L&io VS., štev. 192
Ljubfijana, £&iebtek 20. avgusta
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
ssa Izhaja ob 4. ijatral.
Btar.e mesečno zemstvo Din
Din as—; sa ino-40'— neobvezno.
Oglati po tarifo.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cest«
Stev. 16/I. — Telefon štev. 7». Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knafiovi ul, št 5/L — Telefon »t. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Uprava1
Upravništvo: Ljubljana, Prejemov* ulica St. 54. — Telefon St. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Preier. nova ulica St. 4. — Telefon St. '
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: LJubljana St 11841 - Praha čislo 78.180, Wien* Nr. 105.141.
Ljubljana, 19. avgusta.
Francoski odgovor na julijsko noto dr. Stresemannovo. ki je dobila na londonski Briand - Chamberlainovi konferenci pritrdilo angleške vlade, je bila odposlana te dni Belgiji. Italiji, Japonski, Poljski in Češkoslovaški na vpogled. Se tekom tega tedna bo nota izročena nemški vladi.
Prvotna poročila, prepojena s skrajnim optimizmom, se že začenjajo umikati treznejšemu razsojanju. Briand je, znan po svojem mojstrstvu v sestavi kompromisnih formul, v naprej upošteval morebitne angleške ugovore. Zato se je mogla londonska konferenca končati v par dneh s popolno harmonijo. S tem Pa še ni rečeno, da je v Londonu v celoti prodrlo našim čitateljem znano francosko stališče v vprašanju varnostnega pakta. Anglija ne le še naprej odklanja, da bi zajamčila nedotakljivost poljskih in čeških mej. temveč se zdi, da ne dopušča niti Franciji, da bi po iastnem preudarku tolmačila, če je Nemčija zakrivila oborožen konflikt s tema državama, in da bi jima prihitela skozi demilitizirano rensko cono na pomoč. Velika Britanija hoče pridržati odločitev v tem vprašanju sama sebi ali je kvečjemu prepustiti počasnemu in neharmo-ničnemu aparatu Zveze narodov v Ženevi.
Anglija se, kar je razumljivo, boji zaplesti v vojno radi Poljske. Temu se upirajo njeni dominijoni, ki bolj mislijo na lasten mir in varnost kot na bodočnost Evrope. Temu nasprotuje tudi javno mnenje na Angleškem, ki sicer priznava, da leži obrambna črta britanskega imperija ob Renu, se pa nikakor ne želi angažirati za nemško - poljsko in rusko - poljsko razračunavanje. Iz teh razlogov bo Anglija pač težko dopustila, da bi Francija bila garant za nemško poljsko in nemško - češkoslovaško arbitražno pogodbo. Konflikt Poljske z Nemčijo bi zapletel v vojno Francijo in v slučaju francoskega neuspeha tudi Vel Ško Britanijo.
Francija, kot smo opetovano že naglasih. ne more dovoliti, da bi Poljska in Češkoslovaška podlegli nemški na-'czdi. Po uničenju teh slovanskih držav bi se Nemčija brez dvoma s podvojeno silo in z zavarovanim hrbtom vrgla na zapad. Za Francijo je torej obstoj Poljske in Češkoslovaške življensko vpraša iie. Ni dvoma sicer, da je za Francijo nedotakljivost njenih vzhodnih mej z angleškim jamstvom ogromnega pomena. Vendar ni verjetna vest dunaiskega časopisja. da v Franciji ta skrb tako prevladuje. da bo končno Briand prepustil Poljsko in Češkoslovaško samima sebi, ~amo da si zagotovi angleško garancijo za Ren. Ta nemška nada je deplasl-rana in preočividno izraža vse obrise nemškega manevra z garancijskim paktom.
Čitanje nemškega časopisja tudi ne vzbuia prevelikih nad v hiter uspeh varnostnih pogajanj. Da o iskrenosti naci-jonalistov ni niti govora, je izven dvoma. Pa tudi demokratični organi izzivajo s svojo pisavo tehtne pomisleke. Saj piše n. pr. Theodor Woll v »Berli-ner Tageblattu*:
»Tudi mi imamo svoje zahteve in pomisleke, mi nočemo Francije kot »garanta« pri nemško - poljskih arbitražnih pogodbah in ne maramo sprejeti nobene formule za prekoračenje (renske nevtralne cone), smatramo pa idejo pakta, ki naj raztopi led evropske Politike, za pravilno in želimo Po izločitvi ali razkuženju člena 16. vstop Nemčije v Zvezo narodov.»
Te besede so jasne. Nemčija hoče imeti na vzhodu proste roke. Za trenutni mir Francije naj se žrtvuje varnost Poljske nemškemu in sovjetskemu apetitu.
Ni čudno, da tak duh v Nemčiji Izziva reakcijo v francoskem javnem mnenju. Tako odgovarja v anketi, ki jo je priredil «Echo de Pariš* o varnostnem vprašanju, general Debeney, da mora Francija še nadalinih deset let vzdržati zasedbo Porenja, kolikor je potrebno, da se organizirajo in ojačaio osvobojeni narodi vzhodne Evrope in zaceli Francija svoje rane ter pripravi za bodočnost.
V	isti anketi svetuje sorbonskj profesor Demangeon. naj Francija ohrani močno armado, rodi veliko otrok, eks-ploatira svoie kolonije, se oprosti svojih dolgov in proučuje inozemstvo.
Jules Cambon odgovarja samo: »Treba je roditi otroke.« Reči hoče. da ie številna in močna armada najboljše jamstvo za mir.
V	takih dispozicijah pričakuje svet z napetostjo nadalini razvoj garancijskih pcgaiar.j. od katerih je odvisen mir ii bližnja bodočnost našega kontinenta.
Pelegrin^tt: pri Ninčiču
Beograd, 19. avgusta, r. Papežev nuncij Pelegrinetti je danes posetil zunanjega mi* nistra dr. Ninčiča ter se ž njim razgovarjal O koakordatu.
Radič in soproga inspicirata kraljevska ministrstva . . .
Včeraj sta dospela v Beograd Stjepan Radič in njegova soprogi. Konference in razgovori. — Predrzne izjave Sij. Radiča o bivših demokratskih ministrih.
Beograd, 19. avgusta, r. Danes zjutraj se je pripeljal v Beograd Stjepan Radič. Z njim so dospeli tudi njegova soproga Marženka ter dr. Maček in dr. Krnjevič. Na kolodvoru so ga pričakovali drugi radičevski poslanci. Pričelo se je običajno poljubovanje s prisotnimi, nakar je Radič prijel svojo ženo pod roko ter odšel pred kolodvor, kjer sta čakala nanj in na njegove spremljevalce avtomobila min. agrarne reforme in min. za šume in rudnike. Cela družba se je odpeljala v hotel Pariz, kjer se je St. Radič nastanil.
Pred hotelom se je kmalu nabralo precej radovednežev, ki so hoteli videti «zagrebačko čudo«. Ko je Radič prišel iz hotela, so se pričeli gnjesti okoli njega in eden izmed njih je prinesel stol ter naprosil Radiča, naj stopi nanj. «da Vas moremo bolje videti*. Radič je prošnji ugodil, stopil na stol ter se dal ogledovati. Nenavaden prizor je privabil mnogo občinstva, ki je zbijalo jako neumestne šale.
Izpred hotela se je Radič napotil s svojo ženo in ostalim spremstvom v ministrstvo agrarne reforme, kjer mu je Pavle Radič poročal o vprašanjih svojega resora. Nato se je odpeljal v ministrstvo trgovine in industrije, kier ga je sprejel dr. Kra.iač ter mu referiral o poslih svojega ministrstva. Zatem }e poseti! ministrstvo za šume in rudnike, kjer mu je podal referat minister doktor Nikič. Končno se je odpeljal s soprogo in dr. Krnjevičem v zunanje ministrstvo. kjer je ostal v razgovoru z dr. Ninčičem od pol 12. do 13. Minister dr. Ninčič je St. Radiča in gospo Mar-ženko povabil za jutri na obed. Ko je odhajal iz zunanjega ministrstva, je izjavil novinarjem, da se je razgovarjal z dr. Ninčičem o zunanji politiki in da je za jutri ob 10. dopoldne napovedana konferenca delegatov, določenih za zasedanje Zveze narodov v Ženevi. Izia-vil je tudi, da bo v kratkem odpotoval v Knjaževac, kjer bo posetil Aco Sta-
nojeviča. radikalnega prvaka. O Ljubi Zivkoviču je dejal, da je tudi on «pravi patrijarh«. Pohvalil je beograjske novinarje in dejal, da angleški novinarji še davno niso to. kar so beograjski . . . V Beogradu ostane Radič najmanje do sobote.
Popoldne se je Radič odpeljal v Ja-jince pri Avali, kjer je obiska! tamkajšnjo gospodinjsko šolo, v kateri je 20 deklet. Okoli šole se je zbralo nekaj radovednih sel.iakov, med njimi tudi gaidaš. ki je pričel svirati kolo. S klici: «To je divno, to je krasno!« se je Pa-dič uvrstil v kolo ter veselo zaplesal. Nato pa je takoj nagovoril kmete ter jim razlagal, da ima naš narod troje velikih boeastev: veselje, radost in poštenje. «Mi Slovani, posebno mi Hrvati in Srbi, imamo poseben dar. da moremo goreče ljubiti, leoo prepevati in se hrabro bojevati.« Ob koncu je poljubil g. Radič nekega strička. ki so ga pri-peliali predenj in se vrnil v Beograd.
Po IS. uri je ime! Radič sestanek z Ljubo Zivkovičem v Narodni skupščini. Nato se je vršila se'a v Beogradu navzočih poslancev HSS. Med se'o je odše! g. St. Radič v zemlioradniški klub. kjer je konferiral deset minut z 1 zemljoradniškima veljakoma Dimitri-1 jem Vujičem in Urošem Staiičem.
O svoji inšpekciji v radičevskih ministrstvih je izjavil Radič novinarjem: ^Obstoja neprimerna razlika med re-sorti. ki so jih upravliali radikali in onimi samostoinih demokratov, katere smo mi prevzeli. Demokratski resorti so bili v vrlo nepovoljnem stanju. Dobro sem razpoložen in mi je drago, da smo dobili ponovno dokaz, da je not sporazuma pravilna. Sporazum bo trajal, dokler bo obstojal naš narod.«
Beograd, 19. avgusta, r. Današnja -Pravd'« objavlja razgovor z go. Mar. ženko Padidevo. V tem razgovoru nastopa Radičeva soproga kot velika po-litičarka. najaktivneiša sotrudm>a svojega moža ter kot boriteljica HSS.
Belgiisk^-anierlški sporazum o fundaciji belgijskih dolgov Zedinienim državam
Be!^??a bo vračala svo? dolg 62
London, 19. avgusta a. Reuterjev urad javlja iz Wahsmgtona: Na podlagi dosežene ga sporazuma med ameriško in belgijsko delegacijo bo Belgija vračala 191 milijonov do. larjev, ki si jih je izposodila od Amerike pred premirjem, v 62 letnih obrokih brez obresti. Nadaljnih 246 milijonov dolarjev, izposojenih po premirju bo ravno tako vračala v 62 letih s 3 in po! odstotnimi obresti po prvih desetih letih. Kakor se izjavlja te ameriške strani, bo ameriški kongres brez dvoma ratificiral ta sporazum.
let -x>d izjemno ugodnimi T?ogoji.
Člani ameriške komisije izjavljajo, da se belgijska plačila v prvih letih ne bodo smela znižati pod 2 milijona 900 tisoč dolarjev fn da bodo šele proti koncu plačilne dobe znižali po 112 milijonov dolarjev na 'eto. Poleg tega izjavlja komisija, da se pogoji dovoljen; Belgiji nikakor ne smejo smatrati za precedent, z ozirom na to, ker je predsednik WiIson svoječasno obvezal Zcdinje-ne države, da bodo pri ureditvi belgijskih dolgov postopale kar najkulatneje.
-S3-
Zmede v bolgarski vladni stranki
Sofija, 19. avgusta, r. Politični krogi zelo živahno razpravljajo o vprašanju preosnove vlade in o resnem sporu, ki je nastal 17 t. m. v Demokratičnem zgovoru. Pristaši vojnega ministra generala Vlkova so namreč mne» nja. da je preosnova vlade neobhodno po« trebna. medtem ko zastopa Cankov s svo« jimi pristaši stališče, naj sedanja vlada od= stopi in naj se takoj nato razpišejo nove volitve. Radi tega nesoglasja v vladi, je ru« nanji minister Kalfov odpotoval v Varno, da poroča kralju Borisu o političnem polo* žaju. O tej avdijenci bo Kalfov poročal C.an kovu. O sporu v Demokratičeskem zgovoru nočejo člani vlade izdati nobenih podrob« nosti.
Radičevci, radikali in Bunjevci
Subotlca, 19. avgusta, n. Tu se vrše pogajanja med predstavniki Radičeve stranke in Bunjevci za eventuelno skupno delovanje na političnem polju. Radikali gledajo r.a ta pogajanja zelo postrani, ker se boje na ne bi dobili radičevci skupno z Bunjevci na terenu v Vorvodini na škodo radikalov. Radikali nameravajo zato kot protiakciio pričeti sami pogajanja z Bunjevci in tako preprečiti njihovo sodelovanje z radičevci.
«Hrvat» preneha kot dnevnik
Zagreb, 19. avgusta, n. V tukajšnjih političnih krogih se trdi kot popolnoma gotovo, da preneha v najkrajšem času izhajati »Hr-vit« kot dnevnik in ostane le tednik. Ta sprememba se Izvrši zato, ker dela Tipografija, ki jo finansira Eskomptna banka, 'Hrvatu, velike težkoče ln zapreke, odkar je list v opoziciji proti RR režimu. Intenzivno se išče nova tiskarna za »Hrvata«, Zelo verjetno je, da bo moral list prenehati izhajati kot dnevnik vsaj tako dolgo, da najde naklonjenost druge tiskarne.
Komunistični atentat na predsednika sobranja
Pariz, 19. avgusta. 1. Sinoči so bolgarski emigranti napadli s palicami predsednika so« branja Kuleva in podpredsednika Vasova, ko sta ravno zapuščala razstavne prostore. Napadenca sta urno skočila na bližnji avto in se rešila. Napadalci so hiteli za avtom, pa mu niso mogli slediti. Po napadu so pri. hiteli številni policaji, ki so morali nastopiti proti emigrantom z golimi sabljami. Policija je aretirala samo dva bivša bolgarska dija« ka. pri katerima je našla izkaznice komuni« stične organizacije. Po dosedanjih ugoto« vitvah je bil atentat na oba bolgarska par« lamcntarca pripravljen.
Mussolinijev odgovor Nittiju
Rim, 19. avgusta. 1. Glasilo ministrskega predsednika Mussolinija «Popolo d' Italia« piše z ozirom na Nittijevo izjavo v c\Vest» minster Gazette» o skorajšnjem koncu fa« šistovskega boljševizma v Italiji:
Vročina je očividno vznemirila Nittijeve živce. V Italiji je bil boljševizem, ki se je razvil baš pod Nittijevo vlado. Ali ni Nltti pozival delavce in kmete proti Reki in D' Annunzijevemu patriotizmu? Siccr pa je vseeno, ako sc vrne v Italijo, ali ne. Nrtti pričakuje zaman konca fašizma, ki ima pred seboj sedanjo in bodočo generacijo.
Ponoven Araundsenov polet na severni tečaj
Oslo, 19. avgusta. 1. Amundsen namerava v prihodnjem poletju izvesti ponoven polet na severni tečaj. Stroški te ekspedicije bi znašali okoli 150.000 dolarjev, ki so deloma že zagotovljeni. Amundse-n sc zanima naj« več za polet s Soitzbergov na Alasko in za proučavanje velikega, še neznanega ozemlja med severnim tečajem in Alasko.
Ustanovitev novinarske Male antante
Uspešen zaključek konference v Sinaji. — Bodoči sestanki novinarjev Male antante.
Sinaja, 19. avgusta., r. Konferenca novinarjev Male antante je bila sinoči zaključena. Soglasje, ugotovljeno prve-
ga dne. je trajalo do kraja, tako v sek-čilskih kakor tudi v plenarnih sejah.
Na tretji seji je bil med drugim sprejet sklep, ki zahteva olajšave za novinarsko službo, brezplačno vožnjo za novinarje v vseh treh prijateljskih državah. ugodnosti v brzojavnem in telefonskem prometu, izmenjavo novinarjev v svrho proučevanja vprašanj držav Male antante itd. Opoldne je priredila sinajska občinska uprava banket v čast ude'ežencem konference. Župan Sina-ie je pri tej priliki v pozdravnem govoru omenjal, da so pri ustanovitvi Sinaie sodelovali jugoslovenski zidarji iz južne Srbije. Popoldne se je nadaljevala
plenarna seja. na kateri Je bil sprejel statut novinarske Male antante.
S tem statutom se določa ustanovitev glavnega urada novinarske Male antante s tremi krajevnimi odbori. Pri vsakem sestanku zunanjih ministrov Male antante se sestanejo tudi zastopniki novinarske Male antante.
Konferenco je zaključil sinoči predsednik Pialo z govorom, v katerem je želel udeležencem ob zaključku dela mnogo uspeha v bodočnosti.
Ob zaključku konference je bila po« slana zunanjemu ministru dr. Ninčiču brzojavka s poročilom o uspehih zborovanja. Dr. Ninčič je v brzojavnem odgovoru čestital k uspehom in izrazil svojo željo po uresničenju plemenitih nalog nove organizacije.
Francoska nota odposlana v Berlin
Italija soglaša z besedilom note o varnostnem paktu. — Sestanek zunanj;h ministrov interesiranih držav v Ženevi?
Pariz, 19. avgusta s. Ker ie ministrski predsednik Mussolini sporočil francoskemu poslaniku v Rimu. da tudi italijanska vlada odobrava besedilo francoske note Nenčiji, so bile danes dopoldne izdane francoskemu poslaniku v Berlinu zadnje instrukclie za izročitev note. Francoski poslanik bo še ta teden zaprosil za avdljenco pri državnemu predsedniku in državnemu zunanjemu ministru ter se poleg tega sporazumel s člani diplomatskega zbora, da se bo mogla noti izročiti vpričo vseh zastopnikov zavezniških
držav. Nota se bo objavila najbrže dan po izročitvi torej ali v soboto ali v nedeljo opoldne.
Varšava, 19. avgusta s. V političnih krogih se govori, da se bo vršil 1. septembra
v Ženevi sestanek zunanjih ministrov Francije, Anglije, 3e!gije. Češkoslovaške in Poljske, na katerem bodo skupno razpravljali o vpraSnnju varnostnega pakta in o vseh ostalih zadevah. Govori se tudi, da se bo na to konferenco oricijelno povabil tudi nemški zunanji minister dr. Stresemann.
Angleški delavci proti komunizmu
Nova nasorotstva v angleški rudarski industriji. — Ustanovitev delavskih čet za obrambo stavkajočih rudarjev. — «Nezsneslji-vo» sovjetsko uradništvo v Angliji.
London, 19. avgusta. 1. Časopisje razpravlja obš;rno o pismih komunistične stranke, ki so bila poslana labouristom in zvezi strokovnih organizacij. Iz pisem je razvidno, da so hoteli komunisti zapeljati delavsko stranko v boljševiško smer. kar se jim nI posrečilo. Clynes je izjavil, da komunisti ne morejo vplivati na delavce, ker je angleški delavec zelo razumen in ker tvori delavstvo 90"o volilcev. ki morejo določevati smer državni politiki. Delavci vedo, da bi se Izjalovi! vsak diktatorski poskus ali revolucionarni akt, ker bi trpeli pri tem predvsem t.ajirbožnejši sloji.
»Morning Post« priobčuie pisma rudarske strokovne organizacije delavski stranki, v katerih se pritožuje nad pripravljenostjo vojaštva, ki naj bi nastopilo, ako bi se delavstvo uprlo diktaturi kapitala. Rudarji zahtevajo. naj delavska stranka razvije propagando med svojimi člani v vojski In mornarici. ker je nesmiselno, da bi se delodajalci zanašali na vojake iz delavskih slojev. Delavski voditelji so dolžni preprečiti podobne katastrofe. List ostro kritizira vsebi-
no pisem in zavrača poskuse za osvojitev vojske in mornarice.
Stavkujooi rudarji v Antmenfordu so sklenili, da organizirajo delavske obrambne čete. Rudarski voditelji izjavljajo, da ta organizacija ne krši zakonov, ker gre samo za varnostne odredbe proti pretniam na naslov predsednika rudarske zveze. Poleg tega se moraio delavci ščititi pred fašistovskimj organizacijami.
London, 19 avgusta k. Konferenca zastopnikov strokovnih rudarskih organizacij je sklenila sprejeti pogoje, pod katerimi bi delodajalci umaknili svoje odpovedi ter je poblastiia zastopnike, ki naj podvzsmejo vse potrebno, da bodo zastopali naziranje rudarjev pred komisijo za preiskavo razmer v rudokopih.
Posebna komisija sovjetske vlade, ki je imela nalog proučiti zanesljivost nastavljen-cev sovjetske vlade v Angliji, se je vrnila v Moskvo. Poročilo komisije je brezdvom-no neugodno, ker se bodo izvršile velike spremembe v osobju ruskega poslaništva in trgovinskega urada v Londonu.
-se-
Tazsodba v lvovskem orocesu
Lvov, 19. avgusta, s. V procesu zaradi atentata na predsednika poljske republike Wojciechowskega je bila sinoči razglašena obsodba. Vsi obtoženci so bili oproščeni razven obtožcnca Mykietyna. ki je bil radi obrekovanja in goljufije obsojen na šest let težke ječe. Prijavil je ničnostno pritožbo.
Razstava jugoslovenske književnosti
Beograd, 19. avgusta, n. Včeraj se je vr» šila tu skupščina «Knjižarskega udruženja SHS». Poleg drugih profesionalnih vprašanj je bilo sklenjeno na skupščini, da se prire« di prihodnje leto razstava srbsko=hrvatsko» slovenske književnosti. V tos vrho je bil izvoljen poseben pripravljalni odbor.
Politična amnestija
Beograd, 19. avgusta r. Kakor se doznava, je v ministrstvu pravde izdelan ukaz o pomiloščenfu političnih In novinarskih krivcev. Izvršen je tudi popis oseb. ki se Imajo pomilostiti. Na prvi seji ministrskega sveta se bo razpravljalo o tem popisu, nakar se bo predložil kralju skupno z amnestijsklm ukazom v podpis. Pomfloščeni bodo zlasti politiki, ki so bili obsojeni od 1. 1919. do zadnjega časa.
Spremembe ari politični upravi na Hrvatskem
Beograd. 19. avgusta r. V notranjem ministrstvu je Izdelan In pdpisan ukaz o vjxv kojHvi in premestitvi nekaterih jpravnih uradnikov v Hrvatski. Ore za najnujnejše rz. premombe med upravnim uradništvom z ozrrom na izpremembo režima.
Nevarnost stavke v naših državnih rudnikih odstranjena
Beograd. 1 '•. avgusta, r. Direkcija za rud«
nike v ministrstvu za šume in rudnike je prejela iz Sarajeva poročilo, da so rudarji pristali na kompromis, ker je državna upra va izjavila, da jim ne bo znižala plač. L'ki« njeni jim bodo samo nekateri posebni privi« legiji S sklenjenim kompromisom je od« stranjeoa nevarnost stavke.
Boji v Siriii
London. 19. avgusta s. »Times« poročajo iz Jeruzalema: Pri pogajanjih med Francozi in upornim; plemeni Druzov se je doseglo da se ie ukinilo oblegovanje trdnjavice Su-aide. kjer je bila francoska posadka približno 200 mož, večinoma alžirske čete, že mesec dni obkoljena. Kot pogoj za vsa pogajanja so voditelji plemena Atraš, ki je vodil upor. zahtevali ovoboditev svojega od Francozov ujetega rlavarja. Nato ;e bilo 8 ujetnikov izpuščenih na svobodo. Drtizi so nato prenehali z oblegovanjem trdnjave. Francoske čete so odkorakale v Damask ter so bile izmenjane z drugimi.
Dosedanji guverner ozemlja Druzov ki Je v prvi vrsti s svojo strogostjo povzročil upor, je bil izmenjan z drugim francoskim i častnikom. «Times» poročajo dalje o res-, nem spopadu med Druži in kristjani v go-I rervju Hauran. Mnogo oseb je bilo pri tem ' ubitih. Na kraj nemirov so odšle francoske čete. Izvršenih je bilo mnogo aretacij.
Velika nesreča na morju
Ne\vport, 19. avgusta, s. Na parniku Mac kinae, na katerem je bilo 675 izletnikov, med njimi mnogo otrok in žensk je eksplodiral parni kotel. Srednji del p^.rnika je bil po« polnoma razdejan. 23 oseb je bilo smrtno ranjenih, 75 pa težko. Vojne ladje, ki so manevrirale v bližini, 90 prišle na pomoč.
Soooad med italijanskimi socijalisti in fašisti v Ameriki
Pariz, 1' avgusta. a. V Newa.rgu v Ame« riki je prišlo med italijanskimi socijalisti in italijanskimi fašisti do hudega spopada, v katerem je bik) 36 oseb težko ranjenih. 9 oseb je v smrtni nevarnosti. .
Stavka kitajskih poštnih uradnikov
Sangaj, J?, avgusta, a. Poštno uradništvo na vseh šangajskih poštah je včeraj zjutraj stopilo v stavko. Uradniki zahtevajo pov> šanje plač in znižanje delovnega časa. Prfc tožujejo te zlasti proti temu. da so kot do» mačini veliVo slabič plačani kot tujc^ U zavzemajo obeoem v»a boijh meste.
Provokacija z »gomilo mržnje"
Odločna in umestna beseda beograjske «Politike»__Energično
zavrača mržnjo Hrvatskega Sokola proti Jugoslovenskemu So-
kolstvu.
Ob zletu hrvatskega Sokola so v Zagrebu postavili takozvano sokolsko gomilo, za katero so prinesli zemljo iz raznih krajev Hrvatske. V programu zleta stoji tudi odstavek, ki se nanaša na to gomilo in ki se glasi: «L. 1924. se je vršil pokrajinski zlet Jugoslovenske ga Sokolstva, ki je v svoji besni mržnji proti vsemu, kar je hrvatsko, navalilo s kamenjem na Hrvatski sokolski dom. Kamenje je bilo takrat zbrano in shranjeno ter položeno v temelje gomile z željo, da bi bila pokopana razen kamenja tudi nebratska mržnja, ki ga je vrgla na Sokolski dom».
Beograjska «Politika» prinaša z ozirom na to točko programa hrvatskega sokolskega zleta članek, v katerem pravi: «Tako se v prisotnosti kralja, pod čegar zaščito stoji Jugoslovenski Sokolski Savez. vrši provokacija, naperjena proti našemu nacionalnemu Sokolu. V tem velikem trenutku hrvatski Sokol pozablja, da je v Jugoslovenskem Sokolu zelo mnogo uglednih Hrvatov, ki ne morejo «besno mrziti vse. kar je hr-vatsko». Pozabljajo, da je kamenje letelo tudi z druge strani. Pozabljajo, da so bili ravno prvi kamni vrženi od hrvatskih Sokolov in da je prva prelita kri bila kri enega Beograjčana, dijaka, gosta, ki ga je molče, zahrbtno napadlo šest Hrvatov domačinov.«
»Politika* pravi, da ni sedaj primeren trenutek, povračati se nazaj v nezavidljivo preteklost, ker so pozabljene druge, mnogo bolj pomembne gomile. Drugače se lahko zgodi, da pride na pro-vokacijo dostojen odgovor, na gomilo — gomila. Kaj bi rekli Zagrebčani, ako
bi Srbi pričeli graditi slične gomile hi poleg njih ono največjo — mačvansko? Gomilo kosti izmrcvarjenih srbskih vojakov, starcev, žene In otrok? Kako bi izgledala zagrebška gomila dijaških kamnov napram grozni mačvanski gomili, najbolj žalostni in najbolj krvavi gomili kosti najbolj nedolžnih žrtev? In komu bi koristilo to postavljanje nebrat-skih gomil?
Od Tomislava do Aleksandra je pre teklo tisoč let in od Tomislavove kraljevine je ostalo komaj nekai za zgodovino, kakor tudi od tolikih drugih državnih tvorevin te dobe. Vsakdo je vlekel na svoio stran in vsakdo je na svoji strani dvigal gomile mržnje. Te gomile so rodile svoj sad, država je razpadla . . .
Zakaj žele v trenutku, ko so klicali kralju Aleksandru, ko hočejo v temelje te države vzidati tudi svojo ljubezen napram kralju, vzidati poleg nje s toli ko zloradost.io tudi svojo mržnjo napram onemu delu svojega lastnega naroda, ki to najmanj zasluži? Ali mislijo, da se bo tako naš skupni dom bolje vzdržal? Ali mislijo, da .ie njihova ljubezen napram kralju in državi zadostna, da zamenja ljubezen onih, ki nimajo več potrebe, da io poudarjajo? Brez njihove ljubezni se je državi godilo slabo, vendar pa se je vzdržala. Ali so sigurni. da se bo država vzdržala, ako ugasne ljubezen onih drugih? Tuja mrž nja se pokopava z ljubeznijo, ne z mržnjo.«
Članku »Politike« ne moremo niče sar dostaviti . . .
Francoska
politika
v Maroku
Nemško in boljševiško časopisje širi najneverjetnejše novice o Maroku, zato je zanimivo, si natančneje ogledati, kaj je pravzaprav francoski «protektorat* v Maroku.
Francoski protektorat je bil ustanovljen 1. 1912. s pogodbo v Fezu. Pred Marokom in pred Evropo se je Francija zavezala, preosnovati in urediti stari serijski sultanat, ki je bil že skoraj čisto preperel in uničen in v katerem je vladala popolna anarhija. Malo nad dvanajst let jc poteklo od tega. Ali je Francija držala svojo obljubo? Kakšno je delo francoskega protektorata v Maroku?
Hočemo priobčiti par zanimivih podatkov, k; bolje osvetljujejo ta vprašanja. kot splošno, brezbarvno poročilo. Kaj je pravzaprav «pnotektorat»? V deželi pod protektoratom ohranijo domačini svojo upravo, svoje voditelje in vse javne naprave pod kontrolo evropske velesile, ki prevzame obrambo dežele in jo zastopa na zunaj ter služi kot vodnik pri razvoju njene uprave, njenih financ in njenega gospodarskega procvita. To je formula kontrole in zainteresiranega varuštva.
Ko so Francozi 1. 1912. prevzeli protektorat nad Marokom, je bila dežela v popolni anarhiji. Sultan je bil le še po imenu njen vladar, kajti obnašanje njegovih prednikov je izpodkopalo ves njegov vpliv. Prvo in najnujnejše delo protektorata je bila zopetna vzpostavitev moči in prestiža sultana. Sedanji sultan Mulaj Jusef ima danes vso nekdanjo šerifsko oblast. Francozi izvajajo tudi lahno kontrolo nad maroško upravo. Zakonodajni ukrepi sultana in odredbe njegovih ministrov so podvrženi vizumu francoskega rezidenta, toda se izstavljajo v imemt Niegovce-a šerifske-ga Veličanstva. Enako diskretno kontrolo izvršujejo Francozi v upravi.
Francoska kolonijska politika je umetnost. ki obstoji predvsem v tem, da spoštuje običaje in vero domačinov, da jim prinaša potom šol civilizacijo in pokaže pot do gospodarskega dviga v skladu s francoskimi interesi.
Principi te politike so: spoštovanje muslimanske vere in običajev, pravičnost in dobrohotnost napram domačinom, razširjenje šolskega pouka, intenziven razvoj dobrodelnih in socijalnih naprav, vedno ožja zveza in prijateljsko in iskreno sodelovanie v vseh panogah lokalnega delovanja.
Domačinska politika stremi torej za tem. da viada potom domačinov, na ta način, da jih uvaia v moderno upravno življenje dežele, in da vlada za domačine, s tem na izboljšuje socijalne pogoje njih življenja.
Predvsem so Francozi deželi zasigu-rali notranji mir. Pred njih prihodom se je Maroko po pravici imenoval ^dežela odsekanih glav*. Marokanci danes dobro vedo, da bi v slučaju, če se Francija umakne iz dežele, v njei spet zagospodovalo suženjstvo, trinoštvo in barbarstvo.
Francozi so postavili na moderno podlago pravosodje in plačevanje davkov. Kako dežela procvita. se razvidi iz tega. da izkazuje proračun za leto 1925. nič manj kot 331 i.i pol milijona francoskih frankov rednih dohodkov (to je po današnji valuti 879 milijonov Din). V deželi viada enakopravnost: Marokanec plačuje isti davek kot Francoz.
Sol v starem Maroku sploh ni bito. Francozi so jih takoi začeli ustanavljati. V teh francosko - arabskih šolah, v katerih poučujejo učitelji iz Alžirije in Francije, število učencev neprestano narašča. Danes šteje dežela 70 Šol in 4000 učencev. Te šole so Dredvsem poljedel-
skega in obrtnega značaja. Protektorat Pa že prehaja na dve drugi stopnji: na srednjo in visoko šolo.
V starem Maroku so cvetele očesne bolezni, nalezljive bolezni kot legar, garje, sifilis itd. Danes je vse to zajezeno, v deželi je 130 evropskih zdravnikov, 80 evropskih in 215 domačih strežnikov. 7 modernih bolnišnic, 10 lazare-tov, 12 profilaktičnih dispanzerjev itd.
S tem. da Franciia na ta način vlada v Maroku, si ni pridobila samo hvaležnosti domačinov, ampak si je skušala pridobiti tudi njih srca. V deželi viada vzoren red. postala je bogata, razvija se v njej mednarodni tujski promet, pa ne samo na obali, temveč na stotine kilometrov daleč v notranjost Afrike.
Če primerjamo te uspehe s polomom italijanske ali španske kolonijske politike v Severni Afriki, potem šele lahko priznavamo pravilnosti in uspešnost francoske politike.
Govoriti o velikanskem razmahu obrti in trgovine v francoskem Maroku, bi presegalo okvir tega članka.
Ni čuda. da si ie Abd el Krim. poglavar Rlfovcev, ki ga je opijanila zmaga nad Španci, zaželel lepe, ureiene sosedne dežele in jo iz gole ropaželjnosti napadel. podprt od Nemcev, boljševikov in pustolovcev, sploh vseh onih. katerih edino stremljenje je. sejati povsod nered. da se na njegovi podlagi okoristijo. Francoska ofenziva bo pa vsemu temu napravila nagel konec.	B.
Francosko-španska ofenziva v Maroku
Francoska zmaga pri Uezzanu preprečila Abd el Krimove načrte. — R;fovci se umikajo. — Moč španske vojske.
Pariz, 18. avgusta. Po službenih poročilih z maroške fronte je pričelo francosko topništvo in letalstvo — dogovorno z vodstvom španske maroške vojske — »predofen-zivo» med Tazo in Fezom.
To je prvi francoski odgovor na intrige Abd el Krima, ki je izrazil željo, naj bi se ne prelivala kri, istočasno pa ni hotel oficijelno vzeti na znanje fran-cosko-španskih mirovnih pogojev, ki so mu jih sporočili pooblaščeni emisarji. In ne samo to. Abd el Krim je nameraval izrabiti čas za odpor prebivalstva na francoski strani in se je hotel pravočasno preskrbeti z novim orožjem in municijo.
Abd el Krimu so dobro znane glavne točke mirovnih pogojev, ki jamčijo plemenoma Rif in Gebala popolno gospodarsko, upravno in politično avtonomijo. ako priznata sultanovo suverenite-to in delegatstvo kalifata. Abd el Kri-movi emisarii so sporočili tako francoskim oblastem v Tangerju kakor generalu Primu de Rivera. da zahteva Abd el Krim predvsem priznanje popolne avtonomije plemena Rif, česar pa Francija in Španija nista mogli storiti, ker bi bilo to v nasprotstvu z obveznostmi, ki sta jih prevzeli pred drugimi velesilami.
To je potrdil tudi ministrski predsednik Painleve pred svojim odhodom v Bretagno, ki ie izjavil:
Vlada se zaveda, da je storila vse v skladu z narodno voljo, da se prepreči prelivanje krvi francoskih vojakov, toda francoska velikodušnost ne more prekoračiti meje, za katero pretijo še večje nevarnosti. Še enkrat je poskusila Francija vzpostaviti mir v Maroku, predno pokaže svojo moč. Abd el Krim naj se odloči ali za mir ali pa za vojno!
In še predno se ie vrnil Painleve s svojega kratkega počitka, se ie odločil Abd el Krim — za voino. Toda odločil se je slabo, kajti vojaški položai v Maroku se je spremenil v prilog Franciji. Posrečena francoska ofenziva med
Uezzanom in Lukkosom je pripravila trden temelj za uspešno ofenzivo v najvažnejšem frontnem delu.
Vesti o francosko-španskem sodelovanju in uspehi francoskih čet so slabo vplivale na uporna plemena. Pleme Uerga je odpovedalo Abd el Krimu pokorščino in njihovi veljaki so izjavili, da se ne bodo bojevali v španski coni. Abd el Krim jim je sporočil, da hoče ustanoviti v Severni Afriki neodvisno muslimansko državo in da ga morajo zato ubogati kot muslimani, sicer jih bo kaznoval o prvi priliki. Njegove prošnje in pretneje pa niso mnogo izdale. Poglavarji v pokrajini Gebel Sarsar so Abd el Krimu kratko odgovorili, da se bodo udali Francozom, ker ne verujejo v njegove obljube.
Tudi iz španskih službenih poročil je razvidno, da je položaj v španski coni ugoden. Izvršila se je reorganizacija španskih maroških čet z izmenjavo pehotnih polkov, ki jih je nadomestilo 18 bataljonov afriških lovcev. V španskem sektorju je 40.000 vojakov in 1200 oficirjev pehote. 4000 vojakov in 160 oficirjev konjenice. 11.000 vojakov in 340 oficirjev topništva, 8000 vojakov in 200 oficirjev tehniškega vojaštva, večje število trenskega in sanitetnega vojaštva 500 vojakov in 60 oficirjev letalskega oddelka, skupno okoli 70.000 mož In 3000 oficirjev. Poleg tega je na razpola-,) go še okoli 13.000 domačinov.
Prve Radiceve levite zaveznikom
Zagreb, 19. avgusta, Radičev «Dom* je menda velike tira-de o minulih slavnostih prihranil za pri hodnji teden. V današnjem broju pa je smatral za najnujnejše predvsem to, da kara ministra dr. Ninčiča. pišoč: »Zunanji minister dr. Ninčič je govoril i na svečanem obedu, ki ga je Hrvatski sokolski savez priredil odposlanstvu via de, mestnemu zastopu in r>reastavni kom hrvatskega Sokolstva. ter je ob tej priliki posebej pozdravil tudi Hrvatski Sokol, izražujoč svoio željo, da se hrvatsko Sokolstvo uiedini z ostalo sokol sko omladino, ki deluje pod jugoslo-venskim imenom. Ta želja je plemenita. toda nemogoča. Ze v hrvatskem So-kolstvu se nahaja nekai take gospode, na kateri ni nič sokolske<ra razen eno stavnega sokolskega kroja, a jugoslovenski Sokoli nosijo samo sokolsko ime. stvarno pa so jastrebi ln čuki. Po takem bi zedinjenie Hrvatskega Sokola s tako zvanim jugoslovanskim, za prav batinaško - or.iunaškim. značilo samo smrt prave in zdrave sokolske ideje.«
Tako sodi Stjepan Radič o Hrvat skem Sokolu, ki ni ves v njegovi obla sti. ter o jugoslovenskem. ki njegov nikoli ne bo. In z jugoslovenskim Sokol stvom vred je kaipak zavržen tudi češkoslovaški. poljski in ruski Sokol. Kak šna strahota od strani novega sokolske ga Mesije — Stjepana Radiča!
Stjenanu Radiču žilica tokrat ni dala miru, švrknil ni le gosp. Ninčiča, temveč tudi ostale zaveznike v vladi. Navaja, da so marsikod v hrvatskih krajih ostali še stari veliki župani, ki se nič ne zmenijo za povsem novi politični položaj in da v severni Dalmaciji rod upravo vel, župana Peroviča »divjajo žandarji« še grozoviteje. kakor pod prejšnjo vlado PP. Nato navaja Stjepan Radič nekoliko primerov «žandarskega divjanja* pod sedanjo vlado RP. končuje s poudarki: Navzlic vsemu ljudstvo ne presoja narodnega sporazuma in nove vlade po teh primerih. Seljaško ljudstvo ve. da je nevredne upravnike težko zameniati z dobrimi, ker dobrih ie malo, a često vo-bče nobenega . . .» Stvar z nezame-njanimi velikimi župani v hrvatskih kraiih je torej za Radiča delikatna z dveh oogledov: prvič ni naiti »dobrih naslednikov, a drugič radikali ne pustijo zameniati sedanjih, ker jih — kakor po-smešno pravi Radič — »smatrajo za jagnjeta* . . .
Drugih posebnih zanimivosti v današnjem «Domu» ni. Razen morda še to-le: Opis minulih svečanosti prinaša pod naslovom: «Sigtiran korak u tisučgodišnii-cu» — a ta članek ie pisan v ekavščmi. V prvi hip se začudiš, da ie morda tudi ekavščina zahtevana v protokolu sporazuma in da «Dom» utegne čez čas
so radičevci v vladi! Seveda je tudi zadnje dvanajstine. za katere je glasoval posl. Pucelj z radičevci, izdelal sedanji radikalni finančni minister. Puclje vo glasilo pravi, da novi vladi ni preostalo drugo, kakor da glasuje za enkrat za take dvanajstine, kakršne je našla v glavnem izdelane, ker mora pač po sestnik prevzeti zanemarjeno posestvo s plevelom vred. Torej je RR vlada prevzela plevel, ki ga je zaredil radikalni finančni minister. Logika Pucljevega glasila je za politična teleta, a ne za napredne pametne kmete, katerim je to glasilo baje namenjeno!
-f Pticiievl pristaši in Sokolstvo. Puc Ijevo glasilo slavi kot poseben uspeh politike nove RR vlade, da smejo prej prepovedana hrvatska separatistična društva in zlasti, da sme nekdaj radi orotidržavnih tendenc razpuščeni separatistični hrvaški Sokol slaviti svoj zlet neovirano v navzočnosti kralja, visokih vojaških oseb in mnogih ministrov. To smatra »Kmetski list* za nekak višek uspeha sporazumaške politike Radičeve stranke, ki je baje sklenila sporazum z radikali na podlagi državnega in narodnega edinstva. Kaj pravijo k temu tisti kmečki fantje, ki so še sedaj pristaši Pucljeve stranke, a pri tem požrtvovalni člani Jugoslovenskega Sokola? Naj si prečitajo. kaj piše Radič o njihovem iugoslovenskem Sokolu in naj zahreva-io. da »Kmetski list* tudi to programa-tično iziavo ponatisne iz «Doma»!
+ Blagoslov sporazuma! Včerajšnji »Jutarnii list* prinaša na prvi strani debelo tiskan naslov »Blagoslov sporazuma bodo občutili preganjani!* Pod tem naslovom namreč objavlja daljšo vest, da bodo na Hrvatskem zopet dovoljena i" vzpostavljena vsa separatistična društva. Ta blagoslov sporazuma, ki ga napoveduje »Jutarnji list pa ima še drugo senčno stran. Na isti strani, seveda z manjšimi črkami, poroča tudi. da je gozdarsko podjetje Do-brlin - Drvar, ki se nahaja v državnih rokah, sporočilo delavcem, da jim bo znižalo plače za 20 odst. Ker delavci na žagah niso na to pristali, jim je ravnateljstvo odpovedalo delo in ustavilo obrat. Sedai še ni znano, kako stališče bodo zavzeli železničarji na progi Pri-iedor - Knin, ki je last tega podjetja. Ako pride do nesoglasij, bo bržkone ustavljen promet. Obenem poročajo listi, da se bodo delavcem v državnih rudnikih v Bosni in Hercegovini znatno znižale plače. Vse to se godi pod upra^ vo radičevskega ministra za šume in rudnike dr. Nikiča! Ko je bil dr. Žeriav minister za šume in rudnike, se o takih pojavih ni čulo. Dr. Žerjav je skrbel, da so ostala državna rudniška in gospodarska podjetja kljub gospodarski krizi v polnem obratu in da je ostalo zaposleno vse dosedanje delavstvo. Dr. Žerjava so napadali, ker ni mogel zvišati plač, pod radičevcem dr. Nikičem se znižujejo plače, ustavljajo obrati, meče brez poselno delavstvo na cesto in — mirna Bosna! To je drugačne vrste blagoslov sporazuma, ki ga bodo občutili vsi pre^ ganjani!
- Največji. Beograjska »Pravda* orinaša podrobnejše observacije svojega v Zagreb odposlanega dopisnika, ki med drugim beleži tudi nastopno sodbo o Radiču: »On je največji Slovan, več-il Hrvat od vseh Hrvatov, večji Srbin od samih Srbov, večji Slovenec od Slovencev — tako mi je dejal neki Radičev prijatelj, njegov prerok, zanimiv človek in nekoliko manje besedljiv kakor njegov predsednik...* Dabome, »nekoliko manje besedljiv*. kajti tudi glede besed liivosti je Stjepan Radič večji od vseh Hrvatov. Srbov in Slovencev. Torej največji! To pa je tudi poglavitno priznanje. ki ga Stjepanu Radiču nihče ne krati niti v zunanjem svetu.
Po svetu
uporabiti tudi cirilico. Za čitatelia številnejših movin pa ie stvar jasna takoj, ker uvidiš da je «Domov» opis zagrebških svečanosti preti-kan — iz beograi-
<'Po!;tike» .
Politične hek?ke
- Dvanajstine in nos!. Puccli. Kmet ski H$t*. glasilo posl. Puclja. p'še. da ie naša država veliko gospodarstvo, ki ie bilo zanemarjeno in zapuščeno cela leta. tako da se je bujen plevel raztrosil na državnih njivah To zanemarjeno nosestvo so sedaj prevzeli v svojo oskr bo radikali in radičevci. nravi »Kmetski list*, komaj pa so dali prepisati državno posestvo na svoje ime(!). že kričijo hudobni nevoščljive). da so slabi go spodarji. ker ne spraviio zanemarjenega posestva takoj v vzoren 'ed. Puclje-vo glasilo očita torej predvsem radikalom. da je bilo do njihovi zaslugi državno gospodarstvo zanemarjeno in zapuščeno. kajti radikali so bili ves čas na vladi, njihov je bil ves čas finančni minister, ki ie zlasti za finančni del dva-najstin izključno merodaje". oni so imeli ves čas večino v vladi. Njihovo dosedanje gospodarstvo proglasa Pu-rPev list za katastrofalno, njihovo b" 1oJe go spodarstvo (ker tudi v vladi RR ostanejo radikali merodajni) na že v naprej proglaša za sijajno — iz razloga, ker
—	Francoski socijahsti proti sodelovanju v vledi. Na socijalističncm kongresu je bi» Io soglasno sklenjeno, da socijalistična stran ka odklanja vsako odgovornost za dogodke v Maroku in zahteva od javne diplomacije, naj skuša čimprej doseči mir, v katerem bi Španija priznala neodvisnost rifskega ozem« Ija, Francija in Španija pa pristali na uredi* tev meje napram rifskemu ozemlju. Meja naj bi se uredila na tak način, da bi imeli Rifovci možnost preskrbovati sc z živili. Dalje je kongres povdaril, da socijalistični poslanci in senatorji oklanjajo kredite za kolonijalno politiko, in niso za izpraznitev Maroka, kar bi povzročilo za civilizacijo še bolj nevaren položaj kot status quo. Kon*
es je nato snrciel dnevni red večine, ki ga jc predložil Leon Blum, Id odklanja even tuelno udeležbo socijalistov v vladi, ki bi jo sestavljale druge stranke, s 2210 glasovi, dočim je dnevni red manjšine po Rcnaulte* ju dobil samo 580 glasov.
—	Turčija rahte\-a Mosul. An gorska via* da je poslala turškim delegatom pri Zvezi narodov nalog, da morajo zavrniti vsak pred log za podaljšanje britanskega mandata v Iraku in da morajo zahtevati vrnitev Mosirla Turčiji.
—	Ludendorffovo politika. General Lu« dendorff jc ob priliki neke proslave v Kielu
strogo napadal ccntrum, ki mu jc očital, da vodi protidržavno politiko v smislu navodil iz Vatikana. Po generalovem mnenju jc tre. ba voditi v Nemčiji samo velikonemško po» litiko.
—	\'ovo sovjetsko družinsko prm-o. Iz Moskve poročajo, da je vlada ratificirala novi zakonik o družinskem pravu, po katc« rem sc ho moralo odslej ravnati vse družin« sko in zakons':o življenje v Rusiji. Zakon« sko življenje temelji na popolni svobodi od« nošajev med zakonci. Novi zakon določuje, da imata zakonca popolno osebno svobodo. Ako sc preseli mo/. ni trehn. da mu sledi žena in obratno. Raziv>roka ie mogoča le z medsebojnim pritrdilom. Starši morajo skrbeti za svoje otroke v vsakem slučaju.
Otroci pa so dolžni pomagati starišem. ako so ti nesposobni za delo :n ako ne preje« inajo državne podpore.
—	Kitajska proti i.ngleški in japonski plovbi. Kitajske oblasti so prepovedale an> gleškim in japonskim ladjam dohod v ki« tajska pristanišča. Ladje drugih držav sme« jo pristati v vsaki luki. izvzemši Honkong, ako so jih preje preiskali stražniki proti, imperialistične unije.
—	čičerin gre na počitnice. Italijanski 11. sti poročajo, da je sovjetsko poslaništvo v Rimu vzelo v najem vilo na Capri, kamor pride v par dneh sovjetski zunanji minister Cičerin.
—	Gospodarsko posojilo v Rusijt. Mo. skovska vlada je odobrila posojilo v znesku 300 milijonov rubljev za konsolidacijo dr« žavnega gospodarstva.
—	Bivši avslriirki kancelar o demokrs* ciji. Na zborovanju katoliških akademikov v Innmostu je govoril tudi dr. Seipel, ki je rekel med drugim: Demokracija je poseh* no v Evropi zelo napredovala. Ta napredek ostane trajen i bo vsak posameznik v ve= liki meri odgovoren za dogodke, ki se vr« šijo v državah in med državami. Svoja iz< vajanja je skušal dr. Seipel podkrepiti vzgledi iz cerkvene zgodovine.
—	Kazni za vohune v Rusi/I. Sovjetska vlada je izdala ukaz, ki določuje kazni za razne vrste vohunstva. Najmanjša kazen je ječa treh let. največja pa smrtna obsodba. Takozvano gospodarsko vohunstvo 6e kaz» nuje s triletno ječo. Sovjet ljudskih komi« sarjev namerava izdati poseben izkaz vo. hunskih zločinov.
Začetek šolskega leta
Začetek šolskega leta na dri. realki v Ljubljani. Razredni (ponavljalni) izpiti za učence 4. razreda prično v pondeliek 24. avgusta ob 8. uri, pismeni nižji tečajni izpit pa v četrtek 27. avgusta ob 8. uri. — Rsv, nateljstvo.
Drf.mma realna gtmnttrija v Morski So,
boti. Razredni izpiti prično 24. avgusta, niž« ji tečajni izpit 25. avgusta. Vpisovanje učen cev ▼ I. razred bo 1. septembra od 8. do 10. ure, vpisovanje repetentov v I. razred in vseh ostalih učenoer v II. do VIT. razred pa 3. septembra ob 8. uri. Vsa druga po« j&snila so razvidna na deski za razglase. Ravnateljstvo.
Držo\mo žensko u&ielilSče v Maribora. Ponavljalni Izpiti se bodo vrSill 29. in 31 avgusta t 1. od osmih dalje. Vpisovanje v I. in ostale letnike bo po 1. septembru. Dne va še ministrstvo prosvete ni določilo.
Državna gimnazija v Kranju. Razredni izpiti prično dne 24. avgusta. Sprejemni iz« piti za 1. razred bodo 2. septembra oh 8. Prijaviti se je osebno 1. septembra ali pa pismeno do tega dne. Vpisovanje lanskih učencev bo 3. septembra. Vsak učenec mo« ra prinesti zadnje izpričevalo. Natančni podatki se nahajajo ▼ razglasu na črni deski.
Drl. reefna gimnazija v Kočevju. Šolsko leto začne dne 1. septembra. Vpisovanje učencev za I. razred bo 2. septembra od 8. do 12. ure, nakar pridno sprejemni izpiti. Vpisovanje učencev v višje razrede (II. — VII.) bo ▼ četrtek dno 3. septembra od 8. do 12. ure. Otvoritvena Šolska maša dne 6. septembra ob 8. uri ▼ meetni čupni cer« kvi. Pouk prične 7. septembra ob 8. Po* navljalni In naknadni izpiti se bodo vršili med 24. in 31. avgustom, vselej od 8. ure dalje po sporedu. Id je ofijarljen na urad* ni deski. — Ravnateljstvo.
Državna gtmnaztfa v Mariboru. V pon« deljek, 24. avgusta so vsi ponavljalni in do« datnl izpiti za četrto*olce; od torka (25. av« gusta) dalje nižji tečajni izpiti (mala mahi« ra) za detrtoSolce. Od četrtka (27. avgusta) do pondcljka (31. avgusta) so ponavljalni in dodatni izpiti za ostale razrede, in sicer v četrtek (27.) i* matematike, fizike in ri* sanja ra prve 3. razrede, v petek (28.) iz matematike za višje razrede, v soboto (29.) iz vseh jezikov za vse razrede, ▼ pondeljek (31.) iz ostalih predmetov za vse razrede. K vsem tem izpitom se moraio vsi zadevni dijaki zglasiti ob napovedanih dneh točno ob 8. uri zjutraj: na zamudnike se ne bo oziralo. V torek, 1. septembra, so sprejemni izpiti za I. razred: vpisovanje zanje bo te« ga dne od 8. do 10. ure (s krstnim listom in zadnjim šol.kim izpričevalom. ki se lah« ko pošljeta tudi prej). Točno ob 10. uri se prično izpiti V sredo, 2. septembra bo splo« šno vpisovanje dijaštva: novodošli dijaki (z drugih zavodov) se oglasijo od 10. do 12. ure pri ravnatelju: domači dijaki lan* skega leta pa v gimnazijski veži, in sicer za višjo gimnazijo ob 11. uri, za 1. in 2. razred popoldne ob 3. uri, za 3 in 4. raz« red ob 4. uri. Vsak se mora izkazati z lan« skim izpričevalom. S tem je redno vpiso« vanjo zaključeno: pozneje se sprejemajo dijaki le na posebno prošnjo. Nadaljnja in podrobna obvestila so razvidna iz oglasa v gimnaziji.
Deška meščanska šola v Ptuju. Učenci, ki imajo delati ponavljalni izpit, r.aj pošljejo tozadevne prijave zanesljivo do 28. avgu« sta ravnateljstvu. Prijave moraio biti kol« kovane s kolkom za 5 Din, za dovolitev pa je še dodati kolkovino 10 Din za predmet (po tarifnih postavkah 316 in 317 taksnega zakona). Ponavljalni izpiti sc vrše za 1. raz« red 28., za 2. in 3. razred pa 29. t m. Pri. vatisti, ki hočejo napraviti razredne izpite, naj istotako pošljejo svoje tozadevne pri« jave najkasneje do 28. avgusta ravnatelj« stvu. Opremljene morajo biti prijave s kol« kom za 5 Din, za dovolitev ra jc ra dr« žavni taksi (kolkovini) treba dodati še: za izpit črez 1. razred 40 Din. za izpit čez 2. razred 80 Din. Razredni izpiti privatistov se vrše zajedno s ponavljalnimi izpiti red* nih učencev dne 28. t. m. čez 1. razred, dne 29. t. m. čez 2. odnosno 3. razred Kon« t"-ahov.".ni izpiti čez dva razreda sc vrše 20. t. m. Jesensko vpisovanje za šolsko leto 1925'26 učcnccv v 1. razred sc vrši 1. sep« terrh-a od 8. nan-ej v ravnatrijski pisarni. Vp:sovanie rednih učencev v 2., 3. in 4. raz« red sc vrši 2 septembra od 8. nar>rcj. Sol« ska maša jc dne 4. septembra ob 8. zjutraj. Redni pouk sc začenja dne 5. septembra.
v Sarajevu
(Od 9. do 11. avgusta.)
V naši državi .ie gotovo Sarajevo najzanimivejše mesto radi svoje pestrosti v stavbah in prebivalstvu in radi nekega posebnega, docela samosvojega življenja. In bržkone ni slučaj, da se je baš tukaj pričel važen pokret, čigar zunanji okvir je tvoril prvi jugoslovenski etiški kongres, ki je morda začetek širokopotezne akcije za povzdigo etične kulture našega naroda. Potekel je brez hrupnih odmevov, njegova važnost se bo zaznala šele v bodočnosti Sklicalo ga ie uredništvo pedagoške revije «UzgajateIj». duša vsega gibanja pa je M. Vidovič, ustanovitelj in vodja znane šole za odrasle v Sarajevu, ki ie po svojih uspehih deloma znana tudi pri nas. «Bodi človek 1» je simbol in geslo majhne, toda čile skupine bojevnikov, rešitev in obnova človeka iz sedanje moralne krize pa smoter, ki ga hočejo doseči z neumornim in požrtvovalnim delom. Preporod naše družbe se jim zdi možen edino v znamenju idealizma in optimizma, v znamenju boja proti materiializmu in pesimizmu. Prebujenje etičnih sil, vera v napredek človeštva, jačenje lastne volje in zavest lastne vrednosti — to je orožje, s katerim se bojujejo. Vse delo v Vidovičevi šoli se vrši v obliki samodelavnosti, zato se posamezne stroke ne predavajo. nego morajo učenci dospeti do njih sami s skupnim delom. Na ta način vidimo oživotvorjene najvažnejše moderne pedagoške zahteve. Kakor pri vsakem resnem pokretu. zasledimo tudi tukaj navdušene pristaše in odločne nasprotnike, med obema pa veliko število oklevajočih dvomljivcev. Kdo ima prav, bo odločila bodočnost, od katere si pokretaši sami obetajo mnogo: razširjenje svoje akcije po vsej državi.
Kot njen pričetek moramo smatrati tridnevni etiški kongres v Sarajevu, ki se ie vršil v sarajevskem narodnem gledališču. Otvoril ga je dne 9. avgusta inšpektor St. Pavičič. Zborovalce so pozdravili delegati iz vseh jugoslovenskih pokrajin: iz Srbije prof. Stanoie-vid in gdč. Radosavljevid, iz Hrvatske prof. Segher in književnik Illjič, iz Vojvodine učitelj Lilid, iz Dalmacije don Ivaniševid in iz Slovenije pisec tega poročila. Vsi so izrazili svoje zadoščenje in željo, da bi plemenito gibanje doseglo čim več uspeha.
Ciklus predavanj je otvoril M. Vidovič, razpravljajoč «0 vzrokih družabne dekadence in o sredstvih za narodni preporod«. Vidovič je izvrsten govornik, njegova izvajanja odlikuje velika sugestivna sila poleg globoke resnobe in trdne vere v zmago dobrega. Poudarjal je zlasti, da je treba delati med najnižjimi in najbednejšimi, dvigati in ozdravl.iati razočarane duše. iskati etičnih sil v narodu, zakaj le od tam more priti rešitev za vse. Zvečer so govorili insp. Pavičič «0 narodni prosveti in morali«, znani dalmatinski prosvetni delavec don Ivaniševič o cProsveti v selu in v mestu« ter mladi srbski an-tropozof dr. Župid «0 potrebi živahnejšega razvoja politične in socijalne zavesti«. Vsi trije so podali globoke misli in izvedljive nasvete za uspešno delo med narodom.
V pondeljek. dne 10. avgusta dopoldne je nadaljeval prof. Segher iz Zagreba. ki je na izredno simpatičen način govoril o potrebi ljudske prosvete. Za njim je nastopi! mladi muslimanski pedagoški pisatelj Šalih Uubunčld, razvijajoč svoie misli o reformi šole in o kulturnem progresu. Postavil se ie odločno na stališče moderne pedagogike in zahteval nove šole — šole delavnice. združujoče v sebi vse vrline skupnega dela. Le ona bo mogla pripraviti tla za resnični preporod nastopajoče
generacije. Ruski inž. P. Tumin je prečita] svoje globoko zasnovano predavanje »Religija kot vzvod morale*. Popoldne je razpravljal bos. učitelj K. Brossler «0 vzgoji značaja šoli in v družbi«. To predavanje je biio morda eno najboljših. Ves nastop mladega pedagoga je pričal o njegovi iskreni ljubezni do mladine in trdni veri v možnost obnove in napredka. Znana sarajevska publicistka Ivanka Šiljabova je v deloma satiričnem tonu orisala ženo kot družabno delavko ter na brezobziren način bičala napake današnjega ženstva. Zahtevala je, da se žena resnično emancipira v smislu duševne popolnosti in notranje svobode. Šele potem bo mogla dvigniti tudi moža. Večer je zaključil hrvatski književnik in znani prosvetni delavec St. Ilijid s kratkim referatom «Oni, ki so in oni, ki pridejo«, poudarjajoč, da današnja generacija še ne shvača popolnoma silnega pomena čistili etičnih idei. ker ie obtežena z usodno dedščino minulih grozot, da pa je njena sveta naloga pripravljati teren bodočemu pokolienju.
V torek, dne 11. avgusta so kongre-sisti dopoldne posetili kopališče llidže 1 in izvir Bosne, zvečer na je ugotovil M. Vidovič uspehe dvodnevnega dela in končno kot odgovor na napačna tolma-; čenja njegovega otvoritvenega preda-i varna razpravljal o «Re!igi.ii, naciji in j materijalnih dobrinah.« Ves večer ie vladalo med zborovalci neko svečano razpoloženje, ki se ie po završku Vi-dovičevega govora izražalo v burnem pritrjevanju in ploskanju. Iz lož pa je deževalo cvetja. H koncu se je don Ivaniševič toplo zahvalil prirediteljem in delegatom za njihov trud.
Sarajevsko občinstvo si je izstavilo kar najčastnejše izpričevalo: vkljub neznosni vročini ie oosečalo kongres v izredno lepem številu in z živim zanimanjem spremlialo izvajanja posameznih referentov. Pokazalo se je, da tli v vseh dušah ista želja: žel;a po boljšem, lepšem, čistejšem. Morda bo va! svetega navdušenja naše! svojo pot iz Sarajeva v vse jugoslovenske pokraiine.
Tako je potekel prvi jugosl. etiški kongres v nailenšem razpoloženui. Zbral je liudi, ki hočejo in znaio delati, navdušil stotine src. pokazal nove možnosti za resničen preporod duš. Po prihodnjega kongresa, ki se nai bi vršil v Zagrebu, bo armada bojevnikov na-rastla. Zlasti pri nas v Sloveniji bo treba čim živahnejšega dela. strniti razne razceplieno deluioče si!e in jih priključiti ostalim jugoslovenskim bojevnikom.
Gustav Šilih.
Mednarodni kongres profesorjev v Beogradu
Od 25. do 28. t. m. bo zboroval v Beogradu sedmi mednarodni kongres srednješolskih profesorjev v prostorih druge beograjske gimnazije v Poinca-reovi ulici.
Predhodno zborovanje je določeno na torek, dne 25. avgusta. Po sestanku ob desetih zjutraj se gosti razideio. da si ogledajo mesto, ob treh popoldne pa izleti skupina udeležencev kongresa na Avalo, kjer se poklani Neznanemu vojaku. Ostali delegati si ogledaio Topči-der in Zemun, Savo in Donavo. Ob osmih zvečer bo slavnostna predstava v Narodnem gledališču.
Otvoritev kongresa bo šele naslednji dan, v sredo ob 10. uri. Ob eni popoldne se zborovanje prekine. Gosti odidejo na skupni obed na vrt hotela «Cle-ridge«. Ob štirih popoldne bo v prostorih univerze prva redna seja. Dnevni red sej je naslednji:
Estetska vzgoja in srednješolski pouk; preureditev učnega načrta v duhu znatno pojačanega individualnega so-
elitni mm |
Katfca -
Telefon 124.	*
Predstave ob delavnikih
'/25., >/28. in 9. Predstave ob nedeljah: '/25. 6., '/28. in 9. Prvovrstni umetniški orkester svira p i vseh P*e<1stav8fc.
P©h©ine moške roke
(Hiša pod snegom)
Pekrasna družabna igra v 5 velikih dejanjih. V glavnih vloeah sloviti: ENKICO KANTI in temperamentna MARIJA JACOBINI
Nezgoda v hribih — Aristokratski ponos — Pohotnost in za-hrbtnost zdravnika Salviatta — Zmaga prave bubezni — Efektni konec — Krasni naravni posnetki v visokih Alpah.
•>r~ Pride _ Veliki BSSCOT film — Pride T3S«
J
Najnovejšo aktuallteto
Ofenzivo v Maroku
vidite v najnovejšem Pathe Journalu v kinu
«Ljnbljanski dvor»
v dveh minutah, piška kar 7 Din manje kot v Kurhausu. Letos si torej gospodie podjetniki precej konkurirajo, lani pa so držali skup kakor cvek. Sedaj je pa denar drag in to čutiš najbolje v letovišču. Pa dober regulator vsega življenja je to. Resni in trezni postajamo vsi, posebno, če tako-le jesensko dežuje. Ko se dvigne solnce, bo pa že zopet drugače.	a. r.
Prve 'stalske tekme v naši državi
Aero-klub v Beogradu pripravlja za mesec september prvo veliko tekmo naših letalcev, ki se bo vršila na črti Novi Sad—Zagreb— Skoplje—Beograd—Novi Sad. Vsak dan bosta prišla z novosad-skega aerodroma po dva tekmovalca, ki bosta tekmovala na dolžini 1400 km. katere bo treba preleteti istega dne v 7 do 8 urah. Tekme bodo trajale nekoliko dni.
Kralj Aleksander, ki se živo interesira za razvoj našega letalstva, kar je podedoval po svo;em blagopokojnem očetu kralju Petru, enem izmed prvih pristašev letalstva v Evrooi. je podaril za tekmo krasen pokal, ki ga dobi zmagovalec. Turi Aero-klub sa mje določil iz svojih sredstev več nagrad za prvo tekmo. Na intervencijo aktivnega predsednika Aerokluba kneza Pavla in finančnega ministra dr. Stoiadinovida je dala dalje vlada klubu na razpolago podporo v znesku po! milijona dinarjev, da uporabi to vsoto za zainteresiranje javnosti za letalstvo v naši državi, ki je nedvomno v tem pogledu ena najbolj zaostalih držav ne samo v Fvropi. temveč tudi na Balkanu, razen Bolgarske in popolnoma mlade albanske republike.
Z vislic snet
(Izpod Krvavca.)
Madžarska stotnija se je nas .Mila v Poženku poleg gorenjskih Cerkeli. Vse hiše so bile polne nadležnih feketov, meketov in nemtudumov. Gospodinja bi ne bila več gospodarica svojega imetja, da ji ni pomagala iz marsika*ere zadrege njena prirojena gorenjso rrav; deklet ni bilo treba svariti pred nadležnimi tujci, ker Gorenjka ne luib' temnih obrazov, črni lasje so ji pa naravnost ogabni, četudi bi bili navaliti v mikavne kodre. Marsikateri oirok se je seznanil v domači hiši z milino konjskih ostrog, če mu je obraz količkaj zašel v nepravilne poteze. Moških ni bilo doma. zato si je očka Jagoščev Tine, tam gori od Sv. Lenarta nad Šenturško goro prilaščal nekake predpravice. da ma'o zaboka po vseh okoliških vaseh.
Poženik leži v vznožju megovega planinskega kraljestva, pr/a ir za l.ija postaja, ki ni malokdaj izčrpala sile njegovim slabotnim nogam in ga položila v kakršnokoli posteljo, ki bi mu sicer v normalnem stanju gotovo ne ugaiala.
Tako sta ga nekega dne zavlekli v Haluparjevo šupo. kjer naj bi mu sveži zrak izblinil vplive toli zaželjene pijače. Pod vojaško suknjo se pa marsikdaj ne skriva prav junaško srce. ne plemenita lastnost Uzrši onemoglo telo. ležeče v stelji, se loti madžarski junak hlačnih žepov spečeea Tineta. da bi preiska! vsebino njegove listnice. V spanju začuti Tinče, da se vrši nekaj nepravilnega z njegovo osebo, zbere svoje sile in se postavi v bran nepoklicanemu revizorju. Debela pest ga buti po glavi, da se zvrne na zobe v mehko stel.io. Udarec mu je bil dobrodošel, ker mu je pretresel možgane in ca trenutno streznil. Začne se boj na življenje in smrt. Kot ris se mu zagrize Madžar za vrat. dočim ga močne roke tišče v steljo. Še par trenutkov in Tine, oče šesterih otrok, bi se bil zadušil. V skrajni sili izpuli iz žepa svoj nožiček in ga zasadi Madžaru v trebuh. Grozno rjoveč se zvali vojaška zver raz Ti-neta. Krik privabi trume vojaštva, ki plane po nesrečni žrtvi ter jo znova pobije na tla.
Protokol je bil takoj gotov. Tine Jagoščev je napadel spečega vojaka in ga nameraval oropati. Znan je kot nasilen kričač, delamržen pijanec, brez
NafnovefSa aktualitetal
Ofenziva v Maroka
Vam nudi kino Ljubljanski dvor
v najnovejšem .Pathe Journalu'. — Poleg tega se predvaja še danes 29. in petek 21.
Ludvika Ganghcfec*-ja sveiovno znani roman
Predstave: ob delavnikih ob 4., Mi 6., ^ 8. in 9. — Ob nedeljah ob Vi 11, 3, H 5, K 8. in 9. uri.
1
premoženja, politično nevaren vohun.
Vsega spraskanega. povaljanega, kol bi ga sneli ravno s križa, ga prižene močna madžarska eskorta v Cerklje. Bliskoma se raznese novica, da bo Tine kot nevaren vohun in razbojnik obešen. Zasmilil se mi je naš dobri, pošteni Tine. naš gorski vodnik, kralj Pod-korenske planine ob Krvavcu, gostoljubni pastir stoterih ovac gori s Košut-ne, dobri gospodar z Jagošč itd. Pohitel sem k županovi kašči, kjer mi je uboga žrtev ostudnega madžaronstva razložila ves dogodek. K sreči sem imel v hiši češkega vojaškega komandanta in češkega zdravnika, ki sta mi šla na roko. preiskala oba ranjenca, ugotovila možnosti Tinetovih trditev in izpo-slovala. da smo Tineta iztrgali vojaškim krempljem in ga izročili civilnemu sodišču. Za vse svoje posredovanje sem moral prevzeti osebno odgovornost, tako da sem prišel še jaz v nemilost Madžarov. Z nasaienimi bajoneti so spremili Tineta v Kranj, kjer je sodnik prečital naše izjave in ugotovitve, nakar ga je takoj izpustil.
V Podkorenu poleg Krvavca najdeš Tineta še danes kot kralia p!anin, ob otvoritvi koče na Krvavcu, dne 6. septembra ga lahko vprašaš, kako se je izziba! z vislic. V njem. ki bo najbolj kričaje govoril in vlekel med govorom hlače spod trebuha, spoznaš onega dobrega. vedno veselega, včasih malce sitnega, pa vendar dobrovolinega planinskega poštenjaka. Jagoščevega Tineta. snetega z vislic.
Če hočeš v medveaie jame v Mokrici. se oglasi v Podkorenu poleg Krvavca. ravnaj se po njegovih navodilih in užitek ti gotovo ne izostane. J. L.
Trgovci z dekleti pred sodiščem
Včeraj je pričela pred kotarskim sodi« ščcm v Zagrebu razprava proti 15 zvodnl« cam in lastnikom javnih hiš radi trgovanja z dekleti. Škandalozna afera je našim čita» teljem še dobro v spominu. Med obtoženimi se nahaja tudi Agncza Venzel, rodom fr Slovenjgradca. Razprava bo trajala več dni in vlada v zagrebški javnosti za njen rezub tat veliko zanimanje.
Prvi dan razprave ni prinesel nikakih po« sebnih zanimivosti. Obtožene zvodnice sktw šajo zvaliti vso krivdo na lastnike hiš. ali pa jo sploh taje. Svoje žrtve so hotele baje oddati za kuharice in sploh ne vedo, kako so prišle v javne hiše.
Sicer pa je številno navzoče občinstvo^ med katerim je posebno mnogo mladega ženskega spola, prišlo že prvi dan razpravo na svoj račun in se imenitno zabavalo. Tt» ko jc občinstvo z grohotnim smehom sprem. Ijalo izjave lastnikov javnih hiš, da so «po» sestniki«. Na vprašanje sodnika okaki po» sestniki», so odgovorili: «No ja, posestniki javnih hiš!« Eden izmed lastnikov, ki ima kar dve javni hiši in se smatra zato naj« brže za veleposestnika, je izjavil, da ima «dve fabrike«. Ko ga je sodnik ostro opo* zoril, naj ne dela vieov, je cinično odvrnil, da so njegovi posli fabrikantski. Venzlova je Ie z največjo težavo dobila odvetnika ln polaga v njegovo spretnost vse svoje upe. Obtoženi Hršak je izjavil, da je v Zagrebu na Zrinjcvcu in »fihplacu« dovolj «razpo» ložljivih« devojk. obtožena Buharička pa se prav pridno poslužuje posebne zvodniške terminologije, kakor: ferkičovati, na cinc, itd.
Es-ka * Jogo 2. Torpedo J Bianchi ^
so
la
najboljša
najceneje pri
Palača Ljubljanske kreditne banke In Gosposvetska c. 14
Vsi na domestnidell ln oprema.
J. Goreč
Laskava sodba o novem ravnatelju ljubljanskega opernega gledališča. V zadnjem zvezku »Jugoslov. Njive« je izšlo kritično poročilo o delu opernega gledališča v Beogradu. Poročevalec je precej na drobno obdela! vzroke, ki povzročajo propadanje zavoda. Na koncu sestavka je obrnil svoje želo proti ravnatelju Hrističu. katerega imenuje »dirigenta brez osnovnega elementa, ritmičnega čuta, jasnega pregleda in vpogleda v plastiko operne partiture« ter obžaluje da je radi njega odšel i-z prestolice kapelnik Polič, ki je imenovan za opernega ravnatelja v Ljubljani. O Poliču je sploh vsa resna kritika govorila s pohvalo. Nadejamo se, da se bo ljubljanska opera pod njegovim vodstvom znatno izboljšala.
Upravnik osiješkega gledališča in niegov namestnik. Novi upravnik Nar. gledališča v Osijeku g. Rukavina, bivši ravnatelj opere v Ljubljani, je odšel na daljši bolezenski dopust. Nadomešča! ga bo g. Vesnid, bivši tajnik Nar. gledališča v Novem Sadu, o katerem se .ie še nedavno poročalo, da se vrne k novinarstvu. Kakor znano, se je na zadnjem kongresu gledaliških igralcev v Beogradu
govorilo posebno mnogo o razmerah v no-vosadskem gledališču, kjer zahtevajo člani zavoda, da preišče posebna komisija delovaje uprave v zadnjih letih.
Nov glas o Cankarjevem »Hlapcu Jerneju« v Italijanščini. V italijanskem listu »La Stampa«, ki izhaja v Turinu, je napisal kritik U. Cosrro razpravo o Cankarjevem »Hlapcu Jerneju«. Cosmo prihaja do zaključ ka, da se je pesnik Carducci deloma preživel in da je D' Annunzio mrtev v pogledu duševnosti, ker mu manjka univerzalnega či.-vstva. So pa knjige, ki morejo prav dobro prenoviti človeka, ker so prepojene z duhom splošnosti. in med ta dela spada Cankarjev >Hiapec Jernej in njegova pravica.«
Beograjska koncertna sezona. Beograd se zdaj pripravlja na novo sezono, ki kaže, da bo zanimiva vsaj po koncertantih. Za 16. 18. in 20. septembra so najavljeni trije vokalni koncerti tenorista na dunajski državni operi Karla Agorda Estwiga, v katerem vidi kritika idealnega predstavnika wagnerijan-skega junaškega tenorja. Naslednji muzikal-ni dogodek bodo koncerti ruskega barito-nista Georgija Baklanova. kj uživa sloves
delovanja vsakega učenca; mednarodna zvezna uprava in Društvo narodov; •mednarodna zvezna uprava in pomla-Rdečega križa.
V sredo priredi gostom na čast večerjo prosvetni minister Vukičevič v hotelu »Palače«. V četrtek se bo zborovanje nada'ievalo po nastopnem nro-gramu: Profesorji si najprej ogledajo šolsko razstavo v prostorih vseučilišča. Potem se bo nadaljevalo zborovanje, a zvečer bo banket, ki ga priredi gostom na čast beograjska občina. V petek. zadnji dan zborovanja, bo zakljjč-na seia. Udeleženci kongresa odidesa v Topolo ter se poklonijo spominu kra»ia Petra. V Topoli bo na čast gostom velika narodna veselica.
Program zborovania je urejen t a V', da se profesorji razidejo šele v Zagrebu. ki bo kot drugo glavno mesto Ju-goslaviie sprejel goste v petek in soboto. Tega dne. ob eni popoldne no tovariški sestanek v hotelu »EsoV.a-de», zvečer pa se odpeljejo kongresisti domov. Beograjski in zagrebški profesorski krogi se že sedaj trudijo, di pa-pravijo gostom v svoji sredi biva ijž čimbolj prijetno.
Pismo iz Slatine
Rogaška S'atina. 18. avgusta. Končno bomo začeli tudi domačini ceniti svoja krasna letovišča in iskati zdravja tam. kier nam je najbližje in najceneje. Mariborčani n. pr. že precej spoštujejo Pohorje in Rogaško Slatino. r>a Varaždinske toplice in one pod Celjem. če iih trga. Druga polovica se koplje v našem morju. Čez mejo uhajaj.-) že bolj redki kalkulanti. Posebno Av-striia ie čisto izgubila svojo privlačnost, čenrav so Slovenci poprej znosili ore-cej denaria v severna letovišča, poeen-ši z Gleichenbergom in višje gor. No-blesa je zašla tudi na Semering. A bolj kot ljudi spreminia čas valuto, vsaj hitreje. In tako pač ostajamo raje v območju dinarja.
Številni Mariborčani smo tu pri princesi Slatini, sedimo na mehkih foteljih dvorane in gledamo, kako potrpežljivo in vztraino rosi že od jutra fini. drobni dež, ki ga brez tipa zmage pregania;o poskočne in mehke melodije vojaškega orkestra. Kadar pride kolo. prihiti iz vseh kotov deca in pleše graci.iozno in ljubko, kot znajo le naši mladi Srbiian-ci. Pa črni. kodrasti Madžarčki se pomešajo med nje. pa Nemci in Hrvati, vse v smehu in harmoniji, da bi skoro pričel filozofirati o bodočnosti Zveze narodov. Saj z dobro voljo vse gre. Predsinočnjim so slavili ognjegasci 25-letnico svojega društva, pa so prikorakali po cesti z godbo in lampijoni. In vse veselo za njimi, tedaj je namreč ta prijazni dež še počival visoko nad nami. Pa pravi radovedni Zagrebčan: «A šta ie to?« Sosedi: «Pa ne znaš. 1000 godi-šnica hrvatskog kraljestva.« «A tako, tako. vidio sam prapore na Kurhausu.* No, in tako smo torej vsi skupaj lepo proslavili. Še drugi dan smo to čutili, ker ni bilo avtomobilov iz Zagreba in za «Jutarnji list« in »Novosti« bi se kmalu raztrgali. Dobrodušen Zagrebčan, trgovec z jugoslovenskim sokol-skim znakom — da, i takovih ima — mi kaže: «Pa gledajte. gledajte: Sokolski Zdravo! kralju in kraljici, z debelimi črkami, slavnostno obrobljeno — pa oni, oni to pišu!«
Tako torej — niti v Slatini se ne moreš izogniti politiki. Vsi govorimo o Zagrebu. pa šetamo pod zakritim hodnikov do vrelcev in ptiemo zdravje s toplo vodo. Tam na oglu stoji v gruči don Bulič, tudi on jo pije, samo ne vem, če tudi on politizira. Pač pa bi rad razrešil uganko zavozljane avrjatike naš Mravl.iak iz Vuhreda in kandidat Fani.i-ger iz Maribora nam tudi pomaga. Misli pa. da je njegova trikotažna firma mnogo hvaležnejši posel.
Tudi čitamo. V čitalnici je natrošenih časopisov iz vseh vetrov in zvečer gremo za spremembo še v Curih. Pariz, London, sevd kar v srednji s>bi z radio-aparatom. In če ni drugega, poslušaš tujce, kako znajo štediti. ali recimo bolje — gospodarti — bogati najbolje. Največ si pripovedujejo, kako žive in koliko plačajo in tako sem tudi zvedel, da stane na hribčku, kamor se povspeš
prvega ruskega pevca poleg šaljapina. Ba-klanov bo pel na treh produkcijah, dne 9., 11. in 13. oktobra. Končno so napovedani koncerti Emila Sauerja, ki nastopi dne 4., 6. in 8. novembra. V februarju poseti Beograd M. Rosenthal, ki je zadnje čase na turneji v Ameriki, meseca marca in aprila pa nastopita virtuoz na viloUni Jan KubelBt In tenorist Tino Pattiera, član draždanske opere.
Grafik Božidar Jakac se je vrnil iz Francije in Afrike (Tunis), kjer je živel zadnje mesece, zopet domov v Slovenijo
Načrt beograjske opere za novo sezono.
Narodno gledališče v Beogradu namerava uprizoriti v sezoni 1925-36 naslednje premi-jere: Suton (Hristič). Boris Godunov (Mo-sorgski) Lohengrin (\Vagner), Demon (Ru-bir.stetn), Thais (Massenet) Othello (Verdi), Tajna (Smetana), Jenufa (Janaček). Ponavljali bodo Puccinrievo »Bohžme« in Konjo-vičev »Vilin pajčolan«. Poleg 'ega je na sporedu več baletnih produkcij.
Narodno gledališče v Novem Sadu otvo-ri novo sezono dne 15. septembra. Gledališče je dobilo letos skoro popolnoma novo osobje, ker so stari igralci večinoma upokojeni.
Časten angažma operne pevke Anke Miličeve. Bivša primadona Nar. gledaKšia
v Osjeku Anka Miličeva je angažirana za prihodnjo sezono na »Theatru di Lr.eo« v Barceloni ter bo pela trikrat tudi v Londonu kjer je že sedaj podpisala pogodbo za gostovanje.
Nova glasba k Shakespearjevem »Viharju«. Operno gledališče v Kopenhagnu pripravlja novo inscenacijo Shakespearjevega »Viharja« ter je poverilo glasbeni del drame finskemu skladatelju J. Sibelliusu, ki je naročilo sprejel ter bo oskrbe! muzikalno spremljavo.
Leninova nagrada za umetnike v Rusiji. V spomin Lenina je ustanovila sovjetska vlada v Moskvi državen štipendij v znesku deset tisoč rubljev. Nagrada se bo podeljevala letno za najboljša grafična, slikarska in kiparska dela, ki bodo imela za predmet rusko revolucijo. Kandidate bo predlagala vladi Ruska akademija za lepe umetnosti.
Mascagni na Dunaju. Skladatelj Mascagni, ki se trenotno mimogrede mudi na Dunaju je te dni dirigiral v Burggartnu sinfomčen koncert, ki je ime! na sporedu Cajkovskcga »-Patetično sinfonijo«, Schumannovo skladbo »Sanjarenje« ter Mascagnijevo »Gavoto o punčki«.
Otvoritev salcburšklh svečanosti. V četrtek dne 13. t m. se je vršila v Salzburgu siovesna otvoritev glasbenih ia oderskih
svečanosti, ki naj predstavljajo sodobni nivo nemške kulture in nemških običajev. Otvoritve so se udeležile najbuijse glave avstrijske republike, v imenu katere je govoril službeno zvezni kancler dr. Ramek. Zvečer je bila prva predstava Hofmannsthalo-vega »Salcburškega velikega svetovnega gledališča« v režiji prof. Relnhardta.
Konec gledaliških predstav pod vedrim nebom v Vidmu. S PonchielHjevo »Giocon-do«, ki je bila na sporedu predstav pod milim nebom pro$lo soboto m nedeljo, se je zaključila vrsta letošnjih uprizoritev na vi-demskem gradu. Kakor lani, je tudi letos pri predstavah nagajalo slabo vreme, k1 je povzročilo, da je končala sezija na prostem s priUčnim denarnim primanjkljajem.
Smrt hrvatskega pisatelja. Koncem pro. šlega tedna je preminul v Zagrebu 67 letni pisatelj Hinko Davilla, avtor nekaterih zgodovinskih romanov in novel, ki so bile svoj-čas priobčene v zagrebški »Prosvjetl«. Najbolj znano delo pokojnika je roman »Igračka valov«. Davillo so pokopali v Krapinl.
Nova drama Karla Schdnherrja. Kare*
Sch6nherr, tudi pri nas dobro znam dramatik (Zemlja, Ono. 2ena-vrag, Otroška tra«. gedlja) je napisal novo dramo »Gladovna blokada«, katero uprizori Deutsches Vok*. tbeater oa Dunaju,
Domače vesti
Iz poezije Stiepana Radiča
Da zajedničarski «Hrvat» nudi najzanimi* vejše čtivo o Radiču in radičevcih, odkar ga je gospod predsednik odlikoval z redom škornja v zadnjo plat, je znana stvar. Jaz »Hrvata« dnevno čitam in šele tako spozna* vam Radičevo veličino, kakor medaljo od obeh strani. Zdaj tudi vem, da je Stjepan Radič dober prigodničar, kajti v včeraj« šnjem «Hrvatu» nahajam lepo vzporejene tri njegove himne, ki jih radi pomanjkanja prostora citiram le na kratko. Evo:
1914, «Nova habsburška himna»
Bože živi, blagoslovi Glavu Doma Habsburškog, Red i pravo da obnovi Usred kopna evropskog
Habsburg svim je luka spasa Svima novog žiča znak ...» (Stj. Radič v «Damu» 15. VIII. br. 29.)
1919, «Prva božična pjesma»:
Rodio nam se Sin Djevice, Da okupi naše krivice...
Duševna oči Bog svima daj, Republiku ovdje, a tamo raj... (Stj. Radič v «Božičnicfa> 29. XII.)
1925. Pozdrav kralju Aleksandru
Hrvatski Sokol sad k Tebi leti Zvijezdo Karadjordjeva doma, Iznad oblaka, munja i zvona Pozdrav če Tebi donijeti... (Stj. Radič v «Jut. listu® 16. VIII.) Tako mi je pri srcu, kadar čitam pesmi, da vzklikam: O j Ti Muzo, muzo muzo« vita!...	M. A. C.
*	Generalštabno potovanje po Sloveniji.
Načelnik generalnega štaba general Betar Pešič se je prošli pondeljek z generalštab-nega potovanja po Sloveniji vrnil v Beograd odkoder se v kratkem poda na potovanje po Južni Srbiji.
+ Z zagrebške univerze. Za rednega titu-larnega profesorja kirurgije na zagrebški medicinski fakulteti je imenovan g. dr. Edo Š 1 a j m e r, primarij v pok. v Ljubljani.
*	Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencev. V zbirki zakonov je izšel 2. nQ.*'sk iakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencev. Izdaji je pri-dejano obsežno kazalo, ki zelo olajša hitro orijentacijo v zakonu. Poleg tega je pridelana tudi tabela, na podlagi katere se takoj lahko izračunajo prejemki državnih nameščencev in nastavljencev. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Cena Din 22, s poštnino Din 23.50.
*	imenovanja v meščansko šolski službi. iMeHitjor Rismal, ravnatelj meščanske šole V Vojnflcu, je imenovan z ukazom za ravnatelja meščanske šole v Slovenski Bistrici, ki se otvori s šolskim letom 1925-26. Na meščanski šoK v Ljutomeru pa je minister pro svete dovolil paralefko prvemu razredu.
*	Izpremembe v dlržavni službi. V področja pošt. direkcije v Ljubljani so premeščeni raslednji poštni uradniki, oziroma uradnice: Josip Save® iz Žalca v Ljubljano, Ana Fab-Jančič iz Ljubljane v Konjice, Pavel Rabič iz Ptnja v Rogaševce, Ana Zoreč iz Maribora v Ritmi co na Pohorju, Rezika Prijatelj iz Kranja v LJubljano, Joško Čampa iz Ljubljane 2 v Ljubljano 1, Pavla Zaje iz Apač v Maribor, Antonija Koželj iz Moravč v Ljubljano Olga Skubic z Rakeka v Ljubljano in Josipina Hočevar i-z Celja v Polzelo.
*	Poročila sta se na Brdu gdč. Nuša Kersnikova, hčerka pokojnega pisatelja Janka Kersnika in g. Jože Z o r k o, odvetniški koncipijent v Mariboru. Bilo siečno!
*	Jugoslovenski zdravniki na študijah v Ameriki. Na račun Rockefellerjevega instituta študirajo sedaj v Zedinjenih državah naslednji jugoslovenski zdravniki: dr. Valentin Meršolj iz Ljubljane študira epidemiologijo v Baiiimoru, dr. Berlot iz Zagreba pripravljanje serumov v Bostonu, dr. Uroš Ružičič iz Plevlja otroške bolezni v Bostonu dr. Pejič iz Vojvodine histologijo v Ann Arborju; dr. Amalija Šimenc iz Ljubljane bakteriologijo v A!bany ter dr. Radoje To-mič iz Požarevca higizeno in bakteriologijo v Baltimoru.
+ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani javlja svojrm članom, da je minister sa-obračaja dovolil 50/& popust na vseh progah državnih železnic, izvzemši luksus-vla-ke, vsem udeležencem letne skupščine Ju-goslovenskega lekarnskega društva, ki se vrši od 8. do 12. septembra v Dubrovniku. Vozne olajšave bodo trajale od 6. do 16. septembra. Kdor se še ni prijavil g. dr. I. Pmtarju, naj se nenrudooia javi na naslov: Dr. V. Čremošnjik, tajnik SI. zdrav, društva, Ljubljana, otroška bolnica. Zadnji rok za prijave je 23. avgust.
*	Izdajanje železniških voznih kart s po-pustom. Prometni minister je odredil, da smejo železniške oblastne direkcije izdajati olajševalne ali brezplačne vozne karte samo železniškim uslužbencem in državnim uradnikom, za vse druge prosilce pa je kompetentno samo prometno ministrstvo.
*	Do leta 1926. se ne izdajajo potni listi ca Ameriko. Ameriški konzul v Beogradu je ministrstvu za socijalno politiko iz-očfl seznamek oseb, ki dobe potni Hst za Zedl-njene države severne Amerike v dobi od 1. julija 1925. do 1. julija 1926. Seznamek vsebuje 210 oseb, ki so prosili za potni list že pred letom dni, dvema ali trem! leti, pa so šele sedaj prišli na vrsto. Med temi so 104 Jugosloveni, 106, pa je Nemcev in Madšža-rov iz naše države. Ministrstvo za socijalno politiko pred 1. julijem 1926. potnih listov ne bo izdajalo; izvzeti so le oni, ki potujejo izven kvote kakor turisti, dijaki in žene ameriških državljanov.
*	Nove telefonske zveze z Avstrijo. Ministrstvo pošte ln brzojava je s 16. avgustom uspostavilo direktne telefonske zveze Rogatec-DuflaJ in Rogatec-Gradec. Taksa Za linijo Rogatec-Dunaj znaša 2.50 franka v
zlatu, za linijo Rogatec-Gradec pa 2 franka v zlatu. Za poziv se plača en frank v zlatu.
*	Palača angleškega poslaništva v Beogradu. Angleška vlada zgradi za svoje poslaništvo v Beogradu veliko moderno palačo. V to svrho je poslaništvo kupilo te dni obsežen gradbeni prostor na Vračarju.
*	Zveza za tujski promet v Ljubljani priredi o priliki proslave dvajsetletnice svojega obstoja na letošnjem ljubljanskem velesejmu reprezentativno razstavo slovenskega tujskega prometa. Na tej priredftvi bodo med drugim materijalom razstavljene slike naših naravnih krasot, znamenitosti, hotelskih podjetij in večjih gostiln. Da bo na razstavi Slovenija enakomerno zastopana, se obrača Zveza na lastnike hotelov, večjih gostiln, na kopališke uprave, na trgovce in fotografe, s prošnjo, da se ji dopošlje čimprej najkasneje do 25. t. m. kolekcija gori navedenega materijala. Pridejo predvsem v poštev fotografične, pa tudi druge slike in lepe razglednice. Fotografije naj imajo po možnosti format 25X20. Zbiranje materijala se mora zaključiti najkasneje dne 26. t. m. Stroške razstavljanja nosi Zveza sama in ne nastanejo s tem za pošiljatelja nikake obveznosti.
*	Iz Rogaške Slatine nam poročajo: Dasi se je baritonist beograjskega gledališča g. Jovanovič že na dobrodelni prireditvi dne 9. avgusta popolnoma uveljavil s svojim mogočnim organom, njegov listni koncert dva dni pozneje ni privabil v dvorano toliko ob činstva, kakor bi ga smel po tem uspehu pričakovati. Na pragu med večernim hladom in poletno zatohlostjo še tako zračnega zaprtega prostora človeka zapuste najboljši prijatelji in zato bi bilo osobito umetnikom, ki še nimajo stalne »srenje«, priporočati v njih lastno korist, da bi dajali rajši »kolektivne« koncerte. V ostalem je bil nastop g. Jovanovida eden najodličnejših te sezone tako po kvaliteti pevca kakor po srečno izbranem sporedu. Najbolj k srcu so šle točke, kjer je umetnik takorekoč samega sebe ukroti!, in s presenetljivo nežnostjo predna-šana »uspavanka« tz »Mignon« je tvorila višek večera. — Čez praznike je tukajšnje gasilno društvo slavilo 45 letnico svojega obstoja. Slavje je otvorila v petek zvečer bakljada in obhodnica z mornariško godbo na čelu, ki je privabila veliko število gostov v širno verando hotela »Pošta«, kjer je ravnatelj dr. Šter kot predsednik z lepim nagovorom razdelil najzasluženejšiin članom častne diplome ter se je potem med tujci in domačini razvila prisrčna zabava. Svečanosti in zabave naslednjega dne je žal pokvarilo neugodno vreme, vendar se je v soboto dopoldne še mogla izvesti zanimiva poskusna vežba na Strossmayerjev dom, zelo pomirjevalno učinkujoča na mnogo-brojne gledalce, da se jim ni bati hujšega za primer resničnega požara. — Kot posledica dvodnevnega dežja je že začelo deževati stanovanjskih odpovedi, toda zboljšanje vremena je zopet pridržalo večji del gostov, tako da vlada v zdravilišču še vedno živahno vrvenje »visoke sezone«	Iš.
*	Železniške zveze za kopališče Slatina-Radencl. Končno se je posrečilo upostavitl direktno zvezo med Mariborom oz. Prager-skim in Slatino Radenci, tako da kopališkim gostom ne bo več treba prestopati v Ormožu in Ljutomeru, kjer ni bilo nosačev na razpolago in so se morali bolni kopališki gostje sami mučiti s prtljago. Direktni vozovi odhajajo sedaj iz Maribora ob 15.27, !z Pragerskega ob 16.09 in dospejo v Slatino Radenci ob 19.34. Iz Slatine Radenci odhaja direktni voz ob 6.17, prispe na Prager-sko ob 9.15 in v Maribor 10.20. Sezija zdravilišča Slatina Radenci konča šele s 30. sept Od 20. avgusta dalje so cene za sobe znižane za 40 odstotkov.
*	Pomanjkanje pitne vode v Dalmaciji. V mnogih krajih Dalmacije vlada že delj časa suša in veliko pomanjkanje pitne vode. Selo Rogoznica pri Štbenfku )e že dva meseca brez vide. Ustrezajoč prošnji prebivalstva je ministrstvo vojske in mornarice odredilo, da vojna mornarica prebivalstvu z ladjami dovaža vodo, kjer je to nujno potrebno.
*	Slovesna otvoritev »Doma na Krvavcu«
s službo božjo na prostem in blagoslovlje-njem Doma se vrši v nedeljo, dne 6. sept. Natančnejši spored se pravočasno objavi.
*	Stenicol, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga dTOgerija Ante Kenc, sinova, Ljubljana, Židovska ulica 1.
*	Na tisoče In tisoče gospodinj uporablja pri pranju samo nrflo »GAZELA«, in to že leta in leta. Ali ste tudi Vi med njimi?
*	Gospodinje! Ne samo za navadno perilo ampak tudi za najfinejše tkanine uporabljajte le milo »Gazela«.
*	Dijakom In njih starišem daje proti izkaznici, kljub najnižjim cenam, še 5% popusta samo trgovina »Voika« čevljev Ljubljana Krekov trg 10.	1673
*	Lovska razstava v Zagrebu. Vse lovske predmete, ki so jih gg. lovci določili za lovsko razstavo v Zagrebu, naj se pošljejo po možnosti pravilno za transport zamotani, z izpolnjenimi prijavnicami na sledeči naslov: Slov. lovsko društvo, odsek za zagrebško razstavo v Ljubljani, Miklošičeva cesta, stavba okrožne delavske zavarovalnice. Pripominjamo, da od pre mimo svoj vagon pod osebnim nadzorstvom dne 27. avgusta. Gg. lovce pa prosimo, da vsaj dva dni prej odpošljejo svoje lovske trofeje. — Odbor Siov. lov. društva.
*	Za Invalide. Udruženje vojnih invalidov podružnica v Ljubljani javlja, da se takoj odda trafika v Malem Mengšu št. 9. Re-flektanti, ki razpolagajo s primernim lokalom in kapitalom, naj se zglase tekom 8 drt v podružnični pisarni.
*	Križarka »Fratu J osel« se dvigne Iz morske g'oblne. V Boki Kotorski leži na dnu morja velika avstro-ogrska križarka »Franz Josef«. Kakor smo svojedobno poročali, so to ogromno ladjo že skoraj popolnoma dvignili iz morja, a so v zadnjem trenotku popokale dvigalne verige in ladja jc
zopet padla na morsko dno. Ponovno so se lotU težkega dvigalnega dela in sedaj javljajo, da bo ladja v kratkem dvignjena na površje.
*	V boju zoper grižo in druge nalezljive bolezni je edino uspešno desinfekcijsko sredstvo »SANITOL«. Dobi se v vseh lekarnah In drogerijah. Proizvaja ga Chemo-techna, Ljubljana, Mestni trg 10. 1650
*	Smrtna obsodba v Sarajevu. Okrožno sodišče v Sarajevu je predvčerajšnjim obsodilo na smrt seljaka NedeUka Mltroviča kateri je svojo ženo. kl je bila v blagoslovljenem stanu, zadavil, vlekel mrtvo truplo več kilometrov daleč ter Je potem zakopal v nekem grmovju.
*	Ponarejen? 100 dinarski bankovci. Iz Beograda poročajo, da so finančni organi v Brodu ugotovil!, da krožijo v prometu ponarejeni 100 dinarski bankovci, ki so zlepljeni fz polovice 100 dinarskega in polovice 10 bankovca, emisije iz leta 1893. 1n 1905. privilegirane narodne banke Kraljevine Srbije. Občinstvo naj pazi pri sprejemanju 100 dinarskih bankovcev.
*	Zverina v človeški podobi. V Prfzrerru se re pričela ramrava proti slovitemu razbojniku Jusufu Uki *n 37 tovarišem, ki so obtožen!, da so o nrflfkl evakuacije Srbije v svetovni voinl pobili okoli 150 oficirjev, vojakov in seliakov.
Svetovna filmska trsiqedija
Pota N«»gri
In raiboljši ameriški komičar
Harrold Lloyri
prideta v enem sporedu v „kfnu DVOR"
2z Ljubljane
u— Podpolkovnik JerneJ Andreika. pisatelj «Slovenskih fantov«, praznuje danes svojo 75-letnico. Vrlemu slovenskemu častniku, kl je kot poveljnik 16. kompanlje nek-dan)ega 17. (kranjskega) pešpolka še mnogim nekdanjim slovenskim vojakom v prijetnem spominu vsled svoje ljudomilostl ln dobrote, in ki je moral radi svoje narodne neomahljivosti pod avstrijskim režimom marsikaj pretrpeti, želimo, da bi v svobodni domovini preživel še mnogo srečnih ln zadovoljnih let.
u— Imenovanje v zdravniški službi. Gospod dr. Jerne] Demšar, zdravnik v Ljubljani, je imenovan za šefa dermatolo-škega oddelka splošne bolnice v LJubljani.
u— 20-letnica pevskega društva »Ljubljanski Zvon». Včerai, dne 19. avgusta |e preteklo 20 let, odkar se Je vršil ustanovni občni 7bor »Ljubljanskega Zvona». Društvo je jubilej praznovalo s prireditvijo treh koncertov, z Izdajo mesečne revije «Zbori», dalje šestih Premrlovih ženskih dvospevov s spremljevanjem klavirja ter osmih Adamičevih lahkih moških zborov, ki izidejo začetkom septembra. Dne 5. oktobra se vrši slavnostni koncert, na katerem bo »Ljubljanski Zvon» izvajal nove ženske, moške In mešane zbore skladateljev Adamiča, Kome-la in Premrla. Dne !. septembra pa poteče 15 let, odkar jc prevzel pri »Ljubljanskem Zvonu« mesto pevovodje Zorko Prelovec.
u— Konservatorlj ln glrsbena šola Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje v oba dva glasbena šolska zavoda ljubljanska, se vrši v prvih dr.eh meseca septembra. Natančni pogoji in datum se objavi prihodnji teden v vseh slovenskih dnevnikih.
u— V počaščenie spomina na blagopokoj-no gospo Bibrovo prispevata Miroslav Am-brožlč in Micl Ambrožičeva za sokolski Tabor 200 Din.
u— K stanovanjskemu vprašanju. Pišejo nam: Pred nekaj dnevi smo imeli priliko Citati v «Jutru« članek o stanovanjski mlze-riji v naši LJubljani. Kakor je razvldeti, bomo letos zopet tam, kjer smo bili lansko leto v tem času, ako nc bodo oblast! pravočasno ukrenile vse potrebno, da pridemo še pred zimo pod streho vsaj oni, ki smo takorekoč na cesti. Eno ali dve zimi človek še potrpi, ker pač mora, čeravno Je to nečloveško in nesocijalno. Trajno pa Je to nemogoče. Ali ne vidijo oblasti te neznosne bede? Ali ne razumejo, kaj nas čaka, ko pride zopet nepovabljena zima. Vsi, kl Imate to važno socijalno vprašanje v rokah, zgenite se, dokler ie šc čas in ne obotavljajte se. Velikega župana pa prosimo, na) dovoli gerentskemu svetu, da ukrene po svo Ji previdnosti fn najboljši volji vse potrebno, da pridemo brezstanovanjci čimprej pod streho. Gerentski svet Je že izdelal svoj načrt, na! se mu dovoli, da ga tudi takoj izvede !
u— Mestna plinarna je te dni stavila v obrat poleg obstoječih naprav tri nove re-tortne peči ter s tem dokončala naprave, ki so se pričele leta 1923. Kakovost p!ina se Je mnogo izboljšala ter dosega ono dunajskih plinarn Produkcijski stTOški so mnogo višji kot do sedaj, kljub temu pa vodstvo plinarne cene plinu ne namerava povišati, ker pričakuje, da bo število odjemalcev pri dobri kvaliteti plina naraslo. Stranke se opozarjajo, da izvršuje plinarna instalacije privatnim strankam v starih hišah na 10-mesečne obroke, dobavlja kopalne peči. štedilnike, kuhalnike in druge aparate takisto na obroke, tako, da Je vsakomur omogočeno, da si vpelje v svoje stanovanje plin. Natančnejša pojasnila se dobijo med uradnimi urami v pisarni mestne plinarne.
u— llmrll v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Anton Dimnik, čevljarski mojster, 56 let. — Emilija Avsenek, žena ravnatelja čekovnega urada, 61 let. — Marija Kralj, hčerka okrajnega sodnika, 1 mesec. — Rudolf Kranc, železniški sprevodnik v pok., 59 let — Terezija Kramaršič, vdova sobnega slikarja, 67 let
Iz Maribora
a— Notranji minister g. Boža Maksimovič v Mariboru. Včerajšnjo vest pod tem naslovom moramo v toliko popraviti, da se je gospod minister odpeljal po sestanku z velikim županom g. dr. Pirkmajerjem na Dunaj in ne proti Dobrni.
Iz Celja
e— Razprava o novih cenah za meso. Danes se bo na magistratu zopet vršila seja, na kateri se bo razpravljalo o cenah mesu. Zadruga mesarjev in prekajevalcev se namreč stalno trudi, da bi dosegla zvišanje cen ker Je cena živini radi izvoza res nekoliko višja, dasi morda samo mimogrede.
e— Revanžna tekma med Atletiki ln 39 pp kl se je vršila 15. t. m. na Glaziji je trajala samo 8 minut. Ze pred začetkom tekme je začelo deževati, tako da je bfl sodnik g. Ratajc prisiljen tekmo ustavit! in preložiti na nedoločen čas. Ze v 3. minuti so Atletiki napadli z vehementno silo vrata 39 pp., ki so pa napad ubranili in udarili nazaj, prišli do nasprotnikovih vrat a je žoga odšla v out.
e— Za konjiške rezervne oficirje. Vsled okrožnice Komande vojnega okrožja Celje poziva mestni magistrat vse v Celju bivajoče gg. rezervne konjiške oficirje, ki so bili prevzeti iz bivše avstro - ogrske ali črnogorske vojske v našo vojsko, pa tudi vse konjiške oficirje, ki so služIli kot dobrovoljci v prošlih vojnah, da se javijo osebno od 20. do 22. avgusta v magistrat-nem uradu v sebi št 14 od 9. do 12. ure opoldne.
Iz Trbovelj
t— Bratovska skladnica. Danes ob 10. dopoldne se bo vršila seja krajevnega odbo; ra Bratovskc skladnice, na kateri se bodo reševala zelo važna vprašanja, n. pr. bolnice in okrevališča v Gaberskcm. Seji bodo pri« sostvovali tudi izvedenci iz Ljubljane, med drugimi šef zdravnik pri OUZD dr. B!ci« weis in direktor gradbene direkcije inž. Kli* nar. Kakor je znano, je Rudarsko glavar« stvo v Ljubljani pred kratkim imenovalo delavske zastopnike v Bratovsko skladnico, k"terih imena je «Jutro» že priobčilo. Se« daj je predlagala svoje zastopnike tudi TPD in to za krajevni upravni odbor: kot pred' sednika g. ravnatelja inž. Julija Pauerja, kot člane ra Pg-: nadzornika inž. Jana Hamrla, obratovodjo inž. Kosto Fcrjančiča, obrato« vodjo inž. Leona Schncidcrja, obratovodjo Inž. Rudolfa Brcdenbecka in obratovodjo inž. Matija Lipužiča; v kraj vni nadzorstven ni odbor uradnika g. Karla Bergerja. Kar se tiče imenovanja delegatov v glavno skup« ščino, jih bo TPD. predložila v bližnjih dneh.
t— Sodnija v Laškem bo imela v soboto 22. t. m. svoj uradni dan v rudniški restav« raciji, srezko glavarstvo pa šele 9 septem« bra.
t— V zadnjem času Je zaznamovati reč prestopkov zaradi neopravičenega izvršiva, nja obrti.
t— Igranje za denar prepovedano. Z o<L> lokom notranjega ministrstva dne 10. julija je izšla stroga prepoved za hazardne igre, v javnih in zasebnih lokalih. Sicer pa jc igranje za denar vobče prepovedano. Odlok je občuten posebno za Trbovcljčane, kjer se zelo veliko igra.
t— Uradno Je razpuščeno z odlokom ve« likega župana ljubljanske oblasti 5. t. m. <*Pazniško in delavsko podporno društvo®, ker ne ustreza pogojem pravnega obstoja zaradi izstopa članov.
t— Vlomi v stanovanja so prišli nekako v modo. Veliko je govorjenja baš te dni o nenavadni smoli neznanega vlomilca v sta« novanje paznika ČJchovina v Kurji vasi. Sto« rilec se je splazil skozi okno v sobo, kjer je odprl vse omare, hoteč jih pustiti prazne. Domači pa so sc zbudili In nezaželjeni va« sovalcc je pobegnil urnih krač in praznih rok.
Iz Primorja
*	Smrtna kosa. V tržaški bolnišnici je umrl 42!ctni Ivan Zidarič iz Podgrada v Istri. Pokopali so ga v sredo v domači ob« čini.
*	Podprefekt di Suni zapustil Gorico. Iz Sežane preko Kopra v Gorico došli podpre« fekt markiz di Suni jc nedavno zapustil svoje službeno mesto, katerega je zasedel sedaj komendator Scotti iz Mortare. Pod Sunijcm se niso politične razmere goriških Slovencev nič ublažile. Njegovo upravlja* nje dežele je bilo nadaljevanje prakse. ka» tero mu je zapustil podprefekt Nicolotti ne« blagega spomina. Di Suni jc po nalogu svo« jih višjih pridno zaplcnjeval slovenske liste ter je na predlog tolminskega šolskega nad* zoroika Spazzapana zabranil učiteljski iz« obraževalni tečaj v Sv. Luciji pri Tolminu. Priznati pa je treba, da je bi! v Istri, kjer je prej podprefektoval, šc ostrejši kakor na Goriškem. Slovensko ljudstvo nima povo« da, da bi obžalovalo njegov odhod in se nadeja, da bo vsaj pod novim podprefek« tom nekoliko boljše.
*	* Novice* zaplenjene. Tržaški tednik «Novicc» je zopet zapadel cenzorjevemu svinčniku. To je žc petič, da list nc more v javnost, ker je svoboda tiska pod sedanjo vlado med Slovenci prepovedana.
*	Poroka. Svoji živlienski usodi sta zve« zala pred oltarjem gdčna Milena Trobec, učitcijica v tržaški okolici in g. Karlo Pa« hor, profesor za glasbo v Banjaluki. Bilo srečno in blagoslovljeno*
*	Rudarska nesreča v Idriji. V petek, 14. avgusta sc je pripetila v idrijskem rudniku strašna nesreča. Trije rudarji so hoteli pred časom zapustiti rudnik. Stopili so v dvi« galo in vzeli, da bi lažje opravičili odhod z dela, s seboj še železno cev. Slednja je po« stala za njihova življenja usodna. Petdeset metrov pod izhodom sc je oev uprla v že« lezno traverzo in je vrgla dva rudarj2 An« tona Moravea in Ivana Villerja iz dvigala. Oba sta bila na mestu mrtva. Tretji tovariš Ferjančič je ostnl v dvigalu, toda je od strahu padel v nezavest. Prenesli so ga do« mov, kjer so mu odpervedale noge radi živč. nega napada.
*	Revizijo šoferskih patentov je odredila furlanska prefektura v Vidmu, ker sc v zadnjem času dogajajo preštcvilne avtomo« biLske nesreče.
KNJIGE leposlovne in znanstvene v vseh jezikih kumije po primernih cenah Ljudska knjižnica v Mariboru, Narodni dom.
Sokol
Sokolske publikacije
V času, ko prireja Sokolstvo svoje zlete in Javne nastope, je tudi njegovo literarno delovanje najbolj živahno. Tako smo dobili poleg rednih publikacij, ki Jih Izdajajo posamezne sokolske župe in Jugoslovenskl Sokolski Savez, v poslednjem času še nekaj novih župnih vestnikov, ki imajo namen informirati članstvo o župnih zletih, pa imajo obenem tudi idejno vsebino.
Izmed sedmih vestnikov je izdala župa LJubljana pred kratkim peti zvezek svojega vestnika, ki prinaša na prvem mestu krasno in z ljubeznijo ter z vero in zaupanjem na boljšo bodočnost prepleteno raz-pravico o Vseslovansrvu in sokolski ideji izpod peresa dr. Igorja Vidica. Za one je namenjena, ki pogosto trdijo, da se je Sokolstvo preživelo in da nima bodočnosti, ker je že izvršilo svojo nalogo v narodnostnem pogledu. Kako daleč so še cilji, za katerimi krepko stopa Sokolstvo, da vzgoji narod »prerojen, ves nov, generacije pogumnih ljudi, zlatih src«, kakor pravi br. Vidic. — Prav dobra je tudi razprava br. Vidmarja o naših tekmah. Vsebuje mr. ;o dejstev, ki se jih opaiža pri naših tekmah po vojni in ki jih bo treba z vso strogostjo odpraviti, da bodo sokolske tekme res sokolske. Ne moremo pa se strinjati s piscem članka, ki pravi, da se tekme ne smejo vršiti, dokler nismo sigurni, da bodo tekme na višku pripravljenosti. Stroga in pravična sodba sodnikov bo že navadila tekmovalce, da se bodo dostojno pripravili na tekme, ker baš s tekmami vzgajamo in iz-podbujamo telovadce k vedno višjim uspehom. Jako pregleden je članek br. Jesiha, ki poroča o mcdzletnrh tekmah z ozirom na udeležbo sokolske župe Ljubljana. Iz poročila Je razvidno, da Je župa Ljubljana dala tri četrtine tekmovalcev v višjem in petino tekmovalcev v srednjem oddelku, izmed članov Je bilo nad šestino, izmed članic nad petino tekmovalcev lz ljubljanske župe. — Ostali del vestnika je namenjen organizačni vsebini m propagandi.
»Soko Dušana Silnog«, kl Je glasilo beo-grajske sokolske župe, ima v zadnji številk! nekrolog po najstarejšem Sokolu in ustanovitelju telovadbe v Srbiji čiki Stevi Todoroviču, ki Je preminul koncem maja tekočega leta. Daljše poročilo ima tudi o njegovem pogrebu. — Simpatično pisan Je članek o br. Stevi ZakuH ii Sarajeva, ki Je praznoval svoj 50-letnl jubilej. Iz mo-starske župe pa Je priobčeno poročilo o III. župnem zletu v Mostaru. Krajše beležke so
0	delovanju župe in Iz jugoslovenskega ter slovanskega Sokolstva.
Sokolska župa Rljeka pa Je Izdala za svoj župni zlet, ki se vrši 15. in 16. avgusta v Crikvenlci — v najlepšem jadranskem kopališču — svoj »Sletski Vijesnlk«. Ima sledečo vsebino: dr. Kuntarič: Mi 1 naši, L. Brgič: Izbeglica, Ela Vučič: Zena u Sokolu, J. Jazbec: Sokolsko oporavili-šte u Selclma, dr. Brellč: Križni put So-kolskog društva u Crikvenlci hi navodila za zlet ter župne, okrožne ln društvene vesti. Vestnik urejuje br. dr. Kuntarič v Crikvenlci, ki je predsednik župnega prosvetnega odbora.
Tudi Sokolska župa Petra Velikega Osvo. boditelja v Tuzli je izdala za svoj župr.i zlet lastni vestrrik. Uvodnik mu zie napisal župni starosta br. Stajo Staj 16. Voji-slav Brgičevič razpravlja o zaprekah v so-kolskem delu, N. T. pa o potrebi tehnične vzgoje. Ves ostali del vestnika Je namenjen zletu in društvenim ter župniin poročilom.
Nad vse razveseljiv pojav Je »Spomenica«, ki Jo Je izdalo Sokolsko društvo v Si-nju (Dalmacija) ob priliki proslave 20-let-nice društvenega obstanka. Spomenica obsega večje število čiankov, iz katerih odseva jugoslovenska misel edinstva. S kakšnim ponosom čuvajo meščani Sinja svojo prvo sokolsko zastavo, kl je bila 1. 1906. na Reki napadena od italijanske in madžarske druhall in so Jo Sokoli lz Sinja z žrtvijo rešili pred onečaščenjem. Ob dvajsetletnici so si omislili novo sokolsko zastavo, staro pa čuvajo kot simbol jugoslovenske zmage. Poleg zgodovinskega pregleda ima spomenica tudi idejne članke, in sicer o Tjršu in Fiignerju, o telesni vzgoji, Sokolstvo in selo ter prav dober članek br. Bogunoviča: Sokolstvo In vera. Savez-r.l starosta br Gangl ie prispeval k spomenici lepo pesem: Klic Sokolov. Spomenica stane 15 Din in se naroča pri Sokol-skem društvu v Sinju. Sokobka društva naj si jo omislijo za svoje knjižnice.
Enako Je izdalo tudi Sokolsko društvo > Požegi drobno brošurico v spomin na svoj 20-letni obstanek. Tudi ta knjižica vsebuje zgodovinski razvoj društva ter ob koncu zgodovino Hrvatske cokolske župe Ibri-šimovič«, ki Je imela svoj sedež v Požegi, pa Je bila ob ustanovitvi JSS razpuščena.
Pravkar smo dobili knjigo Sokolski slet
1	sabor u Zagrebu od Ante Brozoviča. To je obširno, 268 strani obsegajoče delo, o katerem obširneje lzpregovorimo prihodnjič.
Če omenimo, da so v tisku 4.—6. zvezek Spomenice o I. Jugoslovenskem vseso-kolskcm zletu v Ljubljani in ki izidejo v nekaj dneh, smo navedli vse v poslednjem času izišle sokolske publikacije.
Sokol Zagorje ob Savi. Vsled slabega vremena ie društvo za 16. t. m. določeno proslavo 35-letnice društvenega obstoja spo jeno z javnim nastopom preložilo na 23. avgusta. Br. društva prosimo, da prihite ta dan v Zagorsko dolino in nam z obilnim obiskom pripomorejo do gmotnega in moralnega uspeha, ker je društvo imelo vsled slabega vremena in preložitve že precejšnje izdatke. Pričakujemo, da se vsa br. društva, članstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo odzove vabilu v velikem številu in kličemo v tem pričakovanju vsem bratski Zdravo! — Odbor.
Neurje ob Osojskem jezeru
V nizu vremenskih nezgod in kata strofalnih neviht zadnjih dni prihajajo tudi vesti s Koroškega, kjer je na sobotni praznik popoldne začelo nenadno liti kot iz škafa. Grmelo je, treskalo in vmes je padala tudi gosta toča.
Hipoma so se vsi potoki izpr^menili v hudournike, ki so valili vtlikansKe množine vode nizdol proti Osojam. Sattendorfu in Sv. Urbanu. Duši trajala nevihta le dobre četrt ar?, ie vendar napravila ogromno škodo. Vse priti in ceste so bile takoj pod vocio, .-.i je vdirala tudi v hiše in preplavljala vse niže ležeče dele. Silno narasli valovi so začeli izpodjedati tuii železnico. ki vodi iz Št. Vida ob Glini v Beljak, in jo izpodkopali na <?£& kra;ih. Čele metre daleč je voda odnosa pragove in težke jeklene tračnica, ki šfiie ru in tam iz kupov kamenja, trsti in grmovja. Hudourniki so odnesii več mostov, tudi enega železniškega. Vsud tega je seveda železniški nnniet ia mnogih krajih prekinjen in bo trajalo več dni, da ga bodo vsaj za silo vzpostavili.
Hudo poškodovan je tudi kolodvor v Sattendorfu. Velika nevarnost je, da se podre, ker se je en vogal Že ooasno nagnil. Požarna bramba ie s pono^jo vojaštva podprla ogroženo poslopje. Pokvarjenih je tudi več vil >b <ezeru in drugih hiš. V cerkvi ie bilo namah toliko vode, da so klopi dobev-dro navale v božjem hramu. Popolnoma pod vodo je tudi pokopališče. Voda !3 raz-rila zemljo in vrdla tudi v groDC.ve. več mestih so se pokazale kosti pokopanih na površju.
Voda je začela sicer kmalu upadati, ko so se zaprie nebesne zatvornice, toda škoda, ki jo je povzročilo sobotno neiirje, gre na stotisoče zdrave valute. Po dosedanjih vesteh ni zahtevala nevihta človeških žrtev, ker so se mogli ljudje pravočasno rešiti. Pač pa je utonilo mnogo živine, zlasti drobnice.
Mustafa Kemal - razveden zakonec
Živimo v dobi splošne emancipacije. Vse sili narazen: žena od moža, mož od žene in celo zaročenci se razhajajo, predno so okusili prve sladkosti rodbinskega življenja. Zveze, ki so se sklepale z največjim navdušenjem, se razdirajo s fanatizmom in angeli dobivajo v takih slučajih podobo hudiča. Čtoveški duh je pač naklonjen zanikovanju in se ne unaša p osebni o v prehodnih časih, kakršni so dandanašnji
Prošle dni je treščila v svet novica, da sta se sporazumno ločila Mustafa Kemal paša. poglavar nove Turčije in La-tife Hanuma, turška apostolka ženske emancipacije. Zakonski jarem jima je postal pretesen, neznosen in sklenila sta ga odložiti. Svet. k; je spremljal reforme Mustafe Kemala s toplimi simpatijami, se vprašuje, kako je prišlo do tega koraka? To, kar se je zgodilo, razlagajo na različne načine, opravičujejo z raznimi vzroki, od katerih pa je komaj kateri pravilen. Kema! paša je objavil ločitev od Hanume celo z javnim dekretom, a s tem še ni rečeno, da je povedal tudi razloge, ki so ga pripravili do ločitve.
Piše se in govori, da je bila pravi povod za razhod zakoncev oblastnost La-tife Hanume, katero je kazala mlada žena v državnih zadevah. Baje je hotela soodločevati v javnem življenju, dajati pobudo za preureditev države in zavirati gorečnost nekaterih reform. Kemal paša se je tem načrtom uprl. Razumeval je. da se je Hanuma, vzgojena na evropskem Zapadu, v Angliji in Franciji, navzela posebnih običajev, ki nimajo s turškimi šegami nobene zveze. Upošteval je tudi njeno hrabrost, ko se je borila na fronti pnoti skupnemu sovražniku. Tega pa ni mogel jemati v poštev, da bi se žena mešala v važne državne posle. Radi tega ji je predložil ločitev, na katero je pristala.
Turški državni poglavar ie sedaj brez žene, kateri je hotel dati posebne pravice v družbi. To se čuje nekoliko ironično, ampak je resnično. In verjetno je, da se je Kemalov zakon razdrl iz čisto drugih vzrokov kakor političnih. Zakonske sobe. ki čuvajo pri vseh razved-
bah braka tajnosti, ki se nikdar nikomur ne izdajo, bi morda tudi tukaj vpile, če bi jim bil dan dar govora ter bi povedale stvari, ki se navadno ne obravnavajo javno. _
Dve težki avtomobilski
nezgodi
V očigled množečim se avtomobilskim nesrečam, ki naraščajo v vseh deželah, bo treba sčasoma povsod poostriti šoferske patente in odvzeti koncesije neprevidnim voznikom, katerih je danes že prav dosti. Samo na ta način bo mogoče povečati odgovornost za zaupana življenja, katera jemljo površni šoferji prelahkomiselno. V nedeljo se je peljal Evgen Nyari. generalni ravnatelj tvornice Brown-Boveri iz Budimpešte v kopališče Pžrad. Avtomobil je vodil ravnateljev šofer. Poleg Nyarija sta sedeli v vozilu dve dami, ravna-teljeva žena in neka njena prijateljica. Ravnatelj je sedel poleg šoferja.
Tega je obšla nenadoma slabost, da je padel v omedlevico. Nyari je uvi-del opasnost položaja. Prijel ie za zavoro in hotel ustaviti avtomobil. Radi prehitrega zavrtja pa se je vozilo prekucnilo in pokopalo pod seboj vse štiri osebe, šoferja, ravnatelja, njegovo ženo in njeno prijateljico. Nesrečni ranjenci so obležali pod avtomobilom in so morali čakati na človeško pomoč skoraj celo uro. Cesta je bila namreč na dan nesreče precej prazna in predno sta se pripeljala dva motociklista, so bili vsi ponesrečenci v nezavesti. Na opozorilo motornih kolesarjev se je zbralo ljudstvo, ki je odstranilo razbite dele avtomobila in ranjence izvleklo izpod razvalin. Ravnatelj in šofer sta težko poškodovana. Nyarijeva žena in njena prijateljica pa sta lažje ranjeni ter sta pretrpeli silen strah.
Druga nezgoda se je pripetila nekemu madžarskemu odvetniku v Salz-burgu. Dr. Julij Salusinzski se je vozil čez Katschberg in je tako slabo ravnal s krmilom, da je vozilo odletelo v neki jarek. Avtomobil je ostal cel. pač pa so težko poškodovani tisti, ki so sedeli v njem. To pa sta bila zakonca Leon in Lola Biro, ki sta zletela daleč na cesto, dočim se je dr. Salizinski le neznatno opraskal.
Castiglionijeve zbirke na dražbi
Vsi se gotovo še spominjajo Kamila Ca» stiglionija, o katerem so pred par meseci pisali vsi Usti. Castiglioni je pravi tip voj« nega in še bolj povojnega dobičkarja, ki je znal izredno spretno izrabiti konjunkturo in si je tako tekom par let nabral ogromno premoženje. Cenili so ga za najbogatejše« ga človeka v Avstriji. Ni ga bilo podjetja, kjer ne bi imel svojih prstov vmes, kakor je to delal tudi pokojni Stinnes v Nemčiji, katerega je tudi v marsičem posnemal.
Prišli so drugi časi, vračamo se k zdra> vejši dobi gospodarstva. Konjunkture ni več. Začelo je pokati na vseh straneh, in končno je zagrmel tudi Castiglioni. Prišel je polom za polomom in ena banka je po« tegnila za seboj drugo. Neizmerno boga« stvo Castiglionijevo se je zrušilo. Iskal je predvsem v Italiji posojil in jih deloma tu« di našel. Pri tem pa je moral žrtvovati ve« čino svojega premoženja. Ostalo mu je se« veda še vedno toliko, da ima zagotovljeno mirno življenje v vsej razkošnosti, ali le« pih milijončkov ni več. Požrla jih je povoj« na doba. Začela se je odprodaja Castigli« onijevih hiš in palač in drugih dragocenih stvari.
Sedaj so prišle na vrsto izredne drago« cene zbirke tega bogataša. Castiglioni je v svojem zmagoslavnem poletu navzgor ku» paval vse vprek, kar je bilo umetnin, in natrpal z njimi svojo razkošno palačo na Dunaju. Vrednost teh zbirk cenijo na mi« lijone.
Že par dni se govori, da se pogaja Časti« ■jlioni z nekaterimi inozemskimi interesen« ti za prodajo precejšnjega dela svojih umet« nin. Predvsem gre za zbirke renesančnih slik, bronov, pohištva, skulptur itd. Del teh dragocenih stvari je že kupila holandsf« tvrdka Frcd Miiller & Co., ki jih bo orodala na javni dražbi v svoiih prostorih. Tvrdka j" namreč najstarejši dražbeni zavod umet« nin na Nizozemskem. Castiglioni namera« va z izkupičkom poravnati vse še ostale svoje obveznosti in sc potem izseliti iz Av«
strije. Nastaniti se hoče v Monakoreoi ali
▼ Italiji.
Precejšnje težkoče mu dela avstrijska vlada, ki naravno ne vidi rada. da gredo umetnine iz dežele. Castiglioni je že pred Štirimi meseci dobil dovoljenje za izvoz dela svojih rbirk. toda le za one, o katerib Je dokazano, da so bile prepeljane za voj« ne iz Italije. Nad nekaterimi predmeti ja raztegnila avstrijska vlada odredbe o van stvu spomenikov in umetnin. Pogajanja se še nadaljujejo.
Opica - nečak človeka
Doslej smo vedno slišali, da človek izvira od opice, kakor je to skušal dokazati Darwin pred skoraj sto leti, in da je ta žival torej takorekoč naš oče, ali če hočete, tudi mati.
Zadnje čase so nekateri znanstveniki pri svojem raziskovanju o postanku človeka prišli do zaključka, da ne izviramo od opice, ampak baš nasprotno, da smo ji mi oče in mati.
Že delj časa so nekateri antropologi pozorni na gotove posebnosti pri opicah. ki jih je smatrati kot degenerira-nost prvotno človeških lastnosti. Toda celo teorijo je o tem postavil angleški anatom profesor Wood Johns, ki je rekel pri predavanju na univerzi v Mel-bourneu:
«Opica ni mati človeka, tudi ne njegova teta. Kvečjemu je njegova nečakinja. Opica izvira od človeka, in ne človek od nje.»
Johns razlaga metode, po katerih so hoteli doslej znanstveniki dokazati, da so naši pradedi, oziroma prababice skakale po drevesih kot opice. Anatom pobija te metode in pravi, da je poskusil najprej ločiti prirojene lastnosti človeka od pridobljenih. Njegova raziskava-nja so dovedla do zanimivega zaključka, da predstavlja človeška opica kasnejšo obliko razvoja kot pa človek. Oba, človek in opica, izvirata od nekega še prejšnjega bitja, toda človek se je hitreje razvijal in zato tudi poprej razvil, dočim je opica zaostala. To da se da tudi dokazati na poedinostih lobanje. Človeku najbližn.ia opica je orang-utang in ne gorila, kot so doslej nekateri mislili.
»Čas je,» izjavlja profesor Johns. «da ljudje opuste zmotno naziranje. da je Darwin nedvomno dokazal razvoj človeka iz opice. Iskanje po takozvanem missing linku (prehodu med opico in človekom) nima smisla, ker se je človek veliko prej začel razvijati, veliko pred dobo, iz katere izvirajo najdbe, na katere so naleteli v razmeroma mlajših dobah naše zemlje.«
Tako profesor Wood Johns. Seda.i pa res ne vemo več, ali so nam opice bile matere, ali pa smo mi njihovi očetje. Izgleda torej, da smo si še vedno sorodni v prvem kolenu. Johns gre še dalje. trdeč, da gre naša žlahta do tretjega kolena. Menda bo res, zakaj navadno le opica posnema človeka in ne obratno!
X Zadnji bobri v Nemčiji, kakih sto ko« madov, za katere velja zaščita, žive še ob srednji Lahi. Vendar nemara ne bodo več dolgo pri življenju, ker jih hitro pobira pljučna tuberkuloza. Nekdaj je bilo v Ev« ropi, zlasti v severni polovici, vse polno bobrov, pa so jih že popolnoma iztrebili zaradi dragocenega krzna. Slična usoda je doletela že tudi druge glodavce.
X Največji zasebni delodajalec na svetu bo vsekakor avtomobilski kralj Henrv Ford v Dctroitu v Zcdinjenih državah, najboga« tejsi človek na svetu. Ta mož zaposlu« je v svojih raznovrstnih delavnicah, ndni« kih itd. nič manj kot 162.792 ljudi. Od teh jih je zaposlenih 151.664 v Ameriki, ostali pa v inozemstvu. Plače in mezde, ki jih iz« plačuje svojim nameščencem, znašajo sko« raj milijon dolarjev na dan, t. j. nad 50 mi« lijonov dinarjev.
X Maša odpovedana radi golih rok. Stol« ni kapitelj v Ferrari v Italiji se Ijuto bori zoper »nedostojno« žensko modo, ki da ka« že vse preveč golote, kar zbuja strašno po« hujšanje. kakor pravijo ti gospodje. Da bi
o*-o pr .imo že sedai, d-> bo tvrdka Drago Schwab, Ljubljana, tudi letos razstavila svoje izvrstne oblačilne Izdelke. Vsakdo si bo lahko dal izgotoviti oblačila po meri. Naročila In mera ter Izbera vzorcev blaga na velese mu.
temu zhi odpomogli, so zadnjo nedeljo ne« nadoma odpovedali zadnjo dopoldansko ma So, h kateri je zahajal skoraj samo ele« gantni svet. Maša je bila odpovedana zato, ker prihaja k njej »preveč žensk z golimi rokami«.
X 280 prometnih nesreč na dan v Ion« donu. število prometnih nesreč v največ« jem mestu na svetu, Londonu, stalno nara« šča, kar zbuja strah merodajnih krogov na AngleSkem. V prvih treh mesecih t. 1. je bilo zaznamovati približno 17.800 cestnih nesreč. V drugem tromesečju je število že narastlo na 25.300 ali povprečno 280 na dan. To je precejšen porast v primeri z lanskim letom, kjer je prišlo povprečno po 20.700 nesreč na vsake tri mesece. Zasebni avto« mobili so ubili od tega števila 60 ljudi, av« tomobilni omnibusi 39, motoma kolesa 20. tovorni avtomobili pa 72. Kolesarji so smrt no povozili 7 oseb, cestne železnice 6 in konjski vozovi 5. Ostali ponesrečenci so bili več ali manj hudo ranjeni.
X Abd el Krim se ženi. Po časopisnih po« ročilih razširja vodja vstaških Marokancev Abd el Krim, ki povzroča Francozom toliko preglavic, v propagandne svrhe vest, da se v kratkem oženi s hčerko tuniškega bega.
X Poslednji carjei• di-omi minister astre« Ijen. Kakor poroča »Kurjer \Varszawski« iz Petrograda, so ustrelili boljševiki posled« nJega dvornega ministra ruskega carja Ni' kolaja, 90!ctnega grofa Fredcriksa.
X Stava s smrtnim izidom. Mlad mož, Id se je pred kratkim oženil v NVeisscnfelsu v Nemčiji, je stavil, da bo od zunaj splezal na vrh zvonika. Stava pa se je tragično kon« čala. Sredi poti je drzni plezalec omahnil in strmoglavil na tla. Bil je takoj mrtev.
X Avtomobil zavozit v krdelo jelenov. Te dni je zavozil ponoči na Liineburški pla« njavi v severni Nemčiji Avtomobil v pol« nem diru v krdelo 12 damjakov, ki so se pasli ob ce«ti in hodili tudi po njej. Sunek je bil tako močan, da eo bili štirje jeleni raztrgani na drobne kose, in je vrgel tudi avtomobil v jarek kraj ceste, kjer se jo razbiL K sreči ni bil nihče poškodovan.
* Po smrti je govoril. Iz Newyorka poročajo: V Adventportu v državi Itviiana se je nedavno vršil pogreb župnika Charlesa Lau« Pogrebci so bili v cerkvi nemalo presenečeni, ko so nenadoma začuH glas umrlega. Preden je namreč mr. Lau umrl, je dal svoj govor ujeti na dve gramafonovi plošči. Njegova poslednja želja je bila, da bi pogrebci poslušali eno ploščo v cerkvi, drugo pa na grobu. Mr. Lau je (pregovoril o pešanja cerkve ter je vzbujal k regeneraciji.
X Obsojen poslanec. Porotno sodišče v Napolju je obsodilo pobeglega poslanca Imperata in contumatiam na 21 let ječe, ker je v prepiru ustrelil tajnika fašistovske sek cije. Seveda, ko bi bila stvar obratna in bi bil morilcc fašist, se mu gotovo ne bi nič zgodilo. Tako je danes pravosodje v Italiji
Po slovanskem svetu
Prva statistika češkoslovaških legijonarjev
Osrednje tajništvo Cs. O. Z. je izdalo te dni statistiko, ki jo je sestavilo s pomočjo vprašalnih pol, poslanih vsem članom. Češkoslovaška obec legionar-ska šteje 38.145 članov, in sicer je: državnih in javnih nameščencev 13.592, učiteljev in profesorjev 891. vojakov in častnikov 3055, Industrijskih delavcev 7177. poljedelskih delavcev 2694. rudarjev 668. obrtnikov 4415 in samostojnih poljedelskih delavcev 2694. rudarjev 668, obrtnikov 4415 in samostojnih poljedelcev 4365. V I. kategoriji, to je v javnih službah je 19.871 legijonarjev. če štejemo tudi priva-tne nameščence, v II. kategoriji (delavci, obrtniki in kmetje pa 18.319. Ker pa vse krajevne organi zacije niso poslale točnih podatkov o svojih članih in ker gre ta malomarnost na račun podeželskega članstva, ki je po večini v privatnih službah, lahko rečemo, da so si poiskali češkoslovaški legijonarji po povratku v domovino večinoma razne privatne službe kot tovarniški m poljedelski delavci ali pa kot obrtniki odnosno posestniki. Legijonarji niso hoteli v celoti izrabiti zakona, ki jim jamči 50 odstotkov vseh nezasede nih mest v javni službi in druge pred nosti pred ostalimi javnimi nameščenci Češkoslovaška javnost rada očrta legi-ionarjem. da sede zdaj na lavorikah fn zahtevajo odškodnino za svoje delo na bojiščih. Ta očitek je popolnoma neute-melien, kar sledi že iz dejstva, da je 2649 legi.ionarjev-pol.iedelskih delavcev, ki zaslužijo dnevno 4—6 Kč. Zanimivo bi bilo primerjati usodo teh pijonirjev narodne svobode z usodo vojnih boga-tašev. ki so zaslužili med vojno toliko, da jim zdaj sploh ni treba delati.
Omenieni statistični podatki so dokaz. da se uveljavljajo čsl. legiionarji na vseh poljih javnega in zasebnega življenja. In povsod si pomagajo z lastnimi močmi. O tem pričajo tudi rezultati so-cijalno - humanitarnega delovanja po-edinih krajevnih organizacij. Te organizacije so izplačale članom leta 1922 229.000 Kč. leta 1923 101.367, leta 1924 pa 169.587 Kč podpore. Božične naslade. ki iih ie treba tudi Prištevati med nodporo. so znašale 1. 1922 82.843 Kč, leta 1923 91.064 Kč in leta 1924 89.809 Kč V treh letih so izdale torej vse organizacije na oodporah članstvu 853 tisoč 670 Kč. Ta številka priča o globokem sncijalnem čutu, pa tudi o bedi in pomanikaniu. ki ga trne čsl. legijonarji, dasi so oni naiveč priromogli do osvo-bojenia svojega naroda.
Pa tudi na kulturnem in pnosvet nem politi beleži Čs. O. Z. prav lepe uspehe. Poedine krajevne organizacije prireiaio že vsa povojna leta javna predavanja. družabne večere in druge prireditve kulturnega znača;a. Predaval j ie bilo nnlpg rednih za Članstvo od leta 1922—1924 2373. drugih javnih prireditev pa 853. Govornikov ali predavateljev ip nastrvnilo 225 Udeležba 'e bila
Iv. Dobravec:
Pečene ribe
Soparnega pomladanskega večera — zdi se mi, da je od takrat minulo najmanj tisoč let — sem zašel v Rimu v ozko, slabo razsvetljeno ulico.
Vabljivi zvoki mandoline in kitare so odmevali iz vsake veže. branjarije ali gostilnice. Vsa ulica je dišala po pečenih ribah.
Hodil sem razmišl.ien in brez vsakega namena. Nehote se je ustavil moj korak pred hišo, k.ier je gorela rdeča svetilka. Vrata so bila zaprta, iz hiše pa se je čulo petje, smeh, mandoline in kitare. Kakor v omotici sem si zaželel te razposajenosti. Segel sem v žep. pa sem se premislil. V tistem trenutku se je zaprlo na vratih okence, ki ga prej nisem videl, in odprla so se vrata. Smeh. petje. zvoki mandoline in kitare, duh po vinu, vse je udarilo naenkrat vame. Ob priprtih vratih ie stala debela ženska in me vabila v hišo.
Brez pomisleka sem prestopi! prag in vprašal žensko po namenu veselice. Ženska se je smejala in zatrjevala, da
| bom vesel in zadovoljen, samo da imam denarja. Spremila me je po kratkem hodniku v rdeče razsvetljeno veliko sobo.
Vse je zagorelo v meni. ko je pristopilo močno razgaljeno dekle s čudnimi kretnjami in mi pokazalo osamljen kotiček sredi zame neumljivega smeha, dima. petia in godbe. Sram me je bilo, čeprav nisem vedel in razumel vsega te^a. kar me je obdalo kakor v sanjah.
^la sva v kot, ne. mogoče da je hodila ona. jaz sem se drsal, kajti moje noge niso bile več moje m moje oči so se mi zdele tako grozno tuje, ko sem se ozrl v ogledalu, ki jih je bilo polno po stenah. Prav natančno sem čutil za-smehljive poglede navzočih, ki so me prebadali. in vendar nisem videl in razumel ničesar.
Dekle je naročilo vina in slaščic. Pila ie kozarček za kozarčkom, se smejala, premetavala noge in me spraševala, odkod sem. kaj delam, zakaj ne pijem, če sem morda že preveč pil, ker sem tako žalosten.
In pil sem njej na ljubo, ker mi je bila všeč po laseh, očeh in tudi po obrazu.
Bo okolici se nisem oziral, ker me je bilo sram pred njo in pred samim seboj.
—	Zdaj pa greva, kajne? je pomežik-nila in velela, naj plačam.
—	Kam. signorina? Saj še ni konec!
—	Saj se lahko vrnete!
In šla sva. Kakor v sanjah, ki jih še ni.sem sanjal nikoli, sem lezel za nio po stopnicah.
Stopila sva v sobo.
—	Ali nai ugasnem luč?
—	Kaj naj delava v temi? Čemu ste sploh hoteli, da pridem sem?
—	Fant. ti si res Pijan! Izdajajo te tvoie glupe šale. Nisem dobre volje. Tudi nimam časa.
V meni je zakipelo. Sanje so izginile in prikazovala se ie resničnost. Prvi utrinek zavesti je zasvetil v moji duši, bojazen pred neznanim človekom v neznani hiši. Spomnil sem se tiste lepe hudobne deklice, ki je vabila potnike v hišo. kjer so jih ubili in zagrebli v globoki kleti . . .
Zavrtelo se mi je od spomina, od strahu in od vina.
Naenkrat sem jo videl na divanu v samih nogavicah.
—	Križ božji!
Skočil sem k vratom.
—	E, fant. kaj bom jaz plačevala zate?
—	Mar nisem plačal?
—	Dve liri. pijanček, e!
Vrgel sem no tleh vse. kar sem zagrabil v že;:i.
Spodaj na hodniku me je ustavila debela ženska in je zavpila po stopnicah:
—	Viola! Ha pagato il signore?
—	Si. signora, ma 6 ubriaco!
Smeh. petje, vriski, zvoki mandoline
in kitare so me vrgli na ulico--
Drugo jutro sem stal pred belim opatom v samostanu Tre Fontane izven rimskega obzidja in sem prosil za sprejem.
Dobri mož me je objel m vprašal:
—	Brr4 v Kristu, koliko ti je let?
—	Se. mnajst, prečastiti!
—	Zadosti za ereh. premalo za pokoro!
Ni se motil dobri beli mož. To vem komaj sedaj — po tisoč letih od onega joparnega pomladanskega večera, ko se mi je zahotelo pečenih rib ob zvokih mandolin, in kitare.
povsod zelo dobra. Tako se je udeležilo ciklusa predavani o češkoslovaški revoluciji nad 40.000 poslušalcev, predavanj o demokraciji pa nad 5000 poslušalcev. Predavanja so se vršila po raznih večjih in manjših mestih ČSR. O kulturnem delovanju legijonarjev priča tudi dejstvo, da ie v krajevnih šolskih odborih 408 članov Čs. O. Z., v prosvetnih društvih pa 605. O vplivu Čs. O. Z. na javno življenje v ČSR ni treba posebej govoriti, ker ga vidi vsakdo, kdor ga hoče videti.
Pogreb slavista Vaclava Vondraka. Zna nega slavista prof. Vaclava Vondraka so položili k večnemu počitku v pondeljek v Brnu. Ker je bil brez konfesije, je opravil pogrebne obrede župnik pri usmiljenih bratih' Bogar. V cerkvi se je zbralo mnogo odličnih javnih člniteljev, da se poslove od pokojnega, čigar zasluge za znanost, zlasti pa za slovanski svet, so splošno priznane. Navzoči so bili vsi njegovi kolegi, profesorji Masarykove univerze na čelu z rektorjem in protektorjem. Nagrobni govor je imel dekan filozofske fakultete dr. Arne Novak, ki je v ginljivih besedah opisal pokojnikovo življenje In delo na znanstvenem polju. V imenu Češke akademije se je poslovil od pokojnega učenjaka prof. dr. Travniček. Prof. dr. Bohtimil Navratil se je zahvalil Vondraku v imenu Moravske Matice, ki se poslavlja od svojega prvega predsednika. V imenu akademske omladine In slovanskega seminarja je spregovoril farmacevt Ju-llus Heidenreicher, ki se je zahvalil velikemu učenjaku v imenu najmlajše slavistične generacije. Zadnji je govoril v imenu pokojnikovih osebnih prijateljev ravnatelj vse učfliške knjižnice dr. Jaroslav Sutnar. Nato je zapel pevski zbor ^F6rster» himno «Kde domov muj-> in pogrebne svečanosti so bile končane.
Poljski narod časti Ladislava Raymon-
ta. Iz Krakova poročajo: V soboto in nedeljo so bile v Wierzchoslawici, v bivališču bivšega ministrskega predsednika Wltosa inrpozantne svečanosti na čast poljskemu pisatelju Ladislavu Raymontu. Teh svečanosti se je udeležilo nad 10.000 kmetov Iz vseh krajev poljske republike in okrog 4000 drugih prebivalcev. Pisatelja je pozdravil po prihodu v WierzchoslawIce bivši ministrski predsednik \Vitos, ki Je v prisrčnih" besedah naglašal, da je Raymont kot pisatelj prvi razumel, da Je kmet opora naroda in najzanesljivejši činitelj reda in miru v državi. V imenu poljske vlade je pozdravil pisatelja prosvetni minister Grabski, ki jc med drugim omenil, da zbuja veliko Ray montovo delo "Kmetie» («Chopi») v kmetskem ljudstvu ljubezen do naroda In države, zakar izreka vlada avtorju te znamenite knjige Iskreno zahvalo. Z navdušenimi ovacijami so sprejeli navzoči pozdravni nagovor zastopnika čsl. delavcev, senatorja Milutina Kriška. Za vse pozdrave se je zahvalil pisatelj v kratkem govoru, v katerem je omenH, da tolike časti in hvaležnosti nI zaslužil, ker je Izpolnil le dolžnost do svojega naroda. Nato se Je razvila pTed pisateljem povorka poljskih kmetov v narodnih' nošah. Poedine delegacije kmetskega ljudstva so prinesle pisatelju nmogo daril v znak priznanja in hvaležnosti za njegovo ve liko literarno delo v katerem se je tako od> ločno zavzel za pravice kmetskega stanu.
Neurje In toča v Rusiji. Iz Moskve poročajo o strahovitem neurju m toč1, ki Je uničila dne 11. avgusta vse poljske pridelke in sadno drevje v Zabajkalju. Toča je bila ponekod debela kot kurje jajce. Mnogo sena in drugih poljskrh pridelkov Je povo-denj odnesla. Vihar Je podrl več gospodarskih poslopij. Strela je ubila dva kmeta, več oseb pa težko ranfia. Tudi toča je prlzadeja la mnogim težke telesne poškodbe.
NOGAVICE K±2!!5?
so najboljše ln ntjceficjM kajil trpežnost enega para nogavic : ilgom ln znamka (rdečo, modro ali zlato)
ključ"
C ista kot trpežnost 8 tiri U drugih parov. »-»/
lo Malte %L -
Splavarstvo
Splavarstvo ali plavičarstvo, to je plavljenie v sttlave vezanega okroglega in rezanega le.<*a po reki navzdol, ima v lesni trgovini in industriji važno ulo-go. Kjer železnice ni, ali je preveč od rok ter se nudi za dovoz na tržišča prilika plavljenia lesa po reki, se lesna trgovina za prevoz lesa prav rada poslužuje priročnejše in razmeroma cenejše vodne poti. Tak primer nam nudi nasa Zgornia Savinjska dolina.
Kako zanimivo je gledati na Savi dolge tovore rezanega in okroglega lesa, ki mirno plovejo po savskih valovih, — na spodim in zgornji strani splava po en mož. ki daie z dolgemu veslu podob nim krmilom smer vožnje med obema bregovoma. Pripluli so daleč gori iz planinske Savinjske doline ter jih struja vode nese globoko doli v posavske m podonavske ravnine, da napolnijo ta-mošnja lesna skladišča.
Kolikega gospodarskega pomena za naše saviniske, na gozdih bogate kraje je splavarstvo, dokazuje dejstvo, da se splavi po nekaterih cenitvah po Savi-nii in Savi iz krajev od Ljubnega do Gornjega grada letno okrog 2000 splavov po 9 m5, t. j. 18.000 m3 lesa, po drugih cenitvah iz cele Saviniske doline celo 50 do 60.000 p. m. Dve tretjini splavljenega lesa je rezanega, ostali je okrogel. Ta les naide dobre kupce po Hrvatskem in v mestih ob Donavi notri do romunske meje. Do Celja plovejo mali .splavi, ki se ondi zvežejo po dvo-ie skupai; v Rogljici ali Radečah zve-žeio po '1 skuoai. pri Zagrebu, ko prihajalo že na visoko vodo, pa skleneno splave v še večji tovor, tako da pnplu-jeio v Beograd splavi do 80 m dolžine in" 15 metrov širine. Jasno je. da se ima-70 sp'avarii boriti na vodni poti dostikrat z velikimi težavami. Velika voda a'i peščine in skale jim včasih raztrgalo solave. večkrat nalete radi nizke vode ali izpremembe struge na vodno stanje. ki preti splavu z razbitjem in ogroža šola vari u življenje. Vodna pot utegne biti torei zvezana tudi z rizikom in nevarnostjo. Čas vožnje je zelo odvisen od vodnega stanja: čim višje ie. tem ugodnejše se vozi; posebno velja to za <ivmio in Z'.;ornii del Save. Sicer pa traia običajna pot do Brežic tri dni. do Zagreba dni, do Beograda 14 do -U dni"
Razprodaja piavičarskega lesa se za-čne že pri Krškem. Za razpečavanje ob Savi navzdol imaio številni splavičarii svoj a lesna skladišča, tako v Brežicah. Dubrovšaku. Zagrebu, Sisku, Brodu, Zabrežu. Kupovini, Gradišču, Kovinu, Rumi - Jarku, Žabcu in Beogradu. Trgovina je dokaj dobra. Odvisna pa je v glavnem od sprejemljivosti ravno posavskih tržišč, ki imajo na plavičarsko blago nekak monopol, ki ga dostikrat izkoriščajo v škodo plavičarjev. Trgovci v Brodu so n. pr. skušali preprečiti z intervencijo osiieške Trgovske in obrtniške zbornice, da bi prodajali plavi-čarji odiemalcem brez posredovanja^ lokalnih trgovcev. Seveda so plavicarji najhuiši konkurenti prekupčevalcem m Pa oni trgovini z rezanim in okroglim mehkim lesom, ki .ie .navezana na_transport v posavske kraje po železnici _
Plavljenie lesa ima pred železniškim prevozom predvsem to prednost, da je dokaj cenejše, ker odpadejo dovoz na oddajno železniško postajo, nakladanje, eventualno ležarina in razlika med železniško pre voznino in phrvnino, ki je običajno nižja. Tudi ni sitnosti, kakor iih ima prevoznik pri dobavi vagonov, na železniškem transportu itd. Plav cfane na 1 m3 lesu to razmerju razdalje in stanju vode 40 do 125 Din, največ 125 Din (do Beograda 125 do 150 Din). Na enega olavičar.ia odpade do Celja okroglo 100 Din; do Rogljice 400 D»n. do Beograda 1250 Din. za vezanje splava 50 Din (25 Din pri prosti hrani in pijači), pri plavi okroglega lesa 50 Din s pijačo brez hrane. Slaba stran plav-ijenja Da je v glavnem ta, da plavlieni les "običajno izgubi na kvaliteti. Plavi se le ob večji vodi, ki ie seveda kalna. Med lesom se nabira blato in ker stoji tovor deli časa še v vedi. pade I. in 11. vrsta lesa v III.	. .
Plavicarji imajo svojo Gornjesavmj-sko plavičarsko in plovno zadrugo v Radmirju. Ta šteje okroglo 150 članov ter je bila registrirana v letu 1914. Plavičarstvo obstoja v Savinjski dolini seveda že izza davnih časov, ko še ni bilo železnic in drugih ugodnih prometnih zvez po suhem. Toda tudi za bodoče se bo ta gospodarska panoga držala, ker cozdni kraji Gornje Savinjske doline radi nezadostnih komunikacij nudijo ta-mošnji lesni industriji in trgovini rentabilnost izvoza v glavnem še vedno po splavarski vodni poti.
Tržna ooročila
Ljubljanski živinski sejem (19. avgusta.) Dogon: 175 konj, 3 frebeta, 49 volov, 41 krav, 9 telet, 4 koštruni, 51 prascev za rejo. Konji so se trgovali po 5000 — 10.000 Din par po kakovosti. Cene za kg žive teže: voli I. 8, II. 7, III. 6.50, krave, debele 6 — 7, kicbasarice 3.50 — 5, teleta 10 — 11 Din. Prašički za rejo, 6 — 8 tednov stari, so se trgovali po 100 — 200 Din komad. Kupčija zelo slaba. Kakor se vidi, je bil tudi dogon zelo slab, ker so namreč kmetje zelo zaposleni na polju. Kupcev je bilo malo. Za inozemstvo se je kupil le 1 vagon volov, in sicer za Dunaj.
Zagrebški tedenski sejem (19. avgusta.) Dogon slab. Cene nekaterih vrst goveje živine so neznatno porasle, v glavnem pa. so
ostale nespremenjene. Promet slab. Tujih' kupcev ni bilo. Cene za kg žive teže: voli I 13 — 13.50, II. 9 — 10, III. 6.50 — 7, bosanski n. 6.50 — 8, III. 4.50 — 6, junice I. 6.75 — 7-50, II. 5.50 — 6, junci I. 7.25 — 9, II. 6.25 — 7.25, krave domače I. 6.75 — 7.75, II! 5.25 — 6.50, III. 3.50 — 4.50, teleta živa 10.50 — 11.75, svinje domače mesne 12.50 do 14.50, domače pitane 19.50 — 20, srem-ske is _ 16 (zaklane 21 — 22) Din. Konji: 2000 — SOOO Din za komad po kakovosti. Krma: detelja navadna in lucerna 100, seno II. 75, otava 100, slama 45 — 50 Din za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (18. avgusta.) Dogon 11.777 komadov. Od teh je bilo iz Jugoslavije 625, avstrijskih 46, madžarskih 2341, 5185 poljskih, 3520 rumunskih in 60 italijanskih. Cene so oslabele za 10 do 15 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svinje I. 2.50 — 2.55 (izjemno 2.60), srednje težke 2.45 — 2.55, kmečke 2.35 do 2.60, stare 2.30 — 2.40, mesne 2.10 — 2.90 (2.95) šilinga.
Dunajska borza za kmetijske produkte (18. avgusta.) Na dunajskem tržišču je vladala velika rezerviranost kupcev, tako da je prišlo le do neznatnega prometa. Osnovno razpoloženje tržišča se more označiti kot mlačno. Notirajo uradno v šilingih za 100 kg vključno biagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 40 — 41, s Potis-ja 44 _ 45.50, nova 41 — 42; rž: domača 29.75 — 30.75; ječmen: domači 34 — 44; turščica: 31.50 — 32.50; oves: domači 30 do 32.	_
= Dohodki glavnih carinarnic v tretji de-kaai julija t. I. so znašali 55,656.146 Din. Največ dohodkov je zabeležila carinarnica Zagreb-južni kolodvor (S,184.519 Din) potem slede: Beograd-Sava 7,192.291 Din. Beograd železniška postaja 5,574.965, Ljubljana 4 milijone 577.656, Maribor 4,035.664, Subotica 2-695.787, Novi Sad 2,419.350, Sarajevo 2 milijona 1 SI .267, Skoplje 2,146.592, Split 2 milijona 21.272, Zagreb- pošta 1,949.022, Šušak 1,145.818, Sombor 1,134.430, Veliki Bečkerek 1,067.302 Din. Ostale carinarnice imajo dohodke pod 1 milijonom Din. Od teh imata carinarnici: Jesenice 600.754 in Rakek 455 tisoč 181 Din dohodkov. Skupni dohodki od 1. aprila t. 1. do konca julija t. 1. so znašali 554.224.076 Din napram 522,684.197 Din v enakem času prošlega leta.
= Produkcija svinca in cinka v Sloveniji v juniju t. 1. V mesecu juniju t. 3. se je produciralo v Sloveniji svinčene rude 1235 ton (maja t. 1. 1332 ton); od tega odoade na Mežico 1195 (1292) in na Litijo 40 (40) ton. Natopila pa .ie v istem času svinca svinčar-na v Litiji 62 ton (v maju t. 1. 1 tono) in svinčarna v Žerjavu S70 ton (773) ton. Cin-kove rude je bilo junija t. 1. nakopane 2S (v maju t. 1. 27) ton. Produkcija cinka je znašala v istem času v celjski cinkarni 25S (180) ton.
= Tuji državljani člani Izvoznega udruže-nia. Po pravilih Udruženja izvoznika SHS tuji izvozniki doslej niso mogli biti člani te organizacije. Na izredni skupščini tega udru-ženia, k; se je vršila v nedeljo v Beogradu, pa se je soglasno sklenilo, da morejo v bodoče biti člani tudi tuji državljani, ki so drugače korektne osebe.
= Olajšave za prevoz opeke. Prometno ministrstvo je odobrilo posebne olajšave za prevoz opeke iz opekarne v Velikem Beč, kereku za Turčijo, Grčijo in Bolgarsko.
= Trgovinska pogodba z Avstrijo. Kakor javljajo iz Beograda, sta se v pondeljek odpeljala iz Beograda na Dunaj pomočnik generalnega direktorja carin dr. Konrad Smrd ter načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Milan Todorovič, da podpišeta trgovinsko pogodbo z Avstrijo tako, kakor se je te dni sklenila na Dunaju. Protesti proti pogodbi s strani prizadetih gospodarskih krogov se torej niso upoštevali.
= Zvišanje ležarir.e. Prometni minister je odredil, da se vse dosedanje takse za leža-rino blaga, ki se nahaja v skladiščih ali drugih prostorih postaje, zvišajo na zlato poriteto. Povišek velja od 15. t. m. naprej
= Invalidski davek. V prvih petih mesecih t. 1. se je pobralo v naši kraljevini 32.41 milijona Din invalidskega davka. Od tega odpade na Slovenijo 6.30 milijonov Din.
= »Gospodarski list«. Prejeli smo 8. številko tega mesečno izhajajočega časopisa, ki prinaša spise iz naslednjih panog kmetijstva: živinoreja in živinozdravništvo, mlekarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in kletarstvo, poljedelstvo in vrtnarstvo, čebelarstvo, zadružništvo in drugo. Upravništvo in uredništvo se nahaja v Gorici, Corso Verdi 37. Letno stane 12 lir, posamezna številka 1 liro.
= Ustavitev gozdnega podjetja Dobr-Iin-Drvar. Državno gozdno podjetje Dobrlin -Drvar je pred nekaj dnev; Javilo delavstvu da bo znižalo mezde za 20%. Ker delavstvo žag ni na to pristalo, je ravnateljstvo odpovedalo vsem delavcem obrat v žagah.
= Oddaja veleprodai tobačnih izdelkov v zakup. Veleprodaje tobačnih izdelkov se oddajo za čas od 1. januarja 1926. do 31. decembra 1927 v zakup. Ponudbe se bodo javno sprejemale dne 27. t. m. v upravi državnih monopolov v Beogradu. Zakupni pogoji so na vpogled Pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, pri vseh srezkih upravah in oddelkih finančne kontrole ter pri tobačni tovarni v Ljubljani.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. avg. ponudbe glede dobave vodokaznih stekel in glede dobave stearrnskih sveč in loja, do 2. septembra glede dobave zavornjakov in glede dobave kisika, do 10. septembra glede dobave svinca, glede dobave različnega orodja ter dobave usnjatih torbic in map (pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije). — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. septembra ponudbe glede dobave smrekovega lesa; 12. septembra se bosta vršili pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertalni licitaciji glede do-
bave žebljev in plošč ter glede dobave hrastovih pragov. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Posetnikom mednarodnega velesejma v Pragi, (od 6. do 13. septembra) t. 1. Uprava Praških velesejmov naznanja, da bodo posetniki omenjenega velesejma imeli pri potovanju v Prago in nazaj popust na železnicah: v kraljevini SHS 50% v CSR 50% ir. na avstrijskih železnicah lahko potujejo v brzovlakih z listkom za osebne vlake. Pri potovanju z osebnimi vlaki pa bodo imeli posetniki Praškega velesejma na avstrijskih železnicah 25 odstotni popust.
= Veliko rusko domače posojilo. Po časopisnih vesteh namerava ruska vlada razpisati domače posojilo v znesku 300 milijonov zlatih rubljev za gospodarsko obnovo. Posojilo se bo obrestovalo po 10%.
= Mednarodni kongres trgovskih zbornic v Lvovu. Poljsko ministrstvo trgovine in industrije ;e sklenilo, da skliče ob priliki iztočnega sejma v Lvovu sestanek zastopnikov trgovskih zbornic iz vseh držav, s katerimi je Poljska že sklenila trgovinske pogodbe. Poljsko ministrstvo trgovine rn industrije upa, da bo ta sestanek pripomogel do tesnejših gospodarskih stikov z inozemstvom.
= Mednarodna čebelarska razstava na Dunaju se bo vršila od 3. do 13. septembra
t. 1. Sodelovali bodo na razstavi čebelarji in čebelarska društva iz različnih držav sveta. Kakor se čuje, bodo razstavili svoje izdelke na tej razstavi tudi iugoslovenski čebelarji. Nedvomno bi bilo to za naš izvrstni med in naše čebele zelo koristna propaganda.
= Mednarodni sejem v Solunu, ki se je
ime! otvoriti IS. oktobra t. 1. se je iz tehničnih razlogov preložil na mesec september prihodnjega leta.
= Valovanje poljskega zlatnika. V sredo je poljski zlatnik zopet znatno oslabel na raznih zunanjih borzah, zlasti v Berlinu, dočim je Curih notiral nespremenjeno 92.50. V Berlinu je padel zlatnikov tečaj od 81.05 na 71.40. Močno je oslabel zlatnik tudi v Pragi zaradi izdatne ponudbe na nemški račun. V Curihu je ostal zlatnik včeraj nadalje nespremenjen na 92.50. Razni znaki kažejo, da izvira napad na zlatnik z nemške strani iu da zato niso brez podlage očitki s poljske strani, kjer zatrjujejo, da se proti zlatniku vrši organizirana nemška kampanja.
or
19. avgusta:
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki). Vrednote: investicijsko posojilo 75—0, Vojna škoda 286—0. Celjska posojilnica 201—204, Ljubljanska kreditna 225—265, Merkantilna 100—104. Praštediona 550—0, Slavenska 0—66 , Kreditni zavod 175—185, Strojne 110—0, Trbovlje 0 -340, Vevče 116—0, Stavbna družba 165—180. — Blago: les: hrastovi dueli, 44 mm, od 1.33 do 2.17 m dolž., fco meja trans. O—1050: črni bor-bordonali. od 3—S m dolž., od 30-30 do 50-50 fob Gruž 0—650; hrastova drva. 1 m dolž., suha, ico nakl. post., 4 vagoni 17.50—17.50 (17.50); bukova drva, suha, 1 m dolž., fco Ljubljana, 1 vagon 21—21 (21); poljski pridelki: pšenica domača, ico Ljubljana 275—0; turščica sremska. ?co Postojna trans., 1 vagon 237.50—237.50 (237.50); oves slav., par. Ljubljana 0—195; lareno seme Ia, fco Ljubljana 550—0.
ZAGREB. Tendenca v e i e k t i h prijazna PoskočHi so Hipo. Praštediona, Gutmann, Slavonija, Vojna škoda. Slednja, promptna, se je trgovala po 293, za september po 295— 296. — Dinar v Curihu nespremenjen. V Zagrebu ponudba obilna in tendenca slabša. Zato so tečaji deviz neznatno oslabeli. Danes je zopet Narodna banka nastopila kot kupec. Skupni devizni promet je znašal 11.5 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 781.5—791.5, Berlin izplačilo 1323.5 —1333.5, Italija izplačilo 301.5-203.9. London izplačilo 270 9—272.9, Newyork ček 55.57—56.17, Pariz izplačilo 261.15—265.15. Praga ček 164.88—166.S8. Švica izplaSlo 10S1.5—10S9.5 valute: lire 201.3—203.7; efekti: bančni: Litorale 40—50. Eskomptna 114—115. Poijo 17.5—IS. Kreditna Zagreb 115—116, Hipo 66—69. Jugo 99—100. Ljubljanska kreditna 225-0, Narodna 3350 -0. Obrtna 72.5—73. Praštediona 875—885. Slavenska 65—66, Srpska 13»-131, industrijski Eksploatacija 55—59. Nihag 0-41. Gutmann 3S0—385. Slavonija 52—53. Šečerana 491-500, Vevče 110—0. Dubrovačka 530—540, Trbovlje 0—335: državni: investicijsko posojilo 78.25, agrarne 42. Vojna škoda 291.5 —293.
CURIH. Beograd 9.225. Berlin 1.2260. Ne\vyork 515.25, London 25 04, Pariz 24.25, Milan 18.70, Praga 15.25, Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.65, Varšava 92.50, Dunaj 72.50.
TRST. V prostem prometu so notiral i dinarji 49.40 — 49.50, angl. funt! 133.77 do 134.20. franc. franki 129.36 — 129.50, dolarji 27.50 — 27.60, češkoslovaške krone 81.75.
DUNAJ. Beograd 12.69 — 12.73, Berlin 168.72 — 169.32, Budimpešta 99.625 do 100.025, Bukarešta 3.6475 — 3.6675. Lor.don 34.455 — 34.565, Milan 25.64 — 25.76, New-vork 708.90 — 711.40, Pariz 33.2S — 33.44, Praga 21.01 — 21.09, Sofija 5.1150 — 5.1550, Varšava 120.25 — 120.75, Curih 137.55 do 138.05; dinarji 12.73 — 12.79.
PRAGA. Beograd 60.45. Curih 655.75. London 163.95, Newyork 33.75, Dunaj 475.75.
BERLIN. Beograd 7.50, London 20.382. Nevvvork 4.195. Curih 81.39.
LONDON. (Ob 11.) Beograd 271. Nevvjork 4.S5 in tri četrtinke, ŠviCa 25.04.
Newyork (Ob 18: po našem ob 24.) Beograd 1.79 in tri četrtinke, Italija 3.61 in pol, London 4.85 in sedem osmink, Švici 19.40.
Šport
Vse športne organizacije se opozarjajo da se bodo sprejemale v obfave le one no* lice, naznanila itd., ki bodo napisana s čr» nilom. Vse s svinčnikom napisane objai>e se bodo brezpogojno odklanjale.
Službene objave LLAP.
(Nadaljevanje seje u. o. dne 20. julija)
Vzame se na znanje dopis S. K. Primorja, v katerem naznanja, da jc spremenil svoj naslov v Akademski Športni klub Primorje in da se je Ljubljanski Akademski Športni klub fuzioniral z novim klubom. Sklene se z ozirom na gornji dopis prenesti vse veri? ficirane atlete in atletinje bivšega S. K. Pri« morja na novi klub, ravnotako vse atlete bivšega LASK«a. Tozadevni sklep u. o. LLAP. se javi JLAS-u v potrditev.
(Iz seje u. o. z dne 12. t. m.)
Verificirajo se s pravico takojšnjega na« stopa: za T. K. D. Atena: Zanner Frida. Novakovič Boža, Černe Olga. Zupančič He= lena, Pctrič Marta. Pajk Hana in Elvira Hib leJanša; za LASK.: Lang Kurt. Omladič Franjo; za S. K. Ilirija: Poduje Rime. Pesek Mirko, Sršen Srečko, Sporn Olga. Tratnik Jelka, Jermol Sonja, Veber Franc, Senčar Leopold, Reže k Ivan. Lindtncr Viktor, Mi« hec Franc, Gregorig Roman, Pele Zvonimir Jeglič Franc, Boris Jenko, Zupan Vlada, Jermol Milena. Ozebek Silva, Cerkvenik Anica, Kalčič Rudolf, Vrhovec Alojzij, Vr« hovec Jože; za S. K. Primorje: De Reggi A. čita se izstopna izjava atleta De Reggi A iz ASK. Primorja in nrij3va za S. K. Ilirijo.
Verificirajo se sledeči slovenski rekordi, postavljeni na propagandnem nacijonalnem mitingu S. K. Ilirije, dne 11. junija: met kopja: 46.7S m po Orehek Francu; met kla« diva: 33.20 m po Zupan Otonu; skok ob palici: 300 cm po G^egorka Borisu (vsi S. K. Ilirija); tek 400 m: 52.8 sek po Valtrič Hin« ku (S. K. Primorje); dame: met krogle (5 kg): 8.37 m po Bernik Fanči (S. K. niti« ja) na Izbirnem damskem mitingu CSR. : Jugoslavija 1. julija: tek 200 m: izenačen slov. rekord 23.2 sek. po dr. Perpar Stanku (ASK. Primorje) na izbirnem mitingu za Dunaj, dne 5. julija: v olimpijskem petobo« ju: 2337.570 točk po Zupančič Ladu (S. K. Ilirija) na akad. petoboju dne 14. junija.
Podaljša se zaključni rok prijav za prven« stvo LLAP. dne 29. in 30. t. m. od 15. na 22. t. m. Prijavnina za isto se zniža od 15 Din za osebo in točko na 5 Din; za sta« fetna moštva od 30 Din na 15 Din.
Na izpraznjena odborniška mesta v upr. odboru se kooptirajo gg. Baltič Franc in Stepišnik. G. Mezgolits se razreši dolžnosti odbornika tehn. odbora in se na njegovo mesto kooptira g. Bašin Alojzij. Na izpraz« njeno mesto načelnika tehn. odbora se ime« nuje g. Sancin S. Prekliče sc sklep seje u. o. dne 20. juliia v pogledu tehn. referenta: g. inž. Bloudck obdrži še nadalje mesto tehn. referenta. V zadevi tajnika II. g. Bal tesar« ja se revidira sklep zadnje seje upr. odbora z dne 20. julija, ker je isti anuliran.
Lahkoatletsko prvenstvo LLAP
Ljubljanski lahkoatletski podsavez po« novno objavlja razpis damskega in moške« ga lahkoatletskega mitinga za prvenstvo Ljubljanskega lahkoatletskega podsaveza. ki se vrši v dneh 29. in 30. avgusta na igrišču A. S. K. Primorje, Dunajska cesta. Zače« tek oba dneva ob 15. uri. Zapečatene pri« javo je poslati najkasneje do 22. avgusta ob
12.	uri na naslov tajnika II. g. Baltesar Iva« na .kavarna Evropa, ali pa direkcija drž. že« leznic odd. III/3, Ljubljana.
Naknadne prijave se ne sprejemajo, ka« kor tudi ne prijave brez prijavnine. Prijav« nina znaša za osebo in točko Din 5, za mo« štvo 15 Din. Oni. ki branijo prvenstvo, so prijavnine prosti. Tekmuje se po občem pravilniku in pravilniku za tekmovanje J. L. A. S. Tekališče je iz Icša, dolgo 395.50 m. ima dva zavoja, ki nista dvignjena. Nagrade so: v vsaki disciplini za prva tri mesta ko« lajne in priznanice.
Program tekmovanja je sledeč:
Sobota, 29. f. m. ob 15.: 1. moški: pred« teki 100 m; 2. dame: predteki 60 m: 3. mo* ški: skok v višino z zaletom; 4. dame: met krogle (5 kg): 5. moški: semifinale 100 m: 6. dame: semifinale 60 m; 7. moški: met kladiva; 8. moški: predteki 200 m: 9. dame: skok v dalj. z zaletom: 10 moški: hoja
3	km: 11. moški: met krogle: 12. moški: semifinale 200 m: 13. dame: predteki 100 m:
14.	moški: troskok: 15. moški: predteki 400 m; 16. dame: predteki 200 m; 17. moški: tek 1500 m.
Nedelja, 30. f. m. ob 15.: 1. moški: finale 100 m; 2. moški: met diska: 3. dame: finale 200 m; 4. moški: skok v dalj z zaletom: 5. dame: met diska (1.5 kgV 6. moški: fi« nalc 200 m: 7. dame: finale 60 m: 8. moški: skok ob palici: 9. moški: finale 400 m; 10. dame: skok v višino z zaletom; 11. mo« ški: tek 5000 m: 12. dame: finale 100 m:
13.	moški: met kopja: 14. dame: met konja;
15.	moški: tek 800 m: 16. dame: štafeta
4	X 60 m; 17. moški: štafeta 4 X 100 m.
Službene objave LHP (Nadaljevanje iz »cje upr. odb. dne 13. VIII. 1925.) Opozar.
jajo se vsi klubi na sklep LHP, da se ne čita nobena hazenašica, ako ni prijavi pri« ložena prijavnina 10 Din in tri fotografije (§ 6. obč. pravilnika). — Tajnica.
LLAP. (službene objave). V petek ob 20. uri seja tehničnega odbora v kavarni Emona. Udeležba odbornikov obvezna. — Predsednik.
S. K. Ilirija, lahkoafletska sekcija. At« leti, ki posedujejo kolajne, naj izroče iste v zavitku najkasneje do petka g. Vodišku.
ASK. Primorje, bazenska sekcija. Das nes ob 18.30 uri trening z družino T. K. D. Atena na prostoru Atene, Tivoli. Sledeče hazenašice morajo biti točno ob 18.15 uri na igrišču s kompletno ofrremo: Jančigaj Vi« ka in Vida. Regallv Vera, Tuma. SeveT, Krisch, Burger, Vidic, Pire, Tabor, Ker. šmanc, Skerlj, Kump. — Trener.
A. S. K. Primorje, kolesarska sekcija, priredi v nedeljo 23. t m. velike kolesarske cestne dirke v proslavo klubove Sletnice, in sicer na progi: Ljubljana=Krka«Stična« Ljubljana (pred Zvezdo glavna kontrola)« Kranj«Mengeš«Ljufcljana, 145 km. Start na Kongresnem trgu ob 6. zjutraj, cilj ob 10 na Dunajski cesti pri km 1.200. Istotam se vrše ob 9.30 sledeče dirke: Juniorji 10 km, novinci 6 km in dame 3 km. Do danes se je priglasilo 31 dirkačev razn-h klubov na« šc države, ker pa je čas prijav podaljšan, se bo število gotovo povečalo, ako ne po« dvojilo. Za sodnike so določeni sledeči go« spodie: Fr. Brumat. dr. Košiša, S. Gorjane, Fr. Ogrin, S. Rebolj. R. Zalokar. Fr. Batjel, Fijolinski, I. Ivančič. ravn. Fabiani. geom. Čeme, S. Sancin, V. Pegan, Gregorič, L. Slamič. Besednik, Florijančič. Vernik, Go« lebiovskv, Prtekel Blaž in dr. Perpar. Seja sodnikov se vrši v petek ob 20. v restavra« ciji Zvezda, vogalna soba. Sestanek vseh dirkačev v soboto, 22. t. m. ob 20. istotam.
S. K. Slovan. V nedeljo dopoldne ob 8.30 na igrišču ASK. Primorja trening, nato slikanje I. moštva in rezerve za Športno razstavo. Udeležba vseh dolžnost! — Kos.
Tekme old boys moštev. (Službena ob« java). Za turnir old bovs moštev so dogo« vorjene sledeče propozidje: 23. t. m. igrajo O. B. Trnovo : Železnice in Ilirija : Her« me«, dne 30. t. m. pa medsebojno zmago« valca hi premagana dva kluba. Vsaka tek« ma traja 30 minut. Rezervni igrači smejo vstopiti do konca prvega polčasa, vendar se ne smejo izmenjati več kot trije igrači. Klubi smejo vporabijati le igrače, ki vsaj eno leto niso nastopali aktivno v javnih tek« mah. Predloge glede sodnikov predložijo udeleženi klubi medklubskemu odboru na seji, ki sc vrši v petek. 21. t. m. ob 20.30 v lokalu Športne zveze. Do istega roka mo« rajo prijaviti klubi v svrho kontrole svoja moštva po približno 15 igračev. — M. O.
Juniorske tekme za poh.1 S. K. Ilirije. Seja medklubskega odbora v petek, 21 t. m. ob 20. v lokalu Športne zveze. Na sejo se vabijo kapetani juniorskih moštev klubov Mars, Krakovo, Reka, Hermee, Panonija in Jadran. — M. O.
Hazena Atene gostuje t nedeljo zopet v Mariboru, kjer Igra to»pot propagandno tekmo s hazeno TŠK. Merkurja.
Nogometna tekma med naJo tn turško reprezentanco ae vriH najbrže 3. septembri v Beogradu.
Split : Saraje\'o 1:0. O pokalni tekmi Split : Sarajevo, ki Je končala z zmago Splita, prinašamo še nastopne podrobnosti: Spličani so bili svojim nasprotnikom v vsa. kem oziru nadmočni in so zmago docela zaslužili, čeprav je zmagonosni gol padel iz enajstmetrovke. Split je imel pri strelja« nju veliko smolo. Igralo se je skoraj veči« noma v kazenskem prostoru Sarajeva. Sa« rajevcani so pokazali boljšo igro. kakor se je od njih pričakovalo. Najboljši njihov igrač je bil srednji krilec Felver. Dober je bil tudi vratar. Tekma je mnogo trpela ra« di močne burje in dežja. Obisk je bil radi tega minimalen. Sodi! je g. Fabris.
Avtomobilska dirka. Dne 30. t. m. pri« redi Avtomobilski klub kraljevine SHS. (sekcija Zagreb) intemacijonalno okrožno avtomobilsko dirko Samobor » Plješeviea « .laska . Rakovpotok « Sv. Nedelja « Samo« bor. Skupna daljava 50 km. Ta dirka bo go tovo najlepša letošnje «*zije in se radi te« ga priporoča obilna udeležba. Natančnejša pojasnila daje tukajšna Sekcija Avtomo« bilskega kluba, palača Ljubljanske kredit« ne banke, ITT. nadstr.
Seri/a rekorden• Arne Borga. V Gote« borgu je Arne Borg pri eni prireditvi po» stavil celo vrsto novih rekordov. Na 880 jardov Je dosegel čas 10:32. Dosedanji nje« gov svetovni rekord ie znašal 10:51.8. Na 1000 m jc plaval 13:15. Šele pred dnevi je izboljša! Charltonov rekord na to progo od 13:19.6 na 13:19.5. Na 1500 m se je z 20:08 zelo približal Charltonovemu rekordu, ki znaša 20:07.2. Eno miljo je preplaval v 21:32 ter s tem izboljšal svoj lastni rekord za več kot za eno minuto.
Dva nova svetovna rekorda. Dirkač Hansen je v Kodanju postavil v cestni dir« ki na 100 km z 2:46.4 nov svetovni rekord. — Dne 14. avgusta je Charles Hoff izbolj« šal svoj svetovni rekord v skoku ob palici na 4.23 m. Nemec Trossbach je pri teku z zaprekami na 110 m dosegel 14.5. To bi bil svetovni rekord, ki pa najbrže ne bo priznan, ker je Trossbach prevrnil eno za« preko.
Vremensko poroči
L'ub1'ana, 19. avgusta 1925.
L!ubli;ma. 30o m nad morif-m
Kraj opazovanja
ob
Zračni tlak
Liubliana LiuHjana Ljubljana Zagieb . Beograd Dunaj . Praga , Inomost
14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
762-5 760-6 7606
760-3
761-3
757-5
Zračna temne ratun	Veter	1 Oblačno 0—10	Pada. nc j mm
13 7	sev. vzh.	jas.	|
26 0		■	
207		■	1
180	zap.	•	
210	brezv.	•	
160	•	več. obl.	
			
Solnce vzhaja ob 5'5. zahaja ob 19* 1, luna vzhaja ob 4 42, zahaja ob Barometer nižji, temperatura nizka.
Dunajska vremenska napoved /a četrtek: Začetkoma še jasno lo. Kasneje vpad hladnega zraka i zapada. Nevihte.
ia
zeio top-
Upravno sodišče v Celju
Vprašanje stroškov za napravo ln vzdrževanje vaških poti.
Upravno sodišče v Celju je pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča dr. Ivana Vrtačnika zavrnilo tožbo Antona Turka in Andreja Jakliča, posestnikov v Ravniku zoper odločbo gradbene direkcije v Ljubljani z dne 3. maja 1924. glede prispevkov za razširjenje cest, in sicer iz sledečih razlogov:
Občinski odbor občine Bloke je v svoji seji dne 20. avgusta 1923. sklenil, da se ima razširiti v vasi Ravnik pot, imenovana «ulica» in da se bodo naložile v svrho kritja stroškov te razširitve doklade k direktnim davkom posestnikom vasi Ravnik in onim posestnikom, ki imajo v davčni občini Ravnik svoja zemljišča in pot uporabljajo. Pritožbam Antona Turka, Andreja Jakliča in drugih, gradbena direkcija ni ugodila in izpodbijani sklep potrdila. Na to je občinski odbor občine Bloke v svoji seji dne 3. februarja 1924. spopolnjevaje svoj prvotni sklep še sklenil, da se ima primanjkljaj za razširjenje omenjene vaške poti pare. številka 629 d. o. Ravnik v znesku 5227 dinarjev 25 p kriti s 4039 odst. dokla-dami k neposrednim davkom posestnikov, ki imajo svoje zemljišče v davčni občini Ravnik in to pot uporabljajo. Tudi zoper ta sklep sta se posestnika Anton Turk in Andrej Jaklič pritožila na gradbeno direkcijo v Ljubljani. V pritožbi navajata pritožnika, da je občinski odbor kršil predpise § 19. kranj. zakona od 21. februarja 1912., dež. zak. št. 22 ex 1913. o gradnji in vzdrževanju javnih nedržavnih cest, ker se je naložilo breme ne tistim krajem, ki pot rabijo, ampak davčni občini, v kateri razširjeni del vaške poti leži; dalje, da je protizakonita omejitev davčnih ob-vezancev na one, ki to pot uporabljajo, ker ni mesta za § 72. kranj. obč. reda, a § 74. kranjskega obč. reda in § 19. kranjskega cestnega zakona izrecno izključujeta individualne oprostitve posameznih posestnikov v tem ali onem kraju, pa naj si rabijo dotično pot ali ne. Gradbena direkcija je z razsodbo od 3. maia 1924., št. 2924 pritožbo za-
vrnila in izpodbijani sklep v polnem obsegu potrdila.
Zoper razsodbo gradbene direkcije sta Anton Turk in Andrej Jaklič vložila tožbo na upravno sodišče, v kateri navajata, da so se kršile oblike postopanja in da toženo upravno oblastvo v izpodbijanem upravnem aktu ni pravilno uporabilo zakona, kajti
1.)	tožitelja sta se v svoji pritožbi na gradbeno direkcijo pritoževala, da so se med obvezance sprejeli le kraji Zgornji in Doljni Ravnik, ki tvorita davčno občino Ravnik, da pa se niso sprejeli še drugi v pritožbi navedeni kraji; vendar toženo oblastvo sploh ni rešilo te pritožne točke, marveč neosnovano podtika pritožbi, da se upira označbi »davčna občina Ravnik®;
2.)	nezakonito je, da se k stroškom za vaško pot ne pritegnejo vsi poedini kraji v celoti, marveč da izpodbijana odločba pripozna individualne omejitve v korist onim, ki te poti ne uporabljajo.
V danem primeru ni zadržkov, v smislu čl. 24. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih in zavoljo tega ni bilo nobenega povoda, da bi se tožba kar kratkomalo zavrnila z odlokom kot neosnovana.
Pri presoji tožnih točk je upravno sodišče nastopno preudarjalo:
Kakor je razvidno iz upravnih spisov, gre v danem primeru za vaško pot. Pravne razmere, nanašajoče se na vaške poti. uravnava deželni zakon od 21. februarja 1912., dež. zak. št. 22 ex 1913. o gradnji in vzdrževanju iavrnh nedržavnih cest in potov v svojih §§ 4., 11. in 19. v zvezi s § 15. na poseben način. Predpisi kranjskega občinskega reda o občinskem gospodarstvu in občinski nakladi in sosebno § 82.. dalje § 74. pa veljajo v toliko, v kolikor ne nasprotujejo preje omenjenim odredbam cestnega zakona. Po § 19. kranj. cestnega zakona trpe stroške za napravo in vzdrževanje vaških poti kraji, ki jih rabijo. Določbe o posebnih skladih ne prihajajo v peštev, ker takih skladov ni bilo in se tudi na novo niso ustanovili (§ 19. odst. 1, v zvezi s paragrafa-ma 15. odst. 3. in 4. in 25. točka 2.) Stroške za napravo in vzdrževanje predmetne vaške poti morajo torej trpeti kraji, ki jih rabijo. Tožitelj je v svoji pritožbi na gradbeno direkcijo od
16. februarja 1924. tudi izrecno našteval vse vasi, ki jim je predmetna vaška pot namenjena, a davčna občina Ravjiik glasom specijalnega krajevnega reper-torija za Kranjsko ne obsega vseh teh vasi, marveč le vasi Ravnik in Veliki vrh. Dalje določa § 19., odst. 4. kranjskega cestnega zakona, da se mora nadaljna razdelitev prispevkov, ki jih ima dajati kateri kraj. izvršiti pravi'o-ma z ozirom na odredbe občinskega reda z dokladami k dokladam podvrženim neposrednim davkom, prdepisanim od zemljišč v dotičnem kraju, od poslopij in obrtnih podjetij.
Tožitelj se tako v svoji pritožbi na gradbeno direkcijo kakor v svoji tožbi na upravno sodišče sklicuje le na dejstva. ki so bila predmet že končanega upravnega postopanja glede določitve obvezanca. in glede občega načina kritja stroškov, ne ozira se pa na ona dejstva, ki so bila predmet dopolnilnega upravnega postopanja občine Bloke začetkom februarja 1924., t. j. na višino doklad. Gradbena direkcija je namreč že s pravnomočno odločbo od 8. januarja 1924., št. 6842 ex 1923. zavrnila pritožbo Antona Turka in Andreja Jakliča zoper sklep občinskega odbora občine Bloke od 20. avgusta
1923.	glede razširitve poti v Ravniku in glede kritja stroškov z dokladami k direktnim davkom posestnikom v vasi Ravnik in onim posestnikom, ki imajo v davčni občini Ravnik svoja zemljišča in pot uporabljajo. Vprašanje, koga je pritegniti k prispevanju, je torej že pravnomočno rešeno in je bila naloga občinskega odbora dne 3. februarja
1924.	edinole ta. da je sklepal še o "i-šini doklad k direktnim davkom za pokritje stroškov, naraslih za razširile vaške poti v Ravniku. Obe tožni točki se pa v tožbi na upravno sodišče nanašata edinole na vprašanja.ki so že pri^-nomočno rešena, ne pa na vprašanje, ki ga je občinski odbor v spopohiit 'i svojega prvotnega sklepa od 20. avgj-sta 1923. rešil, namreč na vpraša ne višine občinskih doklad za kritje teh predmetnih stroškov. Iz tega razloga e moralo upravno sodišče tožbo zavrniti kot neosnovano. Eventualni nre" jg toženega oblastva o zavrnitvi 'ož'»? Iz razloga, da gre za stvar svobodnega preudarka, je tedaj brezpredmeten.
Dopisi
KAMNA GORICA. V nedeljo se vrši tukaj odkritje spomenika v vojni padlim Junakom iz občine Kamna OoTica ln Lancovo. Na mramornl plošči so vklesana imena 35 volakov, ki so padli in žrtvovali svoje življenje za domovino. Spored slovesnosti odkritja spomenika je sledeči: Ob 10. url služba božja za vojake, pri kateri bo svlrala delavska jeseniška godba. Ob 2. popoldne sprevod iz vasi — zbirališče pred Kapusom — do Puleja, kjer se pridružijo sorojakl Iz Llpnice. Pri večernicah bo sodelovala Jeseniška godba. Po večernicah slavnostni govor na pokopališču pred spomenikom, pevske točke ter molitve za padle In umrle v vojni. K odkritju so vabljeni vsi nekdanji borci vojaki, ki so se srečno vrnili iz svetovne vojne ter vsi prijatelji tn znanci, ki so Jim še v spominu težki dnevi svetovne vojne. Posebno so vabljeni vsi domačini, starši, bratje, sestre in sorodniki padlih In umrlih iunakov, kakor tudi vsa društva.
HRASTNIK. Mestna Orjuna Hrastnlk-DnJ rma v nedeljo ob pol 10. obvezen članski sestanek. Ker ie dnevni red va2en in obsežen, se bratje in sestre pozivajo, da se sestanka sigurno udeleže Kdor se ga ne udeleži, zanade po predpisih društva strogi kazni. — Odbor.
OPLOTNICA. Dne 14. avgusta je umrla v starosti 30 let posestnlca Antonija Pukl, zapustlvšl sedem nepreskrbljenih otrok. Po-kojnlca Je uživala splošen ugled. Blag Ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
JARENINA. Sijajno uspela vzajemna prireditev šolskega upravitelfstva ter JM in Glasbene Matice že rodf sadove na deželi. Tudi pri Sv. Marjeti ob Pesnici ustanavlja šolsko vodstvo podružnico JM in Glasbeni Matici se bo nudila prilika, da razpne svoja krila polagoma po vseh Slovenskih goricah ter razlije naše pesmi mfli glas v dobro dušo prebivalstva teh lepih, a še premalo znanih krajev Povsod bodo klicali Glasbeno Matico k vzajemnim prireditvam. In tako bo dobro m zdravo! Preveč smo že strankarsko razjedeni in medsebojno obso-vraiženl, zato smo žejni nadstrankarskih kul turnih prireditev. Umestno Je naglašal nad-učltelj Conč ob priliki zadnje prireditve, da si vzajemno stiskajo v roke tri domovinske sestre: šolska mladina, Jugoslov. Matica ln Glasbena Matica v dosego jasnejše bodoč-
nosti lepe domovine. Zato ustanavljajte Ju-goslovensko Matico tudi po deželi in kličite k zajemnim prireditvam Glasbeno Matico in druga pevska društva, ki so po prevratu tako svobodna in vedro zažgolela po svobodni naši domovini. Bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so požrtvovalno sodelovali pri prvi veliki vzajemni prireditvi v Jarenini. Čast vsem!
Bela lisica
«Lovec» za mesec avgust 1925 objavlja na strani 361 iz peresa g. M. Š. naslednji zanimiv sestavek:
V dovškem lovišču pod Mežakljo, ob meji jeseniškega lovišča, je 8. julija pod večer stikal po tamkajšnjih travnikih ravnatelj H. Luckmann za srnjakom. Okoli pol osmih zvečer opazi, da se mu bliža neka bela žival. Misleč, da je pes in pozneje, da je mačka, ni vzbudila ta prikazen posebnega njegovega zanimanja. Ko pa se mu je žival približala, je na svoje presenečenje spoznal, da je lisica. Hitro se je stisnil k tlom in se pripravil na strel. Medtem se mu je lisica približala na kakih 70 korakov in ker ni bil zakrit, ga je opazila in obstala za grmom. izza katerega je molila samo glavo. Imenovani je lisico ves čas opazoval skozi daljnogled na puški. Bila je srednje velika žival in popolnoma snežnobela. Samo na smrčku od nosa proti očem je imela na vsaki strani majhno rumeno liso. Sicer pa je bila z repom vred čisto bela.
Ker ni mogel «srečni lovec« repetirke nikamor nasloniti, ni hotel tvegati strela s kroglo v ozko glavico, ki je bila nanj obrniena. misleč, da se bo lisica malo premaknila. Po dobri minuti takega gledanja pa se je lisica naveličala in potegnila svoj beli kožušček v varno goščavo. Kesanje je sicer prišlo v lovsko dušo. da ni potegnil na srečo v belo glavo, ali po toči zvoniti ne pomaga.
Naj mu sv. Humbert še enkrat nakloni to milost! Morda ve še kateri zelene bratovščine kaj o beli lisici?_
Proti odebetasfti
deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov ča|*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, i lica 204.
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—, Najmanjši znesek Din 10'-^
Vulkanizira
vse Vrst« f«®1 1? P"03 vulkanizacija P Škafar v Ljuhljani. Rimska cesta n
Za 150 Din
Vam naredi krasno obleko
Franc Burjak Liubliana. Ižanska cesta 44. zraven Mokarleve gostilne Sporočite, pridem »»
Kleparsko orodje
(strojel dam v najem, ev se lahko IzvrSuJe obrt istotam. Ponudbe na upravo
»Jutra« pod šifro .Vdova*.
fdofea?
Pekovski vajenec
•in kmetskib star!«-, nota. se takoj sprejme. — Naslov pove nprava .Jutra« F	20197
Izurjene pletilke
dobijo dobro stalno ilnlbo.
Naslov pove uprava .Jutra*
Več trg. pomočnikov
spretnih manufaktnrlstov
sprejme veletrgovina »Tr-gcveki dom« v Mariboru.
Kuharico
pri ino in pošteno, v starosti od 25—in let. zme7.no tndi v drugih gospodinjskih delih takoj sprejmem ta mesečno plačo 300 Din. Ponudbe na: Fani Poiane, valjčni mlin v Radečah, pri Zidanem moštu. 20328
Ključavničarskega pomočnika
Izučfnega. neoženj»nega, m bi bil obenem dobro n-vt-žban ln izprašan šofer, sprejme za takojšnji nastop Andrej Poglaj. Rakek It. 130.	20830
Starejšo natakarico
na račun se išče za pru-Retno gostilno tik Ljubljane. Event. se »prejmeta 2 se:-tri fsorodnicl) za vino. kuhinjo in jestvine. Pogoji In pojasnila v upr. »Jutra« 20389
Ubogljivo dekle
sprejme takoj zakonski par i 1 otrokom v lepem mestu na Dolenjskem. V hISI Je vodovod in elektrika. Kot opora gospe se more marsikaj naučiti ter ostane lahko stalno pri hiši. — Ponudbe na npravo .Jutra« pod šifro .Marljiva 281».
202S1
Prvovrstna frizerka
za dame, dobro izvežbana v an.iulirsnju las. masaži, barvanj« in .trne/m se sprejme t*koj. Ponudite R« Si. HareS. Maribor, Go! ska aUoa SI.
Postrežnlca
za jutranje ure. ki zna likati tn sobe biksati, se išče. Naslov pove uprava •Jutra«.	20358
Žagar
imeo ali oženjen ee sprejme ▼ poloviei septembra na vodno žago. — Ponudbe c zahtevkom plače qa naslov Skrbeo & Bartol, Ljubljana Kraila Petra trg Stev. 8.
203««
Gospodično
vajeno vseh pisarniških poslov se sprejme. Naslov v upravi .Jutra«.	20365
Kontoristinio
vajeno pravilne nemščine v pisari, gospodinjstva in kuhanja. neomadelevane preteklosti. prijetne zunanjosti, lobro, skrbno, zanesljivo in zvesto. 23—30 let staro, sprejme sodnijsko ločen trgovec In posestnik v LJubljani z otroki Pismene ponudbe pod .Dobrosrčen« na upravo .Jutra«. 20389
Mlinar
izurjen v valjčnem in malem mlinu, ISČo službe. — Vzame tudi majhen mlin v najem. Naslov pove uprava cJutra*.	20137
Mlada gospodična
inteligentna, z znanjem štirih jezikov, išče mesta blagajničarke ali kaj slič-nega. Sprejme tudi samo za. Čaa velesejma. Ponudbe pod « Velesejem 17» na um. «Jutra».	20354
Hišnika
oženjenesra. vpokojenca brez otrok. Iščem za gTaSčlno pri Zid. mostu. Ponudbe do d šifro «Pens!st» na upr. « Jutra*.	20307
«ššeioi
Trg. pomočnica
iavežbana, Ieli nastopiti s 1. ali 15. septembrom službo v večji manufakturni, galanterijski. event. tudi špecerijski trgovini v mestu. Naslov pove uprava .Jutra« 20180
Trgovski pomočnik
mlad in agilen, iSče službe v dobri hiši. Vajen Je vsega dela. Ponudbe eo prosi na upr. .Jutra« pod .Agilen«.
Vpokojenec
išče mesto sluge, skladiščnika ali čuvaja. Naslov v upravi .Jutra«.	20343
Velesejem!
Zastopstvo v kakšnem paviljonu na velesejmu prevzameta trgovsko izobražena gospod in gospodična. Cenjene ponudbe pod Šifro .Zastopstvo na velesejmu« na upravo .Jutra«. 20205
Na velesejmu
želi sluilie točllee, event. tudi kako drugo. Nastov t upravi .Jutra«.	20340
Šivilja
še ne izučena išče	mesta. Pomagala bi tudi v	gospodinjstvu. Naslov t	upravi .Jutra«.
Gospodična
inteligentna, brez roditeljev in sredstev prosi primerne •ležbe. Vešča je pisarniških In gospodinjskih poslov. ponudbe n« upravo •Jutra« pod Šifro »Sirota«.
20311
Trg. sotrudnica
prvovrstna moč, Izurjena v mešani stroki Ieli premeniti mesto, najraje v kako večjo trgovino v Ljubljani Ponudbe na upravo .Jutra« pod .Vestna in poštena 20315«.	20315
Trgovski pomočnik
specerlst, 20 let Etar. rrce službe za takojšnji nastop. Ponudbe na upravo .Jutra« v Mariboru pod Šifro .Pomočnik«.	20375
Javorjevih desk
30 mm debelih In suhih. 2 do 3 vagone proda Stolarna v Sodražicl.	20124
Pisalni stroj
amerik., znamke .Smith«, malo rabljen, dobro ohranjen. se ugodno proda. — Ogleda se ga lahko pn tvrdki .Teititia«, Krekov trg 10.	20271
Dva skobelnika
in več drugega mizarskega orodja se proda v Ziglerje-vi ulici 183. Novi Vodmat.
18420
Kroj. šivalni stroj
•Singer« ee proda ali zamenja za kolo. J. Kra«, ■krojaštvo. Florijanska ui. St. 8.	20312
Šivilja perila
vajena popravljati vsako perilo, Izvežbana v vsaKem ročnem delu sploh, spretna tudi v klobučarskem delu, se priporoča cenj. damam na dom. Naslov v upravi .Jutra« v Maribora. 20376
Kot oskrbnik
ali kaj stičnega iščem primernega mesta na deželi ali v ~ mestu. Franc Voniš Sv. Jurij ob Pesnici p. Sv. Kungota.	20380
Prodajalka
začetnica išče službe. — Dopise na upravo .Jutra«
pod «1. september 9837«.
20395
Schleussner
Photohilfsbuch
Din 8,—
Foto-materijal
Janko Pogačnik,
Ljubljana, Tavčarjeva ul 4.
841/01
Tovorni avto
znamke .BOssing«, 2tonski. popolnoma prenovljen, se proda ali zamenja za lahek osebni avto. Naslov pove uprava .Jutra«.	20105
Opremo za špec. trg.
se proda. Naslov v opravi »Jutra«.	20188
Moško kolo
dobro ohranjeno, se proda. Naslov pove nprava .Jutra« 20133
Gonilna jermena
prvovrstne in neprekosljive trpežnosti ter .Prima« vosek za mazanje jermenov, nudi po najnižji konkurenčni ceni tvrdka Cadel S Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica St. 35. Zahtevajte cenik in norce!
Motorno kolo
lahko. 2«. HP, v najboljšem stanju, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov pove uprava .Jutra«.	20856
Radi selitve
prodam novo bosansko garnituro za črno kavo. mizo. 4 stolčke za 1000 Din. — Istotam se proda lestenc iz medi e tremi žarnicami. Naslov pove uprava .Jutra«
Hišo
10 minut Iz R a d e i pn glavni cesti, z vrtom In sadnim drevjem, prodam trn 20.000 Din. Pojasnila daje Rezi Jerman, šivilja, Trbovlje I.	2038«
Gostilno
vzamem na račun. Dopis« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	20370
Krasen trg. lokal
za adaptirati v Ljubljani (Kolodvorska ulica). Nizka najemnina. Realitetna pi sama Prlvlek, Sodna ul. 5 20390
Gostilničarji in ka-varnarjl — pozor!
Veliki lokali ta gostimo in kavarno na razpolacro. Nizka najemnina. — Treba adaptirati. P.salitetna sarna PrivSek. Sodna ul. 5.
SO400
171
Enodružinsko hišico
podobno vili. s komfortom in vrtom, v bližini LJubljane. kupim. Ponudbe — toda brez posredovalca — na upr. «Jutra> pod Plfro «Plaefjiro».	20125
Jabolka
namizanih in za prešat kupim na vagone. Ponudbe na naslov: Jos. I. RoJe, Maribor-Lajtersbercr. •loic-sandrova 830.	20371
E22223
Pozor! Pozor!
Najvišje plačnjem stare moSke obleke, čevlje in pohištvo. Dopisnica zado-tuje ■ la pridem rti dom. Drame, Ljubliana. Gviusovo nabr. It. 29	20201
Autogenaparat
kompl. ali samo kotel, že rabljen, v dobrem stanju in nakovalo (ambos) 20 kg že rabljeno, se kupi. — Ponudb,-* na upravo .Jntra« pod »Ambos«.	20106
Bakreno žico
za napeljavo elektrike, od 3—6 mm premera, manjSo in večjo množino, kakor tudi izolatorje za zunanjo napeljr -o, le k u p I. — ponudb« na upravo »Jutra« pod značko »Baker«. 19981
Posestvo
% ure oddaljeno od Ptuja, obstoječe iz gospodarskih poslopij, z železobetonira-nlml hlevi teT S',i oralov krasnega vrta. primerno za večje podjetje. «e radi preselitve proda za ?20.0no Din. Natančnejša pojaenlla daje Marija Murko, Karčo-vina 17 pri Ptuju. 17214
Posestvo
tri četrt ure oddaljeno on rudokopa na Dolenjskem, obstoječe Ii gospodarskega poslopja, vinogradov, polja.
gozdov itd., naprodaj. — Pojasnila dale Fr. Oorene. TrliSče pri Mokronogu.
20317
Transmisijsko os.
lelaje is nosilo« od 40 do 80 mm kupim. Ponudbe z natančno navedbo debelosti In cene pod »Transmislja« na upr. »Jutra«. 203S5
Majhen avto
4sodežen. novejši tip kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Malo rabljen« 19237 ca upravo »Jutra«. Ž0S3B
Majhno hišico
z vrtom In njivo, na lepem prostoru (8 minut od kolo-dvora> v Domžalah, se
ugodno proda. Naslov povr uprava »Jutra«.	20361
Hišo (vilo)
v Ljubljani s takoj prostim stanovanjem in vrtom kupim. Ponodbe x navedbo cene pod »Takoj prosto stanovanje« na upr. Jutra.
203S2
Enodružinsko hišico
i vrtom In iroetln stanovanjem. oddaljeno največ 25 minut od glavne poŠte, kupim ali vzamem v najem Ponudbe z opisom in ceno na upr. »Jutra« pod Šifro »Stanovanje na razpolago«.
Parcele
proda v meetu In na periferiji Realitetna pisarna PrivSek. Sodna ulica St. 5
20398
Maihno trg. hišo
na najbolj prometni točki v Ljubljani, pripravno za mlekarno, trgovino, bnv-nico itd. rroda za SO.OOO Din Priv!efc, Sodna ur 5 20401
Kdor kupuje
aH prodaja
parcele, hISe, vile. tovarne, posestva Itd. m naj takoj i3vl v Realitetni pisarni PrivSek, Sodna ulica St. 5.
2030U

Sobo
za 4 do 6 tednov ISče. najraje v Tili, tudi ob periferiji mesta, zakonski par za takoj. Ponudbe tekom dneva ▼ npravi .Jutra«.
Sobo z vso oskrbo
iSče takoj soliden gospod 1'onndbe na upravo »Jutra« pod Slfro »Popolna oskrba« 20301
Dijakinje
•e sprejmejo v sredini mesta na hrano In stanovanje ter 6trogo nadzorstvo. — Vaslov pore oprava »Jutra« 20188
Nagrado
lam onemu, ki odda ali preskrbi stranki brez otrok
•	tanovanje 2 aH 1 sobe s kuhinjo in pritiklinami t mestu. Ponudbe na npravo
•	Jutra« pod .Čimprej««.
Priprosto sobo
čisto In tračno ISče soliden, ves dan odsoten gospod. Ponudb« z nave<Tt>o cene na upravo .Jutra« pod značko »Soba 9790».
20304
Dijaka
•e sprejme v vi o osr.rbo. — Na razpolago klavir m električna razsvetljava. — Naslov pove uprava »Jutra« 20343
Trem nižiešolcem
e odda lepa soba v rili s posebnim vhodom v I. nai-•tropju s hrano in skrbnim nadzorstvom. Vrt in klavir razpolago. Cena pen 800 Din. Naslov pove npr. «Jutra».	20352
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v sredini mesta, se odda solidnemu gospodu. Naslov » upravi »Jutra«.	20303
Sobico
čedno in priprosto, i i č e mirna gospodična. Ponudbe oa upr. »Jutra« pod Slfro »September«.	20321
Opremljeno sobo
sredi mesta, s posebnim vhodom, i Ič e t a zakonca 11 rez otrok. — Ponndbe na upravo »Jutra« pod »Brez otrok«.	20351
Dve dijakinji
sprejme učiteljica na stanovanje in hrano v sredini mesta. Naslov pove oprava .Jutra«.	20347
Dva mlajša dijaka
se sprejmeta v Sp. 9iSki s vso oskrbo za 625 Din. — Naelov pove uprava .Jutra« 20353
Kdo bi posodil
pridni vdovici 120.000 Din, ki ima dobro obrt v Ljubljani. za nakup hISe katero bi rabila za svojo ohrt. — Pismeno pod Slfro »Vdovl-ca srednjih let« na npravo »Jutra«.	20394
Državni uradnik
n,l kategorij« v Ljubljani. 501etni samec. Ieli znanja v svrho ženitve z inteligentno. dobrosrčno gospodično. simpatične zunanjosti. staro ca 40 let, e stalnim dohodkom in opremljenim stanovanjem. Dopise na upr. .Jutra« pod šifro • Zakasnel cv«t«. 20338
Sobo
bliZini
glavne poŠte ilie gospod^na »a ukoj ali s 1. septembrom. — Ponudb« pod Slfro .Opremljena« na upravo »Jutra«.	20359
Prazno sobo
zračno, lepo in separirano I IA e zakonski par brei otrok v mesto. Ponudb« na upr. »Jutra« pod litro »Plačam tndi naprej«.
Dva dijaka
prvoSolca, se sprejmeta na dobro oskrbo v P t o J n. Ponudbe na »Predujamski
aavod« v Ptuju. 20139
Dva dijaka
iz bolj,« rodbin« s« sprejmeta na stanovanje in hrano. Elegantna soba In dobra oskrba. Naslov pov« nprava »Jutra«. 20392
Prazno sobo
• poeetaim vhodom, iščem v centru LJubljane. — PrivSek, Sodna ulica St. 8.
20397
Stanovanja In sobe
kdor oddaja se naj Ukoj lavi v Realitetni pi-arni PrivSek, Ljubljana. Sodna o0W6	"S ««1»
Samostojen obrtnik
Ieli znanja s simpatično gospodično od 16—22 let radi ženitve. Cenj. dopise Je poslati na naslov: A. M. n a r t m a n. KrSko oh Savi. postno lrfeSe. 1S879
Samostojen obrtnik
z večjim kapitalom ieli znanja radi lenitve • gospodično s primernim premoženjem. Ponndbe s sliko na upravo »JutTt« pod »Bodoč« sreča«. 20310
Katera gospodična
stara 20—tU let. bi hotela
poroNti mladeniča Istih let z mllilon.klm posestvom, a mesarijo In gostilno v večjem dolenjskem trgu. — Pogoj neomad«*ževana pre-teklo.t in l.mooo Din ka-
Btah. ki bi služil za raz-rjeri« trgovin«. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe pod .Sreča ?807» na upravo »Jntra«.	50314
Gospodična
firljetne zunanjosti ln int«-igentna, želi resne« znanja i Ictetaklm gospodom. •Urim 30—10 let. Popise le s sliko na upr. »Jutrs« pod »Heliantha«. 20344
»Vardar«
Rad bi govoril s Teboj!
20364
Annemarie!
Pisma zelo, zelo vesel. —
Odpotujem tjakaj 28. avc. opoldne kakor zadnjič. Me obišče!? Prosim lepor —
Iskreno Te poljublja Tvoj W al ter.	2086«
Zvonimir!
Prečrtano vendar čitljivo. Pollji naslov ali pridi sam.
20878

Električni pianino
(Hnppfeld) proda po nizki reni KI-pek, trafika v Va-raždinu.	19125
Klavirska delavnica
in zaloga. — Poseben oddelek za popravila klavirjev in harmonijev, ki se točno in poceni ligotavljajo — Oglaševanje in popravila za Glasbeno Matico in kon-serrmtorij lzvrSuje moja tvrdka. Izdelovalec klavirjev W»rblnek, HiiSerjeva ulica 6,7.	20270
Klavir
dobro ohranjen, se kepi. Naslov pove uprava »Jutra«
20350
/''
Stenice!
OM. konc. zavod za po-končavanj« mrčesa sporoča, da j« dospelo prvovrstno sredstvo proti stenicam. — «Pana», Ljubljana, Poljanska oesU 12.	191 IT
Izložbeni aranžer
prevzame vsa aranžersk* dela za Ljubljanski velesejem. Cenjene ponudbe po« .Aranžers na upr. »Jutra*.
18209
Paviljone
na velesejmu sprejme v
dekoracijo Rud. Sever, Gosposvetska 6 (▼ MI! mesarja Slamiia).	18021
Ptuj — Celje
Stanovanje v Celju, obfto-ječo iz 2 pob, kabineta, kuhinje in pritiklin, te s a-menja s prllično enakim v Ptuju. — Zamenjava ee lahko izrrii takoj ali pozneje. Ponudbe pod šifro «Ptuj-Celje» na npravniStvo «Jutra».	Z
Mirna gospodična
i B č e za mesec september majhno prazno sobo r sredini m^sta — lahko podstrešna ali kletna. Ponudbe prosi na upravo «Jutra» pod značko «Mirna in tiha» Z
Plemenskega bika
muropoljske pasme. 1M let sUrega Ukoj proda H Blen, Braslovče. 20816
Izgubil se je
bel psiček -Foiterier« z znamko »Gornjigrad 9». ki 'lisi na Ime »Trtlhi«. Najditelja se naproša, da ga odda proti dobri nacTaoi na Selu St. S=Tt pri (Justinu	»357
Gospoda
ki žali sestanka s gospodično lz fimartna pod Šmarno goro pozivamo, da plača 17 Din, nakar objavimo oglas.
Novorojenčka
starega 3% mesece, zdravega fantki, se odda v vestno oskrbo sam^ tanes-
Srl osebi proti dobremu onorarju. Cenj. ponudbe pod »Vestna oskrba 9790« na spravo »Jutra« do 25. t. m.	20143
rfainoveifa Iznajdba!
Brez kvarjenja blaga kemično snažen!« 'n
vsakovrstno barvanj« oblek
ANTON B O C
Ljubljana, Selenliorpva nI. fi I. nadstr. Glinci-Tif 46.
■HiiriiBHna
Priporočamo knjigo: Stojanovič A.,
Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevl-d .ma. Knjiga velja s poštnino vred Din 3T— ter se naroča pri
Tiskovni zadrugi
v Ljubljani. Prešernova ulica 54
II

Mlišeje vseh vrst
v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska
izdeluje v kratkem času
„JUG0GHAF1KA« >KL1SAR]\JA
t r..rr TiL.i tM. sv. petra kasip št. 2:1.
uročila sprejema tudi oglasni oddelek uprave cJutra", Prešernova ulica i.
Joseoh Delteil:
Roman.	®
Medtem Auvergnatovke že vnovič napadajo. Obraze kot gra= nit, lase razmršene liki Centralni Masif, se z opankami na nogah in s srcem v rokah kričaje plazijo te moško*drzne ženske od stop= niče do stopnice in zavzemajo poslopje. Gospod župan s svojo rdečo šerpo zastira dostop na Norveško. Visoko vzravnan stoji na stopnicah svoje domovine, in njegove na smrt otožne lepe oči se škrlatasto svetlikajo izpod plavih las. Neka Auvergnatovka mu brez usmijenja zapiči svoj kuhinjski nož v srce. Župan se zgrudi in pade na šerpo. Auvergnatovke se razkrope v županstvo. Tišina. Noč . . .
* *
*
Samotna ženska se tiho približuje ležečemu junku. Skloni se na krvavo truplo, nagne glavo na okrvavele oči in položi usta na sovražnikova . . .
Eleonora! Eleonora!
VI. Elie-EIie
Elie=Elie je stal pred škrlatno retorto že tisoč let. Visok kot Metafizika, s četverokotno brado in lasmi kot črni lev, ogrnjen v bel jopič je motril skozi lupo kipečo kulturo kužnega bacila. Nje= gov tolsti cbraz, podoben hlebu sira, je bil globoko resen. Oči so mu pohotno zrle doi na semitski nos, in brki so se izlivali v njc= govo brado liki reka v morje. Njegovo čelo je bilo kot tempelj Sa= lomonov.
Doktor si je uredil laboratorij v poročni dvorani bergenskega županstva. Dvorana je bila s hodnikom v zvezi z Eleonorinimi sc? bami. Bila je prostorna, stene so bile ometane z apnom, tla so bila iz jelovega lesa. Na stenah so visele slike, ki so deviško sramežs Ijivo prikazovale 12 poročnih sladkosti, počenši z najprvim trenuts kom, ko žena odgrne svojo tenčičasto srajčico. pa do velikega dneva poroda.
Dvoje širokih oken je gledalo na Severni vrt, kjer so se posred brez, jeik in rododendrov podile puritanske gosi, en kljunaš in dva severna jelena.
Dvorana je bila opremljena z mizami iz surovega lesa, s par omarami in s policami za kniige. Vsepovsod so se gomilile fijole,
inštrumenti, epruvete.
Elie=Eiie je pazljivo motril razvitek bacila v kipeči goveji krvi. Sempatja je s kazalcem pogladil lepo epruveto, in nakrdt je celo njegovo telo postalo kot magnetično. V tistem hipu se je začulo v sobi, kot da bi iz vseh kotov zabrenčale mirijade in mirijade hroščev.
V sobo stopi deklina. Bila je majhna, izredno lepa Perzijka, ogrnjena s šalom in s svojo kožo. Ljubimka 'n metresa; mecresa je bila rojena kot se rodi cvetka. Ime ji je bilo Muha. Imela je bogato znanje iz medicine in lase kot prešičji rep. Znala je pripravljati klistirje, jokati in podajati kirurške nože.
Vstopila je neslišno, bila je bosa. V laboratoriju se je kretala neprisiljeno in čitala gospodarju povelja iz oči. Brisala je prašne steklenice in pospravljala kantaride. Okoli vratu se ji je vilo ste* kleno ogrlje nalik deževnici.
Hipoma je zakašljala, in doktor Elie*Elie s^ je izmučen kot zem* lja sesedel v naslonjač. Bil je širok naslonjač z nizkimi nogami in rokami, močnimi in debelimi kakor biceps. Na naslonilu iz hrasto^ vine je bila izrezljana matrona s krepkimi bedri, izlivajoča vedro solz v vodnjak pod popkom.
Elie=E!ie se je zgrudil v naslonjaču. Nataknil si je lornjon. urav* nai svoj žolti obraz in postal otožen liki olivni vr t. V tej legi je njegova brada, uprta v strop, docela nalikovala topu, Adamovo jabolko pod brado pa se je zdelo kot kroglr In sentimentalni žid se je sredi med mikrobami uda! snu. Rojen je bil na Dunaju (Av* strija) od čifutskega očeta pa ameriške matere. Židovska in vankejska kri sta sc v njegovih žiiah skladali prav kakor v moderni družbi. Tej zmesi je dolgoval svojo zunanjost in smisel za trgovske posle. Dunajski valčki, Ezavova leča in chicaške svinje so spopol* njevale hrano njegovi vagabundski meseni duši. Bil je nežnočuten kot nadvojvoda in zavaljen kot bankir z Wall=Streeta. Iz njegove maščobne debelušnosti, z njegovega obraza, opremljenega z zlatimi očali, je odsevala tisočletna sla, vsa objeta od muzike in tolšče. Pohabljena, obrezana cvetka bastardske lepote: tako se je v njego* vem telesu družilo slovansko meso s kostmi novega sveta. Mojzes in Rockeieller.
Snival je; snival o Elconori. S tolstimi trepalnicami zastrtih oči si jo je predstavljal vso nago. kako raziskuje Yersinov coccobacil. V nežnih prstih je držala fijolo kulture in razpleteni lasje so sc ji izlivali dol do stegen. Toda hipoma se ie zadaj za njo pojavil člo* vek, krasen Severnjak bisernih zob . . .
Ljubosumnost? Doktor Elie*Elic da bi bil ljubosumen? Ne. So* dobnik Abrahama, Estere in Rothschilda, predstavnik tistega z
razumnostjo obdarjenega plemena, ki s filozofsko ravnodušnostjo prenaša najtežje udarce, učenjak=bakterijo!og iz leta 1926 — ne, on ni bil ljubosumen. Bilo mu jc le. kot da se mu je mlada miš zagrizla v srce.
Po zavzetju magistrata jc Eleonora dala prenesti bergenskega župana v najlepšo dvorano v občinski hiši. Vso r.oč jc prečuia ob vznožju njegove postelje. Iz čuta do dolžnosti? Radi zabave? Po. gied na njegove prebodene prsi, š" vroče od krvi in čutne energije, jo je navdajal z neizrečeno tugo. Hotela je sama, osebno oskrbovat' ranjenca. Zato ga je skrila v mestni laboratorij. Ni trajalo do'go in lepi župan (ime mu je bilo Molde) je hvalil boga za svoje rane Med ljudmi je šel glas. da Eleonori ni bil samo bolnik. Ljubezni n: mar mikrob in meridijanov.
Ne, El:e«Elie ni bil ljubosumen, ljubosumen v navadnem smislu besede. Toda mala Perzijka. kot da je slutila uro, napovedano od prerokov, je vedno poklekala k njegovim nogam. Brez besede si je začela razpletati lase in jih je, sklanjaje se na tla, ovijala po Elie=Eliejevih čevljih. On pa je mrmral v svoj stolp slonokoščeni besede, ki so se sprva zdele nerazumljive, in šele v tišini se jim je razvezal smisel:
»Eleonora. zlatolasa,
Eleonora. zlata vsa!»
Muh" — jc takrat zgrbila še belj. Povesila jc čelo. Elie*Elie pa je velič eno položi! svoje nege sužnji na glavo. In v tem polo> žaju, ns svetopisemskemu raku. je mala Perzijka zapela ne«
skončno uežno melodijo. .Mikrobe pa so se parile v epruvetah . . .
» « •
Doktor je vstal in si pretegnil ude. Perzijka si je uravnala obleko in se lagotno podala na delo. Na licih ji je sijal mesen nasmešek, njene debele rožnate ustnice so razodevale vseobčo pohotnost.
Elie*Elie jc začel žvižgati melodijo iz jazz^banda. Lice se mu je zvedrilo in oči so mu vzplamenele kot liker v steklenicah. Prijela ga je želja po svežem zraku, zahotelo se mu je gibanja na prostem. Slekel si je svoj delovni jopič in se prikazal v meščanski obleki z zlato verižico. Suknjič modernega kroja (Smiller & Co. ali pa Gra* ne), natrpan z rentnimi papirji, se je elegantno oklepal njegovega telesa, :n hlače so bile ena sama zgiba. Na kravati mu je blestel briljant.
Perzijka mu smehljaje ogrne površnik, in doktor odide. Še! je po Skarški ulici in prodajalci so mu ponujali ruma in saparilj. Sre= čaval je stare ženske s psi in palicami. Po cestah so se klatile trope parfumiranih postopačev in stikale za mačkami, slaniki in dekli' cami.
Mama — mama,
glej lo je pravo .GAZELA"-milo, ki se Iako krasno peni, da snažno in belo perilo ler prihrani Irud in delo
jugoslavenska tvarnica cavaia te žeiiezne i celične robe d. d.
Zašfifsii znak.
žc od Sin 1SS naprej kakor vsa ostala oblačila za gospode in dečke
kup32e najseneje in najbolje
v splošno znani detajlni trgovini na Eriav5evi cesSa šSev. 2 (nasproti dramskega gledilišča)
konfekcijska tovarne P!tfiW 8E8šg*SSfi S So., Liubljana.
grozdjja, issošta m vina. v tekači trgatvi ss stavila na razoolsžeraše sa nakus ša sk*pe-picito ter dale hitra in točna pcfasmla TRSOVSK0.OBRTNO F0SBS9NISTV0
MAEf* DAV. 8SNZIA, SPLIT.
»mmnitfmm motusK^mv	• r-
prlčaeaa s daesn i, m. prevažati s ©sabsisii aEfCESoMana pažslfee In prtljaga-proti aarsčila is g»osia?e i?.s«ek * poSfabso d©l0G3*se fers?® psj aafsižfJfe koalsaresčala
| csasfe. ssssms PGS&AJ, !sSsek: 239. ^Ibhbbhb——aam
«J;itrov» roman
tat^rp^a pkozinskoi Dapeta vpphina prpplptpn* s fan taktičnimi mplrtljajl od ta-fptka it«. kcn.-p ki prina-Sajn pavduspoprno fitatHjn t |ptprPf»*otnim rairaotri-vanjpm v.ak hip pre.pnp fppja. ki m'i le »Ipili rt t, očaranjp tn ironptprnncija in loppt prpppnp?p0j« tako. tia «o ffatptji pp.trpno prifs-kovali v=ako narfaljpvanje romaoa. i* tzSpl in p« dobiva prt opravi .Jutra* t Ljubljani
Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, iolj zabavati Vas ne nore nobena knjiga!
55 Dio . 45 Dio
Vpisna «tana .
Broiirana pa
Priporočamo
novo izdajo
]nko IKRIM
romanov i

Kdor oglašajs. ta napredni
8
5	♦
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z.
__Sv. Patra ceste štev. 19.
Malvečfi dobiiefc fe Din 1,509,080.
Cela srečka v tretjem razredu stane Din 240 — Polovična srečka v tretjem razredu stane Din 120'— Četrtinska srečka v tretjem razredu stane Din 60 —
Sadnfi termm za aakin srečk !9 31. avgust t. 1.
Ze pri prvem razredu je zadela v tem zavodu kupljena srečka štev. 30.282 Din 12.000.
Fctrebna pojasnila pismene ic ustmeas vecko na razpclago
Cyclamen
BroS. 22 Din, vez. 27 Din, pošt 1-25 Din
Agitator
Broš 18 Din, vei. 23 Din. pošti-25 Din
Izdala |ih J*
Tiskovna zadruga v Ljabijani
Vsak Jugoslovan
mora ooznati svoio domovino!
Vse, kar moraš vedeti, dobiš v knjigi
Melik:
faicijlsta
c električni :troH uerx!ranega ISče p.Iekirično psdietie za lakaji.
Natančne ponudbe s curriculum vitae: Maribor, poštni predal 2.
OIOlOlOBOlOlOlOiOlO
Prvovrstne
0
o ■
o ■
o
B
o ■
o
štgparice in krojače
za vojaško in civilno delo rabi Fabriha Ob?*če , Boston" a. d.
v Beogradu. Javiti se pismeno na gornjo
adreso.
0 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
OIOBOIOIOIOIOIOIOIO
Frofioli! fnftrike jaipanfCB.
Glasovita fabrika šampanica Jotran Hinkel-a, Kraljev Breg (a bližini Subotice, Bačka) proJaie se sa celokuonim uredjajem i stovarištem gotove kao i pola gotove robe. Nuz fabriku pripada 4 lanca r.cmlje. Za slučaj potrebe može se kraj fabrike nalazefl se vinograd i kupiti.
Med u uredjaj snadaju za fabrikadju šam-nnnica petrebit: najmoderniji strojevi, pumpe, mašine za kuhanje ta!'.ije, destilacij?ki apaiati itd.
Sa fabrikom zajedno prodaje se: 2200 bi pra-.ne buradi. de oma za transport, de-oma za skladtšte, 20 000 praznih šampanjskih ilaša I buteljnih flaša, 8000 flaša gotovog šampanjca, te 9000 fiaša polugotovog šampanjca. Prodaja če se vršiti outem javr.e dražbe na Hcu mest? dne 23. augusta 1929. god. u 10 sati.
Fabrika, uredjaj i stovarišie može se za radno vreme nvljek pejledati. Bliže Informacije daje Or. Isidor Bardoš, advokat u SuboticL
Subotica, dne 11. augusta 1925. Opunom. starateHka komisija za nrodaju šampanjske fabrke Jano;a Hlnkel-a. 4382a MBBCTSggBnMBBaaBBMBB^im««
i&r Kupi se
leseno skladišče
v meri 30 do 40 m dolžine, globočine
9 do 11 m. Ponudbe na upravništvo „Jutra" pod „IjfiSfino skladišče^'.
CslotBG ^iis i\m na s^^FOT^mg
ID

M M Din HO M poštnino
Prodaje se u kn;issfni
TisScvas ukm
V LJUBLJANI
Prešernova ulica 54
nasproti glavne pošte
Rf Ppešsrao^a uL 50 (f laSf&OIB pSSiipjii).
Ofarestovanje vleg, rakuo ir predaje vsakovrstnih vrtdro5t'ih papirjev, de-jiz in valut, borzna naročite. preduiiiii in kreaiži vsat<e vrsiž. esi cmpt In inkasa menic ter nakazila v tu- In inozemstvo, safe-tieposiis iid. iid.
Impcrterji! Eksporterji!
Kupčijske zveze, zastopstva trgovskih hiš, tovarn in tvrdk vseh panog v Italiji dobite najlažje in najceneje potom
v najvažnejših itali;an. dn.-vnlkih, ki so:
11 Corriera della Sera, .Milano; La Sera, Mila 'o; I.a Giustizia, M lano; Edinost, Trieste; La Sera, Trieste, II Popolo di Tr-este; Goriška Sirska, Gorizia; 11 Mondo di '■'orna; La Tribuna di Roma; II Secolo XIX, Genova; 11 Corriere Mer-c.intile. Genova; II Mezzoglorn / di Na-poli; La Vedetta d'ltalia, Fiume itd.
Proračune stroškov po originalnih časopisnih cenah dobavlja po navedbi oglasnega teksta in prostora takoi itali :nsko zastopstvo dnevnika .JUTRO"
P'JSBL!C!TA G, CEHOVSH
Trieste, Viaie XX Seifsmbre G5 I
Podružnica v Milanu, Via Solferino N 11.

Lrsjujc dr. .\lbcrt Kramer. Izdaja za Konzorcij «Jutrao Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Frar. Jczeršck, Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Liubliani.