■ #
primorski dtp

PORTOROŽ
OKTOBER 1999
leto 5
številka 68 cena 120 SIT
IC Banka Koper
Kaznovan borec za mejo v Istri
Občina Piran praznuje
Osrednja prireditev ob občinskem prazniku bo v soboto, 16. oktobra ob 20.00 uri v Avditoriju
Letošnji praznik Občine Piran, 15. oktober je zaznamovan z otvoritvijo Galerije Hermana Pečariča v Piranu (14. IX). ob-47.00 uri), predstavitvijo skulptur na delovišču na Forma vivi (15. 10. Ob 17.00 uri), komemoracijo na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu (16. 10. ob 11.00 uri), svečano otvoritvijo Amfiteatra v Avditoriju ( 16. 10. ob 20.00 uri), odkritjem spominske plošče v spomin na rudnik črnega premoga (16. 10. ob 13.00 uri pred Gasilskim domom v Sečovljah), srečanjem pevskih zborov Skupnosti^tarih mest Slovenije v Avditoriju (21. 10. ob 18.00 uri). Občina Piran je natisnila program petnajstih prireditev, ki sc že vrstijo od 27. septembra, zaključile pa se bodo 23. oktobra s tradicionalno zaključno regato za potovalne jadrnice v organizaciji Vachting cluba Portorož. Takoj po prazniku se bodo prečela tudi obnovitvena dela na stavbi Tartinijevega gledališča v Piranu. Pomemben kulturni spomenik bo začel služiti svojemu namenu leta 2000.
Intervju županje Vojke Štular preberite na 8. strani.
Svečana otvoritev Amfiteatra Avditorija Portorož
Svečana otvoritev Amfiteatra portoroškega Avditorija bo v soboto, 16. 10. 1999 ob 20. uri. Na prireditvi bodo ob spremljavi velikega zabavnega orkestra RTV Slovenija nastopili: Alenka Godec, Anika Horvat, Tinkara Kovač in Lara Banica.
Organizatorja prireditve sta Občina Piran in KKPC Avditorij Portorož.
Plaketa Občine Piran
Najvišje r^i priznanje 1 Gustavu Guzeju
Letošnje najvišje priznanje - Zlati grb občine Piran - prejme upokojeni novinar Dela, Gustav Guzej iz Portoroža, za dolgoletno uspešno in požrtvovalno življensko delo na področju družbenega, kulturnega in gospodarskega razvoja piranske občinske skupnosti. Gustav Guzej je kot odgovorni urednik in odličen novinar vpeljal v svet informiranja tudi Portorožana in Primorski utrip. O najvišjem priznanju Gustavu Guzeju je na predlog Komisije za podeljevanje priznanja “Zlati grb Občine Piran”, soglasno odločil Občinski svet Piran na svoji 8. redni seji, 30. 9. 1999. Zlati grb mu bo izročila županja Občine Piran Vojka Štular na osrednji prireditvi v Avditoriju.
Plaketo Občine Piran, ki jo podeljuje Županja, prejmeta Msgr. Pietro Fonda (na predlog dr. Bojana Ravbarja v imenu Župnijskega sveta Piran) ter krajanke in krajani KS Nova vas, ki jo bo na slavnostni prireditvi v Avditoriju sprejel predsednik KS Nova vas, Emil Grižon.
OBČINA PIRAN COMU ME Dl PIKAMO
V imenu Občinskega sveta Občine Piran in v svojem imenu izrekam vsem občankam in občanom iskrene čestitke in najboljše |elje ob pravniku Občine Piran.
A nome del Comune di Pirano e mio personale formulo a tutti i cittadini sincere felicita^ioni ed migliori auguri per la Pesta del Comune di Pirano.
Županja - ll Sindaco Vojka Štular, prof.
Robert Časar ponovno imenovan za direktorja JP OKOLJE Piran
Občinski svet Občine Piran je na svoji 8. redni seji, 30. septembra 1999, na predlog Nadzornega sveta JP Okolje Piran (Vojka Štular, Emil Grižon, Rafael Dodič, mag. Josip Rugelj) dal soglasje k imenovanju Roberta Časarja, univ. dipl. pravnika iz Lucije za direktorja JP Okolje Piran d.o.o., za mandatno dobo 4 leta.
^	£^3 IZOLA
EXPRESS OPTIKA
Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500
..= = ^
*	IZDELAVA SAmiH FOTOGRAFIJ PO NAPREDNEM APS SISTEMU
*	ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR 8REIL
Poslovalnica TPC Lucija, tel./fax: 066/773-296 Poslovalnica Koper, Pristaniška 2, tel.:066/278-600,fax: 066/276-788


TERME® PALAČE
Portorož Portorose Slovenija
V mesecu OKTOBRU vam nudimo: NOČNO KOPANJE
ob petkih in sobotah od 21.00 do 24.00 ure
samo 750 SIT ter
SAVNE in TEPIDAR1UM vsak dan od 13.00 do 20.00 ure s 40 % popustom:
samo 850 SIT (od ponedeljka do petka) samo 1.100 SIT (ob sobotah, nedeljah in praznikih)
ZDRAVJE JE SOL ŽIVLJENJA Vabljeni v Terme Palače
Informacije in rezervacije: Tel. (066) 747 360,747 041
Pekarna Koper d.o.o. Pobeška 15, 6000 Koper Tel. & fax: 066/31-303
DNEVNO ODLIČEN KRIJ El IN PECIVO IZ MLINOTESTOVE PEKARNE KOPER
Čestitamo oh prazniku občine Piran
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 76 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - izdelava fotograf^, prodaja fotografskega materiala In opreme
IZDELAVA FOTOGRAFIJ VENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
Kaznovan borec za mejo v Istri
Umaški sodnik za prekrške Vladimir Vidovič je kaznoval Joška Jorasa iz Sečovelj št. 1 z ukorom, plačati pa mora tudi stroške postopka v znesku 100 kun. Sodnik je v postopku ocenil nesporno pravico Joška Jorasa, da ima lahko svoje pravno in politično mnenje glede slovensko-hrvaške meje v Istri, vendar se mora, ko je na njihovi strani, pridržavati pravil suverene Re-pubklike Hrvaške. Obdolženi Joras zavrača sklep v celoti.
Iz razsodbe je razvidno, daje Joško Joras (sicer tudi občinski svetnik Občine Piran) 24. 8. 1999 ob 10.47, hotel čez hrvaški mejni prehod Plovanija brez carine prenesti na svoj dom Sečovlje št. 1, 11 litrov mleka. Ker smatra, daje njegova hiša v Sloveniji, ni hotel plačati zapovedane carine. Sodnik je zapisal, da se Joško Joras na prostoru mednarodnega mejnega prehoda Plovanija ni pridržaval predpisov in ustno izrečenih napotkov, ki so mu jih ukazali hrvaški policisti, naj po opravljeni kontroli zapusti prostor in območje mejnega prehoda. Joras pa je to odklonil. Obmejni policisti so ga spravili v “marico” in odpeljali v Umag k sodniku za prekrške.
Sodnik je v razsodbi zapisal, daje Joško Joras poskušal spolitizirati svoje kaznivo dejanje! Vedel je kje in na katerem teritoriju se nahaja. Ukor je kot vrsta javnega opomina tujemu državljanu, ki oporeka suveriniteto hrvaški državi, je zapisal sodnik.
In kako se je vse skupaj začelo? Joško Joras stanuje v Sečovljah št. 1, na levi strani kanala Sv. Odorika. Po hrvaškem stanju so to Mlini št. 73. Joras trdi, da gre za “sporno” začasno in še nedoločeno območje, meja pa ni meja, ampak kontrolna točka. Skratka, daje on doma v Sloveniji in ne na Hrvaškem, zato mu ni treba plačati carine, ko kaj pripelje na svoj dom. Hrvati zaključujejo, da je območje, na katerem živi Joras, nesporno suvereno hrvaško. Niti ena stran (slovenska ali hrvaška) doslej namreč uradno ni oporekala suverenosti na tem območju. Vsi slovenski protesti in protesti civilne družbe so potemtakem vihar v kozarcu vode. Pravi paradoks! Sodnik je v celoti zavrnil zagovor obdolženca in mu prisodil ukor ter plačilo stroškov postopka v minimalnem znesku 100 kun. Sodnik je tudi ugotovil, daje Joško Joras dobro seznanjen z regulacijo hrvaško-slovenske državne meje, saj je priložil v obrambo številne dokumente, kot tudi odloke. Vendar, kot je razvidno iz razsodbe, ni bil kaznovan zaradi spornega mleka, temveč zaradi “predolgega zadrževanja na meji”. Sodnik je zaslišal tudi dve priči. Delavec carine Davor Ritoša je dejal, da je Joško Joras 3 krat poskušal prenesti mleko. Napotili so ga na mejni prehod Kaštel. kjer dela veterinarska inšpekcija, vendar tja ni šel. Joško Joras je po sklepu sodnika tako storil prekršek po 4. odstavku 3. t. Zakona o nadzoru državne meje. Odločbo je prejel 14. 9. 1999 in ima 8 dni časa za pritožbo na Visoko sodišče za prekrške Hrvaške.
Komentar skorajda ni potreben. Vsakdo, ki misli, da je območje onkraj Dragonje slovensko, se prekleto moti. To spoznanje je žal doživel tudi Joško Joras. Sedaj bi se moral vprašati, kje je slovenska diplomacija, da bi mu pomagala pri njegovi borbi za mejo? Joško Joras je pisno zavrnil razsodbo sodnika za prekrške in je ne sprejema."Storil nisem ničesar, za kar bi me lahko kaznovali. Moje dejanje, ki naj bi bilo kaznivo je to, da sem hotel prepeljati 12 litrov mleka do doma, kar je v RS in Evropi osnovna človekova pravica. Če je kdo storil kaznivo dejanje, so to uslužbenci carinske službe sosednje države. Meja na tem območju ni bila nikoli določena, zato veljajo še vedno meje katastrskih občin. Zavračam pristojnost sodnika za prekrške iz Umaga na tem območju".
Predstavili publikacijo
10 let časopisa Mandrač

Pred desetimi leti jev Izoli izšla prva številka lokalnega časopisa Mandrač. To bi lahko kajpak bil povod za proslavo, saj se je časopis v teh letih trdno zakoreninil med izolskimi bralci, ki ga imajo radi, saj prinaša vrsto lokalnih zanimivosti o delu občinske uprave, gospodarstvu, ribištvu, kulturi, športu in razvedrilu. Mandrač je tednik Izolanov. Glavni in odgovorni urednik je znani novinar in bivši direktor Primorskih novic, Drago Mislej -Mef. Založnik: Graffit Line d.o.o. Izola. Sedež uredništva Mandrača: Veliki trg 1, Izola. Časopis izhaja v nakladi 2000 izvodov, ima lepo število naročnikov in je tudi v prosti prodaji. Izvod časopisa stane 120,00 SIT. Občina Izola v Mandraču objavlja uradne objave in druge uradne zapiske ter sporočila občankam in občanom. Občasno objavljajo v časopisu tudi občinsko prilogo, in prilogo Italijanske narodne skupnosti v Izoli - II Man-dracchio. Čestitkam se pridružujemo tudi mi v redakciji Primorskega utripa.
Previsok davek na umetno oploditev živali
Državni svetnik Jože Ilc je vložil pobudo za sprožitev postopka sprememb zakona o DDV
Če kmet pelje kravo na osemenitev, mora na storitev plačati 19 % DDV. Veterinarske storitve namreč niso navedene med storitve, za katere bi veljala stopnja 8% ali oprostitev DDV. Zato za njih velja, da se DDV obračunava po stopnji 19 %.
Jože Ilc predlaga, da se člen 25, I. odstavek Zakona o davku na dodano vrednost dopolni tako, da se navedenemu členu doda še 16. točka: Veterinarske storitve v kurativi, preventivi in osemenovanju.
Veterinarska dejavnostjo bila v prejšnjih zakonih dejavnost posebnega družbenega pomena, kar v novem zakonu ni opredeljeno. Veterinarska služba je še vedno osnovni člen v zatiranju živalskih kužnih bolezni in preprečevanju njihovega širjenja med ljudi. Stopnja 19 % DDV bi občutno povečala ceno veterinarskih storitev. To bi povzročilo situacijo, da bodo lastniki dolgoročno opuščali storitve, ki jih opravlja primarna veterinarska služba. Kmetijstvo je pred vstopom v EU že tako v nezavidljivem položaju in bo s tem še dodatno prizadeto, meni Jože Ilc.
Izšel je priročnik Občinske inšpekcije
Inštitut za lokalno samoupravo pri Visoki upravni šoli Univerze v Ljubljani je izdal priročnik z naslovom Občinske inšpekcije. V priročniku so strokovnjaki, tudi iz prakske, na uporaben način opisali delo občinskih inšpekcijskih služb, njihovo organiziranost in pristojnosti, pravila po katerih delujejo, v priročniku pa so objavljeni tudi vzorci odločb in drugih aktov občinskih in mestnih inšpekcijskih služb.
Priročnik lahko naročite na naslovu: Univerza v Ljubljani, Visoka upravna šola, Inštitut za lokalno samoupravo Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5. Telefaks: 061/168 61 23 . Cena za izvod je 2.400,00 SIT.
Soline med preteklostjo in sedanjostjo
Le saline tra passato e presente
Osnovna šola Vincenzo de Castro Piran in Mestna knjižnica Piran sta v torek, 5. oktobra ob 12. uri v veliki sejni dvorani Občine Piran predstavili publikacijo Soline med preteklostjo in sedanjostjo - Le saline tra passato e presente.
ski pregled, pridobivanja soli na območju občine Piran od leta 1920 do 1970, naravni park Sečoveljske soline soli in drugo. Učenci osnovne šole so pridno zbirali podatke, pri delu pa so jim pomagali tudi učitelji in strokovnjaki iz piranskih inštitucij.
Mlade izdajatelje publikacije, ki je izšla v italjanščini, „ .	.
ravnateljico šole in ostale goste je pozdravila županja Voj- UiranSKt ka Štular, ki je obljubila, da bodo zanimivo publikacijo o soline solinah prevedli tudi v slovenščino.
V publikaciji so predstavljene soline in njihova zgodovina, geograf-
Sol je že od davne preteklosti nepogrešljiva v človeški prehrani, kot konzervans za živila, pomembno
vlogo pa je imela tudi v posameznikovem duhovnem življenju in ljudskem zdravilstvu. Arhivski viri pričajo o nastanku Piranskih solin že v 13. stoletju, po domnevah pa so prva solna polja gradili že veliko prej, morda že v rimskem obdobju. Piranske soline so imele najpomembnejšo vlogo na severovzhodni obali Jadranskega morja vse do današnjih dni. Tukajšnja sol je bila tudi ena izmed osnovnih “davščin” Beneški republiki.
Do poznih šestdesetih let so se soline razprostirale v Sečovljah, Luciji in Strunjanu. V Luciji solin že od leta 1965 ni več, so pa še živa polja v Strunjanu in Sečovljah, vendar v veliko manjšem obsegu kot nekoč. Njihov pomen v bližnji in daljnji preteklosti je v povojnem obdobju prvi raziskoval in strokovno ovrednotil zgodovinar dr. Miroslav Pahor. Njegovo delo so nadaljevali etnologinja Zora Žagar in drugi strokovnjaki zaposleni v Pomorskem muzeju Sergej Mašera in v Zavodu za varstvo kulturne in naravne dediščine, z
naravoslovnega vidika pa zlasti biologi iz Morske biološke postaje.
V	zadnjih letih je bilo tematiki piranskih solin posvečenih tudi precej diplomskih in raziskovalnih nalog. To pa pomeni, da kljub današnaje-mu zatonu tukajšnjega solinarstva -pred leti so nagrabili tudi po 24 tisoč ton, letos morda le 5 ali 6 tisoč -zgodovinski spomin na solinarsko tradicijo v piranski občini še vedno živi in priteguje raziskovalno žilico mlajših rodov.
V	sklop tovrstnih raziskav se je vključila tudi piranska OŠ Vincenzo de Castro, ki je v sodelovanju z Mestno knjižnico Piran, pripravila predstavitev lastne publikacije. Gre za obsežno raziskovalno nalogo, s katero so učenci po mnenju Marise Rogič dosegli celo vrsto spoznanj, na primer o pomenu domoznanske vzgoje oziroma njeno vpetost v krajevno zgodovino, etnografijo, naravoslovje, običaje, narečne značilnosti in drugo. Prav učencem in učiteljem gre zato vsa pohvala.
Človeški organi za presaditev tudi iz tujine
Dr. Primož Rode je v imenu Slovenije podpisal sporazum o sodelovanju v neprofitni organizaciji Evrotransplant. Organizacija omogoča našim bolnikom, ki čakajo na presaditev posameznih organov, da dobijo organe za transplatacijo iz tujine.
Po šesti letih priprav je marca lani tudi formalno začela delovati nacionalna transplatacijska mreža. Trans-platacijski center je vzpostavil 24-umo službo za koordinacijo mobilne diagnostične in kirurške ekipe. Kot piše novogoriško OKO, je začetek delovanja nacionalne transplatacijske mreže že v prvem letu prinesel dobre rezultate: tako so že lani presadili 46 ledvic, 4 srca, 4 jetra. V prvi polovici letošnjega leta pa ^25 ledvic, 5 src in 4 jetra. Z enakopravno vključivijo v eno od velikih transplatacijskih mrež bodo slovenski bolniki imeli možnost, da dobijo ustrezne organe za presaditev tudi iz tujine.
V zgornjem Posočju so se oddolžili Tigrovcem
Pred zdravstvenim domom v Bovcu so v nedeljo, 26. septembra odkrili umetniško skulpturo kiparja Jakoba Brdarja in spominsko ploščo Tigrovcem, partizanom in vsem domoljubom. S tem obeležjem so se v zgornjem Posočju nekako oddolžili nekdanjim borcem skrivnostne organizacije proti fašizmu TIGR za trpljenje v času nastajanja najbolj črne ideologije v tem delu Evrope - fašizma. Novejša povojna oblast organizacije kar nekaj časa ni priznavala, očitali so ji tudi teroristični značaj in mnogo let je moralo preteči, daje spet nova oblast, kanila priznati Tigrovcem to, kar jim v resnici pripada -dostojna počastitev njihovih zgodovinskih dejanj.
Nov slogan Občine Piran na prehodu v novo dobo
S staro ljubeznijo Piran v novo tisočletje
PIJAN MOŽ PRETEPAL ŽENO
Dne 17.9.1999 ob 02.45 so morali koprski policisti posredovati v Pobegih, od koder je na pomoč poklicala žena, ki ji je grozil pijani mož. Ta se je vrnil s popivanja močno okajen in pričel ženo pretepati, ob prihodu policistov pa s početjem nikakor ni hotel prenehati ter je ženi vpričo policistov grozil, da se ji bo zgodilo “nekaj hudega”. Da se to ne bi uresničilo, so ga pridržali do iztreznitve.
RAZISKALI VEČ VLOMOV
Piranski policisti so uspešno raziskali več vlomov in tatvin iz počitniških in stanovanjskih hiš v okolici Pirana. Zaradi desetih tatvin , kijih je zagrešil v preteklih tednih, so spisali ovadbo zoper 20-letnega S.Š. iz Pirana.
Oktober 1999
stran 3
■ w
primorski ufr'p
Občina Izola
Brezplačno parkiranje
za PRESS
OBČINA IZOLA REŽUSKI OBRAT "JAVNA PARKIRIŠČA"
P
COMUNE Dl 1SOLA
SEZIONE OPERATIVA ‘PARCUKrO! PUBBLICI"
lX)VOULNICA ZA BREZPLAČNO PARKIRANJE NA OBMOČJU PLAČLJIVIH PARKIRIŠČ TESSERA PER LUŠO GRATUITO DE! PARCHEGGIA PAOAMENTO
PRIMORSKI UTRIP
VELJAVNOST:
VALIDITA':
N0 103
do31.
bMMfc	Uhk« wpor»b^»
H	prmfM M H 4irHM 41
La btvttiiNi« a4 «p»rr» la
It UffltA. M*«* Craiukt dktra U P«m*.
• In mo4o
Županja občine Izola Breda Pečan je novinarskim hišam izdala posebno dovolilnico za brezplačno parkiranje na plačljivih parkirnih mestih v občini Izola. Dovolilnica je namenjena novinarjem, ki spremljajo dogajanja in poročajo iz občine Izola in je v okviru novinarske hiše prenosljiva. Dovolilnica ima označbo PRESS, naslov novinarske hiše, veljavna pa je do 31. 12. 2000. Dovolilnica za brezplačno parkuranje je bila izdana Delu, Dnevniku, TV Koper, TV Capodistria, Primorskim novicam, Primorskemu utripu in Radiu Koper. Sklep Županje so že prejele vse navedene novinarske hiše. Novinarske konference izolske županje so zelo dobro obiskane. Novinarjem, ki so spremljali seje občinskih organov ali bili prisotni na novinarskih konferencah so že doslej izdajali brezplačne parkirne lističe, sedaj pa so vso stvar zelo poenostavili. Res v duhu časa in pohvalno za občino. Morda bosta bosta izolsko županjo tudi v tem primeru posnemali kolegici iz Pirana in Kopra?
Sprejet pravilnik za turistične vodnike
Upravni odbor Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS (predsednik Danilo Daneu) je v skladu z določili Zakona o pospeševanju turizma in na podlagi Programa usposabljanja za turistične vodnike in spremljevalce, 8. septembra 1999 sprejel Pravilnik o preizkusu znanja iz javnoveljavnega programa strokovne izobrazbe in usposobljenosti za turističnega vodnika in spremljevalca.
Pravilnik ima 26. členov. Določa pogoje, način in postopek opravljanja izpita za ugotovitev in potrditev strokovne usposobljenosti, imenovanje, sestavo in pristojnosti izpitnega odbora in izpitnih komisij ter varstvo pravic kandidatov v postopku.
Z izpitom za turističnega vodnika in turističnega spremljevalca se preveri usposobljenost vodenja oziroma spremljanja turistov na potovanju, prodajanja turističnih storitev, poznavanja tehnike vodenja in spremljanja, samostojnega komuniciranja in splošne razgledanosti ter urejenosti.
Kandidat opravlja izpit iz strokovno teoretičnega dela (seminarska naloga z zagovorom) in praktičnega dela (vodenje turističnih skupin z avtobusom). V program se lahko vključijo kandidati, ki so uspešno zaključili splošno in strokovno srednjo šolo in obvladajo en tuj jezik na ravni srednje izobrazbe. Kandidat, ki želi opravljati izpit mora vložiti prijavo najkasneje do zadnjega dne razpisnega roka v pisni obliki na predpisanem obrazcu - in priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. Udeleženec je opravil izpit, če je uspešno opravil s programom predpisane dele izpita. Uspeh iz posameznih delov izpita se ocenjuje: uspešen, neuspešen (opravil, ni opravil).
Listina, ki jo udeleženec pridobi je javno veljavna. Ima značaj dokazila o strokovni usposobljenosti za turističnega vodnika ali turističnega spremljevalca. Kandidatom, ki so že uspešno opravili izpit za turističnega vodnika ali turističnega spremljevalca pred letom 1979 in so vpisani v register pri GZS -Združenju za turizem in gostinstvo in to dejavnost opravljajo še danes, ter kandidatom, ki so uspešno opravili izpit po programu od leta 1979 do 1988 na Filozovski fakulteti Univerze v Ljubljani in neprekinjeno opravljajo to delo do danes in so vpisani v register pri GZS, lahko izpitni odbor prizna praktični in ustni del izpita, opravljati in zagovarjati pa morajo seminarsko nalogo. Pravilnik se po svoji vsebini ne zdi prezahteven, zlasti ne v 5. členu, kjer je zapisano, da mora kandidat imeti (le) srednjo izobrazbo in obvaldati (le) en tuj jezik in to na ravni srednje izobrazbe. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da bo na tem področju poslej več reda in strokovnega dela pri vodenju turistov.
1. kongres
računovodskih
servisov
V Grand hotelu Emona Bernardin bo 12. in 13. oktobra 1. kongres računovodskih servisov. Udeležence bo pozdravil Lojze Rejc, predsednik Združenja računovodksih servisov. O temeljnih izhodiščih in o sodobni organiziranosti računovodskega servisa bo predaval dr. Marko Hočevar, o pravni odgovornosti računovodskih servisov do strank, o jamstvih in pogodbah bo govoril dr. Šime Ivanjko. Na programu je kar nekaj zanimivih točk in vprašanj o prehodnem obdobju in statusu ter prepletenosti računovodskega servisa z delom davčnih svetovalcev.
Županje obalnih občin se dogovarjajo o skupnih zadevah
Županja Mestne občine Koper Irena Fister, županja občine Piran, Vojka Štular in županja občine Izola, Breda Pečan so se na prvem podopustniškem srečanju (3.9.) dogovorile o nekaterih vprašanjih skupnega pomena za vse tri obalne občine:
Za deponijo gradbenega materiala, ki bo ob koprski čistilni napravi že zbirajo ustrezno dokumentacijo. Sprejet bo enoten dogovor o pogojih odlaganja odpadnega gradbenega materiala na Slovenski obali z lokacijo v Kopru..
Županje so podprle pobudo o ustanovitvi Primorske informacijske agencije. Podpisale bodo pismo o nameri za podporo Slovenski filmski agenciji, ki bo v poletnih mesecih na obali z znanimi mednarodnimi avtorji in mentorji v delavnicah izobraževala predvsem mlade filmske ustvarjalce. Sprejeto je bilo tudi poročilo o izvajanju aktivnosti - vožnje DISCO BUSA ob vikendih v nočnih urah in sicer zaradi zagotovitve dodatne varnosti mladih.
Kamionski terminal ob Luki Koper bo v skladu s pravilnikom Območne obrtne zbornice zadostil potrebam lokalnih avtoprevoznikov. V občinah bodo avtoprevoznike usmerjali na urejeno varovano parkirišče in s tem razbremenili nekatera druga urejena in tudi divja parkirišča.
Županje bodo 29. septembra v Pokrajinskem muzeju v Kopru sprejele dijake -maturante, ki so dosegli 25 točk.
Začetek študijskega leta na Visoki šoli za management v Kopru
Visoka šola za management je v študijskem letu 1999/2000 vpisala že četrto generacijo rednih študentov. Redni študenti 1. letnika so na prvi študijski dan, v petek 1. oktobra poslušali uvodno predavanje, ki ga je vodil dekan Visoke šole za management prof. dr. Mitja Tavčar. Študentje so se natančneje seznanili s študijskim programom Management in profilom diplomanta, z organizacijsko izvedbo študija pa jih je seznanila Nada Turk - Širca, M. Sc., direktorica šole.
Visoka šola za management izvaja redni študij v Kopru, izredni študij pa tudi v Škofji Loki, Mariboru in Novi Gorici. Zadnji dan za vpis je bil 8. oktober 1999 ob 17.00 uri na Visoki šoli za management.
Bodo sliko vrnili ob 700 - letnici samostana?
DeSUS
Demokratična stranka Slovenije
Občinska organizacija Piran
Vsem občankam in občanom,
volivkam in volivcem
čestitamo
ob prazniku občine Piran,
15. oktobru.
Morda niste vedeli
Čebela lahko izleti po 40 krat na dan in tudi, če je njen panj 500 m od sadovnaka, opraši do 4000 cvetov.
NUDIMO
HONORARNO
DELO
Iščemo ekonomskega propagandista za zbiranje oglasov za časopis Primorski utrip in publikacije na območju občin Izola in Piran.
Pokličite: tel.: 066/770-185 ali 773-602, ali se osebno oglasite v uredništvu Primorskega utripa, Obala 125, Lucija.
Radio Tartini Piran©
® 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
y-102.8MHz.24h J
Na steni Minoritske cerkve Sv. Frančiška v Piranu, ki je bila posvečena leta 1318, še vedno sameva prazen prostor za sliko - Marija z otrokom in svetniki, ki je pred mnogimi leti pristala v Padovi. Slika je prekrasno delo V. Car-paccia (1518). V Minoristskem samostanu upajo, da jim jo bodo vrnili, če ne prej, ob 700 - letnici samostana.
MALI OGLASI
r
| Laserski tiskalnik HP 4 Jet, malo | , rabljen, ugodno prodam. Kličite J I 066/770-185.
MSfLHSj
i
■ V Piranu oddam garsonjero * pokličite: 066/ 770-378

J
s ;: r JaijafHralfc f> r ■ m o r s Icc
Nova oglaševalska revija
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
primorski u^p
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija,
6320 Portorož,
Tel./Fax: 066/770-185
Naročnine, oglasno trženje in
Media Service - storitve za medije in tisk
Tel. & fax: 066/770-185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: liskama VEK Koper
\List izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 066/773-602 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS Št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %.

Navade turistov se ne spreminjajo
Po rezultatih ankete, ki jo je med slovenskimi gospodinjstvi opravil Statistični urad RS je leta 1997 odšlo na turistično potovanje slabih 28 % slovenskega prebivalstva, leta 1998 30%, za letos pa še ni podatkov. Verjetno si bodo številke precej podobne. Turisti se ne zanimajo za agencije. Kar 90% je takih, ki si sami organizirajo potovanja. Kar 84 % turistov se odpelje na dopust z lastnim prevoznim sredstvom. Največ turizma v juliju in avgustu.
Četrtina anketiranih prebivalcev je bivala v Sloveniji, 71 % jih je šlo v tujino (največ na Hrvaško) 4 % pa so bivali tako v Sloveniji kakor v tujini. Delež turistov, ki so počitnikovali v Sloveniji je večji pri starejših osebah (prek 40%) in manjši pri ostalih starostnih skupinah. Najpomembnejši razlog za odhod na turistično potovanje, ki so ga nevedli anketiranci (90 %) so bile počitnice, sprostitev. Aktivne počitnice so bile glavni razlog za odhod, zlasti v zimskih mesecih, ko je delež teh turistov presegel 36 %. 2,3 % turistov je kot glavni razlog za odhod z doma navedlo kulturno izobraževanje, le 1,5 % turistov pa je odšlo na službena potovanja. Manj kot 1 %je odšlo na turistično potovanje zaradi zdravstvenega oddiha (skrb za zdravje), nenavedenih razlogov med anketiranci je bilo 5,5%.
Največ turistov še vedno odide na turistično potovanje v poletnih mesecih, zlasti v juliju in avgustu, aktivne počitnice pa se največkrat pojavijo v januarju, februarju in avgustu. Več kot 40 % turistov je zunaj svojega doma prenočilo 4 do 6 krat, tretjina od 7 do 9 krat., povprečno pa je turist na potovanju prenočil 8,6 krat.
Kar 90 % turistov so si sami organizirali svoja potovanja, le 10 % turistov pa je odšlo na turistična potovanja v organizaciji potovalnih agencij tako, da so kupili potovalne ali počitniške pakete.
Največ turistov je prenočevalo v hotelih in podobnih trdnih nastanitvenih obratih, sledijo sindikalni domovi, kampi in zasebne sobe. 4,1 % turistov je prenočevalo v lastnih
počitniških bivališčih, dobrih 16 % pa pri sorodnikih in prijateljih. Statistika seveda ne beleži “bivanja na črno”, česar pa je v turističnih krajih vedno več. V piranski občini najmanj 15	% ali 150.000
prenočitev letno.
Večina (84 %) turistov je odpotovala na turistično potovanje z osebnim avtomobilom ali kombijem, 8,4 % z avtobusom, 5,1 % z letalom in 2,6 % z drugimi prometnimi sredstvi. Pri poslovnih potovanjih večina z letali.
Za več kot polovico turističnih potovanj je bila ciljna država Hrvaška, slaba tretjina potovanj je bila v Sloveniji, sledijo Italija, Bosna in Hercegovina, Grčija in Avstrija. Le na Hrvaškem se je lani (menda tudi letos) povečalo število slovenskih turistov.
Po rezultatih ankete so turisti na turističnih potovanjih porabili povprečno 4200 tolarjev na dan, v Sloveniji 3400, na Hrvaškem 3330, v Italiji 7670, v Avstriji 8250, v Grčiji pa kar 9700 tolarjev na dan. Turisti, ki so bivali v hotelih so porabili 7350 tolarjev na dan, v zasebnih sobah 5360, v sindikalnih domovih in kampih 3050, najmanj pa v lastnih počitniških bivališčih - 1930 in pri sorodnikih ali prijateljih - 2200 tolarjev na dan.
Največji strošek za turiste je bila nastanitev, hrana in pijača.
Po rezultatih ankete več kot 70 % prebivalstva ni odšla na turistično potovanje, med katerim bi prenočili vsaj štiri krat. Več kot polovica oseb je navedla pomanjkanje finančnih sredstev. Drugi najpomembnejši razlog je pomanjkanje časa.
DROGA PORTOROŽ USPESNA TUDI V PRVEM POLLETJU LETOŠNJEGA LETA.
SELITEV V IZOLO LETA 2000.
Glede na dosežene poslovne rezultate v prvi polovici leta lahko z gotovostjo pričakujemo še eno uspešno poslovno leto slovenskega prehrambenega giganta.
Delniška družba Droga Portorož je v prvih šestih mesecih - po nerevidiranih računovodskih izkazih - dosegla lanskoletne polletne poslovne rezultate, čisti prihodki prodaje so v prvih šestih mesecih znašali 6,1 milijarde tolarjev in predstavljajo 5%-no povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na domačem trgu so prodali za 4,5 milijarde tolarjev izdelkov, na tujih trgih pa za 1,6 milijardo tolarjev, kar predstavlja 26%-ni vrednostni delež. Še vedno najzanimivejši izvozni trgi ostajajo za Drogo trgi nekdanje Jugoslavije, kjer ustvarijo 78% svoje izvozne realizacije. Nosilni izvozni izdelek ostaja kokošja pašteta, katere prodaja je še vedno v porastu, na kar opozarja 65%-ni delež tega izdelka v izvozni realizaciji v prvih šestih mesecih letošnjega leta.
V Drogi Portorož že vrsto let dosledno uresničujejo politiko intenzivnih investicijskih vlaganj, predvsem v modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje ter z zahtevnim projektov celovite prenove informacijskega sistema. Med najpomembnejše naložbe pa zagotovo sodi izgradnja nove tovarne v coni mestne industrije v Izoli, kamor se bom Droga preselila prihodnje leto.
Celotni dobiček so v obdobju januar-junij povečali kar za 22% glede na lanskoletne šestmesečne rezultate, kar predstavlja 555 milijonov tolarjev. Po odbitju davka iz dobička pa so ustvarili čistega dobička kar za 433 milijonov tolarjev, kar pomeni 21%-no povečanje glede na isto lansko obdobje.
Dobri poslovni rezultati pozitivno vplivajo tudi na gibanje cene Drogine delnice na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, saj se njena vrednost trenutno giblje med 35.000 in 36.000 tolarjev za delnico.
Po izjavah predsednika uprave, Matjaža Čačoviča, bodo v Drogi Portorož glede na dosedanje poslovne rezultate, uresničili vse postavljene poslovne cilje za leto 1999.
Pomorski zakonik tik pred sprejetjem
V Državnem zboru bodo 19. oktobra razpravljali o pomembnem aktu za slovensko obalno morje
Državni zbor Republike Slovenije bo 19. oktobra na svoji 17. seji obravnaval celo paleto zakonov, med katerimi je tudi predlog Pomorskega zakonika Republike Slovenije (druga obravnava s številnimi amandaji). S sprejetjem slovenskega Pomorskega zakonika bodo rešena številna doslej odprta vprašanja v zvezi s prometom na morju, varnosti plovbe, nadzorstvom, pooblastili uradnih oseb, pomorskim registrom, vodenju dokumentov o pomorščakih, evidentiranjem in pregledi plovil v lukah, plovbo v obalnem morju itd. V 73. členu predlaganega zakonika je zapisano, da smejo ladje, čolni in drugi plovni objekti, ki plovejo v obalnem morju, razen čolnov na vesla, pluti oddaljeni od obale : ladje najmanj 300 m, čolni, ki glisirajo najmanj 250 m, ostali plovni objekti 200 m.
Na območjih, kjer so urejena morska kopališča, morajo plovni objekti pluti najmanj 50 m od zunanjega roba kopališča, vedno pa najmanj v razdalji, določeni v prejšnjem odstavku. Zakon je strog tudi glede morebitnega onesnaževanja našega morja. V 184. členu je zapisano: Ce se pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da ladja onesnažuje okolje ali se utemeljeno sumi, da ga bo onesnažila, seji prepove odhod iz pristanišča, dokler niso odpravljene ugotovljive pomanjkljivosti in okoliščine, ki so bile razlog z prepoved. Amandma k 20. členu zakonika glede neškodljivega prehoda tuje vojne ladje govori takole: Država tuje vojne ladje mora o namenu neškodljivega prehoda svoje vojne ladje skozi teritorialno morje Republike Slovenije obvestiti po diplomatski poti Ministrstvo za
zunanje zadeve Republike Slovenije najmanj 24 ur pred vplovitvijo v teritorialno morje Republike Slovenije. V pomorskem zakoniku so predvidene tudi visoke denarne kazni za prekrške. Z denemo kaznijo 300 tisoč SIT se takoj na kraju samem kaznuje pravna oseba oziroma z denarno kaznijo 200 tisoč SIT se takoj na kraju samem kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če dopusti, da s čolnom upravlja neusposobljena oseba, če dopusti uporabo čolna, ki ni vpisan v register čolnov, če dopusti uporabo čolna, ki nima dovoljenja za plovbo.
Z denarno kaznijo 40.000 SIT se takoj na kraju samem kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori takšen prekršek.
Z denarno kaznijo 40.000 SIT se takoj na kraju samem kaznuje za prekršek oseba, ki upravlja čoln, če med plovbo nima veljavne listine o vpisu v register čolnov ali dovoljenja za plovbo (četrti odstavek 141. člena).
POSOJILA ZA PROJEKTE MALEGA GOSPODARSTVA
(Ur. list RS, št. 58-59/99)
Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva bo dodeljeval posojila v sodelovanju z 21 poslovnimi bankami. Razpisani sta 2 mia tolarjev kreditnega potenciala, od tega 1,7 mia za dolgoročne in 300 mio tolarjev za kratkoročne kredite. Znesek posojila znaša največ 50% predračunske vrednosti naložbe, ta pa 90 mio SIT, ob vsaj 30% lastnih virov financiranja prosilca. Obrestna mera znaša TOM+2%. Stroški posojila so 0,7% odobrenega kredita. Rok vračila dolgoročnega posojila je odvisen od poslovnega načrta in narave vlaganja. Zavarovanje posojila je po pogojih bank.
Projekt mora zagotavljati donosnost, likvidnost in zaprto konstrukcijo financiranja. Kriteriji ocenjevanja so: zaposlovanje, sodobna tehnologija in kakovost poslovanja, inovativnost, vpliv na okolje, tržna naravnanost, dobičkonosnost, izvoz, lastna udeležba in finančna podpora v lokalni oz. širši skupnosti.
Prijavo na obrazcu Sklada (dobi se tudi v sodelujočih bankah) je potrebno dokumentirati (poslovni načrt, bančna odobritev posojila, poravnani davki in prispevki, sofinanciranja, registracija - priglasitev - obrtno dovoljenje, SURS difra dejavnosti, M " obrazec s dtevilom zaposlenih, izdelovalec poslovnega načrta in njegove reference). Razpis je odprt do porabe sredstev.
Informacije: na naslovu Sklada, Štefanova 5, Ljubljana, te.:061/217-872.
J^OMATES d.
fo.
Produkcija in trženje programa TV CAPRIS
P.P. 253, 6320 PORTOROŽ Tel./fax: (066) 471 - 401 GSM: 041 631 -017 e-mail: info@domates.si

Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. Fornače 33,
6330 Piran
Vsem občankam in občanom piranske občine, uporabnikom naših storitev in poslovnim partneijem
čestitamo
ob občinskem prazniku Občine Piran, 15. oktobru in
vam želimo veliko delovnih uspehov
L
iiCJT O
.
Slovenska ljudska stranka
Sfiupaj z vami v lepšo priHodnosl
Vsem občankam in občanom, volivkam in volivcem iskreno
čestitamo
ob prazniku občine Piran.
SLS - Podružnico Piran
IZ URADNEGA LISTA
ZAKON O DAVKU OD IGER NA SREČO (Ur. list RS, št. 57/99)
Z zakonom je uvedena obveznost obračunavanja in plačevanja davka od iger na srečo, in sicer od klasičnih iger na srečo po stopnji 5% od davčne osnove, ter od posebnih iger na srečo v igralnicah ter na igralnih avtomatih zunaj igralnic po stopnji 18% od davčne osnove; slednje pa se uvaja postopno od najprej 15,5% takoj, po 31. decembru 2004 pa po polni stopnji 18%. Zakon je začel veljati 17. julija 1999.
Več reda na področju javnih financ
Občine se ne morejo več kar tako zadolževati
V Uradnem listu št. 79, 30. 9. 1999 je bil objavljen Zakon o javnih financah, ki bo začel veljati s 15. oktobrom 1999. Zakon napoveduje centraliziran nadzor in konec brezglavega zadolževanja proračunskih porabnikov, kakor tudi strožjo kontrolo porabe javnih financ. Računi občin v dveh letih pri Banki Slovenije.
ZAKON O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN (Ur. list RS, št. 57/99)
Z zakonom se uvaja obveznost plačevanja davka na promet nepremičnin po stopnji 2% od davčne osnove (kot doslej). Zavezanec za davek je prodajalec nepremičnine. Zakon je začel veljati 17. julija 1999.
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TROŠARINAH (Ur. list RS, št. 57/99)
Spreminja se trošarina od proizvedenega domačega žganja (45. člen). Zakon je začel veljati 17.julija 1999.
SKLEP UNIVERZE V LJUBLJANI O USKLADITVI PRIDOBLJENIH STROKOVNIH IN ZNANSTVENIH NASLOVOV (Ur. list RS, št. 58/99)
Strokovni naslovi, akademske stopnje in znanstveni naslovi se uskladijo. Na Ekonomski fakulteti se (primer) dosedanji strokovni naslov “diplomirani ekonomist” spremeni v “univerzitetni diplomirani ekonomist” oz. skrajšano “univ.dipl.ekon ”, na Pravni fakulteti se dosedanji “diplomirani pravnik” spremeni v “univ.dipl.prav.” Sklep velja od 21. julija 1999 dalje.
LDS
( Liberalna demokracija Slovenije ^
Vsem prebivalcem občine Piran čestitamo za občinski praznik
Vsem nam je znano razmerje sil v občinskem svetu Piran. Koalicijo sestavljajo Združena lista socialnih demokratov, SDS, Mladi forum, Zeleni Pirana in DeSUS. Stranka LDS se je dogovarjala o sodelovanju z ZLSD, vendar so pogovori, ne po naši krivdi, zamrli. Zaradi slabih preteklih izkušenj, si koalicije z SDS nismo želeli.
Da bi županjo, občinski svet in javnost opozorili, da se ne strinjamo s politiko, ki jo vodi sedanja koalicija, se zadnjih dveh sej občinskega sveta nismo udeležili. Mnenja smo, da se občina zadolžuje v preveliki meri, ne strinjamo se s postavitvijo garažne hiše na Fornačah in nenazadnje se ne spoštuje sprejeti poslovnik o delovanju občinskega sveta.
Čeprav v manjšini, smo svetniki iz vrst LD S na sejah občinskega sveta večkrat opozarjali, tako županjo kot svetnike, da razvoj občine Piran vse bolj zaostaja za sosednjimi občinami, tako na gospodarskem področju kot na področju komunalnih dejavnosti in za občino drugih pomembnih področjih.
V bodoče bomo vseeno sodelovali na sejah in še bolj dosledno opozarjali na škodljive odločitve za razvoj celotne občine Piran.
Portorož, 7. 10.1999	Predsednica LDS Piran
Dr. Milena Oblak Juh
35 let Tiskarne VEK
Letos praznuje 35 - letnico delovanja prva zasebna tiskarna na Primorskem. Tiskarna VEK se je v teh dolgih letih modernizirala in je sposobna ponuditi najboljše tiskarske storitve -od zasnove do izvedbe - saj imajo poleg štiribarvnega modernega tiskarskega stroja in seveda številnih drugih, kompletni računalniški oddelek za pripravo. Njihov slogan, ki ga bomo videvali in slišali je “35 let od zamisli do tiska”. Več o svoji prehojeni poti bodo povedali na novinarski konferenci, ki bo v petek, 15. oktobra ob 10. uri v BIO MOTELU, Vanganelska ulica v Kopru.
OD ZAMISLI DO TISKA ŽE 35 LET
Z zakonom o javnih financah se urejajo sestava, priprava in izvrševanje proračuna Republike Slovenije in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti, upravljanje s premoženjem države in občin, zadolževanje države oziroma občin, poroštva države oziroma občin, upravljanje njihovih dolgov, računovodstvo in njihov nadzor. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na neposredne uporabnike občinskega proračuna, veljajo tudi za ožje dele občin (Krajevne in vaške skupnosti), ki so pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno. Ta zakon ureja tudi pravila, ki se uporabljajo za Zavode za zdravstveno zavarovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (oba v obveznem delu zavarovanja), za javne sklade, javne zavode in agencije pri sestavi in predložitvi finančnih načrtov, upravljanje z denarnimi sredstvi, zadolževanju, dajanju poroštev, računovodstvu, predložitvi letnih poročil in proračunskem nadzoru. Ta zakon ureja tudi zadolževanje ter dajanje poroštev javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij in drugih pravnih oseb, v katerih ima država oziroma občina odlučojoč vpliv na upravljanje.
Med cilji in načeli zakona je zapisano med drugim tudi, daje treba pri pripravi in izvrševanju proračuna spoštovati načela učinkovitosti in gospodarnosti ter da mora biti proračun uravnotežen med prejemki in izdatki. Proračin sprejme Državni zbor oziroma Občinski svet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. Neposredni uporabniki proračuna so državni oziroma občinski organi ali organizacije te občinske uprave. Posredni uporabniki so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina. Prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, sklenjene z neposrednim uporabnikom, odločbe ali sklepa neposrednega uporabnika prejmejo proračunska sredstva. Zakon govori tudi o tem, kaj je javni sektor, kaj so obvezne dajatve, investicijski odhodki, državna pomoč, investicijski projekt, likvidnostno zadolževanje itd. Donacija je namenski neodplačni prihodek, ki ga domača ali tuja pravna ali fizična oseba prispeva za določen namen (npr. darilo, pomoč, volilo, denarna zapuščina). Minister, pristojen za finance izda seznam neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna za posamezno leto. Za izvrševanje državneega proračuna je odgovorna Vlada Državnemu svetu, za izvrševanje občinskega proračuna pa Župan Občinskemu svetu.
V odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določata zakon, ter posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
Za finance pristojen organ občinske uprave obvesti javne sklade in agencije o temeljnih ekonomskih izhodiščih in predpostavkah za pripravo občinskega proračuna, pristojni občinski organi pa javne zavode, katerih ustanovitelj je občina. Neposredni uporabniki (tudi občina) pripravijo in predložijo ministrstvu, pristojnemu za finance, predloge svojih finančnih načrtov na podlagi navodila za pripravo predloga državnega proračuna. Ministrstvo
pregleda predloge finančnih načrtov neposrednih uporabnikov in predlaga potrebne uskladitve glede na navodilo za pripravo predloga državnega proračuna.
Kdaj predložitev in sprejem občinskega proračuna?
Župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katerega se sprejme proračun. Postopke sprejemanja proračuna natančneje uredita Državni zbor oziroma občinski svet s poslovnikom. Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. Župan predloži občinski proračun ministrstvu, pristojnemu za finance, v tridesetih dneh po njegovem sprejetju.
Začasa o finan ciranje
Če proračun ni srejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje funkcij države ali občine ter njihovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov, začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki ne smejo povečati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. 12. preteklega leta. Odločitev o začasnem financiranju sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev se objavi v uradnem glasilu občine. Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Lahko se tudi podaljša. Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko vlada na predlog finančnega ministrstva, oziroma župan na predlog za finance pristojne službe v občinski upravi, največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
Posebnosti pri zadolževanju občin
Občine se lahko zadolžujejo na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin. Posli zadolžitve, za katere ministrstvo, pristojno za finance, ni izdalo soglasja, so nični.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna. Nekatere občine so ta limit že davno dosegle. Občina mora tudi o zadolževanju in odplačilih glavnic dolgov poročati ministru, pristojnemu za finance, na način in v rokih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance. V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic občinskega dolga v tekočem proračunskem letu.
Izdajanje poroštev
Država oziroma občina lahko izdaja poroštva v obsegu in po pogojih, ki jih določa zakon. Poroštvene pogodbe lahko v imenu občine sklepa župan ali oseba, ki jo župan pisno pooblasti.
Posredni uporabniki državnega proračuna (javni sektor) se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo pod pogoji, ki jih določi vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je z zakonom, ki ureja financiranje občin to dovoljeno in pod pogoji, kijih določi občinski svet. Enako velja za pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv.
Visoke kazni
Z denarno kaznijo od 500 tisoč do 1,5 milijona tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba neposrednega uporabnika (torej tudi občine), če prevzame obveznost ali izplača sredstva proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu (10. odstavek 2. člena zakona). Našteti so tudi še drugi primeri hujših krštev in kazni.
Nič več po domače ali proračunski centralizem
Vlada lahko poleg ukrepov, navedenih v 40. členu Zakona o javnih financah, tudi določi, da morajo neposredni uporabniki (občine) pridobiti predhodno soglasje ministrstva, pristojnega za finance, za sklenitev pogodbe. Uravnovesje proračuna se lahko opravi z rebalansom proračuna. Zakon natančno določa tudi namenske prejemke in izdatke proračuna, njihov prenos, vračilo donacij, proračunsko rezervo občine, prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let, plačevanje obveznosti, oddajanje javnih naročil, o tem kaj je Proračunski sklad, sistem enotnega zakladništva, kako je z upravljanjem z državnim in občinskim premoženjem, s finančnim premoženjem in drugo.
Prehodne in končne določbe
V dveh letih po uveljavitvi Zakona o javnih financah morajo občine odpreti račune pri Banki Slovenije. Z dnem uveljavitve tega zakona (15. oktober) prenehajo veljati številni zakoni, predpisi pravilniki in odredbe, ki zadevajo to področje. Me drugimi tudi Zakon o financiranju javne porabe, nekateri členi Zakona o financiranju občin, navodila o finančnem poslovanju upravnih enot ter uprav, uradov in inšpektoratov, ki so upravni organi in organizacije v sestavi ministrstev in imajo svoje enote na lokalnih ravneh UL RS 65/ 97 in 20/98).
Določbe zakona o javnih financah, ki se nanašajo na načrt razvojnih programov, se prvič uporabljajo za pripravo državnega in občinskih proračunov za leto 2001. Neposredni uporabniki državnega proračuna in občinskih proračunov morajo ustanoviti ustrezne oblike notranje kontrole in revizije do 1. januarja leta 2001!
Franc Krajnc
V Sloveniji ni interesa za pokrajine
v
Ce velja Heglov izrek o neželjenih spremembah tudi za slovenske pokrajine oziroma drugo stopnjo lokalne samouprave, potem lahko trdimo, da pokrajin v tem mandatu Državnega zbora ne bomo imeli. Prof. dr. Ciril Ribičič: “Danes je očitno, da je bila velika napaka reforme lokalne samouprave v Sloveniji v tem, da se je dolga leta ukvarjala samo z drobitvijo Slovenije, zanemarila pa je povezovanje na regionalni ravni”.
Posvet na VI. Dnevih slovenske uprave ’99 v Kongresnem centru Bernardin (23. - 25. septembra) je namreč samo še dodatno okrepil spoznanje, da v Sloveniji (še) nismo pripravljeni na oblikovanje druge stopnje lokalne samouprave, zlasti zaradi tega, ker ni jasno določena razmejitev javnih funkcij ter pristojnosti med državo, pokrajino, mestnimi in “navadnimi” občinami - in tudi zaradi jalove usode 143. člena ustave, ki bi ga bilo treba črtati oziroma spremeniti. Ustavni člen govori o tem, da se občine samostojno odločajo o povezovanju v širše lokalne skupnosti, tudi v pokrajine. Kako je z odstopanjem pristojnosti in dogovarjanjem pa vemo. Ne vemo tudi, koliko pokrajin bi sploh zadostovalo: Le 3, 8, 12 ali 24?
Prof. dr. Rajko Pirnat
Ali so pokrajine potrebne?
“Vprašanje ustanovitve pokrajin v Sloveniji občasno vzbudi določeno pozornost v javnosti, vendar glede na pomen regionalizma presenetljivo redko. Še toliko bolj, če upoštevamo, da je v predhodni obravnavi že več kot eno leto zakon o pokrajinah, katerega temeljni namen je omogočiti ob sedanji ustavni ureditvi pokrajin (ki nikakor ni ustrezna) nekoliko trdnejšo podlago za ustanovitev pokrajin. Razlog za to je najbrž preprosto dejstvo, da pokrajine niso v neposrednem interesu nikogar. Če bi namreč bile, bi se kakšna že ustanovila oziroma bi bile v skladu z zakonom o lokalni samoupravi vsaj sprejete odločitve nekaterih občinskih svetov, da se te občine združijo v pokrajino (73. člen Zakona o lokalni samoupravi). Verjetno pa občin pokrajine kaj dosti ne zanimajo, saj si je mogoče predstavljati dovolj razlogov, zakaj občinska vodstva nad ustanavljanjem pokrajin niso navdušena:
-	pokrajine bi pomenile obveznost občin, da nekatere lokalne zadeve prenesejo na pokrajine (to je namreč izvirni smisel modela pokrajine kot združenja občin, kot izhaja iz sedanjega besedila 143. člena ustave);
-	pokrajine bi pomenile oviro pri neposrednem komuniciranju občin in državnih organov;
-	pokrajine bi bile precejšnja konkurenca občinam pri pridobivanju različnih finančnih sredstev, zlasti tistih od države.
O zainteresiranosti državnih organov za ustanovitev občin seveda ni potrebno izgubljati besed. Dovolj je, če pogledamo, s kakšnim navdušenjem so se ministrstva lotila priprave pristojnosti pokrajine in priprave ustreznih sprememb področnih zakonov, ki edini lahko jasno določijo pristojnosti. Očitno je tudi, da za ustanovitev pokrajin niso posebno zainteresirane niti politične stranke”, je med drugim zapisal o pokrajinah prof. dr. Rajko Pirnat v Zborniku, ki ga je ob priložnosti posveta VI. Dne vi slovenske uprave ’99 izdala Visoka upravna šola, Ljubljana.
Vesna
JUVAN
GOTOVAC
Ustava Republike Slovenije opredeljuje lokalno samoupravo kot eno temeljnih načel.
Lokalna samouprava je prebivalcem Republike Slovenije zagotovljena (9. člen). Pravica državljanov, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodelujejo pri upravljanju javnih zadev, je ustavna pravica državljanov, določena v 44. členu ustave. Po Ustavi Republike Slovenije uresničujejo njeni prebivalci lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih (138. člen). V pristojnost občine spadajo lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine, ter posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki jih nanje prenese država z zakonom po predhodnem soglasju ob zagotovitvi sredstev (140. člen). 139. člen ustave govori o ustanovitvi občin, 141. člen o mestni občini in njenih nalogah, 142. člen o financiranju občin, 143. člen o povezovanju v pokrajine in 144. člen o nadzoru državnih organov.
Po sprejemu ustave v letu 1991 je bila sprejeta vrsta zakonov in drugih predpisov, ki urejajo lokalno samoupravo oziroma se nanjo nanašajo. Ustavna načela konkretizirata predvsem zakon o lokalni samoupravi in zakon o financiranju občin. Zakon o lokalni samoupravi je občini v izvirno pristojnost dodelil vse funkcije, ki so vitalnega pomena za življenje in delo njenega prebivalstva in se lahko v občini uresničujejo in obvladujejo na racionalnejši in učinkovitejši način kot preko centralne, državne oblasti. Zakon o financiranju občin temelji na načelu, da se občine financirajo predvsem iz lastnih virov, pa tudi iz sredstev državnega proračuna, ki so jim dodeljena v obliki finančne izravnave in dotacij za investicije zaradi izravnavanja potreb financiranja občinskih nalog in njihovih lastnih zmožnosti. Posamezne komponente
lokalne samouprave ureja še cela vrsta zakonov, med katerimi je treba omeniti zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, zakon o referendumu za ustanovitev občin in zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, v skladu s katerimi so bile ustanovljene občine in je bilo določeno oziroma spremenjeno njihovo območje. Lokalne volitve so urejene v zakonu o lokalnih volitvah. Razmejitev pristojnosti med državo in občinami urejajo zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31.12.1994 opravljali organi občin, in vrsta področnih zakonov. Državni nadzor nad zakonitostjo dela občinskih organov poleg zakona o lokalni samoupravi urejata še zakon o upravi in zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev.
V predhodni obravnavi predloga zakona o pokrajinah s tezami za normativno ureditev je Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za lokalno samoupravo sprejela mnenja in stališča, v katerih je med drugim zapisala, da je zaradi ustanovitve pokrajin kot širših samoupravnih lokalnih skupnosti in drugega nivoja lokalne samouprave nujno najkasneje do izteka mandata tega sklica Državnega zbora RS sprejeti ustrezno pravno ureditev, ki bo omogočila ustanovitev in delovanje pokrajin. Pokrajine bodo predvidoma urejene najmanj z dvema zakonoma. Prvi je splošnoorganizacijski zakon, ki bo vseboval določbe o nalogah, organizaciji dela in organov ter financiranju pokrajin, drugi pa zakon, s katerim bodo pokrajine ustanovljene.
Poseben problem je določitev oziroma razmejitev javnih funkcij med državo, pokrajinami in občinami na področju njihovih izvirnih nalog. Najprimerneje bi bilo to razmejitev opraviti z novelami zakonov, s katerimi so urejena posamezna področja javnih zadev. Nedvomno bo to deloma storjeno ob usklajevanju zakonodaje s predpisi EU. Mogoče pa bi bilo storiti več, če bi bil trdnejši politični dogovor o rokih za ustanovitev in začetek delovanja pokrajin že dosežen. Verjetneje je, da bo treba ob ustanovitvi pokrajin pripraviti tudi poseben zakon, v katerem bodo navedene določbe področnih zakonov, z nalogami, ki jih je mogoče ali treba opredeliti kot javne zadeve pokrajinskega pomena in jih bodo
opravljali organi pokrajin.
Zamišljena pokrajinska ureditev, ki predvideva, da bodo pokrajine opravljale tako naloge lokalne javne uprave (izvirne in prenesene od občin) kot naloge državne javne uprave na prvi stopnji, povezuje pravno urejanje pokrajin tudi z vrsto veljavnih ali nastajajočih zakonov, ki jih terja nujna reforma javne uprave (o vladi, o ministrstvih, teritorialnih organih državne uprave, javnih uslužbencih itd.).
Izredni prof. dr. Janez ŠMI DOVNIK.
Ustavnopravni problem regionalizacije Slovenije - problem pokrajine (regije) - obstaja in je znan, ker je bil v naši strokovni literaturi obširno in
temeljito obravnavan, brez dvoma najtemeljiteje od vseh vprašanj s področja lokalne samourave. Ima svojo jasno pravno fiziognomijo, ki jo pokaže analiza zdaj že znamenitega 143. člena slovenske ustave. To je člen, ki govori o širših lokalnih samoupravnih skupnostih in jih obeta, pri tem pa izrecno navaja pokrajine. Te obenem izključuje, ker jih predvideva kot obliko prostovoljenga povezovanja občin, vendar na tej osnovi do ustanovitve pokrajin ne more priti, kar dokazujejo navsezadnje tudi vsa dosedanja prizadevanja v praksi. Tu se vsaka misel in vsaka akcija v zvezi z regionalizacijo Slovenije začenja in ustavlja. Tako nastaja vtis, kot daje problem regionalizacije Slovenije izvorno na področju prava in naj ga zato razčiščujejo pravniki, a ne s spremembo ustave, kajti ustave ni dopustno menjavati, razen ko bi šlo za izredno pomembna družbena vprašanja, ker regionalizacija države po stališčih odločujoče politike v državi očitno ni. Presoja glede spremembe ustave pa je v rokah politike oziroma politikov.
Po mojem mnenju ni dvoma, da je problem regionalizacije Slovenije primarno politični problem, ustavnopravna vprašanja pa so sekundarnega pomena. Problem je v političnem centralizmu, ki je imel močno zaslombo v slovenski politiki že v času, ko seje pisala ustava, in jo ima očitno šc danes, ko se govori o njenih spremembah. Besedilo 143. člena je bilo slepi tir, na katerega se je odstavilo vprašanje regionalizacije in decentralizacije Slovenije v času sprejemanja ustave, tako kot je tudi danes slepi tir, na katerega se odrivajo vsa strokovna in politična prizadevanja, da bi se odstranile iz sistema ovire, za katere je danes še bolj očitno, kot je bilo ob sprejemu ustave, da preprečujejo regionalizacijo -konkretno: ustanovitev pokrajin. Pravniki se na vseh svojih posvetovanjih - od uveljavitve ustave naprej - ukvarjamo z ustavno pravno problematiko regionalizma, ne da bi mogli najti pot iz zagate, v kateri smo se znašli. Pravi krivci oziroma pravi razlogi za jalova prizadevanja pa ostajajo v temi. Politiki tj. politične stranke, se sicer na zunaj skoraj brez izjeme izrekajo za regionalizacijo Slovenije, ko pa se je treba odločiti glede ustrezne spremembe ustave, so proti, češ da so iz načelnih razlogov
(Nadaljevanje s 6. strani)
proti spremembam ustave, niso pa proti regionalizaciji države; regionalizacijo Slovenije je treba izpeljati znotraj sedanje ustavne ureditve.
Te igrice se lahko gremo še naprej v nedogled brez nevarnosti, da bi same po sebi utegnile pripeljati do pravih sistemskih rešitev, ki bi dejansko lahko omogočile regionalizacijo države.
Kakor koli ocenjujemo stvar, zmerj pridemo do istega zaključka, in sicer, daje ustava v 143. členu postavila osnovo za določeno inštitucijo medobčinskega sodelovanja, torej za inštitucijo na nivoju občin, ne pa za pokrajino kot lokalno samoupravno skupnost posebne vrste, kot širšo lokalno samoupravno skupnost, ki naj bi bila v strukturi države postavljena v prostor med občino in državo ter s pristojnostmi, ki bi ustrezale potrebam, ki izhajajo iz problematike v tem prostoru.
Red. prof. dr. Ciril RIBIČIČ
Že neposredno po sprejemu ustave je dr. Janez Šmidovnik trdil, da na takšni ustavni podlagi pokrajine ne bodo mogle nastati in ne bodo nastale. Po njegovem mnenju ta določba ne zagotavlja niti tega, da bi pokrajine nastale, niti da bi nastale na ozemlju cele države, niti da bi lahko bile ustanovljene kot avtonomne lokalne skupnosti. Prolem ustavne zasnove pokrajin je v tem, da so izvedene skupnosti oziroma skupnosti lokalnih skupnosti oblika prostovoljnega sodelovanja občin. Navedena ustavna določba ne more zagotoviti, da bi se pokrajine ustanovile (hkrati) za celotno območje Slovenije. Še več, ne more zagotoviti, da se ne bi pokrajine ustanavljale v delu Slovenije, ko bi se v drugem delu Slovenije ravno ukinjale in da ne bi v pokrajino vstopale posamezne občine nekega območja, ko bi se druge občine ravno odločale za izstop iz pokrajine. Šele razprava o morebitnih spremembah te ustavne določbe je pokazala, da njene temel-jene slabosti, ki onemogočajo regionalizacijo Slovenije, niso neželene stranske posledice 143. člena, ampak so namerno vgrajene v ustavo zato, da ne bi prišlo do ustanovitve pokrajin. Gre za prepričanje, da lahko regionalizacija Slovenije vodi do njene slabitve, neenotnosti ali celo dezintegracije. Iz takšnega prepričanja izhaja povzdigovanje glasu in zmerjanje zagovornikov regionalizacije, da želijo vrniti Slovenijo na Balkan, uvesti predsedniški sistem, ogroziti pridobitve osamosvajanja in izvesti kontrarevolucijo.
Danes je očitno, daje bila velika napaka reforme lokalne samouprav v Sloveniji v tem, da se je dolga leta ukvarjala samo z drobitvijo Slovenije, zanemarila pa je povezovanje na regionalni ravni in s pomočjo te ravni. Ta napaka je bila bolj ali manj logična posledica ustavne zasnove pokrajine kot širše lokalne skunosti, ki je izpeljana iz (nove) občine: zagovorniki te zasnove tudi osem let po sprejemu ustave menijo, daje tre-
Kdaj zakon o pokrajinah?
Andrej Čokert, svetovalec vlade -Služba vlade za lokalno samoupravo, je v zborniku zapisal, da so razlogi za regionalizacijo notranji in zunanji (EU). Z vzpostavitvijo druge ravni lokalne samouprave -pokrajin - bo Slovenija lažje reševala notranje razvojne probleme in uveljavila načelo subsidiarnosti oziroma pričela proces decentralizacije. Razlogi za razdelitev na pokrajine so tudi v različnih regionalnih problemih v Sloveniji. Pokrajine v Sloveniji dejansko obstajajo, saj imajo Slovenci nedvoumno subjektivni občutek o pripadnosti določeni pokrajini Državni program za prevzem pravnega reda Evropske unije v poglavju 4.2 (o lokalni samoupravi) navaja v okviru struktur lokalne samouprave tudi predlog zakona o pokrajinah, s čimer se je vlada zavezala, da se v Sloveniji -kot posledica sprejetja zakona o pokrajinah - izvede regionalizacija in vzpostavi druga stopnja lokalne samouprave. Regije imajo pomembno vlogo v EU, zlasti po amsterdamskem vrhu.
Po programu dela vlade bo zakon o pokrajinah predložen v državni zbor do konca letošnjega leta, v skladu z državnim programom za prevzemanje pravnega reda Evropske unije pa naj bi bil predvidoma sprejet do konca leta 2000. Ob tem se rojeva vrsta vprašanj, ali je mogoče glede na veljavno ustavo (člen 143) pripraviti zakon o pokrajinah v takšni zasnovi, kot jo vsebuje gradivo? Koliko naj bo pokrajin (3, 12, 24?) in kakšne naj bodo njihove pristojnosti? Katere zadeve v izvirni pristojnosti naj bi opravljale pokrajine? Kakšen bo sistem financiranja pokrajine, kaj naj bo njeno premoženje in kakšna naj bodo sredstva za njeno delovanje? Kdaj postopen prehod na pokrajinsko ureditev? Kakšna členitev Slovenije bi bila najoptimalnejša?
Rekli so
Božo Grafenauer,
minister za lokalno samoupravo na VI. Dnevih slovenske uprave ’99 v Portorožu:
“Imam lepo priložnost, da se temi o pokrajinah izognem, saj je imate za to strokovnjake.”
Dr. Grega Virant,
Visoka upravna šola, Ljubljana: “Trditev, koliko okrajev potrebujemo mora biti podprta z določenimi kazalci, izračuni. Zavedati se moramo, da so tukaj vmes ljudje!”
Mag. Stane Vlaj,
Visoka upravna šola, Ljubljana: “Današnje občine imajo še dokaj velike pristojnosti in vsako hlastanje po dodatnih, sega v substanco lokalne samo-up-rave”.
Andrej Čokert,
Služba vlade za lokalno
samoupravo: Ta Državni zbor zakona o pokrajinah ne bo sprejel, naslednjega pol lena še ne. V teh nekaj mesecih pred vročo jesenjo ne bo nič.”
Tone Peršak:
“Ni mi jasno, kaj naj bi bila pokrajina. Slišali smo pet inačic.”
Mag. Slavko Debelak,
državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve, na vprašanje, kje bo potekala zunanja meja EU v Istri. “Slovensko - hrvaška meja v Istri bo potekala na slo-vensko-hrvaški meji. Za njeno varovanje in nadzor bi po euro-standardih potrebovali najmanj 3500 policistov”.
Prof. dr. Miha Brejc,
Visoka upravna šola v Ljubljani: “Na občini nihče ne ve, ali je reforma javne uprave stekla ali ne!
Kako
razdeliti
Primorsko?
V primeru 12 slovenskih regij (ob izločitvi Ljubljane), bi bile v naši državi naslednje regije: Osrednjeslovenska, Pomurska, Notranjska, Srednjeposavska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Gorenjska, Dolenjska, Primorska, Goriška.
Na VI. Dnevih slovenske uprave v Portorožu je bilo tudi rečeno, da največji problem predstavlja delitev na Primorskem. V katero regijo naj sodijo Ilirska Bistrica, Senožeče in Idrija? Sicer pa, daje Primorska preširok zemljepisni pojem. Po drugi strani pa nekateri zahtevajo močne pokrajine, naveč tri! Celo več, za EU bi lahko cela Slovenija predstavljala le eno regijo.
NOVE MOŽNOSTI ZASEBNEGA VARSTVA V SLOVENIJI
Društvo za zasebno varstvo in državljansko samovarovanje organizira v sodelovanju z Visoko policijsko-varnostno šolo in ob vsebinski pomoči Zbornice RS za zasebno varovanje. Detektivske zbornice Slovenije ter Ministrstva za notranje zadeve tretje dneve zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti v Sloveniji.
Dvodnevni posvet z naslovom Nove možnosti zasebnega varstva v Sloveniji bo potekal 26. in 27. oktobra v portoroškem Avditoriju.
Udeležence bodo ob otvoritvi posveta nagovorili Boris Šuklje, minister za notranje zadeve, Vojka Štular, županja občine Piran ter dr. Darko Maver, dekan Visoke policijsko-vamostne šole. Po plenarnem zasedanju, na katerem bodo med drugim spregovorili o zasebni varnosti in zasebnem varstvu kot sestavini varnosti in nacionalnega-vamostnega sistema, bodo udeleženci nadaljevali z delom v štirih delavnicah. Razpravljali bodo o aktualnih vprašanjih in problemih ter novih možnostih zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti v Sloveniji, o nikdar izčrpani temi odnosa med zasebno in javno policijo, še posebej z vidika nadzorstva slednje nad prvo, kakor tudi o komuniciranju z množičnimi mediji.
Janja Marn Golob
DELEGACIJA PIRANA NA DEVETEM SIMPOZIJU OBZIDNIH MEST V ZADRU
Po uspešno izvedenem lanskoletnem 8. mednarodnem simpoziju obzidnih mest v Piranu seje delegacija Občine Piran letos od 20. do 22. septembra mudila na tridnevnem mednarodnem simpoziju obzidnih mest v Zadru, ki je tokrat potekal pod naslovom “Živeti z obzidjem in znotraj le-tega”. Delegacijo so sestavljali: županja občine Piran, ga. Vojka Štular, Atilio Radoj-kovič, predstojnik Urada županje in Nada Zajc, višja svetovalka za mednarodno sodelovanje.
Skupaj je bilo na simpoziju prisotnih 11 držav in okrog 80 udeležencev. Iz Slovenije je bila prisotna tudi predstavnica Škofje Loke, kije članica te organizacije od lanskega leta. Letos je članstvo v obzidnem krogu dobilo mesto Osor na Malem Lošinju. Uradno predstavitev pa sta doživeli tudi mesti Korčula in Ston.
Prvi in drugi dan simpozija so bila na programu predavanja uglednih gostov: domačih in tujih strokovnjakov ter univerzitetnih profesorjev na temo ohranjanja obzidja, predstavljena je bila zgodovina zadrskega obzidja. Sledile so teme oživljanja starih mestnih jeder, iskanja kompatibilne prihodnosti za obzidna mesta v okviru mednarodnega planiranja. Popoldan so bili na programu ogledi: prvi dan Zadra, drugi dan pa mesteca Nin kot prvega hrvaškega kraljevskega mesta. Nina. Simpozij seje tretji dan zaključil z generalno letno skupščino in predajo zastave naslednjemu organizatorju, to je mestu Tenby v Walesu v Veliki Britaniji. Tu seje združenje leta 1989 tudi rodilo in se nato leta 1990 v okviru evropskega leta turizma razvilo v vseevropsko organizacijo z več kot 130 mesti članicami. Naslednje leto, t.j. leta 2001 bo simpozij v Friesachu v Avstriji, za leto 2002 pa je bilo potrjeno mesto Elvas na Portugalskem.
Na generalni letni skupščini je bil namesto dosedanjega ustanovitelja in predsednika, g. Petra Osboma soglasno izvoljen njegov dosedanji namestnik, g. John Priče iz Chestra, ki bo dolžnosti prevzel šele naslednje leto.
Za članice je bil zanimiv tudi predlog, kije bil podan na simpoziju in sicer, da se bo moralo ožje predsedstvo kroga (poleg predsednika še dva oz. trije podpredsedniki, imenovani leta 2000), bolj prizadevati za pridobivanje evropskih sredstev za potrebe prenove kulturne dediščine mest članic.
Nada Zajc
Lobiste v registre!
Vrsta pomislekov o smiselnosti zakona o lobiranju
Komisija za politični sitem pri Državnem svetu Republike Slovenije je konec septembra obravanavala predlog zakona o lobiranju, ki je bil predložen Državnemu zboru v prvo obravnavo. Člani komisije so v razpravi v zvezi s predlaganimi zakonskimi reštivami izrazili vrsto pomislekov. Kot uvodne dileme so bile izražene dileme glede potrebnosti, smiselnosti in možnosti zakonskega urejanja vprašanj v zvezi z lobiranjem. Skorajda ni mogoče najti primerjalno - pravnih podlag za tak zakon, saj ga v večini držav niti nimajo. Bilo je tudi postavljeno vprašanje, katera vprašanja v zvezi z lobiranjem naj bi zakon sploh urejal. Izražen je bil tudi dvom, ali je sploh mogoče z zakonom precizno in jasno določiti vse možne oblike in načine vplivanja na organe odločanja in pri tem razmejiti dopustno vplivanje od nedopustnega vplivanja, ki bi že lahko mejilo na korupcijo, oziroma razmejiti družbeno koristna prizadevanja v postopkih sprejemanja odločitev od prizadevanj, ki bi lahko imela škodljive posledice.
Predlog zakona naj bi urejal tudi vpis lobistov v register. Registrski organ bi bil v statusnem pogledu samostojna institucija, ki bi bila analogna, na primer odvetniški zbornici.
Kdo je lobist? V slovarju tujk Franceta Verbinca najdemo: Lobist je oseba, ki skuša vplivati na poslance v imenu kakih posebnih koristi, skupin. Lobizem pa je vplivanje interesnih skupin, na primer industrialcev na poslance v ZDA.
yojka Štular, prof Županja občine Piran
Želeli bi doseči še kaj več
Petnajsti oktober je dan, ko slavi svoj praznik občina Piran. Vsekakor priložnost za pogovore, komentarje, slavje in ocene o napredku, problemih ter viziji naše občine. Z županjo Vojko Stular se je pogovarjal odgovorni urednik Primorskega utripa, Franc Krajnc.
Za vami je skoraj leto dni županovanja. Ste si svoje delo zamišljala drugače, kot ga sedaj opravlajte? Kako ste si organizirala občinsko upravo in ali imate za vse dovolj časa, ali vam ga le zmanjkuje?
V tem skromnem letu dni sem spoznala mnogo novega, pridobila bogate izkušnje in postala bolj spoštljiva in občutljiva za mnoge življenske stiske naših občank in občanov. Prav tako pa sem se podrobneje seznanila z razvojnimi potrebami naših gospodarstvenikov. Vsebina mojega sedanjega dela je vsekakor drugačna od mojih dosedanjih poklicnih izkušenj. Način dela pa je povsem enak, s posebnim poudarkom za sodelovanje in pozitivno komunikacijo s sodelavci na različnih ravneh mojega dela. Ob tem namenoma ne bom izpostavljala dolžino mojega delavnika, ki časovno sega veliko dlje, kot si kdo lahko misli in predstavlja”
Ali uresničujete obljube, dane na volilni kampanji?
“Težko je podati objektivno oceno, ne bi bila rada samodopadljiva. Za tako oceno so vsekakor bolj poklicani moji soobčani. Povdarim naj le, da sc trudim, da bi volilne obljube izpolnila. Z občinsko upravo in svetniki pa bi želela doseči tudi kaj več. Morda nam bo uspelo? Za to imamo na voljo še nekaj več kot tri leta. Kljub temu bi opozorila na pol ure brezplačnega parkiranja v mestu Piran. Na videz je to lahko malenkost, staršem otrok, ki jih vozijo v mesto Piran in drugim občanom, ki prihajajo po opravilih v mesto pa lahko veliko pomeni. Sama sem se kot veste zavzemala za eno uro brezplačnega parkiranja prek celega leta, vendar je bila volja v Občinskem svetu za pol ure (razen v času poletne turistične sezone, ko te ugodnosti ni). V mojih nadaljnjih odgovorih na vaša vprašanja boste lahko razbrali, kaj je bilo še storjenega.”
Kakšna so razmerja politične moči v piranskem občinskem svetu. Žano je, da je ZLSD Piran pridobila “na svojo stran” dovolj svetnikov za kvorum in da je v tem mandatu Žezlo takorckoč v njenih (vaših) rokah?
“V tem mandatu je ZLSD res uspelo
pridobiti dovolj svetnikov za uspešno sprejemanje odločitev v Občinskem svetu. Koalicija, kot jo v političnem jeziku imenujemo, deluje dobro in usklajeno. Čeprav obstajajo tudi znotraj nje različni interesi in pogledi. Vendar je to povsem normalen pojav v sodobnem demokratičnem svetu. Potrebno je le dovolj dialoga in argumentov, da poglede uskladi-
V veliki občinski sejni dvorani je že nekaj časa praznih šest sedežev občinskih svetnikov LDS Piran. Kako vi komentirate njihovo svojevrstno obstrukcijo?
“Veliko truda, žal neuspešno, sem vložila, da bi se svetniki LDS Piran udeleževali sej Občinskega sveta. Prisluhnila sem njihovim zahtevam po uskladitvi zasedenosti članov LDS v delovnih telesih Občinskega sveta in postopnem usklajevanju z volilnim rezultatom, kar je v skladu tudi s Poslovnikom Občinskega sveta. Ponudila sem jim tudi neprofesionalno mesto podžupana. Skladno z dogovorom sem vsem svetnikom posredovala vprašalnik o preverjanju nezdružljivosti opravljanja svetniške funkcije s pridobitno dejavnostjo. Kljub temu, so se svetniki LDS odločili za obstrukcijo. Žal mi je, da nismo uspeli doseči dogovora. Upam, da bomo v naslednjih mesecih dosegli dogovor in se bodo vrnili v svoje svetniške klopi. Kot Županja, ki vodim Občinski svet želim sodelovati z vsemi 25 svetniki.”
Na področju gospodarstva, zlasti tudi turističnega, ki je prevladujoča dejavnost v piranski občini, ni vse tako kot bi si želeli. Najprej se zdi, da je premalo sodelovanja med gospodarstveniki in občino. Nekateri očitajo občini, da jih ovira pri njihovem nameravanem razvoju zaradi togega prostorskega planiranja.
“Turistično gospodarstvo ni le prevladujoča dejavnost v naši občini, temveč mnogo več, je tudi na vodilnem mestu v Sloveniji. Zato je z razvojnega vidika še toliko bolj pomembno uspešno sodelovanje. Pomembno je, da si vsi gospodarstveniki in občina želimo smelejših korakov, ki bi omogočilii boljše in kvalitetnejše življenske pogoje svojim občankam in občanom ter omogočili pogoje za nameravani gospodarski razvoj. Gospodarstveniki in politiki pa morajo poiskati poti za dosego tega cilja. Mislim, da je sodelovanja dovolj, uspešnost tega pa je vedno stvar ocene in posameznih interesov. Ugotavljam, da so v tem desetletju nosilci turističnega gospodarstva imeli veliko težav in notranjih zastojev, ki so bili povezani z lastninjenjem. Sedaj prihaja obdobje, ko bo potrebno upoštevati interese, želje in zahteve gospodarstva ter jih uskladiti
mo.”
z javnim interesom, kar se bo odražalo v spremembah obstoječega plana občine.
Prostorsko planiranje je zelo zahtevno strokovno opravilo. Postopki so določeni z zakoni in predpisi, bližnjice pa se pogosto slabo obrestujejo.
Za bolj usklajeno sodelovanje na področju prostorskega planiranja bom v kratkem imenovala strokovno skupino, ki bo pripravila izhodišča za obravnavo in sklepanje na Občinskem svetu.”
Če se ustavimo pri turizmu. Pod streho ste spravili odlok o ustanovitvi Lokalne turistične organizacije. Sedaj končno občina lahko pričakuje prve tolarje od koncesijskih dajatev igralništva. Vi ste bila tudi prva županja, ki ste se uprla centraliziranemu zbiranju denarja za razvoj turizma iz naslova dajatev od igralniških koncesij. Občina Piran je tudi proti ustanovitvi fundacije.
“Od Lokalne turistične organizacije si v občini obetamo veliko, predvsem pa partnerski odnos med vsemi, ki delujejo v turizmu in za turizem. Cilji, ki jih želimo doseči pa so, omogočiti enake možnosti razvoja celotne Občine Piran, izvajati prepoznavno promocijo, urediti prijaznejše okolje, posodobiti infrastrukturo in vse kar je povezano z razvojem turizma. Prvi denar iz koncesijskih dajatev iz igralništva v višini 12,6 milijona SIT smo že prejeli v občinski proračun. Skladno z Odlokom o izvajanju proračuna ga bomo namenili za nadkritje amfiteatra v Avditoriju Portorož in druge turistične programe.
V Občini Piran smo proti ustanovitvi Fundacije za turizem v tistem delu, ki občinska sredstva centralizirajo na državnem nivoju. Nič pa nimamo proti združevanju dela republiških sredstev iz koncesijskih dajatev igralnic. To našo odločitev smo utemeljevali z zakonskimi predpisi 74. člena Zakona o igrah na srečo, ki opredeljuje, da ta sredstva pripadajo lokalnim skupnostim in ni razlogov, da prek “ovinkov” pridejo v občinski proračun. Potreb v naši občini za razvojne programe v turizmu ter nujno vzdrževanje infrastrukturnih objektov v lasti občine, za kar so sredstva namenjene, je veliko. Da promocije, urejanja okolja, označevanja kulturnih spomenikov in skrbi za prijazno okolje niti ne omenjam.
Občina Piran ni proti ustanovitvi fundacije, je pa proti temu, daje Občina Piran soustanovitelj in sicer že iz navedenih razlogov. Ce druge občine to želijo, je stvar njihove volje in argumentov. Treba je upoštevati odločitev posameznega subjekta, saj zakonske podlage za ustanovitev fundacije ni.”
Lahko ocenite trenutno gospodarsko in finančno stanje občine Piran in ali vam uspeva sproti sanirati zadeve (dolgove) iz preteklosti ter ali ima to kakšen vpliv na hitrejši razvoj občine? Katere sodne ali upravne odločbe v tej zvezi se najbolj bojite?
“Na osnovi obstoječih podatkov Ministrstva za finance ugotavljam, da je Občina Piran med najbolj uspešnimi v Sloveniji, saj sodi med dvajseterico, ki se samofinancirajo in od države ne prejema nobene finančne izravnave.
Občinske dolgove, ki segajo do leta 2014 in se nanašajo na že izvedene objekte kot so: deponija, čistilna naprava in nekatere druge infrastrukturne objekte, redno plačujemo in ne ogrožajo finančnega stanja Občine. Res pa je, da moramo zelo varčno in pogosto z zamiki nakazovati finančna sredstva našim porabnikom, skratka potrebno je racionalno gospodariti s proračunskimi sredstvi. Dejstvo je, da se občinski proračun začne hitreje poletnih mesecih.
Rada bi opozorila na dejstvo, da brez razumnega zadolževanja tudi hitrejšega razvoja ne moremo pričakovati.
Glede zadolževanja je treba omeniti, da se je Občina zadolžila v okviru zakonskih določil in da so bile to investicije v komunalno področje predvsem na območju KS Sečovlje povsem upravičene in v preteklosti morda nekoliko zapostavljene. Namen občine je uravnotežiti razvoj na njenem celotnem območju.
Glede vašega vprašanja, sodne ali upravne odločbe povem, da do danes še ni zaključen noben sodni postopek (Fiesa, Bolnišnica), zato tudi ne morem resno in objektivno oceniti bojazni in posledice morebitnih negativnih sodnih odlolčb.”
Z zakonom o javnih financah, ki bo začel veljati prav na dan praznika občine Piran, se zaostrujejo vprašanja financiranja neposrednih porabnikov proračuna. Omejitve so tudi pri zadolževanju. Po drugi strani pa vemo, da je strahovit dnevni pritisk porabnikov na občinski proračun.
“Zakon o javnih financah res ni prijazen do porabnikov. Menim, da je nujno potrebna preglednost poraba davkoplačevalcev. Vsi, ki nam je zaupan proračunski denar se moramo zavedati, da nam je zaupan v skrbno uporabo za javni interes, za pokrivanje potreb občank in občanov. Zato bomo vsi proračunski porabniki morali svoje programe uskladiti z višino razpoložljivih sredstev in določiti prioritete. Prav tako, bodo morali proračunski uporabniki poiskati tudi druge vire financiranja.”
Občani in občanke so prepričani, da bo z vašim prihodom na oblast precej pridobila tudi kultura, ki naj bi bila v preteklosti nekoliko zapostavljena.
“Če pojmujemo kulturo v najširšem smislu, kot način življenja, lahko na vaše vprašanje odgovorim pritrdilno. V nasprotnem mnenju pa bi to pomenilo zavajanje in spogledovanje s kulturniki v ožjem pomenu besede. Tega pa ne želim. Kot Županja moram poskrbeti za enakomeren in usklajen razvoj vseh dejavnosti, ki zahtevajo boljše in lepše življenske pogoje slehernega izmed nas.”
V soboto, 16. 10 1999 boste slovesno odprli letni del Avditorija, ki je v občinski lasti. Občina si je v zadnjih letih nakopala kar nekaj tekočih obveznosti, kar mora sedaj vdrževati, zaradi katerih je prisiljena prodajati tudi lastno premoženje. Očitajo vam, da ste preveč denarja vložili v neproduktivne sfere - tudi v Avditorij, ki niti
ni nujno, da je občinski, saj bi ga lahko s preprostim odlokom celo prodali, zase pa obdržali potreben delež.
“ Rada bi videla, da bi se slovesne otvoritve nadkritja amfiteatra našega Avditorija vsi veselili. Mnogi nam zavidajo. Mi pa kot, da ga nočemo sprejeti za svojega. Res je, da so bila mnenja o potrebnosti nadkritja Avditorija različna. Od vročih zagovornikov, do ostrih nasprotnikov. Ko so bila mnenja za in proti usklajena, smo se odločili za nadkritje avditorija, ki je bilo od vsega začetka kot siamski dvojček vezano tudi na prenovo Tartinijevega gledališča. Ta pomemben kulturni spomenik bomo pričeli prenavljati v drugi polovici oktobra in ga slavnostno odprli v letu 2000.
Tako smo za dokončanje obeh naložb najeli 200 milijonov SIT po lesing sistemu. V desetih letih bo Občina Piran morala vrniti 283 milijonov SIT. Ni nujno, da bo Avditorij neproduktiven, če bo vodstvo dovolj menedžersko uspešno, programsko atraktivno in inovativno.
Avditorija trenutno ne moremo prodati, saj se Ministrstvo za kulturo, ki sodeluje pri prenovi, odloča za finančno sodelovanje v skladu z Zakonom, le v primerih, ko so kulturni zavodi v 100 - odstotni lasti občine. Čas in odločanje o statusni spremembi Avditorija se bo torej zagotovo prevesil v 3. tisočletje.”
Še en letošnji lep dosežek -Pečaričeva galerija.
“Ob letošnjem občinskem prazniku z velikim veseljem odpiramo tudi zelo lepo galerijo Hermana Pečariča, v kateri bodo domovale umetnikove stvaritve, ki jih je občini podarila njegova žena, gospa Pečarič. V objektu, za prenovo katerega smo odšteli 70 milijonov SIT, bodo imele prostor tudi različne galerijske in kulturne dejavnosti. Ob tem naj dodam, da so v pripravi ureditveni načrti za Center Portoroža in lucijsko Obrtno cono, v Luciji (ob TPC) pa bomo dobili tudi centralno avtobusno postajo. Smelejši so tudi koraki za urejenost kraja in njegovo označevanje.”
Parkirišča v Piranu, kako dolgo še akutni problem občine?
iviojim oocanKam m občanom bt ob zaključku tega razgovora z vami, gospod Krajnc, rada povedala nekaj mojih pogledov, ki so usmerjeni v tretje tisočletje, ki je tik pred nami. Vsem bi rada zagotovila, daje tretje tisočletje pomemben izziv za nas vse in da bo nastopil čas, ko bomo dvaj-set-letne obljube o parkirnih hišah in dodatnih parkirnih mestih, začeli uresničevati. V letošnjih jesenskih mesecih začenjamo s pripravo koncesijskih aktov, ki bi omogočili pridobivanje investitorjev v te zelo drage infrastrukturne objekte, kajti razumljiveje, da občina, razen zemljišča in komunalnega prispevka v te objekte, ne more vlagati likvidnih sredstev, ker jih v ta namen v tem mandatnem odbobju ne vidim. V precepu sta dve parkirni hiši. Na For-načah in ob pokopališču. Zgornja je nekoliko bilžja uresničitvi.”
Franc Krajnc
Lucijska obrtna cona - v nastajanju
Skromna udeležba na javni obravnavi osnutka spremembe zazidalnega načrta Obrtna cona v Luciji in pripombe na obveščanje
Na javni obravnavi, ki je bila 28. septembra ob 17. uri v prostorih Krajevne skupnosti Lucija je bilo komaj 15 krajank in krajanov, čeprav je šlo v bistvu za zelo pomembno vprašanje nadaljnjega prostorskega razvoja in širitve obrtne cone v Luciji. Nekdo je uvodoma vprašal, zakaj o nameravani obravnavi niso bili obveščeni tamkajšnji krajani? Javno obravnavo je odprl Patrik Vlačič, predsednik Sveta KS Lucija, vodila pa stajo Boris Kočevar, predstojnik Urada za okolje in prostor in ing. Vranešič iz Architecte, kije osnutke sprememb tudi pripravila. Boris Kočevarje povedal, da spreminjamo zazidalni načrt, ki je bil sprejet v 80 letih. Star zazidalni načrt je predvideval izhradnjo nekaterih obrtnih hal, kasneje v letu 1990 je bil dopolnjen oziroma nekoliko spremenjen v njegovem severnem delu, kjer je bila predvidena gradnja hal z manjšim delom individualnih stanovanjskih hiš. S spremembo planskega dokumenta, ki je bil sprejet v lanskem letu so območje obrtne cone razširili. Ob robu tega območja (med betonarno in trafo postajo) je še vedno rezerviran koridor (širok okoli 30 m) hitre obalne ceste, ki poteka od Jagodja do Lucije, njegova usoda oziroma trasa ceste pa še ni popolnoma znana, saj se je vse skupaj odmaknilo do leta 2004. Ne ve se natančno kako bo s to hitro cesto, verjetno pa drži, da bo skozi obrtno cono v Luciji potekala le dvopasovnica, širok koridor pa zaenkart ostaja nedotaknjen.
Nadaljuje se tudi že razprava o spremembi lokacijskega načrta za novo dostopno cesto v obrtno cono. Namreč sedaj se velik del tranzitnega (tovornega in osebnega) prometa za obrtno cono prometa odvija po Liminjanski cesti prek naselja Lucija, kar je postalo za bližnje stanovalce - in pešce, zelo moteče. Obstoječa cesta nima niti povsod pločnika in je zato tudi nevarna za pešce in kolesarje. Za tovorno cesto v obrtno cono so po Kočevarjevih besedah že pridobili gradbeno dovoljenje (umaknjena tudi pritožba) tako, da bodo s prvo fazo gradnje verjetno začeli že letos in jo bodo v končni fazi priključili na hitro cesto, ki bo pripeljala iz Jagodja skozi predor v dolino obrtne cone.
Z načrtom, kije v javni obravnavi do 10. oktobra, povedo tudi kaj se bo zgodilo z določenimi obstoječimi objekti v obrtni coni v Luciji, ali se ti porušijo ali ne. Objektov, predvidenih za rušenje jc na srečo malo. Izstopa hiša, ki stoji na bodoči trasi hitre ceste, ki jo bo verjetno treba porušiti, lastniku pa ponuditi nadomestno.
Zazidalni načrt za obrtno cono v Luciji je predviden v sedmih karejih, po določeni namembnosti oziroma dejavnostih. To pomeni, da želijo načrtovalci čimbolj združiti vse moteče objekte in jih po možnosti ločiti od medsebojno nemotečih kot so upravni del, stanovanjsko poslovni del, čeprav bo to zaradi obstoječega stanja težko izvedljivo. Na primer kare št. 1 predvideva izgradnjo

večno urejanje ceste ob njihovi hiši, ki poplavlja ob nalivih. Zloglasni pajek za odvoz avtomobilov si gradi dostop (menda na črno?) prav mimo njihove hiše tako, da so dobesedno obdani s cestami - in blatom. Načrtovalce, Kočevarja in Vranešiča so
povabili naj si pridejo to stanje ogledat. Kočevarje zagotovil, daje pajkova lokacija v obrtni coni v luciji le začasna. Tudi bojazni, da bi komu odvzeli zemljišče ali hišo ni več, saj to po zakono, razen v izjemnih primerih, ni več mogoče. Če lastnik ne
bo želel prodati zemljišča, hiše ali drugega objekta, tam pač ne bo prišlo do novogradnje.
Boris Kočevarje dejal, da pripombe krajanov skrbno zapišejo, o vsem pa bo v končni fazi odločal piranski občinski svet, ko bo sprejel ureditveni akt za obrtno cono Lucija.
Na sliki: Udeleženci, komaj 15 jih je bilo, razpravljajo o ureditvenem aktu obrtne cone Lucija
50let
Mercator
Mercator-Degro
trgovsko-gostinsko podjetje, d.d. ditta commerciale, S.p.A.
Obala 144
p.p. 69, 6320 Portorož
centralne plinske postaje, kamionski terminal (za avtoprevoznike) in odlagališče odpeljanih oziroma odpadnih avtomobilov. V kareju 3 naj bi bil trgovski center. V kareju 6 bi ponudili možnost izgradnje stanovanjskih hiš z manjšimi obrtnimi delavnicami itd. S sedanje lokacije naj bi umaknili odpad, z lastnikom pa se bodo poskušali dogovoriti o selitvi sedaj že moteče betonarne. V doglednem času je predvidena tudi izgradnja skladiščnih prostorov za potrebe lucijskega M-Degroja.
Krajani so najprej mimo poslušali izvajanje strokovnjakov z občine in Architecte, nato seje usul plaz pripomb, saj je povem razumljivo, da ljudje z nezaupanjem gledajo, kaj se bo morebiti zgodilo z njihovim prostorom. Ali jim bodo pred nosom postavili kakšen moteč objekt? Dvorakovi so imeli pripombe na
Ze 50 let združujemo najboljše.
Gradimo na kakovosti in celovitosti ponudbe, prizadevamo si za dobro počutje in zadovoljstvo
potrošnikov.
ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE PIRAN ASSOCIAZIONE DEI COMBATTENTI E DEI PARTECIPANTI ALLA LPL DEL COMUNE Dl PIRANO
Ob občinskem prazniku - 55. obletnici ustanovitve Mornariškega odreda Koper -
čestitamo
in želimo vse najboljše partizanskim pomorščakom, borcem NOB ter vsem občankam in občanom
Občankam in občanom, našim potrošnikom in zaposlenim, poslovnim partnerjem ter delničarjem iskreno čestitamo ob prazniku občine Piran.
Vaš najboljši sosed
Združeneje borcev in udeležencev NOB občine Piran
Županje sprejele najboljše dijake
Županje obalnih občin, Breda Pečan, Vojka Štular in Irena Fister so ob zaključku šolanja priredile sprejem za dijake, ki so z odliko opravili maturo oziroma zaključni izpit. Slovesni sprejem, na katerem so županje čestitale dijakinjam in dijakom za odličen uspeh je bil v sredo, 29. septembra 1999 ob 19.00 uri v prostorih Pokrajinskega muzeja v Kopru.
Dijakinja in dijaki Gimnazije Piran, ki so opravili maturo z odliko: Bošjan Udovič, Diana Petronio, Nenad Jovič in Gabi Kovačič.
Dijakinje iz piranske občine, ki so na Srednji ekonomski in družboslovni šoli v Kopru opravile zaključni izpit z odliko: Jelene Milinkovič, Karmen Žvokelj, Tea Zudič.
Dijakinja italijanske gimnazije - Ginnasio Antonio Šema Pirano z odlično opravljeno maturo: Teja Rusjan. Čestitamo!
Na sliki Primorskega utripa: Skupina piranskih dijakinj in dijakov, njihovi predavatelji in predstavniki Občine Piran
V vrtcu Sečovlje smo praznovali dan jeseni
Tudi letos smo v vrtcu Sečovlje praznovali dan jeseni. Postavili smo našo znanko “tetko Jesen”, jesensko tržnico in peko krompirja.
Povabili smo starše, stare starše - none in nonote - tete, strice...in otroke zunaj vrtca. Zaplesali in zapeli smo teti Jeseni, ogledali smo si bogato založeno tržnico z jesenskim sadjem in zelenjavo, ki so ga otroci prinesli od doma. Nato pa so otroci z denarjem, ki so ga sami naredili, prodajali, kupovali in se sladkali skupaj s starši. Na dvorišču vrtca smo spekli tudi krompir, ki smo ga z užitkom pojedli.
Dopoldansko srečanje je minilo v prijetnem in sproščenem vzdušju. Starši so se tudi med seboj in z nami bolje spoznali in poklepetali. To pa je tudi vsakoletni namen jesenskega srečanja - praznovanje tetke Jeseni.
Vzogojiteljice in pom. vzgojiteljic vrtca Sečovlje
Mesnica
/	,cJ5//o Z/au/i/ia s.p.	|
\	Mesnica Gardina Lucija	/
Obala 134 JVcl: 066/ 772-389
Ob občinskem prazniku pozdravljamo vse naše stranke in vas obveščamo, da bo mesnica zaradi dopusta ZfiPRTfi
od 18.10. do 1.11.1999
Marina Portorož d.d.
je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 066/471-100,471-200 Fax: 066/471-510
V tipičnem okolju portoroške marine leži Restavracija Marina, kjer bodo ob prvovrstni ponudbi vaša kosila in večerje pravi užitek
Vsem občanom piranske občine, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem
ČESTITAMO
OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN
S! g 'I
MARINA PORTOROŽ D.D.
Ji’
marina
Portorož
portorose
Športna ponudba:
Tenis, namizni tenis, košarka, mali nogomet, mini golf Tel.: 066/747-294

PRODAJA MODNIH OBLAČIL
‘TK&defuzto- fituttaSite
Obala 4c Bernardin	Morova 25c, Izola
6320 Portorož	6310 Izola
Tel. 066/746-433	Tel.: 066/601-230
/'si
yif'yi&f‘&ča/n& za

//raz/if.
T‘/zii
V naših trgovinah Moderato Cantabile v trgovski ulici Bernardin in v Izoli, Morova 25 c smo zelo bogato založeni za jesen in zimo 1999/2000. Nudimo pester izbor ženske konfekcije slovenskih
proizvajalcev
MURA, LEONA, LABOD-ELLA VIVALDI in na Bernardinu tudi izdelke priznanih firm Baslerin Delmod za vse okuse in priložnosti.

lili
s
Obala 2,6320 Portorož, Slovenija Tel.: 066/ 475 00 00, telefaks: 066/ 746 410


■ : . ;
J
Za mrzle dni v
___ lira
1 . ZALIVU NESKONČNEGA POLETJA
, , ,
Bazeni za plavanje in zabavo - otroški bazeni z mnogimi vodnimi igrami ~ tobogani ~ vodni top - vodni slapovi vodna masažna ležišča ~ mini zalivčki za počitek gejzirji ~ whirIpooli ~ rečni tokovi ~ prelivi ~ brzice finske in turške savne ~ solarij ~ različne masaže in še in še zanimivosti...
lil
>	..tPv xa0«okeinod%/e
^ Počite k to uZl1 ’ ^ družabne in sa/^’ ^/enobneinž^6’
.
■'ž':
URNIK; od 7.00 do 21.00 ure « VSAK DAN


^ a y \

. ..... a
Vsem občankam in občanom ter poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku Občine Piran.	Hoteli Bernardin

Priznanja TD Portorož
Na letošnjem 2. turističnem plesu (27. 9. 1999) v Grand hotelu Metropol v Portorožu, so ob precej skromnejšem obisku v primerjavi z lanskim, podelili priznanja Turističnega društva Portorož.
SIME SUC1C IZ KOPRA JE IZDAL NOV UGANKARSKI SLOVAR
Reševanje križank je priljubljen konjiček vse večjega števila Ijudi-Eni jih rešujejo za zabavo, drugi za nagrado. Med reševalce križank prav gotovo sodi tudi Šime Sučič iz Kopra, ki jih vneto rešuje že skoraj 30 let. Nekoč jih je tudi sestavljal, sedaj pa jih samo rešuje in to v glavnem nagradne. Pred kratkim je izdal ugankarski slovar in zanj porabil veliko prostega časa.
Naj-turistična osebnost (po izboru turistične stroke) je Janez Maček, vodja turistične agencije Atlas Portorož. 2. mesto je osvojil Boris Butinar iz Hotela Lucija, 3. mesto pa Jana Tolja, direktorica Avditorija. Naj-kolektiv je Mignon Portorož, zanj Marino in Barbara Bak iz Portoroža. 2. mesto je pripadlo Hotelu Lucija, 3. mesto pa Avditoriju Portorož.
Po izboru “družbene javnosti” - glasovali so občani, je naj-turistična osebnost postala Irena Dolinšek, animatorka iz Portoroža. 3. mesto je osvojil Pavel Lovrečič iz Pirana, 4. mesto Polona Senčar iz turistične agencije Maona.
Največje število glasov v tej kategoriji glasovanja je kajpak zbrala predsednica, ki je v imenu TD tudi organizirala tekmovanje - Andreja Humar Fatorič, vendar je ponovno v tem primeru priznanje bilo preneseno na drugouvrščenega.
Priznanje za Naj-kolektiv je prejela družba Zlato sidro Portorož, zanj Franc Jakob iz Portoroža. 2. mesto Hotel Lucija, 3. mesto Zdravilišče Krka Strunjan.
Goste večera, za katerega je lepo poskrbela animatorka Irena Dolinšek, so pozdravili Andreja Humar Fatorič, predsednica TD Portorož, Danilo Daneu, generalni direktor Hotelov Palače in Ivo Silič, direktor TZ Portorož.
V TD Portorož je bila sprejeta odločitev, da bo v bodoče turistični ples tradicionalno organiziran na svetovni dan turizma - 27. september
Kdaj ste pravzaprav začeli razmišljati o slovarju in zbirati gradivo?
“Lahko rečem, da seje vse skupaj začelo nekoliko “spontano”. To seje zgodilo pred približno 15 ali celo 20 leti, ko sem se s tem konjičkom bolj resno spoprijel. Ob reševanju križank sem si kar preprosto zabeležil nekatera težja gesla, ki jim nisem bil kos. Čez nekaj časa se je nabralo kar precej gradiva. Odločil sem se za mini slovarček z 68. stranmi in približno 2500 gesli. Vse to sem napisal na pisalnem stroju in spravil skupaj. Bilo je videti kot navadna brošura”, pravi Sime Sučič.
Hkrati je nadaljeval z zbiranjem gradiva, ki ga je bilo iz dneva v dan več. Prava odločitev za novi ter besedno bogatejši slovar je padla pravzaprav spomladi leta 1998.
“Zbrano gradivo sem najprej razvrstil po abecednem vrstnem redu, ga še nekaj časa dopolnjeval. Na pomoč sta mi priskočila prijatelj in njegova žena, ki sta celotno gradivo natisnila na računalniku. To je trajalo več mesecev, kajti naloga je bila zelo zahtevna. Z vztrajnim delom in skupnimi močmi je slovar bil končan spomladi letos”.
Slovar ima 101 strani, s prilogo, ki ni po abecednem vrstnem redu, pa celo 111 strani. Vsebina slovarja je sestavljena iz 5757 gesel, sicer iz naj- ra-zličnejših področij. Reševalci bodo v njem našli veliko koristnega in dragocenega gradiva za vsakdanjo rabo pri reševanju križank.
Ste s svojim ugankarskim slovarjem zadovoljni ?
“Da! V veliko pomoč mi je in upam, da bo tudi drugim, ki ga bodo želeli imeti. Kajti kljub temu, da nekdo veliko ve, je slovar takšen ali drugačen še vedno dragocen pripomoček ob reševanju križank pri “spopadanju” s težkimi pojmi v opisnih geslih nagradnih križank”.
Kam se zainteresirani lahko obrnejo po informacijo ?
Vsakdo, ki bi si slovar želel zagotoviti, lahko pokliče na telejonsko številko 066/273-893.
Kuj bi na koncu sporočili reševalcem križank ?
“Naj vztrajajo in naj se ne jezijo, če jim kdaj pa kdaj zmanjka ena sama črka. Kajti “VSAK VELIKI USPEH JE ZMAGA UPORNOSTI”, kot je nekoč zapisal Sigmund Graff.
FK
3§ČEEff0 STARE F0T02RAF33E
Dragi bralci!
Prepričani smo, da imate doma ali kjer koli drugje še lepe in cenjene fotografije, ki na svojstven način pričajo o preteklosti. Pošljite nam fotografijo za katero menite, da bi jo lahko objavili v Primorskem utripu. Morda fotografijo poroke vaših pradedov in prababic, fotografijo velikih dogodkov, naših krajev v preteklosti...
Fotografijo na kratko opišite in jo pošljite na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91, 6320 Portorož- Fotografijo vam bomo po objavi seveda vrnili._______________________________
\	I
NAROČAM
NAROČILNICA
I
| Ime in priimek_________________________________
| Točen naslov _________________________________
| Poštna številka _______________________________
| Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.440 SIT bom po-| ravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa
| (pravne osebe).
I Datum _________________ Podpis ______________________
I
I Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
I 1NFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož
I
V Rovinju slovesno podpi listino o sodelovanju
Piranska županja prof. Vojka Štular in župan Mestne občine Rovinj, dr. Lido Sosič sta v
četrtek, 16. septembra v mestni hiši Rovinja slovesno podpisala listino o sodelovanju med mestoma ter tako naznanila nov ciklus sodelovanja med Piranom in Rovinjem.
Župan Mestne občine Rovinj dr. Lido Sosič in županja Občine Piran prof. Vojka Štular podpisujeta listino o sodelovanju med mestoma, v Rovinju 16. 9. 1999.
FOTO: FK - Primorski utrip
ugotovili, da niso preveč zadovoljni z letošnjo turistično sezono. Rovinj premore 30.000 turističnih ležišč, seveda največ v avtokampih in zasebnih sobah. Zlasti nekateri zasebniki, tako kot v piranski občini, neradi prijavljajo goste in torej sobe oddajajo na črno. Predstavnik turistične zveze Rovinja Dario Činič je dejal, da bodo letos v Rovinju zabeležili okoli 13 % manj nočitev, kar pa ne šteje za katastrofo. Hrvaška z Istro vred bi se morala bolj odpreti Evropi, je menil predstavnik tamka-jšneja Kompasa. Sicer pa je turistična ponudba dovolj atraktivna in upajo na boljše rezultate prihodnje leto.
V kulturnem programu občinskega praznovanja - čaščenja Sv. Eufemije (zaščitnica mesta Rovinja) so igrale godbe na pihala iz Rovinja ter pobratenih mest Krka in Chioggie. Osrednjo točko praznovanja je predstavljal nastop plesno akrobatske skupine FLIP in Pirana. Njihov atraktiven nastop je še posebej pohvalil tudi župan mesta Rovinj.
Rovinja, se je zgodaj zjutraj iz Pirana odpravila delegacija Občine Piran z županjo, prof. Vojko Štular na čelu in točno ob osmi uri prispela v Rovinj. Pred občinsko mestno hišo so delegacijo pričakali gostitelji, predstavniki mesta Rovinj. “Neobičajno drago mi je, da vas lahko danes tukaj pozdravim in da bomo podpisali listino o prijateljstvu. Pred 790 leti so naši predniki podpisali
Že v prejšnji številki Primorskega utripa smo pisali, da se občini Piran in Rovinj pripravljata na podpis listine o sodelovanju ter da se bo v času podpisa listine v Rovinj odpravila tudi karavana prijateljstva. V četrtek 16. septembra, na dan praznovanja
sporazum o prijateljstvu in o miru med Piranom in Rovinjem. To je bil velik dan in mislim, da so ravnali modro. Tradicijo moramo nadaljevati. Odpirati se moramo na vseh področjih - v znaku miru, v športu,
gospodarstvu
pozdrav naši
delegaciji dejal župan, dr. Lido Sošič, ki je nato predstavil člane njihove delegacije: Silvano Zilli - podžupan Mestne občine Rovinj, dr. Bartolo Ozretič - predsednik mestnega sveta, Valerio Drandič - član mestne občinske uprave, zadolžen za gospodarstvo in turizem, prof. Marino Budicin - član občinske uprave za kulturo, Dario Činič - direktor Turistične skupnosti Rovinja, Natalia Martinčič - referent za mednarodno sodelovanje in odnose z javnostmi in prof. Giovanni Sponza - član uprave za šolstvo, predšolske ustanove in šport.
Tudi županja Občine Piran, prof. Vojka Štular je pozdravila gostitelje. “Izredno sem vesela, da nam pripada čast, da po 790 letih podpisujemo tako pomembno listino prijateljstva, ki ima posebno, civilizacijsko funkcijo v nemirnih časih, kijih danes živimo. Zdi se mi, da je zelo modro to, kar smo se dogovorili in namero o sodelovanju v tako kratkem času uspeli tudi doreči. Ko smo v Piranu pregledovali naše stare listine sem odkrila mnoge stvari, ki so jih naši predniki že počeli. 5>e posebej so zapisali, da bodo svoje potomce vzgajali v tem duhu. Upam, da je to samo prvi korak in da bomo naše sodelovanje lahko širili na mnogih, tudi konkretnih projektih, da ne bi današnje srečanje oziroma podpis ostalo samo na dek-
larativni ravni. Storila bom vse kar je v moji moči, da se prijateljstvo Pirana in Rovinja nadaljuje”, je dejala prof. Vojka Štular in gostiteljem predstavila svoje sodelavce. V delegaciji so bili: Atilio Radojkovič -predstojnik Urada Županje, Milica Maslo - predstojnica za družbene dejavnosti, Andreja Humar Fatorič -predstavnica turizma (predsednica TD Portorož), dr Luciano Monica -svetnik v Občinskem svetu Piran, predstavnik italijanske manjšine in Nada Zajc - predstavnica Občine Piran za stike z javnostmi, mednarodno sodelovanje in protokol. Po podpisu Listine o sodelovnaju sta si županja Občine Piran in Župan Mestne občine Rovinj izmenjala priložnostni darili. Županja Občine Piran, prof, Vojka Štular je gospodu županu Rovinja, dr. Sošiču predala grafiko Marina Mahniča - Piran.
V Rovinju je bil lep sončen dan in v mestu se je kar trlo domačinov in turistov. Praznovanje dneva Sv. Eufemije se je odvijalo na različnih mestih, osrednja proslava pa je bila organizrana na glavnem mestnem trgu ob morju tik ob občinski palači. Na prireditvi je nastopila tudi plesno akrobatska sklupina FLIP iz Pirana. Nastop naših deklet, trikratnih evropskih prvakinj, je bil res atraktiven in je požel veliko ploskanja. Z nastopom naših deklet iz Pirana je bil zelo zadovoljen tudi sam župan mesta, dr. Lido Sošič.”To zapišite”, nam je dejal.
Izkoristili smo priložnost in si malce ogledali tudi mesto Rovinj. V pogov-ru s predstavniki turizma smo lahko
V soboto, 18. septembra je bila od Pirana do Rovinja organizirana tudi Karavana prijateljstva, ki pa ni bila tako množična kot so sprva načrtovali. Karavano so sestavljali veslači (iz Pirana sta se odpravili le dve Joli) in skupina kolesarjev.
Vsebina listine
o sodelovanju med mestoma Piran in Rovinj
“Ob upoštevanju zgodovinskega mirovnega sporazuma, sklenjenega med mestoma Piran in Rovinj 4. januarja 1209, izhajajoč iz že tradicionalnih dobrososedskih odnosov ter v prizadevanju za nadaljnji razvoj dvostranskih stikov, sta županja Občine Piran prof. Vojka Štular in župan mesta Rovinj dr. Lido Sošič, v Rovinju dne 16. septembra 1999 podpisala naslednjo slovesno izjavo:
1.	) Ob 790. obletnici mirovnega sporazuma med mestoma Piran in Rovinj se obudijo tradicionalna prijateljska srečanja, ki so se med prebivalci obeh mest v preteklih stoletjih odvijala v spomin na ta zgodovinski dogodek;
2.	) V skladu z omenjenim mirovnim sporazumom si bosta Piran in Rovinj prizadevala, da sc bo še naprej iz roda v rod prenašal duh tradicionalnih dobrososedskih odnosov, tvornega dialoga in prijateljskega sodelovanja;
3.	) Poleg formalnih stikov si bosta Piran in Rovinj s pomočjo svojih najvidnejših predstavnikov prizadevala za poglabljanje medsebojnega sodelovanja, še posebej na področju kulture, turizma in športa.
Rovinj, 16.september 1999
■ w
primorski 0^'p
tehnični zbor slovenske policije
Veteransko društvo SEVER za Primorsko in Notranjsko je v sodelovanju z nekaterimi občinami, s pomočjo donatorjev ter območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo, Krasa in Brkinov, v soboto 25. 9.1999, pripravilo slovesno prireditev ob križišču pri vhodu v Divačo, na kateri je predsednik države Milan Kučan odkril spomisko znamenje, kjer je 26. 6.1991 ob 14.30 oficir JLA izstrelil prvi strel ob napadu na Slovenijo. Slovesnost seje nadaljevala na divaškem letališču Gabrk, kjer so otrokom 18 žrtev junijske vojne za Slovenijo podelili nekaj več kot 5 milijonov tolarjev denarne pomoči. Na letališču je bil tudi tehnični zbor slovenske policije s prikazom najnovejših dosežkov na področju zaščite, nadzora in oborožitve.
Spomenik v Divači
Na podstavku piše: V spomin na dogodke osamosvajanja Slovenije 1. 12. 1989 - 26. 6. 1991. Veteransko društvo SEVER za Primorsko in Notranjsko ter Občina Divača, 25. 9. 1999. Spomenik je projektiral Egon Vatovec, univ.dipl. ing.arh., izdelal: MARMOR Sežana d.d.

Milan Kučan je ob odkritju spomenika dejal, da v naši preteklosti ni bilo veliko dejanj, ki so dragocena in zelo pomembna za življenje naše države, za naš obstoj in prihodnost Sloven-
Udcleženci so lahko vzeti v roke in “preizkušali ” policijsko orodje
stva, zato je prav, da se jih s hvaležnostjo spomnimo. Med velikimi dejanji v naši preteklosti je bila tudi osamosvojitvena vojna, čeprav je bila kratka. “DAN PREJ, kot je prireditev nosila ime, ni pomemben samo za Primorsko in Notranjsko temveč za vso Slovenijo. Ta dejanja (oboroženi odpor slovenskega naroda op.p.) so zavarovala plebiscitno odločitev in omogočila uresničitev sanj mnogih rodov Slovencev.” Milan Kučan je tudi dejal, “da dejanja, ki skušajo umazati NOB, umazati spopade z JA na Holmcu, Viču, Medvedjeku in drugod, niso v prid Sloveniji in Slovencem.” Na slovesnosti ob odkritju spomenika v Divači je govoril tudi minister za notranje zadeve, Borut Šuklje. Celotna prireditev je nosila ime “26. 6. 1991 - Dan prej”
Prvi strel v agresiji na Slovenijo
italijanski meji. Goloroki ljudje in slabo oborožena milica ter teritorialna obramba, so jim poskušali prodiranje preprečiti s postavljanjem številnih barikad. Tistega dne je ob 14.30 na barikadi v Divači oficir JA iz pištole izstrelil strel v smeri ljudi. Na srečo brez posledic. To je bil tudi prvi strel v agresiji na Slovenijo.
V drugem delu prireditve je sledilo srečanje članov veteranskih organizacij in sicer Zveze policijskih društev SEVER, Združenja veteranov vojne za Slovenijo in Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije. Ob tej priložnosti so otrokom žrtev agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991, podelili de-
Veteransko društvo SEVER
Veteransko društvo SEVER za Primorsko in Notranjsko je prostovoljno, nepridobitno, samostojno, nepolitično združenje udeleženk in udeležencev, ki so kot pripadniki organov za notranje zadeve ali kot prostovoljci sodelovali z organi za notranje zadeve pri aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji ali pa so bili s svojimi aktivnostmi neposredno vključeni v vojno za osamosvojitev Slovenije. V Društvu, ki ga sestavljajo odbori v Kopru, Postojni in Sežani, je včlanjenih prek 500 članov. Društvo sodeluje s sorodnimi veteranskimi organizacijami, eden od ciljev društva pa
Tistega dne je agresorska jugoslovanska armada pričela z agresijo na Slovenijo prav na območju Primorske in Notranjske, ko je s tanki prodirala v smeri mejnih prehodov na slovensko-
namo pomoč. Na letališču Divača so udeležence pozdravili predsednik Zveze policijskih veteranskih društev, Davorin Bratuž, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo, Srečko Lisjak in predsednik ZZB NOB Slovenije, Ivan Dolničar. Prava paša za oči je bil tehnični zbor slovenske policije. Prikazali so opremo, oborožitev in prevozna sredstva, sodobna vozila za nadzor prometa in naprave za merjenje hitrosti, samohodko, helikopterje, zaščitna sredstva (ščit), neprebojne jopiče in drugo. Pripadniki specialne enote so prikazali uporabo službenih psov policije in borilne veščine. Veščine v akrobacijskem letenju je prikazal tudi pilot malega rdečega letala - Ex-tra 230. Prireditve se je udeležilo tudi vodstvu Policijske uprave Kop-
Med policijsko opremo sodi tudi zaščitni - neprebojni jopič, ki je z jeklenima ploščama težak kar 15 kilogramov.
je tudi ohranjanje spominov in njihovo primemo obeleževanje.
Športnica in specialka Renata Oražem -dvakratna državna prvakinja
Pri posebni enoti slovenske policije je že nekaj časa v službi tudi naša odlična športnica, večkratna prvakinja v streljanju z malokalibrskim orožjem, Renata
Oražem. Na divaškem letališču je bila v kompletni odpravi in dajala informacije o razstavljenem strelnem orožju in drugi opremi slovenske policije. Mlada specialka in športnica Renata deluje umirjeno, resno, vozi celo samohodko. Za trenutek smo jo zmotili in povprašali za njene zadnje uspehe na športnem področju. Na letošnjem julijskem državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem, je namreč ponovno dosegla lepe uspehe: postala je dvakratna državna prvakinja v športni disciplini šestdeset leže in v trosta-vu. Nastopila je tudi na evropskem policijskem prvenstvu, kjer je dosegla šesto mesto. Na mednarodnem tekmovanju v Muenchnu je z malokalibrsko in zračno puško dosegla sedmo mesto.

FOTO: FK - Pirimoski utrip
stran 14
Oktober 1999
primorski uTr'p to [i3iO(fcxPQ
V Sydney po odličje!
Generani pokrovitelj Tomaža Čopija in Mitje Margona, Banka Koper d.d. je zadovoljen s pripravami naših obetavnih športnikov na veliki spopad jadralcev v razredu 470 leta 2000 v Sydney-u. Podrobnosti so predstavili na novinarski konferenci 6. septembra v prostorih Banke Koper. Športnika sta trenutno na treningu v mestu velikega prizorišča, ki se bo dogajalo od 15. 9. do 3. 10. 2000. Poleg treningov, ki bodo namenjeni predvsem spoznavanju pogojev na regatnem polju , bosta jadrala tudi na Sydney harbour regati, ki bo dobesedno generalka za olimpijsko regato. Športnika sta povedala, da sta deležna velike pomoči in podpore sponzorja in tudi Olimpijskega komiteja, domače športne javnosti in Slovencev v Avstraliji. Doslej sije normo za nastop v Sydneyu priborilo že 18 držav.
OPTIKA VENTIRA* OTTICA
Cbala 112. Luciia. Pcrtcrcž. tel./fax:.©CC/772-C©5
CdPitc
8.3C-12.3C ie.C€-19.€€ scbota 9.CC-12.CC
Ckulistični »resledi
Vsem našim strankam, občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine riran,
1<5. oktobru in vam želimo veliko uspehov pri delu.
Združena lista socialnih demokratov Območna organizacija Piran Lista unita dei socialdemocratici Pirano
ZLSD Piran
ob občinskem prazniku, 15. oktobru
čestitamo
vsem občankam in občanom
občine Piran
AVDITORIJ PORTOROŽ
GLASBENI ABONMA 1999/2000
V	portoroškem Avditoriju bo 29. oktobra 1999 ob 20.30. uri v okviru letošnjega glasbenega abonmaja kot prvi na sporedu klasični koncert klavirskega dua Marka Hribamika in Maše Poljanec ter godalnega orkestra Camerata Labacensis. Solist bo Vasilij Meljnikov.
Na programu bo tudi noviteta našega priznanega skladatelje Marka Mihevca, Koncert za dva klavirja in godalni orkester.
V	okviru glasbenega abonmaja 1999/2000 je Avditorij Portorož pripravil jubitel-jem glasbe sledeče koncerte:
v novembru 1999: klasični koncert Slovenskega orkestra klarinetov.
Prvo in edino tovrstno zasedbo na naših odrih sestavljajo izvrstni klarinetisti iz cele Slovenije, člani osrednjih simfoničnih orkestrov, obeh operno-baletnih orkestrov, Mariborske filharmonije ter člani orkestrov Slovenske vojske in Slovenske policije.
v januarju 2000: koncert zabavne glasbe z Otom Pestnerjem & Petar Ugrin Bandom.
Ob 30. letnici delovanja Ota Pestnerja ponuja Avditorij vrhunski celovečerni koncert, ki vas bo skupaj s Prešernovim nagrajencem, trobentačem Petrom Ugrinom in njegovo skupino popeljal skozi zlato ero slovenske popevke, v svet filmske glasbe in številnih domačih in tujih nepozabnih melodij.
v marcu 2000: multimedijski projekt glasbe, plesa in videa z naslovom Dih življenja.
Mlada umetnica, flavtistka Alenka Zupan bo s plesalko Tanjo Skok predstavila nov, velik, ambiciozen projekt, ki je plod dolgoletnega trdega dela, izkušenj in spoznanj iz sveta glasbe - zvoka. Ljubitelji glasbe in giba bodo doživeli novost koncertiranja, drugačno dimenzijo glasbene komunikacije.
v aprilu 2000: L’ Arte deli’ Arco - klasični koncert, posvečen Giuseppeju Tartiniju, v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov G. Tartini iz Pirana.
Ansambel godal se bo z repertoarjem mojstrovin našega slavnega violinista, skladatelja in teoretika G. Tartinija zadnjič v tem tisočletju poklonil prav njemu. Z avtentičnimi baročnimi inštrumenti odkriva glasbo italijanskega baroka. Njihova zakladnica zgoščenk pa poleg pohval kritikov različnih evropskih držav potrjuje vrhunsko kvaliteto njihove igre.
v maju 2000: jazz koncer Tria Renato Chicco Trio bo predstavil svoj novi projekt Lipa zelenela je. Gre za enajst slovenskih ljudskih pesmi v jazz priredbah. Skladbe, ki so nastale iz ljudskega melosa in se nato zbistrile skozi jazz improvizacijo, danes lahko uvrstimo v sodobno slovensko glasbo.
Cena glasbenega abonmaja je 5.000 SIT. Vpis abonmajev bo potekal otl 4. do 15. oktobra 1999 med delavnikom od 8.00 do 14.00 ure v recepciji Avditorija v Portorožu.
Informacije in rezervacije na telefonski številki (066)476-700 med 8.00 in 14.00 uro.
GLEDALIŠKI ABONMA 1999/2000
23. oktobra 1999 ob 20.30 bo Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo komedijo Boštjana Tadela z naslovom POLICIJA, d.d. (ali zgodba o ljubezni in redu), ki jo je režiral Boris Kobal.
Lahkotno komedijo so njeni ustvarjalci opisali takole: “Gre za zgodbo o ljubezni in denarju oziroma o tem, kako so policaji maltretirali nedolžne občane s štrud-lom”. Kot pove že naslov, se avtor s komične plati loteva mogočnih mož v modrem, zgodba pa služi kot okvir za klasičen ljubezenski zaplet.
V okviru gledališkega abonmaja 1999/2000 bodo v portoroškem Avditoriju gostovali še:
Dramma italiano z igro DA PIEDIGROTTA A MAHAGONNV CON VIVIANI E CON BRECHT v režiji Maria Morettija.
Predstava se na zanimiv način loteva primerjave med dvema gledališkima velika-
noma prejšnjega stoletja.
Agencija Urške Alič z igro Dušana Kovačeviča z naslovom BALKANSKI ŠPIJON, v režiji Branka Duriča-Dura.
Ilija si domišlja, da je njegov podjajemnik špijon. Ker državni organi sedijo križem rok, se odloči, da ga bo rakrinkal sam. Zasleduje ga, opazuje, fotografira in skupaj z ženo in bratom skuša rešiti Slovenijo.
SNG Drama Ljubljana z igro Vasmine Reza z naslovom ART, v režiji Žarka Petana.
Avtorica se je s predstavo povzpela v sam vrh evropskih dramatikov. Predstava se z ambiciozno resnostjo, duhovitostjo in preudarnostjo loteva prijateljstva med tremi moškimi. Strah sodobnega človeka pred osamljenostjo, grenko smešni dialogi, prikrita homoseksualnost in odlična interpretacija vseh treh igralcev (Aleš Valič, Jernej Šugman, Bojan Emeršič) naredijo iz predstave vznemirljivo umetniško doživetje.
Cankarjev dom z igro avtorja in režiserja Dušana Jovanoviča z naslovom
KARAJAN C.
Igra govori o obveščevalcu srednjih let, ki zaradi prezgodnje upokojitve zapade v konfuzno stanje polno spominov, preganjavice in še marsičesa, kar mu ne pusti spati. Vsem njegovim prigodam je skupno to, da so povezane s tresenjem. Tresemo se zaradi različnih stvari, zakaj se torej ne bi tresli tudi policaji.
Mestno gledališče ljubljansko z igro avtorja in režiserja Žarka Petana z naslovom OD JUTRI DO VČERAJ. Šopek najboljših Petanovih aforizmov o ljubezni in ljubosumju, politiki in manipulaciji, resnici in laži, ženskah in moških, demokraciji in totalitarizmu.... je zbran v kabaretu, od katerega si lahko obetamo sladko grenki satirični pogled na naš konkretni včeraj in negotov jutri.
Primorsko dramsko gledališče s Shakespearejevim HAMLETOM v režiji Vita Tauferja.
Zgodba o Hamletu je ob Romeu in Juliji Shakespearovo najbolj razvpito delo. Tragedija o večnih vprašanjih nemirnega duha ali komedija o nemirnem iskanju večnega mladeniča? Je Hamlet zaljubljen ali le ljubljen, je njegova norost pristna
ali pa se le zelo pristno pretvarja? Delo, o katerem je težko še karkoli reči, pa ima vendar še toliko povedati....
S KNJIGO OD
ZIBELKE
DO
GROBA!
V zgodovini vzhodnjaške civilizacije je z velikimi črkami zabeležena “Knjiga mrtvih”, staroegipčanska zbirka religioznih tekstov. Prebivalci t.i. egipčanske nove države (1580 pr.n.š.) so jo dajali v grob kot prilogo, ki naj bi mrtveca varovala v onostranstvu. Tudi mnoge druge starodavne knjige so preživele časovno spiralo stoletij in se danes nahajajo varno spravljene na knjižnih policah. Knjigo oziroma pisano besedo je pred raznoraznimi pogromi vselej varovala neka posebna vrsta ljubezni, ki sicer ne sega visoko v nebo, vendar je zakoreninjena globoko, tako da čar njenega čustva sije navznoter v človeka in seva navzven v čarnem krogu razumevajoče svetlobe, pravi Tone Pavček. Nekoč so bile knjižnice oz. biblioteke z ustreznim knjižnim fondom namenjene pretežno ožjemu krogu uporabnikov. V drugi polovici našega stoletja pa je knjiga s prostim pristopom v knjižnicah postala dostopna vsem socialnim slojem prebivalstva. Zrasla je zavest, da so knjižnice zakladnice nakopičenega človeškega znanja, knjižničarji pa varuhi neprecenljive kulturne dediščine. Vendar sc današnji knjižničarji spopadajo tudi s precej pritlehnimi oz. banalnimi problemi. V piranski Mestni knjižnici so, denimo, zaradi hude prostorske utesnjenosti (premajhno število iz-posojevališč oz. dislociranih oddelkov) številne, nekoliko tarejše knjige na rovaš novitet s knjižnih polic romale v neugledne kartonske škatle. Knjige, ki jih je doletela tovrstna usodo so za bralce težko dostopne, ker je za njihovo izposojo potrebno opraviti dolgotrajni zamudni postopek in so torej za bralce postale nakakšni “mrtvi kapitali”. To pa je za piranske bralce huda kazen, saj le-ti poleg knjižnih novitet radi prebirajo tudi nekoliko starejše avtorje, bodisi pisatelje, bodisi pesnike iz naših in tujih logov. Take zagate pa ne pestijo samo piransko knjižnico, zlahka jih namreč zasledimo tudi v drugih slovenskih javnih knjižnicah. Zaman so torej visokoleteče besede o razvoju slovenskega knjižničarstva, skrbi za knjigo ipd., s katerimi se radi postavljajo lokalni in republiški politični veljaki, ko pa se z nekoliko zaprašenimi in oguljenimi knjigami dejansko ravna kot z nezakonskimi otroci. Papež Pavel VI je ob svojih obiskih v Sloveniji “urbi et orbi” vzneseno obznanil: “Slovenci, imam vas rad!” Le kdaj bo kdo kaj takega spregovoril o knjigi na Slovenskem in omogočil, da se uresniči njeno poslanstvo, ki ga je filozof Francis Bacon takole ubesedil: “Knjige so ladje misli, ki potujejo po valovih časa in nosijo dragoceni tovor od roda do roda.” Ta knjižna veriga se nikakor ne sme pretrgati, zato apelira mo na vse dobromisleče ljudi, da podprejo pobude knjižničarjev, ki so v čedalje bolj zbirokratizirani družbi v boju za našo knjižno dediščino vse bolj osamljeni in marginalizirani.
Cena gledališkega abonmaja je 8.000 SIT ali v dveh obrokih po 4.500 SIT Abonmaje bo Avditorij vpisoval na svoji recepciji med delavniki od 8.00 do
Slavko Gaberc
■ Trr
primorski utp
CCd
Športni center Piran o prihodnosti piranskega športa
Direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič s sodelavci je na sestanku v Portorožu (12. 10. 1999) govoril o dejavnosti, hotenjih, potrebah in ciljih razvoja športa v občini Piran. Nujnost večje povezave gospodarstva, turizma in športa.
Kam plove piranski šport, so njegovi cilji dosegljivi, kriteriji zadostni, odkod več denarja in kdaj bomo v občini Piran dobili še nekatere prepotrebne športne objekte; dom vodnih športov, olimpijski bazen igrišče za golf, so bile poglavitne teme pogovora na sestanku predstavnikov Športnega centra Piran, športnih klubov in drugih povabljenih.
V	piranski občini je 32 društev s skupno 3292 člani, ki so formalno povezani z občino in Športnim centrom Piran. Društva oziroma klubi so organizirani v skladu z Zakonom o društvih. Športni center Piran v skladu z Zakonom o javnih zavodih, torej so vsi subjekti samostojne pravne osebe. Dejavnost Športnega centra Piran je opredeljena s statutom. O osnovni upravljalski dejavnosti (nadzor, vzdrževanje in čiščenje športnih objektov) mora Športni center Piran zagotoviti tudi okrog 16.000 ur programov v objektih v Luciji in na stadionu, od šolskih do klubskih programov in tudi tržnih. Pri-pravaljajo in sodelujejo pri različnih športnih programih, so organizator ali soorganizator velikih športnih srečanj in prireditev kot na primer Mesec športa, Športnik občine Piran, šolska in občinska prvenstva, pripravljajo in uresničujejo investicijske naložbe.
S čim razpolaga piranski šport?
V	Luciji je športna dvorana s 1400 m2 kakovostne parketne površine s 750 sedišči in 200 stojišči. Objekt je redno vzdrževan, le prezračevalni sistem nikakor ni zadovljiv. Telovadnica stadion nad mestom Piran ima 400 m2, tekem pa v dvorani ne more spremljati publika, ker ni za to namenjenega prostora. Telovadnica nima ozvočenja. Objekt je v dobrcn^tanju, razen strešne izolacije in izolacije nekaterih sten.
Nogometni stadion a travnato površino meri 7000 m2. Na severni strani igrišča so betonirana sedišča za okrog 1500 gledalcev. Urediti bi bilo potrebno avtomatski sistem zalivanja, morda kar najlažje z zbrano strešno meteorno vodo iz cisterne.
V	Luciji ob športni dvorani je asfaltno igrišče za hockcy in line, prečno je na njem mogoče igrati nctckmovalno košarko. Ob stavbi Rdcčga križajo asfaltno igrišče za rokomet in ob njem za košarko.
Na stadionu v Piranu je rokometno igrišče z dvema košarkarskima reketama in košema. Posebej je asfaltno košarkarsko igrišče. V pripravi je del ravne površine (trava-pesek) v izmeri 800 m2 - za nogometne treninge mlajših kategorij, ko ni mogoče uporabljati stadiona. Pripravljajo pa tudi teren za skok v daljino in met krogle.
Vsa zunanja igrišča bo sčasoma potrebno prevleči z modernimi materiali, ki so bolj elastični od asfalta, ki ne drsijo in so manj nevarni za padce kot asfalt. Na zunanjem rokometnem igrišču na stadionu bo treba generalno obnoviti razsvetljavo, seveda pa tudi asfaltno ploskev.
Telovadnica v Sečovljah je takorekoč novejša pridobitev piranskega občinskega športa. Ima velikost rokometnega igrišča, vendar z omejitvami. . Niso povsem urejene zunanje površine.
V	Sv. Petru je urejeno zunanje rokometno in na njem košarkarsko igrišče z razsvetljavo. Zraven je tudi travnato nogometno igrišče z urejenimi garderobami, sicer pa brez ostale infrastrukture.
Telovadnica na Rozmanovi 35 čaka na celovito prenovo. Ocena izpred dveh lot za to prenovo je 23 milijonov SIT.
Na plaži v Portorožu so tri igrišča “Bcach vol!ey”. Eno od teh ima tudi tribune. Bernardin ima eno igrišče, Piran m Lucija nobenega ludi ta igrišča bo treba nekako urediti in ustrezno opremiti, zagotoviti razsvetljavo in tehnične možnosti za TV prenose.
Načrtovanje novih športnih objektov
V	piranski občini so sc izkazale potrebe po nekaterih novih večjih športnih objektih, kot so: Dom vodnih športov, olimpijski bazen, atletski stadion, kegljišče, balinišča. Finaciranje teh objektov seveda ni tako preprosta stvar, zato bi ga bilo treba zastaviti tako, da bi vzbudilo interes vseh v prostoru in širše, da bi investitorji lahko vložili svoj delež in tudi sodelovali pri morebitni delitvi dobička.
Dom vodnih športov
Zgradili bi ga tam, kjer je sedaj Jadralni klub Pirat. Uporabnikom bi omogočili jadranje, veslanje, potapljanje, trnkarjenje. Urediti bi bilo treba tudi zaščito z morske strani, 50 metrski pomol v južni smeri. Ureditveni načrt Skladišče soli - Bernardin je sprejet. Torej je izpolnjen tudi formalni pogoj za realizacijo projekta Dom vodnih športov. K projektu bi bilo treba pritegniti tudi druge dejavnike, predvsem tudi turistično gospodarstvo.
Olimpijski bazen
V	okviru zazidalnega načrta Vojkov dom v Portorožu so predvideli bazen olimpijskih dimenzij za plavanje, umetnostno plavanje (posebej zanimivo za turizem), vaterpolo in skoke v vodo s 3 in 1 m deske. Voda v bazenu naj bi bila tudi ogrevana. Pozimi
možnost za zapiranje.
Uporabniki bazena bi lahko bili obiskovalci plaže, še posebej gosti Hotelov Palače, zunaj sezone pa šole, klubi in domačini. Plavalni klub bi lahko treniral zjutraj in zvečer, ostali gosti pa uporabljajo bazen v preostalem času dneva. Plavalni klub lahko za goste organizira plavalne šole in tekmovanja.
Atletski stadion
Srednjeročni in dolgoročni prostorski plan prcvidcva atletski stadion na lokaciji karting steze v Luciji.
Ta objekt je posredno namenjen številnim športom, ne samo atletiki, tudi vsem šolam v občini. Osredja travnata površina pa bi služila nogometu. Tribune bi bile locirane z okrog 2000 sedeži eni strani ob stezi na 100 metrov, če pa bi sc pokazala potreba in ekonomska računica, bi bilo mogoče sedišča namestiti ob celotni 400-mctrski stezi. Pod tribunami bi namestili garderobe in ostale prostore za funkcioniranje stadiona.
Atletski stadion je pomemben infrastrukturni objekt razvitih okolij, ki lahko pritegne poleg domačih športnikov tudi goste na priprave in tekmovanja.
Kegljišče
Sedanje kegljišče v Luciji kliče po temeljiti prenovi. Ustrezati bi moralo standardom mednarodnega tekmovanja (6 stez), hkrati pa bi ga lahko ponudili turistom, kakor tudi organiziranim kegljaškim klubom doma in v tujini.
Balinišča
Klubi lepo vzdržujejo sedanja balinišča. Načelno jim je v formalnih postopkih (upravni organi...) potrebno omogočiti razvoj - v smislu širitve, osvetlitve balinišč, izgradnje infrastrukture in nadkritja.
Razvoj športnih aktivnosti ob lucijski športni dvorani
Na območju ob stavbi Rdečega križa v Luciji bi za šolske namene uredili dve krožni stezi 200 m, štiri steze za tek na 60 m. Hkrati bi ena lahko bila za skok v daljino. Vzhodno od dvorane so predvidene površine za širitev športnih dejavnosti. Tu bi veljalo urediti manjši teniški center s potrebno infrastrukturo vsaj s sedmimi igrišči. Portoroška teniška igrišča so prvenstveno namenjena komercialni dejavnosti.
Prav tako pa naj bi na območju Lucije zasnovali možnosti za hitrostno rolanje in poligon z različnimi elementi za deskanje, ki pa bi moral imeti tudi infrastrukturni objekt.
Nujna povezava športa z gospodarstvom


SPLOSNA PLOVBA
Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve

v pomorskem prometu, d.o.o.
r w
•M


,1* F •LvtAW-li
fr 1.JLA	.ist™
'V,	"
Čestitamo vsem občankam in občanom
ob občinskem prazniku
Splošna plovba, d.o.o. Portorož
Današnja športna infrastruktura v občini Piran ustreza potrebam osnovnih in srednjih šol ter večini klubov. Toda, ko bi želeli napraviti korak naprej v sodobni športni ponudbi, po merilih sodobnega sveta, se vse ustavi. Naša občina je izrazito turistična, zato ne bi smelo biti dopolnjevanja obstoječe in načrtovane športne infrastrukture enostransko, brez sodelovanja turističnega gospodarstva. Športni objekti morajo biti kakovostni, da z njimi dosežemo evropsko raven tekmovanj. Torej graditi skupaj z gospodarstvom, ki te objekte lahko tudi ponudi na turističnem tržišču. Podobno je s sponzorstvom. To ni le neko dajanje, česar žal ni veliko, ampak pomoč mladeži iz katere bodo nekoč lahko nastali dobri svetovno znani športniki in tako zastopali v svetu našo občino Piran in Slovenijo. To je kajpak tudi prava promocija. V športnem centru Piran predlagajo, da sc skupaj vsedejo za mizo turistična in športna sfera. Potrcbren je torej dialog s turističnim gospodarstvom, menijo v Športnem centru Piran.
Novi člani Sveta zavoda Športni center Piran
Novembra poteče mandat sedanjim članom Sveta zavoda Športni center Piran. Občinski svet Občine Piran je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (predsednik Luciano Milok, ZLSD), na svoji 30. seji, v četrtek 30. septembra 1999, imenoval v svet zavoda tri svetnike: Rajka Ožbolta, Mag. Šimcta Kopiloviča in Jožefa Jorasa.
DROGA
PORTOROŽ
Ob prazniku občine Piran prisrčno
čestitamo
vsem prebivalcem za vidne uspehe pri ustvarjanju prijazne in gostoljubne občine.
SKUPAJ 1 VAMI Sl VISIUMO H©VIH DOS1ŽKOV
25 let Športno potapljaškega in ribiškega društva (PLK) Koper
Letos poteka 25 let odkar je skupina zagnanih mladih športnikov ustanovila Športno potapljaško društvo PLK Koper, zato danes že lahko govorimo o tradiciji te športne in profesionalne dejavnosti. Z dejavnostjo potapljanja in potapljaštva seje takart ukvarjala le peščica ljudi, večinoma so bili to profesionalci. PLK ni nastal le zaradi športne aktivnosti ljudi v prostem času, ampak predvsem tudi zaradi potreb Luke Koper. Na prvo mesto postavljajo profesionalnost in skrb za strokovno usposobljenost članstva, saj ne nazadnje gre za zelo zahtevno in tudi nevarno dejavnost pod vodo. Klub se lahko pohvali z lepim številom potapljačev višjih kategorij, dober pokazatelj njihove izurjenosti pa je tudi dejstvo, da pod okriljem njihovega kluba deluje tudi Postaja podvodnih reševalcev, ki pokriva področje Slovenske Istre. Eno izmed pomembnih vodil PLK je tudi skrb za naravno dediščino (kulturno -arheološko) - morje, je zapisal predsednik PLK, Fulvio Jakomin. V soboto, 9. oktobra so na koprskem pomolu pripravili srečanje in prikaz njihove dejavnosti na kopnem in na morju. Več o svojem klubu pa so povedali tudi na nedavni novinarski konferenci v Kopru.
ADRIA
»COMPUTER Sm
VELIKI TRG 11, IZOLA
tel.: 066/600-660
od 9.30 do 12.00 in od 13.00 do 18.00 sobota od 9.30 do 13.00
KER ŽELITE NAJ...!
RAČUNALNIKI ŽE OD 134.990,00 SIT DALJE
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
■ w
primorski uVp
Štefka Kučan je v soboto 2. oktobra na zaključni prireditvi mladih v portoroškem Avditoriju slovesno podelila certifikate predstavnikom 13 šol in vrtcev, ki so odslej vključeni v UNESCO ASPnet šole. Udeležence prireditve sta pozdravila tudi Ivan Lorenčič, direktor Zavoda RS za šolstvo in Zofija Klemen - Krek, ^direktorica Unesca za Slovenijo.____________________________ _________y
Predstavniki 13 novih UNESCO ASPnet šol na slovesnosti v Avditoriju
Mednarodni izobraževalni tabor v Piranu -ICP- je bil tokrat že šesti. Od 26. septembra do 3. oktobra se je v naši občini Piran srečalo veliko učencev in njihovih učiteljev iz 23 šol, iz 7 držav. Organizacijo je tudi tokrat odlično izpeljala OŠ Cirila Kosmača v Piranu.
Letošnje posebnosti srečanja so bile predvsem naslednje:
Vse UNESCO ASPnet šole se pripravljajo na leto 2000, ki je razglašeno za mednarodno leto kulture in mini. Njihovo geslo je, naj novo tisočletje postane obdobje miru in varnega preživetja na našem planetu. Prihodnost bo skupna ali pa je ne bo. Mlado generacijo vsekakor čakajo zahtevne naloge.
Ker je leto 1999 razglašeno za mednarodno leto starejših ljudi je poudarek tudi na vzgoji za spoštovanje prispevka, ki so ga dali dnižbi starejši ljudje.
Piran je mesto, kjer je pogosto težko uravnotežiti razna nasprotja. Eno takih je razmerje med mladimi in starimi, ki se v utesnjenih bivalnih pogojih velikokrat izključujoče obnašajo. To leto bodo začeli skozi ICP graditi most na temo: Piran je mesto mladih, ki jih podpirajo meščani.
Mladi so v Avditoriju predstavili svoje rezultate dela, ki sojih dosegli te dni v obliki delavnic v Piranu. Na primer, iskali so rezultate o največjih zgodovinskih dosežkih UNESCA (Organizacija Združenih narodov za vzgojo, izobraževanje, zanost in kulturo) na video posnetku so prikazali, kaj o UNESCO vedo Pirančani. Unesco klub Piran se aktivno vključuje v razne mednarodne programe, zlasti tudi tu v Mednrodnem taboru v Piranu. Zato so tudi letos imeli svojo delavnico na Tartinijevem trgu, na kateri so izdelovali plakate in podpisovali Manifest 2000, leto kulture in miru, ne nasilja. Zbrali so 357 podpisov.
Alenka Aškerc Mikeln, ravnateljica OŠ Cirila Kosmača Piran je poudarila osnovno poslanstvo Unesca - mir, sožitje in prijateljstvo med narodi. V mreži ASP je že prek 5000 šol. Njen temeljni načrt je, da bi na prehodu v novo tisočletje, zlasti prvo leto, ki je mednarodno leto kuture in miru, močno okrepili prav vlogo mladih. “Gremo v nov vseslovenski projekt, v katerega bodo združene vse Unescove šole ter Nacionalni projekt, ki je v Parizu že registriran in se imenuje Mladi mobilizirajo mlade za novo tisočletje, tisočletje kulture in miru.”
Ivan Lorenčič je pohvalil aktivnosti Mednarodnega izobraževalnega tabora v Piranu z željo, da bi bile podobne na vseh slovenskih šolah. “V izhodišča za šolsko prenovo smo zapisali nekatere vrednote in cilje, za katere mislim, da so v današnjem času še kako pomembne. Pri tem mislim na vrednote tolerantnosti, multikulturnosti in odprtosti. Tisto, kar mi je všeč je, da ste v ASP šolah dokazali, da se marsikaj da nerediti tudi brez državne podpore”, je dejal visoki gost. Mlade udeležence je pozdravila tudi direktorica Unesca za Slovenijo, gospa Zofka Krek. Govorila je o temeljni nalogi Unesca - izgrajevati mir.
Tudi mladi odločajo o tem, ali bo 21. stoletje, stoletje kulture miruje dejala.
Letos so spet razširili mrežo UNESCO ASPnet šol za 13 šol. Na zaključni predstavi v Avditoriju (2.oktobra) je cetrifikate slavnostno podelila Štefka Kučan. Gospa Štefka bo tudi prenesla svojemu možu, predsedniku države povabilo, da se udeleži velike centralne proslave, ki bo v Piranu leta 2000.
Mladi so prebrali poslanico, ki jo bosta odnesla dva člana UNESCO šol na svetovni kongres mladih v Pariz, nato pa so vsi skupaj zapeli himno Tabora.
Tradicija
nepozabnih
doživetij
'Portorož
Casino Portorož, 6320 Portorož - Portorose, Obala 75 a, Tel: 066 746 081, Fax: 066 746 393
31. oktobra pomik urinega kazalca
V nedeljo, 31. oktobra bomo prešli s poletnega nazaj v srednjeevropski pasovni čas. Ob 3.uri 00 minut 00 sekund tako, da se ura pomakne z eno uro nazaj. Leta 2000 bomo to storili 29. oktobra, leta 2001 pa 28. oktobra. Seveda se ni treba vstati ob treh zjutraj. Urin kazalec lahko pomaknete nazaj za eno uro tudi pri jutranji kavici. Urin kazalec bomo spet premaknili za eno uro naprej 26. marca leta 2000, ko bomo prešli na poletni čas.
Slovenci v zamejstvu ne smejo zamuditi priložnosti
Zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji še nikoli ni bil tako blizu Rima kot je te dni. O Masselijevem predlogu zašitnega zakona se še vedno krešejo mnenja. Vsem akterjem proti sprejetju zakona sc seveda dopade dejstvo, da se predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij v Trstu in okolici ne morejo dogovoriti o enotnem nastopu in skupnih argumentih, da bi zakon vendarle bil kmalu sprejet. Deželni svet SKGZ je na zadnji svoji seji poudaril nujnost odobritve zakona še v tej mandatni dobi, torej vsaj do konca leta. O zakonu sta izčrpno poročala Miloš Budin in Stojan Spetič. Gradivo je že v parlamentarni razpravi, to pa je tudi nekaj.
A
Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO
StE na takniem?
BANKA KOPER D.D. Tl OMOGOČA, DA BOŠ RESNIČNO NA TEKOČEM! NA TEKOČEM RAČUNU BANKE KOPER IN NA TEKOČEM Z INFORMACIJAMI. OSEMDESETIM LASTNIKOM TEKOČEGA RAČUNA DUAK0V IN ŠTUDENTOV BOMO V NAGRADNEM ŽREBANJU DNE 29.10.1999 PODARIU 80 PRENOSNIH TELEFONOV. V ENI IZMED POSLOVNIH ENOT BANKE KOPER NAJKASNEJE DO DNE 25.10. 1999 ODPRI TEKOČI RAČUN DUAKOV IN ŠTUDENTOV, IZPOLNI PRISTOPNO IZJAVO IN SODELOVAL BOŠ V NAGRADNEM ŽREBANJU. POVABILO K NAGRADNEMU ŽREBANJU VELJA TUDI ZA DOZDAJŠNJE IMETNIKE TEKOČEGA RAČUNA.