-I/o
■o
im
■in
-c-»
iE-
Stavka namesto
praznika str. 3, 37
Zeliščarji, trn v peti
farmacije? str. 16-17
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
wVrRDNm
VSAK ČETRTEK
Zaupate nam že 69 let

Št. 28 / Leto 69 / Celje, 10. julij 2014 / Cena 2,50 EUR
Se bo vse obrnilo na glavo?
Potopisi in dobrote
str. 34-35, 44-45
GOSPODARSTVO
Aha Secaplast: Z veliko napora so se izognili
stečaju str. 4
VELENJE, ŠOŠTANJ
Ali pa bodo po novem vse stvari postavljene na svoje mesto? Takšna ugiba-	Dobro poskrbeli
nja prinašajo nedeljske državnozborske volitve. Plesalcem break dancea, ki	. p^aivrneii
so tekmovali v Celju, vratolomnosti ne manjka in jih zato gotovo ne bo nič	pitno in odpadno vodo presenetilo. str. 2, 10-15
str. 6
ROGAŠKA SLATINA
Nova parkirna hiša in
tržnica str. 7
KULTURA
Klasična glasba v sodobni preobleki str. 18
PORTRET
Brazilka o nogometni
evforiji svoje dežele str. 33
NA KOLESIH
E-mobilna Logarska
dolina str. 53
KRONIKA
Varno pri delu v gozdu
str. 22
Nepogrešljivi »tanci«
c slavijo 35 let str. 36
REPORTAŽA
Jubilejne konjeniške igre na Vitanjskem
Skomarju str. 42
ZA ZDRAVJE
Popuščanje srca: stanje je resno! str. 52
2
VOLITVE 2014
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Za katero ekipo navijati?
Nekateri se v teh dneh žalostijo, da bo mesec dni trajajočega nogometnega spektakla kmalu konec in da bodo potem večeri spet običajno dolgočasni. Težko se poistovetim z njimi, saj se mi je nogomet od nekdaj zdel na smrt dolgočasen, razen v tistih letih, ko je treniral moj sin in sem kot vse mame strastno spremljala njegove tekme in navijala, čeprav nisem vedno točno vedela, kaj se pravzaprav dogaja na igrišču ... Priznam, žal ne bom nikoli kot tiste ženske, ki so menda v teh dneh prav tako kot moški prilepljene pred zaslone. Bom pa v vsakem primeru na koncu izvedela, kdo je nov svetovni prvak. Brazilci očitno ne bodo, kar bo menda nacionalna katastrofa, pravi naša sogovornica, ki se je minule dni mudila v Celju in opisala dogajanje v domačem Riu. Vsi njihovi problemi so v tem času na stranskem tiru: revščina, visoke cene, protesti zaradi zapravljenega denarja za nove štadione namesto za zdravstvo in šolstvo ... Ko zaigra domače moštvo, se življenje ustavi, še tiste, ki niso strastni navijači, zajamejo domoljubna čustva in ponos. Izgleda znano, saj smo podobno evforični tudi pri nas, ko gre za uspehe naših športnikov, ki nas še znajo spraviti v dobro voljo. Le prostih dni zaradi tega ne dobimo tako kot Brazilci . Po zadnjem katastrofalnem porazu je vprašanje, če jih bodo tudi oni še kdaj imeli.
Še ena predstava se bo v prihodnjih dneh končala, in sicer tista predvolilna, zaradi česar verjetno nihče ne bo žaloval. Kandidati so morali v pomanjkanju časa napeti vse moči in se pokazati v najlepši luči kar največ volivcem, kar seveda ni enostavno. Kakšnih inovativnih pristopov nismo opazili, saj je tudi denarja za promocijo očitno manj kot prejšnja leta. To ugotovimo že, če preštejemo plakate ob cestah, promocijske nastope na televiziji in v drugih medijih ter število prospektov v naših nabiralnikih. Sicer pa je poletni čas dopustov milo rečeno nenavaden za takšna početja. Vsi si v tem času želimo predvsem oddiha in smo siti ponavljanja, koliko novih delovnih mest se bo čudežno pojavilo v naslednjih mesecih in kako ne bo treba tako rekoč nikjer zategniti pasu, čeprav smo zadolženi do vrh glave in še čez. V takšnih trenutkih človek raje prestavi televizijski program na nogomet, čeprav ga sicer ne zanima tako zelo. Tam se vsaj ve, kdo igra s kom in proti komu, kaj se sme in česa ne ter kakšne so kazni za prekrške. Je pa zagotovo veliko manj usodno navijanje za enega od moštev, kot izbira napačnih kandidatov na volilnem listu. Zato ne bo odveč temeljit razmislek, koga obkrožiti v nedeljo, čeprav se zmote ponavadi pokažejo šele čez čas. Žal Slovenija in njeni državljani nimamo časa za nenehno popravljanje teh zmot.
Če z nedeljskim izidom ne bomo zadovoljni, nam preostane, da si skuhamo kakšen čaj za pomiritev. Veliko ljudi namreč doma na vrtu pridela zelišča, ki jih nato porabi pri kuhi ali za pripravo čajnih mešanic. Ljudsko vedenje o tem področju je namreč bogato, vsak pozna vsaj kakšno zdravilno rastlino in njene blagodejne učinke. Tete Pehte so bile že od nekdaj del slovenske tradicije, le da se zdi, da se jim zadnje čase slabo piše. Zeliščarji očitajo, da si farmacija želi prilastiti ta znanja, to dediščino naroda, in sama razpolagati z njo. Zeliščarji namreč nekaterih zelišč ne smejo več prodajati, češ da so lahko nevarna in so zato na voljo le v lekarnah. Drži, da je treba biti pri uporabi in mešanju zdravilnih zelišč previden in imeti veliko znanja, ki ga danes marsikomu primanjkuje. Prav v tem je verjetno bistvo rešitve problema, ne v prepovedih in omejitvah. Sicer si lahko kmalu obetamo, da niti gojiti ne bo več dovoljeno rastlin, ki sodijo med bolj »problematične«, čeprav bi lahko bilo prav gojenje zelišč za marsikoga možnost preživetja. Tržne niše še vedno so, dokazujeta tudi naša sogovornika s kmetije Videc v rubriki Dobrote slovenskih kmetij, ki sta v kozjereji našla nove možnosti.
In kakšne možnosti imajo velenjski rudarji? Nekoč zelo dobro plačani za svoje delo morajo zdaj s stavko zahtevati to, kar jim s pogodbo pripada, podjetje pa je tudi sicer v precejšnjih težavah zaradi prenizke cene premoga, ki ga prodaja Tešu. Povišanje bi pomenilo na drugi strani nove težave za Teš, ki ga že sicer bremeni ogromna naložba, o kateri v državi ni enotnega mnenja, ali je bila sploh potrebna. Na koncu bomo verjetno višjo ceno elektrike plačali mi vsi. Tako kot sicer prej ali slej plačamo za vse, kar gre narobe v tej državi.
Kdo bi nas zastopal?
Najmlajša 21-letna študentka, na listah kar trije 72-letniki; eden še zaposlen kot svetovalec - Od osnovnošolske izobrazbe do doktorata znanosti; od brezposelnih do ministra
Na kandidatnih listah za nedeljske volitve je veliko novih imen, a vprašanje je, ali so vsa tudi res »novi« obrazi, saj jih veliko kandidira izven domačega okolja. Na Celjskem je med gostujočimi kandidati največ Mariborčanov, kar precej domačih pa jih namesto v »svojem« volilnem okraju kandidira drugod po regiji. Seveda so na listah tudi stara imena; med njimi 9 poslancev tega mandata in kar nekaj takšnih, ki so se za naklonjenost volivcev potegovali že na prejšnjih volitvah, nekateri tudi na listah drugih strank kot letos.
Povprečna starost kandidatov v Sloveniji je 47 let, razpon od najmlajšega do najstarejšega pa sega od 18 do 78 let. Na Celjskem je ta nekoliko ožji, saj je najmlajša 21-letna študentka Sara Gašper na listi Piratske stranke, med kandidati pa so tudi trije 72-letniki. Presenetljivo ni najstarejši z liste DeSUS, temveč je Šentjurčana Stanislava Zupanca, ki je praznoval 23. junija, že 21. februarja prehitel upokojeni profesor športne vzgoje Velenjčan Anton de Costa z liste SDS. V šmarskem volilnem okraju pa kandidira Mariborčan Ernest Sagadinj, ki je kljub temu da bo 20. novembra dopolnil 72 let, še vedno zaposlen kot svetovalec.
»Ženske« liste
Na državni ravni se med kandidati močno, že proti 60 odstotkom kazalec nagiba v prid moškemu spolu in nič drugače ni tudi na Celjskem. Vseeno državno povprečje stranke Verjamem, ki ima na listi skoraj polovico žensk, na Celjskem presegajo Zavezništvo Alenke Bratušek, Verja-
Med kandidati na Celjskem sta dva gledališka igralca - na listi Združene levice Igor Sancin v Celju in na listi SMC Ljubljančan Saša Tabakovič v Velenju. Dva oziroma trije so tudi novinarji - novinarka Anita Andrenšek, ki sicer skrbi za odnose z javnostmi, kandidira za DL v Laškem, kot novinarja pa delata strojni tehnik Vladimir Lipovšek, ki kandidira na listi SMC v Velenju, ter profesorica zgodovine in teologije Karmen Kozmus z liste SDS v enem od celjskih okrajev.
Večina »starih« vztraja
V zdajšnjem mandatu ima SDS v državnem zboru 6 poslancev; polovica - Štefan Tisel, Janja Napast in Mateja Pučnik - ne kandidira več, za nov mandat pa se potegujejo Sonja Ramšak v Celju, Ljubo Žnidar v Žalcu in dr. Vinko Gorenak v Šmarju pri Jelšah. Prav tako pa tudi v Laškem mag. Damjana Petavar Dobovšek, ki je bila poslanka v času ministrovanja Andreja Vizjaka, ter v Velenju Miro Petek, ki zdaj zastopa Koroško.
Od državnega zbora se poslavlja v tem mandatu najstarejši poslanec Velenjčan Srečko Meh, na kandidatni listi pa ostaja Matjaž Han. V poslanskih klopeh želita ostati tudi poslanca PS Jožef Kavtičnik in Stanislav Ste-pišnik, prav tako tudi poslanec SLS Jakob Presečnik. Na listi DeSUS v žalskih volilnih okrajih kandidirata predsednik stranke Karl Erjavec in Marija Plevčak, ki ga je v parlamentu nadomestila, ko je ta postal minister. V parlament bi se po nekajletnem premoru rada vrnila tudi dva, ki sta že bila poslanca v prejšnjih mandatih. Tako na listi NSi v Šmarju kandidira rogaški župan Martin Mikolič, na listi DeSUS v Celju pa Jože Zimšek.
Na domačih tleh se bo za naklonjenost volivcev potegoval le eden od treh Vojničanov; pravnik Franc Pristovšek na listi NSi, vzgojiteljica Polonca Grum na listi SNS kandidira v Laškem, podjetnik mag. Zoran Dimovič pa na listi PS v Šmarju pri Jelšah. Podobnih gostovanj je še nekaj; na listi PS odhaja celjska odvetnica Alenka Grad Pečnik v Laško, na listi Zelenih študentki z območja šentjurske občine Mojca Sehur v Celje in Velenje in ena mlajših 22-le-tna Anja Duh v Mozirje. Na listi Enakopravni deželani - Naprej Slovenija duhovnik Egidij Dušan Kubot TotiSlo iz Zreč kandidira v Celju in Velenju, kmetovalec Ignacij Korenjak iz Spodnje Ponkvice v šmarski občini v Velenju in Mozirju, medtem ko v »njegovo« Šmarje prihaja kandidatka z Gorenjske, 22-letna kozmetičarka Celjanka Katja Kolar odhaja v Žalec ...
mem in Stranka Mira Cerarja. Barve ZaAB med 11 kandidati brani kar 8 žensk (Natalija Plemenitaš Fuchs, Nevenka Rijavec, Urška Drugovič, Tanja Basle, Cvetka Ribarič Lasnik, Nina Mažgon, Marina Drzič in Anica Stupan), Verjamem 7 in SMC 6 žensk. Med kandidatkami ZaAB jih je nekaj srečo preizkušalo že na dosedanjih državnozborskih, na primer Plemenitaš Fuchs, Drugovič, Basle in Ribarič La-
snik, ki je kondicijo nabirala tudi na letošnjih evropskih volitvah. Razpon v izobrazbi sega od osnovnošolske Anice Stupan do doktorata znanosti Cvetke Ribarič Lasnik, razen nezaposlene pravnice Marine Drzič iz Maribora, ki kandidira v Šmarju pri Jelšah, pa se prav vse in tudi preostali trije moški za naklonjenost volivcev potegujejo v domačih volilnih okrajih. Če med »domače« še vedno lahko štejemo
iz Celja v Ljubljano preseljenega Preboldčana dr. Branka Lobnikarja.
Na listo SLS se je med 11 kandidatov, ki se za naklonjenost volivcev potegujejo v domačih volilnih okrajih, »vrinila« Nada Mulej iz Pirana. Najbolj sveže volilne izkušnje pa imata Jakob Presečnik in Konjičanka Nežika Pavlič, ki sta se konec maja potegovala tudi za sedež v Evropskem parlamentu.
Drugače je pri stranki Verjamem, ki ima na Celjskem 7 ženskih kandidatk, a vključno z moškimi večinoma ne kandidirajo v domačem okraju. Le Gornjegrajčanka Helena Močnik se preizkuša v Mozirju, Celjanka Maja Kolenc pa v Žalcu, ostale so »uvožene« iz Maribora z okolico, s Koroške in iz Ljubljane. Med šesterico na listi SMC so domačinke Anita Koleša v Šentjurju, Celjanka mag. Margareta Guček Za-košek, dr. Hana Šuster Erjavec v Žalcu, Marija Zupanc v Laškem in mag. Ksenija Klampfer v Slovenskih Konjicah, v drugem celjskem okraju »gostuje« le Janja Sluga iz Rimskih Toplic, ki pa je zaposlena v Celju.
Na Celjskem kandidirata predsednika dveh strank. Ob Karlu Erjavcu v Žalcu je to še predsednik Piratske stranke Slovenije, Laščan Rok Deželak, ki kandidira v Laškem.
Da ženske v politiki ne smejo izgubiti poguma, dokazuje v enem od velenjskih okrajev na listi SNS Veronika Juvan. Izpred let se je spomnimo kot ene najbolj aktivnih med stavkajočimi delavci v Gorenju, leta 2009 je bila v najožjem izboru za Slovenko leta, predlani pa je napovedala kandidaturo tudi za predsedniške volitve.
IVANA STAMEJČIČ
NE PREZRITE
Pred nedeljskimi volitvami
Kdo so kandidati s Celjskega, ki se potegujejo za vaše glasove? Kako stranke gledajo na ključne probleme v regiji?
strani 10-15
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK
-	ji:	O	- /		|p>		
BI ED	rFTnrriFfi		[a ES	taEElE		itatatuEi	
AKTUALNO
3
Rudarska stavka med zaostritvijo rešitvijo
in
HSE se nima za partnerja v pogajanjih - Se bo vključila vlada?
Spontana stavka velenjskih rudarjev traja že več kot deset dni, z njenim podaljševanjem pa se odpirajo mnoga vprašanja, ki kažejo na celovitost in zapletenost problematike. Poleg najbolj sporne cene premoga v to sodi tudi vprašanje varnosti v jami, kjer že nekaj časa ni delovnega procesa. Eno ključnih vprašanj pa zadeva tudi proces pogajanj in status HSE kot pogajalske strani.
Minuli petek, ko so rudarji v Velenju končno dočakali predsednika uprave HSE Blaža Košoroka, potem ko so ga dan prej čakali zaman, se je zdelo, da bi lahko prišlo do oprijemljivega preboja na pogajanjih. Sploh ker je Košorok, navkljub pred tem dokaj neomajnim stališčem o spoštovanju pogodbe o ceni premoga, dopustil možnost pogovora o višji odkupni ceni za premog, po kateri ga velenjski premogovnik prodaja Termoelektrani Šoštanj.
Na deponiji je premoga še za 30 do 40 dni obratovanja, so sporočili iz vodstva Teša, če bi se rudarji odločili za zaostritev stavke in jim omejili dobavo premoga. (Foto: arhiv NT, SHERPA)
Robert Mencinger, tiskovni predstavnik stavkovnega odbora, pravi, da si v premogovniku ne želijo politike.
Cena premog -ključ do dogovora
Cena premoga je za stavkajoče rudarje ključno vprašanje na pogajanjih, njegova rešitev pa odpira vrata do dogovora tudi glede ostalih zahtev. Te med drugim so, da ne pristajajo na zmanjšanje plač, na manjši dopust, zahtevajo izplačilo regresa in nagrade za rudarski praznik. A kot je že večkrat poudaril predsednik uprave Premogovnika Velenje Ivan Poho-rec, finančna in likvidnostna situacija v premogovniku ne omogočata teh izplačil, zato poziva rudarje k popuščanju.
V petek so se pogajalci v Velenju po treh urah pogajanj razšli brez posebnega napredka, a menda tudi brez nazadovanja, Košorok pa je odšel v Ljubljano na dodatna usklajevanja s finančnim mi-
nistrstvom. Dogovor naj bi bil, kot je še povedal tiskovni predstavnik stavkajočih rudarjev Robert Mencinger, da se jim Blaž Košorok po usklajevanjih v Ljubljani javi z novimi stališči in da se pogajanja nadaljujejo.
Ob molku HSE za zaostritev stavke
Ker iz HSE ni bilo odziva, se je stavkovni odbor odločil, da začne med rudarji zbirati podpise za zaostritev stavke, s katero bi zmanjšali dobavo premoga Tešu za tri četrtine. V HSE so se na potezo rudarjev odzvali s sporočilom za javnost, v katerem so zapisali, da v tej stavki niso pogajalski partner. »Predmet pogajanj so namreč razmerja med zaposlenimi v Premogovniku Velenje in tržna razmerja med prodajalcem premoga in kupcem - Tešem. Prva ključna zahteva stavkovnega odbora, povišanje cene premoga, je vprašanje, ki ga lahko premogovnik reši izključno v pogajanjih s svojim edinim kupcem, Tešem. Druge zahteve, ki se vežejo na socialne pravice delavcev premogovnika, pa se lahko rešijo le med vodstvom premogovnika, ki mora zagotoviti tako rentabilno poslovanje kot tržni situaciji primerno nagrajevanje zaposlenih,« so sporočili iz HSE. Ob tem so iz vodstva HSE še opozorili, da se morajo vsi udeleženci v tem dialogu zavedati, da morajo spoštovati dogovore in pogodbe, med njimi seveda tudi zaveze, ki jih ima Teš na podlagi dogovorov s premogovnikom, z državo kot s kreditodajalci.
Cena premoga ni le stvar PV in Teša
Na stališče HSE, da ni stran v pogajanjih, so se oči-
tno z začudenjem odzvali v vodstvu premogovnika. Opozorili so, da povišanje cene premoga ne zadeva zgolj premogovnika in Teša, saj gre za tristransko pogodbo o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije, ki jo je poleg omenjenih podpisal tudi HSE. V PV so še poudarili, da tako premogovnik kot Teš spadata v skupino HSE in da je vprašanje cene premoga ključno tudi za reševanje drugih stavkovnih zahtev, zato od HSE pričakujejo, da bo v pogajanja še naprej aktivno vključen.
Rudarji so v ponedeljek zjutraj zbrali bistveno več kot 1.250 potrebnih podpisov za zaostritev stavke in o tem v Šoštanju seznanili predsednika uprave Teša Petra Dermola. Na napoved zaostritve stavke so se v Tešu odzvali z informacijo, da imajo na deponiji dovolj zalog za 30 do 40 dni.
Zamrznitev zaostritve stavke
V ponedeljek popoldne so se pogajanja med upravo premogovnika, HSE in Tešem preselila v Ljubljano. Po njih so bili pogajalci kot običajno redkobesedni, izvedeli pa smo lahko, da je bil v pogajanjih dosežen napredek glede stavkovnih zahtev rudarjev.
Zato so po pogajanjih v Ljubljani rudarji zamrznili zaostritev stavke, v prestolnici pa so dobili tudi podporo sindikata delavcev v energetiki, kjer so dali HSE še teden časa, da uredi razmere v velenjskem premogovniku. Sicer se bo stavka prenesla na vso dejavnost energetike, je povedal predsednik njihovega sindikata Branko Sevčnikar.
Toda ocena o napredku v pogajanjih bo obveljala le, kot pravi Robert Mencinger, če bodo nasprotne pogajalske strani ustna zagotovila rudarjem prenesle tudi na papir v obliki aneksa k stavkovnemu sporazumu, ki so ga podpisali marca ob koncu prve stavke. Do zaključka redakcije rudarji pisnih zagotovil še niso prejeli, zato se stavka nadaljuje.
O stavki vlada in poslanci?
Včeraj so predstavniki stavkajočih rudarjev svoje stavkovne zahteve in pogled na reševanje stanja v Premogovniku Velenje predstavili poslancem na seji odbora za infrastrukturo in prostor državnega zbora.
Ali je torej prišel čas, da se v reševanje krize v Premogovniku Velenje vključijo tudi državni vrh, poslanci in vlada in da v Velenju, tako kot je v Trbovljah, posreduje predsednica vlade? »Trenutno še ne razmišljamo o tem, ker nas politika ne zanima in politikov nočemo tukaj. Če pa bo treba, glede na to, da je država lastnica premogovnika, pa bi morda bilo tudi prav, da pride premierka in pove kakšno besedo,« je povedal Robert Mencinger.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Bo sledila
kakšna
nesreča?
Ni dobro, da jama miruje dlje časa
Iz Premogovnika Velenje so te dni sporočili, da tudi v času stavke skrbijo za minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja. V jami premogovnika izvajajo tudi redni nadzor. Vsaka rudniška jama pa lahko preseneti. Še posebej če dlje časa v njej ni toliko delavcev kot ponavadi. To vedo vsi rudniški strokovnjaki.
V preteklosti so ob predvideni daljši odsotnosti rudarjev rudniške jame vselej pripravili na mirovanje. Stavka v Velenju pa je bila spontana, kar pomeni, da je mogoče domnevati, da jame na mirovanje najverjetneje niso pripravili tako, kot bi to storili v rednih primerih. Kot nam je povedal rudniški strokovnjak, ki ne želi biti imenovan, bi to lahko pomenilo potencialno nevarnost, da bi prišlo do nesreče. Ali v času, ko stavka traja in rudarji niso v jami, ali celo takrat, ko se bodo vanjo vrnili. Posledice bi lahko nastale zaradi začetkov oksidacije, kar bi lahko privedlo celo do požarov. Nevarnost, ki preti, je tudi voda, ki bi lahko zalila prostore. Pritiski v jami pa bi lahko na določenih delih poškodovali jamske hodnike ali proge. Jamo morajo ves čas prezračevati. Po besedah poznavalca dogajanja v rudniku tudi redni nadzori jame niso zagotovilo, da se kakšen nevarni pojav ne bi pripetil: »V vsakem primeru ni dobro, da jama miruje ne glede na ves informacijski sistem za nadzor in ne glede na stalni nadzor,« nam je še dejal.
Vsakodnevni ogledi
Da stanje v jami Premogovnika Velenje nadzirajo tako kot v dela prostih dneh oziroma med prazniki, so nam sporočili iz vodstva. »Žal pa potencialnih nevarnosti ne moremo izključiti ne v času dela ne med prostimi dnevi,« so odgovorili. Do zdaj nihče ni konkretno opisal, kako točno in če so jamo pripravili na daljše mirovanje, zato smo želeli dobiti tudi odgovor na vprašanje, ali obstaja možnost kaznovanja ali ukrepov in proti komu, če bi do nastanka nevarnih pojavov v jami zaradi stavke prišlo. Vendar v premogovniku ponavljajo le to, da je zakon o stavki jasen in da je stavkovni odbor odgovoren za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ter da mora odbor med stavko sodelovati z delodajalcem zaradi zagotovitve minimuma delovnega procesa. Sicer pa naj bi poslovodstvo rudnika, tako so nam še odgovorili, kontroliralo zračenje in črpanje vode v jami. »Vsakodnevno opravi dodatne oglede delovišč in na osnovi teh ogledov se načrtuje dela za zagotavljanje varnosti,« so še dodali.
(Ne)varnost
Za jamo Premogovnika Velenje je znano, da se tam nesreče zgodijo največkrat zaradi vdora vode in blata, vdora plina, eksplozije metana in premogovega prahu, požara ali stebrnega udara. Te vzroke imajo v Velenju za tako imenovane »prepoznane«. Na podlagi načrta obrambe in reševanja tako ali tako že izvajajo ukrepe za preprečevanje. »Ves čas pa smo pripravljeni tudi na ukrepe, ki bi jih izvedli, če bi prišlo do nastanka potencialnih nevarnosti tako v delovnih kot nedelovnih dneh,« so nam še odgovorili. Na vprašanje, kako se premogovnik pripravlja na morebitne nesreče, omenjajo svoj varno-stno-tehnološki informacijski sistem, načrt obrambe in reševanja ter svojo jamsko reševalno četo. Skratka, poslali so nam odgovore, ki jih je možno najti na njihovih spletnih straneh. Čeprav se več kot očitno (ne)varnost v jami v času nenapovedane stavke in v času, ko v njej ni tisoč rudarjev, kot je to ponavadi, razlikuje od (ne) varnosti ustaljenega delovnega ritma.
SŠol
NE PREZRITE
Brez skoka čez kožo
Letošnji rudarski praznik je bil v znamenju stavke namesto tradicionalne prireditve Skok čez kožo, boste brali v reportaži iz Velenja.
stran 37
4
GOSPODARSTVO
Bo prisilna poravnava rešila Aha Secaplast?
»Treba je bilo veliko napora, da smo se izognili stečaju,« pravi direktor Janez Stupan
»Edini problem, ki ga ima to podjetje, je, da deluje znotraj skupine, ki ne more zagotoviti denarja za plačilo dolgov.«
Zaradi finančnih težav Skupine Aha in prepričanja, da se bodo po stečaju Mure tudi ostala podjetja v skupini začela rušiti kot domine, so mnogi zadnje tedne začeli pokopavati tudi laški Aha Secaplast. Kaj se v resnici dogaja s podjetjem, ni bilo mogoče izvedeti. Vodstvo se je zavilo v molk, edini, ki so bili pripravljeni kaj povedati, pri čemer je večinoma šlo za slabe novice, so bili predstavniki sindikata Neodvisnost. Direktor Janez Stupan se je odločil, da javnosti vendarle predstavi še drugo plat zgodbe.
Njegove napovedi, kaj se bo zgodilo s podjetjem, ki ga je Mojca Lu-kančič kupila leta 2010 od laškega podjetnika Andreja Sadarja in ga vključila v svojo skupino, so zelo optimistične. Prepričan je namreč, da ima podjetje dovolj zdrave temelje, da bo uspešno prebrodilo postopek prisilne poravnave, ki ga je sodišče uvedlo 20. junija. »Hudičevo dobro vem, kaj delam. Imam vizijo in cilj, poznam pot, kako priti do tega cilja. Prisilna poravnava je zame velik izziv. Dva magisterija, ki ju imam, sta mi dala široko znanje. Vem, kje so težave in kje je treba potegniti, da bomo šli naprej,« je odločen Janez Stupan.
Zakaj je lastnica Skupine Aha Mojca Lukančič vložila kazensko ovadbo proti prejšnjemu lastniku Secaplasta?
Ker so bile pri nakupu podjetja zamolčane določene zadeve, ki so vplivale na finančno stanje po prevzemu. Gre za dolg prejšnjega lastnika do davčne uprave, ki sega v leto 2008. Dolg smo morali poravnati mi, zadnji obrok smo plačali aprila letos. Znesek sicer ni ogromen, a je pomemben.
Po Laškem in tudi drugod se o Secaplastu marsikaj govori, ena zadnjih govoric je tudi, da so bili v podjetju kriminalisti.
Kriminalisti v Secaplastu še niso bili, bili pa so v podjetju Aha Ems, ki ima prostore tik ob nas in kjer sem prav tako direktor. Prišli so pred dobrima dvema mesecema zaradi kraje žlahtne zlitine. Vem, da kroži o Secaplastu veliko govoric tako znotraj podjetja kot tudi okoli njega. Prepričan sem, da so vse po vrsti zlonamerne.
»Secaplast je boljši od marsikaterega podjetja v Sloveniji.«
Secaplast še vedno ni objavil lanskih rezultatov poslovanja. So tako slabi?
Daleč od tega. Kljub krizi smo lani dosegli najboljši rezultat po prevzemu. Prihodke od prodaje smo v primerjavi z letom 2012 povečali za 10 odstotkov in so znašali 7,6 milijona evrov. Izguba iz poslovanja je znašala 57 tisoč evrov, končna izguba pa je bila še za 370 tisoč evrov višja. Večina izgube je nastala zaradi višjih stroškov financiranja oziroma zaradi obresti na visoko glavnico pri davčni upravi. Če bi nam obveznosti do davkarije uspelo pretvoriti
Janez Stupan je doma iz Draže vasi in kot mnogi iz teh krajev je tudi on svojo poklicno pot začel v zreškem Uniorju. Leta 2001 se je zaposlil v podjetju Eti Izlake, kjer je bil vodja razvoja, devet let kasneje pa je skupaj z novimi lastniki prišel v laški Aha Secaplast. Najprej je bil komercialni direktor, vodenje podjetja je prevzel avgusta lani. Študiral je strojništvo in je na tem področju leta 1999 pridobil še magistrski naziv, končal je tudi študij MBA.
»Vsi direktorji imamo omejitve, dolg do Dursa presega moja pooblastila. Nezadovoljstvo zaposlenih je uperjeno proti lastnikom in ne proti meni. Jaz z delavci sodelujem korektno.«
v dolgoročno posojilo, bi obresti z deset padle na šest odstotkov in finančni rezultat bi bil za 120 tisoč evrov boljši. Kako kratkoročno zadolženost spremeniti v dolgoročno, je bil naš ključni projekt do uvedbe prisilne poravnave. S finančnim prestrukturiranjem se bo zdaj marsikaj spremenilo.
Kolikšne so obveznosti podjetja do bank?
Neposredna izpostavljenost znaša 1,4 milijona evrov, kar je petkrat manj, kot je povprečje v Sloveniji.
Res samo toliko?
Res samo toliko in to je ključna stvar v vsej zgodbi glede Secaplasta. Drugo je seveda dolg do Dursa, ki bi ga s pomočjo bank morali pretvoriti v dolgoročni dolg. Najeli bi posojilo in poravnali davčni dolg. S tem bi sicer svoj bančni dolg povečali na 4,5 milijona evrov, vendar bi ta dolg predstavljal le 60 do 70 odstotkov našega letnega prometa. To pa je bistveno bolje kot v drugih slovenskih podjetjih.
Ob takšnih številkah uspeh prisilne poravnave najbrž ne bi smel biti vprašljiv.
Tudi Družba za upravljanje terjatev bank, na katero je NLB prenesla 1,2 milijona evrov terjatev do našega podjetja in je zdaj naša najbolj pomembna upnica, je prepoznala potencial Secaplasta. Za to je bilo treba veliko napora in prepričevanja, a je uspelo. Družba je vložila predlog za prisilno poravnavo in s tem naše podjetje zadnji trenutek rešila pred stečajem. Saj je nenazadnje tudi njeno poslanstvo, da zavaruje premoženje pred razprodajo, kar bi stečaj zagotovo bil. Bila bi velika škoda,
saj je podjetje poslovno sanirano in je v zadnjem letu izjemno napredovalo. To nam priznavajo tudi najpomembnejši kupci. Zaradi pomembne vloge slabe banke sem prepričan, da bi lahko bil postopek prisilne poravnave hitro in učinkovito rešen. Je pa jasno, da se mora to zgoditi zunaj Skupine Aha.
Hočete reči, da se mora Seca-plast izločiti iz skupine?
Ja, saj drugače ne bo šlo. Zaradi finančne prepletenosti znotraj skupine in poroštev do drugih podjetij nam nobena banka ne bi pomagala kratkoročne zadolžitve konvertirati v dolgoročno.
In kako bi to izvedli?
Znotraj skupine je naš lastnik Aha Emmi, ki je prav tako v prisilni poravnavi. Če lastnik svojega podjetja ne more dokapitalizirati, pač to stori nekdo drug in prevzame lastništvo. Rešitve torej so, pravne podlage, kako priti do njih, pa bodo pripravili drugi. Vsekakor pričakujemo tujega vlagatelja, ali bo prišel preko Skupine Aha ali kako drugače, pa je vprašanje posameznih interesov, uspeha lastnikov ali postopka prisilne poravnave.
Kaj pa možnost, da bi Secaplast dokapitalizirala Gorenje ali BSH, ki sta najbolj pomembna in tudi največja poslovna partnerja podjetja?
Zagotovo se ne bi neposredno vključila v lastništvo, obstajajo pa morda možnosti, da bi pomagala kako drugače. Vendar najbrž le Secaplastu kot samostojnemu podjetju, ne pa kot delu skupine. Tepe nas poroštvo, ki smo ga dali Muri za najetje posojila.
Koliko sploh znaša to poroštvo?
Bistveno več kot 1,2 milijona evrov, kot so pisali nekateri mediji.
Za Secaplast je zagotovo pomembno tudi to, da ga oba največja kupca kljub krizi nista zapustila.
Tako v Gorenju kot BSH sodimo med ključne dobavitelje in nikoli v dvajsetih mesecih blokade transak-cijskih računov nismo povzročili zastojev na njihovih montažnih linijah. To je izjemen dosežek in pomeni, da so zaposleni v Secaplastu sposobni izpolniti zahteve kupcev tudi v najbolj zapletenih razmerah. Še celo več, v juniju smo kljub vsem problemom uresničili projekt, brez katerega bi se v Gorenju ustavilo delo tisoč ljudi. Gre za nov hladilni aparat, za katerega v Laškem izdelujemo dva sestavna dela. Posel smo sklenili za naslednjih pet let in nam bo prinesel 14 odstotkov dodatnega letnega prometa.
V sindikatu pravijo, da so odnosi v podjetju zelo napeti, da omejujete njegovo delovanje, da v času dela detektiv preverja alkoholizi-ranost zaposlenih, skratka da podjetje upravljate s trdo roko.
Naši kupci zahtevajo vrhunsko kakovost, ocenjujejo nas na osnovi vprašalnika, ki obsega kar 21 strani, ocene so od nič do deset. Za nekatera področja, tudi za varstvo pri delu, smo dobili oceno 4, kar je zelo slabo in terja spremembe. Spremembe pa so vedno kritične in pri marsikomu povzročajo upor. V zadnjih šestih mesecih smo imeli dva primera, ko je bilo z delovnega mesta treba odstraniti pijanega delavca. Vodstvo je odgovorno za varno delo, zato je
normalno in ni nič posebnega, da izvajamo nadzor alkoholiziranosti. V podjetjih, kjer sem delal prej, je bilo takšno preverjanje nekaj povsem vsakdanjega.
Predsednik sindikata v podjetju je pred kratkim dal izredno odpoved zaradi neplačevanja socialnih prispevkov. A tudi sicer, tako so vsaj rekli v občinskem odboru njegovega sindikata, ste nanj izvajali kar velik pritisk.
Pritisk nanj so zaradi imunitete, ki mu jo daje sindikalno delo, izvajali drugi. To je priznal celo sam. Bile so tudi težave zaradi njegovega bolniškega staleža, saj se v času, ko naj bi bil doma bolan, ne smeš ukvarjati s pridobitno dejavnostjo. Imeli smo torej pravne podlage, da njegov odhod rešimo drugače, ne z izredno odpovedjo, vendar nismo hoteli povzročati dodatnega vznemirjenja.
A vendar to ni bila edina izredna odpoved v zadnjem času.
Res ne, bilo jih še pet ali šest. A se je treba vprašati, kakšni motivi so bili zadaj. Ti delavci niso odšli zaradi neplačevanja prispevkov, to možnost so le izkoristili. Šli so, ker so imeli v drugem podjetju že dogovorjeno službo. Motiv pa je bil škodovati podjetju. Zanimivo je tudi, da je sindikat kmalu potem, ko je Durs vložil predlog za stečaj, začel groziti s stavko zaradi neplačevanja prispevkov. Prispevki pa se ne plačujejo že dolgo, težave s tem so se začele že leta 2011.
So se razmere med zaposlenimi umirile?
Še vedno je nekaj težav, marsikdo je prestrašen zaradi prisilne poravnave. Treba jim je pojasnjevati, kako je s plačilom njihovih prispevkov, da so to zdaj terjatve države, ki jih bomo poplačali v okviru finančnega načrta.
»Kaj bo s Secaplastom, bo odločila država. Za njo bo vsekakor bolj ugodno, če bo podjetje rešila.«
Kako je s plačami in z regresom? Ga boste lahko izplačali vsaj en del, kot želijo delavci?
Do zdaj smo plače dajali v dveh delih, ta mesec pa pričakujem, da jih bomo izplačali v enem. K temu nas zavezuje tudi zakon. Kako bo z regresom, še ne vem. Poskušali ga bomo poravnati, seveda ne v enem, ampak v več obrokih. Tudi to bi namreč bil eden od dokazov, da je podjetje sposobno poslovati.
Se lastniki sploh še brigajo za podjetje?
Pred nekaj dnevi so bili v Laškem, pogovarjali smo se o možnostih za prihod tujega vlagatelja. Sicer pa je glavna naloga zaposlenih in vodstva, da ne razmišljamo o tem, temveč da izpolnjujemo pričakovanja partnerjev. Če nam bo to uspelo, se bo tudi lastništvo uredilo. Ključ rešitve je delo. Le z delom bomo dokazali, da verjamemo v podjetje.
JANJA INTIHAR, foto: SHERPA
GOSPODARSTVO
5
Razmere v Ukrajini vplivajo na
Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za poslovno leto 2013, hkrati pa podprli predlog, da bilančni dobiček v višini 1,36 milijona evrov ostane neraz-
Na skupščini Gorenja potrdili več predstavnikov kapitala v NS porejen in da se dividende ne izplačaj°, saj je družba lansk° zaključila z ^a
poslovanje
Na skupščini delničarjev Gorenja so potrdili povečanje števila predstavnikov kapitala v nadzornem svetu s šest na sedem, kar je posledica še bolj mednarodne usmeritve podjetja in povečanja osnovnega kapitala za več kot polovico. Ob predstavitvi rezultatov poslovanja je bilo mogoče izvedeti tudi, da nemirne razmere v Ukrajini vplivajo na poslovanje.
Kot predstavniki kapitala so bili v nadzorni svet izvoljeni Corinna Claudia Graf, Toshi-bumi Tanimoto, Marko Voljč kot novi člani, medtem ko v njem ostajajo Bachtiar Djalil, Keith Charles Miles, Bernard Charles Pa-squier in Uroš Slavinec. Kot predstavniki
zaposlenih bodo v nadzornem svetu Peter Kobal, Jurij Slemenik, Drago Krenker in Krešimir Martinjak, ki so to funkcijo opravljali že v prejšnjem mandatu. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je na skupščini delničarjem predstavil načrt poslovanja v letošnjem letu in poslovanje v prvem četrtletju.
Večja dobičkonosnost
V letošnjem letu Skupina Gorenje načrtuje 1,28 milijarde evrov prihodkov, dobiček iz poslovanja v višini 46,4 milijona evrov in 12,1 milijona evrov čistega dobička. Rezultati prvega četrtletja, ko je skupina ustvari-
la milijon evrov čistega dobička, kažejo na pozitiven razvoj poslovanja. Delničarji so se seznanili tudi z oceno poslovanja v prvi polovici letošnjega leta.
Prihodki so nekoliko višji kot v prvem polletju lani, vendar so, kot je delničarjem pojasnila uprava, predvsem zaradi razmer v Ukrajini nižji od načrtovanih. Dobičkonosnost poslovanja se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem izboljšala, kar naj bi bilo posledica učinkov izvedenih selitev proizvodnje, prestrukturiranja prodajne mreže in odprodaje proizvodnje pohištva.
Gorenje bo tako prvo polovico leta zaključilo z dobičkom. Tudi v nadaljevanju leto-
šnjega leta bodo po napovedih uprave ključni izzivi na področju ekonomike povezani z razmerami v Ukrajini in Rusiji, ki sodita med največje Gorenjeve izvozne trge.
ROBERT GORJANC
Gorenje je včeraj v Ljubljani z bankami NLB, SID banko, Abanko Vipo, Banko Koper, Gorenjsko banko in NKBM podpisalo pogodbo o dolgoročnem sindiciranem posojilu v višini 55 milijonov evrov, ki ga bodo po besedah predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca namenili za razvoj novih izdelkov ter prodor na nove trge.
Združevanje term se je začelo
Predvidoma septembra se bo družba Terme Olimia bazeni pripojila k Termam Olimia. Lastniki obeh družb so na nedavni seji skupščine soglašali, da se začne postopek za združitev, za združeno podjetje pa bodo nato začeli iskati novega lastnika.
Terme Olimia so družbo Terme Olimia bazeni ustanovile leta 2003, ker Slovenske železnice, ki so njen pomemben lastnik, takrat niso hotele podpreti dokapitalizacije, s katero bi terme financirale nakup hrvaških Tuheljskih toplic. Lastnika nove družbe sta bila Kapitalska družba in Zvon Ena holding (danes je namesto propadlega holdinga lastnica obeh družb Nova Kreditna banka Maribor), ki sta Termam Oli-mia posodila denar za nakup hrvaških toplic, Terme Olmia so denar vrnile tako, da so na družbo Terme Olimia bazeni prenesle vodni park Aqualuno.
Terme Olimia Bazeni so na seznamu naložb, ki jih država že nekaj časa poskuša prodati. Ker tudi Terme Olimia že deset let iščejo novega strateškega lastnika in ker podjetji delujeta kot celota, bi ju kot celoto bilo tudi smiselno prodati. V tem primeru bi lahko iztržili več. Direktor obeh podjetij Zdravko Počivalšek je zadovoljen, da je predlog o začetku postopkov za združitev dobil 100-odstotno podporo lastnikov. Zdaj bodo v Termah Olimia poskrbeli za cenitev obeh podjetij in pripravili dokončni predlog združitve, o katerem bodo lastniki obeh podjetij ponovno odločali na skupščinah. Dokončna odločitev o pripojitvi družbe Terme Olimia bazeni k Termam Olimia naj bi bila sprejeta najkasneje do sredine septembra.
Združitev naj ne bi predstavljala večjih težav, saj večino delničarjev obeh podjetij obvladuje država. Največji delničarji Term Olimia so Slovenske železnice, Nova Kreditna banka Maribor in Kapitalska družba. Terme Olimia bazeni so v lasti Kapitalske družbe in Nove Kreditne banke Maribor.
JI
Tudi državna pomoč ni zalegla
Še eno podjetje, ki je bilo pred leti deležno državne pomoči, je šlo v stečaj. Na predlog davčne uprave oziroma njenega celjskega urada je sodišče začelo stečajni postopek v šentjurskem podjetju Acer furnirnica. Stečajni upravitelj je Andrej Marinc.
Acer furnirnico so ustanovili pred desetimi leti kot hčerinsko podjetje danes že propadlega Bohorja, nazadnje je bila v lasti družbe Acer M oziroma Janeza Kovača. Furnirnica je že leta 2008 zašla v težave in ji je grozil stečaj, vendar jo je leto kasneje rešila vlada. Ministrstvo za gospodarstvo ji je za prestrukturiranje odobrilo 1,7 milijona evrov dolgoročnega posojila, ministrstvo za delo pa za ohranitev delovnih mest dobrih 200 tisoč evrov subvencij. Kljub tolikšni državni
podpori je podjetje še naprej tonilo. Čisti prihodki iz prodaje, ki so leta 2009 znašali več kot 3 milijone evrov, so lani padli na milijon evrov, skoraj toliko je znašala tudi izguba.
Po zadnjih dosegljivih podatkih, ki veljajo za konec preteklega leta, je podjetje zaposlovalo malo manj kot 70 ljudi.
JI
Sončni vrtovi ne bodo več samevali
VRANSKO - Gradnja stanovanjske soseske Sončni vrtovi v Brodeh se je zaradi krize v gradbeništvu pred nekaj leti zaustavila. Ker gradbišče ni vzdrževano, je po besedah tamkajšnjega prebivalstva vse bolj nevarno.
Občina je do zdaj gradbišče že trikrat prijavila gradbeni inšpekciji, njeni režijski delavci pa so pokosili njegovo okolico. Kot je na zadnji občinski seji pojasnil župan Franc Sušnik, sta se investitorja, podjetji Gradis in Monsun, po nekajletnem mirovanju le prebudila. Po njegovih informacijah bosta le dokončala začeti del naložbe, to je približno 40 odstotkov sprva načrtovanega projekta, preostanek bosta opustila.
ŠO
V javna dela vključenih 74 ljudi
VELENJE - V Mestni občini Velenje so na podlagi sprejetih ponudb za izbor programov javnih del v letošnjem letu zaposlili 74 oseb, od tega 23 invalidnih.
V	občinski upravi letos v programih javnih del sodeluje 20 oseb, od tega pet invalidnih. Delo med drugim opravljajo na mestni blagajni, v centru ponovne uporabe, turistično informacijskem centru in na otroškem igrišču.
V	okviru programa javnih del so brezposelne osebe delo dobile tudi v velenjskih javnih zavodih in organizacijah, ki delujejo na področju kulture in mladine. Za ti dve področji je bilo odobrenih 30 javnih del. Poleg dolgotrajno brezposelnih oseb so v teh organizacijah zaposlili tudi devet brezposelnih invalidnih oseb. Prav tako je zavod za zaposlovanje velenjski občini odobril 27 javnih del na področju socialnega varstva in zdravstva. Inštitut Integra je tri invalidne osebe redno zaposlil.
RG
Največja upnica slaba banka
Upniki Avta Celje so v postopku prisilne poravnave prijavili za skoraj 29 milijonov evrov terjatev, je razvidno iz poročila, objavljenega na spletnih straneh Ajpesa. Prisilni
upravitelj Matija Vičar je dober milijon evrov terjatev prerekal, med priznanimi pa je za skoraj 18 milijonov evrov navadnih terjatev in za skoraj deset milijonov evrov zavarovanih.
Največja upnica je Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima do Avta Celje 12,3 milijona evrov priznanih navadnih in 4,3 milijona evrov priznanih zavarovanih terjatev. Večinoma gre za poroštva, ki jih je Avto Celje dal svojemu največjemu lastniku Poslovnemu sistemu Zupanc, Nova Ljubljanska banka pa je terjatve do te družbe prenesla na slabo banko. Med večjimi upniki je tudi Abanka s 5,8 milijona evrov terjatev.
Postopek prisilne poravnave v Avtu Celje se je začel maja, predlagalo ga je vodstvo podjetja. Po načrtu finančnega prestrukturi-
ranja bi Avto Celje navadnim upnikom v petih letih vrnil četrtino njihovih terjatev, ponuja jim tudi, da lahko svoje terjatve spremenijo v kapitalske vložke. Avto Celje je leto 2013 končal z dobrimi 6 milijoni evrov izgube, pri čemer z izgubo posluje tudi letos.	JI
Popravek
V prejšnji številki Novega tednika, na strani 4, smo v članka Odkupne cene govejega mesa padajo v 2. odstavku nehote izpustili podatek o številu kmetij. Pravilno se stavek glasi: »Na območju Savinjske statistične regije je po podatkih Popisa kmetijstva 2000 govedo redilo dobrih 10.600 kmetij.«
r
VSE
marSprodajah
garderobo na krilih velikih popustov!
tasje za dopustniški potep med nakupovalnimi policami. 14. julija začenjamo s poletnimi razprodajami.
ko se boste lahko razvajali in popestrili svojo garderob o z novimi kosi. Vabljeni v Citycenter Celje!
F3 wivw.city-center.si
NA KRATKO
Košnja in grabljenje za veselje
POLZELA - Dogajanje na andraškem športnem igrišču so v nedeljo popoldne zaznamovala kmečka opravila. An-dražani so prvič po nekaj letih premora pripravili kmečke igre, namenjene članom vaških skupnosti. Najbolje se je odrezala skupina iz Sevčnika.
Sest ekip, sestavljenih iz treh moških in dveh žensk, se je pomerilo v petih različnih šaljivih kmečkih igrah, katerih rdeča nit so bila kmečka opravila, kot sta košnja na roke in grabljenje. Udeleženci so morali najprej na roke pokositi travo in jo pograbiti ter v koših znositi na prikolico. Tekmovalci so v nadaljevanju s samokolnico prevažali bale, med ovirami prenašali žogo in hodili na treh smučeh, kar je Andražanom povzročalo tudi največ preglavic.
SO
V tretje gre rado
ROGAŠKA SLATINA - Občini se po številnih zapletih vendarle obeta sofinanciranje projekta Mladinskega kulturnega centra s tretjega javnega razpisa za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo. Ministrstvo za kulturo zdaj dopušča možnost, da se sklep o zavrnitvi slatinskega projekta razveljavi in da ga nadomesti nov, pozitiven sklep. Ena od občin, ki je bila na ponovnem razpisu uspešna, namreč ni zagotovila svojega deleža denarja za projekt.
Občina je glede odločitve ministrstva za kulturo, ki ji je prvič odobrilo okoli 600 tisoč evrov sofinanciranja, po drugem vrednotenju projektov pa jo je iz sofinanciranja izvze-lo, sprožila upravni spor. Denar, predviden za naložbo, je prerazporedila na druge proračunske postavke. S svojim denarjem je obnovila mestno galerijo, Kino Rogaška pa je poskrbel za digitalizacijo kinematografske dejavnosti. Zato so cilji projekta po besedah župana mag. Branka Kidriča še vedno lahko podobni, ne pa povsem enaki.
TV
Pohod po poteh Robanovega Joža
SOLČAVA - Center Rinka, Turistično društvo Solčava in Celjska Mohorjeva družba so v nedeljo organizirali že trinajsti pohod po poteh Robanovega Joža v Robanov kot.
Pohodniki so se zbrali na Robanovi domačiji, kjer so organizatorji pripravili kratek kulturni program, v katerem so sodelovali člani Kulturnega društva Franca Herleta iz Solčave, Robanovi otroci, Solčavske pevke in pevci. Skupaj so se nato podali do Robanove planšarije, kjer je župnik Alojzij Ternar daroval sveto mašo, Alenka Veber iz Celjske Mohorjeve družbe pa je s pohodniki delila nekaj misli iz del Robanovega Joža.
HŽ
VABLJENI V NOV PRODAJNI CENTER	
- —■	
Dobro poskrbeli za pitno in odpadno vodo
šaleška dolina uspešno črpa evropski denar
V	občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki po načrtih izvajajo projekt celovite oskrbe s pitno vodo, težak več kot 41 milijonov evrov. V Šaleški dolini pa se končuje tudi operacija odvajanja in čiščenja odpadne vode, vredna več kot tri milijone evrov. Oba projekta v večini financirajo z denarjem iz Evropskega kohezijskega sklada.
Z izvedbo projekta bodo v Šaleški dolini pridobili 43,5 kilometra vodovodnega omrežja, tri čistilne naprave za pitno vodo, hidravlične analize in daljinski nadzor vodooskrb-nega sistema. Projekt v višini 23,9 milijona evrov financira EU, 4,2 milijona evrov bo prispevala država, preostalo, 13,3 milijona evrov, pa občine, ki sodelujejo v projektu.
Evropski denar za likvidnost
»V naši občini izvajamo številne projekte, pri čemer je ta zagotovo eden najpomembnejših. Brez pomoči države in EU ga zagotovo ne bi izpeljali še nekaj let,« je povedal župan MO Velenje Bojan Kontič. Ob tem je še poudaril, da projekt poteka po načrtu, njegovo dobro izvajanje pa je pripomoglo tudi k boljšemu polnjenju občinskega proračuna in boljši likvidno stni situaciji v občinski blagajni. Od države in EU so namreč prejemali redna nakazila in tako premostili izpad sredstev iz naslova nadomestil za stavbno zemljišče. »Zaradi nejasnosti v zvezi z nepremičninskim zakonom smo letos iz tega naslova prejeli le 1,3 milijona evrov, lani vtem času pa smo imeli na računu že 3,5 milijona evrov,« je še povedal Kontič.
Več kot šeststo ljudi do kanalizacije
V	Šaleški dolini se končuje tudi operacija odvajanja in čiščenja odpadne vode, s katero so zgradili manjkajočo infrastrukturo za izboljšanje kakovosti površinskih voda in življenjskih pogojev prebivalstva ter večjo varnost pred
Gradnja kanalizacijskega omrežja v Zgornjem Šaleku
V Sloveniji bo z okoljskimi kohezijskimi projekti 400 tisoč ljudi imelo bolj stabilno oskrbo z vodo, 600 tisoč jih bo imelo priključek na kanalizacijo in na čistilne naprave. Skoraj 33 tisoč ljudi pa bo dodatno zaščitenih pred visokimi vodami. Letos je bilo za te projekte, vključno s centri za urejanje odpadkov, financirane z evropskim denarjem, podpisanih pogodb za 650 milijonov evrov.
onesnaževanjem voda. Operacija je težka več kot 3 milijone evrov, pri čemer znašajo sredstva evropskega kohezijskega sklada več kot 68 odstotkov, država je prispevala malo več kot desetino, občine pa 20 odstotkov denarja.
Paka spada med manjše vodotoke, njene vode pa so obremenjene zaradi intenzivnih gospodarskih dejavnosti in goste naseljenosti. Na tem območju so med prvimi v Sloveniji zgradili obsežen kanalizacijski sistem in čistilno napravo za komunalne odpadne vode. Po kanalizaciji odvajajo odpadno vodo večine uporabnikov pitne vode, vendar so znotraj naselij še dve leti nazaj določeni odseki manjkali.
»V okviru projekta so zgradili osem kilometrov kanalizacije in črpališče, na omrežje pa bo priključenih 616 prebivalcev. S tem se bodo zmanjšale emisije v vodotoke, izboljšala pa se bo tudi komunalna infrastruktura,« je povedal Uroš Rotnik, direktor Komunalnega podjetja Velenje, ki je skrbelo za izvedbo projekta.
Občine same ne bi zmogle obnove
S tem projektom so obnovili dotrajano omrežje, saj je bila kanalizacija zgrajena v času, ko materiali niso bili takšni, da bi zagotavljali popolno vodo-tesnost. Župan Občine Šoštanj Darko Menih je povedal, da same občine ne bi bile kos tem zahtevnim finančnim projektom. »V občini Šoštanj smo s tem pridobili štiri območja, ki smo jih opremili s kanalizaci-
jo. S čistilno napravo in kanalizacijo bodo reke čistejše, kar je tudi glavni smoter takšnega projekta,« je še poudaril Menih.
Brez Občine Šmartno ob Paki
V šoštanj ski občini so na omrežje že priključili 308 prebivalcev in v Velenju 287, kar je sicer nekoliko manj od načrtovanega, a naj bi do konca leta izpolnili načrt. Občina Šmartno ob Paki v tem projektu žal ni mogla sodelovati, ker ni zadostila pogoju o strnje-nosti naselja z vsaj dva tisoč prebivalci.
Težav sicer s tem še ne bo konec, zato Bojan Kontič poziva prebivalce, naj se poslužujejo malih čistilnih naprav, ki jih občine tudi subvencionirajo.
ROBERT GORJANC Foto: RG
AVTO TRIGLAV PSC Celje
A r c L i n 100,3211 Škofia ras tel.: (03) 780 68 53
Sprejet tržni red
ROGATEC - Na zadnji redni seji so svetniki sprejeli tržni red tržnice. Tržnica je zraven obvoznice in nakupovalnega centra na tako imenovanem južnem delu, na območju, kjer so bili včasih sejmi.
S tržnim redom so to dejavnost tudi pravno formalno uredili. V njem so opredeljeni čas, kdaj se lahko dejavnost izvaja in pogoji, ki jim mora zadostiti ponudnik, da lahko svoje izdelke in pridelke prodaja, je pojasnil rogaški župan Martin Mikolič. Tržni red je namreč pogoj, da se tržna dejavnost v Rogatcu lahko izvaja.
AK
Dišalo je po zajčjih dobrotah
TABOR - V Zajčevi koči nad Taborom je prejšnji konec tedna dišalo po dobrotah iz zajčjega mesa.
Tamkajšnje društvo žena in deklet je v sodelovanju s Planinskim društvom Tabor že deveto leto zapored pripravilo Zajčeve dneve, dvodnevno kulinarično prireditev, namenjeno nekoč priljubljenim jedem iz zajčjega mesa. Dogajanje je bilo še posebej pestro v nedeljo, ko so udeleženci poleg pokušanja zajčjih jedi na roke kosili travnik pri Šnep.
ŠO
NA KRATKO
Na obzorju prva tržnica
BISTRICA OB SOTLI - Občani bodo v kratkem dobili svojo prvo tržnico. Občina se že pospešeno pripravlja na ureditev tržnice v objektu, ki mu domačini pravijo Čepi-nova štala in je v neposredni bližini občinske poslovne stavbe. Izvajalec naj bi začel delati v prihodnjem tednu.
Ureditev tržnice v občini Bistrica ob Sotli je del projekta Posavska špajza, v katerem sodeluje šest posavskih občin. Na občini pravijo, da bodo prebivalci s tržnico dobili možnost kupovanja domačih lokalnih izdelkov, pridelovalci pa priložnost za neposredno trženje in promocijo svojih pridelkov in izdelkov. Vrednost celotnega projekta Posavska špajza, ki je sofinanciran iz Evropske unije, znaša slabih 1,7 milijona evrov.
JP
Modernizacija ceste še ni dorečena
LAŠKO - Krajani že dolgo čakajo na asfaltiranje odseka makadamske javne poti na odseku Lahomno-Stopce-Vrh nad Laškim. Nejevoljni so, ker je bilo asfaltiranje ceste obljubljeno že v juniju, vendar se dela še vedno niso začela.
Vodja oddelka za gospodarske javne službe, okolje in prostor na Občini Laško Andrej Kaluža si še ne upa napovedati, kdaj bi lahko na omenjenem odseku zabrneli stroji. Vlada namreč še ni potrdila sklepa o sofinanciranju del v skladu s 23. členom Zakona o financiranju občin. Vodja operativno tehničnega sektorja v Komunali Laško Marjan Salobir pravi, da bo omenjen odsek, ki so ga razdejala zadnja neurja, zagotovo deležen rednega vzdrževanja. Ker pa so neurja pustošila še po številnih drugih delih občine, sanacija vseh cest ni možna takoj. Sicer je Občina Laško s sofinanciranjem države želela urediti še javno pot Trobni Dol-Tovornik, kjer zaradi čakanja na sklep o sofinanciranju prav tako zaenkrat ostaja makadam.
TV
Opogumil se je le eden
DOBJE - Na razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem se je letos prijavil le en interesent, ki izpolnjuje razpisne pogoje. Dve stanovanji tako ostajata nezasedeni.
Občina Dobja razpolaga z desetimi neprofitnimi stanovanjih na različnih lokacijah, in sicer nad dobjanskim vrtcem, nad kulturnim domom in v večstanovanjski zgradbi v središču občine, poleg cerkve Karmelske Matere božje. Na zadnjem razpisu so bila so prosta tri manjša stanovanja, in sicer dve dvosobni in eno enosobno. Medtem ko po drugih občinah zanimanje za neprofitna stanovanja ponavadi presega razpoložljive možnosti za najem, v Dobju zanimanje zadnje čase upada. Po besedah župana Franca Leskovška je to odraz krize, saj si mlade družine stanovanje raje uredijo pri starših, kot da bi se povsem osamosvojile in plačevale najemnino.
TV
Zamenjava azbestnih cevi
KOZJE - V občini so začeli posodabljati vodovodni sistem v dolžini 11 kilometrov na relaciji Zagorje-Lesično-Pilštanj. Obstoječi cevovod je namreč iz neustreznega azbestnega materiala.
Nove cevi bodo iz sodobnejših in predvsem odpornejših materialov. Vrednost gradbenih del na območju Občine Kozje znaša dober milijon in pol evrov. Dela naj bi se končala do septembra letos. Rekonstrukcija vodovoda je del projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, v katerem sodelujejo občine Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Šentjur in Kozje. Občine želijo posodobiti in obnoviti dotrajane vodovodne sisteme in tako doseči učinkovito rabo vode. V stanju, kakršnem je sedanji vodovodni sistem, so namreč izgube zelo velike. Vrednost celotnega projekta, ki ga financira Evropska unija, je ocenjena na 12 milijonov evrov.
JP
V Delcah imajo novega
GORNJI GRAD - Občina je s krajani Delc pripravila odprtje novega mostu čez Dreto.
Stari most je bil poškodovan v neurjih leta 2010 in 2012 in tako ni bil več varen za uporabo. Nov most, ki krajanom zagotavlja večjo poplavno varnost in omogoča varen prehod čez reko Dreto, so namenu predali župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi, najmlajši prisoten krajan Matija Kočnar in najstarejša krajanka Delc Marija Forštner. V kulturnem programu, ki je sledil prerezu traku, so sodelovali ljudske pevke Pušeljc in harmonikar Matija Kočnar, medtem ko je David Mikek o mostu napisal pesem, ki jo je prebrala njegova babica Silva Mikek.	HŽ
Tri vsebine na en mah
V središču mesta nova parkirišča, pokrita tržnica in razgledna terasa
Nova stavba v središče mesta prinaša pokrito tržnico, parkirno hišo, razgledno teraso in prenovljeno podobo dela avtobusne postaje. Občina je več kot 1,6 milijona evrov namenila za gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, 23 tisoč evrov znaša vrednost dobavljene opreme, preostalo vrednost pa predstavljajo stroški projektiranja, strokovnega nadzora, informiranja in drugih manjših postavk v okviru projekta.
ROGAŠKA SLATINA -Ena večjih naložb občine zadnjih let je projekt, ki so ga poimenovali Povečanje atraktivnosti centra Rogaške Slatine. Ocenjen je na skoraj 1,8 milijona evrov, obsega pa delno obnovo osrednje avtobusne postaje, gradnjo parkirne hiše Center s približno 80 parkirnimi mesti, ureditev pokrite tržnice ter razgledno in pohodno teraso. Namenu so ga predali minuli petek.
Nova stavba stoji v bližini Zdraviliškega parka, in sicer je umeščena med avtobusno postajo in objektom Pošte Slovenije. Gradnja je bila končana v letu dni. Občina je naložbo uspešno prijavila na javni razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter pridobila več kot 648 tisoč evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, dodatnih 573 tisoč evrov sofinanciranja je zagotovil državni proračun, medtem ko preostanek predstavljajo lastni viri občine.
Po dobrote na tržnico
Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič
meni, da projekt s svojimi vsebinami mestu in občini prinaša dodano vrednost. Pokrita tržnica, ki je Slatinčani doslej še niso imeli, naj bi privabila lokalne pridelovalce in kupce, ki cenijo doma pridelano sadje, zelenjavo in druge izdelke. Tržnica, ki ima 115 kvadratnih metrov površine, je opremljena s prodajnimi mizami, kjer bo svoje dobrote sočasno lahko
ponujalo osem pridelovalcev. Slednji bodo, kot predvideva tržni red, prodajne prostore zaenkrat lahko najemali brezplačno. Ob tržnici so urejeni sanitarije, storitveni prostori, stopnišče in dvigalo.
Brezplačno parkiranje in streha z razgledom
Prometna študija je sicer pokazala, da je v občini pri vseh javnih stavbah dovolj parkirnih mest. Ne glede na to so želeli v Rogaški Slatini dvigniti raven parkiranja. S parkirno hišo so število obstoječih parkirnih mest
podvojili. Tako bo mirujoči promet bolje urejen za domačine, a tudi za goste, ki bodo tako še lažje parkirali v bližini Zdraviliškega parka in drugih lokalnih znamenitosti. Manj težav z iskanjem parkirnih mest bo tudi ob prireditvah, ki jih gosti Evropska ploščad.
Parkiranje v garažni hiši je brezplačno. Parkirišča v pritličju so del modre cone, kar pomeni, da lahko vozniki svoja vozila tam pustijo do dve uri na vidnem mestu, v vozilu pa morajo označiti čas prihoda. Parkirišča v prvem in drugem nadstropju pa so brez časovne omejitve.
Streha stavbe je urejena kot terasa z zelenimi površinami. Obiskovalci bodo lahko poiskali lep razgled ali posedeli na kateri od klopi. Dostop do terase je možen po stopnicah, z dvigalom ali neposredno s hriba v zaledju. Je pa občina v okviru gradnje nove stavbe zasteklila še zunanjo steno pod arkadami, obnovila tlakovanje in uredila prehod vzdolž celotne tržnice. Ker proti parkirni hiši in proti avtobusni postaji vodita dva ločena cestna priključka, je prostor pred stavbo zdaj urejen kot cvetlična gredica.
TINA VENGUST Foto: JOŽE STRNIŠA
Dan odprtih vrat Pivovarne Laško
Ob jubilejni, že petdeseti izvedbi največje slovenske prireditve, še posebej gostoljubno in na široko odpiramo vrata Pivovarne Laško.
Popeljali vas bomo skozi prostore, kjer nastajajo vrhunska piva ter vam predstavili sodelavce, ki skrbijo za to, da ga nikoli ne zmanjka.
Z velikim veseljem vas bomo pričakali v sredo, 16. julija, med 14. in 18. uro.
Po ogledu bomo ob spremljavi mažoretk in Godbe Laško s ponosom nazdravili drug drugemu, jubilejnemu festivalu Pivo in cvetje in vsemu, kar nas v življenju navdihuje.
Vaša Pivovarna Laško
Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško
Rudarska tradicija še živi
Na slovesnosti ob dnevu rudarjev v Grižah podprli velenjske »kamerade«
Rudarji praznujejo vsako leto 3. julija v spomin na nekajdnevno gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934. Letos tako mineva natančno 80 let, odkar so rudarji opozorili na težke razmere. V nekdanjem rudarskem revirju Zabukovica-Liboje slovenski rudarski praznik vsako leto obeležijo s parado in proslavo.(Foto: ŠO)
ŽALEC - Etnološko društvo Srečno iz Griž je prejšnji četrtek na dan rudarjev, ki ga praznujemo 3. julija v spomin na gladovno stavko rudarjev v zasavskem rudniku pred natančno 80 leti, pripravilo tradicionalno parado in proslavo, s katero Spodnjesavinjčani obeležijo bogato rudarsko preteklost.
Kljub negotovim razmeram, ki trenutno vladajo med rudarji, se je praznovanja udeležilo 68 uniformiranih rudarjev iz širše savinjske regije. S člani Godbe Zabu-kovica, nepogrešljivega člena rudarskega praznovanja, so se zbrali pred griškim kulturnim domom, kjer je sicer Rudarski muzej Zabu-kovica-Liboje, in od tam v paradi krenili proti letnemu gledališču Limberk, prizorišču proslave. Letošnji slavnostni govornik je bil predsednik Rudarsko-etnološkega društva Brezno-Huda Jama Andrej Mavri. V prvem delu govora se je dotaknil razmer pred 80 leti, ko so na nevzdržne pogoje dela in slabo plačilo opozorili zasavski rudarji, v drugem delu pa je bil predvsem kritičen
do današnje oblasti. Ob koncu nagovora je izpostavil, da slovenski rudarji podpirajo velenjske »kamerade« pri njihovih zahtevah in si želijo, da bi se težke razmere čimprej razrešile.
Usoden je bil vdor blata in vode
Rudarska dediščina je v zabukovško-libojskem re-
virju, ki je na obrobju Spodnje Savinjske doline, vpeta v skoraj vsa gospodinjstva. Kljub temu da je bilo življenje »knapov« naporno, so spomini prijetni, zato jih radi obujajo in prenašajo na mlajši rod. Rudnik Zabukovica je deloval od konca 18. stoletja do leta 1966 in rudnik Liboje od konca 18. stoletja do leta 1972. Ker so bili v 18. stole-
tju gozdovi ogroženi, je bil vsak, ki je les kot gorivo nadomestil s premogom, deležen določenih ugodnosti. In prav v tem času so na območju Liboj in Zabukovice tudi začeli izkoriščati premog. Za rudnik Zabukovica je bil leta 1966 usoden vdor blata in vode. Denarja ni bilo niti za plače, kaj šele za odpravo posledic nesreče. Le nekaj let
kasneje so zaprli še rudnik v Libojah. Ozkotirno železnico od Zabukovice do Žalca in spremljajoča premogovniška poslopja so po končani dejavnosti porušili, še danes pa je pod zemljo na tem območju po besedah upokojenega rudarja in profesorja dr. Jožeta Hribarja od 5 do 6 milijonov ton neodkopanih zalog premoga.
Desetletje
rudarskega
muzeja
Za ohranjanje etnoloških posebnosti nekdanjega rudarskega revirja Zabuko-vica-Liboje zadnjih deset let skrbi Etnološko društvo Srečno, katerega predsednik je Hribar. V društvo je včlanjenih 70 članov, od tega največji delež odpade na rudarsko četo, rudarje v svečanih rudarskih uniformah. V griškem kulturnem domu je društvo pred desetimi leti postavilo rudarski muzej, kjer so rudarska zbirka, sestavljena iz rudarskih predmetov, domoznanska knjižnica, povezana z rudarsko literaturo, in zbirka etnoloških filmov in knjig z naslovom Izviri naše dediščine, ki jo izdaja društvo. Muzej obsega tudi tri rudarske zbirke na prostem v Zabukovci, kjer je bilo središče premogovništva, in pred osnovnima šolama v Grižah in Libojah. Rudarsko kulturno dediščino tako poznajo tudi najmlajši, gri-ški osnovnošolci pa so celo ustanovili svoj podmladek Etnološkega društva Srečno.
ŠPELA OŽIR
NA KRATKO
Ponedeljek, 14. julij
20.00 STARI GRAD CELJE CELJANI CELJANOM: OTVORITEV RAZSTAVE BRANKA (BLAŽA) LESJAKA »Barvita prihodnost«
Torek, 15. julij
20.30 MESTNA PLAŽA
CELJANI CELJANOM: PREDSTAVLJA SE TEOZOFSKO
DRUŠTVO JIVATMA CELJE
»Brskanje za modrostjo«.
21.00 VODNI STOLP
KONCERT: MIHAEL HRUSTELJ TRIO
Ilj Pušnik, kontrabas / Matic Črešnik, bobni /
Mihael Hrustelj, kitara
Sreda, 16. julij 10.00 MESTNA PLAŽA
CELJANI CELJANOM: PREDSTAVITEV PUBLIKACIJE STARINE NA CELJSKEM »Starine na Celjskem«
20.00 VODNI STOLP
SVET V MESTU: KONCERT ZMAGOVALCEV MEDNARODNEGA FESTIVALA IMAGINE
Četrtek, 17. julij 18.00 MESTNA PLAŽA
ČARAJMO S ČARODEJEM ANDREJEM Za vas čara: Andrej Zeme, čarodej
20.00 ATRIJ PLESNEGA CENTRA ZGIBANKA, Glavni trg 12
CELJANI CELJANOM: OKROGLA MIZA SPOZNAJTE SWING IN JAZZ
Poletje v CELJU, knežjem mestu
www.celeia.info
FB V Celju smo face
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremebe programa.
ZAVOD CELEIACEUE
IffiCTM IIBÜMI KI JK
C
e
Ekskluzivni
pokrovitelj
v tiskanem mediju:
Pokrovitelji:
O
banka celje
Q triglav Simbfo
Dobili novo opremo
PODČETRTEK - Prostovoljno gasilsko društvo Polje-Sedlarjevo je v soboto praznovalo 90 let. Gasilci in sokrajani so se poveselili v šotoru v Polju ob Sotli. Ob tej priložnosti so prevzeli tudi novo gasilsko opremo.
Društvo je bogatejše za novo gasilsko vozilo s prikolico za prevoz opreme in motorne brizgalke. Kot je povedal predsednik društva Vladko Vindar, je celotna oprema stala 45 tisoč evrov, od tega je 29 tisoč evrov prispevala Občina Podčetrtek, nekaj denarja je prispevalo društvo, ostalo manjši donatorji. PDG Polje-Sedlarjevo ima 35 operativnih gasilcev. Ima pa tudi močan podmladek, mladih gasilk in gasilcev je namreč kar 70. Društvo se redno udeležuje regijskih in državnih gasilskih tekmovanj.	JP
Računalniki za Ljubence
LJUBNO OB SAVINJI - Občina je s Klubom Zgornjesavinjskih študentov in kulturnim društvom obnovila zunanjost kulturnega doma in uredila parkirišče.
Izvajalci so poskrbeli tudi za obnovo male dvorane s predprostorom in sanitarijami, zamenjali so vse inštalacije, dvorano so opremili s popolno pisarniško opremo in namestili enajst računalnikov, ki bodo služili v izobraževalne namene vsem občanom, poudarja župan Občine Franjo Naraločnik. »Projekt je vreden 30 tisoč evrov, del sredstev pa smo dobili iz programa Leader,« je pojasnil. Obnovitvena dela so že končana, uradno pa bodo prostore odprli 21. julija v sklopu prireditev Flosarskega bala.	AK
Kmetije ni gradila občina
ŽALEC - V 26. številki Novega tednika smo pisali o prenovi petrovškega vaškega jedra, ki bo v prihodnjih letih dobilo novo podobo. Pod fotografijo kmetijskega poslopja, ki ga je Občina Žalec odkupila od Antona Delakorde, smo zapisali, da mu je ta občina tudi zgradila kmetijo, kar pa - kot nas je opozoril Delakorda - ne drži. Občina naj bi njegovo staro kmetijo zgolj odkupila, ni mu pa zgradila nove.
Anton Delakorda, čigar kmetijsko poslopje je bilo v samem središču Petrovč ob baziliki, si je, kot so nam sporočili z žalske občine, želel zgraditi nov hlev. Ker je bilo zemljišče v neposredni bližini stanovanjske soseske, so pristojne službe njegovo pobudo, da bi zemljišče prekategoriziral v stavbnega, po besedah direktorice občinske uprave Tanje Razboršek Rehar zavrnile. Občina Žalec mu je priskočila na pomoč.
Z odkupom njegove kmetije je Delakordi omogočila nemoten razvoj dejavnosti na drugem kraju in obenem v središču Petrovč zagotovila prostor za novo vaško jedro ter večnamensko zgradbo.
Občina se je leta 2011 prijavila na razpis ministrstva za kmetijstvo in pridobila sredstva v višini 273 tisoč evrov za odkup kmetije, ki jo je sicer občina od Delakorde odkupila po ceni 318.500 evrov. Razliko je pokrila iz sredstev občinskega proračuna. Anton Delakorda si je nato z omenjenimi finančnimi sredstvi sam zgradil kmetijo. V oči ga je zbodel predvsem naš zapis, da naj bi mu občina zgradila kmetijo. O tem, da naj bi mu občina z odkupom stare kmetije dejansko »zagotovila« novo, se namreč tudi med prebivalci Žalca kar precej govori.
ŠPELA OŽIR
V	kartuziji je še veliko nalog
V	dobrem desetletju in pol je bilo v Žički kartuziji veliko postorjenega - Prednostna je obnova razvaline mogočne cerkve
SLOVENSKE KONJICE -Pred 850-letnico Žičke kartuzije, ki jo bodo slovesno proslavljali prihodnje leto, se vse bolj pojavljajo vprašanja o njeni nadaljnji prenovi. Stavbe, ki so dvesto let propadale, skušajo vrniti v življenje. V dobrem desetletju in pol pospešene prenove jim je marsikaj uspelo, občino čaka še več nalog, kot jih je že opravila.
V sodelovanju med občino in državo je bil med drugim obnovljen precejšen del obzidja, obnovljena sta bila tudi gotska stavba in spodnje baročno poslopje. V prenovo so vložili okoli milijon in pol evrov.
Vsebina je pomembna
Za stavbe je seveda osnovnega pomena, da imajo neko vsebino. Po vsebinski plati so pred nekaj leti v kartuziji odprli stalni razstavi o žičkih rokopisih in o obnovi kartuzije, letos so dodali stalni razstavi o vsakdanjiku kartuzijanov ter kozarcih mesta Slovenske Konjice. Na območju kartuzi-je je že dolga leta zeliščna lekarna, pred nekaj leti so odprli še Otakarjevo peninsko klet z zorilnico in lončarski atelje Roka Komela. Prav tako so poskrbeli za bogatejšo posaditev zeliščnega vrta in bistveno bogatejšo gostinsko ponudbo Gastuža, najstarejše gostilne na Slovenskem. Poletja popestrijo s Poletnimi glasbenimi
Po desetletje in pol trajajočih obnovah na območju Žičke kartuzije je najpomembnejša obnova razvaline mogočne redovne cerkve. V nasprotnem primeru bo obiskovalce začela ogrožati.
večeri v Žički kartuziji, letos bodo štirje. Po Alpskem kvintetu bo v soboto, 12. julija, nastop dalmatinske klape Candi, tej bodo sledili še Anika Horvat z Big bandom Nova Gorica in Maja Založnik s skupino Papas. Prav tako pripravljajo vsakoletni poletni duhovni tabor.
Razvalina cerkve
Med nalogami, ki še niso opravljene, je na prvem mestu obnova razvalin nekdanje
redovne cerkve sv. Janeza Kr-stnika, ki lahko v nasprotnem primeru postane za obiskovalce nevarna. Cerkev je v osnovi romanska, iz zgodnjega obdobja kartuzije, ki so jo v gotskem času precej prezidali.
»Za cerkev smo letos opravili analizo. Pridobili smo statično mnenje, na podlagi katerega bo strokovna komisija sprejemala smernice, kako naj se cerkev obnovi,« je povedala Renata Klančnik, direktorica zavoda Splošna knjižnica
NA KRATKO
Skrb za občane
Slovenske Konjice, ki je po pooblastilu občine upravljavka kartuzije. V mogočni razpadajoči cerkvi bi morali poskrbeti za ostrešje in streho, ki ju nima, in urediti notranjost, da bi služila za različne prireditve. Dela v cerkvi naj bi stala
do milijon evrov, poleg tega je treba opraviti arheološke raziskave. Obnovi cerkve naj bi sledila obnova zgornjega gotskega poslopja, nekdanjih delavnic in prvotnega vhoda kartuzije. Vse skupaj naj bi stalo približno 2,5 milijona evrov.
Vsega je pravzaprav kriv avstrijski cesar Jožef II., ki je med ukinjene samostane uvrstil Žičko kartuzijo. Ta je živela dolga stoletja, saj je štajerski mejni grof na svoje posestvo povabil kar-tuzijanske menihe iz njihove francoske domovine že daljnega leta 1155. Ti so po nekaj letih začeli graditi veliko obzidano samostansko območje, ki je po ukinitvi začelo propadati. Zanimivo je, da je večina hiš konjiškega mestnega jedra zgrajena iz kamenja Žičke kartuzije.
Manjka denar
In kdaj naj bi bile na vrsti nove prenove Žičke kartuzije? »Glede na to, da niti država niti Evropska unija zaenkrat ne razpisujeta finančnih sredstev za takšno obnovo, se ta ne more nadaljevati. Ni raz-
pisov in ni denarja, občina sama temu ne more slediti, saj gre za velike zneske,« opaža Klančnikova. V tej evropski perspektivi je poudarek na vsebinah. »Upamo, da je v tem kontekstu mogoče računati na kakšna sredstva za pridobitev prostorov, kjer bi vsebine lahko izvajali,« upa Klančnikova. Med prednostnimi nalogami je razglasitev kartuzije za kulturni spomenik državnega pomena ter pridobitev znaka evropske dediščine, kar prinaša možnost kandidiranja na dodatnih razpisih za sofinanciranje.
Za Žičko kartuzijo je pomembno, da ima čim več obiskovalcev, ki jih v letih splošne gospodarske krize na srečo ni manj. Naštejejo jih okoli petnajst tisoč na leto. Zaradi promocije te bogate kulturne dediščine so letos pripravili študijske obiske hrvaških, srbskih in slovenskih novinarjev, pred nekaj tedni so prišli celo kitajski novinarji. »Zaradi prepoznavnosti Žičke kartuzije je predpogoj, da bodo ljudje zanjo vedeli, da bodo vedeli, kaj je pomenila in kaj pomeni danes ter kakšna sploh je,« je prepričana Klančnikova.
BRANE JERANKO Foto: BJ
45 let legendarne blagovne znamke Jupol
ŠOŠTANJ - Na portalu javnih naročil je Občina Šoštanj pretekli teden objavila štiri javna naročila - za prenovo Trga svobode, za izvajanje prevozov šolskih otrok, za sofinanciranje programa turističnih društev in za program izposoje mestnih koles.
S prenovo trga želijo urediti komunalno infrastrukturo, prenoviti javno razsvetljavo in na novo zasnovati trg, ki bo med drugim služil tudi kot prireditveni prostor. Trg bodo začeli prenavljati takoj po podpisu pogodbe z izvajalcem, kar naj bi bilo predvidoma sredi avgusta. Kandidati za izvajalca del lahko prijave oddajo do 18. julija, ko bo potekel tudi rok za oddajo prijav na javni razpis za sofinanciranje programa turističnih društev in turistične zveze. Za programe turizma so predvideli 34 tisoč evrov, gre pa za sredstva, ki so odvisna od prihodka turistične takse.
Zaradi razvejanosti občine Osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha obiskuje veliko vozačev, šolske poti pa so zaradi hribovitih predelov izjemno zahtevne. Zato je občina naročila izdelavo študije varnih šolskih poti in prevozov šolskih otrok, po katerih bo izbran izvajalec šolarje v šolo in nazaj vozil naslednji dve šolski leti. Od jeseni, ko se bodo v šolo začeli voziti šolarji, bo možna tudi izposoja mestnih koles.
AK
V Novi Cerkvi veliko praznovanje
VOJNIK - Za krajevni praznik Nove Cerkve, ki so ga v soboto praznovali ves dan, so podelili krajevna priznanja.
Za delo v gasilstvu so jih prejeli Aleksander in Jani Kovač ter Vili Furlan. Za delo v turističnem in gasilskem društvu so krajevna priznanja podelili Miri in Jožetu Štokojniku, za delo v gasilskem in športnem društvu Jožetu Jeseničniku, za delo v turističnem društvu Vojku Orlčniku, za delo v smučarskem in turističnem društvu Silvani Jakob, prejel ga je tudi dolgoletni godbenik Adolf Majcen. Priznanja so podelili na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti. Nato je bila pri spomeniku, ki spominja na padle partizane, spominska proslava. Krajevni praznik namreč praznujejo v spomin na osvoboditev Nove Cerkve.
Za krajevni praznik je bilo prav tako tekmovanje v hitrostni mokri vaji, kjer je med gasilkami zmagala ekipa PGD Socka, med gasilci pa je bila najboljša ekipa PGD Zreče.
BJ
BIlMellll
Florjan Regovec, oče Jupola
LET/YEARS
V-
Jub praznuje letos 45 let blagovne znamke Jupol. Gre za disperzijsko notranjo barvo, ki je nastala leta 1967 in je Jubova najmočnejša blagovna znamka še danes. Pri nas jo kupi sedem od desetih kupcev, z njo pa letno prebarvajo kar 200 milijonov kvadratnih metrov površin. V Jubu so ob tej obletnici pripravili slovesnost, na kateri so sodelovali najbolj zaslužni za nastanek razvoj in uspeh te blagovne znamke.
Da je blagovna znamka Jupol na trgu res vredna zaupanja, dokazujejo številna priznanja potrošnikov in strokovne javnosti. Že sedmič zapored je namreč dobila priznanje Trusted Brand, ponaša pa se tudi s pečatoma Produkt leta 2014 in Best Award 20113/2014.
Promocijsko besedilo
Štefan Hoyer, zaslužen za uspeh Jupola
10
VOLITVE 2014 / IZ NAŠIH KRAJEV
NA KRATKO
Živahno dopoldne na bazenu
PREBOLD - Na preboldskem bazenu je bila v soboto dopoldne tradicionalna rekreativna prireditev Zmorem preplavati 100 metrov, ki jo je žalski zavod za kulturo, šport in turizem pripravil v sodelovanju s preboldsko športno zvezo.
Preizkušnje se je udeležilo 52 plavalcev. Poleg plavanja so se pomerili tudi v namiznem tenisu in vaterpolu, se preizkusili na poligonu z napihljivimi žogami ali se udeležili ustvarjalnih delavnic. Prireditev je bila obenem odprto prvenstvo Prebolda v plavanju. V kategoriji osnovnošolcev je med deklicami slavila Hana Podbregar, med dečki pa je slavil Mišo Zorič. Med članicami je najhitreje plavala Mojca Hribernik, med člani pa je bil najhitrejši Simon Virant. Zmagovito štafeto so sestavljali Samo in Urban Bergant, Lovro Kavčič in Nejc Strojen. Osrednji gost prireditve, ki je postavil primerjalni čas plavanja, je bil deskar na snegu Rok Marguč. Času izzivalca se je najbolj približala Mojca Hribernik.	ŠO
Plačana kupnina za mestno tržnico
CELJE - Podjetje Simbio je maja na javni družbi odkupilo 60-odstotni delež stavbne pravice za mestno tržnico in 1. junija postalo njen upravljavec. Cena za tržnico je znašala 1,2 milijona evrov, kar je 300 tisočakov manj od likvidacijske vrednosti po uradni cenitvi, kupnino pa je Simbio plačal minuli teden.
V podjetju, ki na letni ravni ustvari približno 14 milijonov evrov prihodkov, od tega slabo tretjino na trgu, so denar zagotovili v okviru likvidnostnih sredstev. Tržnico je leta 2009 v jav-no-zasebnem partnerstvu z mestno občino zgradilo gradbeno podjetje Ceste mostovi Celje. Po pogodbi, ki sta jo takrat sklenila partnerja, je zdaj propadlo gradbeno podjetje dobilo koncesijo za upravljanje in vzdrževanje mestne tržnice do marca 2020, občina pa bi mu v tem času odplačala njegov investicijski vložek. To je v zneskih malo več kot 310 tisoč evrov letno doslej tudi redno počela in do letos že postala 40-odstotna lastnica tržnice. Preostali 60-odstotni delež bo zdaj na enak način odkupovala od Simbia, ki se bo jeseni lotil tudi večjih vzdrževalnih del na tržnici.	IS
Prenove bo deležna še ena šola
ŠENTJUR - Do konca septembra bo energetsko prenovljena še ena osnovna šola v občini Šentjur, in sicer Osnovna šola Franja Malgaja. Najstarejša stavba te osnovne šole je bila zgrajen leta 1909.
Najbolj energetsko neučinkovit je prizidek, ki bo po prenovi odet v toplotnoizolacijsko fasado. Zamenjano bo stavbno pohištvo in izolirano podstrešje, azbestno strešno kritino bo nadomestila nova. V notranjosti prizidka bodo prenovljeni stropovi in razsvetljava, v starem delu stavbe pa okna. Zgrajen bo tudi dodatni prostor za izvajanje športne vzgoje. Občina Šentjur je za naložbo, vredno 688 tisoč evrov pridobila dobrih 287 tisoč evrov sofinanciranja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. Preostali del denarja bo zagotovila iz proračuna. Notranja dela naj bi bila končana do 1. septembra, zunanja prenova pa do konca septembra 2014.
TV
Zlatnik vsestranskemu občanu
RADEČE - Občinski svet je pritrdil predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o letošnjem občinskem nagrajencu. Občina bo podelila le zlatnik, ki ga bo prejel Vito Žnidar za aktivno sodelovanje na različnih področjih lokalnega delovanja.
Žnidar je trenutno član nadzornega odbora Nogometnega kluba Radeče. V času, ko je bil tehnični vodja Nogometnega kluba Papirničar, je takratna članska ekipa dosegla uvrstitev v 2. slovensko nogometno ligo. S svojim delovanjem je pripomogel tudi, da so ljubitelji nogometa v Radečah videli legendarne ekipe nekdanje jugoslovanske lige. Kot igralec in funkcionar je nogometnemu klubu zvest več kot 50 let. Vključuje se tudi na druga področja lokalnega delovanja, je predsednik turističnega društva, član nadzornega sveta Komunale Radeče, član upravnega odbora Društva Zasavc in drugih interesnih skupin.
TV
Predstavitev kandidatov DeSUS v 5. volilni enoti je povezoval Jože Volfand (v sredini), na fotografiji (z leve) Jože Zimšek, Brigita Čokl in Karl Erjavec.
Brez gospodarstva ni socialne države
Stranka DeSUS je v Celju pripravila predstavitev svojega volilnega programa, ki temelji na štirih prednostnih usmeritvah. Ob skrbi za starejše ter socia-lo in zdravstvo ter nujnih reformah za racionalizacijo delovanja države v ospredje postavlja gospodarstvo. »Pozitivne rezultate poslovanja bodo prinesle le naložbe, ki bodo ustvarile nova delovna mesta, ter krepitev izvoza,« so poudarili ob predstavitvi kandidatov za 5. volilno enoto.
DeSUS stavi na krepitev izvoza in zlasti na naložbe v infrastrukturo, ki bi jo morala
graditi domača podjetja. Od drugih strank se razlikuje po tem, da ostaja resnično socialna stranka, težišče njenega programa pa je v gospodarstvu, zaposlovanju mladih in gospodarski rasti. Med cilji je tudi zmanjšanje stopnje brezposelnosti za polovico glede na današnje stanje, kar bi omogočilo stabilne finance v državi. »Varčevati v javnem sektorju in na plečih prebivalstva, zlasti upokojencev, namreč ni več mogoče,« je povedal predsednik stranke Karl Erjavec. V DeSUS se zavzemajo za usklajevanje pokojnin z rastjo plač in za vrnitev regresa vsem upoko-
jencem. Nujna je podpora politike pri izvozu, iskanju novih trgov, kot so trgi Rusije, Turčije in srednje Azije, držav bivše Sovjetske zveze, kjer so slovenski proizvajalci še vedno prepoznavni, predpogoj za dobro poslovno sodelovanje pa so tudi urejeni meddržavni odnosi.
Pri urejanju infrastrukture kot najbolj pereči težavi je izpostavil gradnjo plinovoda Južni tok in modernizacijo Luke Koper. Strankina poslanska kandidata v celjskih volilnih okrajih Brigita Čokl in Jože Zimšek sta se zavzela za »svoji« področji. Tako je nekdanja državna sekretarka
na ministrstvu za zdravje izpostavila problematiko v zdravstvu, kjer sta po njenih besedah nujni racionalizacija stroškov in sprememba organizacije, Zimšek pa je ob nujno potrebnih investicijah v Sloveniji povedal, da morajo temeljiti na domačem znanju in delu. »To, v kar se je zdaj >izrodila< tretja razvojna os, ne prinaša razvoja,« je poudaril in dodal, da je ob predvideni trasi potreben tudi razvoj gospodarskih con, usklajeno delo na tem področju pa bi zagotavljala le vzpostavitev ministrstva, ki bo odgovorno za vse naložbe v državi.
IS, foto: UK
Modra Slovenija zrasla iz civilne družbe
Ena zadnjih strankarskih lokalnih konvencij je bila v torek popoldne predstavitev poslanskih kandidatov Stranke Mira Cerarja za 5. volilno enoto, vključno z Marijo Zupanc, ki kandidira v 8. volilnem okraju (Laško) 6. volilne enote s sedežem v Novem mestu.
Stranka Mira Cerarja je izšla iz civilne družbe in na Celjskem se na njeni kandidatni listi z redkimi izjemami pojavljajo resnično politično novi obrazi. Predsednik stranke dr. Cerar je ob pred-
stavitvi volilnega programa zavrnil očitke, češ da SMC ne zna biti konkretna. »Naš program je po obsegu in ciljih, ki jih želimo doseči, povsem primerljiv s programi ostalih strank,« je dejal in poudaril, da Modra Slovenija, kakršno si v stranki želijo, temelji na zmanjševanju brezposelnosti, dvigu konkurenčnosti, povečevanju indeksa človekovega razvoja, kazalcev inovativnosti ter stopnje zaupanja v javne inštitucije. Brez razvoja gospodarstva in odprave zdaj velikokrat »ubi-
jajoče administracije«, ki naj postane preteklost, tega ne bo mogoče doseči. A »več in učinkovitejša pravna država« sta temelj na poti do uravnoteženja javnih financ, zagotavljanja boljših socialnih razmer, ko v državi pod pragom revščine ne bo več živela petina prebivalcev, ter vzpostavitve takšne državne politike, ki ne bo nikoli pozabljala na skladen regionalni razvoj celotne Slovenije.
V SMC so v svojem volilnem programu temeljito raz-delali posamezna področja
- od vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva, raziskav in razvoja, športa do trga dela, socialnega in pokojninskega sistema, zdravstva, področja mladih, kulture, gospodarstva, kmetijstva in gozdarstva, energetike, državne infrastrukture, javnih financ in bančništva, varnosti, političnega sistema ter javne uprave, okoljske, prostorske in zunanje politike - ter zanje ob predlogih, kako jih urediti, določili tudi začetne ukrepe.
IS, foto: MZ
Z lokalne volilne konvencije SMC v Celju
VOLITVE 2014
11
S predstavitve kandidatov Nove Slovenije - krščanskih demokratov v Celju. Na fotografiji so s predsednico stranke Ljudmilo Novak.
Na prvem mestu gospodarstvo
»Na prvo mesto svojega programa smo postavili gospodarstvo,« je povedala na predvolilni predstavitvi stranke Nova Slovenija - krščanski demokrati predsednica Ljudmila Novak. Stranka je v Celju predstavila svoje cilje in kandidate, ki kandidirajo v 5. volilni enoti.
V gospodarskem programu in odprto gospodarstvo. »PreNove Slovenije predlagajo tri pričani smo, da lahko na ta rešitve, med katerimi so nižji način spodbudimo gospodar-davki, enostavnejši postopki stvo in pridobimo nova de-
lovna mesta. To pomeni več vplačanih prispevkov, boljše pokojnine, več zaposlenih ljudi in boljšo socialno politiko,« je dodala predsednica stranke. Srečala je precej gospodarstvenikov, ki so se pritoževali zaradi dolgega čakanja na dovoljenja, med nji-
NE PREZRITE
Od
brezposelnih do ministra
Kar nekaj zanimivih ugotovitev je pokazal podrobnejši pregled imen vseh kandidatov s Celjskega za državnozborske volitve.
stran 2
mi na gradbeno dovoljenje. Za enostavnejše postopke se tako v svojem programu zgledujejo po avstrijskem dobrem zgledu, ki je manj zapleten in zato učinkovitejši.
Poleg gospodarstva poudarja Nova Slovenija tudi prizadevanje za boljše sodstvo in za zdravstveno ter pokojninsko reformo. Posebno poglavje namenja širokopasovnemu omrežju, da bi bila z njim pokrita celotna Slovenija. »Ta povezava je posebej pomembna, ker vidimo v prihodnosti možnost novih delovnih mest z delom od doma,« je še povedala predsednica Novakova, ki poudarja, da so stranka dialoga, ki je pripravljena sodelovati z vsakim, s katerim lahko uresniči svoj program.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Del kandidatov SDS v 5. volilni enoti: (z leve) Jelka Godec, Karmen Kozmus, Robert Čehovin, Nada Brinovšek, Anton De Costa, Miro Petek in Silvo Gros.
Odsotnost predsednika se pozna
Svoj program in kandidate za predčasne dr-žavnozborske volitve v 5. volilni enoti je na sedežu mestnega odbora v Celju predstavila tudi Slovenska demokratska stranka (SDS).
Kot je povedal Ljubo Žni-dar, poslanec v državnem zboru, ki kandidira tudi za nov sklic v 4. volilnem okraju, so temelj njihovega volilnega program tri ključna področja: gospodarstvo, finance ter infrastruktura in prostor.
Predpogoji za gospodarsko okrevanje in rast so razdolži-
tev in davčna razbremenitev podjetij ter preprečitev novih davkov. Zavzemajo se tudi za popoln umik države iz bank in iz podjetij, kjer ima država svoj večinski delež, razen pri kakšnem strateškem podjetju, pri čemer je Žnidar omenil Telekom Slovenije.
Na področju financ bo SDS vztrajal pri uveljavitvi zlatega fiskalnega pravila, kar pomeni, da lahko država porabi le toliko, kolikor ustvari. Javni dolg bodo zmanjšali tudi z učinkovitim upravljanjem slabih terjatev v korist
davkoplačevalcev in z novo insolvenčno zakonodajo, ki bo poenostavila in skrajšala postopke prisilnih poravnav in stečajev.
Infrastrukturni projekti motor razvoja
Tretje ključno področje, infrastrukturo in prostor, v SDS vidijo kot motor nadaljnjega razvoja v Sloveniji, in sicer z zagonom velikih projektov, kot so veriga hidroelektrarn na spodnji Savi, drugi tir Diva-ča-Koper in tretja razvojna os.
Na naše vprašanje, kako to, da predsednik stranke Janez Janša prestaja zaporno kazen, vpliva na volilno kampanjo SDS in ratinge v javnomnenjskih raziskavah, je poslanka Sonja Ramšak povedala: »Zagotovo ima vpliv na kampanjo in v stranki, ki je dobro organizirana, se odsotnost predsednika pozna. Kakšne pa bodo dejanske posledice, pa bo pokazal volilni rezultat.«
ROBERT GORJANC Foto: RG
Za
samooskrbno Slovenijo
Slovenska ljudska stranka (SLS) je svoj delovni program za prihodnji mandat v državnem zboru predstavljala na terenu sočasno s predstavitvami strankinih kandidatov za predčasne državnozborske volitve. Tako je Celje v zgolj treh dneh kar dvakrat obiskal tudi predsednik stranke Franc Bogovič.
Med predstavitvijo kandidatov za oba celjska volilna okraja, Petra Piška in Frančiške Škrabl Močnik, so v stranki dali poudarek zavzemanju za večjo samooskrbo Slovenije, kar izpostavljajo kot resničen nacionalni interes. Samooskrbo vidijo v gospodarnem ravnanju z vodo, lesom in domačo hrano, zato so Celjanom v središču mesta delili tudi zabojčke domače zelenjave. Glede na svoje strokovno delo oba celjska kandidata izhajata iz gospodarstva in zdravstva, torej področij, katerih ureditev je SLS uvrstila med prednostne naloge prihodnjih štirih let. Ob teh dveh pa še zavzemanje za ničelno stopnjo korupcije in urejanje razmer v šolstvu in na socialnem področju.
Ker je za SLS eno zelo pomembnih področij tudi vodno gospodarstvo, je predsednik stranke Franc Bogovič, ki je kot takratni okoljski minister spomladi leta 2012 podpisal pogodbo s podjetjem Nivo Eko kot izvajalcem protipoplav-nih ukrepov na porečju Savinje, ob svojem drugem obisku Celja spomnil na takrat dano zavezo države, da se mora prva faza zagotavljanja večje poplavne varnosti na porečju Savinje nadaljevati tudi v finančnem obdobju do leta 2020. Zato bodo strankini poslanci na to zavezo in nujo, da je treba pripraviti potrebno dokumentacijo za urejanje suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini, opozarjali tudi v državnem zboru.
IS
Drugi del programskih poudarkov strank
Stranke o gospodarstvu, zaposlovanju in perečih temah na Celjskem
Potem ko smo v prejšnji številki Novega tednika predstavili izbor iz volilnih programov in njihova stališča do perečih tem na Celjskem osmih strank, ki se potegujejo za vstop v državni zbor, v tokratni objavljamo stališča še osmih strank (strani 12 in 13).
Gre za stranke, ki imajo svoje kandidate v okrajih 5., 6. in 7. volilne enote, ki so na območju celjske regije.
Pri državnih temah nas je zanimalo, kako v strankah gledajo na nadaljnji razvoj našega gospodarstva, predvsem ko gre za banke, davke in privatizacijo podjetij v državni lasti, in kako si ob visoki nezaposlenosti predstavljajo urejanje trga dela, predvsem v smislu možnosti in ukrepov za mlade.
Pri perečih temah s Celjskega smo stranke spraševali o tem, kako vidijo nadaljnjo usodo šestega bloka Teš, gradnjo t. i. tretje razvojne osi in ukrepe za poplavno varnost na Celjskem.
Glede na to, kako hitro so nam posredovale odgovore, to je do roka, ki smo jim ga postavili, smo tudi naredili izbor strank, ki smo jih uvrstili v prvi oziroma drugi del predstavitve. Pri vrstnem redu predstavljenih strank v našem časopisu pa sledimo vrstnemu redu, kot je za posamezno volilno enoto objavljen seznam potrjenih strankarskih list na spletnih straneh Državne volilne komisije (DVK).
RG
12
VOLITVE 2014
Gospodarstvo		Zaposlovanje (trg		Teš 6		Tretja razvojna os		Poplavna varnost
(banke, davki, privatizacija)		dela in mladi)						
								
DeSUS Vrnimo ljudem dostojanstvo								
Trajna in stabilna gospodarska rast, najpomembnejše družbene dejavnosti morajo ostati v javni lasti. Povečevanje deleža neposrednih in zmanjševanje deleža posrednih davkov, progresivna obdavčitev prihodkov posameznikov, uvedba davka na ekstra dobiček. Proti nekritični razprodaji tujcem in za zelo restriktivno prodajo državnega premoženja, pri čemer naj bi pridobilo lastništvo kar največ slovenskih fizičnih in pravnih oseb.		Boljši materialni položaj nezaposlenih, za pravno in socialno varnost delavcev in upokojencev (višja minimalna plača). Hitrejše odpiranje delovnih mest, vračanje naših vrhunskih strokovnjakov iz tujine.		Stranka DeSUS podpira dokončanje investicije v Teš 6, ker meni, da bo s tem nastala manjša škoda. Dokončanje projekta bo prispevalo tudi k večji energetski samozadostnosti Slovenije. Kako pomembna je energetska samozadostnost države, prav v tem obdobju kaže ukrajinska kriza. Ob tem naj poudarimo, da bo stranka DeSUS zahtevala, da se ugotovi osebna odgovornost tistih, ki so zakrivili nerazumno povečanje stroškov - cene za investicijo.		Potek tretje razvojne osi morajo določiti strokovnjaki v sodelovanju z občinami oziroma lokalnim prebivalstvom. Vsekakor potek osi ne sme biti odvisen od tega, kakšen političen ali drug vpliv imata določen posameznik ali interesna skupina. Hkrati je treba tudi nadgraditi prostorsko zakonodajo, ki bo za strateške in-frastrukturne objekte omogočala hitrejšo izvedbo brez nepotrebnih birokratskih ovir. Za financiranje je treba preveriti interes morebitnih strateških partnerjev in tujih investitorjev, možna bi bila tudi podelitev časovno omejene koncesije.		Poplavna varnost na Celjskem se je v zadnjem obdobju izboljšala. Zato je treba nadaljevati z začetimi ukrepi in nadgrajevati sistem poplavne varnosti. Seveda je treba zagotoviti, da se bodo ukrepi izvajali hitreje.
Socialni demokrati Dejanja				- Vrnimo Sloveniji prihodnost				
Odprava kreditnega krča in prestrukturiranje podjetij z raz-dolžitvijo, večja transparentnost slabe banke, garancijska shema za podjetja. Zmanjšanje bruto obremenitve plač, enotna ureditev socialnih prispevkov po načelu »vsako delo šteje«. Privatizacija ob strateškem premisleku o razvojnih prioritetah države in učinkih na gospodarsko okolje.		Jamstvo za mlade s povezavo 36 ukrepov, nadaljevanje ukrepa zaposlovanja mladih za nedoločen čas. Ohranitev instituta minimalne plače.		V SD menimo, da je za državo ceneje, da se projekt Teš 6 konča, zagotovo pa je treba opraviti temeljito revizijo in odkriti odgovorne za morebitne nepravilnosti. Nedokončanje projekta bi pomenilo vsaj tretjinski izpad elektrike, kar bi Slovenijo uvrstilo med države, ki morajo elektriko uvažati.		Za projekte razvojne osi predlagamo financiranje z oddajo koncesij za gradnjo in upravljanje oz. pritegnitvijo vsaj (simboličnega) dela zasebnih sredstev gospodarstva. Pri umestitvi je zato ključno, da se naredi celovita presoja, ne samo na okolje, tudi na gospodarstvo in socialno razsežnost (mobilnost, povezljivost). Do zdaj te celovite presoje ni bilo, zato tudi toliko medsektorskih nasprotovanj eni ali drugi predlagani trasi. Umestitev bo možna le, če se bodo ta nasprotja minimizirala (tudi z omilitvenimi ukrepi).		Socialni demokrati menimo, da je treba nadaljevati z drugim delom projekta, protipoplavna zaščita Savinje je namreč izvedena do približno polovice. Predlagamo torej gradnjo nadaljnjih protipoplavnih ureditev, kar bi do leta 2020 omogočilo, da bi bila poplavna ogroženost na Celjskem v okviru razumnih tveganj. Sredstva za to so že predvidena v osnutku partnerskega sporazuma, o katerem se Slovenija pogaja z EU za obdobje 2014-20.
Verjamem Verjamem, da se lahko z državo upravlja bolje								
Razdolžitev podjetij po strogih transparentnih kriterijih in skladno s pravili EU o državnih pomočeh. Če banke ne bodo obnovile posojilne dejavnosti, jih je treba prodati strateškemu lastniku. Sprememba dohodninske lestvice, delavcem višja neto plača od bruto zneska. Znižanje davka na dobiček pravnih oseb na raven konkurenčnih okolij v EU in obremenitve plač. Premišljena privatizacija z iskanjem strateških partnerjev.		Štirimesečna oprostitev plačila prispevkov za delodajalce, če zaposlijo novega delavca. Po izteku nacionalnega programa za izhod iz krize povečanje razlike med višino minimalne plače in nadomestilom za brezposelne (večja motivacija za iskanje dela kot prejemanje socialnih trans-ferjev). Močan sistem javnih del, temelječ na medgeneracijski pomoči.		Naložbe v Teš 6 po našem mnenju ni več mogoče ustaviti, ker so bila izdana državna poroštva in je gradnja že v teku. Potrebna pa bo racionalizacija celotnega poslovanja Teš.		Tretja razvojna os mora potekati od Bele krajine skozi Savinjsko dolino do Koroške in avstrijske meje. Gradnja bi se morala začeti takoj, sredstva bi pridobili iz kohezijskega sklada EU in delno iz državnega proračuna.		Z gradnjo zadrževalnikov vode bi omilili tako posledice poplav kot tudi posledice suše. Predvsem bi morali povsod po Sloveniji prenehati umeščati infrastrukturne in stanovanjske objekte v prostor na poplavnih območjih.
SLS Vredni zaupanja								
Zmanjšanje javne porabe za 500 milijonov evrov letno, v treh letih izravnava proračuna. Brez novih ali višjih davkov, s spremembo dohodninske lestvice znižanje davčne obremenitve dela za 200 milijonov evrov. Privatizacija bank (v NLB se ohrani lastništvo 25 odstotkov +1), pod pogojem, da je kupec strateški lastnik, in sprostitev kreditnega krča.		Reforma trga dela: večja fleksibilnost, delovnopravna zakonodaja varna za dobre delavce in bolj privlačna za delodajalce. Davčne ugodnosti za samozapo-slovanje, družinska podjetja in druge oblike samostojne gospodarske aktivnosti. Ustrezni programi in olajšave za zaposlovanje mladih.		V SLS smo prepričani, da je bila zaustavitev naložbe v Teš 6 mogoča do trenutka, ko največje pogodbe z dobavitelji in izvajalci, ki so vsebovale visoke odškodninske klavzule, še niso bile podpisane. Takrat bi bil strošek zaustavitve tega projekta, ki je bil pripravljen v popolnoma drugačnih časih, praktično zanemarljiv. Takratna vladna večina se je odločila drugače. Zato bi danes strošek opustitve tega projekta pomenil več kot milijardo evrov izgubljenega davkoplačevalskega denarja. Glede na številne sume koruptivnih dejanj pri pripravi in izvedbi projekta pa se v SLS zavzemamo za podrobno preiskavo celotnega postopka.		Razprava o tretji razvojni osi, ki je za razvoj Slovenije in za decentralizacijo izjemno pomembna, se vleče že vrsto let. Vprašanja glede njene trase, kategorije in seveda financiranja so med seboj povezana in jih je treba tako tudi obravnavati. V SLS smo prepričani, da je z nekaj dobre volje ta problem možno kar hitro rešiti. Tretjo razvojno os bi morali s koncesijo oddati v gradnjo in upravljanje Darsu, ki lahko na mednarodnem trgu pridobi relativno poceni dolgoročna sredstva za ta projekt, saj je mogoče obveznice za ta namen plasirati z obrestno mero pod 2 odstotka. S tem bi izkoristili investicijski potencial Darsa, ki pa mora ob tem na mednarodnem trgu narediti tudi reprogram kreditov.		Projekt se izvaja na podlagi odločbe organa upravljanja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS in je financiran iz Evropskega kohezijskega sklada. Res pa je, da je zadnje čase mogoče slišati precej pripomb glede sodelovanja Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS, ki je nosilec tega projekta in ga tudi operativno vodi. Čimprej je treba nadaljevati tudi drugo fazo tega projekta, kjer so težave s prostorsko umestitvijo suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini, da nam ne bi iz rok spolzel denar iz druge finančne perspektive za ta namen.
VOLITVE 2014
13
Gospodarstvo		Zaposlovanje (trg		Teš 6		Tretja razvojna os		Poplavna varnost
(banke, davki, privatizacija)		dela in mladi)						
								
Nova Slovenija - Krščanski demokrati Odgovori za prihodnost								
Banke morajo pred privatizacijo same prodati čim več slabih terjatev, preden nastopijo diskonti ob prenosu na DUTB. Sprememba dohodninske lestvice za manjšo obdavčitev najproduktivnejših zaposlenih, širši razpon dohodninskih razredov. Znižanje DDV in davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov. Umik politike iz gospodarstva in konec političnih intervencij v slovenskih podjetjih.		Večja prožnost trga dela: poenostavljen postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga in brez odpovednega roka pod pogojem, da delodajalec delavcu plača odpravnino v enaki višini, kot velja za odpoved iz poslovnega razloga.		NSi je edina stranka, ki je temu projektu in tudi poroštvu Teš 6 nasprotovala in pozivala pristojne inštitucije k uvedbi nadzora nad tem projektom. Prepričani smo, da Teš 6 ni brezogljična prihodnost Slovenije; v Sloveniji namenjamo milijardo evrov za termoelektrarno, medtem ko po Evropi milijardo evrov namenjajo za obnovljive vire energije. Zagovarjamo celovito analizo upravičenosti gradnje projekta, ki bo pokazala, ali je gradnja Teš 6 sploh še smiselna - v primeru, da tako pokaže ekonomska ra-čunica, zagovarjamo ustavitev te investicije. Glede sanacije izgube pri poslovanju Teš v prvi vrsti zahtevamo odgovornost za povzročeno škodo, saj ta ni nastala sama od sebe. V kolikor bi obstajal interes države, bi morala to biti njena prioritetna naloga.		Tretja razvojna os predstavlja eno od razvojnih prioritet, saj bo z vzpostavitvijo štiripasovne hitre ceste pomembno vplivala na povezovanje Koroške, Savinjske regije, Zasavja, Spodnjega Po-savja in jugovzhodne Slovenije z Avstrijo in s Hrvaško. V Novi Sloveniji menimo, da je določitev trase, kjer bo potekala tretja razvojna os, izključno v pristojnosti strokovnjakov, ki argumentirano zagovarjajo razloge za določeno umestitev v prostor in morajo za to nositi tudi odgovornost. Za financiranje tretje razvojne osi bomo pridobili evropska sredstva iz kohezijskih skladov, saj Slovenija sama ne zmore v celoti zagotoviti celotne finančne konstrukcije.		Glede na to, da je celjsko območje izpostavljeno velikemu poplavnemu tveganju, je treba prioritetno nadaljevati izvajanje pogodbe za zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje, ki je bila sklenjena aprila 2012 in pomeni enega največjih slovenskih projektov okoljske infrastrukture, ki jih je finančno podprla EU (zagotovila kar 85 odstotkov sredstev iz kohezijske-ga sklada za gradnjo prve faze). Prav tako moramo nadaljevati gradnjo petih suhih zadrževalnikov in protipoplavnih nasipov v Spodnji Savinjski dolini - da bomo lahko zagotovili gradnjo tudi druge faze za zagotovitev poplavne varnosti na tem območju, moramo takoj narediti vse potrebne korake, da pridobimo evropska sredstva iz nove finančne perspektive 2014-20.
Zeleni Slovenije Slovenija brez Zelenih?!
Državno premoženje, ki so ga ukradli tajkuni, mora biti vrnjeno državljanom. Tehnološka modernizacija slovenskega gospodarstva. Preko zelene davčne reforme povečanje neto plač delavcem, povečanje davkov za okoljsko onesnaževanje. Ohranitev naravnih virov v državni posesti, konkretno vode, zemljišč in gozdov.
Spodbujanje razvoja zelenih tehnologij in zelenih delovnih mest.
Do postavljenega roka in do zaključka redakcije odgovorov stranke Zelenih o pereči
Pozitivna Slovenija Pošteno je obljubljeno izpolniti
Ponoven zagon velikih slovenskih podjetij, kot so Mura, Primorje, Cestno podjetje Maribor, Tovarna sladkorja Ormož, obnova železniške in cestne infrastrukture s posebnih poudarkom na obnovi državnih cest in mostov (vrednost projektov milijarda evrov), energetska prenova - toplotna sanacija stanovanjskih sosesk, soudeležba zaposlenih pri upravljanju in delitvi dobička.
Za mlade izobražene kakovostna delovna mesta z dodano vrednostjo. Spodbuda podjetnikom in gospodarskim družbam pri podpori študentov (z davčno politiko).
Obžalujemo zelo zgrešeno in škodljivo vodenje investicije. Nujno je treba narediti natančno revizijo investicije, identificirati odgovorne in jih v skladu z zakonodajo obravnavati. V tem trenutku je nadaljevanje investicije edino smotrno dejanje.
Tretja razvojna os je načrtovana kot povezava Koroške z Belo krajino z gradnjo tunela med Trbovljami in avtocesto; začetek gradnje je predviden v 12 mesecih. Viri financiranja so proračun, evropska sredstva, zasebni viri in viri domačih bank.
Liberalno-gospodarska stranka Lahko gradimo skupaj
Podpora svobodni podjetniški iniciativi in ustvarjanje učinkovitega podpornega okolja za delovanje in razvoj gospodarstva. Splošno nižanje davkov in prispevkov, pregleden in enostaven davčni sistem ter enakomerna davčna obremenitev vseh gospodarskih subjektov. Dosledno spoštovanje zasebne lastnine in odmik države od upravljanja gospodarstva ter finančnih inštitu-cij - transparentna privatizacija.
Prilagajanje šolstva dejanskim potrebam in zmožnostim družbe, omogočanje zgodnje ekonomske osamosvojitve mladih in prehodnosti izobraževanja od osnovnega poklica do akademskega naslova.
14
VOLITVE 2014
Nabor kandidatov za nedeljske volitve
Savinjska regija razkosana na tri dele - Strank in kandidatov manj kot na predčasnih državnozborskih volitvah decembra 2011
Za državnozborske volitve je Savinjska regija razkosana med tri volilne enote. Tako je zaradi tega, ker je zakonodajalec ob delitvi Slovenije na osem volilnih enot poskušal zagotoviti, da bo ta razdelitev tudi številčno čim bolj pravična. Kljub razkosanju regije med tri volilne enote, na Celjskem vseeno ostaja 11 volilnih okrajev. Osrednji del regije, ki zaje- občinah Laško in Radeče sodi-
ma območja upravnih enot Celje, Šentjur, Žalec, Mozirje in Velenje, sodi v 5. volilno enoto s sedežem v Celju. Volivci s stalnim prebivališčem v
jo pod okrilje 6. volilne enote s sedežem v Novem mestu, volivci s Konjiškega, Kozjanskega in iz Obsotelja pa pod okrilje 7. volilne enote s sede-
žem v Mariboru. V 5. volilni enoti bodo volivci s Celjskega v nedeljo glasovali v osmih volilnih okrajih (po dva sta s sedežem v Celju, Žalcu in Velenju, po eden pa s sedežem v Šentjurju in Mozirju); preostali trije volilni okraji v tej enoti pa zajemajo koroške občine. Območje upravne enote Laško je 8. volilni okraj v 6. volilni enoti s sedežem v No-
vem mestu, v 7. volilno enoto s sedežem v Mariboru pa sodi območje upravnih enot Šmarje pri Jelšah (1. volilni okraj) in Slovenske Konjice (3. volilni okraj).
Manj strank in kandidatov
V okrajih 5. volilne enote bodo volivci lahko izbirali med 14 ali 15 kandidati oziro-
ma kandidatkami, saj Piratska stranka Slovenije nima svojih kandidatov na celotnem območju. V volilnem okraju Laško bo na glasovnici prav tako zapisanih 15 imen, v Obsotelju ter na Kozjanskem in Konjiškem pa 16. V obeh okrajih 7. volilne enote namreč kandidira tudi Liberalno gospodarska stranka, ki drugod na Celjskem nima svojih kandidatov.
Sicer pa se je seznam vloženih kandidatnih list v primerjavi s predčasnimi državnozbor-skimi volitvami decembra 2011 kar precej spremenil. Takrat so se za poslanske mandate potegovali kandidati na 19 različnih listah. Volivci so lahko izbirali tudi med imeni strank, kot so bile Stranka enakih možnosti Slovenije, Stranka Humana Slovenija, Stranka slovenskega naroda, Gibanje za Slovenijo, LDS, Zares ter SMS in
Zelenih. Na takratnih volitvah sta samostojno nastopili tudi TRS - Stranka za trajnostni razvoj Slovenije in DSD - Demokratična stranka dela, ki sta letos skupaj z IDS - Iniciativa za demokratični socializem povezani v koalicijo Združena levica. Za bolj natančne je sprememba tudi med Državljansko listo Gregorja Viranta v letu 2011 in zdajšnjo Državljansko listo. Zato pa bo na glasovnicah zapisanih šest povsem novih imen. Takratnemu Virantove-mu zgledu sta glede poimenovanja strank sledila Alenka Bratušek in Miro Cerar, tako da imamo zdaj Zavezništvo Alenke Bratušek in Stranko Mira Cerarja. Nova imena na glasovnicah so ob koaliciji Združena levica še Stranka Verjamem, Piratska stranka Slovenije in Liberalno gospodarska stranka.
IS
5.VOLILNA ENOTA (Celje)
1. volilni okraj
sedež v Šentjurju, obsega območja občin Šentjur in Dobje
1.	Združena levica: Drago Gajzer
2.	DeSUS: Stanislav Zupanc
3.	SD: Karl Čadej
4.	Verjamem: Rok Trbovc
5.	Naprej: Andrejka Korenjak Šoster
6.	SLS: Mihaela Rožej
7.	SNS: Rudolf Lorenčak
8.	DL: Tadej Sevšek
9.	ZaAB: Natalija Plemenitaš Fuchs
10.	NSi: Franc Korenjak
11.	SMC: Anita Koleša
12.	Zeleni: Roman Zalokar
13.	PS: Sandra Kiker
14.	SDS: Jelka Godec
2. volilni okraj
1.	Združena levica: Zdenko Rožman
2.	DeSUS: Jožef Zimšek
3.	SD: Olga Bezenšek Lalič
4.	Verjamem: Linda Cellner
5.	Naprej: Egidij Dušan Kubot TotiSlo
6.	SLS: Peter Pišek
7.	SNS: Primož Vengušt
8.	DL: Vesna Alaber
9.	ZaAB: Nevenka Rijavec
10.	NSi: Franc Pristovšek
11.	SMC: Margareta Guček Zakošek
12.	Zeleni: Franc Branko Vivod
13.	PS: Henrik Dvoršak
14.	SDS: Sonja Ramšak
15.	Piratska stranka: Jure Trbič
3. volilni okraj
sedež v Celju, obsega območja občin Štore, Vojnik in Dobrna ter dela mestne občine Celje - KS Teharje, Lju-bečna, Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas, Ostrožno ter MČ Hudinja, Lava in Dečkovo naselje
10.	NSi: Ksenija Senegačnik
11.	SMC: Janja Sluga
12.	Zeleni: Mojca Sehur
13.	PS: Stanko Stepišnik
14.	SDS: Karmen Kozmus
15.	Piratska stranka: Jure Trbič
4. volilni okraj
sedež v Celju, obsega območje dela mestne občine Celje - KS Trnovlje, Aljažev hrib, Pod gradom in Medlog ter MČ Center, Nova vas, Gaberje, Dolgo polje, Slavka Šlandra, Karla Destovnika Kajuha in Savinja
1.	Združena levica: Igor Sancin
2.	DeSUS: Brigita Čokl
3.	SD: Marina Tavčar Krajnc
4.	Verjamem: Peter Thaler
5.	Naprej: Uroš Jurak
6.	SLS: Frančiška Škrabl Močnik
7.	SNS: Milanka Močnik
8.	DL: Vesna Alaber
9.	ZaAB: Urška Drugovič
sedež v Žalcu, obsega območje občin Polzela, dela mestne občine Velenje (KS Vinska Gora) in dela občine Žalec - KS Galicija, Ponikva pri Žalcu, Gotovlje, Šempeter v Savinjski dolini, Vrbje in MS Žalec
1.	Združena levica: Andrej Fugina
2.	DeSUS: Karl Viktor Erjavec
3.	SD: Tatjana Razboršek Rehar
4.	Verjamem: Maja Kolenc
5.	Naprej: Uroš Jurak
6.	SLS: Nada Mulej
7.	SNS: Vasilij Kosirnik
8.	DL: Danilo Arčan
9.	ZaAB: Tanja Basle
10.	NSi: Jasna Ajtnik
11.	SMC: Hana Šuster Erjavec
12.	Zeleni: Brigita Salobir
13.	PS: Bojan Jereb
14.	SDS: Ljubo Žnidar
15.	Piratska stranka: Gašper Deržanič
5. volilni okraj
sedež v Žalcu, obsega območja občin Prebold, Braslov-če, Tabor, Vransko in dela občine Žalec - KS Liboje, Pe-trovče in Griže
1.	Združena levica: Ibrahim Nouhoum
2.	DeSUS: Marija Plevčak
3.	SD: Boštjan Kragl
4.	Verjamem: Alojz Kronovšek
5.	Naprej: Katja Kolar
6.	SLS: Milan Sirše
7.	SNS: Vasilij Kosirnik
8.	DL: Danilo Arčan
9.	ZaAB: Branko Lobnikar
10.	NSi: Aleksander Reberšek
11.	SMC: Boris Kupec
12.	Zeleni: Roman Zalokar
13.	PS: Nataša Meznarič
14.	SDS: Robert Čehovin
15.	Piratska stranka: Gašper Deržanič
6. volilni okraj
sedež v Mozirju, obsega območja občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Mozirje, Rečica ob Savinji in Nazarje
1.	Združena levica: Karmen Vršič Drevenšek
2.	DeSUS: Darinka Dobovičnik
3.	SD: Damjan Mandelc
4.	Verjamem: Helena Močnik
5.	Naprej: Ignacij Korenjak
6.	SLS: Jakob Presečnik
7.	SNS: Rudolf Lorenčak
8.	DL: Bojan Štrukelj
9.	ZaAB: Edvard Čeč
VOLITVE 2014
15
Predčasno glasovanje
Politične stranke imajo še do polnoči v noči s petka na soboto čas, da na terenu prepričujejo volivce, kako naj se odločijo in katerega kandidata naj obkrožijo na nedeljskih predčasnih državnozborskih volitvah. Veljavna volilna zakonodaja potem v soboto in nedeljo ukazuje volilni molk, še danes, v četrtek, do 19. ure pa so odprta predčasna volišča.
Kot je bilo v Celju mogoče videti v torek, prvi dan, je tokrat za predčasno glasovanje
kar precej zanimanja. Volivci so lahko v primeru, če ne utegnejo na predčasna volišča in jih tudi v nedeljo ne bo v kraju stalnega bivališča, izkoristili še druge možnosti glasovanja. Do opolnoči v noči s srede na današnji četrtek so morali sporočiti, ali želijo v nedeljo glasovati na katerem od t. i. omnia volišč drugod po Sloveniji, okrajne volilne komisije pa so že zbrale podatke, koliko volivcev tokrat izkorišča možnost glasovanja po pošti iz Slovenije in iz tujine. Prvo možnost je v obeh
celjskih volilnih okrajih uveljavilo 90 oskrbovancev domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, ter volivcev na zdravljenju v bolnišnicah ali zdraviliščih oziroma na prestajanju kazni v zaporu. Drugo, ki je namenjena izseljencem in zdomcem ter tudi tistim, ki so v času splošnega glasovanja na dopustu v tujini, pa približno 1.700 volivcev. Za možnost glasovanja po pošti iz tujine so se odločali zlasti tisti, ki dopustu-jejo v Istri ali Dalmaciji.
IS, foto: SHERPA
Torkov prizor s predčasnega glasovanja v Celju
10.	NSi: Andraž Krznar
11.	SMC: Franci Lenart
12.	Zeleni: Anja Duh
13.	PS: Žana Uratnik
14.	SDS: Nada Brinovšek
sedež v Velenju, obsega območje dela mestne občine Velenje - nekdanje KS Šentilj, Bevče, Gorica, Šalek, Paka pri Velenju, Center levi breg, Edvarda Kardelja, Konovo, Šmartno, Stara vas, Škale in Cirkovce
1.	Združena levica: Tjaša Podpečan
2.	DeSUS: Marija Antonija Kovačič
3.	SD: Andreja Katič
4.	Verjamem: Davorin Medved
5.	Naprej: Egidij Dušan Kubot TotiSlo
6.	SLS: Mihael Letonje
7.	SNS: Veronika Juvan
8.	DL: Anton Travner
9.	ZaAB: Zoran Golavšek
10.	NSi: Urška Šporin
11.	SMC: Saša Tabakovic
12.	Zeleni: Mojca Sehur
13.	PS: Jožef Kavtičnik
14.	SDS: Anton De Costa
15.	Piratska stranka: Sara Gašper
sedež v Velenju, obsega območja občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in dela mestne občine Velenje - nekdanje KS Center desni breg, Podkraj-Kavče, Staro Velenje in Pesje
1.	Združena levica: Anita Tolic
2.	DeSUS: Konrad Steblovnik
3.	SD: Jan Škoberne
4.	Verjamem: Maja Kolenc
5.	Naprej: Ignacij Korenjak
6.	SLS: Mateja Ažman
7.	SNS: Marjan Vrtačnik
8.	DL: Anton Travner
9.	ZaAB: Cvetka Ribarič Lasnik
10.	NSi: Marko Dado Brvar
11.	SMC: Vladimir Lipovšek
12.	Zeleni: Polonca Fink Vukovac
13.	PS: Aleksandar Arsekic
14.	SDS: Miro Petek
15.	Piratska stranka: Nastja Vivod
sedež v Laškem, obsega območja občin Laško in Radeče
1.	SDS: Damjana Petavar Dobovšek
2.	NSi: Jože Senica
3.	PS: Alenka Grad Pečnik
4.	ZaAB: Nina Mažgon
5.	DL: Anita Andrenšek
6.	SMC: Marija Zupanc
7.	SNS: Polonca Grum
8.	Verjamem: Monja Režonja
9.	DeSUS: Branka Kastelic
10.	Združena levica: Marjana Kos
11.	SLS: Aljaž Krpič
12.	Naprej: Cristian Lynx
13.	SD: Matjaž Han
14.	Piratska stranka: Rok Deželak
15.	Zeleni: Jože Gračnar
7. VOLILNA ENOTA (Maribor)
1. volilni okraj
sedež v Šmarju pri Jelšah, obsega območja občin Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Rogatec
1.	PS: Zoran Dimovic
2.	DeSUS: Vjekoslav Slavko Javoric
3.	Verjamem: Maja Kraljevski
4.	LGS: Ernest Sagadinj
5.	DL: Anton Plevčak
6.	SDS: Vinko Gorenak
7.	Zeleni: Tamara Galun
8.	Piratska stranka: Valerija Kralj
9.	ZaAB: Marina Držic
10.	Naprej: Anita Höferle
11.	SNS: Maja Vodušek
12.	Združena levica: Dragica Missia
13.	SMC: Dušan Andrej Kocman
14.	NSi: Martin Mikolič
15.	SLS: Martin Kidrič
16.	SD: Fredi Ferčec
3. volilni okraj
sedež v Slovenskih Konjicah, obsega območja občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče
1.	PS: Peter Špegelj
2.	DeSUS: Breda Anžel
3.	Verjamem: Janja Deutschmann
4.	LGS: David Kocjančič
5.	DL: Anton Krajnc
6.	SDS: Bojan Podkrajšek
7.	Zeleni: Tamara Galun
8.	Piratska stranka: Andrija Pušic
9.	ZaAB: Anica Stupan
10.	Naprej: Anton Horvat
11.	SNS: Mirko Justin
12.	Združena levica: Mateja Jakop
13.	SMC: Ksenija Klampfer
14.	NSi: Irena Švab Kavčič
15.	SLS: Nežika Pavlič
16.	SD: Zdenko Kovačec
Legenda
PS - Pozitivna Slovenija
DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije Verjamem - Stranka Verjamem LGS - Liberalno gospodarska stranka DL - Državljanska lista SDS - Slovenska demokratska stranka Zeleni - Zeleni Slovenije Piratska stranka - Piratska stranka Slovenije ZaAB - Zavezništvo Alenke Bratušek Naprej - Enakopravni deželani - Naprej Slovenija SNS - Slovenska nacionalna stranka Združena levica - Koalicija združena levica (Demokratična stranka dela - DSD, Iniciativa za demokratični socializem - IDS in Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije - TRS) SMC - Stranka Mira Cerarja NSi - Nova Slovenija - krščanski demokrati SLS - Slovenska ljudska stranka SD - Socialni demokrati
Brigita Čoki Jožef Zimšek
6. VOLILNA ENOTA (Novo mesto)
8. volilni okraj
Za zaslužene pokojnine Za dostojne plače Za prihodnost mladih
Vrnimo ljudem
DOSTOJANSTVO
DeSUS
W
7. volilni okraj
8. volilni okraj
16
NAŠA TEMA
Zeliščarstvo je več kot le nabiralništvo
Zeliščarji, trn v peti farmacije? - Na tem področju veliko nejasnosti
Milan Kalan s Kalobja pridela približno 50 vrst zelišč na 1,5 hektarja površine. Čeprav ima več kot 40 let izkušenj z zeliščarstvom, dela le šest vrst čajnih mešanic.
Zeliščarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Znanje o zeliščih se prenaša iz roda v rod. A vendar je ta na prvi pogled nekoliko romantična tema, ki jo marsikdo povezuje s starimi ženičkami in z zdravilnimi zvarki, polna nasprotij in nejasnosti. Že na osnovna vprašanja, kaj je sploh zeliščarstvo, kdo se sme ukvarjati z zelišči in kdo jih lahko prodaja, smo prejeli različne odgovore.
Pa poglejmo, kaj pravi zakonodaja. Iz Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so nam odgovorili, da zelišča, ki predstavljajo živilo, lahko prodaja tisti, ki je registriran za prodajo živil pri upravi. V kolikor gre za sveža zelišča, ki jih prideluje primarni pridelovalec v okviru svojega kmetijskega gospodarstva, jih lahko neposredno potrošniku prodaja nosilec, člani kmetije in zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Če so zelišča posušena, gre že za predelavo in je potrebna registraci-
ja dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Zelišča lahko proda-
jajo tudi tisti, ki imajo registrirano osebno dopolnilno
delo nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč. Ob tem je treba poudariti, da lahko prodajajo zgolj zelišča, ki so v pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin opredeljena kot hrana. Če je rastlina opredeljena kot zdravilo, je kmetje in nabiralci ne smejo prodajati. Arniko, šentjan-ževko, baldrijan, glog, belo omelo in še bi lahko naštevali lahko prodajajo zgolj lekarne, saj so ta zelišča v pravilniku označena kot zdravila.
Zeliščarstvo kot kmetijska panoga
Predsednik Komisije za zelišča pri Kmetijsko-gozdar-ski zbornici Slovenije Milan Kalan, ki tudi sam prideluje zelišča, nam je pojasnil, da dandanes zeliščarstvo pojmujemo kot domeno upokojencev. »Zeliščarstvo je postalo moderna panoga, zato ker je vedno na meji med zdravilstvom in nabiralništvom.« Vendar zeliščarstvo ni zgolj nabiralništvo. Pravo zeliščar-stvo je, kot pravi, kmetijska panoga.
Po podatkih Popisa vrtnarstva 2000 je v Sloveniji zelišča pridelovalo 64 pridelovalcev, in sicer na 13 hektarjih. Popis vrtnarstva 2010 pa kaže, da se je število tako pridelovalcev kot tudi zemljišč, nasajenih z zelišči, močno povečalo. 116 pridelovalcev je imelo z zelišči nasajenih 44 hektarjev zemljišč. Kalan meni, da danes ni tako. Po njegovih podatkih je v letošnjem letu zgolj približno 25 hektarjev zemljišč nasajenih z zelišči. Od tega je 13 hektarjev nasajenih z ameriškim slamnikom, ki ga pridelujejo za Lek. Na Celjskem sta po besedah Kalana zgolj dva zeliščarja, in sicer on in Iršič iz Zreč, ki prodaja v Žički kartuziji.
Še veliko nejasnosti
Je pa v zeliščarstvu še mnogo nedorečenih zadev. Kaj je primarna pridelava in od kod dalje gre za predelavo zelišč? Iz Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so nam odgovorili, da so posušena zelišča že predelava. Kalan se s tem ne strinja. »Saj
tudi hmelja ne moreš prodati neposušenega, prav tako ne krme. A nihče ne razmišlja, da je to predelava,« opozarja. Ob tem dodaja, da je raznih interpretacij preveč in da se komisija za zelišča zavzema za nedvoumno zakonsko ureditev. »Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je potrdilo naš sklep, da pod primarno pridelavo spadajo še sušenje, skladiščenje in pakiranje v manjše enote. Predelava pa je izdelava izdelkov iz posušenih zelišč,« je obrazložil Kalan. Čajna mešanica potem še ni predelava, je pa čaj, ki ga skuhamo. Sklep naj bi bil, kot pravi Kalan, veljaven, čeprav še ni zapisan v zakonodaji.
Težko do
zeliščarske
izobrazbe
Na vprašanje, ali so pridelovalci zelišč dovolj poučeni o zdravilnih lastnostih zelišč, Kalan odgovarja: »Danes izobražujejo zeliščarje takšni ljudje, ki preberejo eno knjigo in mislijo, da vedo vse. Velikokrat se nam zgodi, da na preverjanje znanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije pridejo ljudje, ki pravijo, da že izobražujejo, a sami ne vedo ničesar.« V okviru komisije za zelišča se sicer zavzemajo za vzpostavitev zeliščarske etike in osveščanje ljudi, kaj je zdravo in kaj škodljivo. Ob tem je Kalan zgroženo povedal, da veliko samo-oklicanih zeliščarjev v alkohol namaka žajbelj. Ob tem se izloči hud živčni strup tujon, ki vpliva na centralni živčni sistem. Tudi sam ne pripravlja več kot šest čajnih mešanic, čeprav ima več kot štirideset let izkušenj z zeliščarstvom. Bistvo čajne mešanice je v tem, da se potencira delovanje zdravilnih učinkovin. Do nekega resnega izobraževanja o zeliščih je, tako pravi Kalan, težko priti. Zainteresirani se lahko obrnejo po nasvet na Biotehniško fakulteto v Ljubljani ali na Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.
Farmacija proti zeliščarjem?
Milan Kalan pravi, da pridelovalci zelišč niso vrtnarji
Pridelana zelišča naj bi bila boljše k; največkrat pridelujejo predvsem zai
Na tržnicah lahko pr baldrijan, glog, bela tvi zdravilnih rastlin oziroma specializiran
in da uvrstitev zeliščarstva pod vrtnarstvo ni upravičena. Zeliščarji si želijo, da bi bila pridelava zelišč pojmovana kot samostojna kmetijska panoga. »Zeliščarstvo je panoga, ki je bila nekdaj razvita v Jugoslaviji. Vojvodina je imela ogromno zelišč zasajenih z zelišči, prav tako Hrvaška. Tudi v Sloveniji je bilo veliko njiv zasajenih s kamilico, z baldrijanom in rženimi ro-žički,« se spominja Kalan. Z osamosvojitvijo pa je pridelava zelišč zamrla. K temu naj bi levji delež prispevala prav farmacija. Kalan si želi, da bi farmacija pridelovalce zelišč sprejela kot del tradicije ze-liščarstva, ki nima nobenega namena posegati v njeno strokovnost. »Želim si, da bi nekoč dobili tudi pri farmaciji našli sogovornika, saj je zelo nastrojena proti nam,« je poudaril Kalan.
Interesi farmacije se po besedah Kalana vidijo tudi v pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin. V tem pravilniku so kot zdravilo označene rastline, ki se že od nekdaj uporabljajo v ljudskem zdravilstvu. »Šentjanževka je v uporabi že stoletja, a zaradi nje ni nihče umrl,« pravi Kalan. Farmacija je po njegovem mnenju dosegla, da so na seznam zdravil uvrstili tudi baldrijan, belo omelo, glog, arniko in še mnoge druge rastline. »Če bi farmacija resnično želela za-
Šentjanževka najbolj cenjena
Predsednico društva zeliščarjev Ginko Celje Karolino Kerec smo povprašali, na kakšen način izobražujejo svoje člane. Odgovorila je, da imajo razna predavanja o zeliščih, obiskujejo pa tudi zeliščarske kmetije. V društvo je trenutno včlanjenih 50 ljubiteljskih zeliščark in zeliščarjev. Vsak ima na svojem vrtu nasajenih nekaj zelišč, nekaj pa jih tudi nabirajo. Zelišča večinoma uporabljajo za čaje. Kerčeva pravi, da je treba biti pri uporabi zdravilnih zelišč zelo previden. »Zlasti pri arniki in tudi šentjanževki, ker so ljudje ta zelišča začeli uporabljati vse povprek, ne da bi zraven sploh razmišljali,« opozarja Kerčeva in dodaja, da vsakdo pač ne more nabirati vsega. Zelo je razočarana, ker še dandanes na terenu vidi ljudi, ki so nespoštljivi do narave. Nekateri naberejo toliko rastlin, da jih kasneje mečejo vstran. To se ji ne zdi prav. V društvu vsak član najprej spozna bonton nabiranja rastlin. Najbolj priljubljene rastline za ljubiteljske zeliščarje so še vedno šentjanževka, arnika, tavžentroža in glog. Dokler rastline, ki so opredeljene kot zdravilo, nabirajo zase, jim nihče nič ne more. Prepovedana je namreč zgolj prodaja izven lekarn.
Na celjski tržnici smo našli prav lep šopek zelišč, sestavljen iz arnike, tavžentrože, šentjanževke in baldrijana. Tri od štirih zelišč so v pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin opredeljena kot zdravilo. A nič hudega, dokler se prodajajo kot cvetje, ni nobenih težav.
Domača zelišča so boljša
Milan Kalan meni, da je Slovenija dežela, ki ima tisočere možnosti za pridelavo zelišč, ker ima panonsko nižino, hribovit, alpski svet, primorski svet in tudi vmesni mešani svet. Kljub temu vsa zelišča uvozimo. Kot dokaz, kako zelo kakovostna so slovenska zelišča, je izpostavil poprovo meto: »Poprova meta, ki pride k nam na trg, vsebuje 9 mililitrov eteričnega olja na kilogram suhe droge. Naša, v Sloveniji pridelana, pa vsebuje od 47 do 52 mililitrov eteričnega olja.« Slovenska zelišča naj bi bila »butično« pridelana, uvožena pa so, tako pravi Kalan, pridelana konvencionalno, zelo redka so ekološka.
NAŠA TEMA
17
ščititi potrošnika, bi izobrazila nekaj ljudi, ki bi širili znanje o zeliščarstvu,« je o dobrih namerah farmacevtov povedal Kalan. Sam na svoji kmetiji prideluje tako šentjanževko kot tudi baldrijan. Oba tudi prodaja, seveda pa vsakemu kupcu razloži, za kaj in kako se pravilno uporabljata. Kot pravi, do zdaj zaradi tega še ni imel težav.
Prihodnost je v zeliščarstvu
In kakšna prihodnost čaka profesionalne zeliščarje? Ka-lan vidi delno rešitev v kooperantu, ki bi začel tržiti zelišča. Zdaj so namreč zeli-ščarji prepuščeni sami sebi. Organiziranega odkupovalca zaenkrat še nimajo. »Se sicer
pojavljajo manjši trgovci, ki bi želeli odkupovati zelišča, ampak bi plačali toliko, kot plačajo za kitajsko blago, s tem, da se je treba zavedati, da tudi trgovci nimajo kitajskih plač, temveč evropske. Mi pa prav tako potrebujemo evropski zaslužek,« je oster Kalan. Razmah zeliščarstva lahko pričakujemo tudi, ko bodo ljudje spoznali, da so pridelana zelišča boljše kakovosti od v naravi nabranih, je povedal. »Premalo nas je, nihče ne vidi naprej, mogoče pa bo čez dvajset let prihodnost Slovenije v pridelavi zelišč. Ne v kravah ali v koruzi. Ker tega imajo v svetu več kot dovolj,« je zaključil Kalan.
JERICA POTOČNIK Foto: JP
Gre za varnost potrošnikov
Kaj meni o današnjih zeliščarjih, kje je meja med zeli-ščarstvom in farmacijo, pa smo povprašali upokojenega farmacevta Borisa Jagodiča, ki je na Radiu Celje in v Novem tedniku vrsto let delil nasvete glede uporabe zelišč. Jagodič meni, da je razdelitev rastlin v pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin, upravičena. »Zdi se mi prav, da je zakonsko prepovedana prodaja nekaterih zelišč izven lekarn,« je povedal. Ob tem je dodal, da so ga pred približno desetimi leti klicali iz bolnišnice, da so pripeljali dve osebi, ki naj bi se zastrupili s čemažem. Seveda ni bil kriv čemaž, temveč jesenski podlesek. Tudi šentjanževa roža je, kot je povedal Jagodič, lahko nevarna. »Ob sočasnem uživanju nekaterih zdravil različno vpliva na presnovo enega encima v jetrih in tam deluje tako, da zavira delovanje zdravil oziroma okrepi stranske učinke,« je pojasnil. Zakaj naj bi bilo bolj varno kupovati zelišča v lekarni? Jagodič pravi, da mora biti vsak čaj v lekarni opremljen s podatki o tem, da pri pridelavi ni bilo uporabljenih pesticidov in herbicidov, da ne vsebuje težkih kovin. Zapisana je tudi vsebnost zdravilnih substanc. Skratka, vsi čaji v lekarni, tako pravi Jagodič, imajo specifikacijo.
Najboljši so domači čaji
Nabiranje zelišč in pripravljanje raznih zvarkov sta med Slovenkami in Slovenci že od nekdaj zelo priljubljena. Kje kupujejo čaje in druge pripravke iz zelišč in ali tudi sami nabirajo zelišča, smo povprašali mimoidoče na celjski tržnici.
lezen posebej naredi mešanico. Čaja nikoli ne kupujem. Sestra uživa v naravi, zato tudi nabira zelišča. To jo zelo pomirja. Nabrana zelišča posuši in jih nareže s posebnim nožem. V tak čaj ni treba dati ne sladkorja ne limone. Za sladkanje uporabim zgolj naravni bezgov sirup. Sestra nabira zelišča na Paškem Kozjaku in v okolici Dobrne.«
akovosti od nabranih v naravi. Profesionalni zeliščarji na njivah pridelujejo več vrst zelišč, ki jih lahko najdemo tudi v naravi. Laiki pa na svojih vrtovih :imbe, kot so peteršilj, bazilika, materina dušica, drobnjak in rožmarin.
odajajo zgolj zdravilna zelišča, ki so opredeljena kot hrana. Arnika, šentjanževka, omela, pelin, pljučnik, vinska rutica, bezeg in še kaj pa so po Po pravilniku o razvrsti-opredeljeni kot zdravila, torej jih lahko kot zdravilne rastline nabavimo le v lekarnah ih trgovinah.
Olga Zakošek, Šentvid pri Grobelnem:
»Čaje načeloma kupujem v trgovini. Doma imam nasajeno meto in meliso. V poletnem času čajev ne pijem pogosto. V zimskem pa malo več, ker je dobro spiti kakšen čajček. Dodaš še malo limone in se s tem okrepiš. V poletnem času nabiram predvsem šentjanževko. Namakam jo v oljčno olje. Zelo verjamem vanjo, ker ima ogromno zdravilnih učinkov. Namočeno šentjanževko v olju uporabim za bolečine, če kje nastane kakšna rana, na-mažem s tem. Zelo uporabna je tudi za živali. Od muc, psov do krav. Če pride do kakšnega vnetja pri živalih, namažemo vneto mesto in preverjeno pomaga. Nabiram tudi kamilice, ker so zelo dobre za čaj in za spiranje ran.«
Marija Korenjak, Ponikva: »Nekaj malega zelišč imamo doma. Delam samo lipov in ka-milični čaj. Zelišč v naravi niti ne nabiram. Za vnuke kupuj e-mo čaj ponavadi v trgovinah, ker imajo pač raje ta čaj. Navajeni so na okus čaja iz filter vrečk. Tudi sicer ne popijejo veliko čaja, raje imajo sok.«
Štefka Sinani, Celje: »Uporabljam domača zelišča. Moja sestra se ukvarja z zeliščarstvom. In mi da kar posušena zelišča. Nabira od 25 do 30 vrst zelišč. Za vsako bo-
Mihela Šolinc, Svetina: »Čajev niti ne kupujemo. Le tu in tam, ko se naveličamo domačih. Nabiram pa zelišča od spomladi do jeseni. Nabiram pljučnik, trobentice, zlato rozgo, tavžentrože, lipo, dobro misel, arniko in šen-tjanževko pa bolj za namakanje. Rman je zelo zdravilen za ženske težave. Ko delam čajne mešanice, vse zmešam. Šen-tjanževih rož dam bolj malo, lipe pa ne mešam z drugimi zelišči. Ker če imaš vročino, ne smeš piti lipovega čaja. Ta je dober za prehlad.«
JERICA POTOČNIK Foto: SHERPA
Lekarnarji nasprotujejo polovičarstvu
Lekarniška zbornica Slovenije: »Z zelišči se lahko tudi škodi.«
V slovenskih lekarnah se, kot pravijo, natančno držijo zakonodaje, ki ureja področje zeliščarstva v naši državi. Dodajajo, da so pri prodaji zelišč potrebni ustrezni pogoji, prav tako tudi certifikati o ustreznosti zelišč v skladu z veljavnimi predpisi. »Tega pri večini zeliščarjev ni zaslediti. Zaradi tega nasprotujemo nekemu polovičarstvu,« nam je povedal Miran Golub, mag. farm., predsednik Lekarniške zbornice Slovenije.
Vsi galenski laboratoriji nabavljajo zelišča preko registriranih veledrogerij z ustreznimi dovoljenji in certifikati. Niso pa nam v lekarniški zbornici povedali, ali gre za veledrogerije v tujini ali pri nas.
Prodaja zelišč je zelo različna od lekarne do lekarne. »Največ prodajajo čaje za odvajanje blata, za prostato ...« je pojasnil Miran Golub iz lekarniške zbornice, kjer imajo na zeliščarje dokaj kritičen pogled. »Veliko zeliščarjev se ne zaveda, da se lahko z zelišči tudi škodi, tako
zaradi nepravilne uporabe zelišč ali pa tudi njihove neustrezne kvalitete,« še omenjajo. Ravno zaradi tega razloga lekarniška zbornica z zeliščarji ne sodeluje, dodaja pa, da bi morali več pozornosti temu področju nameniti tudi inšpektorji in Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Vodja Galenskega laboratorija Celjskih lekarn Cvetka Nunčič, mag. farm., spec., je dejala, da sami nabavljajo zelišča prek naših
V Celjskih lekarnah za pripravke najbolj uporabljajo zelišča, kot so poprova meta, vedno zeleni gornik, vrbovec, žajbelj in kamilica.
veledrogerij, katerih kriterij je skladnost preiskovanih kazalnikov kakovosti za posamezno zelišče z zahtevami Evropske farmakopeje. Slovenski zeliščarji so sicer poskušali navezati stik s Celjskimi lekarnami, vendar Nunčiče-va odgovarja, da nimajo potrebnih dokazil o kakovosti zelišč in v glavnem tudi ne morejo zagotoviti dovolj velike količine za letno porabo lekarn.
SŠol
18
KULTURA
Klasična glasba v sodobni preobleki
Goran Bojčevski in Stane Špegel gradita Most med različnimi zvrstmi glasbe, kulturami in narodi
Niste ljubitelji elektronske glasbe? Ali pa ste morda med tistimi, ki bolj kot na poslušanje klasičnih ritmov prisegajo na elektronske? Tako eni kot drugi ste zadnji junijski teden v Velenju in prejšnjo sredo v Celju prišli na račun na glasbenem spek-taklu Gorana Bojčevskega in Staneta Špegla. Celjski klarinetist in velenjski skladatelj sta v obeh mestih predstavila multi-medijski projekt Most, v katerem prepletata znana dela klasične glasbe s sodobnimi zvrstmi.
Združevanje klasične glasbe in sodobnih, elektronskih ritmov ni nič novega. Svetovno znana imena so se tovrstnih projektov z različnimi glasbili lotila že pred desetletji. Kljub temu celjsko-velenjska naveza s projektom Most orje ledino. Prvič se je namreč lotila zvoke klarineta, sicer klasičnega glasbila, spojiti z različnimi elektronskimi zvrstmi glasbe. »Že od nekdaj sem si želel klasično glasbo približati širokemu krogu ljudi in s tem popularizirati klarinet. Avdio-
-vizualni projekt Most je za to več kot primerna priložnost,« pojasnjuje Goran Bojčevski, ki je lani poleti prav s tem namenom k sodelovanju povabil Staneta Špegla, strokovnjaka za elektronsko glasbo.
Vivaldi »odet« v drum and bass
Multimedijski projekt Most, katerega zametke sta premierno predstavila lani decembra, je projekt v nastajanju, saj ga bosta še naprej dopolnjevala in nadgrajevala. Do zdaj sta predelala sedem klasičnih skladb svetovno znanih skladateljev, kot so Vivaldi, Mozart, Bach in drugi. Vi-valdijevo Nevihto sta tako na primer »odela« v drum and bass, Mozartov Rondo alla Turca sta »cepila« z etnom, Bachovo Tokato in Fugo sta »križala« s swin-gom in plesnimi ritmi, Čmrljev let Rimskega-Kor-sakova pa sta »podložila« s heavy-metalom. Tudi njuna avtorska glasba je sicer mešanica vseh omenjenih žanrov, kjer se zvoki klasičnih glasbil pojavljajo tako v osnovni zvočni obliki kot
v preoblikovani obliki, ob uporabi filtrov in učinkov.
Vsak s svoje strani Balkana
Za projektom se nenazadnje skriva zanimiva simbolika. Tako kot avtorja brišeta meje med različnimi vsaj na videz nezdružljivimi glasbenimi zvrstmi, rušita zidove tudi med različnimi narodi in kulturami ter obenem s priredbami in z avtorsko glasbo gradita mostove tako med glasbenimi žanri kot kulturami. Prihajata namreč vsak s svoje strani Balkana - Špegel iz Slovenije in Bojčevski iz Makedonije. Špegel je širšemu krogu ljudi znan kot ustanovitelj skupine Šank Rock, skladatelj in inštumentalist ter avtor več različnih multimedijskih projektov. Bojčevski prihaja iz Makedonije, svoj drugi dom pa si je pred leti ustvaril v Celju. Na eni strani je kot skladatelj in klarinetist predan klasični glasbi, na drugi uživa v ustvarjanju in igranju džeza, etna in balkanske glasbe, ki jo nenazadnje ustvarja tudi s svojim makedonskim bendom Kabadayas.
ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv
Goran Bojčevski (na sredini) in Stane Špegel (prvi z leve) s projektom Most povezujeta klasično, tradicionalno, improvizirano, akademsko in pop(ularno) glasbo na povsem samosvoj način.
Zlatnik poezije Tonetu Kuntnerju
Zlatnik poezije 2014 za obsežen pesniški opus, za žlahtni prispevek slovenski literaturi in kulturi bo letos prejel pesnik in igralec Tone Kuntner. Od leta 1966, ko je izšel njegov pesniški prvenec Vsakdanji kruh, je izdal skoraj 30 pesniških zbirk.
Njegove pesmi v prvi vrsti govorijo o kmečkem življenju in domači pokrajini, po mnenju literarnih kritikov pa jih odlikuje predvsem preprostost. Zlatnik poezije, ki ga bo celjska Fit media letos podelila 10. leto zapored, bo Kuntner prejel konec avgusta, ko bo znan tudi letošnji dobitnik Veronikine nagrade. Če je ta namenjena najboljši pesniški zbirki leta, je zlatnik poezije na drugi strani namenjen vseživljenjskemu delu pesnikov. Do zdaj so ga že prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer, Svetlana Makarovič in Niko Grafenauer.
ŠO
Kulturno-umetniško društvo Baobab iz Ljubljane je v soboto zvečer prikazalo zanimive tradicionalne afriške plese in pevske vložke ob spremljavi glasbe v živo. Obiskovalci so uživali ob sožitju tradicionalne zahodnoafriške in sodobne evropske kulture.
Po afriški kulturi še cirkuška
Poletje v Celju, knežjem mestu je letos v prvi vrsti posvečeno ljubiteljski kulturi. Program kultur-no-družabnih prireditev v veliki meri ustvarjajo celjski ljubiteljski kulturniki, a to še ne pomeni, da lahkotnih poletnih vsebin ne oblikujejo tudi povabljeni ustvarjalci.
Pred štirinajstimi dnevi je bilo mestno središče prizorišče Mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Desetnica. V celjskem mestnem jedru se je na različnih mestih, od Krekovega
do Glavnega trga, zvrstilo sedem različnih mednarodnih gledaliških uličnih zasedb. Obiskovalci so lahko načrtno ali povsem spontano uživali ob gledanju igralcev na hoduljah, ob klovnih in nenazadnje akrobatih.
Kulturno dogajanje prejšnji konec tedna je bilo afriško obarvano. Kulturno--umetniško društvo Baobab iz Ljubljane je v središču knežjega mesta z različnimi vsebinami pričaralo utrip afriške kulture, sicer imenovan Izrazni svet afri-
ške kulture. Društvo deluje na področju plesa, glasbe in gledališča, osredotočeno pa je predvsem na zahodnoa-friško kulturo in usmerjeno k njenemu povezovanju s sodobnim plesom, z glasbo in gledališčem. Nič manj živahno ne bo tudi ta konec tedna, ko bodo mesto zavzeli klovni. Celje bo od petka do nedelje gostilo Klovnbufovo festivalsko karavano, ki bo svojo pot po Sloveniji končala ravno v knežjem mestu.
ŠO
Foto: SHERPA
Ena od zasedb, ki je navduševala celjsko občinstvo v okviru festivala uličnega gledališča, je bila slovensko--ameriška skupina Enadvatri. Njeno delo temelji na tradiciji italijanske komedije in fizičnega gledališča. Člani Enadvatri, kot pravijo, za svoje predstave ne potrebujejo velikih gledaliških odrov in razkošnih scenografij. Ne čakajo na občinstvo, ampak si ga poiščejo kar sami, prizore pa uprizarjajo na majhnem prenosnem odru.
KULTURA
19
Kritik kot sito, ki loči zrnje od plev
Izbrali najboljšega mladega kritika in sklenili 11. festival Pranger
Aljoša Harlamov (v sredini) je postal 17. prejemnik nagrade za mladega literarnega kritika. Stritarjevo nagrado mu je v Aninem dvoru v Rogaški Slatini v imenu Društva slovenskih pisateljev izročil predsednik društva Veno Taufer. Ta je prepričan, da je nagrada še posebej pomembna zato, da mladi kritiki vztrajajo pri svojem poslu, čeprav je ta pogosto deležen nehvaležnosti in slabega plačila.
»Stritar je bil zame eden od junakov, ko sem študiral slovenistiko, saj je bil eden prvih ljudi, ki so znali tudi ostro povedati resnico in tisto, kar smo v tistem trenutku potrebovali. Imel je pomembno vlogo pri tem, da smo začeli ceniti Prešerna. In tukaj je tudi kritikova vloga danes - da loči zrnje od plev,« pravi Aljoša Harlamov.
»Nikoli me še ni kdo od avtorjev čakal nekje v senci, tudi grozili mi niso,« je o razumevanju ostrine svojega kritiškega peresa dejal letošnji dobitnik nagrade za mladega kritika Aljoša Harlamov. Podelitev nagrade, ki nosi ime po Josipu Stritarju, ki je s svojimi kritiškimi pismi in z uvodnim esejem k
tedanji novi izdaji Prešernovih poezij pomembno vplival na razvoj slovenske literature, je bila hkrati sklepni del 11. festivala Pranger.
Aljoša Harlamov pravi, da je bil glede svojega kritiškega dela doslej deležen le dobrih odzivov. Posamezen avtor se je brez velikega razočaranja odzval tudi na negativne komentarje, ugotavlja nagrajenec. In to se mu zdi edino pravilno. Literarna kritika je po njegovem prepričanju še toliko bolj pomembna v času, ko materialne dobrine prodirajo tudi na polje literature. »Letno pri nas izide tristo pesniških zbirk, sto romanov in ogromno drugih knjig, gre za hiperprodukcijo. Kritik je pri tem sito, ki preseje vse to in bralcu pove, katera knjiga je dobra, ali pa knjigi najde pravega bralca.«
Študent, urednik, avtor ...
Harlamov, ki prihaja s Ptuja, je leta 2009 diplomiral na Oddelku za slovenski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je za svojo diplomsko nalogo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Trenutno na istem oddelku pripravlja doktorsko disertacijo. Je glavni urednik revije Mentor, selektor in žirant različnih natečajev, festivalov ter vodja literarnih delavnic. Svoje prispevke objavlja na literarnem portalu AirBeletri-na, kjer od leta 2012 tudi ure-dnikuje, ter v številnih drugih medijih. V letih 2013/14 je bil član žirije pri podelitvi nagrad za najboljši slovenski roman kresnik. Poezijo je objavljal že med študijem, leta 2009 pa je izšel njegov prozni prvenec Bildungsroman.
Boj za kakovost
Komisijo je po besedah predsednika žirije Ivana
Dobnika prepričal prav s tem, da njegova kritika izjemno pozitivno vpliva na spodbujanje kakovosti ustvarjanja tako prihajajoče generacije kot generacije avtorjev, ki trenutno delujejo na literarni sceni. Še posebej pomenljivo pri njem je, da bralcem da vedeti, da literatura ni stvar zaprašenih arhivov, temveč nekaj, na kar lahko položijo glavo, ko so utrujeni. Dobniku sta pri odločanju o prejemniku nagrade pomagala še lanska nagrajenka Gabriela Babnik in dr. Igor Škamperle.
Pohvalimo se lahko s prevodi
Udeleženci Festivala Pranger so se v Obsotelju in na Kozjanskem sicer mudili že od minulega četrtka. V Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini so pripravili tri kritiške razprave o devetih pesniških zbirkah. Svojo poezijo so brali na Pilštanju v občini Kozje in poezijo pretresali tudi s prevajalskega vidika. Vodja 11. festivala Pranger Urška P. Černe je izpostavila, da je letošnje srečanje med drugim prineslo zavedanje o dobri zastopanosti tuje poezije, ki je prevedena za slovenskega bralca. »Retoromanski jezik,
ki je bil letos izbran kot sodelujoči na Pragerju, govori približno 40 tisoč ljudi in nima prevedenih ne Homerja, Ril-keja, ne drugih velikih imen, ki so Slovencem dostopna,« je ponazorila. Ob tem je do-
dala, da je tudi podeljevanje nagrad mladim literarnim kritikom in prirejanje festivala za literarno kritiko posebnost v evropskem prostoru.
TINA VENGUST Foto: TV
Letos so na Festivalu Pranger sodelovali kritiki Lidija Gačnik Gombač, Marcello Potocco in Tanja Petrič, ki so k sodelovanju povabili avtorje svežih pesniških zbirk Jureta Jakoba, Barbaro Jurič, Anjo Golob, Dejana Kobana, Denisa Škofiča, Jurija Hudolina, Vlada Žabota, Glorjano Veber in Eriko Vouk. Vodja festivala Urška P. Černe je poudarila, da je letos kar osem od devetih pesnikov prišlo prisluhnit, kaj kritiki menijo o njih. »Na Pranger se dajo, ker vedo, da bo kritika povedana na nek kultiviran način in ne za hrbtom. In za to nam gre, za iskrenost med ljudmi.« Vsako leto izberejo državo oziroma kulturo, v katere jezik prevajajo slovensko poezijo in iz katere skupaj s partnerji povabijo v goste pesnice in pesnike. Letos so izbrali Švico in retoro-manski jezik in na festival povabili švicarska avtorja Leto Semadeni in Rogerja Perreta.
Zvok citer za začetek Rokovega poletja
Minuli petek se je začel sklop glasbenih večerov v znameniti baročni romarski cerkvi sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah. Gre za manjši festivalski dogodek, ki sta ga organizatorki - občina in župnija Šmarje pri Jelšah -občinstvu prvič predstavili leta 2012.
Za uvod v Rokovo poletje je nastopila priznana slovenska citrarka Irena Zdolšek z Grobelnega. Poznamo jo kot diplomantko visoke šole za glasbo v Münchnu. Nastopa solistično, prav tako sodeluje v različnih glasbenih zasedbah. Festival bo postregel še s tremi koncerti. Po znamenitem romanju 15. in 16. avgusta bo 22. avgusta nastopila vokalna
skupina Il divji, katere član je tudi domačin Žiga Šraml. Skupina izvaja slovensko ljudsko in narodno glasbo, rada pa zapoje tudi priredbe tujih izvajalcev. 5. septembra bo v cerkvi sv. Roka prepeval Oktet Zven iz Ljubljane, ki je znan po svojem obsežnem programu. Zadnji koncert bo pripadel komornemu orkestru Sarabanda. Gre za tri mlade italijanske glasbenike, ki se bodo občinstvu predstavili tudi v okviru varaždinskih baročnih glasbenih večerov. Vsak od koncertov se bo končal v družbi vinarja meseca, enega od članov šmarskega vinogradniškega društva Trta.
TV
NA KRATKO
Glasba v prenovljenem središču
ŽALEC - Prejšnji teden se je v središču Žalca začelo letošnje Poletje v Žalcu, sklop kulturnih prireditev, s katerimi želi zavod za kulturo, šport in turizem popestriti dogajanje v prenovljenem mestnem jedru.
Prvi v nizu glasbenega dogajanja je bil v četrtek zvečer promenadni koncert domače Vokalne skupine Cantemus. Že jutri, na Savinov dan, bo v atriju njegove rojstne hiše v središču Žalca zapel Akademski pevski zbor Rista Savina in s tem obeležil rojstvo skladatelja, ki se je rodil 11. junija 1895 v Žalcu. V nadaljevanju poletja bodo sledili še koncerti džezovske zasedbe Vincent Color Quarteta, Savinjskega kvinteta, Celjskega dixielanda in skupin DeVox in M. J. A. V. Sklepni del Poletja v Žalcu bo konec avgusta festival akustične glasbe FAG.
ŠO
Festival v ritmu popa in roka
ŠMARJE PRI JELŠAH - Vokalna skupina Amadeus in šmarska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti sta 3. julija v atriju muzeja baroka organizirali festival a capella skupin.
Cilj festivala, ki so se ga poleg domače male vokalne skupine udeležile še zasedbe Male malice, M. J. A. V. in Oktet 9, je bilo obujanje poletnega kulturnega dogajanja v občini. Skupine, ki prepevajo priredbe slovenskih in tujih popevk, so se doslej že zbirale na podobnih dogodkih v Celju, Žalcu in Oplotnici. Zadnji festival je bil namenjen predstavitvi in ne tekmovanju, vodja domače vokalne skupine Simona Šilec pa si želi, da bi male vokalne skupine v Šmarju pri Jelšah v prihodnje prepevale vsaj enkrat na leto.
TV
Spregovoril je Veno Taufer
REČICA OB SAVINJI - V sklopu pogovorov Berta Savo-dnika je KUD Utrip v rečiški osnovni šoli pripravil pogovor z Venom Tauferjem.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev, pesnik, dramatik in esejist je spregovoril o svojem življenju in literarnem ustvarjanju, prebral je tudi nekaj svojih pesmi. Leta 1985 je bil pobudnik in prvi vodja mednarodnega festivala Vileni-ca, srečanja pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz srednje Evrope, ki ga Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju s Kulturnim društvom Vilenica organizira na Krasu in drugod po Sloveniji. Taufer je festival vodil trinajst let in zanj pravi, da je njegov srečen in uspešen navdih.
HŽ
Na Resniku slikarji
ZREČE - V pohorski gorski vasi Resnik je bila prejšnji teden likovna kolonija Skumavčevi likovni dnevi. Na letošnji je sodelovalo sedem slikarjev.
Med njimi so Tomaž Perko, Niko Ribič, Viktor Šest, Veljko Toman, Nikolaj Beer, Peter Vernik in Tone Seifert. Slikarji so upodabljali predvsem pohorski svet in pohorskega človeka. Zaključna prireditev Skumavčevih likovnih dni je bila v domu krajanov na Resniku, kjer so odprli razstavo nastalih del. Likovno kolonijo na Resniku pripravljajo od leta 2007 in so jo pozneje poimenovali po pokojnem slikarju in novinarju Marjanu Skumavcu. Ta je bil med pobudniki kolonije in je na njej redno sodeloval.
BJ
Poletne ustvarjalne delavnice
ŠMARTNO OB PAKI - V Mladinskem centru Šmartno ob Paki so za letošnje poletje pripravili kar nekaj dejavnosti. Med njimi novost predstavljajo ustvarjalne delavnice z varstvom za otroke prvega triletja osnovne šole.
Delavnice pripravljajo ob strokovnem vodstvu vzgojiteljic, otroci pa lahko sodelujejo pri likovnih, glasbenih, plesnih, športnih in kulinaričnih aktivnostih.
Ob dobri izkušnji iz lanskega leta so med šolskimi počitnicam znova pripravili tudi desetdnevni tečaj španščine. Za nogometne navdušence so v času svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji pripravili projekcije tekem na velikem platnu pod kozolcem ob mladinskem centru.
RG
20
ŠPORT
Skozi gozd nog je sprožil Denis Klinar, žoga je po odboju spremenila smer ...
... in povsem nemočen je bil vratar gostov Vujadinovič, ki je le s pogledom pospremil žogino pot v mrežo.
Kapetan Rudarja s stavke na igrišče
Velenjčani morajo danes doseči gol v Albaniji
Po zapravljeni priložnosti sta se za glavi prijela Ivan Firer (levo) in Mate Eterovič.
Nekaj zelo zanimivih in nenavadnih, žal celo absurdnih stvari se je pripetilo pred in med nogometno tekmo uvodnega kroga kvalifikacij evropske lige med velenjskim Rudarjem in albanskim La^ijem. Odigrana je bila v Areni Petrol, čeprav je bil velenjski štadion prazen. Zaradi stavke rudarjev je namreč odpadla slavnostna prireditev, velenjski klub pa si je nakopal dodatne stroške z najemom celjskega štadiona. Vodstvo kluba je sicer vedelo, da Skoka čez kožo ne bo, toda prizorišča tekme se ni več dalo spremeniti.
Ostalo pa je pri tradiciji; med »knape« sta bila sprejeta dva novinca, 18-letni branilec Alen Bukšek in 21-letni vezist Klemen Bolha. Druge možnosti ob številnih odhodih (Rotman, Podlogar, Buba-lovič) in poškodbah (Kašnik, Dedič, Jeseničnik) tudi ni bilo.
Glave na pravem mestu
Velenjčani so vodili od 17. do 89. minute, ko je izenačil
Nigerijec Adeniyi. Gostitelji so povedli zgodaj, po strelu Denisa Klinarja: »Sreča je sestavni del športa. Meril sem seveda drugam, žoga pa je ugodno za nas spremenila smer. Nato smo se preveč pomaknili nazaj, nasprotniki so se razigrali. Nismo več uspeli povezati treh, štirih natančnih podaj. Vsekakor obžalujemo, ker nismo uspeli zadržati prednosti. Čaka nas težko delo. Še vedno pa je vse odvisno od nas. Če bodo glave na pravem mestu, nam bo uspelo doseči cilj.« 22-letni Klinar je bil nedavno krilni vezist, tako imenovani winger, nato je prevzel vlogo bočnega branilca, v kateri se odlično znajde. Član mlade slovenske reprezentance s Trnave pri Šentrupertu je prejšnji teden izstopal s svojimi hitrimi prodori po desni strani.
Nerazumljivo padli
Po levem krilu pa je dirjal Aljaž Krefl in dvakrat zapretil s streloma z razdalje. Po pol ure igre bi lahko Rudar pove-
Uroš Rošer: »Videli ste, krči v obeh nogah so mi preprečili, da bi odigral celotno tekmo. Zdelo se je, kot da nas je vodstvo prestrašilo.«
del z 2:0, s čimer bi začrtal povsem drugačne smernice dvoboja. Reprezentant Ivan Firer je skočil visoko, žoge pa z glavo ni uspel dovolj natančno zadeti: »Do odmora smo imeli pobudo, potem pa smo se izgubili. Brez pravega razloga smo >nabijali< žogo. Izid je realen, je objektiven odraz dogodkov na igrišču.« Odsotnost večjega števila igralcev se je močno poznala. »Nimamo še ustreznih nadomestil. Priključili smo nekaj mladih igralcev. Nismo še dovolj uigrani. Seveda se pozna, da >krpamo luknje<. Mislim, da v Albaniji ne mo-
remo več igrati tako slabo, kot smo v Celju v drugem polčasu.«
Vucaj je »desetka«
Trener Jernej Javornik je
priznal, da se težave, ki se zgrinjajo nad Velenjem, poznajo tudi v nogometnem kolektivu: »Mi smo pač del rudnika.« Na vprašanje, če moštvo potrebuje okrepitve, je odvrnil: »O tem odločajo drugi.« Pred potjo na povratni obračun je dejal: »Če želimo upati na drugi predkrog, moramo na vsak način doseči gol. Čaka nas vroče vzdušje, v moštvo pa se vrača nekaj igralcev. Z Radujkom bomo pridobili, morda bo pripravljen tudi Stjepanovič.« Toda močnejši bo tudi Lagi. V Celju Erjon Vucaj ni imel pravice nastopa zaradi rdečega kartona z zadnje tekme v prejšnji sezoni. »On je njihova >deset-ka<. Vse se vrti okoli njega. Zagotovo nam bo otežil delo. Toda moramo se osredotočiti nase. Vsekakor pa se zavedamo moči tekmeca, ki je bil tretji v albanski ligi, v kateri
so pogoji boljši kot v slovenski,« je zaključil Javornik. A vendarle dodal, naj pobaramo dva njegova igralca.
Krči po stavki
Nogometaša Uroš Rošer in Senad Jahič sta tudi rudarja, dobesedno. Na dan tekme se dopoldne sicer nista spustila v jamo, sta pa bila prisotna na stavki. Tudi zato celotne tekme ni zmogel odigrati kapetan Rošer: »Dopoldne delam, popoldne treniram. Tokrat sem nekaj ur stavkal in pobralo mi je nekaj moči. Nisem dovolj pripravljen. Lagi ima dva agilna vezista, ki dobro obvladata žogo, njuni soigralci pa so zgolj solidni. Srčno upam, da se bomo jutri veseli vračali v Velenje.«
Kdo z Ukrajinci?
Povratni obračun bo danes v Lagiju, 35 kilometrov oddaljenem od Tirane, na
štadionu, ki sprejme štiri tisoč gledalcev. Zmagovalec se bo v 2. krogu pomeril z ukrajinsko Zorjo, najbrž ne v Lugansku. »Pričakujemo, da bomo mi igrali z Zoryo. Gol v gosteh nam ogromno pomeni. Naš štadion bo poln, v moštvu pa znova Erjon Vucaj. Zelo smo ga pogrešali v Celju, on je naš dirigent, dejanski vodja ekipe,« je pripovedoval vratar Miroslav Vujadinovič. Črnogorec je štiri sezone igral v Skadru. »Podpisal sem za Lagi, ki je letos zelo ambiciozen, upam pa, da ga bom zapustil do konca avgusta. Lani sta se dve albanski moštvi uvrstili v četrti krog. Nogomet je tukaj domala edini šport.« Dejstvo je, da sodnik iz Gruzije ni storil niti ene napake v škodo Rudarja, Lagi pa je bil prikrajšan za enajstmetrovko.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Sebastjan Gobec (na sliki) bo decembra na tekmi proti Domžalam dopolnil 35 let, Amel Mujčinovic pa je že zakorakal v peto desetletje, toda spomladi je odlično branil na ključnih tekmah v boju za obstanek.
»Gobi« in »Mujke« bosta vztrajala
Vodstvo celjskega nogometnega prvoligaša je podaljšalo pogodbi z najstarejšima igralcema moštva, kapetanom Se-bastjanom Gobcem in vratarjem Amelom Mujčinovičem. Gre za legendi kluba, ki sta doslej v rumeno-modrem dresu skupaj zbrali kar 768 ligaških nastopov.
Celjska ekipa je v soboto premagala Krško z 2:0 (Verbič, Žurej), včeraj pa je v Rogatcu odigrala šesto pripravljalno tekmo, proti ukrajinski Vorskli. Prva okrepitev je 23-letni Marko Jakolič, ki je podpisal dveletno pogodbo. Najbolje se znajde na položaju desnega bočnega branilca, nazadnje je bil član kluba Krško.
Konjiški nogometaši so se z odličnimi igrami v prejšnji sezoni nemudoma vrnili v 2. slovensko ligo. V okviru priprav na novo sezono so se v Mariboru pod Pohorjem pomerili z beograjskim Partizanom, ki bo igral v kvalifikacijah za ligo prvakov. Srbsko moštvo je bilo boljše od Dravinje s 3:0. Sredi prvega polčasa je prijateljsko tekmo ovirala močna ploha, v drugem delu pa je Dravinja, ki jo je ob odsotnosti trenerja Simona Sešlarja vodil Boštjan Ratkovič, imela dve zreli priložnosti.
DŠ, foto: arhiv NT (SHERPA)
Prva tekma 1. kroga kvalifikacij za evropsko ligo
Rudar - Laq 1:1 (1:0)
CELJE - Štadion Arena Petrol Celje, sodnik George Va-dachkoria (Gruzija). Strelca: 1:0 Klinar (17.), 1:1 Adeniyi (89.). RUDAR: Rozman, Bukšek, Rošer (75. Bolha), Krefl (60. Jahič), Knezovič, Stjepanovič (45. Kocič), Črnčič, Tolimir, Klinar, Firer, Eterovič.
LAQI: Vujadinovič, Ofoyef, Cela, Sheta, Adeniyi, Sefa, Owoeye (39. Ndreca), Nimani, Teqja, Zefi, Veliaj. Rumeni kartoni: Krefl, Tolimir, Eterovič; Ndreca, Ofoyef.
ŠPORT
21
Obetavni atlet želi biti novinar
Zalokar pritekel normo za mladinsko SP
Slovenska mladinska reprezentanca, ki jo je sestavljalo tudi osem atletov in atletinj celjskega Kladivarja, je v soboto v Slovenj Gradcu nastopila na mednarodnem petero-boju. V konkurenci Hrvaške, Češke, Madžarske in Slovaške so bile mladinke druge, mladinci pa tretji. Slovenija je osvojila prvo mesto v moški štafeti 4x400 metrov. V njej sta bila tudi Anej Zupanc in Lucijan Zalokar, ki je osvojil tudi drugo mesto v teku na 800 metrov.
Za 19-letnega Zalokarja je bilo bolj pomembno, da si je na mitingu v Velenju pritekel normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v ZDA. Postal je tretji atlet Kladivarja, ki mu je uspelo 800 metrov preteči hitreje od minute in 50 sekund, za Andrejem Vipo-tnikom (leta 1956 - 1.49,2) in Rokom Kopitarjem (1980 - 1.49,0).
Zadnji vlak, bolje rečeno polet za ameriški Eugene ste ujeli na velenjskem štadionu z izidom 1.49,31. Ste pričakovali, da boste na mitingu Ob jezeru presegli zastavljeno normo, 1.50,50?
Vsekakor sem se nadejal, da bom izpolnil zahtevani čas. Nikakor pa nisem pričakoval, da bo moj dosežek
za dobro sekundo boljši od norme. Seštelo se je več pozitivnih dejavnikov.
Pred šestimi leti ste začeli trenirati z Borisom Podpečanom, od leta 2010 nad vami bdi Peter Svet. Vas mora motivirati, po domače bi rekli preganjati?
Prav nasprotno, mlajše atlete nas mora kar malce brzdati, da ne >zdivjamo< na treningih. Rad tečem, rad zmagujem, tako da z motivacijo nimam težav.
Vaš oče je bil atlet. A vendar, kako ste se odločili za atletiko?
Na Vranskem sem igral nogomet, nakar me je Boris Podpečan povabil v atletsko vrsto. Po prvih uspehih je bila odločitev dokončna.
Nogometne kariere je torej konec. Za koga navijate na SP v Braziliji?
Italijani so že izpadli,
tako da sem med polfinalisti navijal za Nizozemce.
Na svetovno mladinsko prvenstvo boste čez lužo odpotovali čez osem dni. Kaj kažejo tablice, čemu se lahko nadejate?
Ob zelo dobrem taktičnem teku bi morebiti lahko ciljal na polfinale. Sicer pa je že uvrstitev na svetovno prvenstvo zame odličen dosežek.
Do kod se lahko zavihti-te na članskem državnem prvenstvu, ki bo v začetku avgusta v Celju? Kdo je po kakovosti še pred vami?
Prvi favorit bo Žan Rudolf, večina preostalih tekmovalcev pa smo si po rezultatih zelo blizu. Pred domačim občinstvom bi se bilo lepo povzpeti na stopničke.
Ste lastnik državnega dvoranskega rekorda za mlajše mladince, ki ste ga dosegli pred dvema letoma na Dunaju. Kdo ga lahko prvi preseže?
Morda mladi atlet Kladivarja Jan Vukovič. Je pet let mlajši od mene, zaenkrat veliko obeta. Če bo napredoval tako kot doslej, ima precej možnosti za rekord.
Če se malce oddaljiva od proge, dolge 800 metrov; vam gre bolje na 400 ali na 1.500 metrov?
Raje tečem na krajši razdalji, tudi rezultat je primer-
Lucijan Zalokar v vodstvu na tekmi v Novi Gorici
jalno boljši, 49,31 sekunde.
Kladivar ima odlično mladinsko štafeto 4x400 metrov. Kateri atleti jo sestavljate?
V soboto bo v Mariboru na državnem prvenstvu prvi štartal Simon Brecl, za mano pa Anej Zupanc in Luka Janežič.
Kdo je vaš atletski vzor-
nik?
Pred desetimi leti je na olimpijskih igrah na 800 m slavil Rus Jurij Borzakovski. Tedaj sem začel resneje spremljati atletiko, resda zgolj po televiziji. Lani sem tekel v slabši skupini na velenjskem mitingu, Borzakovski pa v boljši. Uspelo mi je dobiti njegov avtogram,
tudi fotografirala sva se.
Ste poznali morebiti Re-čana Luciana Sušnja ali Kenijca Mikea Boita? Njuni dvoboji v Celju so bili prava poslastica. Vam je o tem morda pripovedoval oče?
Omenjenih atletov sicer ne poznam osebno. S Su-šnjem je tekmoval moj oče v sedemdesetih letih. Prav po njem mi je dal ime.
Anglež Sebastian Coe je bil lastnik svetovnega rekorda 20 let, Danec Wilson Kipketer 13, zadnja štiri leta pa je vladar Kenijec David Rudisha.
Prav Rudisho občudujem. Ima izjemno tehniko teka, deluje lahkotno, obenem pa mi je všeč tudi njegovo obnašanje, saj je preprost. Ne »afna se« kot mnogi šprinterji.
Vaš vzdevek je Luc, »Ka-juhovo gimnazijo« ste končali kot najboljši športnik šole. Kaj boste študirali?
Sprva moram počakati na rezultate mature, imam dober občutek. Vseskozi sem bil prav dober, tako da pričakujem, da bom lahko študiral novinarstvo.
Kje so lepša dekleta, v Celju ali na Vranskem?
Na Frankolovem! S Petro sva bila sošolca, ampak »začela« sva šele pred nekaj meseci.
DEAN ŠUSTER Foto: osebni arhiv
Na Kitajsko z Erkičevo
Maja Erkič bi pomenila pomembno okrepitev za celjsko ekipo.
Košarkarice celjskega Athleta so v pretekli sezoni odlično zastopale mesto ob Savinji tako v domačem prvenstvu, saj so osvojile že deseti naslov, kot v Jadranski ligi s tretjim mestom. A zdaj ne počivajo, trenutno kar osem igralk nosi reprezentančne drese.
Rebeka Abramovič, Eva Lisec in Tina Jakovina so v preteklih tednih igrale v članski selekciji, ki se ji ni uspelo preko kvalifikacij uvrstiti na evropsko prvenstvo, a so pustile dober vtis.
Pametna
odločitev Gajiceve
Dolgo časa smo ugibali, ali bo v naši izbrani vrsti svoj nastop dočakala Marica Ga-jic iz Bosne in Hercegovine. Čakanje je bilo zaman, saj se je Košarkarska zveza Slovenije pripeljala v položaj, ko je imela najboljša celjska posameznica dovolj obljub. Še enega poletja seveda ni smela izpustiti, zato se je odločila, da zaigra za selekcijo U20 reprezentance Bosne in Hercegovine. Ta se zdaj mudi na evropskem prvenstvu B-divi-zije v Sofiji, kjer je Gajičeva po polovici turnirja z naskokom najboljša skakalka in strelka. Alma Potočnik, Larisa Ocvirk, Anamarija Prezelj, Zala Lešek
in Teja Dimec pa so na Portugalskem na mladinskem EP A-divizije. Tam bi morali biti z izbrano vrsto Hrvaške tudi novi članici Athleta Ivana Dojkič in Lorena Molnar, vendar sta zaradi poškodb ostali doma. Neža Murn in Rebeka Kračan pa nosita dresa kadetske reprezentance Slovenije, pred katero je kadetsko EP divizije B v Estoniji.
Dobrodošla turneja
Slovenska in kitajska košarkarska zveza že dlje zelo dobro sodelujeta. V zadnjih dveh mesecih je na Kitajsko odšlo kar nekaj naših selekcij, ki jim gostitelji plačajo vse stroške, obenem pa poskrbijo za močne tekmece. Trenutno se na Kitajskem mudi moška B--reprezentanca. Vodja odprave je športni direktor laškega Zlatoroga Aleš Antauer, v njej pa so s Celjskega Daniel Vuja-sinovič, Luka Lapornik, Žiga Dimec, Mitja Nikolič in Matej Krušič. V avgustu bi se morala na Daljni vzhod odpraviti tudi članska ženska reprezentanca, a se je naša krovna zveza odločila, da vabilo pošlje celjskemu klubu. Ta se je seveda razveselil povabila in ga hitro tudi sprejel. Zasedba Damir-ja Grgiča bo odpotovala 20. avgusta, na Kitajskem pa bo
v desetih dneh odigrala šest pripravljalnih tekem.
Prihaja Erkičeva
»Priprave na novo sezono bomo začeli 4. avgusta. Do odhoda bomo opravili 22 treningov. To bo dobra podlaga za izjemno zanimiv in močan turnir, na katerega nikakor ne smeš priti nepripravljen. Letošnja sezona se bo začela 4. oktobra. Na Kitajsko ne bo odpotovala le Eva Lisec zaradi
opravljanja mature,« je povedal športni direktor Athleta Uroš Kranj c. S strokovnim štabom je na seznam igralk uvrstil tudi Majo Erkič, nekdanjo članico celjskega kluba, ki bo zagotovo velika pomoč mladim igralkam na tako zahtevnem turnirju. Erkičeva trenutno nima kluba, zato se lahko zgodi, da bo sezono začela prav v dresu Athleta.
MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA)
NA KRATKO
Še en dober nastop
Lozana: Martina Ratej je na atletskem mitingu v Švici osvojila drugo mesto v metu kopja. Z izidom 64,63 m je zaostala le za svetovno rekorderko Čehinjo Barboro Špotakovo in za seboj pustila Avstralko Kimberley Mickle in Nemko Lindo Stahl. Špotakova je prevzela vodstvo v skupnem seštevku. Osem točk ima tudi članica celjskega Kladivarja, ki je zdaj druga zaradi zmage manj v primerjavi s Špotakovo.
Čudno prvenstvo
Skopje: Evropsko prvenstvo za mladince in mlajše člane je slovenski kajakaški ekipi prineslo precej slabe volje. Razočaran je bil Celjan Simon Brus, saj je v finalu slalomi-stov do 23 let zasedel deveto mesto. Njegov klubski kolega iz celjskega Nivoja Martin Srabotnik je bil v polfinalu 17. Oba sta se izkazala na ekipni tekmi. Ko je svoje delo opravila še zadnja ekipa kajakašev, je bilo slovensko moštvo na drugem mestu. Med čakanjem na uradne rezultate pa je dobilo 50 kazenskih sekund in pristalo na enajstem mestu.
Trije prvaki
Ljubljana: Strelci iz Rečice pri Laškem so na državnem prvenstvu z malokalibrsko pištolo in s pištolo s središčnim vžigom osvojili pet zlatih medalj, dve ekipno in tri posamično. Med posamezniki so bili od članov SD Dušana Poženela prvi Rudi Rener, Jagoda Tkalec in Vesna Županc. Pri članih s standardno pištolo je bil Peter Tkalec drugi, Andrej Brunšek pa tretji.
Za uvod v Tolmin
Ljubljana: Na sedežu Nogometne zveze Slovenije so izžrebali pare 1. slovenske futsal lige za novo sezono. V njej bo igralo deset moštev. Celjsko območje bo znova zastopal Dobovec, ki bo sezono začel v Tolminu pri Puntarju. Tekme uvodnega kroga bodo 19. septembra. Teden kasneje se bo Dobovec predstavil svojemu občinstvu, ko bo v Rogatcu gostil ekipo Bronxa iz Škofij. (DŠ)
22
KRONIKA
Največ delovnih nesreč se zgodi pri delu s traktorji, sledijo jim ravno nezgode v gozdovih. To dvoje je pogosto povezano, torej da se pri delu v gozdu zgodi nesreča s traktorjem. Mnogi traktorji danes še niso opremljeni s kabino ali z varnostnim lokom, kar je za voznika lahko usodno. Pri traktorjih opažajo, da lastniki ne skrbijo vedno za temeljite preglede, predvsem zavor. Med vzroki za nastanek nesreč, kadar se te zgodijo v gozdovih in s traktorji, je tudi slaba ocenitev terena, na kateri oseba opravlja delo. Ker preceni svoje zmožnosti glede na teren, se lahko nesreča zgodi v trenutku. Drugi najpogostejši vzrok za nesreče je utrujenost oziroma preobremenjenost voznika.
Lani so imeli gozdarji v celem letu v Celju osem tečajev, letos že v prvih mesecih devet s približno 190 udeleženci.
Varno pri delu v gozdu
Več delovnih nesreč pri odpravi posledic februarskega žleda
Na Celjskem se je v zadnjih tednih zgodilo kar nekaj nesreč v gozdovih. V tem času se takšne nesreče zgodijo najpogosteje pri čiščenju gozdnih površin po posledicah, ki so še zdaj vidne zaradi hudega februarskega žleda. Ravno te delovne nesreče imajo za posledico hude telesne poškodbe, saj ljudje pri delu uporabljajo motorne žage. Mnogi so pri tem nevešči, ne poznajo osnov dela, nesreča pa se zgodi tudi zato, kjer ne vedo, da so poškodovana debla tako nevarna, da se lahko pri žaganju ali sekanju njihova vlakna sprostijo in povzročijo hude poškodbe vseh v bližini.
»Gozdarji ves čas opozarjamo lastnike gozdov, da so razmere v njih še vedno zelo nevarne in da morajo biti previdni,« pravi vršilec dolžnosti vodje celjske območne enote Zavoda RS za
gozdove Aleksander Ratajc.
Brez ustrezne varnostne opreme, čelade, rokavic in protivreznih gozdarskih hlač se v gozdu ne sme odpravljati posledic, še dodaja. »Izjemno priporočljivo je
obnoviti znanje glede dela z motorno žago in se udeležiti tečajev za to. Ravno zato, ker se letos bojimo možnosti takšnih poškodb, smo povečali število teh tečajev in lastnike gozdov intenzivneje opozarjamo na previdnost. Lani smo v celem letu imeli v Celju osem tečajev, letos že v prvih mesecih devet s približno 190 udeleženci. Učimo jih, usposabljamo in jim svetujemo, kako delati, da se hudim nesrečam, ki prežijo nanje pri tem delu, izognejo,« še razlaga Ratajc.
Nekaj nasvetov iz zloženke Nevarnosti pri izdelavi poškodovanega drevja:
-	Pri izruvanem drevesu: najprej vedno prežagujemo stisnjene dele debla. S stopničastim rezom preprečimo nevarnost stiska in udarca.
-	Pri obviselem drevesu: med podiranjem opazujemo dogajanje v krošnji, odlomljene veje lahko padejo. Pri sproščanju je nujna uporaba vitla ali žičnega natega.
-	Pri vpetem drevesu: vedno izberemo varno in stabilno stojišče. Napete dele debla žagamo postopno in počasi. Pri tem opazujemo premike debla.
-	Pri šopu podrtic: skupino podrtih dreves izdelujemo po vrsti, najprej najmanj napeta, vrhnja in bočna drevesa. Panje zavarujemo pred premikom.
-	Pri prelomljenem drevesu: zaradi nevarnega kotaljenja in odboja debla podiramo v smer, kjer ni ovir. Predhodno odstranimo ležeče dele dreves. Gozdni red delamo sproti.
-	Pri nagnjenem drevesu: najprimernejša sta plitev zasek in podžagovanje z vbodnim rezom. Na koncu s sekiro presekamo najbolj napeta vlakna.
»Nekateri sploh niso prijeli žage v roke«
Kako pomembni so kakovostni tečaji za usposabljanje za delo z motorno žago, opozarjajo tudi pri Gasilski zvezi Slovenije. Ta namreč na te tečaje pošilja tudi svoje prostovoljne gasilce. Nekateri izvajalci takšnih tečajev v Sloveniji niso izvajali natanko tako, kot jim je to veleval zastavljeni program. Na to je opozoril tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek.
Gasilci so ugotavljali, da nekateri, ki izvajajo ta izobraževanja, v tem vidijo predvsem tržno nišo namesto željo po kakovostnih tečajih. Petek je celo sam kot poveljnik obiskal enega od tečajev, da bi se seznanil s tem, kako tečaji potekajo, in naletel na enake ugotovitve. »Gasilce je veliko občin poslalo na usposabljanje, a so žal ponekod premalo kakovostna. Teoretični del je bil še ustrezen, prakse pa je bilo vsega skupaj dve uri. Nekateri sploh niso prijeli žage v roke,« je bil ogorčen Petek, ko je obiskal enega od tečajev. Ker bo treba še veliko dela v gozdovih, da bodo v Sloveniji odpravili vse posledice februarske ujme, je pravo in kakovostno znanje izjemnega pomena. Zato bo gasilska zveza zdaj uvedla nadzor takšnih tečajev.
Na območju Gornjega Grada pri Mozirju se je hudo poškodoval moški, ki je domačinu pomagal pri čiščenju gozda. Moški je stal na okleščenih vejah na strmem pobočju, nakar jih je med drsenjem za seboj povlekel hlod. Delavec je dobil hude poškodbe nog, rok in reber.
Delo na dvorišču ni enako kot v gozdu
Številka 190 je sicer dokaj visoka, a še vedno prenizka glede na število lastnikov gozdov na našem območju. »Žal se pomena varnosti ne zavedajo predvsem lastniki manjših gozdov,« pojasnjuje Ratajčev pomočnik Andrej Strniša. Ti očitno mislijo, da delo ni tako zelo nevarno, če ni veliko vej ali dreves za odstraniti. »Toda prijeti motorno žago v roke ni kar tako. Delo na dvorišču ni isto kot delo v gozdu z debli, ki so poškodovana in zelo nevarna,« pojasnjuje Strniša. Na Zavodu RS za gozdove so zato pripravili več brošur oziroma zgibank, ki so dosegljive v njihovih območnih enotah oziroma na spletni strani zavoda za gozdove. V njih je zelo natančno zapisano, kakšen je način dela z motornimi žagami, kako pravilno sekati, žagati debla in drevesa in kakšno je pravilno spravilo lesa. Polomljeno drevje je pod velikimi tako imenovani nateznimi napetostmi, zato prihaja pri nepravilnem delu z motorno žago do usodnih poškodb pri sečnji. Ker so drevesa običajno med sabo bolj ali manj prepletena z vejami, je prežagovanje in kleščenje izredno nevarno.
Nevarni
neopremljeni
traktorji
Poleg dela z motorno žago morajo ljudje, ki se v gozd kljub vsem opozorilom odpravijo odstranjevat poškodovana drevesa, zelo dobro poznati delo s traktorjem in z gozdarskimi prikolicami. Marsikdo se namreč na delo na gozdne površine odpravi s traktorjem. Vsak traktor še zdaleč ni primeren za delo v gozdovih, k Ratajčevim besedam dodaja Andrej Strniša. Traktor in dodatna oprema za spravilo lesa morata biti brezhibna, atestirana, tehnične lastnosti morajo biti čimbolj podobne poklicnim gozdarskim traktorjem. Varnostno-klimatska kabina mora zdržati vse pritiske, če se traktor prevrne, obenem pa mora ščititi voznika pred zunanjimi vplivi.
Vitel za privlačevanje lesa poveča učinkovitost stroja in varnost. Zadnja naletna deska je ključna pri zaščiti pred naletom hlodov in za stabilizacijo traktorja med vlečenjem. Kolesne verige (na vseh kolesih) povečajo oprijemljivost koles in s tem vlečno moč traktorja, obenem pa zmanjšajo obrabo gum, še razlagajo na Zavodu RS za gozdove. Traktorist, ki odvaža poškodovana debla iz gozdov, ve, da tako imenovane vzdolžne sani pri tem ščitijo motor in menjalnik pred poškodbami, prednja poravnalna deska pa bo dodatno obtežila sprednji del traktorja in služila za umik oziroma poravnavanje lesa. Vse to za nekoga, ki se nameni v gozd odstranjevat les, ni mala malica, ampak temelj vsake varnosti.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Pred dnevi se je nesreča zgodila še v Podkraju pri Žalcu, kjer sta domačina čistila gozd nad hišo, ki ga je pozimi poškodoval žled. Zlomljeno drevo je padlo na nogo 46-letni ženski in ji jo zlomilo.
KRONIKA
23
Tovšakova spet na sodišče
Obravnava po sodnih počitnicah?
Zatem ko je bila nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak zaradi kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala v več sodnih postopkih že obsojena na enotno kazen 7 let in 5 mesecev zapora, bo do konca leta po vsej verjetnosti ponovno morala na celjsko sodišče. Na zatožno klop bo tokrat sedla zaradi poslovnih goljufij in oškodovanja upnikov. Gre za dva primera, v katerih sta po naših podatkih obtožnici že pravnomočni.
Pri obtožnici zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije naj bi šlo za primer podjetnika Zekrija Habiboviča, ki je bil vrsto let podizvajalec Vegrada in ki je eden prvih javno opozarjal na to, da naj bi ga Tovšakova oškodovala. Vegrad naj bi mu ostal dolžan okoli 165 tisoč evrov. Ha-bibovič je najel celo posojilo za delo v Celovških dvorih, zaradi Vegradovega neplačila pa naj bi ostal posledično dolžan svojim delavcem in dobaviteljem.
Oškodovanje upnikov
V drugi zadevi, ki je na celjskem okrožnem sodišču prav tako že pravnomočna, naj bi šlo za oškodovanje upnikov in zlorabo položaja. Gre za sporne posle pri prenosu naložb iz lastništva Vegrada na družbo poobla-ščenko, nato pa še za prenos deležev na druge družbe. Tovšakova je v obeh obtožnicah glavna obtoženka. Trenutno prestaja zaporno kazen na Igu, kazni pa so ji -kot je znano - do zdaj naložili zaradi podkupovanja, zlorabe položaja in oškodovanja Vegrada ter zaradi kaznivih dejanj na škodo Evropske unije, kjer naj bi mešetarili z evropskim denarjem pri obnovi dvorca Betnava in v Rimskih termah. A to še vedno nista edini kazenski zadevi, zaradi katerih bo nekdanja prva dama Vegrada morala spet na sodišče. Kriminalisti in tožilci namreč še niso končali dela preiskave,
Čas Hilde Tovšak še ni mimo.
ki se nanaša na oškodovanje delavcev. Samo na podlagi teh dveh obtožnic ji grozi novih nekaj let zapora. Največ deset. Kdaj se bo sojenje začelo, še ni znano, saj so-
dišče še ni razpisalo datuma predobravnavnega naroka. Je pa to mogoče pričakovati po sodnih počitnicah.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA)
Umrla tudi deklica
Na vprašanje, zakaj mati deklici ni pustila živeti, ni odgovora
V petek zvečer je v ljubljanskem kliničnem centru umrla še ne dveletna hči 23-letne ženske, ki je dan pred tem z avtomobilom zapeljala v Slivniško jezero. Kot je znano, je ženska umrla na kraju dogodka, njeno hčer pa so reševalci oživljali več kot eno uro. A poškodbe možganov so bile za deklico prehude, da bi preživela.
Tragedija se je zgodila v četrtkovih jutranjih urah. Ženska naj bi v vodo zapeljala nekaj minut pred četrto uro zjutraj s ceste Slivnica-Sveti Štefan. Kriminalisti so v preiskavi okoliščin tragičnega dogodka zaključili, da je 23-letnica naredila samomor in da ni šlo za prometno nesrečo. Voznica naj bi poklicala celo enega od sorodnikov in mu dejala, da je zapeljala v jezero in da ima v vozilu otroka. Ko so jo sorodniki klicali nazaj, se ni več oglasila. Vmes so takoj poklicali policijo, ki je o dogodku obvestila tudi celjske poklicne gasilce. Ti so namreč opremljeni za reševanje pod vodo. Sprva celo naj ne bi vedeli, kje in kam točno je zapeljala, a ker naj bi bila ženska s tistega območja, so domnevali, da je zapeljala ravno v Slivniško jezero. Na kraj je odšlo več policijskih in gasilskih enot ter reševalcev nujne medicinske pomoči. Točen kraj tragedije so našli, ker naj bi bile iz jezera vidne avtomobilske luči. 23-letnico in njenega otroka so iz potopljenega avtomobila na breg jezera potegnili gasilci potapljači Poklicne gasilske enote Celje. Ženska, ki se je odločila na takšen način končati svoje in življenje svojega otroka, naj bi imela za seboj težke življenjske izkušnje in stiske. Policisti so tudi izključili možnost, da bi bilo v ozadju odločitve 23-letnice kakršno koli kaznivo dejanje, ki bi ga storil kdo drug.
SŠol
Foto: PGE Celje
Četrtkova reševalna akcija. Dogodki, kjer so žrtve oziroma oškodovanci otroci, so tudi za reševalce zelo stresni.
23-letnica se očitno iz življenjske stiske ni znala drugače izviti kot s samomorom. Odgovor na vprašanje, zakaj je vanj vpletla še otrokovo življenje, je odnesla s seboj.
Pijana na avtocesto
21-letnica povzročila še nesrečo
Policisti so v zadnjih dneh na avtocesti na našem območju obravnavali dva primera voznikov, ki sta vozila močno vinjena. V enem primeru je pijana 21-letna voznica povzročila prometno nesrečo.
Zaradi prehitre vožnje je v bližini izvoza Šempeter, v smeri proti Celju, trčila v dva avtomobila. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imela kar 0,85 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Poleg denarne kazni, ki so ji jo izrekli, jo bodo policisti ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. V smeri Šempeter-Celje pa so ustavili vinjenega 43-letnega avstrijskega voznika. Imel je kar 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so ga pridržali in ga privedli k preiskovalni sodnici, ki mu je izrekla 1.200 evrov kazni, 170 evrov za plačilo stroškov postopka in 18 kazenskih točk. V zadnjih petih mesecih je bilo deset odstotkov povzročiteljev vseh prometnih nesreč na Celjskem pijanih. Zato bodo policisti v naši regiji v naslednjih dneh še poostrili nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov.
Padla v jašek
Celjski kriminalisti bodo ovadili podjetje iz Slovenske Bistrice, ki na območju Verpet skrbi za vzdrževanje cest. Pretekli teden se je namreč tam zgodila nesreča, v kateri se je lažje poškodovala 7-letna deklica, nesreča pa bi se lahko končala tudi tragično.
7-letnica je namreč padla v slabo zavarovan jašek fe-kalne jame. Do padca v jamo je prišlo, ker so pod njeno težo popustili nosilci pokrova jaška. Deklico so na srečo rešili starši, ki so bili v bližini in so slišali njeno kričanje. Bistriško podjetje bodo policisti ovadili zaradi povzročitve splošne nevarnosti.
Padalec si je zlomil roko
Minuli teden se je na Dobrni zgodila nesreča. Jadralni padalec je med pristankom padel in se pri tem huje poškodoval.
32-letni padalec z območja Ljubljane je vzletel s Konjiške gore. Ko je opazil, da je izgubil preveč višine, se je odločil za pristanek na travniku na Klancu pri Dobrni. Pri pristanku je padel in si zlomil roko. Na kraju so mu pomagali reševalci nujne medicinske pomoči, ki so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Okoliščine nesreče preiskujejo tudi letalski inšpektorji.
Ponesrečil se je med delom
Pretekli petek nekaj minut pred 10. uro se je v Belih Vodah pri Šoštanju zgodila huda delovna nesreča. Moški se je pri delu prevrnil s traktorjem in se pri tem hudo poškodoval. Vozniku so prvo pomoč nudili reševalci iz Velenja, na kraju dogodka pa so bili tudi prostovoljni velenjski gasilci. Moškega so zaradi hudih poškodb odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
PRAZNJENJA GREZNIC/MKCN PO NASELJIH
VODOVOD - KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.0.0.
Tel.: (03) 42 50 300
julij
OSENCA
OTEMNA
PEPELNO
PREKORJE
ROŽNI VRH
RUNTOLE
RUPE
SLANCE
avgust
SLATINA V ROŽNI DOLINI ŠENTJUNGERT
24
IZ NAŠIH KRAJEV
NA KRATKO
Dež proti tenisu
ŠTORE - V občini skušajo popestriti počitniški čas otrok z različnimi dejavnostmi za aktivno preživljanje prostega časa. Po medgeneracijskih ustvarjalnih delavnicah bi že morali začeti teniški tečaj, vendar so ga zaradi slabega vremena prestavili.
Počitniške ustvarjalne delavnice, kjer so s pomočjo društva upokojencev med drugim izdelovali cvetje iz krep papirja, so letos pripravili prvič. Teniški tečaj so pripravili že prejšnja leta, vendar je zanj letos manj zanimanja. Prijavljenih je pet osnovnošolcev, vendar so začetek tečaja prestavili na prihodnji ponedeljek. Tečaj bo trajal po dve uri na dan, otroke bo učil učitelj tenisa z B-licenco Sebastijan Leber. Počitniški tečaj tenisa, ki bo na teniškem igrišču na Lipi, pripravljajo v sodelovanju med športnim društvom Kovinar in občino. BJ
Urejajo prireditveni prostor
BRASLOVČE - Središče družabnega dogajanja v občini je prireditveni prostor, ki so ga Braslovčani uredili, ko se je pred več desetletji etnološka prireditev Dan hmeljarjev iz Prebolda preselila v Braslovče.
Prireditveni prostor so celovito prenovili in postavili kozolec leta 2009 v okviru projekta Ekomuzej pivovarstva in hmeljarstva. Zadnji dve leti občina intenzivno ureja pomožne zgradbe. Ravno v teh dneh opravlja dela, povezana z obnovo prostorov za sanitarije. Na prireditvenem prostoru je še posebno živahno poleti. Poleg Dneva hmeljarjev je zadnja leta prizorišče tudi letnega kina, ki bo tudi letos, kot napovedujejo na občini, postregel z nekaj filmskimi projekcijami.
ŠO
Razstavile svoja dela
NAZARJE - Članice ročnodelske sekcije Vrba pri nazar-skem društvu upokojencev so pripravile že četrto razstavo svojih izdelkov, na kateri lahko obiskovalci vidijo, kaj so ustvarile v zadnjih dveh letih.
Na odprtju razstave je vodja skupine Ida Kotnik spregovorila o razstavljenih izdelkih - klekljanih slikah, rišelje tehniki, vezenih prtih, kvačkanih svečnikih, voščilnicah in zavesah.
Nekaj besed sta članicam in obiskovalcem namenila Matej Pečovnik, predsednik Krajevne skupnosti Nazarje, in županja Majda Podkrižnik. Razstavo je odprla Vera Pečnik, predsednica Društva upokojencev Nazarje, v kulturnem programu so sodelovali učenci Glasbene šole Nazarje.	HŽ
Pozvonil je zvon
VITANJE - Pod vrhom gore Stenica, kjer je vas z istim imenom, so v nedeljo slovesno blagoslovili zvon. Tam so namreč pred desetletjem postavili kapelo, in sicer ob skali, kjer je po starem verovanju sled Marijine roke.
Kapela je na težko dostopnem mestu, na nadmorski višini približno tisoč metrov. Okoli dvajset kilogramov težak zvon je blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Med mašo je pel vitanjski cerkveni pevski zbor Lučke, za slovesno vzdušje so s pokanjem poskrbeli še možnaristi iz Nove Cerkve. Približno tristo zbranih, ki so se po blagoslovitvi udeležili družabnega srečanja pri lovski koči, je pozdravil župan Slavko Vetrih. Botra novega vitanjskega zvona sta Janko Iršič in Ivan Jakop.	BJ
Najboljši kolesarji na Golte
MOZIRJE - Tokratni kolesarski vzpon na Golte, ki je bil prvič v organizaciji Kolesarskega društva Alpe, je štel tudi za državno prvenstvo za amaterske kolesarje, udeležili so se ga lahko tudi vsi rekreativni kolesarji.
Na štartni črti pred mozirskim upravnim centrom se je tako zbralo približno 160 kolesarjev, ki so se podali na 13 kilometrov dolg vzpon s ciljem pri Alpskem vrtu na Golteh. Na poti so premagali višinsko razliko 975 metrov, odločilni preizkus pa je kolesarjem predstavljal zadnji klanec pred ciljem, katerega naklon je kar 20-odstotni. V moški konkurenci se je najbolje odrezal Marjan Hauk z rezultatom 48,58 minut, med ženskami je slavila Ajda Opeka, ki je prišla na cilj v 50 minutah in 11 sekundah.	HŽ
Maraton Alpe Scott skozi Luče
LUČE - V nedeljo so številni navijači pozdravili udeležence Maratona Alpe Scott. Gre za najtežji in tudi najlepši kolesarski maraton pri nas.
Proga udeležence vodi iz Kamnika okoli Kamniško-Savinj-skih Alp. Na 130 kilometrov dolgi poti udeleženci premagajo tri alpske prelaze - Jezersko, Pavličevo sedlo in Črnivec. Maraton povezuje enajst občin v Sloveniji in Avstriji. Organizatorju Kolesarskemu društvu Alpe je v veselje, da vsa leta uspešno sodeluje z občinami, skozi katere se podajo kolesarji. Kmalu po enajsti uri so prvi kolesarji prispeli v Luče, kjer jih je pozdravilo precejšnje število športnih navdušencev, ki so jih glasno spodbujali in jim zaželeli dovolj moči, da uspešno prikolesarijo do cilja maratona v Kamniku.	HŽ
Paviljon dokončujejo
DOBRNA - V središču kraja končujejo nov paviljon, ki so ga postavili pri občinski stavbi. Nova stavba, katere investitor je občina, meri v dolžino 38 metrov.
V turističnem kraju tako rešujejo dolgoletni problem primerne lokacije turistično informacijskega centra. Ta je bil dolgo na mestu, ki za obiskovalce ni bilo zanimivo, in je začasno v prostorih občinske uprave, v nadstropju. V novem paviljonu bodo poleg turistično informacijskega centra še pisarna turističnega društva, ekološka tržnica, prostor za izposojo koles in defibrilator. Prav tako bodo namestili zaslon, kjer bodo na voljo različne turistične in druge informacije. Vrednost naložbe znaša približno tristo tisoč evrov, od česar je približno polovica denarja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.	BJ
Za Trebnik ena ponudba
SLOVENSKE KONJICE - Na razpis za javno zbiranje ponudb za najem obnovljene pomožne stavbe dvorca Trebnik so prejeli na občini eno ponudbo. To bodo v občinski upravi najprej pregledali. Javno zbiranje je trajalo do ponedeljka.
Pomožna stavba dvorca, kjer je več kot 1.200 kvadratnih metrov površin, naj bi v prihodnje služila za gostinsko in hotelsko dejavnost. Občina, ki je lastnica, oddaja prostore pomožne stavbe dvorca Trebnik v najem za 15-letno obdobje, vendar mora najemnik kupiti vso notranjo opremo. To naj bi ga stalo približno dvesto tisoč evrov, poleg tega naj bi najemnik plačeval vsaj 2.700 evrov mesečne najemnine, kjer davek na dodano vrednost ni upoštevan. V povsem prenovljeni stavbi, ki je bila v razpadajočem stanju, so uredili trinajst sob in konferenčno dvorano.	BJ
HMWi'lMJIIU."
živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	ccčteva in
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti
POPUSTI IZ POSEBNIH
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
FARAON
S POPUSTOM NA KARTICI
/zwzeua/
^ewma/
SKINAUT
SMUČARSKA SOLA
informacije 041 616464
—rrpfr
SLADA
TRGOVSKO PODJETJE, d. o. o.

; i* J i 11
TMM
EflTJUR O.Imm DobMtlfiifcn H Ulit RJE KOtOAtOM««»
i
THERM ANAdc
HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI
m
Celjska Mohorjeva družba
golte
Slovenija
lesnilxxxa
TOPFIT
center za zdravje in rekreacijo
—tfTpfr—
<pTIKK
MARJAN TERŽAN.sp.
rauljica
—<E2>—
fMLjSIc!
FL1ICCA
——
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL
avt(j)hiša škorjanec
Rezervni deli in Servis Škorjanec
Hridliavtfl*
skmh/am
——
Slikoplestarstvo Peter Ocvirk
<m>
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT TRADE. d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA 2.0.0., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA
-	MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@ celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje
-	10% popust
-	LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Ter-žan s.p., Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p., - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji.
-	12% popust na njihove storitve in blago.
ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
-	CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje
-	Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
RADIO, KI GA BEREMO
25
90.6 95.1 95.9 100.3
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	GHOST - ELLA HENDERSON	(2)
2.	STAY WITH ME - SAM SMITH	(5)
3.	A SKY FULL OF STARS -	
	COLDPLAY	(5)
4.	HOME - NAUGHTY BOY FT	
	ROMANS	(3)
5.	LIVE IT UP - COLBIE CAILLAT	(2)
6.	LOVES ME NOT - CHRIS CAB	(1)
7. CLICHE LOVE SONG - BASIM		(3)
8.	UPTIGHT DOWNTOWN -	
	LA ROUX	(4)
9.	NOBODY TO LOVE - SIGMA	(6)
10.	LITTLE GIRL EYES - DINO	
	MFU & SLICK BEATS FEAT.	
	JUSTIN TAYLOR	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	MEN VSE - CAZZAFURA	
	FT. SENIDAH	(5)
2.	NENAVADNO JE OK - KING FOO	(3)
3. STARA DUŠA - MI2		(4)
4. LJUBAVI (UNPLUGGED) -		
	LEELOOJAMAIS	(1)
5. Z MANO GREŠ - ALMA		(5)
6.	TO JE PLAN - FLORA & PARIS	(2)
7. LE S TABO - ATLANTIX		(4)
8.	SAMO MORJE VE -	
	SARA KOBOLD	(3)
9.	ZA TVOJ NASMEH - NIKKA	(2)
10.	EGON - SMAAL TOKK	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	DARK SUNGLASSES - CHRISSIE	
	HYNDE	
	AFTERLIFE - INGRID MICHAELSON	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	SEN ZNALA JES - RUDI BUČAR	
	& FRČAFELE	
	BLUES IN VINO - NUŠA DERENDA	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Zaupate nam že
—69 let—
K
Sašo Oberski
Ljudsko pesem je zvabil na svetlo
Tokratni gost oddaje Znanci pred mikrofonom na Radiu Celje bo Sašo Oberski, avtor monografije Med kozjanskimi griči pesem odmeva. Gre za dragoceno zbirko pesmi, ki so jih v spominu ohranili zadnji kosci, žanjice in mlatci ter drugi domačini, stari večinoma več kot osemdeset let.
Zbirka pesmi, ki jih prinaša ta knjiga, prikazuje podobo Obsotelja in Kozjanskega, način življenja in mišljenja teh krajev. Oberski, sicer učitelj razrednega pouka na osnovni šoli Podčetrtek, je nesnovno dediščino iskal
med obiski starejših na njihovih domovih ali v domovih upokojencev. Zapisal je napeve, jih posnel ter prisluhnil prepevanju in pripovedovanju. Monografija je del projekta z naslovom Nesnovna dediščina Obsotelja in Kozjanskega, ki je sofinanciran iz programa Leader, pod svoje okrilje pa ga je vzela Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Tokratnega znanca pred mikrofonom bomo spoznali tudi kot ljubitelja zborovskega petja in pripovedovalca pravljic.
TV
Uspešno Sabrinino poletje
Poletje se je za mlado celjsko glasbenico Sabrino Za-všek, ki jo poslušalci Radia Celje poznate tudi kot avtorico sobotne dopoldanske oddaje Otroški radio, začelo nadvse plodovito in uspešno.
Sprejeta je bila kar na dva mednarodna festivala, kjer se med drugim predstavljajo tekmovalci s Hrvaške, iz Italije, Avstrije, BiH, Srbije, Makedonije in Slovenije.
Tako je Sabrina na Mladi vilenici 2014 v Sežani prejela posebno nagrado za glasbo in uglasbitev svoje lastne avtorske pesmi Najina uspavanka, kjer jo je opazila Tinkara Kovač in jo povabila k sodelovanju pri snemanju skladbe. Nato je sledila še zmaga in prva nagrada na mednarodnem festivalu v Kopru v glavni kategoriji - The Festival of new songs 2014, kjer je Sabrina zmagala z lastno skladbo Te reči, za katero je
Sabrina Zavšek
besedilo in glasbo napisala sama, aranžma pa je delo znanega slovenskega producenta Damjana Pančurja.
Sabrina Zavšek se lahko pohvali tudi z uspešno izpeljanim spomladanskim dobrodelnim koncertom v Narodnem domu, kjer je napolnila
dvorano, do konca poletja pa jo čaka še nekaj kavarniških koncertov v Celju, na katerih bo nastopila s pianistom Leonom Firštom. Ob tem bo seveda skrbno pripravljala prispevke in teme za otroško oddajo na Radiu Celje.
AB
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 10. julij_
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PETEK, 11. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SOBOTA, 12. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 13. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Sašo Oberski, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 14. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Sašo Oberski, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 15. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 16. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
14. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
STUDENEC 2014
Domača gledališka predstava s petjem KOMEDIJA
VESELICA
V DOLINI TIHI
Avtor: Roman Končar, priredba in režija: Alojz Stražar,
glasbeni producent: Slavko Avsenik ml.
Poletno gledališče Studenec
PREMIERA: petek, 18. julij 2014, ob 21. uri
PONOVITVE: 19., 20., 25., 26., 27., 31. julij 1., 2., 7., 8., 9., 10., 14., 15., 16. avgust
Vse predstave ob 21. uri
Cena vstopnice: odrasli 15 €, otroci 10 €, nedeljske predstave: popust 2 € Informacije in nakup vstopnic preko telefona in spleta:
051 / 61 61 51 (Marjana), 051 / 61 41 4' (Urša)
www.studenec.net

VOZILA
ŠKROPILNICO Agromehanika, 200 l, širina 5 m, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 295-239.
1945
PRODAM
KUPIM
MOPED Calibri Te 12, tri prestave, letnik 1963, registriran, lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 733-965.
MOTOKULTIVATOR ali Tomo Vinkovič kupim Telefon 051 681-856. Š156
1899
KUPIM
POSEST
POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128.	p
STROJI
PRODAM
VIKEND, na relaciji Celje-Laško, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722.
1794
PRODAM
rnmm
SAMOHODNI obračalnik Reform, širina 2 m, nove gume, nov motor Acme, prodam. Kličite po 14. uri, telefon 031 858-278 ali (03) 5796-118. 1853 TRAČNO žago za hlodovino, delujočo, prodam za 1.600 EUR. Telefon (03) 700-2510.	1930
jasnovidnost
V NEPOSREDNI bližini Šmartinskega jezera prodam vrtove, velike po 100 m2, cena 1.000 EUR. V ceni je razen zemljišča zajeta tudi parcelacija in stroški prepisa na novega lastnika. Telefon 041 727-314. 1865 NA južni in razgledni legi Savinjske doline, zraven graščine Novi klošter, prodam stavbno parcelo, veliko 905 m2, cena 30.000 EUR. V ceni so zajeti tudi stroški prepisa na novega lastnika. Telefon (03) 5472-424. 1865 NA 1.800 m2 veliki parceli prodam takoj vseljivo, manjšo stanovanjsko hišo, na relaciji Šentjur-Olimje-Šmarje, cena 60.000 EUR. Telefon 040 760-930. p HIŠO, delavnico, zemljo in gozd, v Belo-vem 20, Sedraž, prodamo. Telefon 051 457-077.	1907
RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo 183 m2 (stavbišče), marof 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, cena 49.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodam objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, cena 59.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd; 26.464 m2 za 13.000 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, cena 36.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja
PARKIRNI prostor v garažni hiši, Novi trg 19, Celje, prodam ali oddam. Telefon 041 671-750.	1904
CELJE, Teharje, Slance. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo Slance 12, približno 1.300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, cena 67.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, skupaj za 5.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 109.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
Poslovna enota A VTOPLUS
Gaji 36, Celje v najem odda opremljene
poslovne prostore -avtomehanično delavnico
NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9/b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico ter odprto teraso in pripadajočim zemljiščem: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2, ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon, cena 68.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
V NEPOSREDNI bližini mesta Celje ugodno prodam dvojček z garažo, 128 m2 stanovanjske površine, ogrevanje na olje, plin pri hiši, lepo vzdrževano. Telefon 041 897-485. 1946 1947
ill HI! M M
t astrologfnja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
PODKRAJ pri Velenju. Prodava stanovanjsko hišo s poslovnim prostorom, na naslovu Podkraj pri Velenju 10 n, 3320 Velenje; del stavbe je namenjen za poslovno dejavnost, 73,90 m2 poslovnih prostorov, z urejenimi lastnimi parkirišči, z nadstrešnico, stanovanje 97,50 m2 stanovanjskih površin s kletno shrambo, kurilnico in odprtim balkonom, skupaj za 240.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
STANOVANJE
DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, neopre-mljeno, v Vojkovi ulici 12 v Celju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 253-960.	1814
PETROVČE. Novo dvosobno stanovanje na naslovu Petrovče 33 (2 sobi + WC, brez kopalnice), v I. nadstropju poslovno--stanovanjske stavbe, neto tlorisne površine 53,02 m2, dve parkirni mesti; priključki: elektrika, voda, plin. Stanovanje prodamo za 39.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
ODDAM
V PIRANU oddajam popolnoma opremljeno garsonjero za počitnikovanje po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
1864
PRODAM
CELJE. Prodamo enoinpolsobno stanovanje v bloku, Nušičeva ulica 12, takoj vseljivo, 45 m2, visoko pritlično, z dvigalom. Cena 42.000 EUR. Telefon 031 534-090.	1861
ENOSOBNO opremljeno stanovanje, v pritličju, v Vojkovi ulici v Celju, oddam. Najemnina 240 EUR + stroški in varščina. Telefon 041 213-601. 1879
PRODAM
AGM NEMEC, d. o. o.
Sedraž 3, 3270 Laško
Zaposlimo šoferja kiper kamiona in zidarja, tesarja
z najmanj 5 leti delovnih izkušenj. Informacije na tel.:
035648841 in 081-601-014
KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582119, 070 270-4 3 8, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p
n
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
novi :ec
□Dn
Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA NAROČILNICA
NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I V!
PODPIS:	~
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
-Zaupate nam že 69 let
novi tednik
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Veliko osamljenih moških čaka na vas.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
KOKOŠI nesnice, rjave in grahaste barve, tik pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 041 710-113. p PRAŠIČE, mesni tip, težke od 110 do 130 kg, prodam. Cena 1,70/kg. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. 1867 PONI kobilico, mirno, ujahano, navajeno otrok, staro 7 let, prodam. Telefon 031 733-965.	1885
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, prodamo. Domača hrana in dostava. Telefon 031 311-476.	p
BIKCA simentalca, težkega 180 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 783-116.	1903
TELIČKO simentalko, težko 120 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 98 ČISTOKRVNE nemške ovčarje, stare 10 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-571, 041 902-023.
1906
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, težko več kot 500 kg, prodam. Telefon 5777398.	1929 TELICO in kravo prodam. Telefon 031 249835. š 159 TELICE simentalke, 250 in 180 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 1937 BIKCA in teličko, simentalca, stara 4 mesece, prodam. Telefon 041 794-301.
1939
KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Cena 1.200 EUR. Telefon 031 727-606.	1940
MLADE peteline za dopitanje in par eno leto starih pavov prodam. Telefon 031 509-687.	1943
DVE zajklji z mladiči, možno s kletkama, prodam. Telefon 041 574-00 9. 1944 BIKCA simentalca in bikca križanca, stara en mesec, prodam. Telefon 070 571534.	1948
SUHE okrogle bale ter kakovostno belo in rdeče vino prodam. Telefon 030 647320.	1936
OSTALO
PRODAM
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice za izvoz.
Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. p BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 180 kg, kupimo. Kupimo tudi krave in telice za zakol. Telefon 031 832-520. 1855 KRAVE, suhe in debele, za zakol, kupim.
Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p DEBELE krave in telice kupim za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p
PRODAM
V OKOLICI Podčetrtka ugodno prodam 350 kock sena. Cena 2 EUR/kos. Telefon 041 473-517.
1905
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
150 let staro vitrino in stare knjige ter znamke prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5483-847.	1729
METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava in razrez. Ugodno. Telefon 070 376-076.	p
VALJAR za travo, frezo za mah, kletno klimo in mizarski cirkular prodam. Telefon 541-4227.	1895
DRVA v hlodih ali razžagana, z dostavo,
ugodno prodam. Telefon 040 211-346.
p
ZARADI obnove objekta zelo ugodno prodamo zračno suhe deske in plohe bukve, hruške, javorja, hrasta, parje-nega oreha in bukve ter deske lipe in češnje. Telefon 040 211-346. p
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde tokve vm Mo pri tm kpome!
za uehhe m male ^odpodinj
J' • /
oainie!
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
en
s, i
s « J
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
iHABftCllNiCW
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh knjig » AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuhareke bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaii in čaine mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
NAKLADALKO Sip Šempeter NRP16, hidravlični dvig grebena, teličko simentalko, 150 kg, navajeno paše, bukova metrska drva (4 klaftre) cepana v decembru 2014, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 362-145. 1893 SUHA bukova (gaber, breza) polena (45 EUR/m3), naravno sušena, »fosne« smreke in bora, vino traminec, izborna trgatev in večjo količino naravno sušenih jurčkov, ugodno prodam. Telefon 040 736-249.	1898
ENOLETNE kokoši za zakol ali nesnost (po naročilu tudi očiščene) ter piščance, bele, za dopitanje, dobite na Farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Na zalogi tudi visoko kvalitetna perutninska krma. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 7001-446.	1817
TELIČKO in bikca simentalca in traktorsko prikolico prodam. Telefon 031 840282.	1922 RABLJENE betonske tlakovce, S oblike, 45 m2, prodam. Telefon 041 324-296.
1934
DRVA, smrekova, suha, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 295-239. 1945 STARO stensko uro prodam. Telefon 051 338-251.	1956
SAM z otrokom sem ostal, razgledano dekle bi rad spoznal. Telefon 041 959-192.	1848
IŠČEM urejeno gospo, staro od 60 do 70 let, leto ali dve ni ovira, za skupno življenjsko pot. Želim, da je brez večjih obveznosti ali premoženja. Kličite vsak dan med 18. in 21. uro, telefon (03) 5716-802.	1923
SEM upokojenec pri 70. Želim spoznati upokojenko enakih let. Pridem jaz k tebi. Telefon 070 5 50-547. 1941 SEM vdova s pokojnino, imam 63 let, sem delovna, vesele narave. Če si tudi ti takšen, se pisno javi na Novi tednik pod šifro JULIJ 2014. 1958
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu in pri otrocih. Telefon 040 412-452. 1866 KOZOVINC, d. o. o., Škofja vas, zaposli za določen čas osebo za delo v skladišču in proizvodnji krovsko kleparskih izdelkov. Prošnje pošljite na naslov: kozovinc@siol.net.	1902
TAKOJ zaposlimo štiri fasaderje, najmanj 2 leti delovnih izkušenj, za določen čas 6 mesecev. Poskusno delo en mesec. Plačilo po dogovoru. Kandidati naj pokličejo v času uradnih ur od 8. do 13. ure po telefonu (03) 490-0398, Klavdija Rojec. ENGIRIA, Gradbeno podjetje Celje, d. o. o., Kidričeva ulica 24 b, Celje.	n
Kogar imamo radi,
nikoli ne umre -le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi
DRAGO MAČKOVŠEK
(17. 1. 1962 - 17. 6. 2014)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, kakor koli pomagali in nam izrekli sožalje. Hvala kolektivu Paron za vso pomoč, gospodoma župnikoma Iztoku in Tiniju za lepo opravljen obred, pevcem, praporščakom, Komunali Laško, gospodu Kaplu za poslovilne besede in trobentaču za odigrano Tišino. Posebna zahvala patronažni sestri Tomici in osebju oddelka za abdominalno kirurgijo bolnišnice Celje.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame
SILVE RADIČ
iz Ulice Dušana Kvedra 18, Celje (5. 12. 1932 - 8. 6. 2014)
se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse izrečene besede sožalja, za pomoč v težkih trenutkih ter za darovane sveče,
cvetje in svete maše. Zahvala duhovniku za opravljen obred in sveto mašo.
Hvala cerkvenemu pevskemu zboru in hvala socialnim oskrbovalkam Doma ob Savinji Celje.
Viljem in Silvo
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, dela na kanalizacijskih sistemih, tlakovanje, izkope ... GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. Telefon 051 377-900.	1811
IŠČEM žensko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje brezplačna. Telefon 5824-728.	1901 PONUJAMO spanje na kozolcu, v sobah in domači »šnops«. Telefon 5778-415.
1959
Poroke
Celje
Poročila sta se: Tina KO-ROTAJ in Tilen TERJAŠEK, oba iz Celja.
Žalec
Poročili so se: Tina PRE-SKER in Borut ŠKRABE, oba s Podvrha, Petra URNAT in Matej MALOVŠEK, oba z Velikega Vrha, Andreja COKAN s Pernovega in Sebastjan AŠENBERGER z Železnega, Anita NONKOVIČ iz Paričja-ka in Aljaž ZUPANC iz Lat-kove vasi, Maja KUNDIH iz Podloga v Savinjski dolini in Marko CONFIDENTI iz Žalca, Tina KOLENC in Radovan VODOVNIK, oba iz Prešnice.
Mozirje
Poročili so se: Tjaša OSOLNIK in Marko REŽEK, oba iz Ljubljane, Bernarda PODBREŽNIK iz Lenarta pri Gornjem Gradu in Uroš ŠTAJNER iz Laz, Petra BAB-NIK iz Mengša in Miha SI-MONITI iz Celja.
Velenje
Poročili so se: Irena ŠTERK iz Velenja in Bojan Aleš LEKŠE iz Šoštanja, Mi-
rela ŠILJAK in Matic KLINC, oba iz Šmartnega ob Paki, Nina PAŠIČ in Elvis POTRČ, oba iz Velenja.
Smrti
Celje
Umrli so: Štefanija KO-ŠTOMAJ z Ljubečne, 72 let, Marija KRAJNC iz Vojnika, 78 let, Sonja ZGONC KLE-NOVŠEK iz Celja, 62 let.
Šentjur pri Celju Umrla sta: Leopold SEIBERT iz Štor, 88 let, Silvestra TOVORNIK iz Trške Gorce, 77 let.
Žalec
Umrli so: Ivana GRABNAR iz Čepelj, 95 let, Marija JO-ŠOVC s Polzele, 80 let, Sal-kan HALILČEVIČ s Klanca, 58 let, Oto RAK iz Braslovč, 81 let, Frančiška FLORJANC s Polzele, 90 let, Ana REHER iz Galicije, 79 let,
Mozirje
Umrl je: Anton MAVRIČ iz Florjana pri Gornjem Gradu, 84 let.
Velenje
Umrli so: Vicencij MRA-VLJAK iz Velenja, 75 let, Frančišek ŠTANTE iz Žalca, 75 let, Marija STRNIŠA s Polzele, 88 let, Ivana SEŠEL iz Dravograda, 84 let.
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
VOZNIKI TEŽKIH TOVORNJAKOV IN VLAČILCEV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; VOZNIK PREVZAME NOVO TOVORNO VOZILO IN PELJE DO KUPCA TRANSPORT POTEKA PO EVROPI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.7.2014; AM-TB TRANSPORT, PREVOZI IN STORITVE, D.O.O., KUKOVČEVA ULICA 1, 3000 CELJE VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOVORNJAKA-STROJNIK TGM -M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA, UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO ZA NIZKE GRADNJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.7.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE UPRAVLJAVEC STROJEV GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO ZA NIZKE GRADNJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.7.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE MEHANIK KMETIJSKIH, INDUSTRIJSKIH IN DRUGIH STROJEV
AVTOELEKTRIKAR, MEHANIK KMETIJSKE MEHANIZACIJE - M/Ž; SERVISIRANJE TRAKTORJEV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.7.2014; ITRO, TRGOVINA, SERVIS IN STORITVE, D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK ZA OSEBNA VOZILA - M/Ž; AVTOMEHANIK, NEDOLOČEN ČAS, 19.7.2014; GLOBAL MOBIL, ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE, D.O.O., GAJI 44, 3000 CELJE VOZNIK VLAČILCA
VOZNIK VLAČILCA - M/Ž; MEDNARODNI PREVOZI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.7.2014; TRANSMISION, POSREDNIŠTVO, STORITVE, PROMET, D.O.O., KOCBEKOVA CESTA 8, 3202 LJUBEČNA FASADER
FASADER - M/Ž; FASADIRANJE, OMETAVA-NJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.8.2014; EN-GIRIA, GRADBENO PODJETJE CELJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE ELEKTROMONTER
ELEKTROMONTER ZA ELEKTROINŠTALA-CIJE - JAKI IN ŠIBKI TOK. DELO JE V NEMČIJI (FRANKFURT) - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ, VODENJE PROJEKTA, PRIKLOP ELEKTRO OMAR, LUČI, VTIČNIC, STIKAL, POLAGANJE KABLOV IN KABELSKIH TRAS, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. DO KONCA PROJEKTA, 15.7.2014; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE TELEFONSKI AGENT
PRODAJA, TELEFONSKI PRODAJNI AGENT. - M/Ž; PRODAJA IN OGLAŠEVANJE RAZLIČNIH IZDELKOV PREKO TELEFONA, NOVIM IN OBSTOJEČIM STRANKAM, NEDOLOČEN ČAS, 27.7.2014; TELEMARKETING, PRODAJA IN OGLAŠEVANJE, D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 40, 2000 MARIBOR
PRODAJALEC AVTOMOBILOV
ADMINISTRATOR-PRODAJALEC/KA VOZIL -M/Ž; ADMINISTRATIVNA DELA, PRODAJA VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.7.2014; GLOBAL LEASING, TRGOVINA, STORITVE, FINANČNI INŽENIRING, D.O.O., SLANCE 4, 3221 TEHARJE
KUHAR
"SAMOSTOJNI KUHAR ZA PRIPRAVO MALIC IN ALACARD OBROKOV V GOSTILNI IN PIVNICI STARI PISKER CELJE - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA MALIC IN ALACARD OBROKOV, IZDELAVA LASTNIH PROIZVODOV, ORGANIZACIJA DELOVNEGA PROCESA V KUHINJI, NADZOR IN PRIPRAVA HRANE SKLADNO Z RECEPTURAMI, PRAVILNO NAROČANJE IN SHRANJEVANJE KUHINJSKEGA MATERIALA, SKRB ZA KUHARSKO HIGIENO IN ETIKO", DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.7.2014; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P., SAVINOVA ULICA 9, 3000 CELJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; ZAVAROVALNI ZASTOPNIK Z LICENCO, SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ, NEDOLOČEN ČAS, 18.7.2014; GLOBAL MOBIL, ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE, D.O.O., GAJI 44, 3000 CELJE
TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO
PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.8.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS TEHNIK ZA STROJNIŠTVO
"PRODAJNI INŽENIR - M/Ž; - PROJEKTNO VODENJE, IZDELAVA KALKULACIJ IN POKAL-KULACIJ, ŠTUDIJ TENDERSKE DOKUMENTACIJE IN SAMOSTOJNA PRIJAVA NA TENDERJE, DELO S STRANKAMI, POSLOVNIMI PARTNERJI IN ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI, POSLOVNI OBISKI STRANK PO EVROPI, SAMOSTOJNO IZVAJANJE PREDSTAVITEV PRODAJNEGA PROGRAMA, OBDELAVA IN REALIZACIJA ZAHTEVNEJŠIH NAROČIL, PRIPRAVA ZAHTEVNIH IN KOMPLEKSNIH PONUDB IN POGODB TER SKRB ZA REALIZACIJO LE-TEH, SODELOVANJE PRI REŠEVANJU REKLAMACIJ KUPCEV, ISKANJE POTENCIALNIH STRANK PODJETJA", NEDOLOČEN ČAS, 17.7.2014; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000 CELJE
UE LAŠKO
VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU
VOZNIK SLOVENIJA -MADŽARSKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 26.8.2014; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34, 3271 ŠENTRUPERT OBDELOVALEC LESA
POMOŽNI LESARSKI DELAVEC - M/Ž; DELO NA ŽAGI, MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA, TESARSKA DELA OSTREŠIJ, NEDOLOČEN ČAS, 15.7.2014; LESARSTVO MITJA KRAŠEK S.P., SPODNJA REČICA 187, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
STROJNI VZDRŽEVALEC
PROIZVODNJA, VZDRŽEVALEC-BRUSILEC -M/Ž; BRUŠENJE, STELITIRANJE, NAVIJANJE, VALJANJE TRAČNIH ŽAG, VZDRŽEVANJE OSTALIH REZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 11.7.2014; RAZREZ HLODOVINE ALOJZ CU-GMAJSTER S.P., CESTA V ŽELEZNIK 8, 3215 LOČE
FRIZER
FRIZER - M/Ž; DELO V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. 15, 17.7.2014; FRIZERSTVO IN PREVOZNIŠTVO F.SMOLA MATEJA FIJAVŽ SMOLA S.P., STARI TRG 21, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
KLJUČAVNIČAR
SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR - M/Ž; VARJENJE, STRUŽENJE, KRIVLJENJE PLOČEVINE IN PROFILOV, PESKANJE, MONTAŽA KONČNIH IZDELKOV, LASERSKI RAZREZ PLOČEVIN., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.7.2014; KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., LOKA PRI ŽUSMU 9, 3223 LOKA PRI ŽUSMU FRIZER
FRIZER - M/Ž; DELO V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 17.7.2014; FRIZERSTVO IN PREVOZNIŠTVO LUSY SREČKO SMOLA S.P., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 5, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
AVTOKLEPAR
KAROSERIST - M/Ž; MONTAŽE, DEMONTA-ŽE IN SERVISIRANJE VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.7.2014; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA VOZNIK TOVORNJAKA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; OPRAVLJANJE TOVORNIH PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU, TEKOČE VZDRŽEVANJE TOVORNIH VOZIL (REDNO NOTRANJE IN ZUNANJE ČIŠČE-
NJE), IZPOLNJEVANJE OBVEZNE DOKUMENTACIJE V ZVEZI Z OPRAVLJENIMI PREVOZI, POMOČ PRI NALAGANJU ALI RAZLAGANJU TOVORA Z UPORABO RAZLIČNIH NAPRAV ZA DVIGOVANJE. OCENJEVANJE TEŽE TOVORA SKLADNO Z OMEJITVAMI ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.7.2014; TOMAS TRANS, MEDNARODNI PREVOZI IN DRUGE STORITVE, D.O.O., ŠKOFIJA 1 A, 3253 PRISTAVA PRI MESTINJU
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI /M/ - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJI NA RELACIJI SLO-HU-UA--BY-RUS-KZ+EU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.7.2014; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA TRŽNIK OGLASNEGA PROSTORA
TRŽNIK OGLASNEGA PROSTORA - M/Ž; TRŽENJE OGALSNEGA PROSTORA NA JEDILNIH PODLOGAH PO VSEJ SLOVENIJI, DELO POTEKA PO REGIJAH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.7.2014; MODEX, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CVETLIČNI HRIB 17, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 30.7.2014; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
ČISTILEC PROSTOROV
ČISTILEC - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.7.2014; B - P VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE D.O.O., KOČEVARJEVA ULICA 2, 8000 NOVO MESTO
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALATER - DELO V BELGIJI -M/Ž; INDUSTRIJSKE ELEKTROINŠTALACIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.7.2014; LE-VAS 33 ELEKTRO INSTALACIJE D.O.O., SONČNI GRIČ 24, 3320 VELENJE STROKOVNI SODELAVEC ZA KOORDINACIJO PROJEKTOV
VODJA PROJEKTA - DELO V BELGIJI - M/Ž; VODENJE PROJEKTA, PISANJE POROČIL IN OSTALA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.7.2014; LEVAS 33 ELEKTRO INSTALACIJE D.O.O., SONČNI GRIČ 24, 3320 VELENJE VODJA SLUŽBE ZA ANALIZE IN PLANIRANJE
VODJA PLANSKO ANALITSKE SLUŽBE IN RAČUNOVODSTVA - M/Ž; ORGANIZIRA TER POKRIVA PODROČJE PLANSKO ANALITSKE SLUŽBE IN RAČUNOVODSTVO V SKLADU Z RAČUNOVODSKIMI IN FINANČNIMI PREDPISI OZIROMA STANDARDI. MESEČNO, KVARTAL-NO TER LETNO PRIPRAVLJA PLANE IN LETNA POROČILA ZA DRUŽBE SKUPINE FORI TER POROČA POSLOVODSTVU. SPREMLJA ZAKONODAJO IN SKRBI ZA STRIKTNO IZVAJANJE REDA TER UREJENOSTI NA PODROČJU RAČUNOVODSTVA. NEDOLOČEN ČAS, 12.7.2014; FORI SKUPINA, UPRAVLJANJE Z NALOŽBAMI D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE
UEŽALEC
INŠTALATER OGREVALNIH NAPRAV
STROJNI IN VODOVODNI INŠTALATER -M/Ž; SAMOSTOJNI MONTER HIŠNIH STROJNIH IN VODOVODNIH INŠTALACIJ, NEDOLOČEN ČAS, 17.7.2014; TEHNODOM, TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, D.O.O., PARIŽLJE 12 A, 3314 BRASLOVČE LIČAR
LIČAR - M/Ž; IZBRANI KANDIDAT BO ZADOLŽEN PREDVSEM ZA BARVANJE, LAKIRANJE VSEH VRST VRAT IZ PRODAJNEGA ASORTIMENTA DELODAJALCA. NAJUSTREZNEJŠI KANDIDAT BODO OPRAVILI PREIZKUS ZNANJA IN SPOSOBNOSTI NA ZAHTEVANEM PODROČJU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.7.2014; MATJAŽ, MONTAŽA, ZASTOPANJE IN POSREDOVANJE D.O.O., PETROVČE 115 B, PETROVČE, PETROVČE 115 B, 3301 PETROVČE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST LOKALA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.7.2014; BAR MAJA IN UPRAVLJANJE TRŽNIC, ZDENKA MARIN S.P., ŠEŠČE PRI PREBOLDU 70, 3312 PREBOLD
NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA IN STREŽBA HRANE TER PIJAČE, NEDOLOČEN ČAS, 11.7.2014; PIZZERIJA VERDI-VERDI, TOMAŽ JANKOVIČ, S.P., GRIŽE 125, 3302 GRIŽE INŽENIR ELEKTROENERGETIKE
PROJEKTANT, "ELEKTRO PROJEKTANT FO-TONAPETOSTNIH SISTEMOV - M/Ž; PROJEKTIRANJE FOTONAPETOSTNIH ELEKTRARN, NN PRIKLJUČNIH MEST, STRELOVODOV IN PRENAPETOSTNIH ZAŠČIT, ANALIZA IN OPTIMIZACIJA DELOVANJA FOTONAPETOSTNIH
ELEKTRARN, IZVEDBA OGLEDOV ZA POSTAVITEV FOTONAPETOSTNIH ELEKTRARN, IZDELAVA ŠTUDIJ IZVEDLJIVOSTI IN IDEJNIH PROJEKTOV ZA POSTAVITEV FOTONAPETOSTNIH ELEKTRARN, VODENJE IN USKLAJEVANJE TEHNIČNE IN MATERIALNE DOKUMENTACIJE, SODELOVANJE PRI IZVEDBI ELEKTROIN-ŠTALACIJSKIH DEL V PROIZVODNJI IN NA TERENU, NADZOR IZVEDBENIH DEL, KOMUNIKACIJA S SODELAVCI IN STRANKAMI NA DOMAČEM IN TUJIH TRGIH, MOREBITNE SLUŽBENE POTI V TUJINO, DRUGE NALOGE." NEDOLOČEN ČAS, 15.7.2014; BISOL GROUP, ELEKTRO INŽENIRING IN SVETOVANJE, D.O.O., LATKOVA VAS 59 A, 3312 PREBOLD
KINO
Spored od 10. 7. do 16. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Hiša velikega čarodeja - animirana družinska pustolovščina sobota, nedelja: 15.30 Kako izuriti svojega zmaja 2
-	animirana družinska pustolovščina
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 18.30 sobota, nedelja: 14.15, 16.50, 18.30
Kako izuriti svojega zmaja 2
-	animirana družinska pustolovščina, 3D
od četrtka do srede: 16.05, 17.10 Kako ne umreti na Zahodu -
komični western četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.15, 19.40 petek, sobota: 17.15, 19.40, 22.00 Maščevanje v visokih petah -komedija
od četrtka do srede: 20.40 Njegov porednež - komedija od četrtka do srede: 16.30, 19.00 Pa ne že spet ti - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20.00, 21.00 petek, sobota: 17.30, 20.00, 21.00, 22.20 Sosedi - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 21.15 petek, sobota: 18.00, 21.15, 22.30 Transformerji: doba izumrtja
-	akcijski domišljijski spektakel četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.15, 19.15, 20.15 petek, sobota, nedelja: 16.10, 18.15, 19.15, 20.15, 21.30 Zlohotnica - akcijska pustolovska drama
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 19.15 sobota, nedelja: 15.00, 16.00, 19.15
ČETRTEK
20.00 Mamin sinko - komedija PETEK
19.00 Mamin sinko - komedija SOBOTA
19.00 in 21.00 Mamin sinko -
komedija NEDELJA
20.00 Mamin sinko - komedija
Kino pod zvezdami - Trg pred Mestnim kinom Metropol PETEK
22.00 Moje življenje z Liberace-
jem - biografska drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Kako izuriti svojega zmaja 2 3D - animirana avantura, sinh.
21.00 Fifa: Združene strasti -
nogometna drama 23.15 Večna ljubimca - romantični triler, drama SOBOTA
19.00 Kako izuriti svojega zmaja 2 - animirana avantura,3D, sinh.
21.00 Večna ljubimca - romantični triler, drama 23.15 Fifa: Združene strasti -
nogometna drama
XX
NEDELJA
16.00 Kako izuriti svojega zmaja 2 - animirana avantura, 3D, sinh.
18.00 Fifa: Združene strasti -
nogometna drama 20.15 Večna ljubimca - romantični triler, drama
Ploščad ob Domu kulture Velenje: Zvezde pod zvezdami (brezplačne filmske projekcije) PONEDELJEK
21.30 Prvo leto po poroki - romantična komedija
PRIREDITVE
ČETRTEK, 10. 7.
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Javno vodstvo po
kulturno-zgodovinski
zbirki
17.00 Kavarna Miško Knjižko
Celje_
Miškov festival
likovna delavnica z Dolores, predstavitev umetnikov...
17.00 Mercator center Celje
Peter Zupanec: Serija značaja
odprtje slikarske razstave
19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje
Škarje in platno v rokah
odprtje razstave akademske slikarke Suzane Švent
20.00 Titov trg Velenje_
American Music Abroad
koncert simfoničnega orkestra in zbora iz ZDA
21.00 Stari grad Celje_
Tabu: Odprto
avtobiografski musical (v 19 prizorih in 18 preoblečenih hitih)
21.00 Dolenja vas, Muzejska zbirka Prebold skozi čas
Štajerska v Filmskih obzornikih 1946-1951
filmska projekcija
PETEK, 11. 7.
16.00 Mestno središče Celje
Klovnbufova festivalska kavarna
gledališko-klovnovska parada
17.00 do 20.00 Krekov trg, Na zvezdi, pred Mestnim kinom Metropol
Klovnbufova festivalska kavarna
odprtje festivala, klovnska predstava, mala šala cirkusa
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Ekumenski zbor Glegra in pihalni orkester iz Švice
koncert iz sklopa Večeri v atriju (maša in koncert)
19.00 Kavarna Miško Knjižko
Celje_
Glasbeni večer z Maticem Doklerjem
20.00 Galerija AQ Celje_
Keiko Vahčič Miyazaki: The life circle of object
odprtje razstave
20.00 Hotel Evropa_
Venus
koncert
20.00 Atrij Savinove hiše Žalec Savinov dan
nastopa Akademski pevski zbor Ristao Savina
SOBOTA, 12. 7.
9.00 do 12.00 Hotel Evropa Tanja Lončar, citre, in čarovnik
animacije za otroke 10.00 do 12.00 Mestna plaža Klovnbufova festivalska kavarna
mala šala cirkusa
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sirkec, sirkec sobotne lutkarije 17.00 Mestno središče Celje, različne lokacije
Klovnbufova festivalska kavarna
vesele urice
18.00 Vodni stolp_
Klovnbufova festivalska kavarna
gledališče; mini cirkus Bufeto
19.00 Grad Podsreda_
Glasbeno poletje na Gradu Podsreda
20.00 Hotel Evropa_
S. M. A. S. H. a capella punce in Tanja Lončar, citre
koncert 20.00 Ramna plaža ob Slivniškem jezeru Ramna jazz festival
nastopajo: Big band Šentjur, The Pickles in Balkan Boys
21.00 Park pred vilo Herberstein Velenje
Vlado Kreslin, Beltinška banda in Mali bogovi
poletni koncert
NEDELJA, 13. 7.
10.00 do 12.00 Mestna plaža
Klovnbufova festivalska kavarna
mala šala cirkusa; cirkuško-klovnovska delavnica; zaključna predstava Cirkus je...! 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi
18.30 Mestno središče Celje, različne lokacije
Klovnbufova festivalska kavarna
vesele urice
20.00 Vodni stolp_
Klovnbufova festivalska kavarna
gledališče: D Harms: Jelizaveta bam
PONEDELJEK, 14. 7.
17.00 Vila Bianca Velenje Oto Gantar
odprtje razstave grafik
20.00 Stari grad Celje_
Barvita prihodnost
odprtje razstave Branka (Blaža) Lesjaka
TOREK, 15. 7.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnika čevljarja Antona Mužiča
10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje
Odpotujmo v Foitovo Afriko
poletje na travniku z Tanjo Verboten
20.00 Celjski mladinski center
Kaj pomeni biti fotograf na olimpijskih igrah?
predava Matej Družnik
20.30 Pred Domom kulture Velenje Mef in
narodnoosvobodilni bend
koncert
21.00 Vodni stolp Celje_
Mihael Hrustelj trio
koncert
SREDA, 16. 7.
10.00 Mestna plaža Celje
Starine na Celjskem
predstavitev publikacije Branka (Blaža) Lesjaka
10.00 Mestna knjižnica Velenje
Rastline in živali naših planin
predstavitev najpogostejših rastlin in živali slovenskih planin z avtorjem Markom Pogačnikom
VODNIK
29
kavarna Miško Knjižko
Četrtek, 10. julij, od 17. ure dalje
Miškov festival; likovna delavnica z Dolores, poletni make-up za vse generacije, bruhalci ognja, živa glasba, predstavitev umetnikov, mešanje in degustacija različnih koktajlov... Najmlajše bo obiskal tudi Miško Knjižko.
kavarna Miško Knjižko
petek, 11. julij, ob 19. uri
Glasbeni večer z Maticem Doklerjem
knjižnica pri Mišku Knjižku
od ponedeljka do petka, od 7. julija do 1. avgusta, od 10.00 do 11.30
IGRALNA JEZIKOVNA ŠOLA ABRAKADABRA: Igrajmo se špansko, Igrajmo se francosko, Igrajmo se nemško, Igrajmo se angleško. Delavnice bodo brezplačne! Več informacij na telefonu 03 426 17 66.
PONEDELEK, 14. 7.
10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Igralna jezikovna šola Abrakadabra
brezplačne delavnice od ponedeljka do petka
20.00 Vodni stolp Celje_
Koncert zmagovalcev mednarodnega festivala Imagine
21.00 Galerija Velenje_
Glasbena skupina Bassless
Sašo Vrabič in prijatelji; koncert
Društva vabijo
PETEK, 11. 7.
12.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Urbani utripi Celja -Doma na tujem
mladinski tabor in delavnica
18.00 Velenjski grad_
Prespimo v gradu
grajske sanje
SOBOTA, 12. 7.
1.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem
15.00 Konjiška plaža
Glasbena animacija
TOREK, 15. 7.
18.00 Mestni park Celje Joga v parku
20.30 Mestna plaža Celje
Brskanje za modrostjo
večerni klepet z Domnom Kočevarjem; predstavlja se Teozofsko društvo Jivatma Celje
Razstave
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Marka Požlepa -Stranger than paradice, do 24. 8.
Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Goool, zbirke nogometnih dresov Milana Rajtma-jerja in Tilna Zupanca, do 1. 9.
Likovni salon Celje: razstava Tomaža Milača, do 24. 8.
Rt >
GROFJE CELJSKj^^BJ
Nedelja, 13. julij 2014, ob 11.
1.00 Ploščad Centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Žalec
Podeželska tržnica
15.00 Konjiška plaža
Gusarji zavzamejo bazen
otroška animacija
NEDELJA, 13. 7.
11.00 do 16.00 Olimje, Koča pri čarovnici
Srečanje z razbojnikom Guzejem v Deželi pravljic in domišljije
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Solunska fronta v objektivu vojnega slikarja in fotografa Dragoljuba Pavlovica, do 15. 7.
Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava slik avtorice Barbare Boršič, do 20. 8.
Osrednja knjižnica Celje: razstava mandal slušateljic univerze za III. življenjsko obdobje in razstava o zgodovini Godbe na pihala Laško, do 31. 7.
Dom sv. Jožefa Celje: zgodovinska razstava Goreči škof (pregled in življenje nadškofa Vovka), do 31. 7.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del XVI. poletnega slikarskega ex-tempora Celjske poletne vedute 2014, do 30. 9.
Stari grad Celje: razstava fotografij Francija Horvata, do 11. 7.
Atelje Tomaža Črneja na Okopih: razstava Tri izložbe, do 25. 8.
Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Tatjane Hren, do 30. 9.
Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalica in Zlatka Ko-lareka, Hlebinska šola naivnega slikarstva, do preklica
Grad Podsreda: razstava Arteist Jerice Šantej, do13. 7.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice.
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari.
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša.
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje -Center.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Anja Kovačič, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir,_ Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Zlatko Bobinac, Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Deževnica za nadaljnjo uporabo
Zbiralnik deževnice lahko namestimo skoraj na vsako stavbo, postavimo ga lahko tudi na vrt ali v zemljo. Vsakdo lahko prispeva k manjši porabi pitne vode. Za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov, splakovanje stranišč, čiščenje in pranje perila lahko izkoristimo deževnico. Ta se zbira na strehi in skozi filtre prehaja v zbiralnik, ki mora biti primerne velikosti, mora stati na primernem mestu in ga je treba zaščititi pred neposrednimi sončnimi žarki, da se v njem ne začnejo razvijati alge.
men. Ravno zaradi slednjega se uporablja tudi za splakovanje stranišč in za čiščenje kopalnic.
Čiščenje
zbira deževnica (streha, vrt ...), razpolo- Črpalka žljiv prostor za zbiralnike, možnost prenosa zbiralnika ustrezne velikosti do kraja namestitve ...
Deževnica, ki jo zbiramo s streh (ali kako drugače), mora v higienskem, tehničnem in estetskem smislu zadovoljevati naslednje zahteve: mora biti higiensko neoporečna, ne sme povzročati korozije, kar pomeni, da ne sme vsebovati agresivnih primesi in ne sme vsebovati pene, maščob in snovi, ki povzročajo motnost. Lastnost deževnice je, da je mehka in ne vsebuje mineralov. Prav zato ima prednost pri uporabi v pralnem stroju, saj ne nastaja vodni ka-
V deževnici se lahko znajdejo listi, vejice, prašni delci in druga umazanija, zato je treba vodo očistiti, preden pride v zbiralnik. Proti večjim delom (listje, vejice) pomaga fina mreža, proti manjšim pa filtri, ki vsebujejo aktivno oglje. Sistem za uporabo deževnice je zelo preprost: primerne površine za zbiranje deževnice (na primer streha), sprejemnik, črpalka in sistem za obdelavo vode (na primer filter, naprava za dezinfekcijo vode ...) ter ventili in druga oprema. Seveda je pri tem treba upoštevati nekaj osnovnih priporočil.
Sistem za zbiranje deževnice mora biti ustrezne velikosti, da se v vsakem trenutku lahko zagotovi ustrezna količina vode za vse predvidene namene. Pri tem je treba upoštevati pričakovano število potrošnikov, obdobje največje rabe vode (na primer poletje), povprečno količino padavin med letom, povprečno količino padavin v obdobju največje rabe vode (na primer poletje), razpoložljivo površino, na kateri se
Namestitev
Zbiralnik deževnice lahko namestimo v notranjost stavbe (na primer v klet ali na podstrešje), na vrt, v ločeno stavbo (skladišče, garaža ...) ali v zemljo. Ko je zbiralnik postavljen znotraj stavbe, ne sme biti odprt proti notranjosti zgradbe, v kateri se nahaja, saj tako začne oddajati neprijetne vonjave. Lahko pride tudi do preplavljanja vode v primeru, ko je dotok deževnice s strehe povečan, pretočnost pa iz katerega koli razloga zmanjšana. Če je zbiralnik postavljen zunaj, tudi ne sme biti odprt za zunanji zrak, da bi preprečili negativne vplive iz okolice (vpad različnih predmetov, živali...).
V manjših objektih, kot so na primer enodružinske hiše, je za zagotavljanje potrebnega pritiska za dovod vode iz zbiralnika do potrošnika (pipe) dovolj le ena črpalka. V primeru okvare črpalke (in izpada električne energije) lahko vodo zajemamo ročno (na primer z vedrom) ali z odpiranjem ročnega ventila. Nasprotno je pri večjih objektih, kot so turistični ali gostinski obrati, kjer je potrebna nenehna oskrba z vodo, kjer mora biti sistem za uporabo deževnice opremljen z dvema črpalkama. Pri tem ena deluje kot delovna in druga kot rezervna, ki bi prevzela zagotavljanje oskrbe z vodo v primeru okvare prve. Težavo lahko kljub temu povzroči izpad električ-
Naravno dobra hrana
T: 03 4250 753 GSM: 040821421
www.hana-ana.si info&hana-ana.si
Če želite oglaševati \ v rubriki :TaD/ Vsi naši mojstri, ) ■ VI"Iß pokličite:
^rtiaffi^SIl
Podzemni vodni viri
Deževnica bi morala nemoteno odteči v zemljo oziroma površinsko odteči. Pri tem se lahko ponovno pojavi v obliki izvira ali še naprej odteka v globlje plasti zemlje, kjer se priključi podzemnim tokovom.
Iz površinskih ali podzemnih virov pridobivamo pitno vodo. Da bi lahko imeli dovolj naravnih virov pitne vode, ki so potrebni za življenje ljudi in živali, moramo pospešiti vpijanje vode v tla in se izogibati gradnji vodonepropustnih površin (betonska dvorišča, parkirišča...).
Prednosti zaradi odvajanja deževnice v tla: ustvarja se nova podtalnica. Ko deževnica pade na naravno površino tal, se neposredno vpije v zemljo. Med tem se čisti, prodira v globlje plasti tal in obnavlja podtalnico. Kanalizacija in vodne poti so manj obremenjene. Če se pri kratkih in močnih plohah deževnica vpija v plasti zemlje, so kanalizacije in vodne poti mani obremenjene, tako Da ie Drečišče-
vanje vode olajšano oziroma je kakovost prečiščene vode boljša. Nastajajo majhni naravni krožni procesi vode. Transpor-tiranje deževnice iz večjih zbiralnih površin v nek vodotok ali sistem za čiščenje odpadnih voda je zelo zahtevno in nenaravno. Majhni naravni cikli vode nastajajo na območju, kjer se voda vpije v tla. Umazanija se ločuje. Če deževnica odteka skozi naravno površino, tj. skozi tla, se izkorišča čistilna sposobnost tal in korenin. Umazanija ostane v humusu. Zgornje plasti tal imajo sposobnost vpijanja velikih količin vode. Zgornje plasti tal in rastline so sposobne shraniti in prenašati velike
knli^inp vnrlp
VSI NAŠI MOJSTRI
31
fViroš&fe si nafMfšeJ
ČMLjflCl SEE.VK PLIkCA
Td.: 031 m 011
. Crwmfaxridi f, /as, 1000 Ulji
xA/ww.siviliskisenMsflikcaxom
)LNI P sIVSN
mmt?
DELOVNI ČAS: «m. - pet.: odldtr 1hm; sok:, odi do-1?. uri
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/I GROBOl/, DELO BREZPLAČNO.1
Specialist za strehe že 30 let!
BSTROlEPLIlSTIKil
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
gsm:
041741094
wwuj.strojeplastLka.SL
ASFALT
Asfalt Kovač □.□.□., Planina pri Sevnici 47 A, 3225 Planina pri Sevnici
+386 3 7491 Ü31 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET
BRIGITA BUČAR s.p. Prožinska vas 57, 3220 Štore tomaz.bucarl@gmail.com
Streha za več generacij! I www.streha-metalko.si Čestitamo ob občinskem prazniku!
AVTO MEHANIKA
-	PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED
-	SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovaž, s.p.
-	POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesta v Debro 1,3270 Laško
IZPUŠNIH SISTEMOV	734 26 61
HITRO KVAUTETWT
ni i rwf. iuni
TddjP
Z vami že 20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA DPALNIC
INSTALACIJE MEÜfillK d.0.0. Prožinska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
«pTIKK
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54
p.p. 1013, 3102 CEUE	_
Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
10% popust* ob nakupu -k Koreficijskih in sončnih očal
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
d o m o f i n a I
GSM: 041 756 668
-tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK

2m strešnih ceui UM PODARIMO
pri zamenjavi strešne kritine.
Pvc, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, zimski vrtovi, vse vrste senčil, notranja vrata, vodovod in ogrevanje, sllkopleskarstvo, obnova doma, obnova kopalnic
-lo% otvoritveni popust na pvc okna
031 78 60 70 I 031 311 640 I info@harmoni doma.si
AVTOPRAUN.CA
zSbe- 10MMVISTOAI
32
ZANIMIVOSTI
Poroka še bolj povezala družino
Bi tudi vi radi delili z bralci svoje lepe poročne trenutke? Pišite nam (tednik@nt-rc.si) ali nas pokličite (03 4225-154)!
Vse se je začelo pred 12 leti s povabilom na pijačo in doseglo vrhunec 3. maja letos, ko sta Bernardka Videc iz Olešč pri Šentrupertu in Martin Volovšek iz Brezja pri Lekmarju potrdila svojo skupno pot in si nadela poročna prstana.
»Neizmerna sreča je, če najdeš v življenju človeka, ob katerem se počutiš varno in sprejeto v dobrem in slabem,« pravi Bernardka. Ponosno pove, kako njen mož pridno dela na svoji žagi, ki je znana daleč naokrog, in ljubeče skrbi zanjo in njuno družino. Z nasmehom se spominja njunih začetkov, kako je Martin po celodnevnem delu na žagi dve leti vsak večer hodil k njej domov v Olešče, 40 kilometrov daleč, dokler je ni januarja 2005 za vedno odpeljal na svoj dom - iz porodnišnice, skupaj z njuno hčerkico Tjašo. Na Brezju pri Svetem Štefanu sta si bila že uredila stanovanje v domači hiši pri Martinovih starših na kmetiji. Čez dve leti se jima je rodil Luka in čez drugi dve še Eva. Danes ima Tjaša 9, Luka 7 let in Eva 4 leta.
Ker verjameta v svojo ljubezen, sta se odločila, da bosta skupno pot kronala z zavezo. Poroka je bila zanju blagoslov in obljuba ljubezni, zvestobe in spoštovanja, ki sta si jo izrekla pred Bogom in ljudmi. »Sploh si nisva mogla predstavljati, da bo tako lepo. Najina zakonska zveza je družino še bolj povezala,« pravi Bernardka. Martin dodaja: »Poročnega dne se bova z veseljem spominjala in na njem gradila naprej.« V odnosu je zanju najpomembnejše, da si zaupata, se spoštujeta, si pomagata in se imata rada. Martin pri svoji ženi najbolj ceni, da je pozorna in ljubeča ter vsa predana družini. »Zelo je pridna in tako lepo poskrbi za vse,« iskrivo pove.
Kljub obilici dela se znata sprostiti in uživati. Na začetku je Bernardka kolesarila, Martin pa je bil strasten motorist. Danes vsak prosti dan izkoristita, da z družino skočita na Pag, kjer imata stanovanje ob morju. Tam je čas samo za njih - za crkljanje, pogovore, plavanje, počitek, sprehode in kolesarjenje.
PVR
Grad Rudenek je imel dober položaj, saj je stal na utrjenem hribu, njegovi zidovi so bili široki tudi do dva metra. Viri niso jasni, ali je še kdaj dočakal obnovo; danes je deloma ohranjen le še zahodni stolp, ki ga od daleč ni mogoče opaziti.
Le vkup, uboga gmajna!
Razvaline gradu Rudenek so na hribu levo od ceste Reči-ca-Poljane. Jezni kmetje so se leta 1635 uprli izkoriščeval-skemu fevdalcu Petschocherju in grad opustošili, kar je za kmetije v bližini pomenilo začetek konca.
Kmetje so se izkoriščanju graščaka uprli v sklopu vseslovenskega uporniškega gibanja, ko so grad požgali, dodatno pa so graščino načela tudi naslednja leta, ko so ljudje iz razvalin še dodatno odnašali gradbeni material. Gradu, ki je bil v lasti ljubljanske škofije in ga je imel fevdalec le v najemu, niso po požigu nikoli več obnovili, je pa oblast obračunala z uporniki. Vodje so ulovili in jim nekaterim sodili v Nazarjah in nekaterim v Gradcu. Uporniki namreč niso napadli le graščaka, ampak tudi trškega sodnika, oba pa so si privoščili na enak način - poleg razdejanja so jima popili še vse vino. Kar so drago plačali - in to dobesedno, saj jih je poleg zapora doletela še denarna kazen.
BARBARA FUŽIR, foto: BF
Fotokronist Splavarske brvi
Vragolije spretnežev z žogo
stran 39
stran 40
NOGOMET
Brez lovorike državna sramota?
Nogomet jih povezuje - V Braziliji še več demonstracij in protestov - Skoraj 60 odstotkov vstopnic so kupili domačini, sledijo jim Američani
Št. 28 (510. 7. 2014
7
»V Riu de Janeiru ni toliko svetlolasih ljudi kot v Sloveniji. Vaša hrana je čudovita, spominja me na dom, manjkata sicer riž in fižol, ki ga v Braziliji jemo vsak dan. Pivo je zelo dobro, narava je neverjetna. Nisem še videla veliko Evrope, a prvič me je res odpihnilo. Res ste lahko srečni, da živite v tako lepi deželi, ki me na trenutke spominja na brazilsko podeželje.«
Na letošnjem nogometnem svetovnem prvenstvu v Braziliji je bilo prodanih več kot tri milijone vstopnic, največ prostih sedežev je bilo pred začetkom prvenstva za tekme med Nemčijo in Gano, Švico in Francijo ter Italijo in Urugvajem. Za otvoritveno tekmo med Brazilijo in Hrvaško jih je bilo od 61.600 vstopnic v prosti prodaji na voljo samo 25.600, 10 tisoč so jih razdelili v oglaševalskih kampanjah, medtem ko so si preostanek razdelili sponzorji in lokalni organizatorji, je poročala tiskovna agencija Associated Press.
Ne glede na to, koliko gledalcev na osmih nogometnih štadionih gleda tekme, je na ulicah Ria de Jane-ira še vedno na tisoče nogometnih navdušencev, ki tekme spremljajo na velikih platnih na plaži, v gostinskih lokalih, pubih in na piknikih, je povedala Veronica Reis, ki je pred nogometno vročico pobegnila v Slovenijo in svoje proste dni izkoristila za odkrivanje evropskih lepot. Z njo smo se pogovarjali tik pred porazom z Nemčijo.
Želeli so finale z Argentino
Zadnje svetovno prvenstvo v Braziliji je bilo leta 1950. Kljub temu da se Reisova takrat še ni rodila, tako kot vsi Brazilci tudi ona ve, da je bilo to prvenstvo za njih sramotno, saj so v finalu izgubili proti Urugvaju. Upali so na finale z Argentino, a so doživeli še večjo sramoto. Nad predstavo svojih nogometašev niso najbolj navdušeni, pripoveduje. »Nekateri igralci enostavno ne sodijo v ekipo. Ljudje, kljub temu da je Argentinec, imajo zelo radi Messija. Neymar ni tako priljubljen, a je po poškodbi pridobil veliko pozornosti in ljudje sočustvujejo z njim, saj se zavedajo, koliko mu to prvenstvo pomeni,« pojasni Reisova, ki na ulicah ni opazila otrok, ki bi nosili enake pričeske, kakršno ima Neymar. »Ko je igral Ronaldinho, so vsi imeli enako pričesko. Zbirajo pa nogometne sličice.« Nežnejše predstavnice največkrat pogledujejo za Hulkom, ker ima veliko zadnjico, se pošali, kljub temu da ni najbolj nadarjen igralec. Veliko pa se govori o vratarju Juliju Cesarju, ki je poročen z nekdanjo ženo Ronalda.
»Brez Neymarja smo navadna ekipa«
Reprezentanca ni pokazala najboljše igre. »Večina ne mara ekipe, še posebej Hulka. Obramba je slaba, napad je zadovoljiv, problem pa je, da smo izgubili Neymarja, ki je res briljanten igralec. In zdaj, ko ni igral, smo bili samo ena navadna ekipa brez presežkov. Dejstvo je, da nam je trener Luiz Felipe Scolari priigral peti naslov in ljudje smo
mu res zaupali.« Glede na to, da vsi igrajo v evropskih moštvih, se dobro poznajo in razumejo med seboj, mediji pa pogosto poročajo o njihovih druženjih, pojasni Reisova in poudari, da ima Brazilija res močan odnos do nogometa in da nogometaši nosijo veliko breme. »Četudi bodo osvojili samo tretje mesto, bodo za nas poraženci. Nihče jih ne bo slavil. Biti re-prezentant v brazilski ekipi ni lahko. Zdaj, ko igrajo doma, pa je še toliko težje,« čustveno vpetost nogometa v brazilsko kulturo pojasni učiteljica angleškega jezika, ki pravi, da jočejo tudi navijači, kaj šele nogometaši, v katere so uprte oči 200 milijonov ljudi.
Ko igra Brazilija, v Riu vse obstane
Prava nogometna vročica je Brazilijo zajela šele po začetku prvenstva, vzdušje, kakršnega pozna Reisova iz preteklih let, pa je ulice prevzelo
šele po zmagi nad Čilom. »Seveda smo bili srečni, da smo dobili proste dneve. Brazilci namreč najdemo ogromno izgovorov, da smo lahko prosti, in svetovno prvenstvo je zelo dober razlog. Če bi bilo prvenstvo
drugje, bi se vse zaprlo pol ure pred tekmo in potem bi se po tekmi vsi odpravili nazaj na delo. Ker pa je prvenstvo pri nas, imamo proste dneve.«
Vsi postanejo domoljubi
Navadno se nogometna vročica začne že mesece prej, a letos je bilo drugače. Ljudje niso zadovoljni. »Kljub temu da sem bila še otrok,
se spomnim preteklih prvenstev in osvojenih dveh naslovov svetovnih prvakov. To je nekaj neverjetnega, ne moreš si predstavljati, kakšen občutek je to. Nisem nogometna navdušenka, a ko gre za svetovno prvenstvo, vsi postanemo domoljubi,« se otroštva spominja Ca-rioca, prebivalka Ria, ki je s prijatelji iz sosednjih ulic tekmovala, kdo bo lepše okrasil okolico. Takšnega vzdušja letos ni bilo. »Hkrati sem srečna in žalostna, da tekem ne gledam doma. Med tekmo trpimo. Vsi. Jočemo, kričimo, skačemo, četudi med letom ne spremljamo nogometa. Nogomet poveže celo državo. To si je nemogoče predstavljati.«
Mediji ne poročajo o protestih
Protesti so po vsej državi prisotni iz več razlogov. Eden od njih je inflacija. Ob začetku leta so se plače sicer dvignile za pet odstotkov, a inflacija
se je povečala za 15 odstotkov. Ogromno plačujejo za prevoz. »V protestu, v katerem sem se poškodovala, so protestirali vozniki avtobusov. Odločila sem se za alternativni prevoz - navaden kombi - in res je bil obupen. Eden od stolov mi je padel na nogo. Hodim sicer lahko, a težko.« Ogromno je protestov bančnih uslužbencev, kar nekaj je tudi nasilnih protestov, saj želijo protestniki uničiti javne ustanove, največji problem pa je policija, ki je v Braziliji zelo nasilna, zato izzove še več nasilja. Brazilska televizija ne poroča o protestih in lahko o njih izveš samo preko manjših spletnih portalov, a se dogajajo, opozarja.
Novi štadioni namesto šol in bolnišnic
Pereč problem, zaradi katerega ljudje najpogosteje protestirajo, je gradnja dragih štadionov. »Imamo javne šole in bolnišnice, ampak ne zagotavljajo dobrega zdravljenja. Zdravniki in učitelji so slabo plačani in navadno niti nimajo razmer, v katerih bi lahko nudili dobre storitve. Pogosto protestirajo in policija jih na grd način zatira. Vlada in župan Ria se ne zmenita za to.« Skoraj 11 milijard evrov so porabili za gradnjo in obnovo infrastrukture v državi, kjer prevladuje revščina. Za gradnjo osmih štadionov so porabili 2,6 milijarde evrov, vlada pa izpostavlja 735 tisoč milijard, ki naj bi jih namenili za obnovo in gradnjo šol ter bolnišnic po vsej državi, kar je neprimerljivo, ocenjuje Reisova. Podražil se je javni prevoz, hrana je zelo draga. »Povem lahko, da sem pred dvema letoma plačala za en kokos na plaži en evro, zdaj pa stane dva evra. Za isti denar lahko kupim dva kilograma riža.«
Fan Fest na Copacabani
Kljub visokim cenam pijače in hrane si je lepše ogledati tekmo z množico na Fan Festu na plaži, kot biti na štadionu. Fan Fest je v vsakem gostujočem mestu, v Riu na Copacabani. To so organizirana navijaška območja, kjer lahko navijači na velikih zaslonih spremljajo vse tekme. »Medtem ko sem čakala na let za London, sem si lahko kar na letališču na ogromnem zaslonu ogledala tekmo med Argentino in Švico.«
Meni, da Slovenci živimo umirjeno in da znamo uživati. »Nimate prometnih zamaškov, ne uporabljate lokalnih avtobusov, razen v prestolnici, in ne morem verjeti, da ne uporabljate javnih telefonov. Prijazni ste vsi do turistov, vsi govorite angleško, pri nas ni tako. Cene naj bi bile tu zaradi recesije visoke, a če primerjam Slovenijo in Brazilijo, kljub temu da je valuta vredna manj, je tu veliko ceneje živeti.«
ANJA KOVAČIČ, foto: AK
»To so prizori, o katerih sem kot otrok sanjala. Modre reke, zeleni gozdovi in visoke gore, pokrite s snegom. Počutim se kot v pravljici,« je nad lepotami Slovenije navdušena 26-letna Brazilka Veronica Reis iz Ria de Janeira.
Tisti, ki niso uspeli pravočasno kupiti vstopnic, jih lahko dobijo samo, če imajo polne žepe denarja, je nad stanjem zgrožena Reisova. »Na spletu sem za finalno tekmo našla eno cenejših kart za 6 tisoč evrov, kar je res preveč!« Najcenejša vstopnica, ki jo je uradno prodala Fifa, je stala 13,90 evra, najdražja - za finalni obračun na štadionu Maracanä - pa 15.324 evrov.
34
AKCIJA
Dobrote
Dobrote slovenskih kmetij nam že mamljivo dišijo. Morda vam izdamo še kakšen zanimiv recept, da bo vabljivo obložena tudi vaša poletna miza.
^ »• -
i ... *
Kozje mleko vse bolj cenjeno
Znak kakovosti za albuminsko kozjo skuto
Sonja je za albuminsko kozjo skuto na Dobrotah slovenskih kmetij prejela znak kakovosti. Prejme ga kmetija, ki za izdelek tri leta zapored osvoji zlato priznanje.
Čoka je državna rekorderka v dajanju mleka. V enem letu je dala kar 1.350 litrov mleka. Kot je povedal Franci, je dosegla še en neverjeten rekord. Kar tri leta zapored je namreč skotila trojčke.
Mleko po ceveh priteče v bazen, kjer je glavni tehnološki postopek sirjenja. Sonja iz bazena pobere sirnino in odstrani sirotko. Dobljeno maso nato postavi v stiskalnico. Ko se sirnina stisne, potuje masa v prostor s slanico. Sir dozori v zorilnici.
S fotografom sva se sredi tedna iz Celja odpravila na obisk prve iz sklopa kmetij, ki so za svoj izdelek na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju prejele znak kakovosti in jih bomo v letošnjem poletju predstavili v Novem tedniku. Pot naju je vodila mimo Šentjurja do vasice Vodruž. Sirarstva Video ni bilo težko najti. Malo pred odcepom za kmetijo stoji lična lesena tabla, ki označuje pot do kmetije. Pred vhodom v družinsko hišo sta naju pričakala simpatična Sonja in Franci Video.
Kmetija Videc se ukvarja s kozjerejo in predelavo kozjega mleka v različne izdelke. Zakaj prav kozjereja? Sonja pravi, da je kmetija premajhna, da bi lahko živeli od krav. Šteje namreč zgolj 7,5 hektarja obdelovalnih površin. Še preden sta se odločila za kozjerejo, je bila to mešana kmetija z nekaj kravami in tudi s kakšnim prašičkom. Sonja in Franci sta takrat še hodila v službo. Koze sta začela rediti pred 25 leti. V začetku so imeli zgolj mleko, ki so ga oddajali v celjske mlekarne. Z vstopom v Evropsko unijo pa je mlekarna prenehala odkupovati kozje mleko. »Dobili smo idejo, da bi delali lastne izdelke,« pove Sonja.
Po znanje tudi v tujino
Na vprašanje, kje sta se naučila ravnanja s kozami in kasneje predelave mleka, nam Sonja pove, da sta se v desetih letih, ko sta oddajala mleko v mlekarno, naučila pridobivati kakovostno mleko. »Udeležila sva se raznih tečajev, izobraževanj. Vključena sva v Društvo rejcev drobnice Celjske in Koroške regije. Sodelujeva tudi z Biotehniško fakulteto v Ljubljani in s kmetijsko svetovalno službo,« je izpostavila Sonja in dodala, da največ štejejo lastne izkušnje. Leta 1996 se je udeležila prvega tečaja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Tečaj jo je tako navdušil, da je začela pridobljeno znanje tudi preizkušati. To so bili njeni začetki
predelave mleka. Kasneje je šla tudi na izobraževanje v Nemčijo, ki ga je organiziralo Združenje kmečkih si-rarjev Slovenije. Učila se je tudi od Francozov in dveh Nizozemcev. »Bistvo pa je, da v vsej tej zgodbi želiš najti en svoj sir. Da se tvoj sir razlikuje od drugih,« je poudarila Sonja. Ob tem je dodala, da jim je to tudi uspelo. Na začetku so izdelovali poltr-di sir Gurman in mehek sir Sonček. Sonja je ob torkih in sobotah hodila prodajat na celjsko tržnico. Pravi, da se lahko za napredek zahvali tudi strankam, ki so jo, kot je smeje povedala, tudi izobraževale. V pogovorih z njimi je namreč ugotovila, da bi nekateri kupci raje imeli malo večji hlebček sira. In tako je nastal »Tincl«. Ime je dobil po domačem imenu kmetije. »Nato so prišli še drugi izdelki. Jogurt, sirotka in skuta. Danes delamo tudi feto, mladi slani in neslani sir,« svoje izdelke našteje Sonja.
Mož v hlevu, žena v sirarni
Sonja je na kmetiji zadolžena za mleko, sirjenje in trženje, Franci dela z živalmi. Skrbi pa tudi za razvoz mleka in izdelkov. Ob tem Sonja dodaja, da se vse začne v hlevu. Zelo pomembno je, da so živali zdrave. Veliko pozornost z možem namenjata tudi higieni, saj se trudita za čim bolj kakovostno mleko. Kozje mleko se celo leto spreminja, zato se je treba s tehnologijo sproti prilagajati. »Najtežje je sir narediti takrat, ko se kozice prskajo,« pove Sonja.
Največ
povpraševanja po mleku
Stranke precej posegajo po mleku, sledijo jogurti in siri. Sveže sire, sirotko in skuto dela Sonja sproti, odvisno od povpraševanja. Iz viška mleka naredi poltrde in trde sire. Letos imajo malo več živali kot ponavadi, zato pričakujejo, da bodo lahko imeli izdelke tudi čez zimo. Zaradi velikega povpraševanja namreč ostanejo brez izdelkov
že sredi decembra. Sonja si želi, da bi lahko letos naredila več zorjenih sirov in tako stranke oskrbovala tudi čez zimo.
Koliko mleka dajejo koze, je zelo pogojeno s sezono. Letno povprečje se giblje okrog treh litrov na dan. »Ne gledamo zgolj na količino, temveč predvsem na vsebnost beljakovin. Ker beljakovine dajejo sir. Pri tem ti nič ne koristi, če imaš pet litrov mleka, a je slab izkoristek,« pove Sonja.
Najboljša skuta je iz sirotke
Sirarstvo Videc je na letošnjih Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju za albumin-sko kozjo skuto prejelo znak kakovosti. Gre za skuto, ki je narejena iz sirotke. Vidčevi sicer delajo samo to vrsto skute. Iz sto litrov sirotke dobijo približno tri kilograme skute. »To so sirotkine beljakovine. To so ene najboljših beljakovin. So zelo lahko prebavljive, mamice jih lahko že takoj na začetku dajejo dojenčkom,« nas pouči Sonja. Takšna skuta praktično nima maščob in je hranljiv dietni izdelek. Albuminska skuta je po besedah Sonje najboljša za namaze. Lahko se sicer uporablja kot vsaka skuta, vendar jo je, kot pravi Sonja, škoda za nadaljnjo predelavo. Na Dobrotah slovenskih kmetij so sicer letos prejeli tudi zlato priznanje za kozji jogurt.
Kozje mleko za alergike
Sonja se konkurence ne boji. Pravi, da kozjerejci drug drugega dopolnjujejo. Je pa res, da so razpršeni po celi Sloveniji, da jih je malo in da tudi zato ne morejo biti drug drugemu konkurenca. Kozje mleko in izdelke iz njega sicer ne uživajo ravno vsi ljudje. Nekateri potrošniki do teh izdelkov še vedno gojijo neupravičene predsodke. Po besedah Sonje se stvari premikajo na bolje. Kot pravi, marsikdo zaradi zdravstvenih težav poseže po kozjem mleku, saj je splošno znano, da je lahko prebavljivo. Priporočljivo je
AKCIJA
35
Tudi kmetje imajo predsodke glede kozjereje. Franci je dal pred časom v kmetijsko zadrugo oglas, da išče nekoga, ki bi redil mlade kozi-ce za nadaljnjo rejo. A ga ni nihče poklical. Kot pravi, pa prihaja nova generacija, ki razmišlja drugače. Meni, da bo sčasoma tudi odnos do kozjereje drugačen.
tudi za tiste, ki so alergični na kravje mleko. Lani so v sirarni predelali približno 40 tisoč litrov mleka. Letos računajo, da ga bodo predelali precej več.
Ne zanašajo se na državo
Franci skrbi za živali. Trenutno imajo v hlevu 110 koz srnaste pasme. Kot pravi, imajo hlevsko rejo, vendar se koze tudi občasno pasejo. Koz ne krmijo s silažo, saj imajo svojo sušilnico za sušenje sena. Kosijo štirikrat letno, tako da je, tako pravi Franci, kakovost krme izre-
Sonja in Franci Videc redita koze slovenske srnaste pasme. Ta pasma spada med evropske, alpske pasme koz in je izrazito mlečna pasma. Živali so odporne, dobrega zdravja. Pasma je primerna tako za pašno rejo na strmih površinah kot tudi za hlevsko rejo.
dna. Takšni krmi namreč ni treba dodajati raznih dodatkov. Na vprašanje, če koz-jerejci v zadnjem času opozarjajo na kakšne posebne težave, vezane na kozjerejo, Franci odgovarja: »Ne zanašamo se na državo. Imamo komaj 7,5 hektarja obdelovalnih površin in dobivamo zelo malo subvencij. Zato smo takrat, ko smo se odločali za kozjerejo, vedeli, da bomo mleko in izdelke pro-
dajali neposredno,« razloži Franci.
Kozličevina ni več tabu
Vidčeva redita kozličke tudi za meso. Prejšnja leta so jih prodajali v Italijo. Je pa odkupna cena v zadnjih letih močno padla, saj so Italijani začeli kupovati poceni kozličevino v Romuniji in Bolgariji. Franci pravi, da so poskusili tudi z nepo-
sredno prodajo mesa. »En mesec, preden smo imeli kozličke, smo sprejemali naročila. Odziv je bil zelo dober. Nekaj smo prodali gostilničarjem, ostalo neposredno kupcem,« je pojasnil. Na degustacijah po Francijevih besedah marsikdo sploh ne verjame, da je kozlička. Povpraševanja po kozličkih naj bi bilo precej, res pa je, da večje ponudbe zaenkrat še ni.
Otrokom prosto pot
Sonja in Franci sta se poročila leta 1987. Imata tri otroke. Najstarejša hči Janja je stara 26 let in končuje študij modnega oblikovanja, druga hči, 23-letna Sandra, študira kulturologijo, najmlajši je 21-letni Klemen, študent zgodovine. Vsi študirajo v Ljubljani. Z vprašanjem,
kdo bo nadaljeval kozjerejo in sirarstvo, se zakonca Videc ne obremenjujeta preveč. »Z možem sva jim dala prosto pot. Naj vidijo še kaj drugega, spoznajo svet. Če se bodo dobro znašli v teh časih, super. V nasprotnem primeru bodo lahko tudi doma nadaljevali kozjerejo, seveda, če bodo želeli,« je realna Sonja.
JERICA POTOČNIK Foto: SHERPA
Stranke posegajo tudi po bolj nevsakdanjih kombinacijah. Poltrdi sir Herman je namočen v oljčno olje, ki so mu dodane različne začimbe.
Lani so v sirarni predelali približno 40 tisoč litrov mleka. Iz viška mleka naredijo poltrde in trde sire.
Za vroče poletne dni
Sonja Videc nam je zaupala dva enostavna recepta za jedi iz kozje skute. Recepta sta kot nalašč za vroče poletne dni.
Namaz iz kozje skute
Potrebujemo: 600 g kozje skute, 200 g šunke, 250 g margarine ali masla, 5 jedilnih žlic belega olja, pol kavne žličke soli, pol kavne žličke sladke rdeče paprike, 2 jedilni žlici narezane čebule, 4 stroke česna, 1 noževo konico kumine, 1 dl sesekljanih kislih kumaric, 2 trdo kuhani jajci, drobnjak po okusu.
Priprava: Margarino ali maslo penasto umešamo, dodamo jedilno olje in začimbe ter vse dobro premešamo. K zmesi dodamo kozjo skuto, šunko in sesekljani trdo kuhani jajci. Premešamo. Pripravljen namaz postavimo za nekaj časa v hladilnik.
Sladoled iz kozje skute
Potrebujemo: 200 g kozje skute, 2 dl kozjega mleka, 2 dl sadja (jagode, brusnice, maline, borovnice ...), 2 dl sladkorja, 1 jajce.
Priprava: Kozjo skuto, kozje mleko, sadje, sladkor in jajce z mešalcem dobro zmešamo. Pripravljeno maso damo v strojček za izdelavo sladoleda, kjer jo pustimo, da se strdi. S sladoledom napolnimo skodelice. Po želji okrasimo.
36
PORTRET
Vsega je kriva harmonika
Že 35 let šivajo »kovtre« in klobuke menjajo v ritmu polke
Decembra 1978 je na Marija Gradcu pri Laškem vzniknilo kulturo društvo, pod okriljem katerega so delovale dramska, inštru-mentalna, pevska, likovna in folklorna sekcija. Medtem ko so nekatere sekcije ugasnile, druge pa so se osamosvojile, se z imenom Antona Tanca danes ponašajo le še folklorniki. Dejavnosti, ki je ples in veselje prinesla v življenje marsikaterega Laščana, se bodo oktobra poklonili z jubilejnim koncertom.
Ustanovno listino, ki jo društvo hrani še danes, so sestavili pobudniki Danijel Medved, Marjan Salobir, Ivan Degen, Jure in Milica Jan, Mika in Jure Krašovec, Jože Kreže ter Vida in Darij Arsenjug. Ime si je skupina nadela po slovenskem pesniku, pisatelju, prevajalcu in publicistu Antonu Tancu iz Modriča blizu Marija Gradca. Skupina je prvič nastopila na prireditvi Pivo in cvetje. V vseh teh letih se je v njenih vrstah zamenjalo približno petsto plesalcev in godcev, društvo pa danes povezuje sedemindvajset članov. Najdaljši staž med njimi ima Franc Mulej, čigar članska izkaznica nosi številko štiri.
Veselje nad bremeni
Poslanstvo društva je že od začetka ohranjanje ljudskih običajev. Večine ni brez plesa, saj je bila na koncu skoraj vsakega opravila nekoč tudi veselica. To je bila protiutež tedanjemu težkemu življenju, le ob božiču in še katerem drugem prazniku je bilo veseljačenje bolj na stranskem tiru. O živahni naravi prednikov govori na primer »mlatiški likof«, zaključek po mlačvi žita. Tanci so ga uprizorili na mednarodnem festivalu v Avstriji in z rajanjem presenetili gostitelje ter folklorne skupine s Češke, Slovaške, iz Nemčije in s Poljske. Ko je delo pod streho, se namreč odpravijo domov, za Slovence pa se veselje takrat šele začne.
»Ohcet« mora
biti!
Za folklorno skupino z Marija Gradca je značilno, da so se člani z običaji ukvarjali, ko so druga društva na revijah prikazovala le splete plesov. Danes brez običajev ne mine skoraj nobena točka na revijah folklornih skupin. Najbolj značilen prikaz sku-
Društvo ima svoje prostore v kulturnem domu na Marija Gradcu, ki so ga z udarniškim delom pomagali postaviti tudi nekdanji člani folklorne skupine. Dvorana in garderoba sta od lanskega leta prenovljeni, po novem podu pa tudi korak lepše drsi.
pine iz Laškega je seveda »ohcet« na star način, ki so jo prvič uprizorili leta 1983. Da bi bila uprizoritev pristna, so mladi plesalci vključili tudi člane ostalih tedanjih sekcij. Stare mame pač ni moglo igrati dvajsetletno dekle. Na prireditvi Pivo in cvetje lahko še danes spremljamo krajšo različico praznovanja ob poroki, ki je v resničnem življenju pri ženinu ali nevesti doma trajala tri dni. Franc Mulej je takšno slavje izkusil pri igranju na poroki dveh folklornikov. Na koncu je že tako na drobno gledal, da svatje skoraj niso več videli njegovih oči ...
Iz roda v rod
Laški folklorniki oživljajo še godovanje, martinovanje, ličkanje koruze, jurjevanje, velikonočne in božične običaje, odhod k vojakom, mletje prosa, tkanje, kresovanje, košnjo ... Njihovo vračanje v preteklost marsikdaj spremljajo televizijske kamere. Znanje o ljudskem izročilu prenašajo iz roda v rod, starejši člani so nekaj običajev še doživeli ali jih vsaj opazovali s svojimi očmi. Sta pa to nesnovno dediščino temeljito raziskala Irena Mulej in Jure Krašovec ter ugotovitve skrbno zapisala.
Med folkloro in gledališčem
Bogomila Košec Kajtna,
ki je danes zadolžena za avtentičnost običajev, je pojasnila, da se velikokrat zatakne že pri iskanju primernih rekvizitov, plastična duda na primer ni odraz tiste izpred stoletja. In tudi pri uprizarjanju se tisti, ki običajev nikoli niso doživeli na lastni koži, bolj kot vživljanju posvečajo igranju. »Folklora vse bolj
postaja gledališče, saj so nastopi prilagojeni odru,« pravi Bogomila.
Za usklajene plesne korake tancev skrbi predsednik društva in vaditelj Matjaž Guček, pomaga mu tudi Rosanda Žagar Čuk. Nad garderobo bdi Janja Kaj-
»Ko smo imeli kdaj >ohcet<, ni bilo dekleta, ki ne bi znalo plesati, je pa že bil kakšen ženin, ki je hodil okrog nje z dvema levima nogama. Tudi iz veselja do folklore se je rodilo nekaj ljubezni. Smo imeli pa tudi takšno plesalko, ki je kar dva muzikanta proč spravila. Je pač življenje pestro in se marsikaj zgodi,« pravi Franc Mulej.
»Ljuba Marija, bom moral sam stopiti na oder,« pravi Franc Mulej, ko se člani ne vrtijo, kot bi se morali. Godec, ki je folklorni skupini Antona Tanca zvest skoraj vsa leta njenega delovanja, opaža, da imajo nekateri ples v nogah že po nekaj vajah, drugi pa jih obiskujejo več let, a jim še vedno ne gre. »Imajo pa voljo od hudiča,« prida, a poudari, da so seveda vsi pomembni in dobrodošli. (Foto: Fleš)
tna, za kostumsko podobo pa so zadolženi tako Matjaž, Rosanda kot Bogomila. Laški ljubitelji ljudske kulture hranijo tudi prve noše, vendar nekatere le redko oblečejo. Ker so vse enake, ne odražajo razmer iz preteklosti, ko so tudi
oblačila govorila o družbenem položaju ljudi. »Tisti, ki so imeli več pod palcem, so to pokazali tudi z blagom svojih oblačil, s čipkami, z dodatki. Dekleta, ki so imela manj denarja, so si dala sešiti ožja krila,« pojasni Franc Mulej.
Kozjanske krvi ni mogoče zatajiti
Na nastopih največkrat predstavijo splete iz Bele krajine, Prekmurja, s Štajerske in z Dolenjske. Ni pa treba dvakrat poudarjati, da so jim na kožo pisani plesi s Kozjanskega, ki so jih izbrali tudi za nastop na nedavni regijski reviji folklornih skupin. Kot pojasnijo, so Kozjanci udarni, na takt radi potolčejo z nogo ob tla, kakšni Prekmurci pa nežno migajo in plešejo bolj po prstih. Selektorji na revijah so po besedah članov skupine kot politiki, na isto stvar vsak gleda iz svojega zornega kota. Čeprav strokovne ocene pomagajo skupinam, da napredujejo, je strogo oko ocenjevalcev za folklornike lahko včasih tudi stresno. Tokrat so jih pred glavnim nastopom celo posneli v civilnih oblačilih, da široka krila ne bi zabrisala morebitnih napak.
Tanci so nepogrešljivi na martinovanju v Laškem.
Godec, ki mu ni para
Ko se tanci dogovorijo za nastop, najprej preverijo, če je na predviden datum prost tudi godec. Plesa seveda ni brez »muzike«. V vseh teh letih niso našli nikogar, ki bi znal meh raztegniti tako, kot zna to Franc Mulej. Mlajše glasbenike je nekoliko strah stopiti v njegove čevlje, saj je zanj izvajanje poudarkov in lovljenje plesalcev mala malica. Čeprav gre, kadar preveč gleda pod noge brhkim dekletom, kakšna nota tudi mimo.
Od Anglije do Rusije
Doslej so skupaj obredli skoraj vso Evropo, stike ves čas ohranjajo s prijateljskim srbskim Trstenikom. Celo v prostrani Rusiji so med drugim plesali, in sicer leta 2009. Da so ogreli pre-mražene prste godca, so ga masirali, tudi šilce vodke ni bilo zaman. V Skandinaviji so gostovali pri slovenskih društvih, v Anglijo so jih povabili direktorji velikih zdravilišč. Te so laški folklorniki zabavali med obiskom Thermane Laško. Klobuk polka, igre in drugi šaljivi plesi so privlačni tudi za druge narode. »Spomnim se gospoda iz Avstrije. Star je bil približno 80 let, vrtel me je pa tako, da sem bila jaz na koncu bolj utrujena kot on,« se spominja Bogomila Košec Kajtna.
Ob petkih ni izgovorov
Glavna vzroka, da se po napornem tednu člani namesto v zavetju doma sproščajo na vajah, sta druženje in prijateljstvo. »Odlično se razumemo,« je povedala tajnica društva Klara Po-ličnik. Zadnje obdobje se je skupini pridružilo mnogo članov, mladih tako po letih kot po stažu. Še posebej razveseljiv je podatek, da dekleta niso več v večini. Ker pa nekdanji plesalci vsekakor niso za med staro šaro, so jih tanci znova povabili medse. Kar tri skupine veteranov se jim bodo pridružile na oktobrskem, jubilejnem koncertu, posvečenem Francu Muleju. Prav njegova harmonika je namreč kriva, da v Laškem plešejo po taktu.
TINA VENGUST Foto: arhiv NT (SHERPA)
REPORTAŽA
37
»Danes se piše zgodovina, delavstvo je vstalo«
Rudarski praznik v Velenju v znamenju stavke
Tretji julij, praznik dneva rudarjev, je bil pošteno vroč glede temperatur in tudi glede na aktualno dogajanje v Velenju. Stavka rudarjev je trajala že četrti dan, minulih nekaj krogov pogajanj z upravo premogovnika ni prineslo napredka, tudi izredna seja treh občinskih svetov Šaleške doline ne. Za 17. uro je bil napovedan prihod Blaža Košoroka, predsednika uprave Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE), kar naj bi po pričakovanju rudarjev pomenilo prelomnico v pogajanjih. Zaradi stavke so preložili tradicionalno parado in prireditev Skok čez kožo na štadionu ob Velenjskem jezeru.
Bolj ko se je bližala peta ura popoldne, več je bilo zbranih rudarjev pred stavbo premogovnika. Prednje je stopil prvi govornik in ob glasnem skupinskem vzkliku »Srečno« povedal: »Gremo do konca. Danes je dan rudarjev, piše se zgodovina.« Razlegel se je glasen aplavz.
»Kaj je lahko bolj pomembno?«
Potem je prevzel besedo še Aleksander Kavčnik, ki
je prve dni stavke govoril v imenu stavkovnega odbora, in na veliko nezadovoljstvo rudarjev sporočil, da bo Blaž Košorok zaradi drugih obveznosti zamudil pol ure. »Kaj je danes zanj lahko bolj pomembnega od reševanja situacije v našem premogovniku? Vseeno pa mu bomo pripravili špalir s toplim pozdravom,« je bil ogorčen Kavčnik.
Dodal je, da so jim izrazili podporo tudi trboveljski rudarji, ki so nedavno stavkali, in sindikat delavcev v energetiki, prišli pa so tudi upokojeni rudarji. »Izvedeli smo tudi, da se je začela stavka v Heliosu, delavstvo je vstalo,« in ob še enem glasnem »srečno« je spet odmevalo bučno skandiranje.
V pričakovanju Košoroka smo se pogovarjali z rudarji, zanimalo nas je, kako doživljajo svoj negotovi položaj
Gremo do konca, srečno!
v premogovniku in praznik, ki ga prvič zaznamujejo s stavko.
»Cela država je zavožena, gnila«
In predvsem nas je zanimalo, ali je prav, da se morajo rudarji ukvarjati s ceno premoga, kar je eno ključnih odprtih vprašanj v pogajanjih. »To ni naša naloga, ampak naloga premogovnika, Teš in HSE, katerega lastnica je država, ki mora reševati ta strateški problem. Mi približno vemo, da je to prenizka cena in da jo je treba povišati,« je povedal Marko Jani, ki je rudar v Premogovniku Velenje že 26 let.
Poudaril je, da so že bile težke razmere, ampak da takšnih še ni bilo: »Cela država je zavožena, gnila, ne moreš reči drugače, in posledice so
Zdaj pa v špalir in toplo pričakati Košoroka ...
Ivan Pohorec je lahko rudarjem sporočil le, da Košoroka ne bo v Velenje.
tudi v našem podjetju. In potem se ti po 26 letih zgodi, da takole praznuješ tretji julij. Res žalostno,« je bil razočaran Jani.
Rudarjem to, kar jim pripada
Podporo stavkajočim je prišel izrazit tudi upokojeni domači rudar Srečko Korošec, ki je v pokoju že od leta 1998. »Opravljeno delo je treba plačati. Včasih smo dobili nadomestila, povečan dopust, danes se to ukinja, sem proti temu in podpiram, da rudarji dobijo tisto, kar imajo zapisano v pogodbi,« je bil jasen Korošec.
Spominja se, da so bile težke razmere tudi leta 1973, ko je bila podobna stavka, vendar so tudi takrat rudarji zdržali pritisk vlade, ki jim je prav tako hotela znižati plače. »Če smo takrat zdržali, sem prepričan, da bodo tudi danes. Treba pa je narediti konec zatiranju delavcev, ki se prenaša iz podjetja v podjetje,« je bil še ogorčen Korošec.
Ta rod rudarjev ni kriv
V špalirju, ki so ga rudarji pripravili za Blaža Košoroka, sem se pogovarjal z Damjanom Selanom iz Velenja, ki je v premogovniku zaposlen od leta 1986. Za ta dan se je opravil v svečano rudarsko uniformo. »Rodil sem se kot
... dočakali pa so le avto predsednika uprave Premogovnika Velenje Ivana Pohorca.
Rudar Marko Jani pravi, da so se posledice zavoženosti v državi prenesle tudi na velenjski premogovnik.
Upokojeni rudar Srečko Korošec iz Velenja podpira stavkajoče rudarje in meni, da morajo dobiti to, kar jim pripada po pogodbi.
Damjan Selan iz PV je prepričan, da takšna prodajna cena premoga, kot je zdaj, ni realna in je z nobenimi ukrepi ni mogoče doseči.
rudar, živim kot rudar in umrl bom kot rudar. Zato mi rudarska uniforma pomeni vse, vsako drobtinico kruha, obstoj moje družine,« pravi moj sogovornik, ki tudi potrdi, da takšne krize še ni bilo.
Dodaja, da ne gre ta rod rudarjev bremeniti za grehe, ki so jih naredili drugi v letih 2004, 2008 in 2012. Nekdo, ki dela v jami, ni kriv, če je vodstvo pristalo na takšno minimalno ceno premoga. »Do leta 2010 se ni vedelo, po kakšni ceni je bila podpisana pogodba. V strokovnih službah smo že od začetka vedeli, da je ta cena popolnoma nerealna. Glede na vso mehanizacijo, ki jo imamo, visoko usposobljene kadre, je nemogoče, tudi z odpuščanjem in z zniževanjem plač, priti na ceno 2,25 evra za gi-gadžul. Veliko delam v tujih rudnikih, Turčiji, Črni gori, Srbiji, v Bosni in Hercegovini, povsod so cene bistveno višje. In res ne gre, da moraš pri nas dati za štruco kruha trikrat več kot v BiH, premog pa je tam dražji. Ni logike,« je začuden Selan.
Poudaril je še, da indonezijski premog, ki ga uvažajo v Ljubljani, stane 2,9 evra za gigadžul, nam najbolj primerljiv slovaški pa 3,19. »In kje je potem še logistika, ko bi bilo treba pripeljati štiri milijone ton premoga v Slovenijo. Premog enostavno ne prenese velikega transporta,
to je misija nemogoče, kot bi človek stopil na sonce,« je bil še slikovit Damjan Selan.
Košoroka rudarji niso dočakali
Medtem se je približevala polšesta ura, ko naj bi v velenjski premogovnik vendarle prispel Blaž Košorok. A rudarji so dočakali, z aplavzom, le avtomobil predsednika uprave premogovnika Ivana Pohorca, ki se je vrnil s pogovorov v Ljubljani. Ta je vidno nejevoljen sporočil, da Košoroka ne bo v Velenje, o tem, kaj se je dogovoril v Ljubljani in kaj lahko ponudi rudarjem, pa pred srečanjem s stavkovnim odborom novinarjem ni želel povedati. Čez dobro uro se je izkazalo, da
ne kaj oprijemljivega, saj se je stavka nadaljevala.
»Razočaran sem, da ga ni bilo. Če nekaj obljubiš, moraš to narediti. Moral bi priti, a ne?« je bil razočaran in žalosten še en rudar v svečani uniformi Jože Skaza, ki pri tem ni mogel zadržati solz.
Naslednje jutro so rudarji le dočakali Blaža Košoroka, po treh urah pogajanj s stavkovnim odborom in z upravo premogovnika pa so mu za pot nazaj v Ljubljano podarili svoj simbol sreče, kos lignita. Ali bo res prinesel srečo za bolj jasno in stabilno prihodnost premogovnika, Teša in cele Šaleške doline, bo pokazal čas.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Negotovost, razočaranje, obup, žalost ... Takšno je bilo razpoloženje stavkajočih rudarjev ob stanovskem prazniku.
38
REPORTAŽA
S prenovo velenjskega sprehajališča, nekoč široke ceste, ki so jo pred leti zaprli za promet, bodo območje od zdravstvenega doma do Cankarjeve ulice še bolj približali središču Velenja.
Z arhitektom Deanom Lahom o prenovi mestnega središča
»Približujemo se koncu, kar se tudi že vidi, saj projekt začenja dobivati končno podobo. Manjka še končna ureditev, to so koši za smeti, klopce, čiščenje in premazi površin, medtem ko so gradbena dela v glavnem končana. V kratkem naj bi prišlo tudi do tehničnega pregleda in pridobitve uporabnega dovoljenja.« Tako je o trenutnih delih pri projektu Promenada, ki je eden ključnih v nizu celovite prenove mestnega središča Velenja pod imenom Lepi center, povedal glavni arhitekt prenove Dean Lah iz arhitekturnega biroja Enota iz Ljubljane. To podjetje je zmagalo na natečaju Mestne občine Velenje za najboljšo rešitev arhitekturne zasnove prenove mestnega jedra.
Velenje kot modernistično mesto v parku
Pozabljena speča lepotica - Nova podoba razširjenega središča mesta
Gre za ureditev območja od Cankarjeve do Tomšičeve ulice oziroma za povezavo Trga mladosti z mestnim jedrom. Promenada kot del urbane oživitve mesta ima sicer zametke v strokovnih razpravah v okviru projekta Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, kjer je bilo Velenje partnersko mesto.
»Verjetno so ljudje že malo pozabili, da je bila na tem mestu nekoč cesta, široka 16 metrov, ki so jo kasneje zaprli za promet in spremenili v območje za pešce, ki pa nikoli ni doživelo končne preobrazbe, je neizkoriščen del mesta, ki v sebi skriva velik potencial,« opisuje območje Dean Lah, sicer domačin iz Velenja, ki je doma le kakšnih sto metrov od promenade. Zato projekt doživlja tudi kot pohod po otroških poteh. Kot še pravi naš sogovornik, ima Velenje to prednost, za kar si mnoga mesta šele prizadevajo z velikimi mukami, da ima že zdaj večje območje mesta zaprto za promet, s projektom Promenada pa želi središče mesta še nekoliko razširiti.
Največji zalogaj poseg v Pako
Dela pri prenovi velenjske promenade, ki je nastala sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, trajajo približno leto. Prvi del je bil namenjen predvsem prestavitvi dotrajanih komunalnih vodov (vodovod, toplovod ...), kar je trajalo približno tri, štiri mesece. Največji poseg je predsta-
Projekt je vreden približno 3,5 milijona evrov, Mestna občina Velenje je zanj pridobila skoraj 2 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gradbena dela sta izvajali velenjski podjetji HTZ in RGP, s prenovo sprehajališča pa bodo zmanjšali tudi poplavno ogroženost mesta.
Dean Lah se je v minulih letih uveljavil predvsem s svojimi arhitekturnimi projekti v Termah Olimia v Podčetrtku, kjer je zasnoval wellness centra Thermalia in Orhidelia in športno dvorano v Podčetrtku.
Velenjčani se že sprehajajo po mostu čez Pako in po prenovljenem sprehajališču, čeprav uradno še ni odprto. Zdaj v MO Velenje čakajo še na tehnični pregled in uporabno dovoljenje, kdaj bo uradno odprtje projekta Promenada, pa se na občini še niso odločili.
vljala ureditev amfiteatra, ker so posegli v brežino reke Pake, ki po besedah Laha trikrat na leto lahko postane hudourniška reka, drugače pa je nizko spodaj in domačini morda niti ne opazijo, da teče skozi središče mesta. Zdaj so njen prostor razširili, most premaknili in zožili, tako da imajo ljudje zdaj stik z reko. »Skoraj greh bi bil, da imaš reko v mestu, a ne moreš stopiti do nje, ker je kar 97 odstotkov časa zaprta za javnost. Zato bi jo radi spravili nazaj v zavest, nenazadnje jo imamo tudi v velenjski himni,« je slikovit Dean Lah.
V amfiteatru kot nekakšnem središču promenade bodo pripravljali različne prireditve. To naj bi bila točka, kjer bi ljudje izvedeli, kaj
se dogaja v mestu, še pojasni Lah.
Za več zelenih površin v mestu
»Kot vsak projekt je tudi tega spremljalo nekaj polemik. Velenje je sodobno mesto v zelenju. Ker je bilo veliko prostora, se ga je postopoma pozidalo. Vedno več je bilo tlakovanih površin in parkirišč, mi pa želimo razširiti mestno središče navznoter. Ne da bi zato zmanjšali število zelenih površin, ampak da bi jih, paradoksalno, celo povečali. Torej gremo nazaj proti osnovni modernistični ideji - narediti mesto v parku,« poslanstvo projekta vidi domačin, arhitekt Dean Lah.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Središče prenovljene promenade: amfiteater ob ukročeni Paki, kjer naj bi pripravljali najrazličnejše prireditve.
PORTRET
39
Visoke svetilke so padle skupaj s Splavarskim mostom, še vedno pa meščane in druge obiskovalce mesta ob vrnitvi iz mestnega parka na Savinjskem nabrežju pričaka kip Splavarja.
Razsvetljava na novi Splavarski brvi je vgrajena v varovalno ograjo, zato je pogled nanjo še posebej lep ponoči.
Fotokronist Splavarske brvi
Gradnja Splavarske brvi ujeta na fotografije - Rajko Vodišek, ne vedoč, da nekaj podobnega že obstoja, kar sedem let beležil tudi »celjski včeraj in danes«
»S celjskim grbom ali brez, Splavarska brv je prava lepotica. Le redkokdo pa bo med hojo po njej pomislil, da je bila tudi gradnja pravi podvig. Tudi zato sem vesel, če bodo k temu vsaj malo pripomogle moje fotografije.«
Rajko Vodišek, ki je gradnjo Splavarske brvi s fotoaparatom v rokah spremljal vseh 13 mesecev, tokrat izjemoma brez njega. »Včasih sem k Savinji prihajal vsak dan, to me je veselilo. Najhuje pa je bilo, ko delavci tudi po ves mesec niso delali,» pravi in dodaja, da je od ključnih trenutkov konec januarja zamudil le rušenje starega mostu. Ko se je zaradi tega dan kasneje pritoževal v bližnji knjižnici, češ da ga gradbinci kljub dogovoru niso obvestili, sta se spoznala s Srečkom Mačkom iz domoznanskega oddelka, ki je ta trenutek ujel v objektiv. To srečanje je rodilo »dolgoročno« sodelovanje, saj je Vodišek pri dokumentiranju uporabil to fotografijo, kopije vseh svojih posnetkov pa predal v hrambo domoznanskemu oddelku za objavo na portalu Kamra in postavitev razstave, ki bo v knjižnici na ogled do konca poletja. (Foto: SHERPA)
72-letni Rajko Vodišek iz Celja se te dni veseli in malo tudi jezi. Vesel je, da je Splavarska brv s Savinjskega nabrežja v mestni park zgrajena. Ko pregleduje izbor 767 fotografij, ki jih je posnel v 13 mesecih, odkar so ob Savinji zabrneli stroji, pa skimava z glavo. »Veste, kako dobro bi tole izpadlo, če bi se dela lotil bolj strokovno? Če bi imel pripravljen scenarij, če bi se tudi na gradbeništvo bolj spoznal in bi vedel, kako bo ta lepotica čez Savinjo nastajala,« pravi in kaže fotografije, v katere je ujel vse ključne trenutke gradnje. Te bodo lahko pobli-že spoznali tudi Celjani in drugi obiskovalci mesta, saj bo razstava njegovih 26 fotografij do konca poletja na ogled na panojih, postavljenih ob steklenih stenah preddverja Osrednje knjižnice Celje.
Že postavitev razstave je zanimiva, saj so panoji postavljeni tako, da so nekatere fotografije vidne že z Muzejskega trga. Še veliko bolj zanimivo pa je, kako so fotografije nastajale. Rajko Vodišek pravi, da že vse svoje odraslo življenje rad fotografira. Nekoč, ko je bilo treba v fotoaparat še vstavljati filme, jih potem razvijati in naročiti izdelavo fotografij, je bil veliko bolj racionalen in je zato nastalo manj posnetkov. »Treba je bilo gledati na stroške,« pravi in doda, da ga je fotografiranje dobesedno zastrupilo, ko je pred desetletjem vzel v roke svoj prvi digitalni fotoaparat. To je bilo kakšni dve leti zatem, ko se je upokojil in je zato imel na voljo tudi veliko več časa.
K fotoaparatu sodi tudi računalnik
Čeprav je Rajko kot elektrotehnik večino svojega aktivnega življenja delal kot Gorenjev serviser bele tehnike in televizorjev, se je v časih, ko so se pojavili računalniki, držal bolj ob strani. »Bil sem že v tistih letih, ko človeka čisto vsaka novo-tarija tudi ne zanima več,« pravi zdaj in dodaja, da mu je v službi to sicer še uspevalo, po upokojitvi pa ga je k računalniku zvabilo prav fotografiranje. Na srečo ima v družini računalničarja, ki mu je pokazal osnove, za kaj več pa ob naporni službi žal
nima časa. Tako se je Rajko dela pač lotil po svojih najboljših močeh in približno sedem let je nastajal DVD, na katerega je združil podobe »celjskega včeraj in danes«. Tako je sam poimenoval zbirko 19 različnih map fotografij, v katere je ujel najbolj znamenite celjske stavbe in ob njih tudi številne druge, meščanom veliko manj znane, a vseeno takšne, ki odražajo razvoj mesta v zadnjih desetletjih in stoletjih. Opremil jih je tudi z osnovnimi podatki in šele, ko je DVD ponudil mestu, da bi ga morda s skupnimi močmi poskušali spraviti med ljudi, je izvedel, da nekaj takšnega v Celju že obstoja.
Z več znanja in denarja ...
Tako je kar na lastno pest oziroma stroške vendarle presnel še nekaj DVD-jev in jih razdelil med ljudi, ki bi znali ceniti njegovo delo. In je, kot zdaj zadovoljno pravi, očitno izbral prave, saj so ga številne pohvale spodbudile k nadaljnjemu delu.
Rajko zdaj prav zažari, ko razlaga, koliko človeku olajšajo delo posamezni računalniški programi za obdelavo fotografij. Pri spremljanju gradnje Splavarske brvi je bil fotokronistu, ki prisega na svojega zdaj že drugega canona, najbolj v pomoč tisti, ki omogoča »sestavljanje«
več zaporednih posnetkov v eno fotografijo. Brez njega, pravi, bi s svojim canonom, ki je vendarle še zelo daleč od profesionalnih fotoaparatov, le stežka ujel več deset metrov dolgo in približno 300 ton težko lepotico nad Savinjo. Kot Rajko lani spomladi ni načrtoval, da bo spremljal in dokumentiral gradnjo Splavarske brvi, tudi zdaj ne napoveduje, česa se bo lotil v prihodnjih mesecih. »Dejstvo je, da nikamor ne grem brez fotoaparata. Tako bo tudi v prihodnje,« pravi in dodaja, da bi bil zelo vesel, če bi bil njegov konjiček morda komu lahko tudi koristen. A mu ne gre za dodaten zaslužek, še zdaleč ne, le stroške bi si tako rad kril. »Saj veste, pokojnine so ves čas enake, življenjski stroški pa rastejo,« razloži, da se zato po Celju že dolgo vozi s kolesom in da bi prihranil pri bencinu, avtomobil pušča parkiran pred domačim blokom.
S fotoaparatom med gradbinci
Ob širjenju računalniškega znanja je v zadnjih 13 mesecih dodobra spoznal še eno stroko - gradbeništvo. »Delavce, zlasti pa delovodjo, sem kar naprej spraševal, kaj delajo in zlasti, zakaj je treba kaj narediti tako, kot so,« se spominja in doda, da je čas, ko so odšli na malico, večkrat izkoristil tudi za to, da se je izmuznil na gradbišče. Tako je na fotografije ujel tudi posa-
mezne podrobnosti, pri čemer ne more skriti navdušenja, ko opisuje, kako so čez Savinjo nameščali več deset metrov dolgo osnovno konstrukcijo brvi. Ta je namreč na Savinjskem nabrežju vpeta v več metrov globoko vkopane temelje, na desnem bregu Savinje pa sloni na dveh stebrih, ki zaobjemata Partizansko cesto. Ta je zdaj na tem območju kar precej poglobljena in prav to, da brv nad njo ni zaščitena tako, da z nje na spodaj vozeče avtomobile ne bi mogli prileteti kakšni predmeti, je tudi Rajkov največji očitek projektantom in avtorju brvi. Izjemna se mu zdi »zanka«, ki okrog prvih dreves v mestnem parku brv »spusti« na promenado, saj bi se sicer zaradi zahtev stroke lahko lok brvi približal zemlji šele malo pred nekdanjim glasbenim paviljonom.
»Profesorju Gabrijelčiču sem poslal svoje fotografije in njegove pohvale so bile zame izjemno priznanje,« pravi in doda, da mu tudi prav nič ne zameri, ker ni prisluhnil njegovi pobudi, kako bi bila Splavarska brv lahko še bolj »celjska«. Že pred tedni, ko so delavci počasi zaključevali gradbena dela, mu je namreč »ponujal« tudi predlog svoje foto-montaže, da bi v lok brvi na nek način vključil celjski grb, a profesorja Gabrijelčiča z njo ni prepričal.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: arhiv Rajka Vodiška
40
FOTOREPORTAŽA
Mlade Celjanke so dokazale, da odlično obvladajo nogometno žogo.
Luka Žvižej (levo) je navdušil prisotne. (Foto: DRAGO PERKO)
Zakaj se ni prijavil mojster Luka Ž.?
Vragolije spretnežev z žogo na Krekovem trgu
Takole se je ogreval eden od tekmovalcev.
S hostesama so se gledalci lahko pomerili z žogico in mini golom.
Peti turnir slovenske serije uličnega nogometa je bil v Celju. Na Krekovem trgu se je v kletki igralo »ena na ena«, mimoidoči pa so lahko uživali v vrhunskih potezah mladih nogometašev. Organizatorji so tudi tokrat privabili znanega športnika, ki ni nogometaš.
Kapetan Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Luka Žvižej se je pomeril s Tilnom Štimcem, uradno najboljšim slovenskim freestyle uličnim žonglerjem. Hitronogo rokometno reprezentančno levo krilo je navdušilo. Ob bučni podpori domačih navijačev je Žvižej namreč zmagal s 3:0. Odlično se je branil, obenem pa hitro, srečno in spretno zabijal gole. Tekma sicer ni bila v ponudbi stavnic ... Vseeno se je marsikdo vprašal, zakaj Luka ni zaigral v konkurenci najboljših predstavnikov uličnega nogometa.
Kurnik izgubil finale
V uradnem delu je slavil Kranjčan Davor Ninic, drugič letos. V finalu je z 12:7
ugnal Mateja Kurnika. »Davorin je bil premočan, pokazal je največ na tem turnirju,« je priznal Kurnik, nekdanji repre-zentant dvoranskega nogometa. Gre za zobozdravnika iz Sevnice, ki zdaj živi v Celju. Leta 2008 je bil v slovenski selekciji, ki se je pomerila z brazilsko.
Tudi ženske znajo!
Od domačinov se je najbolj izkazal Dejan Pantovič, ki se je uvrstil v polfinale. Bogato znanje so prikazali še Rok Remos, Jetmir Torra in Žiga Lipar. Prihodnji, tudi zadnji kvalifikacijski turnir bo v soboto v Mariboru, v nedeljo pa bo tam še zaključni turnir. Dogodek so popestrile celjske nogometašice, ki so v kletki igrale v parih. Gre za igralke Ženskega nogometnega kluba Celje, ki so aktualne državne prvakinje v dvoranskem nogometu in so s prikazom svojih veščin marsikoga presenetile.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Zmagovalec »celjske kletke« Davor Ninic s pozlačeno repliko nogometnega čevlja.
V ozki kletki so goli seveda mali, zadetek od ograde ne velja.	Finalni obračun je bil zelo bojevit.
FOTOREPORTAŽA
41
Mednarodno plesno tekmovanje Break the floor je že peto leto v Celje privabilo plesalce iz različnih držav: »S tem spodbujamo mlade, da plešejo in da ples postane del njihovega življenja,« je povedal organizator Dejan Gregl, predsednik plesnega društva Cele Attack. (Foto: AK, SHERPA)
Lomila so se tla
V Celju je plesalo 220 tekmovalcev iz 18 držav z vsega sveta - Največ lovorik so osvojili slovenski plesalci
Na 5. mednarodnem plesnem tekmovanju Break the floor je 220 tekmovalcev iz 18 držav v soboto lomilo tla celjskega kluba Mansion. A ne dobesedno. Plesalci, razdeljeni v štiri kategorije, so se vrteli po rokah, glavi, skakali z obema nogama ali samo po eni in izvajali vratolomne akrobacije, ocenjevali pa so jih sodniki s Finske, iz Ukrajine in z Nizozemske. Po besedah organizatorja Dejana Gregla se vsako leto prijavi več tekmovalcev, željnih novega znanja in druženja.
Plesala so tudi dekleta, med njimi 16-letna Ana Krklec iz Dobovca pri Rogatcu, ki se v moški družbi počuti močnejšo. »Lažje se v plesnih bojih bojujem proti fantom. Četudi izgubim, mi je lažje, kot če bi izgubila proti plesalkam. Fantje se norčujejo iz mojih potez, jaz pa iz njihovih. Zabavno je!« Zulu Djamil iz Alžirije pravi, da bi za break
dance prepotoval ves svet, samo da bi se lahko družil z ljudmi, s katerimi si deli izkušnje in uživa v plesu. 23-letni Ljubljančan Vid Vidmar »Vision«, zmagovalec boja ena na ena, pleše že dvanajst let. V plesu vidi izziv, kjer lahko sam sebe preizkuša in si dokazuje, koliko zmore. Z njim se strinja tudi 30-letni Jure Perko »Jarome«, ki je sicer pod avstrijsko zastavo, a s slovenskimi koreninami zmagal v kategoriji top rock.
Učijo se drug od drugega
»Učiti se moramo od boljših, da lahko postanemo še boljši. In to je možno na plesnih delavnicah, ki so ogromno pripomogle k razvoju break dance scene,« je o pomembni vlogi delavnic prepričan b-boy »Jarome«, ki se s plesom ukvarja že osem let. Vsi trije sodniki so na delavnicah udeležence učili svoje korake, trike in stil. Na enak način je
Vseh 220 tekmovalcev so ocenjevali sodniki, ki so svojo odločitev, kdo je bil v plesnem dvoboju boljši, izrazili na način, razviden s fotografije. Boljši je bil plesalec na njihovi desni strani. (Foto: SHERPA)
znanje pridobival tudi finski breakdancer Focus. »Ni knjig, ni filmov in ni dokumentacije, iz katerih bi se lahko učili, tako da je to najučinkovitejše sredstvo za prenos znanja na mlajše generacije.« Pluto iz Ukrajine meni, da je učenje od mojstrov veliko bolj učinkovito kot učenje z video posnetkov. »To je del resničnega življenja. Ljudje si med seboj delimo izkušnje in to je tisto, kar šteje. Ne gre samo za tekmovanje, gre za glasbo, vzdušje, druženje,« pojasni ukrajinski sodnik, ki na potovanjih med različnimi narodi spoznava različne plesne stile. »Na tekmovanjih, kot je to, dobim ogromno navdiha. Veliko je talentiranih plesalcev, ki jih še nihče ni odkril. Opazovati njihovo znanje v živo - to mi pomeni veliko.«
Vsi so zmagovalci
Focusu je na dan tekmovanja praznoval 30. rojstni dan in presenetili so ga s torto, pleše pa že od 11. leta: »Ogromno sprememb se je zgodilo v tem času. Ko sem začel plesati, ta scena na Finskem še ni bila razvita. Iz leta v leto je bolje, iz tekmovanja je nastala prava plesna urbana kultura, ki je razširjena po vsem svetu.« Tekmovalci se sicer po njegovem mnenju takšnih tekmovanj najpogosteje udeležujejo zaradi denarnih nagrad, a velik pomen ima druženje. »Pogosto, četudi ne zmagaš, se veliko naučiš ravno takrat, ko izgubiš. Učimo se na svojih napakah, jih odpravimo in se naslednjič vrnemo brez njih. Postajamo močnejši in smo na koncu zato vsi zmagovalci.«
ANJA KOVAČIČ
Finale skupinskih plesnih bojev - na levi slovenska skupina Flow From Bellow, na desni italijanska Illeagles. »Težko je plesati proti neznanemu plesalcu, a najtežji del je premagati samega sebe. Tako da na nek način vedno tekmuješ sam s seboj,« se je po osvojenem prvem mestu v kategorijah ena na ena in skupinsko novih izzivov razveselil Vid Vidmar. (Foto: AK)
V kategoriji do 16 let je najmlajši zmagovalec postal 11-letni Majko Koiš s Slovaške, v kategoriji top rock Jure Perko »Jarome«, Slovenec, ki živi v Avstriji, v boju ena na ena Ljubljančan Vid Vidmar »Vision«, med skupinskimi boji pa je največ izvirnosti pokazala ljubljanska skupina.
11-letni Majko Koiš s Slovaške je, kljub temu da ne govori angleško, s svojim neverjetnim občutkom za ples in plesno izražanje navdušil vse prisotne in pometel z vso konkurenco v kategoriji do 16 let. Pleše šele dve leti, zato se mnogi veselijo njegovih nastopov v naslednjih letih. (Foto: SHERPA)
42
REPORTAŽA
Konj je njihov najboljši prijatelj
Na jubilejnih konjeniških igrah na Vitanjskem Skomarju - Med spretnostnimi ovirami in v galopu
Na Vitanjskem Skomarju so v soboto pripravili konjeniške igre, ki so se jih udeležili konji in konjeniki iz različnih krajev Slovenije. Konjeniške igre so bile jubilejne, desete. V zgodnjem popoldnevu je bilo vreme kot na razglednicah.
»Kar šestkrat je konjeniške igre motil dež, vse do sedmega tekmovanja,« se je nad poletnim muhastim vremenom pritoževala Marta Sušec, predsednica konjeniškega jahalnega društva z Vitanj-skega Skomarja, ki ima sedež na njihovi kmetiji. Osmim in devetim konjeniškim igram je spet ponagajal dež, letos je zmotil šele konjeniško večerno družabno srečanje.
Aplavz za šestletnika
Med spretnostnimi igrami sta morala konj in jezdec čez vodo, čez premikajočo se desko, treba je bilo odpreti vrata, konj je moral skozi tunel in čez hlod, obkrožiti je moral štiri sode. Prav tako se je moral posebej izkazati jezdec, ki je moral metati
konjske podkve v oddaljeno posodo. Gledalci, ki so navijali za tekmovalce, so na koncu posebej zaploskali šestletnemu dečku, ki je na islandskem poniju uspešno prešel vse ovire. Deček seveda ni tekmoval. V spretno-stnih igrah je zmagala Taira Ribič iz Bezine pri Slovenskih Konjicah, drugi je bil Vinko Stiplovšek iz Šmarja pri Jelšah, pokal za tretje mesto je prejel Blaž Strašek iz Koroške konjenice.
Na galopskih dirkah so tekmovali v kategoriji hladnokrvnih, to je delovnih konj, in v kategoriji športnih toplokrvnih konj. Po tekmovalni stezi so se zapodili po trije jezdeci hkrati, najboljši se je uvrstil v naslednji krog. S toplokrvnim konjem je zmagal Ivan Arlič z Dobrne, drugi je bil znova Vinko Stiplovšek iz Šmarja pri Jelšah in tretji njegov šmarski rojak Alen Kladnik. Prav tako napeto je bilo med galopsko dirko s hladnokrvnimi konji, kjer je zmagal Marko Medved iz okolice Kranja, drugi je bil Rudi Iskrač iz Slovenskih Ko-
njic, za tretje mesto je prejel pokal Dani Petre iz Zreč.
Vse za konja
Konjeniške igre so bile na več kot sedemsto metrih
Med spretnostnimi igrami sta morala konj in konjenik čez vodno oviro.
Družina Sušec s konjeniške kmetije Petre na Vitanjskem Skomarju. Mama Marta je predsednica tamkajšnjega konjeniškega društva, mož Stanko in sin Urban ji veliko pomagata.
Skupina ljudskih pevcev iz Vitanja je bila na konjeniške igre povabljena z razlogom. Pevec Anton Mavc ima doma tri konje posavce, Ivan Pavlič je bil med ustanovnimi člani konjeniškega društva, tudi Anton Rošar je ljubitelj konj (na fotografiji so od leve proti desni).
med drugim pomagal pri delu v gozdu in vlekel brano,« se spominja predsednica društva Suščeva. Danes je njihova kmetija izletniška, s poudarkom na konjeništvu, saj imajo kar šest konj. Obiskovalci jih lahko jezdijo ali se vozijo s kočijo. Glavni vir dohodka na kmetiji Petre sta še vedno živinoreja in
les, turizem je dopolnilna dejavnost. Zanimivo je, da je 27 hektarjev kmetije Petre v enem samem kosu, poleg tega imajo na Rogli najetih še 22 hektarjev travnikov. »Konj je človekov najboljši prijatelj,« je prepričana predsednica.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Iz tega fantička še nekaj bo. Šestletnik, ki seveda ni tekmoval, je na islandskem poniju premagal vse spretnostne ovire.
nadmorske višine, na izletniški kmetiji Petre, kot se Suščeva kmetija imenuje po domače. Na prizorišču je bila opazna prodajna stojnica z vsem mogočim okrasjem za konjske ljubiteljice in ljubitelje ter konjenike. Kupiti je bilo mogoče različne zaponke, western kravate, kavbojske klobuke in še in še. Pripravljeni niso bili le tekmovalci, v pripravljenosti je bilo tudi reševalno vozilo, saj nesreča ne počiva.
Za duševno hrano je poskrbela skupina ljudskih pevcev iz Vitanja, ki veliko nastopa na domačih slavjih, na srečanjih ljudskih pevcev. Vsi štirje člani izhajajo iz družin, kjer so se posvečali družinskemu petju na kolinah, med luščenjem koruze, po košnji in še marsikdaj. Kar dva od pevcev sta povezana s konji, pevec Ivan Pavlič je bil celo med ustanovnimi člani konjeniškega društva na Vitanjskem Sko-marju. Na domači kmetiji je imel celo po pet konjev.
Konjeniška kmetija
Konjeniško društvo, ki je igre pripravilo, ima več kot štirideset članov iz Vitanja in okoliških občin. »Trudili smo se, da konjeništvo ne bi utonilo v pozabo,« se spominja ustanovitve društva Pavlič. Člani vitanjskega društva se udeležujejo različnih prireditev in tekmovanj blizu in daleč, večkrat se odpravijo na konjeniške pohode. Pozimi so pripravili celo tekmovanje »horse skimming«, ko sta vlekla smučarja konj in jezdec. Tudi na vitanjski folklorni prireditvi Holcerija sodelujejo.
Lastniki in ljubitelji konj so vitanjsko društvo ustanovili pred desetimi leti. »Na domači kmetiji smo vedno imeli po enega konja, ki je
Karolina Lednik iz Spodnjih Stranic:
»Na tekmovanju sodelujem kot navijačica, saj ima moja vnukinja konja in tekmuje. S konjeništvom ima izjemno veselje, med počitnicami preživi veliko časa s svojim konjem. Tudi druga vnukinja, ki je stara komaj dve leti, ga že rada ljubkuje. Doma sem s podeželja, vendar se ne spominjam, da bi imel kdo v vasi konja.«
Štefan Kavc iz Stenice pri Vitanju:
»Ko sem se poročil na kmetijo v Stenico, smo imeli vole, nato sem nekaj let po poroki kupil konja. Potreboval sem ga predvsem zaradi lažjega spravila lesa. Delo z njim je bilo zame užitek. Konja sem imel rad, saj če živali nimaš rad, je bolje, da je nimaš.«
Edvard Šivak iz Šmartne-ga ob Paki:
»Sem dolgoletni ljubitelj konj. Danes sem tu kot navijač za kobilo Julo in njenega jezdeca Blaža iz Koroške konjenice. Sicer tudi sam jezdim in tekmujem. Konjeništvo je zame način življenja. Konci tedna so namenjeni konjeništvu, pohodom in druženju s konjeniki.«
Boštjan Žolgar iz Stopč pri Grobelnem:
»Ko smo bili otroci, smo se konjev zelo bali, zdaj se je to spremenilo. Na domači kmetiji imam za svojo dušo kobilo že tri leta. Tekmovanj se ne udeležujem, vendar sem reden udeleženec konjenic po vsej Sloveniji. Eni imajo radi motorje, drugi morje, mi imamo konje. Vključen sem med Šmarske konjenike, kjer nas je približno šestdeset.«
REPORTAŽA
43
Člani gobarskega društva iz Dobrove, ki so v Hramšah poskrbeli za slastno gobovo juho.	V Hramšah so se zbrali člani Bisernice, predstavniki drugih gobarskih društev in Mikološke zveze Slovenije.
Veseli, ker na Celjskem ni zastrupitev z gobami
Petdeset let Gobarskega društva Bisernica iz Celja
S piknikom na tradicionalnem prizorišču v Hramšah pri Dobrni je Gobarsko društvo Bisernica iz Celja pred dnevi zaznamovalo petdesetletnico delovanja v navzočnosti najbolj zvestih članov in številnih gostov iz drugih slovenskih gobarskih društev ter predstavnikov Mikološke zveze Slovenije.
Začetki delovanja današnje Bisernice, ki je za Gobarsko mikološkim društvom Ljubljana drugo najstarejše v Sloveniji, segajo v leto 1963. Takrat se je nekaj navdušencev gobarjenja in ljubiteljev narave, Milka Debeljak, Marija in Karl Šmauc, Janko Volf, Jože Šnajder, Ivan Trglavčnik in drugi »pionirji«, zbranih okrog pobudnice in mentorice Mare Pelosi, odločilo, da ustanovijo društvo, naslednje leto pa so ga tudi uradno registrirali.
Spoznavanje gob na strokovnih ekskurzijah
Tako kot danes je tudi takrat železni repertoar društva predstavljalo prirejanje strokovnih ekskurzij, predavanj in ene do dveh gobarskih razstav letno. »Na leto pripravimo šest do sedem strokovnih ekskurzij na različnih lokacijah v bližini Celja, kjer najprej nabiramo gobe, potem sledita njihovo določanje in kratko strokovno predavanje z opisi značilnosti nabranih gob,« pojasnjuje najpomembnejši del delovanja društva Ana Ivanovič, dolgoletna predsednica Bisernice. Z najvišjim strokovnim nazivom determinator mentor spada med dvanajst najbolj usposobljenih strokovnjakov, določevalcev gliv, po kriterijih Mikološke zveze Slovenije.
Kot pomemben dosežek društva predsednica Ana Ivanovič šteje tudi to, da na Celjskem ni bilo usodnih zastrupitev z gobami in da se do danes to ni zgodilo nobenemu članu Bisernice. »Sicer pa se poleg članov name obračajo tudi nečlani, ko potrebujejo pomoč pri določitvi gob, tudi z opisi in s fotografijami po elektronski pošti, ki morajo biti dovolj ostre in kakovostne,« opozarjapredse-dnica celjskih gobarjev.
Ana Ivanovič zadnja leta vodi Gobarsko društvo Bisernica iz Celja.
Veselje pri delu z mladimi
Dolgoletni predsednik društva je bil tudi Amadeo Dolenc, danes predsednik Mikološke zveze Slovenije in član upravnega odbora Bisernice, ki se ji je pridružil leta 1972. »Včasih je bilo delovanje društva drugačno. Ko smo bili še tovariši, je bilo več časa zanj. Poleg strokovnih ekskurzij smo bili v Sloveniji najbolj znani tudi po poučevanju v šolah in res se je bilo čudovito družiti z otroki in spremljati njihovo zanimanje za gobe,« se spominja nekdanji predsednik društva.
Kriza in pomanjkanje časa vplivata na članstvo
V najboljših časih je imela Bisernica tudi približno 340 članov, potem so zaradi manjših stroškov nastala tudi lokalna društva v La-
škem, Velenju, na Polzeli ... Danes celjsko gobarsko društvo šteje približno 60 članov, ekskurzij in drugih dogodkov pa se jih udeležuje 15 do 20.
»Članstvo upada tudi zaradi članarine, saj če se društvu pridružita zakonska partnerja, to lahko pomeni kruh za dva meseca, kar je v teh kriznih časih tudi pomembno,« je slikovit nekdanji predsednik društva.
Bisernica je pred leti opozarjala nase tudi s tradicionalnimi gobarskimi razstavami v času celjskega obrtnega sejma, tudi danes pa pripravi eno do dve razstavi letno. Praviloma v katerem od trgovskih centrov in že nekaj let v začetku septembra tudi na Celjski koči v okviru gobarskega konca tedna, kjer pripravijo tudi tekmovanje v pripravi gobovih jedi. Izpostaviti velja tudi, da jim je uspelo pred leti na Celjski koči urediti gobarsko učno pot.
Gobarska kultura še vedno na nizki ravni
Kljub zadovoljstvu ob častitljivem jubileju, pomembnem deležu in vplivu, ki ga imajo vodilni člani društva v okviru Mikološke zveze Slovenije, in dobrem strokovnem sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in okolje, gozdarskim inštitutom in drugim ustanovami je osveščanje o gobarski kulturi še vedno ena
Le zakaj čepela bi doma?
Mira Krempuš, Celje: »V celjsko gobarsko društvo sem se včlanila leta 1981. Rekla sem si: >Le zakaj bi čepela doma? < Ponavadi smo šli v gobe vsako prvo soboto, potem pa smo iz nabranih gob skuhali različne jedi, največkrat sem sama bila kuharica. Sicer pa je gobarska tradicija bila že v naši družini, imeli smo dve trgovini in smo prodajali suhe gobe. Bila sem tudi vsa leta blagajnik v gobarskem društvu.«
prednostnih nalog za naprej: »Svetovni prvaki smo po nabiranju gob, čisto na dnu pa po kulturi nabiranja in obnašanja v gozdu. Še vedno lahko opazimo brcanje gob, uničevaje podrasti in drugo razdejanje,« je ogorčena Ana Ivanovič, ki dodaja, da se z izobraževanjem da veliko narediti, a žal brez kazni ne gre in te so očitno za Slovence še vedno očitno najbolj učinkovite.
ROBERT GORJANC Foto: RG
Jože Brecl, Dobrna: »Imel sem znance, ki so že bili člani gobarskega društva in so naju z ženo pred dvanajstimi leti povabili na občni zbor. In od takrat sva člana. Mesečnih srečanj društva v času gobarske sezone se udeležujeva bolj ali manj redno, na občnih zborih pa sva skoraj vedno prisotna. Gobarim rad zato, ker uživam v naravi, sploh pa žena, ki je strastna gobarka, zaradi težav s hrbtenico potrebuje veliko hoje. Jaz pa kot pridruženi član moram biti zraven, da se mi ne izgubi v gozdu.«
Amadeo Dolenc je bil dolgoletni predsednik celjskih gobarjev, zdaj pa je že nekaj let na čelu Mikološke zveze Slovenije.
Marija Štumberger, Celje: »Ko sem izvedela za delovanje društva, se mi je zdelo zelo zanimivo in tako sem se Bisernici pridružila leta 1979. Z možem sva rada nabirala gobe na ekskurzijah in za razstave. Na primer za tisto na celjskem sejmu, ki smo jo imeli dolga leta, sva prispevala najlepše primerke. Če najdeš lepo gobo za razstavo, je res poseben občutek. Sploh nama ni šlo za to, da bi veliko jedla gobe, mogoče trikrat na leto.«
44
POTOPIS
Vdor
ki

ne pripada
Ice Camp Eqi, Grenlandija
Sedimo na terasi na soncu in opazujemo ledene gore, ki se pomikajo pred nami kot manekenke na modni stezi. Tukaj je tudi tišina nekaj posebnega. Sonce ne zaide, tako da občutek za čas odpade. Ko se naveličam ledenih manekenk, se odpravim spat, saj nas bo jutri čakala plovba z malo ladjico med ledenimi gorami do našega cilja Ice Campa Eqi.
Imam premalo besednega zaklada, da bi lahko opisala lepoto, ki jo ustvarja narava.
Plujemo med ledenimi gorami in molče opazujemo skulpture, ki z malo domišljije pričarajo, karkoli si zamisliš. Zaslišimo bobnenje, grmenje, pokanje. Del ledenika se je odlomil in zgrmel v morje. To simfonijo narave poslušam dva dni in dve noči. Vznemirjenje in pričakovanje pri gledanju najlepšega filma, ki ga je ustvarila narava, mi ne dopušča spanca, k čemur pripomore tudi polnočno sonce.
Samo nekaj lesenih hišk ob robu ledenika
Nekaj lesenih hišk s prečudovitim razgledom na ledenik, kot bi sedel v galeriji
Ledenik Ice Camp Equi
Ledenik in velika ladja pred njim
Pogled na ledenik z grebena
Pogled na Ice Camp Eqi
Navdušite nas s potopisom!
i
POTOPIS
45
in občudoval delo vrhunskih umetnikov. Poslušam tišino in se grejem ob žarkih polnočnega sonca, varno skrita v zavetju mreže proti komarjem. In čakam. Toda ne dolgo, ko zaslišim prvi pok, prvo grmenje in prvi padec ledu v morje. To se ponavlja in ponavlja, jaz pa se ne naveličam gledanja tako čudovitih prizorov, ki jih verjetno nikjer več ne bom videla.
V pričakovanju ogromnega vala
Najprej opozorilo kapitana ladjice ob izkrcanju: če zasliši-te sireno, takoj stecite do označene točke na kopnem, kajti to pomeni, da prihaja ogromen val kot posledica padca dela ledenika v morje in izkrcanje je nevarno. Do označene točke pa val naj ne bi segel. Dobro, to smo osvojili in že smo na kopnem, seveda oblečeni, kot da gremo na severni pol. Potniki, ki čakajo na vkrcanje, so oblečeni precej manj. Po treh dneh bivanja ob ledeniku smo se tudi mi že utrdili in se vračali že skoraj v kratkih rokavih.
Odpadki nazaj v civilizacijo
Sledi učna ura v kantini.
Upraviteljica kampa, mlada študentka biologije iz Ko-penhagna, nam da osnovna navodila za bivanje v kam-pu. V hiškah ni tekoče vode, zato pa v kantini dobimo vrč vroče vode za umivanje. Ob vsaki hiški je tudi suho stranišče, zraven pa voda v plastični posodi - na pipi-co. Za vse je poskrbljeno. Ni odveč povedati, da vse odpadke odpeljejo v civilizacijo in na ta način ohranjajo čisto okolje. Glede nujne zdravniške pomoči pa tole: v primeru težav se lahko v vsakem času (tudi ponoči) obrnemo nanjo in v primeru potrebe pokliče helikopter, ki bolnika odpelje v najbližjo bolnišnico.
Neobičajno jutranje vstajanje
Kot je v njihovi navadi, gostom ob prihodu vedno ponudijo domače pecivo in čaj. To smo prvič doživeli v tem kampu, nato pa še drugod po bolj neobljudenih krajih.
Jutranje vstajanje ni običajno. Ni tekoče vode, ni elektrike, je pa zato prečudovito okolje, ki nas pospremi na celodnevni pohod do ledenika. Vreme je primerno
našemu počutju. Sončno, toplo in v tem uživajo tudi komarji, zato si nadenemo mrežo proti komarjem. Prečkamo številne potoke, kjer si skupina devetih popotnikov pomaga. Smo kot ena družina, ki uživa v vsaki malenkosti, ki nam jo ponuja Grenlandija. Sonce pripeka, žeja je velika, voda iz potokov pa odlična. Pot se konča na grebenu točno nasproti ledenika. Prepustimo se toplim sončnim žarkom in melodiji ledenika, tako živega, tako ogromnega, ob katerem se človeško bitje počuti povsem majceno in nebogljeno. Besede so odveč, narava govori sama.
Pred odhodom v civilizacijo naš čaka še en dan pohoda po »nikogaršnjem« ozemlju. Hodimo ob obali, tako da nas ves čas spremlja pogled na ledenik, pod katerim plujejo večje in manjše ladje, ki so v primerjavi z ledenikom prav neznatne. Tudi tjulenj, ki se potaplja v morju, nas opazuje. Nas, devet malih pikic, ki ne sodimo v tamkajšnje okolje. Zato ga tudi spoštujemo, saj vemo, da vdiramo v svet, ki nam ne pripada.
Ledene skulpture na poti v Ice Camp Equi
Barbara Popit med odkrivanjem »ledene« dežele
Pogled na ledeno skulpturo
Pokrovitelj akcij e Q	| j j 11
Navdušite nas s potopisom:
www.optimist.si
KOVČKI - DQDATKI-TOR,ßE - DENARNIC
46
BUKVARNA / PODLISTEK
Alex Goldfarb, Marina Litvinenko: Disidentova smrt
Zgodba o zastrupitvi kot zgodba o Putinovi Rusiji
Knjiga je prišla kot lansko rojstnodnevno darilo sošolke z gimnazije in dolgoletne prijateljice, in sicer s pripisom: »... za skomine po naši vzhodni sorodnici ...« In res, po dolgih dveh desetletjih premora pri ukvarjanju z Rusijo oziroma nekdanjo Sovjetsko zvezo je bilo to darilo kot naročeno. Razgibano politično, gospodarsko in siceršnje dogajanje v Rusiji me je spet začelo vedno bolj zanimati, tako močno, da se je dva meseca po tem darilu zgodilo še potovanje v Rusijo. Po več kot triindvajsetih letih, odkar sem bil nazadnje tam, kot študent, v nekdanji Sovjetski zvezi.
Zaradi svojega zanimanja za Rusijo Mihaila Gorba-čova (Sovjetsko zvezo) sem razsežnosti in daljnosežne posledice njegove perestroj-ke in glasnosti, ki je ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja spremenila politični zemljevid sveta, hitro priklical v spomin. Zato pa je Putinova Rusija po letu 2000 (pa tudi Rusija devetdesetih
po zlomu SZ) pomenila kar precejšno sivo liso.
Knjiga Disidentova smrt, s podnaslovom Zastrupitev Aleksandra Litvinenka in vrnitev KGB, ki je v originalu in pri nas v prevodu izšla leta 2007, ni le zgodba o osebni drami nekdanjega agenta KGB, marveč študija vzpona na oblast in
avtokratskega vodenja države novega ruskega carja moderne dobe Vladimirja Putina in njegovega boja z oligarhi, ki so se mu upali postaviti po robu.
Aleksander Litvinenko je bil dolgoletni agent zloglasne tajne službe sovjetskega notranjega ministrstva KGB, ki se je kasneje z razpadom
O avtorjih:
Alex Goldfarb je kot znanstvenik delil usodo mnogih sovjetskih disidentov (Bukovski, Solženicin, Rostropo-vič), ki so morali zapustiti Sovjetsko zvezo. Svoj novi dom je našel v ZDA, kjer se je zaposlil na kolumbijski univerzi. Po razpadu SZ je služboval kot predstavnik Sorosovega sklada v Rusiji, potem pa kot direktor Mednarodne fundacije za državljanske svoboščine, ki jo je ustanovil njegov prijatelj in eden najbolj znanih ruskih oligarhov Boris Berezovski. Slednji je umrl marca lani v Londonu, zanimivo, v velikih dolgovih. Alex je knjigo, kot pravi, pisal po spominu iz obdobja druženja z Litvi-nenkom in drugimi akterji v knjigi.
MarinaLitvinenko, žena zastrupljenega Aleksandra Litvinenka, tudi s to knjigo bije boj s sodnimi mlini in Kremljem, da bi resnica o »Saševi« smrti prišla na dan. Bije pa tudi boj za preživetje v dragem Londonu, potem ko je ob smrti Berezovskega, ki je bil »Sašev mentor in prijatelj«, usahnila finančna pomoč.
SZ preimenovala v FSB. Ker je na novinarski konferenci razkril, da mu je FSB odredil likvidacijo njegovega prijatelja in mentorja, oligarha Borisa Berezovskega, in druge nečednosti, so ga razglasili za izdajalca. Ostali sta mu le dve možnosti: ali zapor v domovini ali pobeg iz države. Kljub mnogim pomislekom in ljubezni do domovine se odloči za drugo možnost, pri čemer mu pod okriljem Borisa Bere-zovskega pomaga avtor knjige Alex Goldfarb, ki je bil uslužbenec znanega svetovnega do-brodelneža Georga Sorosa.
Litvinenko z ženo Marino in s sinom Tolikom leta 2000 prebegne v London, kjer zaprosi za politični azil. Tam piše knjige in razkriva skrivnostna ozadja dogodkov, ki so usodno vplivala na tok novodobne ruske zgodovine. Kot je bila na primer raz-strelitev dveh stanovanjskih blokov v Moskvi konec leta 1999, zaradi česar se je začela druga čečenska vojna, ali pa ugrabitev 700 talcev v moskovskem gledališču Dubrovka oktobra leta 2002. Po teoriji
		Infond
		vzajemni skladi
Trženje vzajemnih skladov
za družbe za upravljanje
ALTA
ALTA Skladi d.d.
KD Skladi
družba za upravljanje, d.o.o.
Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo
vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.:
Atka Prima d.o.o.
v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
Tržno sporočilo. Družba ATKA- PRIMA d.o.o., Kidričeva ulica 24 B, 3000 Celje je v smislu 21 člena Zakona o trgu finančnih instrumentov odvisni borznoposredniški zastopnik družbe ALTA Invest, d.d., Železna cesta 18, Ljubljana.
Nadzorni organ je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip B, Ljubljana. Več informacij na
zarote, kot je raziskoval Litvinenko, bi lahko za obema tragičnima dogodkoma stal FSB.
Ker je bil s svojimi razkritji moteč za Putina, si je Kremelj na vse pretege prizadeval, da bi Litvinenka, za katerega je od Velike Britanije zahteval izročitev (kot tudi za Bere-zovskega), odstranil. Tako ga dolga roka FSB poišče v Londonu in zvabi v svojo past. Na sestanku v restavraciji Millenium leta 2006 Aleksandra Litvinenka zastrupijo z radioaktivnim polonijem, katerega sledi Scotland Yard najde v čajniku in še na mnogih drugih mestih.
Glavna osumljenca za umor Litvinenka sta nekdanja častnika FSB in GRU (vojaške obveščevalne službe)
Andrej Lugovoj in Dmitrij Kovtun. Ker do t. i. male atomske bombe, kot strokovnjaki imenujejo radioaktivni polonij, ni mogoče priti na tržnici, je logično, da glavne sledi glede naročila umora vodijo v Kremelj, kjer pa seveda vse obtožbe zanikajo.
Knjiga Disidentova smrt se bere kot napet politični triler in razgibana zgodba o zakulisnih bojih za oblast in prevlado v Kremlju, med režimom, njegovimi političnimi nasprotniki in oligarhi, ki so se upali upreti Putinu, o ozadju čečenske vojne in drugih pomembnih dogodkih posovjetske Rusije ter kot portret Vladimirja Putina iz disidentske perspektive.
ROBERT GORJANC
Svetovna vojna 1914-1918
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Vir: Album Slovenije, www.kamra.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Janez Klajnšek na dopustu leta 1916
»Jaz sem bil proti >polentarjem<!«
Janez Klajnšek (Grabnski Anza) iz Botričnice pri Šentjurju, sorodnik Alojza Šibala, ki nam je posredoval pričujočo fotografijo, se je kot vojak Avstro-Ogrske boril proti Italijanom. Na zadnji strani fotografije je dopisano: »Bili so zelo plemeniti mož.«
Prispevek: ALOJZ ŠIBAL, Ponikva pri Šentjurju
V
Ce radi pišete in fotografirate.
zabeležite dogodke med vrstniki
naj bodo učenci in dijaki in ne njihovi mentorji oziroma učitelj
VSAK ČETRTEK
mwöMOÄI
ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN
PODLISTKA
47
ZGODBE IZ KAMRE
AUkamra
www.kamra.si
Stavbna dediščina mozirskega trga (12)
V sklopu predstavitve stavbne dediščine mozirskega trga predstavljamo Paherjevo, Kampuževo in Goričarjevo-Zvi-rovo hišo.
Paherjeva hiša
Paherjeva hiša
Nadstropna stavba z začetka 19. stoletja, katere lastniki so bili Paherji. Hiša ima značilno plitko češko kapo v veži. Gospodarsko poslopje je bilo na dvoriščni strani. Paherji so bili posestniki, imeli so trgovino z usnjem. Fran Kocbek in njegov učiteljski tovariš Kos sta leta 1894 izdala v Celju knjižico »Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico«. Iz nje je razvidno, da sta bila tedaj avtorizirana gorska vodnika v Savinjskih Alpah Alojz Lončar in Franc Paher iz Mozirja.
Kampuževa hiša
Hiša je iz 19. stoletja. Lastniki so bili Kampuži, ki so bili posestniki in gostilničarji. V njihovi hiši je bil hotel Ilirija.
Goričarjeva-Zvirova hiša
Velika nadstropna stavba z gospodarskim poslopjem je
Kampuževa hiša
bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja na temeljih baročne hiše. Hiša je bila prizorišče tedanjega družbenega dogajanja in zbirališče rodoljubov.
Goričarji so bili posestniki, usnjarji in gostilničarji. Gostilna se je imenovala Pri kroni. V hiši je bila avgusta 1893 ustanovljena savinjska podružnica
Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu; Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985; Mozirje. Mozirje: Občina, 2008.
Slovenskega planinskega društva. V ta namen je bila v hiši ustanovljena tudi prva društvena knjižnica v Mozirju, kateri je prvo knjigo podaril Anton Aškerc.
Prvi predsednik turistično--olepševalnega društva, ki je
bilo ustanovljeno maja 1892, je postal Alojz Goričar. Od leta 1899 je v hiši delovala ekspozitura okrajnega glavarstva iz Celja, katere uslužbenec je bil Leopold Goričar. V hiši je bil rojen tovarnar Alojz Goričar, imel je tovarno barv in lesnih izdelkov v Ljubiji.
Po letu 1890 je bilo zbirališče rodoljubov v Zvirovi hiši št. 33, kjer je gospodaril Alojz Goričar. V njegovi gostilni Pri kroni so bile vse pomembnejše prireditve v tistem obdobju. Tako je bil 8. julija 1893 v njegovi gostilni shod Političnega društva za slovensko Štajersko. Na shodu je bilo sprejetih več pomembnih političnih resolucij.
V hiši je živel Matija Gori-čar, ki je bil banski svetnik in župan Mozirja od leta 1924 do 1938.
ROMAN MEŽNAR Knjižnica Mozirje
Goričarjeva-Zvirova hiša
V soboto, 20. oktobra, smo bili spet v Celovcu. Čeprav smo bili dogovorjeni, da se bomo dopoldne oglasili pri msgr. Podgorcu, smo obisk zamudili. Bomo kljub temu uspeli pregledati zapuščino Mohorjeve družbe? Odločili smo se, da bomo popoldne ponovno poskusili.
Pozvonili smo in nestrpno čakali. Vrata so se odprla in sprejel nas je sam msgr. Pod-gorc. Zasmejal se je in dejal: »Pa so le prišli Sveti trije kralji!« Peljal nas je v sobo, kjer so bili pripravljeni trije paketi. V njih so bili prva vpisna knjiga članov Mohorjeve družbe s četrtim vpisanim Andrejem Einspielerjem, del arhiva Mohorjeve družbe in veliko rokopisov, objavljenih v Mo-horjevkah, del mojstrov naše besede Cankarja, Finžgarja, Preglja, Meška in drugih. Rekel nam je: »Odnesite to v domovino, kajti jaz sem že star in ne vem, kaj se bo po moji smrti zgodilo s tem gradivom. Če bo prišlo v roke Nemcem, ga bodo zagotovo uničili.« Ko nas je pogostil še s čajem in piškoti, smo se od dobrohotnega prelata poslovili in se mu zahvalili za njegovo odločitev.
Od konzula do Nuka
Ko smo se otovorjeni z dragocenim gradivom znašli na cesti, smo se začeli spraševati, kako naj te za nas Slovence
dragocene rokopise prenesemo čez mejo. Prepričani smo bili, da bi nam jih avstrijski obmejni organi odvzeli, sitnosti pa bi lahko imeli tudi na naši meji. Odločili smo se, da o tem obvestimo jugoslovanskega konzula v Celovcu dr. Mitja Vošnjaka in ga prosimo, naj pakete z diplomatsko pošto pošlje v Slovenijo. To se je tudi zgodilo. Pakete smo po vrnitvi prevzeli pri Bojanu Ljubeju na SZDL. Dragoceno gradivo smo nato predali Narodni in univerzitetni knjižnici (Nuk) v Ljubljani, kjer ga hranijo v rokopisnem oddelku.
Pri slovenskih veljakih
Našega kolesarjenja po Koroški še ni bilo konec. 21. oktobra smo iz Celovca krenili
skozi Rožno dolino proti Vrbi. Spotoma smo obiskali dvornega svetnika dr. Valentina Inz-ka, ki nam je posredoval nekaj zanimivih literarnozgodovin-skih podatkov. Proti večeru smo se ustavili v Logi vesi, kjer so nas gostoljubno sprejeli Rajnerjevi. Od tam smo naslednji dan obhodili predel severno od Vrbskega jezera, kjer smo skušali v pogovoru z domačini in župnikom v Kostanju spoznati narodnostne razmere na skrajnem robu slovenske narodnostne meje. Takrat je bilo tam še mogoče čutiti šibak slovenski utrip.
V torek, 23. oktobra, smo se vrnili v Celovec. Nameravali smo obiskati še dr. Joška Tišlerja, takrat že predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev. Doma smo ga
našli šele zvečer. Kljub celodnevni zaposlenosti nas je bil pripravljen sprejeti. Čeprav je dosledno zagovarjal vsestransko sodelovanje z matičnim narodom, je potožil, da pri novi oblasti v Sloveniji ni našel pravega razumevanja in da mu ne dovolijo obiskati Slovenije, češ da so mu celo odvzeli potni list. Pozneje se je to uredilo in je pogosto prihajal v Slovenijo. Glede arhiva Mohorjeve družbe pa je
zanimiva njegova pripomba, ki sem si jo posebej zapisal. Arhiv naj bi leta 1941 izginil. Junija 1945 je prišel k msgr. Podgorcu nek šofer in mu sporočil, da arhiv Mohorjeve vozi iz Gasonetergasse v deželni arhiv. Toda ko smo bili v arhivu, o tem seveda niso nič vedeli. Dr. Tišler je tudi omenil, da ni mogel najti Prešernovih aktov, ki jih je iskal ob praznovanju 150-letnice Prešernovega rojstva. Odkriti naj bi bili dve novi Prešernovi sliki na Koroškem, ki sta bili takrat v zasebni lasti. Tudi obisk tega koroškega veljaka je bil za potešitev naše raziskovalne radovednosti izredno koristen.
Iz knjige prof. dr. Ignacija Vojeta Od Osmanov do Celjanov - Utrinki preteklosti (Celjska Mohorjeva družba, 2014) smo v nadaljevanih objavili zgodbo o romanju Celjskih grofov - knezov in zapis iz Žusemske župnijske kronike. Zadnja zgodba je govorila o reševanju dediščine Mohorjeve družbe z avstrijske Koroške.
V sredo, 24. oktobra, se je naše kolesarsko potepanje po Koroški končalo. Na vse tri je napravilo izjemen vtis in zdelo se nam je, da smo opravili koristno delo.
Zanimiv imenik članov
Mojo pozornost je pritegnil predvsem »Imenik p. n. članov družtva sv. Mohora, kakor so zaporedoma k družtvu pristopili«, zato sem si ga pred predajo podrobno ogledal, napravil nekaj fotoposnetkov in izpisal med drugim tudi naslednje: Andrej Einspieler je vpisal samega sebe na četrto mesto in na peto Antona Ja-nežiča. Na 477. mestu navaja imenik dobesedno: »Dr. Miklošič Franc, ured. c. k. pri dvor. knjižnici in profesor slovanskega jezikoslovja na Dunaju«. Vsega skupaj je zajetih 1.117 članov iz celotnega slovenskega naselitvenega prostora, nato je imenik prekinjen z Einspielerjevim zapisom: »Do sem zarajtal račun l. 1858. - Scripsi in salvavi ani-mam meam.« Imenik je zelo dragocen vir, ki naj bo Mohorjevim družbam tudi vnaprej v spodbudo in naj jih povezuje k skupnemu cilju.
Kako smo reševali dediščino Mohorjeve družbe na Koroškem (3)
MUU/l
//«:• Y/v/ jr.. i/r/tr/
(/////cr
r/
/isr/te-i	/<y>f {(/<>/» « ' /i X<j^> '/t>t<yt//<i/t!yi</č:
Prva stan vpisne knjige članov družbe sv. Mohorja leta 1851. Knjigo hranijo v rokopisnem oddelku Nuk v Ljubljani.
fi /
/
/ /
d
/e /r
/,< /j\ />/, /A
: /^j/ (/>?( OJ «m a n
c. ,-«". Satd oef&irctvce stti c-><*»>/*(

e' C i/^t/ /iy^, Jyi eif	/ « če /av*>: r \ t /t flu S si*. C t'',
r/t* f/ns/ty,	tffjie*.
1 ^t/iČJjitfp-ft,, c. ?,•	Sevrt* ,
cv /? <4,	' *<■' Se^ev ce* ,
A/
'/ttrtjy C djiJtij/ , Auxfe/tef'

' 11 /a/t t , et	dc/?t e-<
"JV/
l/iaef/Mcii.-f č/ave/,	.	^ttf ,<•<■<
. f/s'S/1//>' A'yv . Secl/c^'





»Imenik p. n. članov družtva sv. Mohora, kako so zaporedoma k družtvu pristopili.« Četrti vpisani je bil Andrej Einspieler.
48
BRALCI POROČEVALCI
Razstava Plakat miru
Kar šest osnovnih šol iz Celja in okolice se je v letošnjem šolskem letu odzvalo vabilu Lions kluba Celje Mozaik, da sodeluje na mednarodnem natečaju Plakat miru na temo Mir, ljubezen in razumevanje.
Mladi umetniki, njihovi mentorji, starši in drugi obiskovalci so se zbrali na odprtju, ki je bilo v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, kjer bo razstava na ogled še mesec dni. Za odličen kulturni program so poskrbeli učenci iz OŠ Tabor.
Natečaj vsako leto poteka po pravilih, ki se jih morajo držati vsi sodelujoči lions klubi, osnovne šole in likovne delavnice, ki so se odločile za sodelovanje. Na natečaju lahko sodelujejo otroci, stari najmanj 11 let in največ 13 let. Posamezno likovno delo mora biti samostojno delo otroka in ne sme biti skupinsko. Tehnike risanja niso določene.
Naši mladi umetniki nas vedno znova presenečajo s svojim talentom. Včasih kar ne moremo verjeti, kako spretno izražajo in upodabljajo svoje ideje. Seveda si brez likovnih pedagogov - mentorjev ne znamo predstavljati, da bi bile razstave tako umetniško in domišljijsko bogato obarvane.
PP
Brez besed, le glasba
Koncert Malega godalnega orkestra GŠ Celje v ponedeljek, 26. maja, z naslovom Brez besed je bil resnična povrnitev v zlata 60. in 70. leta prejšnjega stoletja.
Dirigentka Petra Arlati Kovačič, ki je napisala vse aranžmaje za orkester, je v širok repertoar malega godalnega orkestra dodala še neminljive, zimzelene skladbe slovenskih korenin, ki jih še danes vsi radi prepevamo. Skladbe Mojmirja Sepeta, Jureta Robežnika, Jožeta Privška, ki so jih prepevali Elza Budau, Oto Pestner in ostali znani slovenski pevci, so v nas prebudile nostalgijo po nekih drugih časih, ki se jih skoraj ne spomnimo več. Za presenečenje in veselje je poleg odlične glasbe poskrbel pisec marsikaterih zimzelenih skladb, Dušan Velkaverh, ki je bil tudi dirigentkin
prvi šef in je o njej povedal kar nekaj čudovitih besed.
Tokratna posebnost večera so bili mentorji učencev, ki so se jim skoraj vsi, z izjemo Damirja Korošca, pridružili na odru. Tako so mali glasbeniki s ponosom igrali lok ob loku z Alenko Firšt, Miho Firštom, Domnom Hrastnikom, s Kristianom Kol-manom, z Aleksandrom Kuzmanovskim, Mašo Mareš in Barbaro Rajevic ter s Tama-ro Povh na klavirju. Na tolkalih se jim je pridružil še dijak Aleš Lesjak, na bas kitari pa Jaka Krušič.
Veliko obiskovalcev koncerta je z mrmranjem ali požvižgavanjem katere od zimzelenih melodij zapustilo prostore Narodnega doma in odšlo z nasmehom in dobre volje. Kako le ne bi.
ŠPELA FLORJANIČ
Gibanje in druženje -odlična terapija!
Da je gibanje zdravo, vemo vsi. A žal gre čas tako hitro mimo nas, da pogosto pozabimo na pomen zdravega načina življenja, za katerega moramo sami poskrbeti. V Medobčinskem društvu delovnih invalidov Celje posvečamo velik pomen vzdrževanju in ohranjanju zdravja.
Hoja je povsem naravna in varna rekreacija, ki jo lahko izvajamo kjerkoli in kadarkoli. Zanjo ne potrebujemo drage opreme ali posebne dvorane, temveč zgolj čas in predvsem voljo. Redna hoja izboljšuje tako duševno kot tudi telesno
zdravje, saj krepi prav vsako mišico v telesu, pri čemer ne obremenjuje sklepov. Zaradi sproščanja napetosti ugodno vpliva tudi na spanec.
Tokrat smo se v pisarni društva zbrali v večji skupini z namenom, da naredimo nekaj za svoje zdravje. S palicami v rokah smo se odpravili na sprehod skozi celjski mestni park do Špice. Ob prijetnem pohodu je bila tudi priložnost za klepet, najpomembnejše pa je bilo druženje s prijatelji. Rahlo utrujeni smo si bili enotni, da so gibanje, druženje, dobra volja in smeh najboljša terapija.	DRAGICA MIRNIK
Petek, 11. julij
12.00 MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE CELJANI CELJANOM: MLADINSKI TABOR IN DELAVNICA URBANI UTRIPI CELJA - »DOMA NA TUJEM«.
16.00 do 17.00 MESTNO SREDIŠČE KLOVNBUFOVA FESTIVALSKA KARAVANA 2014: KLOVNBUFOVA PARADA
17.00 - 20.00 KREKOV TRG, NA ZVEZDI, PRED MESTNIM KINOM METROPOL KLOVNBUFOVA FESTIVALSKA KARAVANA 2014: KLOVNBUF SE V CELJU NA OGLED POSTAVI
•	Otvoritev festivala
•	Bufeto kolesar: klovnovska predstava
•	Mala šala cirkusa:interaktivna cirkuško-klovnovska delavnica
19.00 ATRIJ DOMA SV. JOŽEF CELJE KONCERT IZ SKLOPA VEČERI V ATRIJU (MAŠA IN KONCERT): EKUMENSKI ZBOR IN PIHALNI ORKESTER IZ ŠVICE
Sobota, 12. julij
10.00- 12.00 MESTNA PLAŽA - Savinjsko nabrežje
KLOVNBUFOVA FESTIVALSKA KARAVANA 2014: KLOVNBUFOVA MALA ŠALA CIRKUSA
17.00-18.00 MESTNO SREDIŠČE, različne lokacije
KLOVNBUFOVA FESTIVALSKA KARAVANA 2014: KLOVNBUFOVE VESELE URICE
18.00 VODNI STOLP KLOVNBUFOVA FESTIVALSKA KARAVANA 2014: KLOVNBUFOVO GLEDALIŠČE Mini cirkus Bufeto
2014
Poletje v CELJU, knežjem mestu
www.celeia.info
FB V Celju smo face
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremebe programa.
Obujali spomine na osnovno šolo
V petek, 6. junija, smo se zbrali sošolke in sošolci 8.a- in 8.b-razreda Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, ki smo šolanje končali v juniju 1964.
Častitljivo petdeseto obletnico smo obeležili v Biedermeier salonu Zdravilišča Laško. V prijetni družbi smo obujali spomine na osnovno šolo pozno v noč. Še posebej smo se razveselili sošolke Dragice iz Švice, ki je tokrat prvič in posebej zato po petdesetih letih srečala svoje nekdanje sošolce in sošolke. Obljubili smo si, da se ponovno srečamo čez pet let.
MAJDA KAJZBA, foto: Foto Fleš
ZAVOD CELEIACEUE
IffiCTM IIBÜMI KI JK
C
s
Ekskluzivni
pokrevitetj
v tiskanem mediju:
Pokrovitelji:
1) banka celje
M VZAJEMNA [Ü triglav SimblO
etekJrosugnal
BRALCI POROČEVALCI
49
Prijeten večer ob zvokih znanih melodij
V	celjskem Narodnem domu je bil v četrtek, 5. junija, prijeten letni koncert ljubiteljskih pevcev Moškega pevskega društva Pod gradom Celje z gosti. Na programskem listu piše, da pevci črpajo energijo za vse svoje delo iz dveh virov: prijateljstva in glasbe, ki jih še bolj združuje in dela še bolj povezane, jim daje naboj za nadaljnje pevsko udejstvovanje in zavedanje, da je življenje ob pesmi in prijateljih lepo. Slednje je tudi glavno vodilo za prirejanje njihovih koncertov. Poslušalci so bili najbolj zadovoljni, ko so lahko med koncertom prepevali vsem znane pesmi skupaj s pevci.
V	prvem delu koncerta so pevci moškega zbora zapeli tri pesmi. Ipavčevo Imel sem ljubi dve so zapeli doživeto, po svojih glasovnih zmožnostih, s poudarjenim fraziranjem na dramaturških viških, kot to zahteva pesem. Sledila je ritmično navihana rožanska ljudska v priredbi Danila Bučarja M' je pa krajčeč posvava. Za konec njihovega prvega dela so ob pozorni klavirski spremljavi Ane Ašič zapeli še prilju-
bljeno pesem z angleškim besedilom Can't help falling in love. Sicer programsko razumna odločitev (pesem je sledila dvema predhodnima pesmima z ljubezensko vsebino), a vendar ni bila dobra izbira, ker pevci niso bili kos
pravilnemu izgovarjanju besedila, kar je osnova, da se pokažeš s programsko inter-nacionalnostjo.
Nastop gostov
Sledil je nastop gostov. Dravograjski sekstet, ki delu-
je pod umetniškim vodstvom skladateljice Tadeje Vulc, nas je popeljal v Dalmacijo. Zapeli so sedem dalmatinskih pesmi (Da te mogu pismom zvati, Ruža crvena ...) z iš-strumentalno podporo kontrabasa, tamburice in kitare.

Zveneli so intonančno točno, z dobrim občutkom za agogično in dinamično razgibanost, ki ju zahteva dalmatinska pesem. Agogičnost (ritmična neenakomernost) in dinamičnost (jakost) sta ključni prvini pri osvajanju
dalmatinske pesmi. Upoštevanju le-teh radi z drugimi besedami rečemo občutek za dalmatinski melos.
Po odmoru je zapel dve pesmi Kvartet Grmada. Pri drugi pesmi, narodni Al jaz pa vem, dobro vem, kam, jih je z izrednim občutkom (poudarjam Ašičev občutek za muzikalnost) spremljal Trio Vikija Ašiča, ki se je pevcem pridružil še kasneje.
Pevci MoPD Pod gradom Celje so za konec zapeli še štiri pesmi (štiri venčke) in se z njimi poklonili Pavletu Kernjaku in Lojzetu Slaku ter ob glasnem ploskanju navdušenih poslušalcev v nabito polni dvorani postregli še z dvema dodatkoma. Pohvaliti je treba zborovodjo gostiteljev Roberta Voduška, ki je v glasbenem žargonu rečeno znal iz pevcev (nekateri že zavidljivih starosti) spraviti njihov glasovni maksimum. To dokazuje vedno znova in ob tem ohranja občutek za glasbeno muzikalnost, ki ga z jasnimi gibi posreduje pevcem. Program je lepo in čuteče povezovala Mateja Zakelšek.
ALJAŽ PAVLIN Foto: JAKA KOVACIČ
Uspešni devetošolci
V sredo, 11. junija, je bila v čudovitem okolju nove telovadnice valeta devetošolcev, valeta zadnje generacije prejšnjega stoletja in tisočletja. Na prireditvi so prejeli priznanja in izvedli lep kulturni program.
Najuspešnejši učenci, teh je bilo 23, so prejeli posebne nagrade. Ti so bili zelo uspešni pri učenju, poleg tega pa so s svojim delom uspešno predstavljali in zastopali svojo šolo na različnih šolskih, področnih, državnih in meddržavnih tekmovanjih. Priznanja je ob pomoči Vesne Poteko in Majde Rojc podelil župan Benedikt Podergajs, ki se je valete udeležil zadnjič kot župan Občine Vojnik. Vsem je iskreno čestital in jim zaželel veliko delovnih uspehov na poti, kamor odhajajo. Zahvalil se je tudi ravnateljici Majdi Rojc za zelo uspešno vodenje šole ter njeno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter izredno dobro sodelovanje z občino in KS Vojnik.
Spominske nagrade so prejeli tudi uspešni športniki in pevci MPZ, ki so večino šolskih let peli v zboru.
MILENA JURGEC, foto: IGOR FENKO
Srečanje prostovoljcev
Del prostovoljcev s celjskega območja na Rogli
Projekt Starejši za starejše, ki je živ v vse več društvih upokojencev, je močno zasidran tudi na Celjskem. O njegovem obsegu pričajo vseslovenski podatki za leto 2013. Prostovoljke in prostovoljci so obiskali 90.300 vrstnikov, pomagali 8.087 ljudem in opravili 22.762 storitev pomoči. Da prostovoljci zmorejo zahtevno delo, potrebujejo tudi sprostitev. Priložnost zanjo je bila junija, ko so prostovoljci s Celjskega pripravili tradicionalno srečanje s prostovoljci z južne Primorske.
Vse, kar je za tako množično srečanje potrebno, so zagotovili zreški prostovoljci na čelu s predsednico KORK in koordinatorico programa Starejši za starejše Tatjano
Kotnik. Preden so se zbrali v Zrečah, so si prostovoljci ogledali cerkev Jezusove spreme-nitve na gori na Rogli in vas Skomarje s Skomarsko hišo.
Na osrednji prireditvi v večnamenski dvorani Term Zreče je program povezovala Tatjana Kotnik, ki je že v pozdravu poudarila, da je srečanje zahvala prostovoljcem, ki vse leto trdo delajo v skrbi za starejše, ki potrebujejo pomoč. Zbrane je pozdravil tudi predsednik DU Zreče Jože Košir, ki je zahvalo prostovoljcem zaključil z besedami: »Po njihovi zaslugi v naši občini ni več osamljenih in zapuščenih.«
Celjska regijska koordinato-rica programa Ivanka Tofant je z zadovoljstvom ugotovila, da je prostovoljcev iz leta v leto
več, ter jim položila na srce: »Vsak človek je nekaj posebnega in vsak si zasluži našo pozornost - tudi tisti, ki nas morda danes odklanjajo. Ne zatiskajte si oči in ne spreglejte težav drugih.« Koordinatori-ca programa za južno Primorsko Slavica Frelih je poudarila pomen druženja in izmenjave izkušenj pri delu tako v mestih kot na podeželju: »Ljudje doživljajo hude stiske. Vse, s čimer se srečujemo, vpliva na nas. Zato je pomembno, da se družimo, da si med seboj dajemo moč in najdemo tiste, ki jo potrebujejo.« Zbrane so nagovorili še podpredsednik ZDUS Anton Donko, predsednik celjske pokrajinske zveze društev upokojencev Emil He-džet in predsednik združenja
upokojencev ADDA za pokrajino Furlanijo - Julijsko krajino Zoltan Kornfeind iz Trsta.
Za veseli del druženja so poskrbeli humorist Kloba-
sekov Pepi, ansambel Veseli jahači, kvartet As iz Vitanja, Franc Kovač iz Ilirske Bistrice in ansambel Vir, seveda pa je bilo celodnevno druženje v
prvi vrsti priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj med prostovoljkami in prostovoljci dveh regij.
MBP
50
MLADI ZA MLADE
Sladko-kisla zgodba
Na zadnji šolski dan smo gledališčniki Osnovne šole Petrovče premierno odigrali Sladko-kislo zgodbo. V Hmeljarskem domu v Pe-trovčah so se ugasnile luči in pred učenci so oživeli najstniki, ki se tako ali drugače spopadajo s prvo ljubeznijo, z odsotnostjo staršev, z različnimi odgovornostmi in težavami, vse skupaj pa je prepleteno s humorjem.
Vsak od nas se spopada s težavami, ki jih prinaša puberteta. Nekateri se z njimi spopadajo na uporniški način, drugi se zaprejo vase, spet tretji pustijo čustvom prosto pot. Okoli sebe opazujemo odrasle in uspešne ljudi, ki so nesrečni. Nam pa že od rojstva prigovarjajo, da se moramo na vseh področjih življenja truditi z vsemi močmi, da bomo nekoč, po vsem trudu in prejokanih nočeh, ravno takšni: uspešni, a nesrečni - kot naši starši. Mi pa se kot najstniki le trudimo izstopati v svetu idealizma, čeprav nam je to velikokrat prepovedano. Torej, kaj je sploh svet idealizma? Ljudje imamo pred sabo podobo popolnosti, kakšni moramo biti, da bomo popolni. Ne zavedamo pa se, da tega ni. Popolnost ne obstaja. Ampak preden to ugotovimo, je lahko za naivne pubertetnike s »pobezljanimi« hormoni že
prepozno. Zatorej vsi tisti, ki se trudite biti drugačni, vsi tisti, ki si želite biti slišani, ampak preprosto niste dovolj »glasni«, vsi tisti, ki imate zlomljeno srce zaradi fanta ali punce, in predvsem vsi tisti, ki si želite biti ljubljeni, morate »prisluhniti« življenju najstnikov v Sladko-kisli zgodbi. To boste imeli priložnost v naslednjem šolskem letu, ko načrtujemo še več uprizoritev.
Dolgotrajne vaje
Na nek mrzel zimski dan smo se učenci od 5. do 9. razreda zbrali v učilnici 4. a razreda. Z našo mentorico Sonjo Rebernik smo razglabljali, kakšen bi bil naš naslednji projekt. Želeli smo odigrati naše vrstnike in prikazati odraslim, s kakšnimi težavami se spopadamo mladi. Gospa Sonja se je spomnila na odlično dramsko igrico, katere scenarij je napisala Polona Kuder, z naslovom Sladko-kisla zgodba.
Dva devetošolca (Luka Lešek in Ina Lednik), šest osmošolcev (Maja Lobnikar,
Domen Romih, Kristjan Anej Kramar, Maruša Čater, Dejan Mesarič in Pina Držan) ter pe-tošolka (Taja Dvornik) smo se od tistega mrzlega zimskega dneva pa vse do toplih junijskih dni zbirali vsak torek v isti učilnici. Imeli smo ogromno dela z učenjem besedila in izgovorjave, s postavitvijo scene in izdelavo kostumov, seveda pa smo morali vzpostaviti medsebojno kemijo.
Kot najstniki imamo tudi mi ogromno težav, čeprav so starši prepričani, da niso niti približno tako pomembne kot njihove. Zato je pomembno, da se odpremo, zaupamo težave našim bližnjim, pomembno je, da se zavedamo, da smo edinstveni. Čeprav nam na nas ni všeč to in ono, smo vsi lepi, pa čeprav tako zelo drugačni. Pomembno je, da si upamo izstopati in biti »glasnejši« kot sicer. Potrebno je, da povemo svoje mnenje. Pravico imamo, da smo ljubljeni in da ljubimo. Saj navsezadnje je ljubezen tista, ki jo najbolj potrebujemo.
PINA DRŽAN, 8. b OŠ Petrovče
Nedelja, 13. julij
10.00 - 12.00 MESTNA PLAŽA - Savinjsko nabrežje
KLOVNBUFOVA FESTIVALSKA KARAVANA 2014: KLOVNBUFOVA MALA ŠALA CIRKUSA
•	Interaktivna cirkuško-klovnovska delavnica
•	Zaključna predstava Cirkus je...!
18.30 - 19.30 MESTNO SREDIŠČE, različne lokacije
KLOVNBUFOVA FESTIVALSKA KARAVANA 2014:
KLOVNBUFOVE VESELE URICE
Interaktivne cirkuške akcije po mestnih ulicah.
20.00 VODNI STOLP
KLOVNBUFOVA FESTIVALSKA KARAVANA 2014: KLOVNBUFOVO GLEDALIŠČE D. Harms: Jelizaveta bam
Igrajo: Ravil Sultanov, Sara Luževec, Ana Cimperman Produkcija: Zavod Bufeto v sodelovanju s Slovnskim mladinskim gledališčem
Od ponedeljka, 14. julija do sobote, 19. julija
CELJSKI MLADINSKI CENTER in MESTNO SREDIŠČE CELJE FOKUS 2014 - fotografska delavnica Mentorji: Mimi Antolovič, Jaka Babnik, Jure Kravanja, Peter Rauch, Klemen Razinger in Matic Zorman. Posebni gostje: Matej Družnik, Uroš Hočevar, Nik Jarh, Tevž Logar, Bojan Radovič in Matjaž Andraž Vogrinčič. Več: www.celjefokus.si.
Od ponedeljka, 14. julija do sobote, 19. julija
CELJSKI MLADINSKI CENTER, KREKOV TRG IN STARI GRAD CELJE
CELJANI CELJANOM: CELJE FOKUS 2014 - CAMERA OBSCURA - Občuti igro svetlobe

Poletje v CELJU, knežjem mestu
www.celeia.info
FB V Celju smo face
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremebe programa.
ZAVOD CELEIACEUE
IffiCTM IIBÜMI KI JK
C
e
Ekskluzivni
pokrovitelj
v tiskanem mediju:
Pokrovitelji:
1) banka celje
M VZAJEMNA E3 trigtav SimblO
etekJrosugnal
V	Kekčevi deželi
Razredničarka Silva Rizmal in spremljevalka Manja Drnolšek sta 19. junija drugošolce POŠ Tabor vodili na zaključno ekskurzijo.
V	Kranjski Gori smo vstopili v bedancbus in se odpeljali v Kekčevo deželo. Po pravljični deželi nas je vodila vodička. Iz kletke smo rešili Mojco, ki nas je peljala pogledat past. Iz nje smo vsi skupaj reševali Brinceljna. Povabil nas je v svojo kočo. Spustili smo se tudi po toboganu. Srečali smo pravega Kekca. Peljal nas je do skrivnega rova, skozi katerega smo prilezli v Kekčevo deželo. Nato smo obiskali teto Pehto in izvedeli veliko novega o zdravilnih rastlinah. Postregla nam je s čajem in z dobrim pecivom.
V	poznem popoldnevu smo se vračali in v domač Tabor prispeli ob 19. uri.
GAL GOSAK, 2.c POŠ Tabor
ŽIVALSKI SVET
51
Pesmica, ki jo pogosto pojejo otroci v vrtcu in govori o ježku, ki teka in se kotali ter hiti nabadati jabolka in hruške, je le plod domišljije, pravijo strokovnjaki. Po naključju se ježu sicer na bodice prime kakšna stvar, ki ga zgolj ovira, vse, kar najde užitnega, pa takoj poje.
»Jabolka in hruške nabadati hiti ...«
Pogosti obiskovalci naših vrtov so ogrožena vrsta
Tele prisrčne fotografije ježkov nam je poslala bralka Majda Anžin iz Laškega, v objektiv pa so jih ujeli na sestrinem dvorišču. Ker so ti bodičasti nočni obiskovalci kar pogosti v naših krajih, je dobro vedeti o njih kaj več.
Na spletu boste našli cel kup podatkov, zanimivo je, da obstaja celo Facebook stran z naslovom Jež, naš prijatelj. Na njej svetujejo, kako pomagati ježem, kadar potrebujejo našo pomoč. To pa ni tako redko, saj je okolje, kjer živijo, zanje vse manj prijazno. Ne le da mnogi končajo pod kolesi avtomobilov, ko v mraku ali zvečer stikajo za hrano, niti naši vrtovi in travniki zanje niso posebej primerni in jih zato uvrščajo med ogrožene vrste.
Skrivališče in zimsko spanje
In kaj je značilno za bodičastega štirinožca? V Sloveniji najdemo dve vrsti ježev, rjavoprsega oziroma zahodnoevropskega in belopr-sega ježa, ki je splošno razširjen. Poleg gozdov, kjer je veliko grmovja, lahko najde svoj dom tudi v sadovnjaku, parku ali domačem vrtu. Potrebuje le ustrezno zatočišče, kamor se lahko umakne ob nevarnosti in v njem prespi dan.
Gnezdo si naredi v grmovju, pod kupom dračja, v kompostu ali živi meji. Če primernega prostora ni, si izkoplje luknjo, ki je 30 cm globoka in ima dva izhoda usmerjena sever-jug. Za iz-
delavo gnezda uporabi travo, listje, slamo ali seno. V gnezdu preživi tudi zimo, ko spi zimsko spanje, ki ga občasno prekine za iskanje hrane. Samica vsako leto skoti eno ali dve legli z do desetimi mladiči. Samostojni postanejo po 45 dnevih.
Koristen
pomočnik na vrtu
Na noč poje jež tudi do 200 g žuželk, polžev in drugih vrtnih nepridipravov, zato sodi med koristne živali na naših vrtovih. Žal pa jih je zaradi dejavnosti, kot so zažiganje kresov, košnja, nastavljanje strupov, uporaba pesticidov, neprehodne ograje, obračanje kompostov, umetno osvetljevanje in postavljanje ribnikov, vse manj. Da ježa ne bi pregnali z vrta, bi bilo dobro ohraniti del zemljišča, kjer ne bi kosili. Pravi ljubitelji jim postavljajo celo hiške in jim tako naredijo domovanja. Veliko jih pozimi pogine, saj ne pridobijo dovolj zaloge s hrano, ki je zaradi dejavnosti človeka vse bolj primanjkuje.
Prva pomoč
Na FB-strani o ježih svetujejo, kako ukrepati, če najdete bodičastega malčka sredi dneva. To namreč pomeni, da je z njim zagotovo nekaj narobe. Najpogosteje gre za sirote, poškodovane, zastrupljene, podhlajene in izstradane osebke. Če najdete mladiča jeseni in še nima vsaj pol kilograma, zime zagotovo ne bo preživel. »Najbolje ga je dati v škatlo z visokim robom, papir in staro brisačo, v katero se bo lahko zavil. Priporočljiva je tudi s toplo vodo napolnjena steklenica v nogavici. Kot hrano mu ponudite mačje brikete, konzervo z okusom piščanca ali meso kuhanega piščanca in trdo kuhano jajce. Nikoli mu ne dajte mleka, ker ga ježi ne prenašajo! Pije naj le vodo.« Po pomoč in nasvet se nato lahko obrnete na zavetišče za divje živali na Muti ali na zavod za oskrbo in pomoč živalim Kosovir v Ljubljani.
TC
Foto: MAJDA ANŽIN
Jež je sesalec, razširjen po vsej Evropi. Po zgornji strani je pokrit z bodicami. Te so rumenkaste, na sredini in na konici pa temno rjave. Zraste do 30 cm v dolžino in je lahko težak do 2 kg. Ima do 2,5 cm dolg rep. Če se znajde v nevarnosti, se zvije v bodečo kroglo, cvili, hrka in cmoka. Ima dobro razvit voh. Vidi slabo.
Setveni koledar ^
10. ČE	list
11. PE	plod
12. SO	plod
13. NE	
14. PO	korenina
15. TO	cvet
16. SR	cvet do 16. ure, od 17. ure list
Zaupate nam že
—69 let—
k
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
ta radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
NAGRADNI RAZPIS
Pošljite fotografijo svojega ljubljenčka
Zagotovo ste svojega hišnega ljubljenčka s fotoaparatom že kdaj ujeli v kakšni zabavni ali nenavadni situaciji. Če bi radi z bralci Novega tednika delili to svojo izkušnjo, nam pošljite fotografijo in napišite nekaj o tem, kdo je na njej in ob kateri priložnosti je nastala.
V uredništvu jih bomo sprejemali vse poletje in objavljali v julijskih in avgustovih številkah časopisa ter na koncu nagradili tistega avtorja, ki bo s kuponi bralcev zbral največ glasov. Nagrado bo prispevalo podjetje Hana-Ana iz Zadobrove pri Škofji vasi (www.hana-ana.si), ki ponuja hrano in pripomočke za hišne ljubljenčke.
Pobrskajte torej po arhivu ali ustvarite nekaj povsem svežega! Izdelek (izberite enega) nam pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt--rc.si (pri tem mora biti fotografija velika vsaj 300 kb). Ne pozabite pripisati svojih podatkov.
52
ZA ZDRAVJE
Srčno popuščanje: stanje je resno!
Ključnega pomena sta tehtanje in omejitev vnosa soli ter tekočine
Nezdravljeno srčno popuščanje zmanjšuje posameznikovo zmožnost za telesne napore in s tem kakovost njegovega življenja. Napredovanje bolezni ima lahko hude posledice, celo odpoved srca, v kolikor je ne odkrijejo pravočasno.
Rubriko Za zdravje ureja Simona Solinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com
Predstojnik kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje asist. dr. Dragan Kovačic, dr. med., specialist interne medicine in specialist kardiologije ter vaskularne medicine: »Raziskave kažejo, da za srčnim popuščanjem zbolita dva od tisočih do starosti 65 let, kasneje pa že kar 12 oseb na tisoč ljudi. Statistika na Celjskem od tega ne odstopa.«
Za bolnike s srčnim popuščanjem so pri redni telesni dejavnosti najprimernejše zlasti lažje in zmerne aerobne telesne obremenitve, kot so hoja, kolesarjenje po ravnem, plavanje. Večjim telesnim naporom (dvigovanje uteži, gorsko kolesarjenje) pa se je treba izogibati, saj lahko vodijo v poslabšanje srčnega popuščanja.
Srce pri odraslem človeku prečrpa pet litrov krvi na minuto. Kadar srce, ki je motor celega telesa, ne zmore več prečrpati tolikšne količine krvi, ki je nujno potrebna za presnovne procese v telesu, govorimo o srčnem popuščanju. Posledično to pomeni, da so telesni organi slabo ali slabše preskrbljeni s kisikom in hranilnimi snovmi. Torej takšno srčno popuščanje vpliva na delovanje vseh organov v telesu. Gre za resno bolezensko stanje.
Vzroki za nastanek srčnega popuščanja so različni. Med najpogostejšimi sta sladkorna bolezen in njen vpliv na žile ter koronarna bolezen srčnih žil, ki hranijo srčno mišico, pravi predstojnik kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje asist. dr. Dragan Kovačic, dr. med., specialist interne medicine in specialist kardiologije ter vaskularne medicine: »V manjši meri je danes med vzroki visok krvni tlak, ker ga hitreje odkrijemo in tudi zdravimo. Enako velja tudi za bolezni srčnih zaklopk. Z ultrazvočnimi pregledi tudi te napake hitreje odkrijemo, še preden oslabijo srce.« Močni dejavniki tveganja za nastanek srčnega popuščanja so zagotovo kajenje, debelost, telesna neaktivnost, čezmerno pitje alkohola in visoke vrednosti holesterola v krvi.
Telovadba
O srčnem popuščanju se danes ne govori veliko, čeprav gre za izredno resno bolezensko stanje, zato je toliko bolj pomembno, da ga odkrijejo
pravočasno in s tem začnejo bolezen zdraviti. »Nastanek srčnega popuščanja namreč lahko vodi v popuščanje ledvic, slabše delovanje jeter. Bolniki imajo bolečine v trebuhu, ker pride do slabše
prekrvavitve črevesja, pojavi se dušenje, saj voda zastaja v pljučih. V najslabšem primeru pride celo do motenj zavesti,« naniza Kovačic nekaj glavnih nevarnih posledic srčnega popuščanja. Ti zapleti so odvisni tudi od stanja žil v telesnih organih. Zapleti se namreč pojavijo tam, kjer je stanje žil slabše. Ob nezdravljenem srčnem popuščanju lahko nekdo doživi možgansko kap, nekdo drug pa na primer ledvično popuščanje. Preventiva ima zato zelo veliko vlogo. Predvsem pri zdravljenju tistih okoliščin, ki do srčnega popuščanja sploh privedejo. Torej, če pri nekomu pravočasno zaznajo visok krvni tlak, z zdravljenjem oziroma z njegovim uravnavanjem zmanjšajo možnost nastanka srčnega popuščanja. Pozitivni so tudi preventivni pregledi in zdrav način življenja.
Stabiliziranje bolezni
»Pri zdravljenju srčnega popuščanja so dobri rezultati odvisni od tega, ali je oseba v dobri telesni kondiciji. Na redno telesno aktivnost, 3- do 5-krat na teden vsaj eno uro, namreč pogosto marsikdo pozabi. In ljudem s srčnim popuščanjem se priporoča ravno telesna aktivnost, njeno intenziteto pa je treba prilagoditi stopnji srčnega popuščanja in vzroku zanj,« dodaja Kovačic. Zmogljivost telesa namreč ni vedno vezana na funkcijo srca.
Kadar pri osebi odkrijejo srčno popuščanje, se bolnik ne more izogniti zdravljenju z zdravili. In takšno jemanje ta-
blet ostane doživljenjsko, saj je tudi bolezen takšna - ko jo odkrijejo, traja vse življenje. Z zdravili poskušajo stabilizirati bolezen, saj je znano, da srčno popuščanje prinaša slabšanje zdravstvenega stanja. Poleg tega je nujna sprememba načina življenjskega sloga, pri katerem se je treba odpovedati škodljivim navadam, kot sta kajenje ali uživanje alkohola. Možno je tudi operativno zdravljenje.
Otekanje, a ne gležnjev!
Izrazitost znakov za oslabelost srčne mišice je odvisna od tega, kako močno je omejena črpalna zmogljivost srca. Znaki popuščanja srca so zmanjšana telesna zmogljivost, težko dihanje, močno bitje srca pri naporih (na primer med hojo po stopnicah), pogostejše tiščanje na vodo ponoči, kronični kašelj, ki se pojavlja zlasti pri obremenitvi, hladne okončine, zadrževanje vode v trebušni votlini, modrikaste ustnice, uhlji in nos ter otekanje nog. Vendar pri otekanju nog Kovačic opozarja na naslednje: »Marsikdo pride v bolnišnico in pri pregledu oziroma ko izve za diagnozo srčno popuščanje, pove, da
so mu pa res otekali gležnji. Vendar bi rad povedal, da je s srčnim popuščanjem povezano otekanje nad golenico in ne na gležnjih. Gre za tako imenovano vtisljivo oteklino, ki nastane zaradi vode, ki se nabira v tem delu telesa. Pri bolnikih, ki ležijo, se ta oteklina najpogosteje pokaže na predelu križa. Znak, na katerega morajo biti ljudje prav tako najbolj pozorni, je tudi dušenje, ko ležijo, ko vstanejo, pa je bolje. Do takšnega dušenja pride, ker se voda nabira v pljučih.«
Najpomembneje ...
... pa je to: vsem bolnikom, ki so jim srčno popuščanje
že odkrili in jemljejo zdravila, Kovačič najbolj priporoča previdnost pri vnosu tekočine in soli v telo. Omejevanje soli je pomembno zato, ker pri bolnikih s srčnim popuščanjem preveč soli povzroči kopičenje vode v telesu. S tem se poslabšajo simptomi in znaki srčnega popuščanja. Za bolnike s srčnim popuščanjem je priporočen dnevni vnos 2-3 grame soli (ena čajna žlička). Pri tem se je treba zavedati, da to ni le sol, ki jo ljudje dodajajo hrani, temveč tudi sol, ki jo hrana že vsebuje. Zato se je dobro izogibati vnaprej pripravljeni hrani, juham iz vrečk ali slanim prigrizkom. Zaradi zmanjšanega vnosa soli se zmanjša tudi občutek žeje. Omejevanje tekočin pa je ključno za obvladovanje simptomov in znakov srčnega popuščanja. Prepogosto pitje poveča otekanje in poslabša težave z dihanjem. Hrane si naj bolniki ne dosoljujejo, dnevno pa naj ne spijejo več kot liter in pol tekočine na dan. In kdaj bi se moral pri bolnikih oglasiti alarm za odhod k zdravniku? Kadar se njihova teža v nekaj dneh poveča vsaj za dva kilograma. Zato nihče ne bi smel spregledati
Kovačičevega nasveta: »Človek s srčnim popuščanjem naj se stehta v času, ko se dobro počuti in nima težav. Težo - ki ji pravimo suha teža - naj si zapiše. Ko pride trenutek slabega počutja, naj stopi ponovno na tehtnico. Če ta pokaže težo, ki se samo v nekaj dneh poveča za dva kilograma ali več, je to čas za obisk zdravnika. To namreč pomeni, da nekje v telesu zastaja voda. Ravno zaradi upoštevanja tega pravila o tehtanju se izognemo ogromnemu številu sprejemov v bolnišnico zaradi poslabšanja srčnega popuščanja.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Center zdravja Fitex
Sem zdravnik revmatolog ortoped, specialist manualne medicine - zdravnik osteopati-je in prihajam iz Moskve.
Po končani medicinski fakulteti sem tri leta delal kod urgentni zdravnik. Po specializaciji iz revmatologije sem bil sprejet v inštitut revma-tologije v bivši Sovjetski zvezi kot znanstveni delavec. V inštitutu sem delal 15 let na oddelku kirurške in konservativne rehabilitacije, kjer sem se poglobil v ortopedijo - revmatologijo, zato se ta poklic imenuje revmatolog ortoped. V tem obdobju sem pridobil znanstveno stopnjo kandidat medicinske znanosti (v Sloveniji to pomeni doktor medicinske znanosti). Iz kirurgije sem se usmeril v konservativno rehabilitacijo revmatičnih bolnikov, v manu-alno medicino in nato v oste-opatijo.
I
Skoraj trideset let že študiram in delam na področju manualne znanosti. Pridobil sem tudi naziv zdravnik osteopat, kar je moja druga visoka izobrazba. V Sloveniji delam zadnjih 18 let. Vodim Center zdravja Fitex, d. o. o., v Ljubljani.
Svojo ordinacijo imam tudi v zdravilišču v Laškem, v Nazarjah in Kobaridu.
Zdravim:
-	revmatične bolezni
-	deformacije in degenerativne spremembe lokomotornega sistema (skolioze..)
-	bolezni dihal
-	prebavne motnje (zaprtost, disfunkcije želodca, jeter, črevesja)
-	živčne in psihične napetosti, glavobole, depresije
-	urogenitalne težave (disfunkcije prostate, maternice, jajčnikov, mehurja, uhajanje vode, neplodnost)
- disfunkcije po poškodbah
- porodne poškodbe novorojenčkov Pripravljam tudi nosečnice na porod.
Kontaktni podatki:
Fitex, d. o. o. dr. Andrey Vershinin Dunajska cesta 120a 1000 Ljubljana www.centerzdravja.net info@centerzdravja.net	o
versinin.andrej@gmail.com "S
tel. 01/568 40 91 tel. št. za naročila v zdravilišču v Laškem 03 734 57 72
Dr. Andrey Vershinin
-D
O
Kadar zdravniki posumijo na srčno popuščanje, opravijo pri bolniku laboratorijske preiskave, elektro-kardiogram in rentgensko slikanje prsnih organov. Če preiskave potrdijo sum, je treba narediti še ultrazvok srca. Ta je poglavitnega pomena za postavitev končne diagnoze in natančno opredelitev delovanja srca.
Bolniki s srčnim popuščanjem so bolj dovzetni zlasti za okužbe spodnjih dihal, zato je priporočljivo, da se vsako leto cepijo proti gripi in pljučnici.
NA KOLESIH
53
E-mobilna Logarska dolina
Električna gorska kolesa, skuterji, avtomobili, samokolnice, nordijske rolke in pohodniki so poskrbeli za manj onesnaženosti v dolini
Kako bi bilo, če v Logarski dolini ne bi hrumela motorna vozila? To smo lahko na lastni koži preizkusili zadnji junijski konec tedna, ko je bil v dolini Festival trajno-stne mobilnosti, s katerim so želeli obiskovalcem ponuditi doživetje doline brez izpušnih plinov in predstaviti trajnostno mobilnost s poudarkom na električni mobilnosti. Obiskovalci so imeli možnost osebni avtomobil parkirati na brezplačnem parkirišču, od koder jih je po dolini, prav tako brezplačno, odpeljal avtobus.
V	najbolj vročih in obiskanih poletnih dneh je v dolini tudi do tisoč osebnih vozil dnevno, ki močno onesnažujejo zrak. Namen uvedbe električnih vozil je torej, da se zmanjša obremenitev s fosilnimi gorivi. Direktor Krajinskega parka Logarska dolina Marko Lenarčič pravi, da bi radi omejili predvsem individualni motorni promet. V ta namen so kupili šest električnih koles, ki si jih je mogoče izposoditi ob vhodu v dolino. Kolesa so kupili z lastnimi sredstvi, v prihodnje pa upajo na pomoč z evropskih razpisov.
V	Alpe brez izpustov
Obiskovalcem so predstavili vrsto novih aktivnosti, saj želijo s tem spodbujati športno dejavnost. »Nordijska rolka z napihljivimi kolesi, ki omogočajo rolkanje po makadamu, gozdnih poteh in po cesti, je imitacija teka na smučeh, z njeno uporabo pa razgibamo celo telo, zato je primerna za vse generacije,« predstavi najbolj privlačno prevozno sredstvo Peter Vrčkovnik. Obiskovalci so veliko pozornosti namenili tudi gorskim kolesom, ki zaradi sredinske umestitve motorja in brezsto-penjskega menjalnika dosežejo hitrost kar 45 km/h. »Omogočajo obisk gora tudi tistim, ki imajo težave pri hoji,« pove demonstrator električnih vozil
Med najmlajšimi uporabniki skike rolke je bil 11-letni Lan Vrčkovnik iz Velenja, ki nam je pojasnil razliko med rolerji in skike rolko: »Skike rolka je bolj podobna teku na smučeh, ima samo dve kolesi in uporabljaš jo lahko kar s čevlji, ne da jih sezuješ. Če se znaš voziti z rolerji, se boš znal tudi s skike rolko, samo tehnika je nekoliko drugačna.«
Gašper Hribšek in doda, da je v zadnjem času veliko povpraševanje tudi po električnih samokolnicah, s katerimi so si pri obnovi Škocjanskih jam pomagali jamarji.
Ovira nas
balkanska
miselnost
»Električni transport v Sloveniji je še na začetni stopnji,« je prepričan Andrej Pečjak z Inštituta za diagnostiko in vzdrževanje motornih vozil, ki meni, da naš napredek ovira balkanska miselnost o velikih in mogočnih avtomobilih. »Bistvo električnih avtomobilov je, da se polnijo ponoči in uporabljajo podnevi. Polnilne postaje so namenjene predvsem turistom, ki se vozijo po naših cestah,« je o zadostnem številu električnih polnilnih postaj prepričan Pečjak, ki poudarja, da ob reciklaži litijevih baterij ne nastajajo strupeni odpadki.
Električne skuterje so preizkusile tudi predstavnice nežnejšega spola.
Električna samokolnica je na tržišču šele dve leti, primerna pa je tako za vinogradnike in gozdarje kot za kmete, saj ima sprednji pogon in se na mehkih terenih zato ne ugreza. Dodatni nastavki omogočajo uporabo samokolnice kot snežni plug,« je povedal Gašper Hribšek, demonstrator električne samokolnice, za katerim je proti dolini vozil manjši avtomobil na električni pogon.
Da bi lahko zrak v dolini očistili strupov, je nemogoče, saj pojasnjuje, da se onesnažen zrak širi tudi izza okoliških hribov.
Vsaka novost ni nujno uporabna
Tehnologija v naši državi je dovolj razvita, je prepričan Pečjak, vse, kar potrebujemo, je serijska proizvodnja, ki je odvisna od trga, zato je vse odvisno od potrošnikov, koliko so pripravljeni sprejemati novosti. Na trgu še ni električnega otroškega vozička, razkrije svojo nadaljnjo idejo in opozarja: »Vsaka novost ni nujno uporabna.« Poleg električnih vozil so obiskovalcem v dolini nudili tudi vodene pohode po okoliških vrhovih, družinsko vozičkanje s škratom Nejkom v Pravljičnem gozdu in tečaj nordijske hoje.
ANJA KOVAČIČ Foto: AK
Največ uporabnikov električnih koles je starejših, ki jih uporabljajo zaradi zdravstvenih težav, in mladih, ki imajo službo v mestih in zaradi težav pri parkiranju s kolesom prihranijo čas. Mnogo je tudi športnikov, ki zaradi poškodb ne morejo pri rekreaciji slediti kolegom, in tistih, ki imajo radi udobje.
Andrej Pečjak je spomladi na dirki alternativnih vozil v Monte Carlu v kategorijah električnih vozil in porabe premagal proizvajalca Teslo. »Na to nagrado sem najbolj ponosen, saj smo kar v dveh kategorijah premagali prestižnega proizvajalca.«
Obiskovalci so se lahko preizkusili v vožnji z električnimi kolesi, tudi gorskimi, z avtomobili, s skuterji in si ogledali tudi električno samokolnico.
54
RAZVEDRILO
Na zahod namesto na jug
Da včasih tudi najboljša priprava na intervju ne pomaga in se zgodi kaj nepredvidenega, je na lastni koži občutila tudi novinarka Jerica Potočnik. Na pogovor s svetovalko kmetijsko-gozdarske zbornice se je odpeljala v Žalec in si celo nastavila navigacijsko napravo, da se ne bi izgubila. Žal jo je gospa čakala v Laškem ...
Ni miru
Če mislite, da imajo novinarji in uredniki mir, ko gredo na dopust, se motite. Urednico Biserko Povše Tašic so na primer navsezgodaj zjutraj vrgli iz dopustniškega spanja, ko je uživala zaslužen počitek sredi Dalmacije. Sicer pa je sama kriva, zakaj pa ni za teden dni ugasnila telefona! Žal smo mnogi tako navezani na svoje aparate, da tega niti med dopustom ne storimo in potem pač bolj slabo spimo.
ANEKDOTE
Honore de Balzac (1799-1850) je ujel svojega služabnika na laži. Zato ga je poučil: »Laganje je najhujše od vseh napak. Zapomni si: svojemu bližnjemu se ne smeš nikoli zlagati.«
»Zakaj pa, gospodar, potem vedno rečete, naj sodnemu izvršitelju povem, da vas ni doma, ko vas išče?«
»Sodni izvršitelji pa niso naši najbližji.«
MODROSTI
Ljubezen, ki jo hranijo darila, je vedno lačna. (židovski pregovor)
Spraševali smo vas, kateri dve poletni rubriki prispevkov smo začeli objavljati v prejšnji številki.
Pravilen odgovor se glasi: Dobrote slovenskih kmetij in Potopisi.
Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel Franc Šumer, Ul. bratov Vošnjakov 5, Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
V tej številki boste brali zgodbo prebivalke dežele, kjer te dni vlada nogometna evforija. Katera dežela je to?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 15. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
	7					4	9	
	1		7	2	9		3	
	2							
6						9	1	7
			6		4			
7					5			
				9	1		2	8
		8		3				
		5						1
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV /
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Izginula
Moški vstopi na policijsko postajo in prijavi izginotje svoje žene. Policist ga začne spraševati o njej: »Koliko je stara?«
»Ne vem točno, tam 35, mogoče celo 40 let.«
»Koliko je visoka?
»Nisem je nikoli meril.«
»Je bolj suhe ali debele postave?«
»Redi se, pa hujša, ne vem točno, kakšna je zdaj.«
»Kakšna je barva njenih las?«
»Včasih blond, drugič rdeča, včasih tudi črna. Pojma nimam, kaj ima zdaj.«
»Barva oči?«
»Pravzaprav nisem nikoli natančno pogledal.«
»Kaj je imela oblečeno?«
»Kaj pa vem. Hlače, mogoče celo dolgo krilo.«
»Je odšla peš?«
»Ne, z mojim avtom.«
»Kakšen je pa avto?«
»Črni BMW serije 5, letnik 2013, V6 turbo bencinar, ki razvija 382 konjskih moči, z avtomatskim menjalnikom in s tiptronikom. Sedeži so usnjeni, bež barve, zadnja stekla so zatemnjena, spredaj ima polno LED-osvetlitev. Registracija je CE-Wl-812. Na zadnjem odbijaču spodaj je komaj vidna 5 cm dolga praskica.« In tedaj začne obupan človek jokati. Policist ga pomiri: »Ne skrbite, gospod, zanesljivo bomo našli vaš BMW.«
Ne more
Policist v večernih urah ustavi voznika: »Gospod, prosim, izstopite iz vozila.«
Voznik mu odgovori: »Gospod policist, jaz sem preveč pijan. Bi vi raje vstopili?«
Malica
Gorenjec čisti dimnik. V nekem trenutku mu spodrsne in pade s strehe. Med padanjem skozi okno zagleda ženo, ki mu pripravlja malico, in ji zakriči: »Draga, pozabi na malico, jedel bom v bolnišnici!«
Izhodi
Trije možni izhodi iz krize v Sloveniji: avtobusna postaja, železniški kolodvor in letališče Jožeta Pučnika ...
Ni član
Lovska disciplinska komisija obravnava kmeta Andreja.
»Zakaj ste ubili zajca, če niste član naše lovske družine?«
»Zato ker je jedel moje zelje, čeprav ni član moje družine.«
V	V"
Sreča v nesreči
Na potovanju ne odkrivamo samo novih krajev, temveč tudi nove besede. Ne glede na to, kakšne so naše sposobnosti, se trudimo, da bi si zapomnili kar največ uporabnih besed, ki nam v času bivanja v tuji državi morebiti utegnejo koristiti.
Prijateljica je pripotovala od daleč, deset tisoč kilometrov je zračna razdalja med našo in njeno državo. Živi tam nekje med amazonskim deževnim gozdom in Patagonijo. V državi, kjer je trenutno nogomet pomembnejši od česarkoli drugega. A tako kot vse tuje popotnike, ki obiščejo našo majhno zeleno alpsko deželico, je tudi njo navdušila pokrajina, ki obdaja drobcena mesta. Vsaj tako pravi. Portugalščina je mehak jezik, še posebej brazilska portugalščina, v kateri se skriva ogromno besed, ki zvenijo podobno kot v slovenščini.
Sedeli sva v eni od restavracij na Celjskem. »Želela bi nekaj slovenskega za prijateljico, ki še ne pozna naše hrane,« sem poskusila srečo pri mladem natakarju, za katerega sem dvomila, da sploh pozna slovenske jedi. »Imate morda kranjsko klobaso ali krvavice?« sem poskusila srečo ponovno. »Gospa, to so zimske jedi,« mi je odvrnil. »Imamo pa jetr-ca.« Končno nekaj mesnega. Vem, da ima rada meso. Še posebej v Južni Ameriki ga pojedo veliko, tudi tistega, ki ga jaz ne spravim po grlu, še malo krvavega. »Jetrca tudi sama kdaj pripravim,« se je pohvalila. Odlično, torej ji lahko naročim to. »Pa še pražen krompir in mešano solato, prosim. Zame pa polnjene lignje.« Čeprav sem vedela, da ne bodo sveži, a bodo vseeno teknili po napornem, a čudovitem dnevu na Bledu in v Bohinju. Bili sva presenečeni, kako hitro nama je natakar postregel z obloženima krožnikoma. Velika porcija, lepa dekoracija, odličen vonj. »Hvala!« se je ponosna, da zna kakšno slovensko besedo, oglasila prijateljica. Všeč ji je bila že sama postrežba. Opazila je, da Slovenci jemo z očmi, da mora hrana biti estetskopri-
REŠITEV SUDOKU 108
6	4	5	9	8	7	2	1	3
9	1	7	3	6	2	4	8	5
2	3	8	4	5	1	9	6	7
4	5	2	1	3	8	7	9	6
1	8	9	6	7	4	3	5	2
3	7	6	5	2	9	1	4	8
7	9	3	8	4	6	5	2	1
5	6	4	2	1	3	8	7	9
8	2	1	7	9	5	6	3	4
vlačna, če želimo, da doseže še večji učinek. Res je. A ni vse v lepoti.
Bila je lačna, pojedla je vse. Ko sem natakarja poklicala k mizi, da bi plačala, me je ta vprašal, ali nama je teknilo. »Bilo je super!« odvrne v angleščini. Pravi, da je to tisto, kar je potrebovala. Sama jetrca nareže na debelejše in večje koščke, jih najprej skuha in šele nato prepraži na čebuli. Naš način ji je bil bolj všeč. Zaprosila sem za račun in plačala. »Hvala lepa!« se je za plačilo zahvalil natakar. Z velikimi očmi me je pogledala. Prijateljica: »Kaj mi je rekel, da sem lepa?«
Tega nisem pričakovala. Kljub temu da sem jo ob najinem srečanju pred petimi meseci naučila kar nekaj slovenskih besed, si nisem mislila, da si je zapomnila ravno te. Slučajno pozna obe besedi, a ju tako hitro ni znala povezati. »Si lepa, ampak žal ti ni tega rekel,« se ji nasmehnem.
Nervozna zaradi vrnitve v London, kjer bo nadaljevala svoje evropsko popotovanje, je na mizi najprej pozabila prenosni telefon. A sva se pravočasno vrnili ponj. Lovili sva zadnje minute, da ne bi zamudila letala, ko sva prispeli na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana in je na velikem črnem zaslonu z oranžnimi črkami pisalo: »Več podatkov ob 12.30.« Njeno letalo je zamujalo dve uri. Imela sem opravke v Celju, zato nisem mogla ostati z njo. Poskušala sem se držati omejitev na avtocesti, prispela sem v center, pobrskala po torbici in našla ... njeno denarnico. Hitro sem poklicala na letališče, kjer so mi povedali, da ima letalo še dodatni dve uri zamude. Kako naj čim hitreje in najceneje denarnico z denarjem in s kreditno kartico dostavim na letališče? Preko spleta sem poiskala prevoznika do Ljubljane, ta je pozabljeni predmet predal mojemu prijatelju, ki je, gledajoč na uro, hitel proti letališču. Medtem sem javila na informacije, naj prijateljici pomagajo in jo izpustijo nazaj v Slovenijo. Čez mejno kontrolo na letališču. Uspela sem vzpostaviti stik z njo preko medmrežja, da sem ji lahko javila, da je denarnica na poti in naj počaka zunaj. Pol ure pred vzletom je bila primopredaja uspešno izpeljana.
Pošlje mi sporočilo: »Mislim, da sem edina tako navdušena nad Slovenijo, da sem v enem dnevu dvakrat prečkala mejo in sem še vedno na slovenskih tleh.«
SLOVENKA
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
KrižanKe
a
UQAN E
2 . 109 + 8 = ?
ŠVICARSKI
SLIKAR (JOHANNES)
Povsod z vami
FR. MESTO OB REKI TARN
FRANCOSKI FILOZOF (GABRIEL)
KDOR SLIKA AKVARELE
KOREJSKI DENAR
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
TEŽJI TOVORNJAK S PRIKOLICO
GIBANJE PO ZRAKU
ŽLAHTNA KAPLJICA
KULTURNA RASTLINA
DLAKA NAD OČESOM
NEKDANJI POLJSKI KONJENIK
SLOVENSKI NOVINAR (MIROSLAV) EDVARD RUSJAN
SREDSTVO ZA KIHANJE
ASTRONOM (GEORGE ELLERY) VRSTA TKANINE
DEL OBRAZA
SVETOPISEMSKI PREROK
CLAIRE TREVOR
VEČJA KRAŠKA KOTANJA
ŽELVINO ZUNANJE OGRODJE
SLOVENSKI OLIMPIONIK
JUDOV SIN
GORATA GRŠKA POKRAJINA
AM. KOŠAR.
LIGA NEKD. IME JEZERA MALAVI
KRAJ OB SOČI BRAZ. PISEC (PAULO)
SVILENA TKANINA GR. BOG NEBA
GRM S TRDIM LESOM
ANGLEŠKI IGRALEC (JEREMY)
TRGOVSKO BLAGO
NEKDANJI SLOVENSKI TOLAR
ZEVSOVA HČI
OSEBNI DOHODEK
POSPRAVLJANJE ŽITA S POLJA
KARIKATURIST ROGELJ
NEKD. NORV. SMUČAR KJUS PEVKA JOPLIN
NEMŠKA ZNAMKA BATERIJ
u
PISEC
NSKE- biblijski
GLASBE OČAK (POG.)__
IT. PEVEC
(AL) AM. IGRAL. ARKIN
MESTO V FRANCIJI
NEMŠKI SREBRNIK
NESTROKOVNJAK
EKSPLOZIVNO TELO
ANG. IGRAL.
HOLM ZAOBLJEN PREDMET
NEKDANJA POŠTA
RADIKAL OCETNE KISLINE
AZIJSKI VELETOK
OPOZORILNI SIGNAL
RESNICA (ZASTAR.)
SIBIRSKA REKA
10
ENAKI ČRKI USTNA TEKOČINA
VINKO OŠLAK
NERAZUMLJIVOST
OBŠIREN, OBSEŽEN
KONEC MOLITVE
18
AMERIŠKA VESOLJSKA AGENCIJA
AMERIŠKA IGRALKA FANNING
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za kosilo za tri osebe v Hotelu Hum Laško
2.	nagrada: bon za kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju
3.	nagrada: bon za klasično manikiro v Lepotnem studiu Nastia Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 15. julija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 27
Vodoravno: OPUSTELOST, BORIS KOBAL, SVAT, GARDA, EOLEC, RTIČ, RD, ŽIVA, TA, VEZ, TO, ZEN, PA NE PO GLAVI, LT, DILLON, SMOTKA, OKO, POOL, MANHAT-
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
Ona: Saj ni tako hudo, kot se pritožujete. Vse skupaj je treba pogledati z malo bolj optimističnimi očmi in bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se vam precej vroča avantura, ki vas bo dobro izčrpala.
On: Ne dopustite, da bi kdorkoli izbiral namesto vas, saj bodo posledice zadevale predvsem vas. Raje malo pohitite, saj boste le s hitrimi potezami uspeli uresničiti zastavljeni cilj, ki vam bo prinesel precejšnje koristi.
Ona: Preveč ste zaupali napačni osebi, ki se je grdo poigrala z vami, kar ji lahko z obrestmi vrnete, če le želite. To se bo tudi zgodilo, vendar vam ne bo prineslo zadoščenja, ki ste ga pričakovali.
On: S partnerko se boste sporazumeli glede nekih govoric, ki so v zadnjem času povzročale precejšen razdor med vama. Na koncu bosta vendarle ugotovila, da je bilo vse skupaj le plod nevoščljivcev, ki jih dobro poznata.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Bodite pozorni na nenavadno presenečenje na dveh nogah in nikakor ne pustite, da bi odšlo kar mimo vas. Takšne napake si ne bi nikoli odpustili, saj imate odlično priložnost, da si končno uredite zasebno življenje.
On: V nevarnosti ste, saj vam lahko prijatelji hudo škodujejo, ker ste se toliko časa obnašali do njih skrajno brezobzirno. Seveda vam bodo dali še zadnjo možnost, ki jo le izkoristite, saj bo kasneje prepozno.
UIM^MJIhM
Ona: Čeprav se zelo trudite, da bi nazaj dobili to, kar ste pred časom izgubili, vam na žalost ne bo uspelo. Še najbolje bo, da se za nekaj časa na nek način potuhnete in si naberete nove ideje za prihodnost.
On: S partnerko se boste morali temeljito pogovoriti in ji razložiti določene zadeve, sicer vas bo ponovno spravljala v zadrego. To sicer ne bo lahko, vendar ne bi bilo slabo, če bi poskusili z neke vrste ultimatom...
DVOJČKA % ■ STRELEC #
Ona: Novo poznanstvo bo začelo počasi preraščati v trdno prijateljstvo, ki vam bo v prihodnje pomenilo veliko več, kot ste pričakovali na začetku. Kdo ve, mogoče bo iz tega prišlo celo do ljubezni.
On: Bolje bo, da ne mislite na maščevanje, saj je trenutek veliko primernejši za spravo kot za nove razdore in prepire. Vse skupaj se lahko namreč hitro obrne povsem proti vam, česar v tem trenutku ravno ne potrebujete.
Ona: Nekdo vas bo spomnil na obljubo, ki ste jo že skoraj pozabili. Seveda je samo od vas odvisno, ali mu boste ustregli, vendar ne bi bilo pametno, če bi ga razočarali. Posledice bi lahko bile zelo boleče.
On: Prepiru s partnerko bo sledila sladka sprava in vajin odnos bo le še trdnejši. Po drugi strani bo nastopila trda poslovna streznitev in le stežka vam bo uspelo odnesti celo kožo.
Ona: Preobrat v ljubezni vam bo docela spremenil življenje in navade. Sicer pa ste si to srečo tudi zaslužili. Še vedno ostajajo nerešeni problemi, ki se tičejo vaših poslovnih ambicij in spletk.
On: Nekaj vas bo opozorilo na grožnjo, ki visi nad vašo glavo. Bodite previdni, sicer vam bo še pošteno žal. Glede zdravstvenega stanja si nikar ne delajte skrbi, saj se bo vse kaj hitro uredilo.
KOZOROG
Ona: Imate srečo, da z lahkoto pozabljate vse, kar je v vašem življenju neprijetnega in preživetega. Več pozornosti boste posvetili radovednim očem, ki že dlje sledijo vašim včasih celo smešnim avanturam.
On: Na ljubezenskem področju vas čaka izredno prijetno presenečenje, ki ga resnično niste pričakovali niti v sanjah. Izkoristite enkratno priložnost in uresničite cilje iz preteklosti.
TAN, GLASBA, IDIOT, ANGLIST, TU, SO, MAORI, AJDARED, ENKA, RAKETA, RIŽA, LAN, VASARI, ETIL, AN, ŽAROMETI, PSALM, EROS, LA, NAGLOST, ALKINI, ITI, ŠPIC, PACEK, ČAČA, SLANA.
Geslo: Poletna sprostitev ob morju
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za kosilo za tri osebe v Hotelu Hum Laško, prejme: Betka Pikl, Glavni trg 29, Polzela.
2.	nagrado, bon za kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Liam Šibli, Jenkova 12, Celje.
3.	nagrado, bon za klasično manikiro v Lepotnem studiu Nastia Celje, prejme: Milena Jelen, Pernovo 18, Žalec.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Zmanjšajte količino popite kave, saj negativno vpliva na vaš krvni tlak. Raje čim prej obiščite zdravnika, ki vam bo znal pravilno svetovati. V nasprotnem primeru se vam ne obeta prav nič dobrega.
On: Prispel bo odgovor na zastavljeno vprašanje, vendar ne bo ravno takšen, kot morda pričakujete. Toda brez skrbi: vse skupaj bo veliko bolje in lepše, kot so vaša najbolj optimistična pričakovanja.
DEVICA
Ona: Namesto da boste pametno molčali, se boste na vse kriplje širokoustili, kar vam bo nakopalo obilico težav na poslovnem področju. In tudi v ljubezni se vam ne obeta nič kaj dobrega. Držite se raje tistega, kar že imate.
On: Ko boste morali odločati o nečem pomembnem, je najbolje, da poslušate razum in ne da se zanašate le na druge. Takšen pristop k celotni zadevi vam bo odprl možnosti, o katerih ste do zdaj lahko samo sanjali.
VODNAR
Ona: Nikar se po nepotrebnem ne izpostavljajte, saj imate že tako ali tako dovolj težav. Nekdo vam pripravlja presenečenje, ki ga boste še kar dobro prenesli. Posvetite malo več časa svojemu partnerju - ne bo vam žal.
On: Poslovna kriza bo sicer minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zakopati v delo, saj boste tako najhitreje pozabili tisto, kar se vam je pripetilo. A obstaja tudi prijetnejša alternativa .
Ona: S partnerjem bosta končno sedla skupaj in dokončno razčistila nesoglasja, ki so v zadnjem času že pošteno načenjala vajin ljubezenski odnos. Vedite, da sta ravno zaupanje in odkritosrčen pogovor pravi temelj za vajino prihodnost.
On: S partnerko se bosta sporazumela glede neke pereče zadeve, ki je bila zadnje čase kar precej moteča ovira med vama. Tako bosta dokončno uspela urediti razmerje, ki ima očitno še kar lepo prihodnost.
VZDIH
ELEMENT
3
2
19
17
16
HOLMIJ
8
15
OBLJUBA
9
11
6
21
20
4
5
7
SPISEK
13
BIZMUT
12
56
RUMENA STRAN
Na elektriko po regiji
Grizemo v boljšo prihodnost so v Razvojni agenciji Savinjske regije poimenovali podjetniško predstavitveni dogodek, ko se je sredi prejšnjega tedna na prehodu iz Gosposke v Prešernovo ulico v Celju predstavila deseterica bodočih podjetnikov.
Skupina višje- ali visokošolsko izobraženih mladih, ki v svojem poklicu ne najdejo zaposlitve, je opravila že tri četrtine usposabljanja v okviru programa Podjetno v svet podjetništva. Pri tem sta dva svoji podjetniški ideji že razvila do te mere, da sta registrirala popoldansko dopolnilno dejavnost. A kljub temu da so mladi Celjane prepričevali v svoje podjetniške ideje tudi na kotalkah in hoduljah, je še več zanimanja požel električni avtomobil znamke Peugeot ION. Tega so v razvojni agenciji kupili, da bi tudi na takšen način promovirali skrb za okolje. Da bi bil čim bolj in čim več med ljudmi, ga bodo v prihodnje po posebnem urniku uporabljali podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije, ki bodo imeli prednost pri izposoji.
IS, foto: SHERPA
»Poglejte, naš avto bo parkiran tukaj ob polnilnem mestu. Da se ne bo nikoli zgodilo, da bi mu zmanjkalo benci ..., ups, elektrike,« je razlagal direktor razvojne agencije Janez Jazbec. Da zaenkrat polnjenje avtomobila traja približno toliko časa kot cel delavnik, mu sicer ni najbolj všeč, a kaj, ko je nekje vendarle treba začeti.
Biseri Bisernice
Gobarsko društvo Bisernica iz Celja ima zanimiv izvor imena. Po logiki bi pričakovali, da je ime dobilo po rdečkasti mušnici, katere drugo ime je tudi bisernica. A ne, takšno ime je nastalo, ker je eden od članov leta 1982 predlagal, da se društvo imenuje Bisernica zato, ker »smo vsi člani kot eni biseri«. In tako se je na jubilejnem srečanju prvi biser Bisernice, predsednica Ana Ivanovič, nadvse dobro počutila med svojima biseroma, mentorjema in legendama slovenskege gobarstva, Alojzom Bohom iz GD Novo mesto (levo) in Antonom Polerjem iz GD Lisička iz Maribora.
RG
Za uporabo in izposojo električnega avtomobila zdaj veljajo posebna, dokaj stroga pravila, ki so jih potrdili vsi podpisniki deklaracije. Le prvi dan je Janez Jazbec takole dobrodušno ponujal ključ vozila kar vsem po vrsti. Najprej celjskemu županu Bojanu Šrotu, ki je bil pred tremi leti tudi prvi podpisnik deklaracije, takoj za njim direktorju Elektra Celje Radetu Kneževiču, ki je deklaracijo podpisal kot zaenkrat zadnji, 101. Le zakaj se je trojica županov na levi - Martin Brecl z Dobrne, Slavko Vetrih iz Vitanja in Franc Zdolšek iz Laškega - tako sramežljivo odmaknila?
Praznoval v Celju
Na 5. mednarodnem plesnem tekmovanju Break the floor je 220 tekmovalcev iz 18 držav v soboto v Celju plesalo v ritmih break dancea. Organizatorji prireditve, celjska skupina Cele Attack, so enemu od treh sodnikov, finskemu didžeju, ki pleše že 19 let, pripravili torto presenečenja. »Lepo je, ko veš, da si daleč stran od doma in da je kljub temu ob tebi ogromno prijateljev z vsega sveta,« je bil ob svojem 30. rojstnem dnevu nad torto v obliki gramofonskega predvajalnika navdušen Jussi Sirviö »Focus«.
AK, foto: JANEZ HERMAN
Pričeske vseh vrst
Med petkovim vročim popoldnevom rokometni reprezentant Luka Žvižej ni imel časa za počitek, čeprav se klubske priprave še niso začele. Organizatorji uličnega nogometa so ga povabili na Krekov trg, kjer je prikazal vse svoje nogometne veščine. Z veseljem se je z njim fotografiral bivši nogometaš Ismir Berbič, ki ne zamudi prav nobene dobre športne prireditve v Celju (levo), in »kralj celjskih ulic« (desno), ki navija za vsakogar, če le dobi dres od njega.
MSH
Eden od stavkajočih rudarjev ... (Foto: SHERPA)