Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnino 2 šilinga
V. b. b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK VI
CELOVEC, SOBOTA, 10. XI. 1951
V tej številki kmečko priloga
Obvestila
naprednih gospodarjev
Štev. 79 (448)
Bivši izseljenci obsojajo nacistična izzivanja
Kakor smo v našem listu že poročali, se dogajajo po naših krajih v zadnjem času stvari, o katerih nikakor ne moremo molčati. Bivši nacisti so si že tako daleč opomogli, da spet kujejo načrte, kako bi se ponovno znašali nad svojimi žrtvami iz časov njihovega samovoljnega vladanja. Da so jim v take namene najbolj dobrodošli koroški Slovenci, ni treba posebej .poudarjati, ker dejstva govorijo dovolj očitno.
Ko je bila leta 1945 premagana vojaška sila nacističnih nasilnikov, so posamezne občine poslale vidne nacistične funkcionarje in sokrivce nasilstva nad drugorodnimi sodeželani tudi na nekatera posestva takrat še pregnanih slovenskih družin, da tam delajo do vrnitve pravih lastnikov. Tem ukrepom se je v več primerih pridružila tudi britanska zasedbena sila, ki je večje število nacistov internirala v posebnih taboriščih.
Seveda je trajala ta „kazen“ le kratko časa, ker kaj kmalu je bilo pozabljeno vse, kar so le-ti ljudje zakrivili v komaj preteklih Časih tako imenovanega tisočletnega rajha. Niso pa pozabili bivši nacisti, da so morali leta 1945 na „prisilno“ delo, in se čutijo užaljene v svoji časti. Star pregovor pravi: Iščite in našli boste! in te stare resnioe so se spomnili tudi iz-najdkvi zavijači paragrafov v neki posvetovalnici VdU-ja na Dunaju. Pri brskanju po starih in novih zakonih so našli neko razsodbo Vrhovnega sodišča in jo tudi znali izkoristi v svoje namene, da operejo čast znatnemu številu svojega Članstva. Pozvali so torej vse bivše naciste, ki so jih po končani vojni poslali na delo, naj zahtevajo plačilo za opravljeno delo in se pri temu naj sklicujejo na zakonite določbe.
In res se v zadnjem času dogaja, da se bivši nacisti v polni meri poslužujejo te svoje „pra-vice“, seveda v največ primerih proti svoje-časno izseljenim Slovencem. Tako imamo primere, da stoji bivši izseljenec spet kot obtoženec pred sodnikom, za tožitelja pa nastopa tisti, ki je sodeloval pri njegovi nasilni izselitvi. In sodišče? V dosedanjih primerih enostransko zastopa stališče tožitelja -— bivšega nacista, ker, kakor je ob taki priložnosti izjavil neki sodnik, v Avstriji ne poznajo nobenega prisilnega dela.
O tem predrznem izzivanju bivših nacistov in sokrivcev nasilne izselitve je razpravljal tudi odbor Zveze slovenskih izseljencev na svoji zadnji seji. Ugotovili so, da izseljenci nikakor ne morejo 'trpeti take očitne krivice, ko naj bi svojim preganjalcem plačevali za njihovo zločinsko delovanje še posebno nagrado. Odločno so obsodili oblasti, ki dopustijo taka izzivanja in poslali komisiji koroške deželne vlade za popravo škode slovenskim izseljencem protestno pismo naslednje vsebine:
Zveza slovenskih izseljencev je v svoji vlogi deželnemu glavarju 7 dne 26. VII. 1950 ostro protestirala proti sodnijskim obravnavam, s pomočjo katerih svoječasno na posestvih izseljenih koroških Slovencev od nacistov naseljeni uživalci slovenskih posestev zahtevajo vrnitev skvari, ki jih je povmitvena komisija koroške deželne vlade določila bivšim izseljencem kot
Kairo. — Medtem ko je egipčanski notranji minister svetoval 30.000 angleškim državljanom, naj zapustijo državo, je nato predstavnik vlade v Kairu izjavil, da bodo odpustili .‘z državne službe vse uradnike angleške narodnosti.
Damask. — V predmestju Damaska se je prevrnil avtobus. Bilo je 17 mrtvih in 37 ranjenih.
Crossetto. — Nad Toskano je bik) ob Vseh svetih veliko neurje. V Erapoliju je strela udarila v poslopje,v katerem je bilo shranjeno seno in poljedelski stroji. Vse je zgorelo. Železniška proga med Rimon in Torinom je bila prekinjena. Toča je pobila v okolici Volterre polja. Zlasti velika škoda je na oljkah.
nadomestilo za izgubljeno pohištvo. Opozorila je, da pri tem zavzema avstrijsko sodstvo nerazumljivo stališče, da je koroška deželna vlada svoječasno pri vrnitvi slovenskih izseljencev prekoračila svoja polnomočja.
Kljub odločni zahtevi, da bi deželna vlada preprečila take izzivalne sodnijske obravnave, ki so očitna krivica za bivše izseljence, pa se na stvari ni nič spremenilo. A temu še ne dovolj; v zadnjem času zahtevajo bivši nacisti in sokrivci nasilnega izseljevanja koroških Slovencev na izrecen poziv VdU-ja od bivših izseljencev plačilo za delo, ki so ga leta 1945 po končani vojni na povelje angleške zasedbene sile ali občin morali opravljati na posestvih iz-
seljenih slovenskih družin do njihove vrnitve. Pri tem se sklicujejo na neki odlok vrhovnega sodišča in imamo primere, ko avstrijska sodišča pristransko ugodijo neutemeljenim zahtevam ljudi, ki so povzročili slovenskemu ljudstvu toliko gorja. S tem je nepoboljšljivim elementom uradno odprta pot, da se ponovno znašajo nad svojimi žrtvami.
Zveza slovenskih izseljencev ponovno najostreje protestira proti takim izzivanjem in zahteva, da podvzame povmitvena komisija koroške deželne vlade proti temu odločne korake. Prizadeti izseljenci bodo v vseh primerih predlagali obvestilo o sporu koroški deželni vladi kot sospornici.
Zasedanje deželnega zbora
Prihodnjo sredo se bo sestal koroški deželni zbor k svojemu 14. zasedanju. Najvažnejše točke dnevnega reda bodo naslednje: Poročilo in predlog deželne vlade o deželnem proračunu za leto 1952. Poročilo odbora za kmetijstvo in gozdarstvo o razdelitvi in uporabi Marshallovih sredstev za pospeševanje kmetijstva ter poročilo o tem, kako so bila ERP-sredstva uporabljena v gozdnem gospodarstvu, šolski in komuna^opolitični odbor bo v soglasju z odborom za kmetijstvo in gozdarstvo poročal ter stavil predlog glede ustanavljam' gorskih kmečkih gospodinjskih šol s poizkus1 mi gospodarstvi, na katerih bi preizkusili upa rabo strojev na gorskih kmetijah. Končno bo deželni zbor sklepal o izročitvi OeVP-jevskega deželnega poslanca Tomaža Tmppe-ja, katerega izročitev zahteva deželno sodišče v Celovcu, ker je osumljen, da je zagrešil prekrši-tev deviznega zakona.
Medtem ko je bilo zadnje zasedanje deželnega zbora kljub obširnem dnevnem redu kratkotrajno in zaspano, obeta prihodnja seja večjo razgibanost. Poleg proračuna bo vsekakor zelo zanimivo in predvsem za naše podeželje podučno poročilo o tem. kako je deželna kmetijska zbornica gospodarila z 27 milijoni šilingov, ki so ji bili iz Marshallovih sredstev poverjeni za dvig kmetijstva na Koroškem. To poročilo je slovenska javnost zahtevala že dolgo in ko so to zahtevo pozneje postavili tudi socialistični poslanci v deželnem zboru, se kmetijska zbornica po dolgem zavlačevanju le ni mogla več izogniti polaganju računov. Javnost bo dobila vsaj nekoliko vpogleda v dosedanje gospodarjenje kmetijske zbornice, naše ljudstvo pa možnost presoje, v kakšni meri ga je upoštevala oziroma — zapostavljala. Za kmečkozborniške volitve bo to poročilo najboljši kažipot.
Temeljno vprašanje Glavne skupščine OZN je mir
Pretekli torek se je v Parizu začelo šesto zasedanje Glavne skupščine Organizacije združenih narodov. Na prvi seji je bil izvoljen za novega predsednika OZN zastopnik Mehike dr. Padilla Nervo, ki je ob tej priložnosti izjavil, da je temeljno vprašanje sedanje Glavne skupščine mir.
Na tej seji je govoril tudi predsednik francoske republike Auriol in predlagal sestanek ministrskih predsednikov velesil.
Letošnja Glavna skupščina ima pred seboj zelo obširen dnevni red, pri katerem pa so nedvomno najbolj važna vprašanja o premirju na Koreji in o splošni razorožitvi med velesilami. Nadalje bodo razpravljali o nadzorstvu nad atomsko energijo, o vprašanju neodvisnosti Koreje, o Achesonovem načrtu za vzdrževanje miru in številnih drugih vprašanjih, ki so na dnevnem redu že zdaj, nekaj pa jih bo gotovo predloženih še med zasedanjem.
Ameriški zunanji minister Acheson je v Glavni skupščini govoril o razoroži tvenem načrtu zapadnih sil in se nato dotaknil tudi vprašanja Avstrije in Italije, kjer je poudaril, da bi Sovjetska zveza prav v teh vprašanjih lahko doprinesla svoj delež k mednarodnemu sporazumevanju. Prav vprašanje Avstrije daje možnost, da velesile z dejanji dokažejo svojo željo po miru, je dejal Acheson in nadaljeval, da velesile že pet let razpravljajo o vprašanju podpisa avstrijske državne pogodbe. Avstrijskemu narodu smo obljubili neodvisnost — je poudaril —, kljub temu pa ima Avstrija še vedno zasedbo, čeprav že dolgo izpolnjuje vse pogoje za zopetno vzpostavitev njene suverenosti. Tudi tukaj bi voditelji sovjetske vlade lahko zavzeli stališče in izpolnili svoje obljube.
Zastopnik Sovjetske zveze Višinski je zavrnil razorožitveni načrt zapadnih sil, ker ga Sinatra za neiskrenega. Zato pa je s svoje stra-
ni predložil podoben mirovni načrt, ki se v ničemer ne razlikuje od dosedanjih. Imel je tudi dolgovezen govor, v katerem je imenoval OZN orodje vojne, pri tem pa očitno pozabil, da se tudi on s svojo delegacijo poslužuje tega orodja.
New York. — Novi davčni zakon, ki je stopil v ZDA 1. novembra t. 1. v veljavo, bo zvišal davčne dohodke za približno 5 milijard in 700 milijonov dolarjev.
Atene. — Grški parlament je izrekel zaupnico Plastirasovi vladi. Pred glasovanjem je maršal Papagos izjavil, da odobrava zunanjo politiko vlade, da pa dvomi, da bo vlada lahko rešila današnja najnujnejša grška vprašanja.
Volitve v
Kmetijsko zbornico
VOLILNE PRIČE
Po 5 45 volilnega reda v Kmetijsko zbornico sme vsaka stranka, ki je vložila pri občinski volilni komisiji svojo kandidatno listo, imenovati za vsako volišče (Wahllokal) po dve volilni priči. Rok za imenovanje volilnih prič poteče v četrtek 15. novembra. Volilne priče mora pismeno imenovati občinski volilni komisiji pooblaščenec stranke, ki je kandidatno listo vložil. Volilna priča je lahko vsaka oseba, vseeno ali ima volilno pravico ali pa je nima. -'o imenovanju inora do dneva volitev dobiti vsaka volilna priča od volilne komisije vstopnico, s katero ima na dan volitev dostop v volilni lokal.
Zaupniki in pooblaščenci „Kmečke gospodarske zveze"!
Imenujte pravočasno volilne priče, da si s tem zagotovite nadziranje poteka volitev. Za vsako volilno pričo navedite polni naslov.
Pred imenovanjem ugotovite pri svoji občini, na koliko mestih se bo pri teh volitvah volilo v naši občini. Ker je število volilnih upravičencev manjši kot pri drugih volitvah, bo tudi v občini manj volišč.
Že sedaj se tudi zanimajte, v katerem času bodo po občinah volišča odprla in razglasite to med volivci, da bo šel vsak pravočasno na volišče.
KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA volilni odbor
Zapadne sile predlagale razorožitev
V sredo so Združene države Amerike, Velika Britanija in Francija pozvale Sovjetsko zvezo k skupni akciji za prenehanje tekmovanja v oboroževanju. Zapadne sile zahtevajo mednarodno ugotovitev zalog orožja, vključno atomskih bomb, nato pa razorožitev pod nadzorstvom. V skupni izjavi pravijo, da bi z razgovori o tem vprašanju lahko takoj začeli, v veljavo pa bi stopili šele po prenehanju sovražnosti v Koreji.
Prezident Truman je v zvezi s to odločitvijo zapadnih sil preko radia pozval Sovjetsko zvezo, naj sprejme podrobne predloge za razorožite- , ključno predloga o prepovedi atomskega orožja.
/
Grški poslanci na svobodi
Svoječasno so grške oblasti internirale na Otokih v Egejskem morju 10 poslancev demokratske levice. Internirani so nato poslali protest grškemu kralju in voditeljem strank, v katerem so zahtevali svojo izpustitev. Po zadnjih poročilih so oblasti izpustile od teh desetih internirancev 7, ki bodo po sporočilu notranjega ministrstva postali popolnoma svobodni, ko bo volilno sodišče izdalo odločitev o veljavnosti njihove izvolitve.
V Koreji še vedno pogajanja podkomisije
Pogajanja podkomisije v Pan Mun Jomu, ki pripravlja dnevni red za dokončne razgovore o premirju v Koreji, se še vedno lovi okoli posameznih točk. V nekaterih vprašanjih so sicer prišli do sporazuma, medtem pa jim dela največje težave vprašanje določitve demarkacijske črte med Severno in Južno Korejo. Zastopniki Kitajcev in Severokorejcev vztrajajo na stališču, da je razmetijev treba izvesti ob 38. vzporedniku, zastopniki Združenih narodov pa zastopajo mnenje, da bi bila za podlago razmejitve bolj pravična sedanja frontna črta.
Ker na podlagi dosedanjih predlogov niso prišli z mrtve točke, je delegacija Združenih narodov na eni izmed zadnjih sej podkomisije ponovno predložila popolnoma nove predloge, ki naj bi omogočili nadaljevanje razgovorov.
Zastopniki OZN so predlagali, naj bo osnova za demarkacijsko črto premirja dejanska
borbena linija v trenutku sporazuma v prenehanju sovražnosti. Če bodo severni delegati na ta predlog pristali, bi se nehala sedanja brezkončna razpravljanja o poteku demarkacijske črte in konferenca za premirje bi lahko prešla na razpravljanje o ostalih pogojih premirja.
Predlog delegacije OZN obsega naslednje štiri točke: 1. demarkacijska črta demilitariziranega pasu naj poteka v skladu z linijo fronte ob podpisu premirja, pri čemer bi bili mogoči „primerni popravki"; 2. demilitarizirano področje naj bo široko šest kilometrov; 3. podkomisija, ki bi jo sestavljali trije častniki za vsako stranko, ki ugotovila dejansko frontno linijo in določila potek in meje demilitariziranega področja; 4. Sporazum o teh točkah naj se predloži v odobritev glavnim delegatom na plenarni seji.
Pet let obnove koroškega kmetijstva
Črna borza z javnimi srettetvi v Kmetijski zbornici
Izgleda, da so gospodje Kmetijske zbornice želi po svojih Landwirtschaftskanamertagih le premalo priznanja za svoje „zasluge“ in „za-s.ugice" in da so v čedalje večji zadregi za svoje stolčke. Da bi napeli vse stranice in končno le nekako dopovedali „da so njihove številke in stvari vendar-le edino tiste, ki povedo resnico, so gospod prezident Gruber in njegovi „sodelavci“ na hitro zavihali svoje rokave, krepko pomočili pero v črnilo ter še enkrat nakopičili vse svoje „zasluge“ na papirju obširne 343 strani obsegajoče knjige „Wieder-aufbau der Karntner Land- und Forstwirt-schaft — Bericht der Landvvirtschaftskammer fiir Karnten iiber die Jalire 1945—1951“. V tej knjigi so do zadnje pičice našteli in ovekovečili vse, kar mislijo, da bi jim bilo pred volitvami še v korist. Spretno pa so se izognili stvari, ki bi pretežno večino koroških kmetovalcev, predvsem pa tistih po naših krajih, zanimale in ki bi dejansko pokazale kaj so napraviti v korist dviga kmetijske proizvodnje in s te« porasta dohodkov koroških kmetovalcev kot celote, kakor tudi doprinosa k čim večji samooskrbi koroškega prebivalstva s kruhom, mesom, maščobami in krmilu
Kljub temu, da so tudi to knjigo zavili v svojo varljivo meglo in jo natrpali z nepregledno kopico številk m bese*, pa razgrinja poročilo o uporabi denarjev ter dotacij ki so jih prejeli za pomoč kmetijstvu od dežele, države in Marshallovega plana, zaveso pred resnico, kako in s kakšno „trgovsko žilico" so ..havžvali" v zadoni petih letih v Kmetijski zborniei.
Ob obstoječih razmerah na podeželju, ob tako ogromni raznolikosti v gospodarski zmogljivosti posameznih kmetij in v razvitosti kmetijske proizvodnje, kakor je na Koroškem, je bik in je prva naloga m odgovorna dolžnost Kmetijske zbornice, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomaga dvigniti in pospešiti proizvodnjo v nerazvitih in zaostalih krajih ter da uravna razmere na trgu s kmetijskimi pridelki. Baš ▼ izpolnjevanju teh dolžnosti je ključ, s katerim bi odpirala zbornica slehernemu kmetovalcu vrata do boljše poplačanega dela, s tem pa do večje gospodarske zmogljivosti za sodobno preureditev gospodarjenja; skratka do trdnosti naših kmetij. Koncem koncev pa je v izpolnjevanju teh dolžnosti tudi začetek uspešne aktivne borbe proti begu s podeželja. Da bi se z učinkovitimi sredstvi in delom za dvig domače kmetijske proizvodnje vidno stabiliziralo tudi prehranjevalno gospodarstvo v deželi ter se prihranili milijoni, ki gredo po državni blagajni 'n narodnega dohodka za uvoz živil v inozemstvo m v nenasitno žrelo verige prekupčevalcev, se razume samo po sebi.'
Poglejmo enkrat, r koliko so sedanji odgovorni gospodje v Kmetijski zbornici to dolžnost izpolnjevali in kakšne dejanske zasluge jim lahko pripišemo. Po poročilu o financah zbornice sodeč so imeli v letih 1945—1950 za delo v tej smeri ogromna sredstva v znesku nad 44,/s milijona šilingov in 196 uradnikov in na-stavljencev na razpolago.
Od denarnih sredstev so po tem poročilu v prej naveden«; svrhe dali za preiskavo zemlje, pocenjena
gnojila in semenje skupno	MM.000 S
za novo ureditev hišnih pašnikov,
črednikov in pašnih travnikov 66.000 S za zboljšanje izčrpanih, nedonosnih in zapleveljenih travnikov in pašnikov	9.000	S
za gradnjo gnojišč, gnojrričnfh jam m s tem potrebno ureditev hlevov	2.154.659	S
za nakup plemenskih bikov	530.998	S
za praktično šolanje in izobraževanje potoni tečajev in go-spodarsko-strokov. svetovalcev l,4f®3.500 S
—	skupno torej 9.7°/o vseh svojih finančnih sredstev. Kana je šel ostali denar?
Zanesljiv odgovor najdemo iz poročila samo v tem, da so za plače, papir in črnilo svojih uradnikov v Kmetijski zbornici potrošili nad 91/* milijona šilingov. Uporaba vseh ostalih denarjev pa ima izredno megleno ozadje. Pravijo da so gradili nove stavbe in mnogo izdali za stroje, melioracije itd., Morda je res, toda
—	vprašanje je, kdo je imel korist od tega.. Nič nimamo proti temu, kar so potrošili za celovško semenarno in druge objekte, ki bodo ob ne pristranskem delu donašali koristi celoti. Zanimajo nas pa ljudje, ki so dobili 20.000 šilingov za nakup piščancev in „malih živali", ter ime tistega, ki je za zgraditev „moderne kurnice" 1 bboval b .>90 šil. Ob zgornjih številkah za dvig proizvodnje je tudi skrajno neodgovorno,
če se razmeče 20.000 šilingov za naravno in racionalno sušenje krme in se phdari 30.000 šilingov za nakup molznih strojev, ali pa 75.000 šilingov k nakupu ene vzpenjače za spravljanje lesa itd. it-d.
Z vso upravičenostjo imenujemo to početje črno borzo z javnimi sredstvi, kajti nikdar niso javno razglasili, da delijo pomoč tudi v take namene. Izgleda, da je bila večina denarjev uporabljena na tihem za tiste, ki se pripeljejo z avtomobilom v usnjatih površnikih in škornjih pred zbornico ter šušljajo po skritih, za navadnega zemljana gluhih sobanah. Drugače bi tudi ne bilo mogoče, da bi pozabili na naše gorske kraje, ko so razdelili 90.000 šilingov za ureditev zbirakuc mleka in smetane ter planinskih mlekarn in sirarn. Koliko visokih i-n tihih podpor pa so zakrili pod plaščem izred-
no dvomljivih postavk, razvidimo iz tega, da je šk> 2S0.000 šil. za „»krape k zboljšanju kvalitetne proizvodnje v mlekarstvu" in poleg že prej navedenega zneska za tečaje, poleg zneskov za vzdrževanje kmetijskih šol in vseh plaič funkcionarjem in kmetijskim inžinerjem v zbornici še 800.000 šilingov za „Aufklarungs-und Beratungsdienst".
Pet let obnove koroškega kmetijstva kaže v zaključni bilanci, da so šli milijoni po vodi, kmetijska proizvodnja pa je ostala tam, kjer je bila, v nemalo primerih pa je še močno padla.
Ko bomo 25. novembra ocenili zasluge te gospode in volili zastopnike v Kmetijsko in okrajne kmečke zbornice, potem nihče ne bo mogel izbirati drugače, kakor tako, da se bo sedanja gospoda verižnikov občutno zamajala na svojih stolčkih.
Dosledno stališče Egipta
Spor. Id je nastal po odpovedi anglo-egip-čanske pogodbe s strani Egipta, se je v glavnem pomiril. Zaenkrat so se z nastalim dejstvom hote ali nehote sprijaznili tudi Angleži, le vprašanja Sueškega prekopa in bodočnosti Sudana so še vedno na dnevnem redu. Toda Egipt se ne pusti zastrašiti, čeprav se je ameriška vlada odločila, da bo podpirala britansko politiko. Nasprotno, egipčanska vlada prej ko slej odločno brani svoje stališče in je poslala angleški vladi in drugim forumom že neštete resolucije in proteste.
Pred dnevi je izročila britanskemu poslaništvu tudi dve noti, v katerih protestira zaradi oviranja svobodnega gibanja sodnih oblasti in funkcionarjev zdravstvene službe na področju Sueškega prekopa.
Z druge strani je tajnik Arabske lige na tiskovni konferenci izjavil, da se bo Sudanu lahko priznala popolna neodvisnost pod pogojem, da se ohrani združitev obeh dežel pod egiptovsko krona
Egiptovski zunanji minister je na tiskovni konferenci v Parizu med drugim izjavil: „Nimamo namena predložiti za sedaj anglo-egip-tovskega spora Varnostnem« svetu ali skupščini OZN. Vendar pa se naše stališče lahko spremeni glede na razvoj dogodkov." Dejal je dalje, da angleško postopanje hudo ogroža mir na izredno kočljivem in važnem področju.
Glede predloga za obrambo Srednjega vzhoda je Šalah El Din poudaril, da ga je Egipt zavrnil kakor bi zavrnil vsak drugi tak predlog, dokler bot'o britanske čele v Egiptu in Sudanu. „Štiristranski predlog — je nadaljeval minister — predvideva bivanje neomejenega števila čet štirih držav na egiptovskem ozemlju. Vendar pa, če bi Angleži izpraznili Egipt in Sudan, bi bila egiptovska vlada pripravljena upoštevati vsakršni obrambni načrt za obrambo splošne varnosti v okviru listine Združenih narodov."
Na koncu je Šalah El Din izjavil, da se bo na sestanku predstavnikov arabskih držav v Parizu določilo končno stališče do Štiristran-skega predloga, Egipt je sporazumen z ostalimi arabskimi državami, da nobena ne zavzame stališča, dokler se ne posvetuje z ostalimi.
Egiptovska vlada je poslala protestno noto tudi Mednarodnemu uradu za delo v Ženevi. V noti izjavlja, da Britanci z grožnjami silijo egiptovske delavce, da delajo v taboriščih ob Sueškemu prekopu. Verjetno pa Urad za delo ne bo za sedaj sprejel nobenega sklepa v pričakovanju zaključka pariških razgovorov. Vlada v Kairu je pripravila tudi poseben 7.a-n, na podlagi katerega bo vsak egiptovski delavec, ki bo delal v britanskih taboriščih na področju prekopa, kriv veleizdaje. Za prekrši-tev tega zakona so predvideni smrtna kazen, prisilno delo in odvzem državljanstva.
Novi japonsko-ameriški razgovori
Japonska vlada bo prihodnji mesec obnovila v Tokiu razgovore z Johnom Fosterjem Dulle-som glede izvajanja nekaterih določil mirovne pogodbe. Po mnenju krogov, ki so blizu japonskemu zunanjemu ministrstvu, bo Jošida Dullesa „opozoril“ na štiri točke: 1. Kitajska; 2. Reparacije; 3. Suverenost nad otoki na japonskem jugu, zlasti nad otočjem Riukiu z Okinavo in nekatere podrobnosti izvajanja varnostne pogodbe; 4. Ameriške čete na Japonskem.
Po istih krogih Jošida sicer ve, da ZDA želijo, da bi Japonska podpisala mirovno pogodbo s Čangkajšekovo Kitajsko, vendar pa bo Dnllesu predočil, da si Japonska sicer želi imeti politične odnose s nacionalistično Kitajsko, da pa želi prav tako vzdrževati trgovinske odnose s pekinško vlado; zaradi tega trenutno ne bi rada podpisala mirovne pogodbe niti z
eno niti z drugo kitajsko vlado. Zadnje Jošido ve izjave v parlamentu jasno kažejo na rezervirano -japonsko stališče glede kitajskega vprašanja.
Glede otočja Riukiu, za katero predvideva mirovna pogodba ameriški protektorat, bo Jošida poskusil vse, da bi prepričal Dullesa, naj se ZDA tej pravici odpovedo. Tokijska vlada je mnenja, da ZDA ne želijo zares izvrševati mandata, temveč samo ohraniti nekatere važne strateške položaje na tem otočju, zlasti pa letalsko oporišče na Okinavi.
Končno bo Jošida prosil Amerikance, naj zmanjšajo na minimum svojo posadko, ki bo ostala na Japonskem, ko bo začela veljati mirovna pogodba. Japonski ministrski predsednik bi rad prepričal Amerikance, da ne smejo dajati Japoncem vtisa, da se okupacija njihove dežele nadaljuje pod drugačnim imenom.
Schuman o političnem položaju
Francoski zunanji minister Schuman je v društvu francoskega diplomatskega tiska po, dal nekaj pojasnil o razpravljanju o raznih mednarodnih vprašanjih.
Glede sestanka atlantskega sveta v Rimu je verjetno, da ga ne bo mogoče sklicati konec novembra, ker ni vprašanje evropske vojske še rešeno. Verjetno bo ta konferenca okrog božiča, ko se bo prekinilo delo skupščine OZN.
Na strassburški skupščini (Evropski svet) bodo razpravljali o evropski politični oblasti. Francoska narodna skupščina pa bo morala proučiti par načrtov zakona, ki se nanašajo na skupnost o premogu in jeklu, na evropsko vojsko, na sprejem Grčije in Turčije v atlantski pakt, na odobritev japonske mirovne pogodbe in na spremembo nemškega okupacijskega statuta.
Nato je Schuman omenil tudi vprašanje Tu-
vori, Id bodo dali vladi potrebne informacije, da vidi, ali naj se začnejo prava pogajanja. Pripomnil je, da bo Francija stala na stališču nepristojnosti OZN glede maroškega vprašanja.
Glede Nemčije je Schuman izjavil, da je mogoče, da bo Adenauer zaprosil za sestanek s tremi zapadnimi ministri.
Na koncu je dejal, da bo Nemčija, ko bo enkrat združena in svobodna, lahko sama določila svojo politično orientacijo. „Z druge strani pa moramo dati razumeti Sovjetski zvezi, da zanjo združena in svobodna Nemčija ne pomeni nobene nevarnosti. Najresnejše vprašanje, ki se z druge strani tiče samo Sovjetske zveze, pa je vprašanje meje na Odri in Nisi."
London. — Ministrstvo za dobave javlja, da se ameriški in britanski predstavniki pogajajo v Južni Afriki s lam' ajšnjo vlado o iz-
naša in Maroka. Dejal je, da so v teku razgu- j kurišč »nju zlate rude za pridobiraaju urana.
Predvolilna zborovanja Kmečke gospodarske zveze
V	soboto, M), novembra:
ob 19. uri pri Cemernjaku na Pečnicr; govorita Peter Koller m Blaž Singer, ob 19 uri pri Y»včarju v Stebnu; govorita dr. Franci Zsvitter in Janko Ulbing.
V	nedeljo, 11. novembra:
,	PODJUNA:
ob V29. uri pri Šercerju v Šmihelu; govorita Janko Ogris in Tomaž Dumpelnik, ob 11. uri pri Šoštarju v Globasnici; govorita Janko Ogris in Tomaž Dumpelnik, ob 15. uri pri Voglu v Št. Primožu; govorita Janko Ogris in Tomaž Dumpelnik.
OKRAJ CELOVEC:
ob ‘/til. uri pri Mežnarju v Kotmari vesi; govorita dr. Franci Zvvitter in Koban Tomaž,
ob 15. uri pri Maleju v Zg. Kotu; govorita Blaž Singer in Florijan Lapuš.
OKRAJ BELJAK:
ob V*9. uri pri „Šimeju" v Št. Jakobu v Rožu; govorita Mirko Kumer i-n JaitKO Janežič,
ob 14. uri pri Pušniku v Ratenčah; govorit i Reichmann Jaka in Kofler Peter, ob 14. uri pri Prangarju v Zmoličah; govorita Kumer Mirko in Janez Mertel. Kmetovalci, pridite v oblinem številu, da spoznate, kateri bodo vaši resnični zastopniki v okrajni kmečki zbornici in v kmetijski zbornici.
Aretacije na Poljskem ...
Poljski parlament je na svojem zasedanju dne 31. oktobra odvzel poslansko nedotakljivost bivšemu ministrskemu podpredsedniku in generalnemu sekretarju poljske KP Vladislavu Gomuljki. Hkrati je bila odvzeta parlamentarna nedotakljivost tudi Marjanu Spychalskemu, bivšemu namestniku ministra za obrambo in članu Politbiroja KP Poljske. Iste usode so postali deležni še štirje- nadaljnji poslanci, in sicer: Jan Witaszek, Jan Borovski, Vladislav Ko-valik ter Jožef Putek. Proti vsem navedenim pripravljajo velik proces, čigar pričetek pa še ni določen.
OoTmil-jko dolžijo ,.posebno nevernega delovanja v času obnove na Poljskem". Kakor znano, je bil Gomuljka že kmalu po objavi resolucije Inforinbiroja odstranjen s položaja generalnega sekretarja poljske KP, sedaj pa se je izkazalo, da so ga zaprli. Spychalskernu pa državno pravdništvo očita izdajstvo.
V teku procesa proti skupini višjih oficirjev, ki je bil letos v avgustu, so obtoženci trdili, da je bil na Poljskem nameravan „titoistični državni udar", pri katerem na-j bi bila politično in vojaško vodstvo prevzela Gomuljka in Spychalski. Gradivo, ki je bilo zbrano v teku tega procesa, služi sedaj državnemu pravdni-štvu za podlago obtožnici proti naštetim osebam, ki jim je bila odvzela poslanska nedotakljivost.
... in izključitve v Bolgariji
Tudi iz Bolgarije poročajo, da je Sobranje prejšnji petek izključilo štiri poslance. Dolžijo jih, da so zanemarjali in prezirali program domovinske fronte. Poslanci, ki so bili izključeni, so: bivši minister za komunalno gospodarstvo Petar Kamenov, bivši poljedelski minister Tilko Černokolov ter Štefan Svetozarov in Nikola Pavlov.
Pittsburg. — Ravnatelj za ameriško industrijsko mobilizacijo Charles VVijson je izjavil, da ZDA proizvajajo v 13 tednih toliko jekla, kakor Sovjetska zveza v enem letu.
Rabat. — V Casablanci je prišlo 1. novembra ob priliki volitev v trgovinsko, industrijsko in poljedelsko zbornico Maroka vsled izbire kandidatov, ki naj bi bili predvsem pogodu francoskim oblastem, do velikih spopadov med demonstranti im policijo. Pri tem je bilo 5 mrtvih in 30 ranjenih.
London. — Novi britanski minister za prehrano je 2. novembra sporočil, da bodo ponovno znižali tedenski obrok mesa v Veliki Britaniji. Ta obrok, ki so ga že 21. oktobra zmanjšali, je znašal 1 šiling in 7 penijev. Ukrep stopi v veljavo ll. t. m.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Fran« Petek, Velikovec. Uredništvo m uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vselimo odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck- und Verlagsgesellschaft m. b. H. Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: KhflMitmt, 2, Postsohliofifach 48.
MMmmm
Sobota, M), november: Andrej Avelin Nedelja, 11. november: Davorin Ponedeljek, 1>2. november: Martin Torek: 13. november: Stanislav
SPOMINSKI DNKVI:
10. 14. 1483 — Rojen reformator dr. Martin Luther — 1759 Rojen v Marbacbu pesnik Friedrich Schiller —	1938
Umrl tjurSki reformator Kemul Ata-tiirk.
M. M. 1948 — Sklenjeno premirje v prvi svetovni vojni — dan miru — 1920 Podpisana rapalska pogodba — 1945 Prve volitve v ustavodajno skupščino FLR Jugoslavije.
12. 1*1. 1834 — Rojen skladatelj Aleksander Bo-rodin — 1840 Rojen francoski kipar August Rodin.
18. 14. 1560 — Rojen v Ljubljani Tomaž Mren, ki je uničeval slovenske protestantske knjige— 1813 Rojen v Svečah v Rožu pisatelj Andrej Einspieler — 1941 Amerika je preklicala svojo nevtralnost.
BUNCA
Končno so pri nas le dogotxwiS »»gradnjo prepotrebnega vodovoda tako da je naša vas in sosedne vasi preskrbljena z zdravo pitno vodo, kar je v veliko blagodat in korist vsega prebivalstva. Težnja po napravi vodovoda sega že štirideset let nazaj. 2e leta 4912 so se bavili s takim načrtom, toda izvedbo je preprečila prva svetovna vojna. Leta 1930 so načrt spet postavili na dnevni red in ga obravnavali, vendar tudi takrat ni prišlo do uresničitve in šele leta 1947 so izdelali nov načrt. Ko ga je odobrila deželna vlada, so se lotili dola. Napeljavo vodovoda so izvedli v treh stopnjah. Delo je pričel vodni gradbeni urad v Beljaku, v drugi stopnji je bila udeležena tvrdka Sommeregger v Šmohorju, končna dela pa je prevzela tv k tka Friedrich ki sin. Premostili so 300 metrov dolgo močvirnato ozemlje in položili 2100 metrov glavnih vodov ter vključili 1300 hišnih dovodnih naprav. 79 kmetov je deležnih zdrave in dobre vode, kar pomeni veliko pomoč kmečkemu gospodarstvu.
Novo vodno napravo so ob zaključni slavnosti v navzočnosti interesentov, zastopnikov gradbenih tvrdk, občine in delavcev izročili svojemu namenu.
ŠMIHEL PW PLIBERKU
Na praznik Vseh svetih smo praznovali na našem pokopališču spomin rajnim. Kakor vsako leto je obiskalo in okrasilo grobove svojih dragih tudi letos prav mnogo ljudi. Vsak, kdor je le mogel od doma se je podal ta popoldne na pokopališče. Opazili smo tudi več naših rojakov iz Jugoslavije, med drugimi tudi biv-š -ga dolgoletnega učitelja v Mariboru Jerneja Čr bula s hčerko in vnukom in bivšo učiteljico v Št. Jurju ob južni železnici Helko Šetino ter še nekatere druge. Veselilo bi nas in prav bi bilo, če bi se mogli vsi stari učitelji, ki so nas zapustili po plebiscitu, vsaj zdaj, ko so že mnogi vpokojen!, vrniti med nas, da bi svoja zadnia leta preživeli med nami in koristili svojemu ljudstva.
»Veliki ogrebi (snežni zameti), mali hlebi!”
(Reportaža h Slovenjega Plajberka)
S tem starim ljudskim rekom je hotel gospodar na Pošinji, kleni, v vsakem oziru, kakor visoke gore, ki ga obdajajo, neomajni Pošnikar v Slovenjem Plajberku, označiti letošnje, vsled izredno dolge, trde zime porojeno trdo gospodarsko leto. Redki posevki in za polovico slabši pridelki kot lani. Edino ,hruške" (krompir) so za silo obrodile. Zdrave so sicer, izredno zdrave kot jih za-more roditi le visoka hladna planinska zemlja in zdrave, čvrste, kot ljudje, ki jih pridelujejo, toda kdo to v dolini že upošteva?! Ranjki, nepozabni naš Šašelj jih je sicer prodal nekoč kar za dva vagona za seme, kakor mi je pripovedoval, ko je ležal že na bolniški postelji, s katere ni več vstal.
Tik pred „Vsemi Sveti" vstopim v Borovljah v avtobus, ki pelje naravnost v Slovenji Plajberk. Vsled bližajočih se prazdnikov je danes voz poln potnikov in vsako dekle, vsag drugi ženski potnik nosi seboj ogromne šope, cele butare belih, rumenih in vijolčastih aster in krizantem, ki so jih podarili znanci in prijatelji v Borovljah in ki so namenjeni za drage pokojnike. V Slovenjem Plajberku je namreč letos že vse zelenje in cvetlice pomorila slana. Smeh in razicranost kaj kmalu zajame mladi, breskrbni „svet“ v avtobusu, kar se sicer ujema s prekrasnim, sončnim poznim jesenskim dnevom, kar pa vendarle ustvarja nekolišno nesoglasje z razpoloženjem, ki bi ga moral roditi bližajoči se dan pokojnih.
Ob novi šoli se avtobus obrne in plajberški potniki izstopijo. Ni pa tu samo šola „nova“, ampak je nova tudi cesta, ki se razkošno vije celo v dolino onstran hriba, v „Podental“. Posamezniki so sicer mnenja, da pomenja cesta z neke strani napredek, z druge strani pa je ljudstvu le v škodo, ker odjeda voznikom zaslužek s konji in ker bo tudi pripomogla k temu, da bo iz kmečkih gozdov še preje odvedena slednja, trdna „zlata“ rezerva naših gospodarstev.
„Kje je pot k šašeljnu?" vprašam. „Kar naprej po cesti in ko zagledate veliko, graščini podobno hišo, se obrnete na desno", mi odvrnejo. Poznam to hišo, katero je izgradil pokojni, nepozabni gospodar, ko se je vrnil leta 1945 iz izseljeništva v Nemčiji. Vendar značilno za današnji težki čas in za nedosnosnost, neizplačljivost današnjega kmetovanja je, da se na hiši,, katero so začeli graditi že pred petimi leti, v gradnji ni pomaknilo niti za korak naprej, odkar je pred tremi leti preminul gospodar.stari Šašelj. Vse prvo nadstropje je prazno, v surovem stanju, tako. kot je bilo nred tremi leti in mladi gospodar je bil vsled nastalih slabih razmer v naših gorah primoran, da se odreče celo električnemu toku, s katerim ie svetil že
leto dni in da se vrne zopet k petrolejki. Ker tudi ne more plačati delavcev, je moral iti brat v drvarje. En sosed je vsled nastalih neznosnih razmer pustil s še nekaterimi tovariši svoje lepo po-sestveee in je šel za rudarja v Nemški Plajberk. (Svinčeni rudokop ki je obratoval v Slovenjem Plajberku, je namreč po končani vojni nehal poslovati.) Drugi sosed, kmet, pa je obupal nad današnjim slabim položajom in jo s 45. leti izročil posestvo sinu. sam pa je še! dela'i na — cesto ...
Nepopisno slikovita je pestro barvna igra gozdov, ko se vzpenjam od plajberške cerkve proti Pošinji. Krvavordeče rdijo posamezne skupine bukev, vmes porumeneli sloki, visoki mecesni, tu in tam pa še povsem sveže zeleni mogočni grmi leske in jeseni. Naravnost črne so videti v
rdečerumeni »n zeleni prelesti listnatega drevja košate smreke.
Ko dospem v družbi Pošnikarja v globoko strugo z deročim potokom, povprašam, kako se vodotok imenuje. „Voda iz Podentala... vodnega dola", kombinira spremljevalec. In edina sva si obadva v možnosti, da se je dolina, katero danes splošno imenujejo, domačini in tujci, Podental, imenovala prvotno vodni dol. Polna voda in močvirij je namreč dolinica, kateri so dali ime Podental. In ob najzapadnejšem koncu dela se nahaja celo malo, a sila globoko jezerce, iz katerega voda naravnost s silo bruha. V starih ljudeh pa je še živo prerokovanje, da bo iz močvirnate doline od Podnarja (Vodnarja) do blizu Serajnika nastalo nekoč veliko jezero ...
Ustaviva se s tovarišem pri lični, beli kmečki hiši, pri Bukovniku. Z vso vnemo pripravljajo ženske kar pri dveh mizah „kržije“, male krušne hlebčke, katere delijo za praznike po stari navadi, revežen. Neka mutasta sirota je že dvakrat zahtevala kržke, je pripovedovala gospodinja. Z gospodarjem pa se pomenimo o današnjih slabili gospodarskih časih, o gospodarjenju, katerega so razmere, stalen boj z „gosposko“, spravile oh pamet, tako da je šei na sodnijo v Borovljah enkrat v derezah, drugič pa, na eni nogi čevelj, na drugi pa eokljo. In končno v nadaljnjem razgovoru prvič v življenju, po naključju kot v kakem romanu, izvem, da sem z gospodarjem v sorodu in da je bila v gospodarjevi hiši doma moja stara mati.
Po nadaljnji previdni hoji prek strmega brega dospeva s tovarišem končno na Pošnikarjevo domačijo. Hiša te in gospodarska poslopja stoje na ogromni skalnati gmoti na razvodju dveh dolin, doline Ljubeličice in doline Plajberka z Vodnim dolom. Proti jugu očarujoč pogled na strahotno razklane gore in bele skalnate stene levo in desno od ljubeljskega prelaza, na dnu pod teboj vijugast, dolg, teman, in meglen kotelj, Brodi, proti severu sončni bregovi in zaplati Slovenjega Plaj berka. Okrog in okrog Pošnikarja še dokaj ravne njive in njivice, vendar tako strme, sicer zelo rodovitne senožeti, da bi se upal komaj pokončno stati na njih, kaj še, da bi tu opravljal kako delo. Vendar izredno razborite zdrave in brhke Pošnikar-jeve hčerke pokosijo in obdelajo vse te strmine same in so pri tem tako polne sveže razigranosti, kakršno zamore ustvariti le trdo življenje in borba v sicer prelepi planinski naravi Slovenjega Plajberka. Nisem se zato začudil, ko me preseneti ob odhodu od Pošnikarja od drvarnice sem korajžen tercet blagoglasnih in srebmočistih dekliških glasov ...	Vernik.
ŠMARJETA V ROŽU
Jožef Jagovc, 45-letni invalid iz Smolič, se je s svojim mr »tor n im kelesom vozil na cesti pri Smarjeti v Rožu. V višini Frajbaha je Ja-govca zadel hlod, ki je v tistem trenutku pri-drčaj na cesto. Sunek je podrl Jagovca na tla. Njegova žena, ki se je vozila z njim, je utrpela zlom lobanje in še druge poškodbe ter je poškodbam podlegla še isti večer, čim so jo prepeljali v deželno bolnišnico v Celovec. Jagovc je zadobil le lažje poškodbe.
ROŽEK
Posestnik Matija Huber v Rožeku je našel ▼ sredo zjutraj svojega konjarja Dominika Loi-miša mrtvega v postelji. — Pri preiskavi so dognali, da je Leimiš utrujen zaspal, medtem, ko si je preden je legel v posteljo še prižgal cigareto. Slekal je samo suknjič, ki ga je položil na stolček in zaspal. Verjetno mu je v spanju odpadla cigareta na suknjič, ki je ujel ogenj in zoglenel. Zoglenel je tudi stolček. Speči Leimiš je -vsrkaval vase plin dima in le na posledicah tega umrl.
OBJAVA
Opozarjamo vse partizanske invalide, vdove in sirote po padlih partizanih, vse bivše politične pripornike, KZ-larje in zaostale po umorjenih in umrlih žrtvah fašizma, ter vse slovenske izseljence, da je zadnji termin za v’a-ganje prošenj za izstavitev uradnega potrdila (Amtsbescheinigung) oziroma izkaznice za žrtve (Opferausvveis) po § 4 zakona o oskrbi žrtev fašizma dne 31. decembra 1951.
Vse zgoraj omenjene osebe, ki še niso v posesti teh uradnih dokumentov, naj ne zamudijo tega zadnjega roka in se naj v svrho prijave čimprej zglasijo v Kmečko-gospodarski zadrugi v Železni Kapli ali pa na sedežu naših organizacij v Celovcu, Salmstrasse 6, kjer bodo dobile podrobnejša navodila in za vlogo potrebne tiskovine.
Zveza -bivših partizanov Slovenske Koroške.
Zveza slovenskih izseljencev.
Slovenska sekcija bivših polit, internirancev iin KZ-larjev.
MIKLAVČEVO
Dne 6. novembra se je pri nas pripetila prometna nezgoda. Tovarniški delavec Martin Carf je zavil brez znamenja s svojim kolesom mimo delavske menze ravno v momentu, ko je za njim privozil na motornem kolesu lesni prekupčevalec Matija Troper iz Sel-Šajde. Ko je hotel Troper prehiteti kolesarja, je zadel v njega in oba sta strmoglavila na tla. Troper si je zlomil levo roko in zadobil poškodbe na kolenu, dočim je ostal Čarf nepoškodovan. Tudi motorno kolo je bilo močno poškodovano.
Dr. Janko Arnejc — 50 let duhovnik
Pred kratkim je obhajal mnogim koroškim Slovencem dobro znani dr. Janko Arnejc, danes stolni kanonik v Ljubljani, svoj zlatomaš-niški jubilej. Jubilant, rojen na Ledenicah pod Jepo, je daroval leta 1901 novo mašo v Rimu. Med prvo svetovno vojno je moral mnogo prestati od nacionalnih šovinistov. Za časa plebiscita je stal odločno na strarn slovenske stvari. Po plebiscitu je moral zapustiti Koroško in je služboval na več župnijah v Jugoslaviji in je končno postal stolni kanonik v Ljubka««.
12
Grede mirno Tresoglavovega doma pa se je starček •/.mislil še Almire in njene matere. Tudi njiju je hotel vzeti s seboj. Pozabil je v tej nesreči ono notranje sovraštvo, k*i ga je obhajalo do te brezbožne, nekrščanske rodbine.
„Kdo bo le rešil Almiro in njeno mater?* vpraša Serajnik Zaliko, prišedši do sosedove hiše. »Tresoglava ni doma. Kaj le bodeta zdaj počeli zapuščeni ženski?!*
,,Pokličite, oče, ubogo deklico!* odvrne Natika, v krščanski ljubezni. „Ta gotovo nič ne ve o preteči nevarnosti.*
Serajnik pokliče Almiro-in jo povabi, naj se njim pridruži ter reši v tabor pod Rožčico.
Almira in njena mati pristopita nato k svojemu sosedu in korakata z Zaliko vred v varno skrivališče: Zala žalost«« in pobita, Almira pa veselega mi zadovoljnega srca.
Enajsto poglavje
Žalostno je drugo jutro vzhajalo sonce. Megla se je hila ob reki Dravi vlegla na Rožno dolino. Zavila je tudi Gradišče in Podgrad v sivi plašč. Jutro je bilo vlažno in
f temno. Marsikdo je šc mogel tedaj ob prvem svitu rešiti ljudi je spuščal v tabor.
„Hvala Bogu, da je jutro megleno,* i/pregovori Mir-■ ko, ko se jame daniti. „Sedaj se bo mogel še marsikdo rešiti. Glej, Štefan, tamle jih prihaja cela kopa, moških in i žensk. Ti ljudje so iz Sveč. Imajo pač daleč sem do Gradišča, zatorej prihajajo tako pozno.*
Izgovorivši, da prihajajočim znamenje, naj se podvizajo. Zakaj takoj, ko dojde poročilo, da se bliža sovražnik, misli zapreti vrata in potem ne more nihče več v tabor.
„Almire in Tresoglava pa ne bo,“ zašepeta skrivnostno Štefan prijatelju na uho.
Mirko pomaja z ramama in huda slutnja mu prešine srce. Šele ko sosed Strelec naznani, da je šla Almira z očetom Serajnikom in nevesto Zaliko pod Rožco, se pomirita Mirko in Štefan.
„Ali je Tresoglav tudi v taboru na Rožčici?* vpraša nagloma Mirko svojega soseda.
„Jaz ga nisem videl, a zanj me tudi malo skrbi,* odvrne odločno Strelec. „Tedaj, ko sem očetu Serajniku oddal ključ od skrivnih vrat, ki vodijo v Svetnah v podzemeljski hodnik na Gradišče, sta bili samo Zala in Almira pri njem. Nato sem odšel na svoj dom in tu sem iskal oni ključ, ki zapira in odpira železna vrata na Gradišču. A našel ga nisem in tudi Serajnik ga nima.
V soboto večer je še bil v ključavnici. Ali nisi bil ti, Mirko, tisto noč na gradu in nisi li ti potegnil onega ključa iz vrat? Čul sem o polnoči govorki v kleti in nekdo je imenoval colo tvoje ime.*
„Tega ključa nimam in tudi na gradu nisem bil v soboto večer,* odgovori Mirko začuden. „Ali to nič ne de, ako manjka ključ. Saj imamo kovačev v taboru. Daj ga napraviti!*
Mirko je noter do jutra s svojimi tovariši čuval vhod na Gradišče. Hotel je sam videti, kdo vse pride pod njegovo varstvo in povelje v tabor. Vestno je pogledal vsakemu v obraz, kdor se je približal vratom. Le zanesljive osebe in svoje domačine na Gradišče ali pa v tabor pri cerkvi sv. Jakoba. Kresovi so že bili ugasnili in skrivnostna tihota je vladala po dolini.
V tem trenutku pribeži četa, ki je bila na straži ob cesti, proti Gradišču in zdirja v tabor. Vrata se nato za-pro in zavarujejo. Močne straže se razpostavijo in vse se pripravi na krvav boj z ljutim sovražnikom.
Pol ure pozneje so turške čete že naskakovale trdno zidovje od vseh strani. A ves njihov trud je bil zastonj. Rožanjc so bili hrabri in vztrajni. Vsak napad so kruto odbijali. Mnogo Turkov se je smrtno zadetih zgrudilo »a tla.
Tudi ponoči ni bilo miru. Sovražnik je izkušal na vso moč polastiti se v kratkem Gradišča. Pobiti je hotel posadko ter si prisvojiti ves plen v taboru. Po lestvicah so skušali priti preko zidovja na grad. Toda na vseh krajih je bilo toliko oboroženih kmetov razpostavljenih, da so krepko odbili vsak poskus in napad.
Zdaj so kakor skale veliko kamenje valili na približujočega se sovražnika. Tam so zatočili dolgo in debelo
tramovje na Turka, da je zlomilo mnogim roke in po*f-
Prebivalstvo na svetu
Statistični urad Združenih narodov objavlja vsako leto svoje cenitve števila prebivalstva na svetu. Te cenitve imajo za osnovo sredino leta. Po tej cenitvi je število znašalo 2,400.000.000, pred letom dni t j. sredi leta
1949	pa je bilo prebivalstvo ocenjeno na 2,367(737.000. Kljub temu, da je številka za
1950	bolj zaokrožena kot številka za prešnje leto, pa je veliko bolj zanesljiva kot za leto
1949	in za prejšnja leta, ker je bilo v letih
1950	in 1951 mnogo štetij v raznih državah, ki so dala natančno število prebivalstva.
Zanesljivi podatki o številu prebivalstva prihajajo samo iz evropskih držav, nadalje so točni podatki iz Avstralije in Oceanije. Samo Indija ima po zadnjem štetju skoro 357 milijonov ljudi, Pakistan pa skoro 76 milijonov, skupaj torej nekdanja Indija 433 milijonov ljudi, pred dvajsetimi leti pa jih je bilo 349 milijonov. To pomeni, da je v dvajsetih letih število prebivalstva v teh državah oziroma dominionih naraslo za 108 milijonov ljudi, dvakrat več kot šteje Anglija sploh prebivalcev.
Je še mnogo področj na svetu, od koder ni zanesljivih podatkov o številu prebivalstva, kar na teh področjih ali sploh ni bilo štetja ali so bila izvedena pred mnogimi leti ali pa niso bila izvedena dobro, tako da njihovih podatkov ne moremo šteti za zanesljive. To so Kitajska, Indokina, večji del arabskega polotoka, Etiopia, Afganistan, francoska, zahodna Afrika in angloegiptski Sudan. Zato so tudi podatki, ki se nanašajo na Azijo in Afriko, nezanesljivi, na kar opozarja tudi statistični urad Združenih narodov v svojih publikacijah.
Naslednja tabela nam kaže število prebivalstva po kontinentih za sredo leta 1950:
Afrika ...................... 198.000.000
Amerika ................ .	327.700.000
od tega:
Severna .................. 216.300.000
Južna .................... 111.400.000
Azija (brez Sovj. zveze) 1,272.000.000 Evropa (brez Sovjjf zveze) 396.000.000
Oceanija ..................... 12.900.000
Sovjetska zveza ....	193.000.000
Skupaj .................... 2,400.000.000
Tržno -poročilo
Na celovškem trgu so v četrtek, 8. novembra 1951 prodajali:
Krompir kg šil. 1.—, belo strniščno repo kg šil. 0.70 do šil .1.—, korenje kg šil. 2.— do šil. 2.50, rdečo peso kg šil. 1.50, redkev kg šil. 1.50 do šil. 2.50, kolerabo kg šil. 2.—, celer kg šil. 2.50 do šil. 3.—, hren kg šil. 10.—, čebulo kg šil. 2.— do šil. 2.50, česen kg šil. 8.— do šil. 10.—, zelje belo v glavah kg šil. 1.50 do šil. 2.—, zelje rdeče v glavah kg šil. 2.50, karfijolo kg šil. 4.— do šil. 7.—, ohrovt kg šil. 2.50, solato kg šil. 4.—, špinačo kg šil. 5.—, pore kg šil. 2..— do šil. 3.—, jabolka kg šil. 2.— do šil. 5—, hruške kg šil. 3.— do šil. 6.—, kislo zelje kg šil. 2.80, kislo repo kg šil. 1.60, fižol, bel kg šil. 5.— proso kg šil. 2.50, pšeno kg šil. 6.—, ajdovo moko kg šil. 5.—, kokošjo krmo (zrnje) kg šil. 2.80, skuto kg šil. 8.—, jajca kom šil. 1.80, gozdni med kg šil. 32.—, ajdovi med kg šil. 24.— odrasle kure za zakol kom. šil. 35.—.
Pripominjamo, da so za Sovjetsko zvezo navedeni uradni podatki iz leta 1946, ki so zadnji razpoložjivi podatki, da pa je do 1950 število prebivalstva Sovjetske zveze že 200 milijonov.
Po podatkih, ki so bili nedavno objavljeni, je znašalo števik) prebivalstva sredi leta 1950 oziroma ob terminu, ki je naveden v pripombi:
Kitajska (cenitev) 463 milijonov 500.000; Indija (štetje 1. 3. 1951) 356.892.000; Sovjet-ka zveza (cenitev" 1946) 193 milijonov; Zedinjene države Amerike (br. Maska) 151.689.000;
RADIO CELOVEC Nedelja, 11. november:
7.15 Duhovni nagovor — ..Martinova nedelja" — 8.10 Kmečka oddaja — 8.20 Iz kmečke kronike — 11.25 Koncert na prostem — 13.00 Pozdrav za mesto in deželo — 16.00 Zabavna glasba — 20.15 Športna poročila.
Ponedeljek, 12. november:
6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? —- 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 13.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila — ,.Biseri svetovne literature"— 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Pevska ura — 16.45 Pravljica za otroke — 17.10 Popoldanski koncert — 19.15 Glas za mladino.
Torek, 13. november:
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes, — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar
RADIO SCHMIDT
»hiša malega človeka”
Radio-aparati za vsakogar - (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnice za domačo uporabo in prodajo - Modema repara turna delavnica • Študijo za snemanje na plošče. Celovec. Bahnhoietrasee 22, Tol, 20-48
Japonska 83.200.000; Pakistan (štetje 28. 2. 1951) 75.687.000; Indonezija (cen. 1948) 72.000.000;Brazilija 52.124.000; Velika Britanija 50,618.000; Zahodna Nemčija 47.007.000; Italija 46.272.000 in Francija 41.900.000.
V Evropi izkazujejo znatnejše število pre-bivastva še naslednje države:
Španija 28.287.000; Poljska 244.977.000; Jugoslavija 16 mikjonov 250.000; Romunija 16 milijonov 094.000; Češkoslovaška 12 milijonov 596.000 (28. 2. 1950); Nizozemska 10.114.000 itd. Vse druge države in ozemlja izkazujejo manjše število prebivalstva.
si želite — 14.30 Poročila — Zdravnik — Pestra glasba — 15.45 Za ženo in družino — 16.00 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Komorna glasba: W. A. Mozart, Stanko Premrl, izvaja komorni trio — 18.45 Kmečka oddaja.
Sreda, 14. november:
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 7.15 Pestra godita — 8.15 Kaj kuham danes? — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila — Ženska ura — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Pevska ura.
V NAJEM
dam srednje veliko kmečko posestvo v bližini Celovca z vsem živim in mrtvim inventarjem. Jesenska setev je oskrbljena. Interesenti naj se oglasijo osebno ali pismeno pri upravi „Slo-venskega vestnika"#
IŠČEM
in sprejmem takoj služkinjo za gospodinjska dela na dobro urejenem srednjem kmečkem posestvu. Delovni in plačilni pogoji po medsebojnem dogovoru. Prijave sprejema uprava lista.
K I N O = P R E;D S T A V E 1
CELOVEC C a r i n t h i.a
Dne 11. novembra ob 14. uri pravljična predstava:
„Knox und die lustigen Vagabnnden"
Od 13. do 15. novembra:
„Kamp[ um den Sonora-Pass"
Pcterhof
Dne 11. novembra ob 10. in 14. uri pravljične predstave:
„Frau Ilolle"
Od 13. do 15. novembra:
„Wildwestkavalier"
KRIVA VRBA
Dne 10. in 11. novembra:
„ln den Klaucn der Borgia"
Dne 14. in 15. novembra:
„Im Zeichen des Kreuzes"
VRBA
Dne 11. in 12. novembra:
„Der Bandit der Koenigin"
Dne 14. novembr a(samo 1 dan!):
„So beginnt ein Leben"
BOROVLJE
Od 10. do 12. novembra:
„Dodge City“
Za odpravo žalostne povojne dedščinc
Nič manj Jcot okoli 4.000 avstrijskih žensk, mladih, deloma zelo mladih in v srednjih letih eksistira kot nekakšne „vojaške neveste" vojakov zasedbenih sil. Živijo kot neoficijelno vojaško blago zasedbenih čet in povzročajo zasedbenim kakor avstrijskim službenim mestom znatne preglavice ter se mora z marsikaterimi zadevicami ukvarjati tudi kriminalistika. Pomagati tem „padlim dekletom" in jih rešiti ter jih dovesti nazaj v družabno skupnost, se je posvetil predsednik psihične klinike na Dunaju profesor dr. Hans Hofi. Uspehi, ki jih je do-sedaj dosegel, so zelo razveseljivi, čeprav je dejstvo, da je nemogoče v vsakem primeru uspeti, ker vzroki padca teh bitij, v starosti od 14 do 20 let, so različni. Vsekakor pa je akcija profesorja dr. Hofija doprinos k odpravi te sramotne povojne dedščine.
Uvoz krompirja in mesa
V torek se je gospodarski direktorij na Dunaju bavil s preskrbo in razvojem cen jedilnega krompirja. Sklep je bil, da bodo za premostitev preskrbovalnih težkoč uvozili takoj 5000 t jedilnega krompirja in nadaljnjih 5000 ton v treh tednih. Uvoženi krompir bo namenjen samo za preskrbo Dunaja in bo potrošniška cena 1 šiling za kilogram. Nadalje je direktorij obravnaval vprašanje uvoza mesa. Uvozili bodo 4177 ton svinjskega mesa. Prvi uvoz bo dospel v desetih dneh. Polovico navedene množine bodo uvozili še pred koncem leta, ostanek pa januarja 1952.
Med diplomati
Diplomat A: Poglej Churchilla. Čim je zmagal pri volitvah, takoj sj je nadel čelado. Menda ne misli dvigniti spet kak bojni krik.
Diplomat B: Kaj še! Oglej si njegovo pokrivalo natančneje. To je navadna gasilna čelada. Hiteti mora, da pogasi požare, ki so se pojavili na vseli ' koncih imperija
Panamski prekop
Panamski prekop je za Sueškim svetovno prometno najvažnejši, ker neposredno povezuje med seboj atlantsko obalo Združenih državah Amerike s Tihim oceanom. Prekop je dolg 81.3 km in 14 metrov globok. Skozi ta prekop prevozijo letno okrog 25 do 30 milijonov ton blaga.
Prekop je zgrajen na principu posebnih za-tvorniških naprav, s pomočjo katerih se gladina v srednjem medzatvorničnem prostoru, ko ladja, (kakor prikazuje pričujoča slika) pripluje v ta del prekopa, na umeten način izravna z gladino morja na drugi strani prekopa.
Panamski prekop je leta 1881 začela graditi Mednarodna družba s pretežno francoskim kapitalom, ki pa je zaradi slabe uprave in težav, ki so nastale, leta 1889 ustavila delo. V
letih 1900 do 1914 so prekop z velikanskimi stroški in ob velikih človeških žrtvah do kraja dogradile Združene države Amerike. Celotni gradbeni stroški so znašali takrat 373.6 milijonov dolarjev.
Medtem ko Sueški prekop povezuje med seboj kar tri kontinente, je Panamski prekop prvenstveno ameriški, zato za Evropo nima neposredno tolikega pomena. Toliko večji pa je njegov trgovski in vojaški pomen za ZDA, zlasti še, ker pripada ZDA poleg prekopa tudi tako imenovana Panamska cona, ki se razteza v širini po 8 km na obe strani prekopa. Vožnja skozi prekop traja približno 7 do 9 ur. Srednji del prekopa leži 26 m' nad gladino oceana.
RADIO-PROGRA M
gak> noge. Tu so zopet vlivali vrelo smolo in krop na krvoločnike, ko so jeli podkopavati zidovje.
Tri dni in tri noči so se neprenehoma branili Rožanje. Turki niso imeli njkakega uspeha niti na Gradišču, niti pri cerkvi sv. Jakoba. Izgubili so že bili mnogo ljudi. Obupavali so celo, da bi se mogli v kratkem polastiti kristjanskih taborov.
Pobito in žalostno je bodil poveljnik turške čete zvečer pa taboru. Hudoval se je nad Tresoglavom, da ga je zvodil v Rožno dolino. Zatorej ga ukaže privesti k sebi ter mu reče:
„TI si mi obljubil velik plen in bogato žetev za mojega carja, zame in moje vojake v tej dolini. Ali o tem ni sluha ne duha. Ljudstvo se je zavarovalo v močne tabore in poskrilo vse, kar je za plen. Da, še celo živine in druge hrane ni dobiti tu za moje ljudi. Ako ne poskrbiš, da nam pridejo kristjanski tabori z blagom in ljudmi vred v kratkem v pest, si ob glavo!"
„Vse pride v vaše roke. Le nekoliko časa še potrpite, mogočni gospodar in poveljnik;" odgovori prestrašen Trcsoglav. „Še to noč bomo imeli vsega dovolj. Jaz vem za tajno skrivališče v gorah. Dajte mi majhen oddelek svojih vojakov! Še nocoj hočem iti z njimi tja in se polastiti kristjanov in blaga, kar se ga shranjuje ondi. Dohod je sicer težek, ali tabor ni zavarovan. Stražijo ga le bolehni, sivolasi starci in matere z nedorastlimi otroki. Moj načrt se da o polnoči lahko izvesti. Uspeh je gotov...“
Viharnemu dnevu je sledila temna noč. Črni oblaki so zakrivali nebo. Niti zvezde ni bilo videti na njem. Velika tema sc je vlegla na kristjanski in turški tabor ter
je pozno v noči končala boj s sovražnikom. Tišina je zavladala daleč na okrog. Proti polnoči je začel blagodejni, toliko potreben dež padati in nato je deževalo vso noč in ves naslednji dan. Božja previdnost sama je poslala dežja ubogim kristjanom na Gradišče, ki so že malo ne umirali od žeje v vročih dnevih.
V	temi in plohi je zapustila četa, ki je štela blizu pet-
deset turških vojakov, svoje šatorišče v polnoči. Mirno in tiho sc je pomikala proti Rožčici.---------
V	taboru pod Rožčico je vodil in urejeval vse oče Serajnik. Bil je glavni steber ondotnim kristjanom. Vsako noč je določeval straže, ki so imele paziti, da se nihče po ozkem in strmem potu ne prikrade do skrivališča. Stražila sta vselej po dva, in sicer kak izkušen starec in z njim še kaka mlada žena ali deklica. Z očetom Serajnikom je bila navadno njegova snaha Zala na straži, ali včasih tudi — Almira.
Največjo pogumnost in odločnost med vsemi je kazala nesrečna Žalika. Bila je očetu Serajniku in vsem velika pomočnica. Sprva ni spavala v skalnati votlini, temveč pred vhodom pri straži. Po cele noči ni sirota zatisnila očesa. Objokovala je vedno svojo žalostno usodo. Molila je k Bogu, naj pomaga revnim kristjanom iz te velike stiske in nadloge; zlasti ga je prosila, da obvaruje njenega ženina Mirka nesrečne pogube.
Z resnimi očmi se je Žalika ozirala tja na Gradišče, kjer se je bojeval njen mož. Nobenega poročila še ni imela o njem. Ali še živi, ali je že mrtev? Kdo ji more odgo voriti na to vprašanje! Morda so ga že ujeli Turki, ga ne-
usmiljeno mučili in naposled nečloveški usmrtili?!... V takih žalostnih mislih je začela nesrečna žena tiho in goreče moliti za njegovo dušo.
Dež ki je jel proti polnoči padati, je vzdramil Zaliko iz njene iskrene molitve. Zdaj se je obrnila proti očetu Serajniku in mu rekla:
„Deževati je jelo. Idite pod streho v pečino, oče, in zaspite! Ne bojte se ničesar! Sama bom vestno stražila."
„Same te ne pustim na straži," odvrne cldločno Serajnik. „dovek lahko zadremlje ali tudi od slabosti omedli. Tedaj pa ima sovražnik prost in varen pot. Prositi hočem Almiro, naj se ti pridruži namesto mene na straži. Jaz sem upehan in truden. Mislim pa, da ne bo v tako strašni temi in deževni noči sovražnika blizu. Saj se nič ne vidi; celo z roko sežem dalje, nego vidim z očmi pred sebpj."
Almira je z veseljem ustregla Scrajnikovi prošnji. Težko je namreč že čakala priložnosti, da bi bila sama z Zaliko.
„Nocoj, v temni noči se mi izpolni moja vroča želja." misli nato dekle sama pri sebi. „Nocoj moram izvrši ’ svoj načrt, ali nikdar!"
Almira prisede k svoji tovarišici na straži. Deklica molči, ali v njenih prsih razgraja strastno maščevanje, srd in sovraštvo.
Najprej je izpregovorila Zala, rekoč:
„Kje so le tvoj oče, Almira? Ali nimaš nič poročila o njih?"
(Dalje)