sin in dijak pete gimnazije. Y njegovem notesu so našli zapisano tole opazko: 3. sept. sem spoznal spoštovano in ljubljeno gospodično Franji-eo Sira rdi. ki ji bom zvest do smrti. Ime ideala romantično navdahrfjenega pelošolca je bilo popisano po vseh listih v notesu. Oče mladega samomorilca sploh ni nič vedel o duševnem razpoloženju. Pekle, v katerega je bil mladi Cipler zaljubljen, se nahaja že mesec dni na Lapadu v Dalmaciji. Še eno zelo zanimivo okolnost je ugotovila policija: Stjepan Cipler je bil ves tisi i dan popolnoma miren. Zvečer pa je gledal v kinu znani opolzki film ■Alraune . v katerem nastopa brezsrčna ženska, ki se ji stalno hoče novih žrtev. Mladi Cipler je bil zelo dober dijak in so ga radi imeli tako profesorji, kakor tudi tovariši. More se reči, da je poslal bolj žrtev slabega filma, kakor pa svoje petošolske domišljije.
if Cerkveni moški zbori. Priredil Stanko Premrl. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, j Cena Din 40. Krasna zbirka obsega 85 skladb, in sicer mašnih, Marijinih, evharističnih in drugih pesmi za razne cerkvene prilike. Zastopani so najrazličnejši naši skladatelji s svojimi najlepšimi sta- ; rejšimi in novejšimi skladbami. Kar pride iz rok i g. prof. Premrla, je vse dovršeno, tako tudi pričujoča zbirka. Gotovo jo bo naročil in z veseljem prepeval iz nje vsak pevec, ki so mu pri srcu krasni -erkveni moški zbori. Prav toplo priporočamo.
it Dve no» i izdaji slo*, narodnih pesmi. Zor-k» Prelovec: Album >lo». narodnih pesmi za glas s spremljevanjem klavirja. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena albumu- 30 Din. — Zorko Prelovec: 0 narodnih pesmi za srednji, oziroma nizki glas s spremljevanjem klavirja. Samozaložba. Cena 25 Din. — V obeh izdajah ie 1-1 najlepših naših narodnih pesmi, ki jim je prireditelj dal sicer priprosto, lahko a vendar prijetno učinkovito klavirsko spremljavo. Naročite jih! — Xa prodaj so v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
it Izšla je ^Darinka«. nova spevoigra v treh dejanjih za osem moških in tri ženske vloge. Partitura 34 Din. besedilo -I Din. Dobiva se pri skladatelju Josipu Lavtižarju v Ratečah na Gorenjskem in v knjigarnah.
it Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josei«-grenčice. Številni zdravniki in profesorji -Franz-Josef«-vodo že desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. »Franz-Jo-sef«-grenčica se dobiva \ lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nesreča ne počiva
—	Olrok smrtno ponesrečil. V soboto, dne 26. t. n k se je v mlinu Cinkole v vasi Male Poljane, ibčina šiuarjeta. pripetila smrtna nesreča. Mali Tonček, star 3 leta. se je sam nahajal v mlinu ter opazovat delovanje koles. Pogledal je s svojo glavico tudi v stope. Pri tem ga je pritisnila ročica ob slop tako močno v tilnik, da je bil na mestu mrtev.
—	Žrtev poklica. V petek 25. oktobra se je neposredno pred koncem šihta v tovarni na Jesenicah ponesrečil livar gospod štebe. Vzel je v roko tako zvano žlico . v katero je prestregel okoli dvajset kilogramov tekočega železa. Žlica, pa je dobila votlino in nenadoma se je nič hudega slutečemu Štebe tu vlilo železo na nogo ter teklo v čevelj. Vsled silnih bolečin je hitro vtaknil nogo v votlo, kar pa jo položaj še poslabšalo. Ko so mu čevelj strgali l noge, se je pokazala velika opeklina in je noga deloma prav do kosti ožgana. Ponesrečenega šte-beta so prepeljali v tov amisko bolnico, štebe je star član katoliškega delavskega društva ter zvest naročnik naših listov. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
—	S tramvaja padel Na Zaloški cesti v Ljubljani je včeraj |»opoldne padel 52 letni P. V. s tramvaja. Možakar je bil močno pijan. Pri padcu se jo (»oškodoval na glavi ter si prebil črepinjo. Reševalni voz ga je prepeljal v bolnišnico.
Ljubljana
Kaj bo danes?
Drama: Zaprto.
Opera: Evgcnij Onjcgin.
Kino Dvor: Jazz-pevec.
Umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu
in v Kazini,
Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg ^ in Mr, Ramor, Miklošičeva c. 20.
Proslava žrtev svetovne voine
Spored žalne proslave naših padlih borcev \ gaju jiidenburških žrtev pri sv. Križu, dno
1.	nov. t. 1. sc bo vršil tnko-le:
Žalna svečanost sc prične ob 15.45. Pod vznožjem spomenika »našega Janeza« bodo cvetlice, venci, lučke in dve piramidi pušk z nasajenimi bajoneti in nizdol poveznjenim šle-inom, iz katerega ho puhtelo proti nebu spravno in zadostilno kadilo. Okoli spomenika tvorijo živ venec vojni trpini, ki so sc vrnili pohabljeni i/ vojne poljane.
I. Vojaška godbo otvori svečanost s 1. žalnim koralom.
2 Deklamacija vojne sirote padlim junakom v pozdrav.
'■>. Združeni pevski zbori zapojo žalostinko.
4.	Kratek žalni nagovor kurata F. Bonača.
5.	častna salva vojaške čete mrtvim drugo m \ spomin.
(>. Vojaška godba zaigra II. komad.
7.	Bivši vojni kurati intonirajo Libero in molijo mrtvaške molitve.
8.	Pevci zapojo >Oj Doberdob...«
9.	Vojaška godba zaključi z zadnjo žalostinko.
Gozdiček okoli spomenika jc majhen in bo od 3. ure dalje zaprt. Dohod dovoljen samo zastopnikom oblasti, združenja invalidov, odbornikom /SV in pevcem. Ostali naj se brezpogojno pokoravajo navodilom rediteljev, stražnikov in častne vojaške straže.
ČUVAJTE GROBOVE. NE HODITE PO NJIH !
šolska deca bo tudi letos okrasila grobove, meščanstvo pa naj prižiga lučke v imenu daljnih odsotnih mater iu sorodnikov. Ljubljana, pokaži I. novembru svoje plemenito srce tudi napram tujini sinovom!
GlnMii odbor Z. S. V. Ljubljana — Združenje vojnih invalidov v Ljubljani.
Združenje vojnih invalidov in Zveza bo-jevnikov opozarjata sorodnike in znance vseh padlih v svetovni \ojni. da bo zanje darovana slovesna zadušnica in sicer dne "SO. oktobra ob " dopoldni' v priljubljeni frančiškanski cerkvi.
Pridite polnoštevilno!
0 Slika dvornega svetnika Frana šuklje-ta v izložbi. G. akademični slikar in znani portre-tist Franjo Sterle je razstavil v izložbi konf. trgovine Elite v Prešernovi ulici najnovejši portret dvornega svetnika Frana šukljeta, ki je, kakor znano 24. !. m. praznoval svojo osemdesetletnico. G. Sterle je izvršil sliko ravno par dni pred proslavo. Delo je mojstrsko izvršeno in naravnost govori - s prižgano cigaro. in dobrim humorjem. To je gotovo najlepši portret dvornega svetnika, zato priporočamo slavnemu občinstvu, da si ga ogleda čim prei. ker ne bo dolgo razstavljen.
0 III. prosvetni večer bo v sredo 30. t. m. ob S zvečer zopet na verandi hotela Union. Na programu je II. del predavanja prof. Janka Mla-l<arja o Švici. Tudi ta del je opremljen s filmom. Opozarjamo poselnike prosvetnih večerov, da si pravočasno kupijo vstopnice v predpredaji v pi--arni Prosvetne zveze. Miklošičeva cesta 5.
•	Prva seia združenih ljubljanskih moških zborov za petje na praznik Vseh svetih na pokopališču pri Sv. Križu se vrši danes, v lorek zvečer ob osmih v Glasbeni matici. Vabl ena so vsa druživa in vsi pevci! Pridite polnoštevilno ir. tečno! Arhivarji naj prineso note seboj! (Adamič Slove , Ferjančič Slovo mrtvim . Pavčič
Spomladi vse se veseli . Prelovec Oj Doberdob , Pavčič Vigred
0 Ponesrečen kolesar. Snoči sc je im» Celovški cesti peljal kolesar Stanko Jerančič. sin trgovca na l\arlo\ški cesti. Pred Kočevarjevo lekarno mu je kole. na mokri cesti spodrsnilo in kolesar je padel. Padec je moral biti hud, ker jc funt nezavesten obležal. Nezavestnega jc rešilni voz prepeljal v bolnišnico, kjer se je zavedel.
© Deca v predšolski dobi se igraje hitro nauči nemško govriti. Najboljše reference!! Pouk se vrši vsak delavnik med 9.30 ter 11.30. Vošnjakova ulica 4. priti.
•	Državljanstvo. Rok za vlaganje prošenj za ugotovitev državljanstva po § 53, toč. 4 do S zakona o državljanstvu [»oteče dne 31. oktobra 1929.
0 Policijska direkcija v Ljubljani odreja dogovorno z mestnim magistratom v Ljubljani, da se mora ves vozni promet v dneh 31. oktobra ter 1. in
2.	novembra 10*29 na pokopališče pri Sv. Križu vr--iti edino po sledečih cestah in ulicah: Dovoz: po Kette-Murnovi cesti, Martinovi cesti. Savski cesti, Med Hmeljinki do pokopališča. Odvoz iz pokopališča pa po Savski. Linhartovi in Dunajski cesti. Proti krivcem, ki bi se ie vozne smeri ne posluževali. so bo postopalo po zakonu.
Briuiicc in damski saloni bodo na praznik Vseli svetnikov dopoldne odprti.
Ravnatelj s kavcijami. Poročali smo že, da je policija aretirala nekega sleparja, ki je skušal goljufati brezposelne tipkarice za visoke kavcije. Slepar jc !9!etni Anton Jurič, doma iz Grlin-cev v Slovenski Krajini. V preiskavi je prišlo na dan, da ie ogoljufal tudi več ljubljanskih tvrdk za pisalne stroje, ki jih je potem zastavil za mal denar. Slepar je imel še mnogo načrtov za goljufije, pa mu ie aretacija preprečila vse nadaljne sleparije.
• Tatvine sukenj. S prihajajočo zimo so se pričele v Ljubljani tudi zelo številne tatvine sukenj. Zadnii teden jc bilo skupaj pokradenih v Ljubljani osem sukenj. Včeraj jc bila prijavljena zopet ena tatvina suknje. V gostilni Trnovski zvon je bil ukraden Josipu Orešniku 500 Din vreden površnik.
Maribor
)	Fantje med seboj
Maribor, 28. oktobra.
> V neki gostilni v Počkah pri Slov. Bistrici jc bilo v nedeljo zvečer zelo živahno in veselo. Tudi fantov jo bilo veliko, Iii so bili razigrane volje in ki so prilivali svojemu dobremu razpoloženju z rujnim vincem in veselo pesmijo. Pa so je prigoidilo, da jo prišlo okoli 20. ure do neprijetnega besedovanja in sporekovanja. Ko so žo bili fantje pritisnili skupaj v gnječo in nerazločen vrvež, jo skušal posredovati navzoči žandarmerijski kaplar Rafael Šva-gan, ki je tudi napovedal mesarskemu pomočniku Titu Mlakarju aretacijo. Ker se je aretiranec uprl in ni maral slediti orožniku, je Rafael Švngan ustrelil tor pri tem obstrelil Mlakarja v desno nogo. Mlakarja so nato prepeljali v tukajšnjo bolnico.
□	Pogreb Berte Bukšekove bo danes ob 16 iz, kapelice na mestnem pokopališču v Pobrežju. Zaradi tega se je premijera »Piskrovezar, ki bi so imela vršiti drevi, preložila na jutri.
□	Preložitev letalskega meetinga. Zaradi izredno velikih nilakuž, ki so se bile nabrale v nedeljo na tezenskem dirkališču, se je moral letalski meeting preložiti na prihodnjo nedeljo. Spored ostane isti v neokrnjeni obliki, že kupljene vstopnice pa veljajo naprej.
□	Za ferijalno kolonijo na Pohorju. Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine povečava ravno svoje prvotne naprave ter zida sedaj vzorno gospodarsko poslopje, ki naj postavi našo ferijalno kolonijo na zdrav gospodarski temelj. Da se podpre v njegovih ciljih, priredi tukajšnje žensko društvo na dan Vseh svetih pred vrati naših pokopališč dinarsko zbirko za ferijalno kolonijo na Pohorju. Počastite spomin dragih pokojnikov s skromnim darilom v prid naše mladine.
□	Brezposelnost... V preteklem tednu je iskalo dela preko tukajšnje Borze dela 167 oseb, službenih mest je bilo prostih 116, delo je dobilo 99 oseb, odpotovalo jih je 49, odpadlo pa 39. Koncem tedna pa jih je ostaio v jevidenci še 505.
□	Za gradnjo carinarnice so se zavzeli nu sobotnem izrednem občnem zboru mariborski tr govci, ki v prav posebni meri čutijo posledice pomanjkljivih prostorov. Preko 2000 zaostatkov beleži vsak dan tukajšnja carinarnica ter se zaradi tega čuti v blagovnem prometu velik zastoj, ki povzroča mariborskim trgovcem neredke sitnosti. Zato se je soglasno sprejel sklep, da se tozadevno naslovi na kompetetno oblast posebna spomenica, podprta s tozadevnimi utemeljitvami. Ta spomenica naj j)i bila samo spodbuda k pospešitvi akcije, ki gro za tem, da se že s pričetkom pomladi 1930 prične gradnja velike in moderno urejene glavne carinarnice.
□	Preko tračnic se je vlegel včeraj okrog pol treh zjutraj 24 letni visokošolec Bine. Prišlo je nekaj kakor temna senca med Bineta ter izbranko njegovega srca: zato so je Bine odločil v smrt ter zgrmel tam pri Iajteršperškem mostu preko tračnic ter nepremično obležal. Strojevodja tovornega vlaka, ki je drdral proti Pesnici, pa je pravočasno opazil preko tračnic neznančevo truplo ter ustavil vlak. Bineta so spravili v stražnico, kjer pa ni maral dajati nikakih izjav; zato so ga vtaknili v temo sGra-fovih celic, kjer je kakor na mah vzljubil svobodo in poživljenje. Pravi, da ne pojde več prezebat na tračnice.
□	Likvidacijo društva upokojenih častnikov je sklenilo članstvo na svojem nedeljskem zborovanju pri Halbvvindlnu, ki ga je vodil društveni predsednik vpok. podpolkovnik Prelog. Obenem se je storil sklep, da se članstvo korporaiivno vpiše v ljubljansko Zvezo drž. nameščencev in upokojencev.
□	Na dan Vseh svetnikov se prepoveduje brezpogojno od 12 do 19. vožnja za vse vrste vozil po Pobreški cesti, t. j. od začetka drž. mostu na Kralja Petra trgu do pokopališč na Pobrežju. Vozila, namenjena za obe pokopališči, naj eventuelno vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobre-ške ceste, kjer se ustavijo.
□	Pohorske postojanke so se razodele Mariborčanom v nedeljo zjutraj v kristalnočisti belini. Pri Archu, na Klopnem vrhu itd. je zapadel v dc-kajšnji meri sneg ter se istočasno razprostrl niz pojiorska grapovja in rebra globoko doli, da je v mariborsko globel primahala starka zima in da je bilo hipoma vse v zimskih površnikih. In so se razodevale postojanke še včeraj v belini in se bodo bržkone še danes, če ne nadvlada ljubo solnčece.
□	Škrlatinka se je pojavila na III. deški osnovni šoli na Ruški cesti ter se je moral zaradi tega ukiniti pouk za 10 dni. Spričo učinkovite intervencije mestnega fizikata se je preprečila vsaka nevarnost nadaljnega širjenja te nalezljive bcleTiii.
□	Propagandni polet nad Mariborom. Srečni posestniki ob tej priliki vlovljenih letakov naj se poslužijo ugodnosti, ki jim jih nudi tvrdka L. Ornik. Maribor, Koroška cesta 9 pri nakupu vsega blaga, kakor je to v letakih navedeno
□	Zimsko in mokro vromo zahteva prvo-■ rrstne čevlje. Zahtevajte cenik! KARO, Mari-I bor, Koroška 19.
Celie
;;o najlažji pot. po katerem prihajajo bolezenske kali v naše telo. Razgreti ljudje uporabljajo na plesu okusne ANACOT-pastiljami dr. \Vanderja. Dobivajo se v vseli lekaruah. Varujte se izdelkov, ki v zadnjem Času imitirajoANACOT-pastilje,
Cenj. učiteljstou
nudi in največjo izbero krasnih damskih plaščev, oblek, zimskih sukenj in trenchcoatov
gHT* Olajšana plačila brez povišanja cen FRAN LUKIČ, STRITARJEVA ULICA
polnili košaro, naložili navrh grozdja in sadja ter se podail k zaporom celjskega okrajnega sodišča. Angela je previdno naročila Kristini, naj počaka zunaj, ona pa da stopi k paznicam in jim vse izroči. Čez čas sc je Angela res vrnila s prazno košaro, jo izročila Kristini ter sporočila materino zahvalo in pozdrave, Možu se je začelo pa vendarle čudno zdeti, da bi žena potrebovala v zaporu denar in poslal jc čez dva dni Kristino poprašat, kako in kaj. In je zvedela Kristina, da je mati pač prejela obleko in grozdje, ne pa tudi platna in denarja. Že v nedeljo dopoldne je Angela na svojem domu v Kostrivnici padla v roke očesu postave. Privedli so jo v Celje in zaprli. Menda to ni edini njen še ne maščevan greli. Iščejo jo ludi pri sodnijah v Kozjem in Ljubljani.
J3r Izpraznjevanje greznic. Glasom sklepa občinskega sveta z dne 27. sept. 1929 se izpraznujejo greznice od 1. okt. 1929 dalje od 4 do 12 popoldne. Kmetovalci oz. vozniki, ki fekalije odvažajo, se opozarjajo, da sc izpraznjevanje vrši samo v navedenem času.
Spori
NEDELJSKI ŠPORT.
Ena najlepših prireditev jesenske sezone je bilo tekmovanje za Gosposvetski pokal. To tekmovanje ima izrazit naroden značaj, spominjalo naj bi na nesrečni koroški plebiscit. Čisti dobiček je pa namenjen Jugoslovanski Matici. Vkljub slabemu vremenu je zanimivi prireditvi prisostvovalo lepo število gledalcev. V finale sta prišla Ilirija : Maribor z zmagami nad Slovanom 3:2 in Jadranom 4:0. Maribor je podlegel s pičlim rezultatom 1:0, ki popolnoma odgovarja poteku igre. Oba finalista sta se ogorčeno borila, saj se je tudi šlo Mariboru, da si pokal pribori v drugič, Iliriji pa, da ga pribori nazaj, kajti v lanskem tekmovanju je ostal Maribor zmagovalec. Poleg tega zanimivega turnirja se jc vršila zadnja prvorazredna prvenstvena tekma. Srečala sta se Primoije in Hermes, igra je končala s 2:2 neodločeno. Ta rezultat je tudi edino presenečenje v jesenskem prvenstvenem tekmovanju. S tem je najbrže rešeno prvenstvo L. N. P. Dosedaj, vsaj v zadnjih letih, se je prvenstvo odločevalo med Pri-morjem in Ilirijo. V tej tekmi je pa Primorje izgubilo važno točko. Med drugorazrednimi klubi bi predvsem omenili lepe rezultate »profesionalnih« klubov. Grafika je premagala Natakarje s 3:0. Edino ta dva kluba sta pokazala najlepši napredek. Spomladi sta prišla iz tretjega razreda v drugi razred, kjer se je zlasti uveljavila Gralika. Igrala je štiri tekme, dosegla seore 17:1, kar je vsekakor lep uspeh.
V	Mariboru so imeli Železničarji v gosteh Graški Sporlklub. Podlegli so s 6:1.
V	Zagrebu se prvenstvene tekme niso vršile radi slabega -vremena, v Belgradu so se odigrale: Jugoslavija : Jedinstvo 4:1 (1:1), Obilič : Grafičar 5:3. Tekma BSK : Soko je bila preložena, ker sc nekateri igralci BSK odšli v Prago.
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
Spor v Gradjanskem se bo reševal zaenkrat pred Z. N. P. Nato pa, če bo novi odbor »mladega« Gradjanskega dokazal prikrit profesijonalizem igralcev »starega-' Gradjanskega pred novoustanovljenim odborom za pobijanje profesijonalizma. Kajti nova uprava Gradjanskega očita istopivšim članom, da so ravno oni največ krivi financijalne krize, v kateri si klub sedaj nahaja.
Splitski Hajduk je olicijelno proglašen državnim prvakom za leto 1929-30. Posamezni igralci Hajduka dobe spominske plakete. Uprava kluba p? pripravlja turnejo v času okoli Božiča, govori se celo o Južni Ameriki, samo če ni to malo pretirano. V spominu so nam lepi uspehi Hajduka na turnejah po Egiptu in otokih v Sredozemskem morju. Želimo, da bi nameravana turneja novega državnega prvaka dvignila sloves našega nogometa.
& Predavanje indijskega misijonarja. V ponedeljek, dne 4. novembra ob osmih zvečer se vrši izredni prosvetni večer, na katerem predava indijski misijonar g. Poderžaj, ki v kratkem odpotuje v Indijo v- misijon. Predavanje bodo pojasnjevaic zanimive skioptične slike iz Indije. Čisti dobiček nekoliko zvišane vstopnine je namenjen za stroške potovanja v Indijo. Vstopnice sc že dobijo v Prosvetnem tajništvu.
d Mlinar in njegova hči« je gotovo igra, ki so ji igravci tako diletantskih kot poklicnih gledališč ostal najbolj zvest. S svojo tragiko mlade jjubezni in izrazitim likom kmeta-skopuha je stalno dobrodošla snov zlasti za žalostne dni, ko se spominjamo mrtvih svojcev. Gledališka družina Katol. prosvetnega društva bo to žaloigro uprizorila v nedeljo 3. novembra ob pol štirih popoldne v celjskem Narodnem domu. Vstopnice se dobe od jutri dalje v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti.
a Nepoboljšljva jc. O Angeli Grosekovi smo že poročali, kako jc bila kriva »dolge istorije z žensko obleko«. Takrat so jo zaprli in te dni izpustili. 21. oktobra jc bilo, ko je zadihala spet sveži zrak svobode, ki ga je pa bila kmalu sita. Včeraj so jo namreč spet vtaknili pod ključ in to pot bo njeno domovanje v zaporu najbrž trajalo malo dalje. Dne 23. oktobra jc prišla Angela k 151etni Kristini B. v Zavodnem v teharski občini in ji zapela sočutno pesem o Kristinini materi, s katero sta bili skupaj v zaporu in ki še sedaj boleha v zaporu. 400 Din da bi nujno bilo treba poslati materi, ker jih 200 rabi za zdravnika, ostalo pa za kolekc. Tudi kaka obleka bi ji prav prišla in malo sadja povrh. Kristina jc vse verjela in skrbno zavila nekaj obleke ter poiskala 400 Din. Med tem ie Angela opazila v omari še tri kose platna. Tudi tega bi bilo dobro poslati v zapor in ga pokazati paznicam Dobila ie tudi platno. Z vsem tem «»•> na-
Tndš naihafši kadilci
bodo imeli bele, zdrave zobe in stalno sveža usta, ako vporabljajo vsak dan Otiis paste.
Vso škodo, ki jo čez dan na ravi na Vaših zobeh nikotin, Vam zvečer odstrani OcSis §jasta.
Petnajsta razstava Nar• Galerije
je bilu otvorjcua v nedtljo okiobni ob ll dopoldne v bivšem .fakap.če\eni paviljonu.
Otvoril jo je predsednik \G g. \V>ii<fisrht!i', ki ji' pozdravil luivzoi-egu prosvetnega šefu dr. Lončarja, županu dr. Ptien in rektorja indverze dr. Dolciit-a, in se zahvalil navzočemu |»reeej številnemu umetniškemu in miieinosil julnveinu občinstvu z.u poset
Razstavljenih je ok;og "0 ki po* i» slik iz zadn jih let delu kipar ju i,. Dobim ju n slikarjev prof. G. kosa in 1\ Puvlovoa. L.Dclintu- jo razstavil večinoma mavčne L i pc in le rti kote, med temi svojega morKtnieuinlnega Mojzes-.!, ki je že \ Parizu žel lepe uspehe dalje ]>osrečem: plastične študi je in vrsto ihii retm G. Kos je v levi dvorani razstavil nekaj svojih starejših
f Berti Bukšekovi
Ne vem, zakaj me nobena smrt tako ne pretrese kakor smrt igruvca. Živel je sto in sto življenj, in sto in sto življenj umre hkrati s tistim :i i m. najmanj znanim življenjem, čigar konec sporočajo v svet. Kdo more oceniti izgubo v vsem njenem obsegu? Zavesa pade — vsak (liti po svojih opravkih, pozabi spotoma vse, kar ga je za dve, tri ure prevzemalo, v uujjučji napetosti držalo — ostane le ime, natisnjeno lia zastarelem lepaku, ki bo jutri z novim prilepljen...
Tako je odšlu Bertu Bukšekova. V Ljubljani jih je še nekaj, ki poznajo njeno ime in vidijo v duhu kako lice z odra, ki je bilo tudi njeno — v Mariboru sc je spominjajo ljudje še živo iu jo poznajo spet po drugih licih — o. po vse drugačnih licih kot -Ljubljančani. In tam v hrvaškem Varaždinu se je morda tudi kdo spominja, pn jc tam ostal rtjen obraz spet ves drugačen v tem ali v onem spominu. Vsi povsod so jo nekoliko poznali. \ kdo jo je kdaj poznal vso? Zdaj leži v Mariboru in nc bo več igraln... živim se več ne bo izpreiniti,jaln. Zdaj leži tam in ostalo ji je eno samo lice. Vem, da je v njem ohranjeno vse, kar nikdar v izgubo ne pojde: njena materinskih nežnost, bolest in ljubezen. Taka je bilu namreč Berta Btikšekova.
V nobeni slovenski igravki ni tako, kakor je bilo pri nji: v sleherni kretnji, v slehernem odtenku njenega glasu to neizmerno in neiz-
slik, v desni pu novejše. Trnu pomembna tihožitju, krajine, portrete, v katerih liuamično kontponiht in učinkuje z jarkimi, v akord ubranimi barvami. G. Pavlove«- se nam )>• iopot s svojimi krajinami šele dobro predslti*»I. It to odkritosrčna, nema iiiri runu umetnost, nevsiljiva, pa zato po svoji enostavni ubranosti in pre-tehtarrosti riuvdnsi vsakogar l'a vloveevn dela so živahen kontrast veliki gesti m roonumen-lalitemu pntosu Doliiinrjn. pa tudi meščanski, salonsko uglajeni čutnosti Kosa Nekaj >slovun-skega veje i z njih in prepričuje neko notranjo logiko, ki smo jo občudovali tudi pri Pilotni nekoč. Več in podrobneje o ra<»ta»i prihodnjič. Naj bodo to samo bežni prvi vtisi. Razsln-l va je vredna obilega posetu.
črprvo čuvstvo materinske ljubezni ki je prebivalo v nji s toliko pri rodnostjo, da niti za tretr niti v najimsprotnejši maski, ni odinanj-kaio za drobec.
Zato jc bila tudi majka Jugovičev brez primere, zato je bila brez primere majka nu slovenskem odru. In zato jc bila brez primere majka povsodi, koder je hodila, v vsem, kar je govorila in storila. Njene umetniške sposobnosti, ki so jih ob vsaki njeni novi kreaciji vsi kritiki priznavali, so bile v istim, odlične in visoke; a koliko je pridobila vsaka njena utoga iz kristalno čistega, plemenitega njenega značaja, o tem ni zapiska: to ve le, kdor jo je videl in kdor je doživljal ž njo neštete njeno odrske like. ln še tisti, ki jo je poznal kot to-varišico, ki je imel priliko spoznati v neštetih primerih njeno tiho in skromno, resnično materinsko ljubezen do svojih kolegov. S kolikim spoštovanjem pred življenjem in pred odrom ki ji je bil vsa vsebina življenju, je Bertu Buk-šekovu družila veliko bogastvo svoje umetniške darovitosti!
Od "V julija 1879 do 27. oktobra 1 <J29 je Berta Bukšekovu /ivrla. Mravlja po svoji pridnosti, vzor vztrajnosti in polna vere ter prekipevajoča ljubezni je prehodila svojo pot od zibke do grobu. Nji jc dobro- svojega talentu ni zakopala, ampak vse dni ga je negovala, skrbno čuvala in množila, kajti v poslednji čas je zrasthi ž njim tako visoko, da je ostuvilu za seboj nenadomestljivo vrzel. Nji je dobro. Nam je p:i pustila žalost in bridek inemento. s. š.
Polom
Hrvatske seljačke zadružne banke
Radio
Programi Kadm-t.iubtiana j
Torek, 29. oktobra: 12.30 Repro ;ucirnna glasba. 13 Časovna napoved, borza, reptoducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 Koncert rdio-orkestra. 19 0 varčevanju predava -rof, Do-lenec. 19-30 Ruščina, poučuje dr, Preobražensky,
20	Prenos iz Zagreba: I. Gundulič: Dubravka, mu-zika od Gotovca. II. Baranovič: Srce iz lecta. 22 Časovna napoved in poročila. 23 Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 30. ckt.: Opoldanski program odpade. 16.30 Pravljice, pripoveduje radio-tetka. !7 Koncert radic-orkestra. 19 Slovenski preporod pod Francozi, prof. S. Kranjec. 19.30 Francoščina, poučuje dr. Le-ben. 20 Orgelski koncert g Premrla, stol. kapel-nika. 21 Koncert radio-orkestra. 22 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Drugi programi i
Torek, 29. oktobra.
Belgrad: 18 Popoldanski koncert iz kavarne »Moskva«. 20 Recitacija iz »Nibelungcnlied« v n<jm ščini. 20.30 Koncert radio kvarteta s petjem 21.10 »Dan jx> poroki«, veseloigra. — Zagreb 20 Prenos iz zagrebškega narodnega gledališča: »Lubravka-?, sp. Fr. Gundulič, komp. J. Gotovac; »Srce iz lecta«, balet iz hrvaškega narodnega živ ,enja v 3 slikah. — Varšava: 16.15 Reproducirana glasba. 17 45 Ljudski koncert. 19.20 Prenos opere iz Kalovic. — Budapcst: 12.05 Violinski koncert. 17.10 Koncert salonskega orkestra. 19.30 »Muzin poljub«, komična opeia; »Tenor«, opera. 22.35 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 20 Prenos iz Berlina. 21.30 Ljudski koncert. Milan: 16.30 Mladinska ura. 17 Radio kvintet 20.30 Radio kvintet iz lorina. 23 Radio orkester. Praga: 16.30 Orkestralni koncert. 19.05 Glasba iz zabavišča. Ž0 Ljudska glasba. 21 Sonate za violoncello. 22.15 Koncert ljudske glasbe. — Langenberg. 15 Ura za mladino. 17.30 Popoldan, koncert. 20 Večerna glasba.
21	Heinejev večer. — Rim: 13.15 Radio kvintet. 17.30 Popoldanski koncert. 21.03 »Fra Dia\olo«, opera v 3 dej., nato radio orkester. — B.rlin: 13.45 Knjižna ura. 19.15 Nemške narodne pesmi. 20 Veliki orkestralni koncert. — Katovice: 16.20 Reproduc. glasba. 17.45 Ljudski koncert. 19.20 Prenos iz gledišča »Ples v maskah«, ofiera. — Stuttgart: 16 Koncert iz operetne glasbe. 19.30 Ura pesmi. 20 Koncertni večer (sonate). 21.15 Radio-skeč 22.30 Zabavni koncert. — Bratislava: 16.30 Popo danski koncert. 19 Ljudska glasba. 20 Ljudska glasba in sonate za violoncello 22.15 Koncert ciganskega orkestra. — Tcrino; 20.30 Koncert kvinteta. 21.15 »Walzertrauni , opereta. — M. Ostrava: 16 30 Koncert jazza. 17.30 Reproduc. glasba. 19.05 Prenos drame iz Bi na. 2U Koncert ljudske glasbe. 22.15 Prenos lahke glasbe.
Sreda, 30. oktebra.
Belgrad: 12.40 Koncert radio kvarteta. 20 Koncert s pc^em. 21.10 Cas in dnevne vesti. 21.25 Koncert radio kvarteta. — Zagreb: 20.35 Koncertni večer iz Mozartovih del. — Varšava: 19.25 Reproducirana glasba. 20.30 Koncert kvarteta. 21.25 Koncert solistov, tenor, violina. 23 Plesna glasba. -- Buda-pest: 12.05 Koncert ruskih balalajk. 17.45 Koncert ciganskega orkestra. 21.40 Koncertni prenos iz ka-
MISS RADIO
to je '1'ungsram Barium-cev. Pri mednarodni tekmi je bila soglasno izvoljena, kajti na vsakem sprejemalcu da najlepši sprejem.
D ms b o \m KASHA od 220 Din naprej perilne iz barhenta ... od 80 „ „ jutranje halje iz rožaste tlanele od 120 „ „ zimska krila in bluze ... od 70 „ „ o' k c zim. igrabie oblckce od 30 „ „ d- -ke barhcnt-oblekce . . od 35 „ „ ki halje za dame in deklice od 60 „ „ N cčja Ubira predpnsrikor, damskih in otroških. h lis'ra, klota. kretona, fifona in balista, vedno
nainovejših fnzon — dobite edino le pri F. in 5. V9R1ČA.R, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Oglejte si našo zelo povečano izložbol
varne- — Dunaj: 15 30 Glasbena ura za mladino. 16 Popoldanski koncert. 19 45 Prenos iz velike koncertne dvorane. 22 Lahka večerna glasba — Milan. 16.30 Mladinska ura. 17 Radio kvintet 20.30 Rad;o kvintet. 22.30 Zabavna glasba. — Praga: 16.30 Ura za mladino. 19.30 Prenos operete. — L?>ng:-nbcis; 17.30 Večerni koncert. 20 Večer nemške narodne pesmi. 20.45 Simfonični koncert. 23 lazz — Rim: 13.15 Radio kvintet. 17.30 Popoldanski'koncert 21.02 Simfonični koncert. —• B«rhn: 16.20 Zabavna glasba. 18 Cesarja Franka godalni kvartet. 10 Vesele r«sm'.
20	»Girofe-Girolla«, komična opera. — Katovice: 16.15 Mladinska ura. 10.45 Reproducirana glasba. 17.45 Koncert. 23 Literarna ura v francoščini — Stuttgart: 16 Kcncert radio orkestra. 18 Ekspedicija v Pamir, predavanje. 19.30 Večsr arij >n pesmi. — Torino: 19.15 Radio orkester. 20.30 Radio kvintet.
21	Koncert pestre glasbe. 23 Plesna glasba. — M. Ostrava: 15 Pojx>ldanski kcncert. 16 30 Ura za mladino. 17.30 Orkestralni koncert. 19 Prenos operete 2.2.15 Konccrt ciganskega orkestra
Ljudski oder v Ljubljani
Na praznik 1 novembra ob pol 8 zvečer »Mli-nar in njegova hči«. — V nedeljo 3. novembra ob pol ' popoldne »Dama-Škrat ali zaljubljeni vitezi«.
Orel
f*rcl Krakovo-Trnovo. Težko sni s- ločili od prosto narave in od našega h tu gu »t lovadlšča, na katcrein je biio v tem letu teliku veselja in vrvenja. Dež in pa Medno jesensko vreme n.s prepodilo v telovadnico. Skušn ja nam te pa p- -z- !a, da nam je naša telovadnica premajhna, v njej ne moremo gojiti lahke -ifletike in redovnih vaj. Zaprosili smo ponovno za tel- valnico 8u!e n- G>-b:ni, v Vol ri bomo '.->bko en !•' nekatere pv. - t-ihVe. atletike ter stalno telovadbo in ipmn.istiVo Telovadba se vi-ši v torkih v šoli na Grabnu prič -nši z današnjim dnem. v četrtkih in sobotah pa v d\mu. Karunova ul. začetek ob pol 8 Prosimo v?t telovadce. do so tečni. Nadalje vs-bimo vse tisi, ' , ' ri so p-ibajali k teltovdb! v poletnem ?nsu da v povrnejo v našo vrst. novi telovadci vljudno vabl eni. Oprema s;>ortna ali telovadna
Danes. 2f>. oktobra 1029 so bo vršila ob 14 redna glavna skupšnna Akademske zveze v dvorani Akademskega doma. Dnevni red. 1 ^iianje zapisnika zadnje redne in izredno skupščino o pn-| ročila. 3. Samosteini predlogi 4 Vei;!'ve. 5 si';'-.ij-nosti. Delegati akfd društev p- lite vsi! Drugi tovariši vabljeni. — Predsednik.
I z društvenega živVfnm
Vsem ljubljanskim pevskim koroni' Torek 20 t. m. se vrši ob četrt na 19 v sobi št. 0 poslopja Glasbene Matice v Ljubljani razgovor flede sloip-nega delovanja ljubljanskih pevskih zborov. Vsi zbori naj j>ošlje,jo na ta razgovor dva zastopnika, jio možjiosti predsednika in pevovodjo. Zvečpr o!) 20. uri vaja za nastop ob Vseh svetih. Arhivarji naj prineso note seboj.
Poročilo o kongresu Narodnega žfeskega Sa-
veza v Splitu poda za vsa ženska druftva Minka Govekarieva v sredo, 29. t. m., ob 20 v damski sobi Emone. Vsakdo dobrodošell
Pripravljalni odbor eentraV orgauiza.-i.in jn-goslovensldh emigrantov (OR-J-EM) v Ljuiitiani, opozarja vse krajevne organizacije, pripravlj Ine odbore, zaupništva in vse ostalo člnistvo, da je dovoljena ob priliki ustanovnega občnega zbora polovična vozna cena od 1. do 5. novembra za vse vlake razen S O..K. in sicer nreti potrdilu o prisostvovali ju na skupščini Kupite i-elo vozno karto do l.jub-ljano. karte ne oddajte pri izhodu, prihranite jo v.n povratek.
Poizvedovanja
O iirilki manevrov ijnbljan«ke e-arnizije ae je
našel oficirski dežni olnšč. Dobi se v trgovini Am-brožič v Gaberjah pri Dobrovi.
Beltjrad, 27. oktobra. (AA.) Komisija trg. mi-
jiistrslva za pregled Hrvatske seljačke zadružne banket, je sestavila bilanco banke. Po točni pro-uii'vi vrednosti vseb terjatev Hrvatske seljačke zadružne banke in < -Ipisu vseh nelztirljivlh po-■tavk. je ugotovila efektivno stanje imovine ua dan 30. septembra t. 1. tako-le: Aktiva znašajo 8 milijonov 889.82842 Din, pasiva 11.253.389.77 Din. Itaz-lika^iced aktivami in pasivami je torej 2 milijonn 303 761.85 Din Po o-dbitku vse bančne bančne glavnice in vseli bančnih rezerv v skupnem znesku 8,009.970.38 Din naraste efektivna izguba za pasivni znesek 1,844.000 Din, za ^ar teče spor med banko in »Savezom hrvatskih seljačkih zadrug« v Zagrebu. Tako utegne po sedanjem stanju k o n č n a izguba znašati 3,707.701.33 Din.
'/.gube Hrvatske seljačke zadružne banke so nastale v glavnem zaradi škodljivega gospodarstva njenih uprav. Samo d v a r a v n a I e 1 j a sia stala banko v samem začetku njenega delovanja 1,000.000 Din Predsednik banke ,Iosip Predavec se je zadolžil pri n]ej za 800.000 Din proti zelo slabim jamstvom. Značilno je, da je Predavec, ki je kot predsednik prejemal letni honorar 72.fKX> Din, posegal po kreditih pri b a n k i še tekom letošnjega lela. ko je bila banka stvarno pred polomom. Izdatne izgube so nastale tudi zaradi kredi-i tcv 'a/.iiih podjetij, ki so zašla v konkurz ali pa so I v plačilnih težavah. Mesto da bi se banka bavila s kreditiranjem kmet. zadrugarjev v zmislu pravit, je dovoljevala kar naj izdatnejše kredite trgovskim in industrijskim tvrdkani. Ti posli so povzročili banki toliko škode, da je v zvezi s škodljivim gospodarstvom njenih uprav moralo priti do poloma Razen ugotovljene škode zaradi poslovanja bančne uprave pa je navedena komisija ministrstva trgovine in industrije dognala, da je tudi izvoljeni likvidacijski odbor banke kršil njene interese. Mesto tla bi v jirvi vrsti dognal imovinsko stanje banke, je likvidacijski odbor v nasprotju z uazi-ranjem svojega predsednika Vladoja Veselica skle uit brez pokritja črtati menične žire, katere je
Avtobusni promet
Za ponedeljek je zbornica za TOI sklicala anketo o avtobusnem prometu, katere se. je udeležilo nad 30 interesentov, ki so zastopali nad 50 obstoječih prog.
Anketo, ki jo je vodil zb. tajnik g. Ivan Mo-horič, so prisostvovali tudi zastopniki: 'jublj. vel, župana g. Franc šink, marib. dr. Pfeiffer; poštne* uprave, mestnega magistrata dir. Prelovšek, mariborske občine ing. Tomšič in zadruge avtobusnih podjetnikov.
Prvo se je vršila razprava o pravilniku, katerega načrt je izdelal marib. vel. župan nu podlagi določb obrtnega reda in naredhe o zaščiti javnih rest. Vse dosedanje koncesijsko določbe bi se morale prilagoditi odredbam novega pravilnika tako tudi n. pr. o največji dopustni brzini na odprtih cestah. Živahnejša debata se je razvila o ustavljanju voz izven postaj, za kar se .ie dosedaj — v j sedanji lazi razvoja prometa — pokazala potreba. Glede komisijskih pregledov (dvakrat na leto) so interesenti predlagali v svrho zmanjšanja stroškov, naj -e pregled vrši na sedežih okrajev za cel okraj skupaj. Nato so razpravljali o izstopanju na desni strani, o odobravanju šoferjev. prcce.-u::!nih določbah, o ogrevalnih napravah itd.
Glede koncesiioniranja so dali referenti obeh vel. županov pojasnila; iz teli pojasnil je posneti, ta so kriteriji diktirani po vlogi podjetja: če je konkurenca železnici, naj dopolnjuje vozni red (tu bi bilo treba omeniti, naj se železniška uprava sama bolj pobriga za modernizacijo): pri občinah kot konkureniih je treba imeti v oziru naloge komunalne. politike glede prometa; glede novih jiri-vatnih konkurenčni!: prog se brez važnih razlogov ne Izdajajo koncesije.
Sedanje slanje cest je nezadovoljivo: Vvstrija n. pr. je zgradila od Dunaja tlo Gradca nsf ltno testo, tU:je ogromno denarja za vzdrževanje cest; pri : nas pa bo še tnnogo storiti. Zato so tudi obratni stroški omnibusov visoki: namesto po 2 letih, jo trebi že po pol tela temeljite gener. reparature. Tudi posebni prispevki za vzdrževanje res! so previsoki.
Težko breme je tudi uvoznimi mestne občine Ijul 'vinske, katero bi bilo treba odpraviti sej je veliki promet v korist neposredno mestu zaradi večjega lconzuma. Podjetniki opozarjajo da so šli s cenami skrajno navzdol in vs;>k* nadnlfnn obremeni ev pomeni izgubo. Interesenti zahtevajo tudi za lovstvo v cestnih odborih, povečanje števila cestni jev (sedaj pride na 8 km 1 eestar), povečanje njih dohodkov.
Kot izhodišča za promet so se '-zel; sedanja postaj: lišča ker riregače ni mogoče (Kongresni irg ne gre' ker so izhodi preozki Wolfova. Gradišče, Šetenbi ifrevn).
Zbornica zn TOI bo nadaljevan svoje pismene ]>oizvedbe tudi r-ede razširjenja cc-.;iišč, o obremenitvi po izrednih dajatvah za ceste, z,"vzetim pa stališče, naj se za vzdrževanje in gradbo rest usla-novi poseben <-es(n; fond v knlere".-' nni bi se =tc-kali dohodki od drž. trošarine na bencin in olje, drž., obl. in mestne bkse na vozilo (pa so radi nepravičnega pnvšalirenia potrebne izpremembe) in izredni dohodki za vzdrževanje cest.
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 22. okt. 1929 (vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 15. okt. 1929). Alcliva: kovinska podlaga 3813 (—13.3), posojila: menična: 1,311.1, lombardna 208.8, skupaj 1574.9 (— 150), tečajna razlika 1117.1 (+ 28 3); pasiva: bankovci v ob oku 5.608.2 (— 95.4), državne terjatve 246 4 (+ 111.6), obveznosti: žiro 938 1, razni računi 140 9, skupaj 1 D70.1 (— 16.03), ostale postavke nespremenjene.
Borza
28. oktobra 1029.
DENAR
Devizni promet je bil danes znaten, zlasti v devizah Praga, Dunaj in Curih. Narodna anka je intervenirala v vseh devizah (razen Pariza in Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago). V tečajih pa je opaziti učvrstitev.
Ljubljana. — (V oklepajih zaključeni tečaji.) Amsterdam 2280 50 blago, Berlin 1351.25—1334.75 (1352.75), Bruselj 790.96 bi Budimpešta 989.32 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90). Dunaj 703.29 do 790.29 (794.79), London 275.40 276.29 (275.89), Nevv Vork 56.35 do 50.55 (56.45), Pariz 221.77 do 223 77 (222.77), Praga 167.11—187.91 (167.31), Trst 295.15 do 297.15 (296.15).
Zagreb. Amsterdam 2277.50-2288.50, Berlin 1351.25—1854.25, Budimpešta 987.82-990 82. Curih 1004.40 do 1097.40, Dunaj 793.29 do 796.20, London 275.49—276 20 N«.u> Vork 5fl.85-5fi.53, Pariz 221.77 do 228 77, Prage 16711-167P1. Tr-t 205 15 207.15.
Belgrad. Berlin 1851 26 1354.25, Bruselj 1 789.46-792,16, Budimpešta 087.82-900.82, Curih
imela banka za svoje terjatve proti dolžnikom. Tako je n. pr na seji z dne '24. I. m. s sodelovanjem ir v soglasju s pravnim zastopnikom banke. tir. Vladi-iiiirjem Mačkom sklenila razveljavili štiri in bianer. izpostavljene menice po 500,(XX1 Din v skupnem znesku 2,000.'!00 Din. Uazveljuvljeni so bili bianco akcepti -Glavne zadruge, matice Hrvatskih seljačkih gospodarskih zadrug v Zagrebu.
Ker s!« v likvidacijskem odboru med drugimi i Josij) Prpič i tir. Stepan Košutie, je jasno, da je šlo za to, da se kot glavna bančna dolžnika razrešila obvez in da se s tem povzroči ogromna škoda bančni lastnini. To dejanje članov likvidacijskega odbora je posebno važno :-.:ito, ker naj bi bila s tem razrešena svojih obvez tudi pobegla bančna dolžnika dr. .Itiraj Knijevič in inž Avgust Košulič, glede katerih se iti moglo litiotoviti. nI i -ta kdaj vpla čala 8000 obveznic, gla-ečMi -e na njuno ime. kar je prisililo posamezne delničarje, du so se priložili pri oblastva
Kako je ravnal t» odbor z bančno imovino, je razvidno tudi iz lega, da je na mesto prejšnjegt svetovalca dr. Krnjeviva angažiral 21. oktobra kol pravnega svetovalca dr. Vlatliinirja Mačka in mu še istega dne ua njegovo zahtevo izplača) predujem v.a honorar v znesku 24.000 Din
To škodljivo gospodarstvo likvidacijskega odbora jc prisililo Vladoja Veselica, predsednika tega odbora, da je poda! ostavko na svoj položaj, prepuščajoč eslal'm članom odgovornost. O lom je obvestil pri-iniuo 'rgovsko sodišče i v Zagrebu. Na osnovi takih podatkov o delovanju likvidacijskega odbora Hrvatske seljačke zadružne banke je ministrska komisija dostavila prijavi državnemu pravdnik.u v Zagrebu, ki je prijavo odstopil kr sodnemu stolu v kazenski postopek.
Ker je - proučitvijo bilance ugotovljeno, da bančna imovina ne zadošča za pokritje njenih dolgov. je navedena komisija istočasno izročila trgovskemu sedišču v Zagrebu bilanco -Hrvatske seljnfl« zadružne banke v nadaljni zakonski postopek.
1004.40- 1097.40 Dunaj 7r.."2!l—70O.20. London 275.49—276.2», Nevvyork 50.35 -36.55, Pariz 275.77 tlo 228.77, Pragu 107.11—107.91, Milan 205.10 Curih. Iletgrad lVm. Berlin 123 48 ftudim-i 1'csta 90.1«, ijukai ešt T-So. Dunaj 72.50. London 25.1775, Madrid 73.75, Nevvork 516.05 Pariz '20.8275, Trst 27.0375. Vuršava 57.075. Praga 15.29 Sofija 3 7275.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.57625. (valuta) 12.565. v Londonu Vewyorku in v Pragi neizpremen jenn.
VREDNOSTNI °AP1R|I
Ljubljana, 'i"h inv. nos 84.75 bi., vonm škod-424 bi. za det-. 480 bi.. Celjsko pos I7() b!.. Litibli kred 123 den, Praštediona 895 den.. Kred. zavod 170 den., Vevec '30 den., Stavbna 50 deti.. Sešir 105 deti.. Kranj. ind. 290 hI.. ISuše 250—260
Zagreb Drž. pap.: vojno škoda ar. 122.50 dc 123.50 428-424), kasa 422.50-123.30 ( 428), termini: X'l. 126.50—428, 1% inv. p. 84.50-83 (84.50) agrari 53.75—54.50. — liančni aap.: Union 202 do ".05 1'oljo 16—17, Hrv. 50den Kreti »3den. Iul'o 82—S4 (82). Lj. Kr. 128 den., Vai S150 - 835O Prašted. 000-910(900), Zein. 125 130 (135), Obrtna of, den., Kino 164. Katol. 32 den., Našička 1500 do 1650. — ind. pap.: Guttmaiui 180—IflO, Slavonu 135 140 (135), Slnveks 96-100 Danica 110 dt. 117.o0 Drava 305—310 (305). O.-i. Ijev 407.5tl lir 412.50 (405—410), »roti vag. '80 len., fnion i h do 145, tsis 10.50—20, Kagusea "25 J3() (130) Tr bovlje 465—475, Vevče 132 .len,. Nar. šum 40—45 Nar. ml. 20 den.. Oceania 185 bi .ladr 310—52C (510).
Belgrad. Nar. bauto ponudba 8280. 7% in\ pos. 84.25-84.75 (84.25 -9-1.73). agrari 58.50 dt "4.80. vojnn škoda 422.50—124.50 (421 50 -4">4 50) XII. 428-429. Tendenca čvrsta	" '
Dunaj. Don. sav j«rh 8-1.50. Wiener Hank-verein 21.80, Cretlitaustalt 53, 1'srompteges 171 50 Mundus 172.50, Alpine 36.85, Trboveljska 58.45 Kranj. ind. 39 Leyknm 6.10 Rima .Murnny 1Jb
Los
Na IjulIjutulU borzi j.> bilo '.aključ.-tio to vagonov bukovih drv. 6 v -goiio. bukovega oglja in t vagon tramov, skupaj 17 vagonov. T-mlem-t neizpremen jena.
Žilo
.....DoČhu je danes imdr.-iie« i>n .-ni.-.-i-iškili žitnih
tržiščih nekoliko čvretejša iu •,(, se noiatiie nel.e lilco izboljšale, jc osla! polo/ui ur'- .:.,. <■■<. -eni ne-iz|>.omenjen v vseh predmetih Pi.-une'' ,e -re;!nii. velike« povpraševanja po blaai ni vendar se zaključuje v precejšnji mori zlasti v jišenični r.iok V Liubl.ain so Iioiacne nciz; .emeiijc-a-Novosadfika Tkiv/: brez spremembe. 1'enden ca nespremenjena. Promet: (it ••-. ošenice. 1 ovsa 28 koruze, 9 moke. 9 otrobov.
Budimpešta. Tendenca obdrzimu |,šeni<-r - ia-rec 24-23.92, zaklj. 23.!«- 28.94. .ua, V.4.6U -"5.56 zaklj. 24.52- -24.5-i rž: i-iarc, 17.7' -j7.70. zaklj' 16.67—17.70, koruza: maj 17.40 17.12, zaklj. 17.40
Jajca
V'!;! ab temu. da je ostal položuj na inozemskih tržiščih Irenotno nespremenjen, se je vendarle nakupna cena pri nas dvignila na Din t.50 To se ie zgodilo vsled inozemskih poročil, ki pravijo dn so dovozi blaga popustili, posebno pa ni pričakovati večjih pošiljk ruskega blaga. Zaradi tega obvlada mnenje, da bo že v najkrajšem času trg zopet boli oživel in da se bodo cene sc očvrstile.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv Saborsky & Co„ Dunaj.) Prignanih »jv bilo 2588 glav živine, in sicer 1394 volov, 606 bikov, 577 krav in 11 bivolov, Iz Jugoslavije jih je bilo 337 Na kontumačnem trgu je bilo radi tega 249 glav Čenc so bile za vole najboljše 2.15—2.35. I 1 80_?
UO-.LTO, III. 1.10—1.30, za krav, L 1.40-S
^ b'ke ,'21°-!-6<). *a klavno živino 0.70—0.90. Cene so v splošnem padle za 10 grošev.
Hmelj
Niirnberg, 28. okt (Tel. »Slov.«) Danes je bilo pnpeliamh na trg z zeleznico 150 bal, z dežele pa 50, prodanih je bilo 120 bal in so se dosegle cene za I. hallertauski hmelj 70—95, za I. gorski hmelj 50, za izbrani gorski hmelj 70 in za srednji wtir-temberški hmelj 50—60 mark. Za tranzitni hmelj nt bito kupčije. Razpoloženje in cene so ostalo nespremenjene.
je britvica iz srebro-jekla.
Preprodajalci naj se obrnejo na
Oosiov Humi 4 sehn, Wicn vil, fiictitw».io
PbenHIJR
Očetje avstrijske ustavne reiorme: Schober, Seipel, Dinglhofer in Steidle.
Rothschildi - rešitelji Avstrije
V deželah bivše Avstrije menda ni bilo tako samotne in daljne vasi, kjer ne bi poznali imena najbogatejše židovske družine Roth-schildov in si ne bi pripovedovali skrivnostnih povesti o Rothschildovi hčeri z mrtvaško glavo, zakrito z masko . . . Popularnost Rothschil-da je imela v bivši monarhiji svoj globlji vzrok, saj so bili Rothschildi največji upniki države in cesarskc hiše same. To vlogo igrajo Rothschildi tudi v novi Avstriji in pravkar jih odgovorni avstrijski činitelji slave kot rešitelje države, ker so z združitvijo Kreditanstalta-z iBodenkreditanstaltom preprečili splošen finančni polom Tu se jc vredno ozreli na prve početke Rothschildov v Avstriji.
Dedje Rothschildov so bili doma iz Frank-iurta o. M. Ze pred Napoleonovimi vojnami so imeli rahle zveze z avstrijskimi državnimi financami, ki so jih skušali potem še razširiti. Toda takratni avstrijski finančni minister je Žide osebno mrzil in je njihovo sodelovanje odklanjal. Položaj sc je izpremenil, ko je bil 1. 1815. za Metternichovega finančnega ministra imenovan grof Stadion. Stadion je imel težko nalogo, da izboljša in okrepi finančno stanje cesarstva, ki je bilo vsled dolgotrajnih vojn zelo omajano. Pri reševanju le naloge se je hotel opreti na Rothschild?. Začel je na ta način, da jc predlagal, naj se petorica bratov
Uaiadier, predsednik radikalno-socialističnc stranke, sestavlja novo francosko vlado.
Rothschildov povzdigne v plemiški stan. Met-ternich je predlog podpiral in cesar ga je sprejel. Dne 25. marca 1817 so postali Rothschildi plemiči. O priliki kongresa v Aachenu 1. 1818. je prišel Salomon pl. Rothschild tudi v osebne stike z vsemogočnim Metternichom. Poslej so Rothschildi skrbno pazili, da se zveze z avstrijskimi krogi niso ohladile.
V Frankfurtu se Rothschildi niso posebno dobro počutili, ker je bilo meščanstvo Židom zelo nenaklonjeno. To se je pokazalo posebno meseca avgusta 1819, ko so se po Nemčiji razvneli protižidovski nemiri; Frankfurt je tedaj odmeval grozečih klicev »Hepp, heppl« Vsi trije bratje Rothschildi, ki so tedaj živeli v Frankfurtu, so se pripravljali, da z ostalimi Židi zapuste mesto. Oblasti so pa nemire zadušile, ne da bi bilo prišlo do krvoprelitja; vendar sta brata Salomon in Karol Rothschilda
čakala na prvo priliko, da obrneta mestu hrbet in se naselita drugod. Salomonu se je ponudila taka prilika 1. 1820., ko je Avstrija po njegovem posredovanju sklenila z Rothschil-dovo in Parishevo banko veliko državno posojilo. Salomon se je takoj preselil na Dunaj; ker mu kot Židu ni bilo mogoče kupiti lastne hiše, je najel celokupni hotel pri »Rimskem cesarju«.
Posojilo se je tako posrečilo, da je ugled Rothschildov silno zrasel ter so postali Rothschildi glavni upniki avstrijskega cesarstva. Da so posnemali državo tudi plemiči in drugi vplivni krogi in si izposojali danar pri Roth-schildih, je le naravno; celo Metternichu je posodil Salomon Rothschild nekoč 000.000 goldinarjev. Še več: Salomon Rothschild je posojal denar tudi članom cesarske hiše in urejal njihove finančne razmere.
Veliko vlogo so igrali Rothschildi ob zgradbi prvih evropskih železnic. Dunajski Rothschild je dobil leta 1835. po Mettcrnicho-vem posredovanju koncesijo za železniško zvezo med Galicijo in Dunajem in jo je s svojimi ogromnimi denarnimi viri tudi uresničil.
Salomon Rothschild je bil praded seda-; ^ijega poglavarja avstrijskih Rothschildov — Louisa; umrl je 1. 1855. v Parizu.
Skrivnostna vohtmka na itali. poslaništvu v Berlinu
Na italijanskem poslaništvu v Berlinu je bil pred več ledni ukraden ključ tajnega pisma (šifre), a tatvino so opazili šele te dni. Zaradi lega dogodka je Mussolini izmenjal celokupno poslaniško osobje s poslanikom Aldobrandi-jem vred. K stvari prinaša sedaj Daily Cro-nicle> naslednje zanimivo poročilo:
Minolo spomlad sc je mudila v Berlinu izredno lepa plavolaska, po rodu iz Srbije. Najela si je razkošno stanovanje v bližini Tiergartna. Občevala je v najodličnejših berlinskih krogih in sc kmalu seznanila z nekim tajnikom italijanskega poslaništva. Ko se jc zvedelo za tatvino ključa tajnega pisma, so tega tajnika pozvali v Rim, kjer je bil obsojen ter so ga odvedli na otok Ustica, kjer ga strogo stražijo.
Plavolasa dama, ki so jo neprestano nadzorovali italijanski tajni policisti, je odpotovala najprej v Pariz, nato pa v London, kamor je dospela prošlo sredo. Spremljal jo je neki gospod, s katerim sta se skupaj naselila v hotelu. Sc tisti dan je novodošleca obiskal pooblaščenec Scoltland Yarda (policijskega ravnateljstva), a takoj po njegovem odhodu sta tujca zapustila hotel in se s postaje Viktoria odpeljala v Francijo.
Nov škandal v Nemčiji
Na višjem poštnem ravnateljstvu v Berlinu so v soboto aretirali 421etnega višjega inšpektorja Alfreda Stiebitza, ker se je dal podkupovati v službi. Oddajal je razna naročila za brzojav in telefon tvrdkam, od katerih je za to dobival denar. Ob zaslišanju je krivdo takoj priznal in rekel, da je prejemal mesečno po 800 do 1000 mark podkupnine. V škandal je zapletenih še več drugih uradnikov.
Don Ahil Ratii -
za zamreženim oknom
Pred kratkim so priromali v Rim verniki iz Pinerola in okolicc. Z njimi jc bil tudi gorski vodnik iz Torre Pellice, s katerim se je sv. oče pri avdienci prisrčno pogovoril in nasmejal. Saj mu je obudil spomine na tragikomičen dogodljaj v alpah.
Bilo je malo pred svetovno vojno, ko se je odpravil don Ahil Ratti iz Pinerola na vrh Monte Albergiana. Ko je bil že visoko v gorah, ga je zajela gosta megla in hoteč se ji izogniti, je krenil Ratti nekoliko v stran. Tu se je lešel z gorskim vodnikom iz Torre Pel-licc. Megla je postajala vedno gostejša in samotnima potnikoma ni preostajalo drugega, kakor da gresta korak za korakom dalje. Tako sta hodila tipaje dobre štiri ure in slednjič dospela na vrh, ki se je dvigal iznad megle. Tu pa ju je čakalo presenečenje: nenadoma sta se pojavila pred njima dva karabi-nierja in ju po kratkem zaslišavanju aretirala. V gorah so se prav tedaj vršile vojaške vaje in orožniki so imeli povelje, da aretirajo vsakogar, ki bi ga našli v območju maneverskega pasu. Aretiranca so odvedli v zapor najbližjega vojaškega poveljstva. Ker je v tem nastal večer, a potnikov ni bilo mogoče izpustiti brez posebnega povelja višje vojaške oblasti, je moral don Ratti, sedanji Pij XI., s svojim vodnikom prebiti noč za zamreženim oknom. Šele zjutraj jc prišlo osvobojenje.
Slavni Fratteliniji
pri blaznikih
Bratska trojica Fratellinijev, ki slove kot najboljši klovni današnjega sveta, prireja v zadnjem času brezplačne predstave po kaznilnicah v Nemčiji. Videč, kako hvaležne gledalce imajo v takih zavodih, so šli Fratelliniji v svojem človekoljubnem prizadevanju še dalje in predlagali, da nastopijo tudi po blaznicah. Ker se je nudila s tem zdravnikom prav posebno j ugodna prilika, za opazovanje in proučavanje
Kdaj je človek resnično srečen?
Odgovori.
1.	Ce po dolgih letih blodenj, zmot in ne-pokoja s skesano dušo zopet najde Boga ir dušni mir.
2.	Ko se raduje z onimi, katere je sam osrečil.
3.	Ko svojemu nasprotniku hudo povrne s plemenitostjo.
4.	Kadar zadene glavni dobitek državne razredne loterije.
5.	Kadar zelo žejen lahko izpijc kozarec čiste hladne vode.
6.	Kadar je brez dolgov.
7.	Če mu delodajalec sam poviša plačo
8.	Mož, ki ima skrbno ženo.
9.	Dijak, ki je nepripravljen in ne dobi nezadostno.
10. Kadar dobro spi.
62 krat poročen
Kakšnih zvijač se poslužujejo ljudje, da morejo v Ameriko, kaže naslednji slučaj: Ameriški državljan poljske narodnosti Morris Bas-kin se je pečal s tem, da je na Poljskem nastopal kakor ženin raznih deklet, ki so imele svoje prave ženine v Ameriki. Baskin se je dal s takim dekletom v cerkvi poročiti; nato jo je spremil na kolodvor in ji kot poročeni ženi izročil vse potrebne listine za potovanje v Ameriko. Tako je bil spravil v Ameriko že 61 Poljakinj, ne da bi bile oblasti odkrile njegovo početje. Pa tudi njemu se jc že bližala usoda: 62 »nevesta« mu jc tako ugajala, da si jo je hotel pridržati kot pravo ženo. Toda ko je dekletu po navidezni poroki svoj namen odkril, ni hotela o tem nič slišati in je izjavila, da hoče k svojemu pravemu ženinu v Ameriko. Baskin pa ni odnehal, nakar se je nevesta zatekla k žandarmeriji in ji izdala Baskina.
Italijanski prestolonaslednik polaga po atentatu venec na grob neznanega vojaka v Bruslju; desno: policijski uradniki zgrabijo atentatorja in ga odneso.
bolnikov, so na to z veseljem pristali. To pa tembolj, ker velja danes kot prvo pravilo, da je treba umobolnim kolikor mogoče vcepiti zavest, da v zavodih niso posili zaprti jetniki, marveč svobodni ljudje.
Za prvi poizkus so določili blaznico v Wit-tenau-u. Po navodilu zdravnikov so Fratelliniji nastopil v svojih običajnih živopisanih oblačilih in so izvajali tudi svoje umetnije popolnoma tako kakor pred normalnim občinstvom. Med bolniki so bili pomešani zdravniki in strežniki, ki so strogo pazili nanje. Prisotni so bili vsi bolniki brez izjeme — razen nevarnih in telesno bolnih. Učinek je bil zelo zanimiv in deloma pretresljiv.
Ko so klovni prišli na oder, so številni bolniki vstali s sedežev in pohiteli k njim, skakali okolu njih kakor otroci in prosili za denar in cigarcte. Ko so spravili bolnike zopet nazaj na sedeže, so Fratelliniji začeli s svojimi norčijami. Njihova igra je bila tako neodoljivo komična, da so zdravniki in ostalo osobje ope-tovano pozabili na višji namen predstave ter se iz celega srca smejali. Med bolniki je en del istotako dojel komičnost prizorov ter se preko vse mere smejal, nekatere so od smeha napadli naravnost krči in so jih mirili z injekcijami. Del bolnikov je pa ob vseh prizorih, ki so jim sicer zelo pazljivo sledili, oslal hladan in resen — v njihovem duševnem svetu umetnost Fratellinijev očividno ni učinkovala komično. Melanholiki so se bolestno smehljali — njim se je zdela taka vesela predstava spričo lastnih bolečin grešna. Zopet drugi pa, ki jih drugače nikdar ni videti veselih, so se vili od smeha, kar je pomenjalo lep uspeh poizkusa. Velik del bolnikov pa je ostal popolnoma top in nem, le tod in lam je lahen žarek spreletel njihov obraz, a takoj zopet izginil. Ali niso pojmili ali pa niso hoteli pojmiti?
DiisseldorSski morilec zopet straši
Minoli petek zvečer je v diisseldorfski okolici neznan človek iz zasede napadel 34-letno delavko Meurer in jo pobil na tla. Delavka se je čez dalj časa osvestila in se mukoma privlekla do prvih hiš. Nemudoma je prihitela policija in preiskala ozemlje, a brez uspeha. — Še tisto noč so našli na nekem drugem mestu pomožno natakarico Wanders s težkimi ranami na glavi onesveščeno. Su mijo, da so to čini skrivnostnega morilca, ki ga že devet mesecev zaman zasledujejo.
»Desettisoč dinarjev za tigrovo kožo se mi zdi skrajno pretirana cena.«
»Toda pomislite, kako nevaren je lov na tigre in kako težavno je, na umeten način tako naravno barvati te proge!«
Težka ieleznilka nesreča na monakovski progi pri Niirnberg'.!. Bile so štiri smrtne žrtve in mnogo •»njenih. — To je letos na bavarskih progah ie tretja težka nesreča.
Kakor mi jemljemo s seboj pse, tako jemljejo Kitajci s seboj na sprehod ptice pevke. Po deloniistu binglja vsakemu drugemu sprehajalcu kletka na prstu.
Knez Bernbard v. Biilovv, bivši nemški državni kancler, ki ga je te dni zadela kap.
Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan U. novembra 1929.
250 rri jamskega lesa
Na dan 18. novembra 1929 pa 2.000 kg bučnega olja in 2.000 kg Schichtovega mila znam. »Jelen«
Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani Direkciji. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, štev. 10.746 11-29.
M VSCSVClC!
Jenjenim posetnikom pokopališča pri sv. Križu priporočani svojo vel ko zalogo krasnih veliko cvetnih
hrizantem
tr raznih barvah, kakor tudi navadnih. Vene« Sop.ti in različni »rastna! za družinske grobnice in grobove po zmernih cenah. — Ogled krizautem brezolivažen. — Naročila se sprejemajo tudi v
eteflitarni Si. Petra cesta 33
Pavel Šimenc
trgovec in pokopališki vrtnar
Sv. Kril - Liublfana
Original
1U7Z peci
Peci MONOLIT in EKONOMA
Velika zaloga I
Ing. Guzelf, Ljubljana VII
Telefon ^252 |erneievac.5 lelelon 325S
Imam v zalogi in izdelujem po naročilu vse vrste
za
znanje* ubit
z garancijo
20 let. Na večja Jugoslovan-ska tovarna kotlov
lEVREM fl. P0P0VIC. IAG0DINA. SRBIJA
Industrijsko podjetje v pro-
vinciji potrebuje za svoj konstrukcijski biro vestnega in spretnega črtača z večletno prakso, kateri je zmožen sa-' mostojno izvršiti po navodilih predpostavljenih inžinjerjev razne projekte tovarn, poslopja, železne konstrukcije, aparature itd. Znanje še kakega tujega jezika se želi. — Ponodbe s sliko in curriculum vitae naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod »črtač« št. 12.176.
UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU
naznanja pretužno vest, da je preminula velika umetnica, naša dramska prvakinja, gospa
Berta Buhšehova
Pogreb velezaslužne pokojnice se bo vršil v torek, dne 29. oktobra ob 4 popoldne iz kapelice na mariborskem pokopališču v Pobrežju
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jib prejeli ob prerani smrti našega srčno ljubljenega soproga, brata, bratranca in nečaka, gospoda
Julija Klemenca
mesarja in veleposestnika
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo pa smo dolžni izreči gg. zdravnikom in čč. sestram usmiljenkam, čč. duhovščini, Sokolu Ljubljana, Mesarski zadrugi, darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, zastopnikom raznih društev in organizacij ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 29. oktobra 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
»LJUDSKA SAMOPOMOČ« V MARIBORU išče za mesto Ljubljano in večje kraje Slovenije
poverjenike z lastno pisarno
Ponudbe na »Ljudsko samopomoč« v Mariboru.
TINNAUER
Slovenska 8 MARIBOR Gregorčičevo S
:	"•• M- \ •••V.-
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NU1>! I'0 IZRE11NO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je umrl naš dobri oče, ded in praded, gospod
Domicijan Seramik
nadučitelj v pokoju in častni tržan Ptujske gore.
K večnemu počitku smo ga položili dne 28. oktobra 1929. Vsem, ki so ga spremili na tej zadnji poti. najlepša hvala! Konjice, dne 29. oktobra 1929.
Žalujoči ostali.
....................................... H«*«t
Izmed sodobnih književnib izdaj so
i izuril
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60-—.
Jugoslovansna knjigarna v Ljubllanl.
M*MW»M»««WWW««M»»M>mtHMMKH»' «J
7flHvAla številne izraze iskrenega sočutja ob /.allVdla nenadni izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka. gosp.
FRANCA DOBBOVOLKA
vlakovod je državne železnice
se tem polom vsem prisrčno zahvaljujemo. — Predvsem nas veže dolžnost zahvaliti se žel. godbi, gg. članom akademskega pevskega zbora /.a ginljive žalostinke, gg. stanovskim tovarišem pokojnikovim, ki so našega nepozabnega pokojnika nosili iz kapelice do groba, dalje vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev in končno vsem in vsakomur, ki so našega ljubljenega očetu spremili ua njegovi j>oslednji poti.
Ljubljana, 28. oktobra (929.
Globoko žalujoči •►stiili.
t< I
1 i
» c 1, l_ t N " » <
fM <M u_
- v S i j * •a; I8 5
x - *
.£ « o. » S j ,
•	: S ■ £
•	£ *
g C £ v ~ oc
S č »5™
rsj — m
Cu. c - * _ >
j>	o <
> U.' • - _
' P
V5 z Z - _ n - ir ;
»	• X
Z -Z > ^ •</ C
•il-l. n »
s -r ^ a> 5 < • -v f- . ^
z, —
c £ 2? t »
■N — ~ r\, K. 2
"s. Z * i

«« I
— —
. jt 3 /ii" I j
S r-; > — »
£ O ž 2 a
a -- <Z >
i 15 - g .E »c
Pierre L' Ermite:	5
M
Zena z odprtimi očmi
»Ah!... Zakaj?«
>Ker me je danes nekdo po vseh pravilih 7a-snubil in ne maram čakati s to novico niu ^et minut.
»Uganila sem že, kdok
>Mislite?«
»Nič ne mislim ... Vem!... To je bil Filbert, kajne?
»Da.«
»Oh, ni treba, da bi bil človek vedeževalec, la to ugane. Mislim, da tudi ta nisi bila baš preveč presenečena pri tej snubitvi.«
»Prav zares da ne... Še najbolj pošteno dekle ima ttHt>š»a in nekaj pameti * p avi Nap-osled sa; sem zrasla s Filbertom in vedela sem, da me ie imel rad kol prijateljico. Pa vendar človeka spreleti ko se naenkral zave, da je prijateljstvo dobilo drugo ime, da je podalo ...«
»Kai je postalo?« ie ponovila le!a in se nasmehnila Rolandi ki je bila v zadregi.
»Da je posta'o . .. ljubezen.«
»Tega se je bilo nadejali! .. .c
»Ah!... in zakaj? ...«
»Ker na svetu ni nobena stvar nepremična. Sleherno naklonjenost napreduje, nazaduje, se razvija... Toda radovedna sem, kaj si odgovorila temu pogumnemu Filberhi? ...«
»Ničesar mu nisem odgovorila ... Izmotala wm se mu. kakor se spodobi brfbtni Noirnioulierki: >No rečem ,da',.. ne rečem ,ne'k
»Torej mu nisi rekla ,ne'?«
»Ampak ,da' tudi ne!«
»Spodobilo bi se bilo, da bi bil Filbert najprej govoril z menoj, kajne?«
»Ne zamerite mu! ... Saj iii ravnal premišljeno.
; Gendronova svatba in morski raki so bili povod...«
»Morski raki...? Zares, debelo kožo imajo...«
»Tetka, kaj hočeš, radi njih je nanesel pogovor kar na na jino svatbo ...«
»Na vajino svatbo!... je vzkliknila začudena tetka ... to je pa že od sile, veš!«
»O morebitni ... o verjetni svatbi! .. .<:
»Rolanda, počasi počasi k Saj se mi nikamor ni mudilo!... 0 tem priča najbolj dejstvo da 9?>m ga tako razžalostila, ubogega Filberta, da me je že grizla vest. In pozno sem priš'a domov zato, ker sem se vrnila po peščeni poti; čutila sem potrebo, da srečam še enkrat ubogega fanta in ga malo potolažim ..
»Potolažiš ... kaj ti ne govoriš!
»Da ... potolažim ... oh, malo ... Hu lo je, veste, tetka, — ah, pa saj vi tega ne veste — hudo je, videti fanta, ki ima že dva in dvajset let in joče, ker vas ljubi in mu ljubezen ni vrnjena ... Kdo bi se naposled ne omehčal?... Saj nismo iz železa.«
»Fantje po navadi delaio prej veliko reč. Potem po se vse premalo brigajo.«
»Filbert gotovo ni tak!«
»Brez dvoma ... Ampak stara resnica Io! Nikar se preveč ne navdušuj, Rolandica moja! Oglej si stvar hladnokrvno. Nič se ti ne mudi... Saj si vendar srečna pri meni ... kajne?« »Oh, kako bi nc bila...«
»Torej ti ni treba hiteti. Devetnajst let imaš... Doto boš imela tudi prilično... Zadovolji se za zdaj z opazovanjem... Zapomni si: nikakor nisem rekla, da bi bil Filbert slaba partija... Ne, to je možna partija ... samo možna. Ti si dejala pravkar ,verjetna', io je pretirano... Kajti ni na svetu same Noirmoulier ... Pojavijo se lahko še drugi fantje. Spomni se n. pr. na mladega slikarja, ki sva «a spoznali v preteklem letu na Souzeauxki obali, ki te je hotel slikati in ti jc bil tako všeč?«
»Všeč...«
»In častnik, ki je prišel z letalom ... Se. ga sjpo-minjaš? ... Pristal jc na dumski obali... Obiskal naju je ... pošiljal cvetje ..
. Nikoli bi ga nc hotela za moža .. .r Oh, to ti le tako rečem, da ti predočim, da imaš le možnost izbere vkljub temu, da je dan današnji položa j mladih deklet težaven, vendar... Razumeš, Rolandica?... To je pač velika dobrina!«
»Prav dobro razumem!« Sicer pa ni Fill>ert nič drugega kol skromen posestnik . . . AH nima samo štiri krave?^ Osem jih ima.«
No, kaj pa je to?... In njegovo posestvo?., mala reč...«
»Deset hektarov zemlje ... lepo solarni«-« na Lepinski poti.. .k
»Prava reč k ln toliko srca!... Kako ine ljubi!... Tudi te vendar nekaj šteje, kajne, tetka?«
Dobra tetka Cecilija si namaže surovega masla na prepečenec, na tanko — zamaši vse luknjice, in se smehlja polna razumevanja in dvoma... tolikega dvoma...
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica J 50 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas	S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.
Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
C ■ ■ * i • v. ». - .
\luzbeiscejo
Dekle
pošteno in pridno, srednjih let, želi službe pri manjši krščanski družini 2—3 oseb. Cenj. ponudbe ie poslati upravi »Slov.« pod šifro »Stalna« 12.159.
Prodajalka
vešča, poštena, izurjena v trgovini z mešan, blagem, želi primernega mesta v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Proda-jalka 18« št. 12.177.
400 Din nagrade
takoj plačam onemu, ki mi preskrbi kakršno si-bedi stalno službo. Najraje sprejmem mesto skladiščnika ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru pod »Zanesljiv«.
Šofer-ključavničar
lober vozač, trezen in zanesljiv, zmožen na vsa-':o delo, išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11659.
Pošteno dekle
tot pomožna moč išče dela v kako privatno ku-ninjo ali kot postrežnica. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.198.
»uriiH]
Zakonski par
vešč živinoreje, vrtnarstva in poljskih del, sprejme posestvo blizu Sarajeva. Služba trajna. Ponudbe in vprašanja na Upravo lista pod »Bosna«.
Šivalni stroj
na ročni pogon išče pohabljeno, zelo ubožno dekle, po nizki ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Revščina«.
Organizatorja
prvovrstnega, iščemo za odprodajo velikih manu-fakturnih in galanterijskih calog. Samo resni reflek-anti s kavcijo nai oferi-ajo pod »Likvidator« št. 12.505 na upravo lista.
Želod
zdrav, prebran, ne piškav, kupi v celih vagonih Franc Dolenc, Kranj.
Gospodično
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi št. 12.193
Učenka
za modistinjo sc sprejme. Najraje hči železničarja. - Ponudbe pod »Modistinja« upravi Slov.
Za sobarico
v boljšo hišo se sprejme pošteno, redoljubno dekle. - Naslov: 1. Nikolajevih, Beograd, Pozorišna broi 26.
Vajenka
se sprejme v mešano trgovino, poštena in dobra računarica, od kmetskih staršev. - Ponudbe upravi Slovenca pod št. 12.153.
Pošteno služkinjo
ne premlado, iščem za pospravljanje in druga dela v vili. Ponudbe pod Ljubljana« št. 12.190 na upravo »Slovenca«.
Hotelska sobarica
perfektna. zmožna kavcije ter nemškega in slov. jezika, samo z dobrimi spričevali, sc takoj sprejme. Ponudbe pod »Hotelska sobarica« na upr.
Pouk
Šoferska šola
1. obl. konc Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje _t-
Novi tečaji
otvoritev 1. novembra: italijanščine, francoščine, nemščine, angleščine in ruščine. Vpisovanje: Vo-šniakova ulica 4, priti., med 10—12; 18—20.
CB55SI
Skladišče
lepo, suho in svetlo, pripravno za delavnico, kakor n. pr. pletilstvo ali kaj sličnega. se takoj odda. - Kje pove uprava Slovenca nod št. 11.634.
Pekarna
v Krčevini št 140, s stanovanjem, kakor tudi trg. lokal, se odda takoj v najem. Vprašati M. Nas-siiubeni, Maribor, Vrtna ulica 12.
stanovanja
Sobo
po možnosti v sredini mesta, išče stalen gospod. - Ponudbe pod »Doktor« na upravo »Slovenca«.
Dve dijakinji
ali gospodični sprejmem v popolno oskrbo v centru mesta po zmerni ceni. Naslov v upravi lista pod št. 12.199.
Dve sobi in kuhinjo
ali celo hišo oddam v najem. Naslov v upravi pod št. 12.195.
Posestva
Redka prilika!
Prodam novozidano trg. hišo na prometnem kraju Gorenjske, na glavni cesti, sadonosni in zelenjad. vrt, nov vodnjak, auto-postaia, sto korakov od farne cerkve in šole, zaradi družinskih razmer. Prevzame se lahko takoj z vsem inventarjem in zalogo. Potrebni kapital 20 do 30.000 (trideset tisoč). Zglasiti se osebno pri lastniku nazkasneje do 10. novembra 1929. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 12.194.
Suilci oseh orst
kakor /udi TRPINOVO PLATNO po ceni se dobi i> Tl.KSTILNBM BAZARJU. MARIBOR. Vetriniska ulica štev. 15
Dieselmotor
30 HP, lokomobilo, prevozno, Wolf 15/18 HP -proda Vojnovič & Cic., Ljubljana, Vič.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetiu naj manj 5 kg. - Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L Brozovič, Zagreb. Ilica 82.
Jedilni kostanj
razpošilja Peter Šetina, Sevnica ob Savi. Tel. 4.
Gospodje duhovniki in knjižnice!
Prodajo se poceni knjige iz bogate knjižnice pok. župnika Gašperja Kačič-nika. Interesentom se pošlje na zahtevo seznam knjig. - Fr. Kačičnik, posestnik, p. Dramlje.
iTffffVTfffl
20 % kronske
bone
kupi Pučka štediona i zatožni zavod d. d., Osiiek, Desatičina ul. 27.
Želod
bukov žir, seme akacije, javorja, jelovc storže — plača najbolje »Fructus«, Ljubljana, Krekov trg 10/1.
Vsakovrstno
zlato
konuse
Dvostanovanj. hišo
tik postaje blizu Ljubljane oddam v najem event. prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.196.
I3T i
Pletilni stroj
skoraj nov, ugodno prodam; znamka »P o p p« 10/8a. Naslov v upravi Slovenca št. 12.125.
Dva voza
(dire) na peresih proda po nizki ceni Vojnovič & Cie., Ljubljana, Vič.


oN
O*
/.i mske plašče Za naročil
Pri (Ml Hite na bol še in zato naicenelše vsa ob ači a!
e/j


po najvišjih cenah. ČERNE. iovelir. Ljubljana.
VVollova ulica St 3.
•B3iu>iJ33 d 'nijajjajj Ud SBA E(U3|0Q 'J30IU1BUI
npatn auizouui sIosa u; -ubae11a "}sis 'g}!* joioui -ut3uoq u3(uBjqo ojqop as' b p o j d as uib}0}sj
-	-paiu BZ (USUUBSJJSjiCJ
-	3)UB?J (aABtnj 3U) 3U -sluBJtjo Ojqop '(Sunziaij -jduiBQ jnj jadjgjjziajij o A B t J n >1 0U|BJ}U33 BZ
aad oured
'3(0} IUJ3UIOJ)BU3 BZ
'11°A o iz 'SM Z °P Vi po
OUIBUip
ouatuB4qo ojqop as 'uiojj -JtZOA Z - 3J3UI 3S[UBUJ
diudejj
musjuBjiio oaqop 3S — u' 001 °P 08
U9|dn)|
irmn
Radio - aparat
8 cevni, s Tungsram Ba-rium cevkami, okvir, anteno ter štirimi Telefun-ken slušali - prodam za 3000 Din. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Radio 8« št. 12,162.
Zaslužek
Posredovalci
za nakup kostanjev, taninskega lesa
lahko zaslužijo lepo provizijo v prostem času zraven svojega poklica. Obrnite se na tvrdko Ernest Marine, Celje, Zrinskega ulica 4.
Obrt
Šiviljske in modne
potrebščine, čipke, vezenina, gumbi, modni na-šivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C. arti-kelni za vezenjne, šifon ter vsa druga drobnarija. - Modna trgovina Anton Paš, Maribor, Slovenska ulica št. 4.

kakor
kratke površnike — dečje plašče in zimske obleke po meri velika zaloga double sukna in vsakovrstnega modnega blaga za obleke
%


FRANC CVERLIN
— krojaštvo in konfekcija — MARIBOR - GOSPOSKA UL. 32


a-®
£elod
kupi
FRAN POGAČNIK Ljubljana
Dunajska cesta štev. 36
Izgubila se je
zlata zapestnica od Mestnega trga do opere. Najditelj se prosi, naj jo vtne v upravi proti nagradi.
Harmonije
od 3000 Din dalje izdeluje Anton Tramte, izdelovalec harmonijev ter uglaševalec klavirjev in orgel, Žabnica — pošta Škofja Loka.
Priporoča se
delikatesna
trgovina in zajutrkovalnica J. BUZZOLINI
Ljubljana, Lingarjeva ul.
(za škofijo).
direktno iz
Tovarne
oi. tov skladišča
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI
h a ta log
\jUeinef t Kercfd | Haribor št. 102 A.
Iforuzo za hrmo
oddaja najceneje tcli'trKOVln» žita tn mok'>
A volk, Ltubitana
Resljevj^ cesta 24.
Stalna razstava
umetniških slik. - Velika izbira okvirjev. A. Kos,
mi, Ljubljana, Tavčar
naspr. magistrata Sprejmem potnike za prodajo slik.
Dežne plašče i Na obroke
.	, ■	'kupite po originalnih ce-
pnporoča po konkuren- P £ predmete, ako
cenah Mart.n Jan- se obrne(eP na Kreditn0
zadrugo detajlnih trgovcev, Ljubljana - Cigale-tova ulica 1.
ieva (Sodna) 1.
Zapustila nas je naša draga tovarišica
Berta Buhšek-Bergantova
Cvetje položimo na njo v torek dne 29. oktobra 1929 ob štirih popoldne.
Udruženje gledaliških igralcev v Mariboru.
+
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša mamica, tašča in stara mamica, gospa
Berta Buhšek-Bergantova
v nedeljo ob 16 mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb se bo vršil v torek 29. oktobra ob 16 na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Maribor - Trst, dne 28. oktobra 1929.
Evgen Bergant, sin. Mira De Paulis, hčerka. Josip De Paulis, zet. Piamarija, Erik De Paulis, vnuka.
Kajpada! To šteje. Toda samo če bi lo tra-;alo! ... Kakor je vzkliknil gospod, ki je pal iz petega nadstropja ... Uboga moja Rolanda! Ne pripovedujem ti vsega tega, ne, da te uplašim ... Bog me varuj, da )i pohodila tvoje mlade upe! .. . Tako si želim, da ostaneš srečna!... Jaz — kaj hočeš!... Nisem se omožila, ker nisem nikoli čutila zaupanja brez pridržka ... Morda po krivem ... Morda sem imela prav? ... Koliko stvari sem videla! ... Slišala svečanih obljub! ... Doživela nešteto kresov, ki so tako nitro končali v dimu! Zatorej ne da bi ti klicala: proč s tem, ti rečem: pazi!... Pa si kljub temu očitam, da som nekoliko pomendrala mah tvojih sanj.. .«
Nagnila se je k Rolandi ter jo pobožala. Potem je mahoma obrnila pogovor v drugo smer:
Prejela sem še eno pismo od gospoda duhovnika iz Pariza ... Mali poredneži pridejo prej... že v desetih dneh bodo tu ... In gospod duhovnik prosi, naj se pobrigamo, da se pospeši ureditev hiše. To bo torej kar takoj po Gendronovi svatbi ... v pričakovanju tvoje poroke... s Filbcrtom... ali s kom drugim ... s kakim ,lepotcem', s kakim kraljevičem i/, pravljice! ...«
Teta Cecilija je postala nežna; z roko je pomladila lepe lase svoje Rolandice.
Uboga moja mala!... Danes sem ti prizadela veliko bridkosti... Grozno je časih, veš, čo je človek izkušen! ... Tako si bila vesela, ko si prišla domov! ... In jaz! .. . Rt nično sem vesela, da pridejo fantiči tako hitro... imeli bomo nekaj izpremem-be... Življenje bo zavrvelo v našem kotičku. V gozdu la Chaise so vse kočice že oddane v najom, in
izgleda, da za visoko ceno... Noirmoutier postane mali Pariz.«
Meni so naše ulice ljubše kadar so tihe in ko t aste trava med kameni po tlaku ...«
Še dvajset let ti ni, pa te že miče samota! Govoriš, kakor sveti Anton! ...«
Res je... še dvajset let mi ni in že me miče samota..
... »Neka določena samota? ...«
»Mogoče.';
»S Filbertom?'<
»Včasih ž njim ... včasih pa tudi brez njega.-
0, kako jc zavozlana ženska duša!«
»Tudi vi ste ženska, tetka Cecilija! ...«
Sem, toda veruj mi, draga moja mala, da smo bile ob mojem času mnogo preprostejše... Nismo iskale ... tako rekoč ... poldneva ob dveh! ...«
Tudi jaz bom tako govorila ... čez kakih trideset let...«
Samota!... O, kako je dolgočasna!
V samoti slišiš, kako ti bije srce.«
:>No ... je-li dovoljeno vprašati, za koga bije lo srčece...?«
Za mojo dobro tetko Cecilijo ... je odgovorilo dekle in objelo v neki otožnosti njo, ki je zasenčila njeno sanjo.
Sedmo poglavje.
Tri dni po svatbi mladega Gendrona, na kateri kateri se ni bogzna kaj zabavala, je Rolanda s tetko Cecilijo vstopila v Staro Rakovico»; ne brez iruda, kajti veliki ključi so bili rjasti in ključavnica šo bolj.
Teta je vstopila v zavesi i svoje polnomoči, kar je pristojalo njenemu delavnemu in živahnemu temperamentu.
Duhovnik iz Ptriza ji je pisal več nujnih pisem, v katerih je izrecno povdarjal, da se glede ureditve hiše za svojo kolonijo popolnoma zanaša nanjo ... Pošiljal ji je vse, kar je bilo potrebno ter jo pooblastil, da sme nakupiti na licu mesta vse, česar bi še pogrešala.
Njena skrb je bila torej pripraviti kuhinjo, jedilnico, spalnice in vse ostale ne brezpomembne stvari, ki morajo biti v hiši preden jo zasede šestdesetorica mladih ljudi, ki so vsi vajeni neke mestne udobnosti.
Resnično, naloga ni bila lahka. Toda teti Ceciliji je bila baš zato všeč. Rojena je bila za poveljnika pro-vincijalnemu regimentu, imela pa ni pravice ukazovati drugim razen svoji nečakinji, Filomeli, staremu Pentaponu, psičku Farandu in dvema mačkama.
In mir njenega ognjišča je bil še pojačen po miru, ki nastopi v Noirmoutieru kadar kopalci odidejo, to se pravi, tri četrtine leta.
Trgovcu z mešanim blagom Loutignacu, ki na tistem otoku druži v sebi kar vse lastnosti najrazličnejših velikih trgovskih hiš, se je v osmih tednih, odkar ga posečajo tujci, pomnožila kupčija naravnost bajno.
Martin-Durand je bol skromen in brez šuma, a v večji gotovosti črpa svoj dobiček. Ostali trgovci ga posnemajo.
Potem, to se pravi v oktobru, jc Noirmoutier zaprl oči svojih vrat in oken in potihein .. potihem .. aja tu-tu... zadremal, kakor svizcc, za vso zimo. —
In konec je živahnega vrvenja na ulici, na voglu pri pošti.
ln konec je veselih, svetlobojnih družb, dolgih izprehodov z vozovi, na kolesu, na lc Goa, na vrh De-vina, Elouxov ali Barbatru ...
— x-
N
Ot/i C S'
ra =

C/)-, <?
m>
"S
-C
gc» » nas"
a Ki
I
ronns
g>rriB
< J^ 33 N n N

. 0>N — a w
w n o n z k' a -J;
lioNaž»S
n. co ■ — n
o r* ^rri
O '
o oP 3 «-
a n r-;
C I "
r-i 0^,0
9' o
C"
.ni.
t =
» f3
3


lo
ro —
_ n
n n
■	c
■	, O
w -tO g
K
»103
;■» v .
3.= *
<	r-
fl * I e C C
nn to
K
5
. ^slm
I u-
jP CO -1 < ro n
N c®? H
<	jr. rt o
' <? P JT