UREDNIŠTVO TS UPRAVA: LJUBLJANA, PUCON1 JEVA ULICA S — TELEFON: Sl-22, tl-M, Sl-M. »-» ta Sl-96 — lahaja naročnina 11 Ur — Račun pri postao ček. »avodu: Ljubljana 10.351 Die Abwehrkampfe an der Ostfront Soivjetische Anjrriffe gegen die Abriegelnngsfronten bel Melitopol vrrlii»li€*ch abses« hlagen — Deutsche Ge-enstosse im Dnjepr-Knie — drtliehe Einbruche der Bolscheuisten bei Gomel bi Gegenangriffen bercinigt Aos dem Fuhrcrhauptquartier, 29. Okt. DXB. D.'s Oherkommando der Wehrmacht gjht bekanst: \Vrstiieh Melitopol tvurdcn zfihlreiche, den ganzen Tag ubcr anhaltcndc Angriffe der Soujets gcgen die Abrb-grlungsfrOn-ten des ILinbruchsraumes abge«chlagal Quartior generale del Fiiliror. 29 ot-tnbre. DNB. II (omando Supromo germani-Co comuniea: Ad ovest di Melitopol »ono stati stronca-ti numerosj attaechi so\ietici perdurantJ I-int^ra g-Iornata contro il fr(>nto di sbar. ramento nrllo spario di ponetrarJone. Ropa rt i di mo/zi corazzati e di granatieri co-razzati hanno inflitto al nemico in violenti colpi dal fianoo alte pordite gottando le avanguardie dogli attaeeanti da Iocalita te-nacemonto difose. Forze aereo germaniche e romeno parteeipa\*ano in stretta collabo-razione con le truppe terrestri con effiea-cia a questi combattimenti. Nell*anca dol Dnjoper no^ch^ sul fntero fronte sono stati rrspinti podorosi attaechi nemioi. pivi volte fn contracolpi. Da cjuosti comhattimenti difonsi\i nella zona a nord di Krivi rog durante le ore anti-merid:ane di iori si e s\-iluppata una bat-tap;lia di mozzj corazzati che 6 ancora in pieno corso. Finora in un settore risultano distrutti 74, in un'altro 41 carrl armati so-\-ietici. A nord di Krivi rog ima propria azione di assalto ha consegidto gli obiettivi presna m i in. Xoj pressi di Gomel i sovietici iori hanno esteso i loro attaechi aneho al settore a sud dolla citta. I violonti tentativi nemici di sfondamento provocavano jx"r0 solamen-te breoe<^ di locale importanza nonehe tem-poraro a perdlta di mfnori parti dolle posi-zioni le quali sono state riconquistate in immediati contracolpi. Piu volte gli attae. chi nemici sono stati stroncati gla nel fuo-co concentrato di tutti i generi delle armi e 1'impresa nemica e stata stroncata dal-la Luftwaffe gia nel principio. Ad ovest di Criciev e ad ovest di Smo-lensk 1'attivita comhattiva confrontata con quella dei giorni precedentl si e ridotta. La 251 a Divisione df f antena provenien-te daJPAssia e Turinghia ed impegnata al medio settore del sronte al comando del tenente generale Felzmann ha incrollabil-mente tenuto testa nei centri di gravita della battaglia difenslva contro le p»a volte preponderanti forze sovietiche ed ha m tal modo particolarmente partecipato a4 successo difensivo Ivi ottenuto. In Italia moridionale le nostre truppe so ambo i lati del Volturno e d o po aver re-spinto con 6ucces«o forti attaechi nemici per sfondare il fronte sono state rimesse s u nuove posizioni piu alte c distanti poeni ciulometii da quelle precedentl. SuUa costa adriatica violenti forze anglo-ameri-cane nella notte nonehe di buon mattino del 28 ottobre lungo la strada Tormoli-Isto-n|o cercava.no di spostarsi oltre il fiume di Trigno. I/attacco con gravi perdite del nemico e rnnasto senza esito. Nel Mediterraneo orientale la Luftwaf-fe ha affondato due navi da trasporto ne. mici di complessive 4500 tonnellate ed ottenuto colpi di bombe su impianti portuall della base insulare del nemico di Cnstel-rosso. Obrambni na vzhodnem bo)iščn tsogi pogoji za Badoglijevo kliko Dodatek k pogojetn premirja Vigo, 29. okt. DNT3. Kajcor je baje iz-vestroge«. Reuter omenja, da so bili novi pogoji podpisani v so-glašju z 12. točko premirja, ki je bilo sklenjeno 3. septembra in se je tedaj tikajo 2^da mora ve'jati glavna skrb varnosti Sovjetske zveze«. Da se pa le-to doseže, bedo pač mcrali majhni narodi omejiti svojo suverenost. S ten potrjuje Hore Eelisha sovjetske zahteve. Ne pove nam sicer n česar novega, toda njegova izvajanja, ki jih moramo smatrati k;t mišljenje a'gleske vlade, ponovno potrjujejo, da smatrajo v Londonu za popolnoma v redu. če bo Evropa predani bol.šcvizmu. Da pa bodo s tem vržene med st \rj i^aro vse garancije, dane majhnim narodom, to pa lahko preseneča kvečjemu one, ki še verjamejo angleškim obljubam. Stalinov sleparski manever razkrinkan Podanica pravoslavnih škcfcv v generalni guberniji Varšava. 29. okt. DNB Gledalska predstava, ki jo ie Stal:n uprzcril s svof'ni »patriarhom« Sergijem, katerega je po svoj: že preizkušeni metodi dal izvoliti« za moskovskega metropolita, v resnic pa sa umestil z polj z namenom upcrab'ti rusko pravoslavno cerkev za boliševiško agtacijo. je bila na dnevnem redu S neda pravoslavnih škofov v Gene ralni guberniji, k; se je te oni šesta' \ Varšavi. Cerkveni knezi so objavi: izid svoj h posvetovanj v posebni poslanici, v kateri tudi razkrinkavajo brez prizanasanja Stalinov sleparska manever Dobesedno piše v poslan;ci: »Va zahtevo bolikrvi3cega urada za pobijanje Boga je bil :menovan v Sovjetski zvezi patriarh. Na to ne moremo ničesar reči, ampak se nam mora samo gnušati spričo cinizma in breznačelnosti sovjetskih mogotcev. Le ti so neposredno kr.vi za strašno smrt deset tisoče v duhovnikov m milijonov vemrkov Ti mcqotc*i so do ved lt do popolnega un:Čcnja cerkvenega reda v nekoč največji krščanski deželi sveta n to posebno v Ukrajini. Vest teh ljudi je na večno pomazans s krvjo n smrtnim mučenjem neštetih naa^kofov in tudi patrarha Tihcna. In ti ljudje e'* sedaj skleni:, da kot \>ek vseh svojih težkih barbar->tev ta ste cerkve, ki je to-1'ko trpela, izkoristijo za svojo zločinsko agitacijo.« Končno pcudariajo pravoslavni Škofje, da se nndmžujcjo glasu vseh on>h pravcslavn'h nadškofov, k- so spregledali ta novi cilj Krem Ija in so o-bsodili to novo zloč:r.sko dejanje meo na rednega komunizma kot borbo proti svetim zakladom krščanstva Aretacija generala Eergereta AlgecJras, 29. okt. DNB. Aretacija fra*n-coskega generala Bergerets. bivSega francoskega m:n;stra za letalstvo, k< je skupno z Dar lanom pr" pravi jal odpad francoskih kolonij in~ga tudi Izvedel, je zbudil v Alžiru živahno zanimanje. Po umoru admirala Darlana je b!l namreč general Berperet intimen sodelavec generala G reuda. čigar izvolitev za Darlanovega naslednika je tudi živahno podpiral. Ko pa je moral v marcu letošnjega leta geL »ral Giraud vsled severnoamer škega pritiska pričeti s pogajanji z De Gaulleom, je slednji takoj v pričetku zahteval odstranitev generala Bergereta- ki je bil takrat generalni tajnik v severni Afriki. Na De Gaullono Žeijo je moral general Berge. et zapustiti svoje mesto in prevzeti popolnoma nepomembno poveljstvo francoskega letalstva v Dakarju, toda De Gaullov srd gm je zasledoval m 7. julija ie bil odstavljen. Sedaj pa ga je dal De Gaulle zapreti. Po odstranitvi najožjih sodelavcev generala Girauda pomeni aretacija gererala Bergereta predigro k popolni odstran'tvi vedno bolj v ozadje potisnjenega in vsega vpPva cropanega Girauda. Tan<*er% 29 okt DNB Iz Alžira javlisjo, da sestavka sovjetski poslanik pn De Gaulleu. Bogomclov. z njegovim pristank(jm kartoteke »koristnih elementov* v severni Afriki, k: naj bi bili uporabljen' v Evropi Cvet teh komunistov je bil že poslan v Moskvo, da bo za svoje naloge primemo izšolan. Sovjetsko poslaništvo je rud: pozvalo komun:ste. ki so brez posla, naj se javijo za vstop v mednarodno brigado. Vlgo, 29. okt. DNB. Po Reuterjevi vesti je b'"l 4663tonski parnik »Campoa«. last brazilskega Llovda v soboto na svoji vožnji is Rio de Janeira torpediran in potopljen pred otokom Alcatrazes med Puerto Sab Sabastiano in Santosom. Spominu junakov in mučencev Praznika Vseh svetnikov in Vernih dni sta po vsem krščanskem svetu dneva hvaležnega spomina na mrtve, dneva zahvale za ono, kar so predniki ustvarili in kar so prispevali za napredek človeškega rodu. obenem pa dneva zobljube. da se jim hočemo oddolžiti z delom za vse. kar je dobrega, resničnega in lepega. Ta praznik je najlepši izraz večno žive povezanosti med generacijami, povezanosti, brez katere bi najbrž ne mogla obstojati nobena kultura in civilizacija. Zato vidimo, da imajo svečane dneve, posvečene spominu na mrtve, prav vsi kulturni in civilizirani narodi. Pieteta da prednikov je tudi med Slovenci že od nekdaj globoko ukoreninjena. O tem pričajo že na zunaj, poleg mnogih drugih znakov, naša po vsej deželi lepo urejena in z ljubeznijo negovana pokopališča, posebej pa še splošno ljudsko praznovanje dnevav Vseh svetnikov in Vernih duš. ko pohiti na grobove svojcev, prijateljev in znancev staro in mlado. vse. kar le more od doma. Tudi letos bodo romali k domovom mrtvih nešteti tisoči Slovenrev in Ht.venk po vseh naših krajih. Povsod bodo matere in očetje, brafje in sestre, prijatelji in znanci pohiteli, da počastijo spomin sinov in hčera, sester in bratov, prijateljev in znancev, ki jih že krije črna zemlja. Poleg njih se bodo v?e te tiscčglave množice Spominjala tudi rojakov in rojakinj, ki jih je vrela sedanja vojna vihra. Prav posebej pa bodo veljale tople misli vsakega Slovenca in v siike Slovenke, ki ljubi svoj narod in svoj dom. onim junakom in mučeneem. ki so v zadnjih dveh letih p;*dli za svoj narod in svoje prepričanje, vsem znanim in neznanim žrtvam komunističnega besnenja med Siovenci. Nad pet tisoč jih je. katere so pobili in pomerili komunisti sami v svojem bratomornem b:;.iu. Se večje je število onih, ki so po krivdi in volji komunistov pomrli v hadol.-evskih taboriščih. Okrog trinajst tisoč življenj .ie komunisti-čnc-badoljcvska zareta terja!a nd našega majhnega naroda. okro?r trinajsi tisoč žrtev, katerih grebevi. mnogokrat še neznani. !eže po vsej naši remiji, pa tam doli na Rabu in po premnogih italijanskih krajih. K \*sem tem znanjm ln llf iMMillll jfcina-kom in mučeneem bodo Sle naAe mi^li posebno na letošnja praznika, po»več>na spominu mrtvih. Vemo, da so umrli ra dobro in sveto stvar in da so padli v sveti borbi proti zJu, ki je akuaulo upropastiti našo ljudstvo in naše kraje. S toplo hvaležnostjo bomo zlasti te dni mislili na nje in njihovo žrtve, s katero so okrepili življenjske temelje našega narodnega obstoja. Trdno smo prepričan*, da ho Iz njihove krvi vzkMIa lepša bodočnost za naš narod. Nafta sveta dolžnost do junakov in mučencev pa je, fla po«obno te dni obnovimo železno zaobljubo, po *vojih najboljših močeh in sposobnostih vse storiti in v*e doprin'*sti. da bo pre-zkušnja, katero Je na noše kmje in ljudi prJkKeal protina-rodni in prctičlove^anski komunizem, čim prej končana in da se nikdar več ne b° mogla povrniti. L*^ s to pri^ocro in n takim delom lahko dostojno počastimo spomin slovenskih bratov in sester, padlih po komunistični krivdi fo tako sp jim bornO vsaj malo oddolžili zn nj'hovo najviAjn žrtev. Toliko brezdomcev, golih in lačnih, še nikdar nismo imeli Slovenci kot sedaj ob odrešilni komunistični svobodi. Razkošje na grobovih je spričo velike revščine — smrtni greh. Zato ob prazniku mrtvih počastite rajne z dobrimi deli! Obletnica fašističnega pohoda na Rim Rim, 29. okt. DNB. Spominske svečanosti ob 21. obletnic: pohoda na Rim so potekle v vsej Italiji v največjem redu. Iz vseh mest javljajo, da je prišlo na zborovanjih fašističnih krajevnih skupin do živahnih manifestacij Za Duceja in Fuh-rerja. Tajništvo lige italijanskih žen je naslovilo na Italijanke poziv, da vplivajo na svoje može, da se le-ti prostovoljno javijo v službo za domovino. Pavalinlfev poziv Italijancan Rim, 29. okt. DNB. 22 lotnico pohoda na Rim je otvoril z velikim nagovorom strankin tajnik Pavolini. V učinkovitih besedah je opominjal italijanski narod, da zamoreta le enotnost in strnjenost osvoboditi domovino pred zasovraženimi an-glo-ameriškimi vsiljivci. Podrobno je navajal med drugim: Danes, na obletnico pohoda na Rim, rečem vsem Italijanom: Oglejte se nazaj in ne pozabite, da je oktobrska revolucija 1. 1922 ustvarila Italijo, na katero smo bili zares lahko ponosni. Kralj, ki je na zunaj popolnoma podpiral fašistično politiko, je podpiral in zbiral okoli prestola vse one elemente, ki bi utegnili ob danem času zadati Ducejevemu režimu usodni sunek. Monarhija se v resnici ni obotavljala voditi nas v poraz in h kapitulaciji in to zgolj z namenom pokopati fašizem. Toda fašizem, sedaj znova vzpostavljen kot republikanski, bo namesto tega pokopal monarhijo in vodil Italijo k blaginji ln končni zmagi. Republika kliče, je končal Pavolini, k orožju preti plutokratskemu sovražniku, ki je na&i mesta opustošil ln k delu. ker poleg borbe lahko tudi delo resi domovino. • >_.__ Stran 2 •SLOVENSKI NAR OD«, **°ta, 30. oktobra 1843 Ste v. 244 e roma čez grobove..* Ljubljana, 30. oktobra. Slehernik se prej ali slej sreča z mislijc. da je vsebina našega življenja minljivost: da je človek minljiva posooa fste velike, nedoum ljive skrivnosti* ki jo imenujemo življenje, narava. Tn ta mise! je boleča. Zakaj? Zakaj nas boli. da smo minljivi, zakaj se tako neradi srečamo z misijo na smrt? Ah ni smrt prav tako naravna kakor življenje? Ah ni smrt zijolj manifestnega življenja m potrdilo pravega značaja življenja? Zakaj se smrti bo jimo bolj kaker življenja? Menda pa ;šče ž:vljenje svoj pravi izraz v odporu proti minljivo&ti ter je v njem odmev večnosti? Baje je življenje samo beg iz večnosti v večnost, kratek presledek meo dvema nočema; življenje je končno med neskončnim. Življenje je to in še mnogo več. Vedno je še nekaj več :n nekaj drugega, kar lahko zajamemo z besedami. Prav tako je smrt jiekaj, česar še ni nihče povedal. Konec življenja \e dobil svoje ime. k' se nam zdi popolnej na sprotje vsega, kar imenujemo življenje; v resnici pa je tudi de! življenja samega kakor na primer rojstvo Kljub temu jc tako nerazum-lj'va ;n strašna, da se nam zdi spričo nje vse mračno in bolestno ter da celo zijjubljamo vero v smisel življenja. Tako je pač, da se človek kot posoda življenja ne more spriaz-niti s svojo minljivostjo: da posoda mora razpasti prej ali slej ter da je ne moremo istovetiti z ž;vljenjem samim, človeško življenje pa je samo ena manifestacija življenja. In življenje človeka je le č?en življenja človešce^a sodu. Nase življenje je samo pot čez grobove: romanje od grobov naših prednikov do naših grobov. Toda ali je v tem tudi res kaj tragičnega? Ali je človek res tako slaboten ter neznaten, da se ne more n*ti sprijazniti z bistvom svoje minljivosti; da ne more misliti brez žalosti ter bolečine na smrt? Ali se res ne more dvigniti nad strahopetnost in bolečino, ali ne bo n'kdar dovolj močan, da bi upal pogledati resnici v oči povsem mimo? Ne. ni toliko žalostno, da moramo umreti, kakor da se smrti bojimo ter da življenja ne znamo ljubiti .in spoštovat-" tofiko. da bi ne gledali zameglenih oči na smrt. da bi se ne zdrznili vselej v strahu, ko pomislimo, kako kratka je naša pot. Će človek ne more premagati smrti, da bi mu več ne bćlo treba umreti, bi jo moral premagati vsaj tako. da bi ne — umiral. Strah pred smrtjo je namreč umiranje. Nekatera preprosta ljudstva so mnogo bolj modra kakor kulturni narodi. Tako mirno se pripravijo na smrt, zbrano m brez slehernega strahu, kakor da bo treba oprav ti vsakdanji opravek. Vredno je živeti, če ti živ ljenje da tako globoko modrost Sele tedaj spoznaš pravo vrednost in globino življenja, ko Se 'ahko modro nasmehneš ob misli na smrt. ko se ti radost m bolečina zlijeta v ubran občutek častnega in večnega. Toda. kako daleč smo oa te modrosti, ko skrušen' skoraj brez nvsli romamo med grobovi v teh dneh! Zakaj bi ne dvignili glave ter «e zavedli, da lahko en sam človeški trenutek objame večnost?! KINEMATOGRAF, KINO UNION fitsiii Zz-tl Kako Je stari zvttt ttsja* nkanil ]*. komnegt me&etarja Vam predočuje sijajna borka PRODANI STARI OČKA Josef Eichheitn, Crna Fentach, VVinie Martam, Oskar Sima itd. Predstave: ob 15.30 in 17.30 uri. DNEVNE VESTI — Dokaz visoke kulturne stopnje Slovencev je število članov naših ljudskih knjižnih matic. Tudi letos naj ne bo slovenske družine brez Vodnikovih knjig, ki bodo za mal denar poskrbele za prijetno, zabavno in poučno čtivo v dolpih zimskih uricah! — Spomini starega Tur jačana. Dobro pomnim, ko sem bil še deček, kako so na dan vseh svetnikov turjaški grofje dobivali iz vsega sveta, celo iz Amerike, žalne vence, ki so jih pošiljali sorodniki za njih rajne. V vencih so bile same rožne mačehe. Turjaški grofje sr> imeli svoje grobnice 50 minut daleč od gradu v gozdu. Malo verjetno je. kar pripovedujejo stari ljudje, da tudi Primrv. Tniber počiva med turjaškimi graščaki. ker je pred 400 leti pokopaval grofe. V crradu je tudi luteranska kapela in kamenita plošča z napisom letnice 1508. — Pritekoli Anton, meščan ljubljanski. — Lotošnjn trjraiev na KraSo je bila si-ednje dobra. Letošnjega vinskega pridelka bo nekoliko manj kakor lani. Ter^n bo zelo dober. Trgatev je potekla v najlepšem redu. — Star borec je umrl. V kraju Koller-schlag v Gornji Avstrij? je umrl 981etni Franc Hcffmann. Pokojnik se je udeležil znamenite bitke pri Kraljevem Gradcu in tudi boj.n* na šlezv.škem in Holsteinskem. Verjetno je bi poslednji še živeči udeleženec omenjene b:tke. VSE VRSTE LESA REZANEGA IN TESANEGA DOBITE V NOVOOTVORJENEM SKLADIŠČU TVRDKE »MAR A D«N Z. Z O. Z. V ŽirVINOZDRAVNIŠKI TJLJCI (ZA CUKRARNO) I IZ LJUBLJANE —I j Vreme bo najbrž lepo med prazniki. Burja še vedno Čisti ozračje in menda bo očistila tudi lepo, da se bo povsem zjasnilo. Včeraj je bilo že nekaj ur jasno, a ponoči se je zepet močneje pooblačilo. Davi so nebo tudi prekrivali oblaki, ki so pa bili »nevarni« in so se trgali. Zračni tlak je še vedno naraščal in vse kaže. da med prazniki ne bo vsaj deževalo ali snežilo. Najvišja temperatura je znašala včeraj 15.2 stop. kar je normalno za konec oktobra. Današnja minimalna temperatura je pa znašala 9.8 stop. • —Ij Važno za trafikante. Po odloku tuk. finančne kontrole bodo morale biti trafike od 1. novembra odprte od sedmih zjutraj. Trafika mora biti odprta vjevnike šentpetrske fare bo v Ljubljani v cerkvi sv. Petra v ponedeljek 1. novembra t. 1., ob pol 11. uri dopoldne. Vabimo vse bivše vojake iz svetovne vojne, da se te slavnosti udeleže. —lj I. moška realna jrimnazija v Ljubr ljani bo imela pouk ob ponedeljkih, sredah in petkih v šolskem poslopju gimnazije za Bežigradom. Pričetek pouka za Bežigradom bo v sredo 3. novembra po urniku, ki je bil objavljen 11. oktobra. Učenci 4.a in 4b in vseh višjih razredov naj pridejo v šolo v sredo ob 8. uri. učenci ostalih nižjih razredov pa isti dan ob 13. uri (popoldne). Ravnateljeva pisarna ostane še v Vegovi ulici. — Ravnateljstvo. —Lj Nesreče. V bolnišnico .ie bilo prepeljanih največ ponesrečencev, ki so si polomili ali ranili ude. Desnico si je zlomila pri padcu na stopnicah 66-letna zasebnica Marija Oražem iz Ljubljane. — Na prstih levice se je ranil 48-letni mehanik Jože Magister iz Ljubljane. — Na glavi se jo ranil pri padcu na cesti Boris Urh. 17-letni dijak iz Ljubljane. — Mcčno se ie urezal v desnico 30-letni poklicni gasilec Karol 2gajnar iz Ljubljane, ko je brusil nož. — Levico si je zlomila 19-letna hči posestnika Franja Velkavrh iz Notranjih soric — Pri padcu si je zlomil levico 6-!eini sin cestarja Stanko Mavec iz Preseria. —lj Povest »Petrinka« Ivana Matičjča, ki izSde med letošnjimi Vodnikovimi knjigami, je močno in prepričevalno pripovedno delo, obravnava joče za vsak narod tako važni problem zemlje in družine. Ljubitelji izvirne slovenske knjige, včlanite se takoj v Vodnikovo družbo! —lj Zadružna iiiauilidca v likvidaciji, Ljublja-a, Da imat nova ulica, izplačuje od 1. novembra 1943 dalje ob uradnih urah svojim vložnikom na hran Ine knjižice ;n v tekočem računu 50fpetdeset)1 0 kvoto. —lj Lcbenik za angleški jezik, ki je pr re Ju univ lekioi proi dr laoJcc K.o;mk o. izšei začetkom prihodnjega oie.eca v zai žoi knjigarne Tiskovne zadruge \ Ljuljam Kdo Učbenik v imenovan; Knjigarn: ■ Selitibunrova 3-v naprej naroči do 30 oktobra t i "a doo> ? 50 lir —J j Izvrstno tirolsko vino toči gostilna Lovšin. OdJi;::.i domača kuhinja! —lj »Razpcajenci« ~o zbirka nevsiljivih Vzgojnih pesmic za otroke, ki jih je spesnil Cvet o G o i a r in učinkovito ilustrira) Edo D e r ž a j Kn. iga je pravkar izPIa kot 5. zvezek »Police za male< pri knjigarni T skovne zadrage v Lj b-Ijanl. —lj Burirnndec. staro belo vino. zelo dobro to*i gostilna Lovšin! ivLNO MATICA Telefon 42-41 Velezabavna zgodba o spreobrnenju zakrknjenega sovražnika otrok. V vlogi upokojenega »postajenačekiika« / priljubljeni H AN S MOSER NA POČITNICAH Predstave ob delavnikih o* 15. in 17.30. aH V nedeljo in na praznik ob 10.36.. 13.30.. 15.30. in 17-30. uri Tel.27_30 KINO SLOGA Tel. 27-30 Samo Se j— veliki Haas AI bera-o v film BARON TRENK Jutri v ponedeljek 1. novembra t. L nadvse zabavna opereta GOSPA LUNA Za smeh skrbita: Theo Lingen in Paul Kemp Predstave v nedeljo in na praznik ob 10.30., 13.30., 15.30. in 17.30 uri Nabavite si vstopnice v predprodaji KINO MOSTE Odlična kmetska burka — Dve uri burnega smeha GREŠNA VAS V nedeljo in na praznik ob 9 42., VA, v16. uri. Delavnik ob ^26. uri. Matineja V nedeljo in na praznik ob %11. uri. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA. Sobota. 30 oktobra, ob 10 30 Kavarn«ca. Premiera Izven One od 22 lir navzdol Nedelja, 31. oktobra, ob 14: Veliki mož. Izven Cene od 18 lir navzdol. — Ob 17: Potopljeni ^\et. Izven. Cene od 22 lir navzdol. O P L R A Sobota, 30 oktobra, ob 16: Traviata. Izven. Cene vKl 32 lir navzdol. Ponedeljek, 1. novembra: Zaprto. Nedelja, 31. oktobra, ob 16: Madame Buttcrfly. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 1. novembra: Zaprto. Opera pripravlja kot naslednjo novost Rinili-Korzakova »Sne^uročko« ped muzikaln>ni vodstvom dirigenta N. Stritofa in v režiji R. Primo žiča. Naslovno partijo bo pe!a Vidalijeva. pactirja Lel a — Golobova, Mizgirja — Popov. Živilski trg v cvetju Ljubljana, 30 okt. Na živilskem trgu je danes vse cvetelo; zdelo se je celo, da je b:la zelenjava samo zelenje. k; je jV>trebno cvetju, da je šopek čim lepši. Cvetje je prevladovale povsod na zelenjadnem trgu. Seveda so pa imeii tudi vrtnarji svoj prostor za prodajo naravnega in umetnega cvetja, »košaric«, šopkov n ven cev. in sicer ob Vodnikovem spomeniku. Razen tega pa je bilo naprodaj izredna mnego cvetja na Cankarjevem nabrežju, kjer majo naši preprosti cvetličarji, to se pra\ t revni ljudje, ki se pečajo s prekupčevanjem cvetja, svoj prostor. Med cvetjem eevcaa prevladujejo križan teme. Vendar je bi'o danes naprodaj tudi precej nageljnov. Umetncpa cvetja jc precej manj kakdr prejšnja leta. pač zarad' tega. ker je* slana prizanesla naravnemu cvetju n ker n^ b;lo sneija ki je sicer že pogosto preu vsemi sveti napravil \ efiko Šfo do vrtnarjem. Letos Sq vzgojili precej Cvetja tuo.': zelenja dar ji. ki se » ecr pečajo predvsem 5 pndelo-vanjem povrtn*ne Danes jc imela skoraj sle bema proda jaRca zelenjave iz Trnovega n IvrakOvega vsa; aukaj cvetja neka "ere so pa ceh. Opustile prodaje zelenjave Že zaradi te_v. ;e bil trg mnikup razni poklicani ali nepo_ klicani posredevalci. ki spekulrajo z visokimi zaslužki, špekulacija, zlasti nekontrolirana, je tista, ki dviga zemljiščem cene pretirano visoko. Zanimiv je naslednji primer iz zadnjih dni. Neki posestnik je razprodajal več svojih gozdnih parcel. Zahteval je 60 lir za m«, kar se je približno strinjalo s ceno. ki so jo dosegla nekatera nedavne prodana zemljišča v tamkajšnji okolici. Za posestnika je zvedel neki prekupčevalec in kupil od njega konec marca dve parceli. Konec septembra in v začetku oktobra je obe prodal naprej. Ker je dobil za vsak kvadratni meter okoli 100 lir, je zaslužil okoli 40.000 lir, oziroma nekaj manj kakor 100^. Sredi oktobra so bile v zemljiško knj go vpisane naslednje spremembe lastn'ne na nepremičnine: Marija šerjakova, posestnica v Stožicah, In Frančiška Komanova, trgovk 1 na Blei-weisovi cesti sta prodali Ani Petričevi, soprogi pekovskega mojstra na Karlovški cesti, travniško parcelo v kat. obč. Trnovskem predmestju v izmeri 641S m2 za 32 tisoč lir. Janez Bajda. posestnik v štepanji vasi je proaal Jožetu Kuncu, posestniku na Rudniku, dve gozdni parceli v davč. obč. Rudniku v izmeri 989 m- za 59$4 lir. Jože Kune- posestnik na Rudniku, je prodal Josipu Stražišarju, posestr.iku na Cesti na Brdo. gozdno parcelo v davč. obč. Rudnku v izmeri 512 m2 za 6000 lir. Jože Kune. posestnik na Rudniku, je prodal Francu Kresetu. poštnemu uslužbencu iz Zvezdarske ulice, gozdne parcelo v davč. obč. Rudniku v izmeri 477 m- za 4000 lir. Janez Bajda. posestnik v štepan; vasi. je prodal Josipu Stražišarju, posestrflku n >. Cesti na Brdo. gozdno parcelo v davč. obč. Štepanji vasi v izmeri 566 m- za 3396 lir. Janez Bajda, posestnik v štepanji vasi je produ Bernardu Grgiču. delavcu na Dolenjski cesti< gozdno parcelo v davčni obč. štepanji vasi v izmeri 366 m2 za 2196 lir. Janez Bajda; posestnik v štepanji vasi, je prodal Alojziju Grgiču. delavcu na Kar. lovski cesti, gozdno parcelo v davčni obč. Štepanji vasi v izmeri 320 m2 za 1920 l:r. Franc Anžič. posestmk v Snob^rju. je prodal Frančiški Marinčkovi. posestn-Sneberju. pašnik v kat. obč. Zadobrovi t izmeri 1176 m2 za 25.000 lir. Mestna občina ljubljanska je prodala inž Antonu Suhadolcu. pose-stniku na Blo v ■-sovi cesti, potno parcelo v kat. obč. Br:-nju v izmeri 167 m- za 15.030 lir. Kvadratni meter je stal 90 lir. Anton Jager, posest- ik v Pobrunjah je predal Združenim p pirnicam Vevče, Go-ričane :n Medvede, j. d., ki sta jih zastopala ravnatelj dr. C: ril Pavlin in ravnatelj dr. ing. Miloš Krofi a. njivsko parcelo r k-t. obč. Dobrim jah v izmen 4174 m2 za 187.830 lir. Kvadratni motor je stal 45 lr. Karolina štupnikova. posestnica na Poljanski cesti, je prodala Francu Pustavrhu, trgovcu iz PredjiniFke ulice njivsko parce lo z vrtn: lopo v kat. obč. Bizoviku v izmeri 1001 m- za 20000 lir. Poslovanje naborne komisije Ljubljana, 30. oktobra Naborna komisija Slov. domobranstva bo poslovala v bivšem Sokolskem domu na Taboru od 2. novembra t. 1. dalje. Nabora, komisiji se morajo javiti radi pregleda prostovoljci za Slovensko domobranstvo po sledečem redu: 2. novembra 1943 ob 9. uri oni. ki imajo vnisne števMke od 1 do 500; 3 novembra 1943 ob 9. uri oni, k: imajo vpisne vike 750 Dan pregleda za ostale bo objavi »m v dnevnem časopisju in po radiu. Poveljstvo. BELE2NICA KOLEDAB Danes: Sobota. 30. oktobra: Marcel, Alfonz Rodr.gez. Jutri: Nedelja, 31. oktobra Volbenk. Pojutrišnjem: Ponedeljek. 1. novembra: Vsi sveti. O A N A S N J E PRIREDITVE Kino Matica; Na počitnicah ti n > Sloga; Baron Trenk. Kino i_-nien: Prodani 9t9rj očka, Kino Moste: Grešna vas I-.aiKEDITVE V NEDELJO EV \A PRAZNIK Kinematografi nespremenjeno. DEiURNE E E K A K N E S°bota. nedelja: Mr. Bakarčič Sv. Jakoba trg y. Ramor, M.kioš čeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Ponedeljek: Mr Sušnik. Marijin trg 5. Deu-Klanjščok Da. Cest:» Ariele Ree 4, Bo-b r.v-c de J.. Cesta 29. oktobra. Nedeljsko '>'žurno zdravniško službo bo opravlj 1 od sobote od 20. do ponedeljka mesto višji zdravnik cir. Ober Fran Ste-£f nova 7. telef. 3G-41. Dežnrno službo na praznih bo vrSil od ponedeljka od 8. zjutraj do torka d> S. zju-t:a mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, C ril Metodova ul. 62, telef. 27-29 RABIO LJUBLJANA SOBOTA, 30. OKTOBRA B-30=—9.00 jmranji pozdrav 9.00—9.15 Poročila v nenisrim m .-lovi.-n.šćaii 12.20—12 30 Glasbeni uvod 12.0.1—12.-15 Poročila v nemSčiui in slovenščini 12.45—14.00 Koncert giaa&e za razvedrilo; igr.i Raiijfki odkester. vodi dirigent Drago Mario1 Si-tanec'1-1.00—14.15 Poročila v nemščini 14.15—15.00 Opoldanski koncert 17.00—17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—17.45 Popoldanski koncert 17.45—18.00 Gospodinjsko predavanje 19.00 d^ 19 30 Novakova Slovaška suit?: izvaja solist Anton TroSt, klavir 19.30—19.45 Poročila v sh ven-^čJni: pomočilo nemškega vrhovnega ix?veljni*tv 1 v* itriliian?čini: napoved sporeda za naslednji dan 19/5—20.00 Ms.'a predigra 20.00—20.15 Poročila v nen->^č:ni 2015—21.30 Fisan kmečki večer: izvajajo: k'artet Fantje na vasi. tercet DoberSdc Km-8-ki trio in kvartet pinpl 21.30—22 00 Z ritmom ln 'anosom 22.00—22.'0 Poročala v nemščini NEDELJA. 31. OKTOBRA 8.30—9.00 Jutranji pozdrav 9.00—10.00 Nemški :eki in napevi 10.00—10.15 Poročila v nemščini in slovenščini 10.15—10.40 Orgelska glasba in versko predavanje 11.30—12.00 Prireditev slovenskih, domobrancev 12.00—1230 Opoldanski koncert 12.70 -lo 12 45 Po-očila v r.erpMinl in slovenščini 12.45 do 14.00 Gla=ba za razvedrio 14.00—14.15 Poročila Naročite se na knjižno zbirko DOBRE KNJIGE! 1 Okviri SSS Umetnine n mom IOIOIOIOI o ji (^noreva Fox: 23 DEKLE Z MEJE Roman >Tihotapec, in kaj še ... ? A ? In zda i očeta Aller.a ne bo več k nam ? Marije tudi ne? In Petra in dobre Allenove babice?« Dedek ie zasukal palico v zraku. To je bil ves njegov odg-evor ;n Pollv je p trto vzela svojo punčko iz zabojčka ter stopila z^pjo na hodnik. ?>vidi5,« je šepetala punčki, »tako je. Če se ljudje prepirajo. Oče Allen .. .c Glas se ji je utrgal. Celo je imela zgr-bančeno, oca so ji prestrašeno, osuplo zrle predse. >Ne Marije ne bo več ne Petra ne dobre Allenove babice!« Te besede so Izabeli Se vse dopoldne »zvenele po glavi. Pomenile so, da dve družini, čeprav sta najblžji sosedi, ne bosta imeli nikoli več oprav^ca druga s drugo. Nikoli več se ne bosta s Petrom igrala, nikoli več se posvetovala o tem in onem, nikoli več pomagala drug drugemu iz zadreg. Spomnila se je- kako je bila nekoč na Allenovem dvorišču splezala na oreh in si raztrgala novo obleko. Takrat je Peter tohko časa moledoval okrog gospe Allenove, da ji je nazadnje po- pravila škode. Zaš la je krilo tako lepo. da mat: vobče ni n:č cp^zila. Ko sta hoiila v šolo. ji je pri računskih nalegah. ki so j: delale toliko preglavic, zmerom pomagal. In zdaj merata bit: drug drusremu kak^r tujca. Občutek zapuščenosti. l-akr.'^e ri dot'ej n kri; pozn-la, jo je cbšel. Nit takrat, ko je b la še majhen otrok in so živeli še v tesni kladari sredi.gozdov ;n je oče žele trebil zemljo in ni b;lo dve mili na okrog nebenega drugega naselnika. niti takrat se n: čutla tolikanj zapuščene kakor zdaj. Pred zajtrkem je bilo nehalo deževati, -n zdaj se je iskrilo zasrenjeno drevje in grmovje v sončnem blišču da ga. je bilo krasota gledati. Toda Izabela ni videla prelepega zimskega sveta ekreg hše. Mol-čečna in vase zaprta je opravljala svoje delo. V ušesih je še vedno čutila z-morkli tresk hišnih vrat. ko jih je bil oče zaloputnil za Allenom. 7. poglavje >I kakopak zreti! zreti! zreti- To znate In p'ti! Drugega pa nič!< Izabela jc gledala trojico kratkookih krav in dva dobrodušna voliča, kako so z dobrim tekom mulIH seno iz jasli, ki jih je bila pravkar napolnila. >Tako bi se tudi meni prileglo. Stati in, čakati, da ti postrežejo, da. da!« Zasadila je vile v seno In si podprla bo^ ke. ž vina je zadovoljno mahala z repi. ^Le nikar si nič ne ctomisljujte: več vam ne dam!« »S kom pa govor'š?« je Jožef smeje se vprašal izpod hlevskih vrat. »S temi pežeruhi,« je Izabela odvrnila. ^Takšni so, kakor da bi imeli zlate čase ln ne bi nikjer nihče govoril o vojni.« »Zato jim pa pravijo neumna živina,« se je zarezal Jožef :n krenil naprej proti svinjaku. Vedro zatohlo dišeč h pomij, ki g"a je vlekel fant s seboj, je bilo tako tejžko. da ni mogel ravno hoditi. Prav za prav dela težje, nego se prilega njegovim letom, je prmisVla Izabela in vzdihnila, sama ne vedoč. zakaj. Ko je stopila v h'šz, ji je veter iztrgal kljuko iž* roke. »Phu!« se je jezil dedek v kotu za kaminom. »Hud vzh^dnik piha,« je menila mati Qwe:sova. »Po prstiki se obetajo silni snežni viharji. Saj sem rekel,« je dedek mrko prerokoval. v nemščini 14 15—15.00 Povlrarl iz domoTlnr Tijra ladijski ork:.«.t?r. HMletUjf K moral vbor. vodi dinpent Radijskega jrk?stra D. M. sijanec 17.00 do 17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15 do 17.45 Popoldanski koncert 17.45—13.00 Kmetl]--ko predavanje IO.00—10 30 PalPtna BlaSba IS 90 do 19.45 Poročila v slovenščini; pt>r