14. številka. Ljubljana, v četrtek 17. jannvarja 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI MRI Iihajft vsak dan irvfer, iziniSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za avBtro-ogerske dežele za vse leto 18 gld., ?a pol leta K gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 4U kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto l.'l gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 ;iM. IU ki*. Za polivanj« na dom računa ae po 10 kr. na mei-pc, po 30 kr. za četrt leta. — Z i tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina mala. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po »J kr., če se oznan'lo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ne dvakrat, in p> 4 kr , če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo iu upravnifitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravniltva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dvojna mera. (Ponatis iz „Scče1'.) Naši nezmotljivi uredniki takozvanih „katoličkih" listov imajo vedno dvojno mero pri rokah: jedno za se iu nvoje ljubljence, drugo pa za nas liberalne grešnike.. Ko smo bili 1. 1891. v trdem boju pred volitvami izzvani ter povedali, kakošna je okolica nasprotnega kandidata, tedaj je takratna „Stara" prizanesljivo, spravljivo in pobožno povzdignila oči k nebu in vzdihnila: „saj so se »pokorili, spovedaliso.se in, upamo, odpuščeno jim je" — Prav! A z nami liberalci se poje druga pesem! Pri nas ne velja ne pokora, ne spoved, da, niti javna in najsvečanejša izjava, ki je sploh mogoča. Neki slovenski odi ičnjak in poslanec je o priliki nove mase tvojega brata prejel sv. Rešnje Telo — a kaj je dejal isti pisatelj? Za hinavca ga je proglasil! Ako ne gre v cerkev, je brezbožuež in liberalec; ako gre, proglase ga za hinavca, kar je še hujšo in kar kaže jako podel značaj. Za nas raz-kričane liberalce torej ni pomoči, ni odpuščanja! Ali ni tako ravnanje le suho natolcevanje, katero bi morali merodajni krogi vender jedenkrat že prepovedati svojim podložnikom, da se konečno jedenkrat omeji pohujšanje, ki raste od d.eva k dnevu? V čegavo škodo V ! Shod zaupnih mož v Ljubljani 29. novembra bo je dogovoril in zjedinil za program, kateri so soglasno sprejeli vsi možje raz uri onih iz Trsta in Istre. Temu programu ne morejo očitati nič slabega, ker je pošten stari slovenski versko-ua-rodni program. Ali ker so sprejete resolucijo dobre — tojihjezi. Koliko veselje bi uživali, ako bi slu d proglasil manj dobre, recimo liberalno nadahnjene resolucije! Da, veselili bi se tega, ker hočejo imeti prepir za v s .i k o ceno, a take resolucije hi jim silno dobro došle. Ker so pa resolucije dobre, ker je svečano proglašeni program pošten z verskega in narodnega stališča, lato se zelene od jeze in iščejo načine, kako bi vkljub temu nadaljevali svoj srbnriti boj. Oni hočejo imeti brezbožne liberalce, zato si jih ustvarjajo, ker jih v resnici ni, da morejo udrihati na levo in desno in da bi na take grde načine podrli osebe, ki so na poti njih pohlepnim g o s p o d s t v a ž e Ij n i m nakanam. Da bi torej vender-le obveljala njihova, na tole u-jejo vseh 456 najodličnejših mož iz vse Slovenije, da njih sklepi 29. novembr« v Ljubljani so le na v i d e zn i, da so ostali vkljub temu stari „brez-božniki in liberalci4*, da lepe resolucije so le pesek v oči, da so le potajili svoje prave liberalne nazore, ker se bojo rastoče moči takozvane katoliške stranke. Upravništvo , jedinega katoliškega glasila" na Goriškem, t. j. »Primorskega Lista", je celo raztrosilo v škandalozno slabi slovenščini neumno, zlobno, uprav peklensko navihano laž, da „liberalci na shodu v Ljubljani bi najraje videli, da bi ne bilo ne papeža, ne duhovnikov, ne cerkva". Nečuven škandali Slovensko razumništvo iz vse Slovenije mora se čutiti globoko žaljeno v svo-jsm verskem in narodnem čutu pri takih infamnih natolcevanjih, obrekovanjih in klevetanjih od stranij, ki morajo najbolje vedeti, kaj uči 8. zapoved božja, kaj pravi katoliška morala. Razumništvo slovensko mora se odločno opreti takemu neverjetno predrznemu blebetanju in oakrunjenju poštenega imena in prepričanja, a upreti «• mora ne način, da bo daleč odmevalo in da se jedenkrat za vselej zabrani tako le v nas Slovencih nv-g >če nekrščansko — brezvestno hujskanje in ob rekovanje. Koliko veselje bi zavladalo n. pr. mej „Eco-vimi" Italijani, ako bi mej njimi prišlo skupaj 4f>0 najodličnejših posvetnjakov, ki bi proglasili tak program. Isti „Prim. List", „Slovenec" in kar je še podobnih z Židi koaliranih časnikarskih reptilij, peli bi jim čast in hvalo — le v domačem taboru nočejo in ne marajo videti velepomembnega pojava, da posvetno razumništvo proglaša z vso odločnostjo stari versko-narodni program. — Na tak način je seveda nemogoča vsaka poštena sprava! Ako se vsemu slovenskemu posvetnemu razumništvu — ki brezpogojno ne kleči v prahu pred privilegovano gospodo — podtikajo o vsaki priliki in za naj poštenej še čine le slabi, nečedni, grdi, hinavski nameni, potem je seveda zbli-žanje nemogoče. Ali razumništvo slovensko bo moralo "topiti na noge, da si odločno in razločno prepove tako večno hnjskarijo, večno obrekovanje, natolcevanje in laž. Naj nikdo ne misli, da cvet slovenskega naroda ne bo znal braniti svojega poštenega imena in prepričanja! Kam pa pridemo, ako se bodo tako sijajne izjave tolikih slovenskih od-ličnjakov, kakoršne so brez dvoma sprejete resolucije, tako drzno zavračale kot hinavstvo brez realne podlage — iu to od stranij, ki bi morale v prid svojemu svetemu poklicu vsak dan Boga hvaliti, da take in ne drugačne izjave prihajajo iz srede posvetnega razumništva. — Ako pojde tako dalje, bojimo se prav zaresno, da bi kedaj res utegnil priti na Slovensko oni volk, katerega toliko kličejo, a bo prepozno, kakor je bilo prepozno za Janezka na paši, ko ga je naposled volk res raztrgal. To bo pa zasluga jedino le naših sedanjih obrekovalcev, ki ne delajo drugega, kakor da odbijajo od sebe slovensko razumništvo, pitajoči ga s hinavci in potu h njen c i ter podeči celo iz svetišč, izpred spoved niče in oltarja. Tu je zares vera v nevarnosti! Kdor ima dolžnost in moč, naj se oglasi, dokler je še čas! Ali prvo bodi slovensko razumništvo samo, ki naj se upre takemu nevarnemu počenjati j u zaslepljenih strankarskih apostolov jeze in sovraštva ! Še jeden dokaz o tej zloglasni dvojni meri! Leta 1887. se je u tihotapil v „Slov. Narod" po neprevidnosti pokojnega urednika Zelezni-karja neki grd, žaljiv, nedopusten izraz v nekem dopisu iz Rusije, ki se je dal obrniti poleg drugih tudi na osebo kardinala Peccija (sedanjega slo-večega papeža Leva XIII.) To je tisti zloglasni pridevek „izvrg človeštva", ki se je dal, kakor smo rekli, v sled nesrečne stilizacije obrniti tudi na samega papeža Ali nikdo „Narodovih" Či-tateljev ni obračal onega pridevka na sv. Očeta, kajti isti „Narod" sam spada od početka mej častilce, oboževatelje slavnega, velikega, Slovanom nenavadno naklonjenega Leva XIII. — Toda kdor išče prepir, ga tudi najde. Zagnali so velikanski hrup proti „Narodu" — in šli s tem na roko Bisuiarckovemu pozivu v „ Deutsche Allgem. Zeit." in — dunajskim krogom, katerim ni ugajala sveža slovanska sapa, ki je zapihljala po Slovenskem. Glavno uredništvo „Slov. Naroda" je dalo svečano izjavo, da ono tolmačenje je krivo in da jako obžaluje nesrečno stilizacijo, katero je prezrl svoje posle nekoliko zanemarjajoč urednik. Upravni odbor „Narodne Tiskarne" je urednika tudi kaznoval zaradi te malomarnosti. Povsod na svetu bi se bili zadovoljili s takim sijajnim zadoščenjem in veselili bi se bili, da oni zares skrajno nedopustni pridevek so ne tiče niti v najmanjšem nad vso kritiko uzvišenega sv. Očeta. Le pri nas na Slovenskem to ni zadoščalo, kajti misija nekaterih ljudij ni ta, da bi mir ohranili na slovenski zemlji, da bi združili vse narodove sloje za uspešno delo na verskem in narodnem polju, marveč ta, da se razpor in večno sovraštvo zaneti na tej uhorni zemljici slovenski, da se toliko prej uresniči nad nami prežalostno, že toliko hudega in bridkega doprineslo g-slo: „Divide et impera I „Slov. Narodu" niso niti dovolili, da bi se prav pošteno opravičil, da bi pojasnil krivico, katero mu deliijo. Skoro ves teden ga ni bil > mej svet! Ali vkljub odločnim izjavam uredništva in upravnega odbora razlegal se je po Sloveniji hu-ronski krik, kako da „Slov. Narod" psuje ljubljenega sv. Odeta. In tak krik ponavlja se od t dna do tedna, tu ni odpuščanja, ni usmiljenja, ni odveze niti n« na očitno spoved, na javno pojasnilo, na sijajno popravo tega, kar se je zagrešilo, — dodira so ob istem času prizanesljivo izjavljali proti nam, da je potov o odpuščeno tistim, ki so bogokletno zasramovali na javnem kraju — sv. Razpelo našega Gospoda in O d r eš e n i k a. Taka je dvojna mera na Slovenskem ! In celo zdaj, ko leži urednik Železnikar že davno v črnem grobu spravljen z Bogom in svetom — in naša sv. vera nam daje tolažbo, da je neskončno usmiljeni Oče nebeški spregledal njegove slabosti in mu odpustil vse, kar je na svetu zagrešil, — še danes se vlači po javnih listih njegov pogrešek, še danes se vsemu slovenskemu razumništvu, stoječemu v krogu „SIov. Naroda", pri vsaki priliki drzovito brusi v obraz oni dvoumni „izvrg človeštva", proti kateremu so najsvečaneje protestovali tisti, ki so sami najboljši tolmači svojih namenov in nazorov, katere je zastopal in zastopa „Slovenski Narod". In še v zadnji številki je ponovi! „Pr. List" to obrekovanje, ko vender ve, da je urednik že davno mrtev, da je Sel spokorjen in z Bogom spravljen s tega sveta. Ali je to krščansko V Ali je to katoliško? Ali tako uči naša sv. vera V Ali gospodom pri „Primorskem Listu" je bore malo do vsega tega! Oni pripravljajo že zdaj ugodna tla za oni vitežki čin — ki je alfa in ornega njihovega bojevitega divjanja — ko poreko: Glejte, volilci, v takem taborju so dr. Gregorčič, Coronini, Grča itd. Oblatiti hočejo vso njih okolico, ki mora ostati na vekov veke omadeževana, dočim se njihova okolica očisti in posveti z angeljsko nedolžnostjo takoj, ko morejo podati dokaz o zadobljeni formalni odvezi. In to je profanacija sv. vere, to je skrajno omadeže-vanje sv. cerkve, iz katere trumoma pode cvet slovenskega razumništva, da bi se oni lože kot jedini gospodarji košatih ne le v cerkvi, ampak tudi zunaj nje. — Ali slovensko razumništvo ostane zvesto svojemu versko-narodnemu programu in bo skušalo postaviti tudi v najvišjih krogih na laž nestrpno upitje takih svojih zaslepljenih nasprotnikov, da privesla kdaj z revnim čolničem slovenskim v varno zavetje, ki zagotovi narodu časno in večno srečo. Rekli smo! Francoska kriza. Dne 28. junija, torej pred sedmimi meseci je bil Casimir Perier voljen predsednikom francoske republike. Takrat je slovesno obljubil, da ostane sedem 1-t na svojem mestu, a že po sedmih me-aecih je vrgel od sebe predsedstvo in zgol iz ošab-nosti, svojeglavosti in strahopetstva prouzročil nevarno krizo. Gasi mir-Periera so volili takozvani oportunisti predsednikom in to s pomočjo monarhistov, proti njemu pa so glasovale vse napredne republikanske frakcije. Vedele so, da je Casimir-Perier strupen reakcijonar, ki želi svojo moč čim bolj utrditi in uničiti splošno volilno pravico. Perier, sam brezsrčen oderuh antinskih pre-mogarjev, j« bil kot predsednik samo predsednik bogatašev; bil je pač predsednik republike, ne pa republikansk predsednik, ampak skušal je vladati, kakor kak kralj. Tiskovne pravde, kazenske obsodbe zaradi raz-žaljenja predsednika, zakoni zoper „anarhiste", s katerimi zakoni pa je moči zadeti vsakogar, kdor ne trobi v vladni rog, splošna korupcija — to je bilanca polletnega predsedovanja Casimira-Periera. Zakaj je Perinr odstopil? Uzroki, katere navaja v svoji poslanici na parlament, ho nič vredni, to je puhel izgovor. Perier je z Dupuvein skušal uveljaviti reakcijo in najprej odpraviti splošno volilno pravico, katera mu je prizadela dva huda udarca. Prvi udarec je bila volitev socialističnega poslanca v rojstnem kroju Perierovem, drug« udarec je bila volitev žurnal ista Kichuda, zaprtega radi žaljenja predsednika. Zbornica je zahtevala, naj se Hichard izpusti iz zapora. Perier in Dupuy sta pri tej priliki poskusila prvi atentat na splošno volilno pravico. Prisilila sta poslance z raznimi grožnjami, da so glasovali zoper predlog« iu poslanci no se uklonili. 4b ur pozneje je moralo ministerstvo odstopiti in sicer zaradi jako umuzane afčre. L. 188o. so se bile podaljšale koncesija nekaterih železnic. ►Sedanji minister notranjih del in dobri prijatelj Pe-rierov, žid Ravnal, je bil takrat minister javnih zgradb, bivši minister, sedaj zaradi sleparij zaprti Daihaur jo bil drž. tajnik. Koncesije so se podaljšale za petdeset let, a .pozabilo" se je, postaviti vanje, da se ne podaljša državna garancija obresti j. Državni svet je v tem sporu odločil v korist železniškim družbam, vsled česar je pošteni minister Darthou odstopil. Stvar je prišla v zbornico, sklenilo se je, začeti preiskavo proti Ravnalu, in naposled He je ministarstva izreklo nezaupanje. Diipuv je podal ostavko. Perier je imel sestaviti novo vlado, a spoznal je koj, da take vlade, ki bi izvrševala njegove ukaz«, ne more sestaviti. Z radikalci, ki so glasovali proti njemu in pobijali, kar je on osebno zasnoval, ni hotel vladati, ker pa brez njih ni bilo izhajati, je vrgel puško v koruzo in sramotno dezertiral, ne meneč se za veliko nevarnost, v katero je s tem spravil republiko. Mož ne zasluži, da mu francoski narod še jedenkrat izk;iže zaupanje in ga voli predsednikom; zaslužil je v polni meri, da se pahne v temo pozabe. Danes se zhereta senat in poslanska zbornica v Versaillesu, da volita novega predsednika. Kandidatov je mnogo: ministerski predsednik Dupuy, odvetnik in bivši minister Waldeck-Rou8seau; pred-*ednik senata Challemel - Lacour; bivši minister Spuller; predsednik poslanske zbornice Brisson. Hrisson je kandidat radikalcev in socijalistov, vsi drugi so kandidati oportunistov. Najnevarnejši kandidat pa je Perier, ker dela vlaila zanj z vsemi silami. Kot kandidati se pa imenujejo tudi trije generali : Dupuy, Fevrier, Saussier, kateri se vsi prištevajo oportunistom. Odstop Perierov je na Francoskem in tudi v inozemstvu naredil jako slab utis. Splošno se njegova odpoved obsoja. Perier ni bil nikdar simpatičen človek, zdaj pa je postal vsemu svetu antipatičan. V I*|iilftl|niif, 17. januvarja. Zapomnimo si to! Z ozirom na sklepe laške večine iaterskega deželnega zbora glede ministerske naredbe o sestavljanju liste porotnikov, pravi stara dunajska oficijozna „Presse", da se je lista za 1. 18i*5. sestavila točno po določbi § 9. zakona z dne 23. maju 1873, kateri paragraf veleva, da je v jezikovno mšanih deželah jezikovna osposoblje- nost poseben kvalifikacijski moment. Vladen list torej priznava, da se na Primorskem dvajset lat ni izpolnoval zakon, da se porotniške liste niso praviloma sestavljale, dasi so se primorski Slovani leto za letom pritoževali, ne da bi se bili poklicani čuvarji zakonov za to zmenili. Ogerska kriza je končana. Novo ministarstvo je prev/elo vlado, staro je odstopilo. Značilno je, da cesar nobenemu odstop i vših ministrov ni podelil nikakega redu, le Lukacs in Hieronvmi sta postala tajna svetnika, kar postane vsak minister, če je le nekaj časa posloval. Rusija in Koburžan. Ruski „Svčt" piše: „Kakov pomen ima amnestija bolgarska, je najbolje razvideti iz angleških listov, ki ne morejo prikriti strahu, katero je v njih obudil vzprejem Can-kova in Karavelova. Mej Cankovci in Karavelovci, ki so si doslej glede notranje politike nasprotovali, je nastal mir. Porazuraeli so se. Kdor ve, kako utegneta Cankov in Karavelov uplivati na bolgarski narod, ta razume strah angleških in drugih zapadnoevropskih listov. Ni dvoma, da nastane v Bolgarski nova ura in da se kmalu konča bolgarska tragikomedija. Koburžan se trudi, pridobiti hi priznanje Rusije. Gotovo bo zahteval, naj Cankov posreduje. Ali postopanje bolgarskega psevdo-kneza ni bilo niti za časa Stambulova, uiti je sedaj tako, da bi mu mogla Rusija verjeti, on bo, dokler bo na Bolgarskem, zvest agent Avstro Ogei ske in njenih zaveznikov, zato pa se more bolgarsko vprašanje rešiti le s tem, da se Koburžan odpravi. Tudi Cankov iu Karavelov ne moreta stvari drugače soditi." Jezuiti na Nemškem. V nemškem državnem zboru se je včeraj začela razprava o predlogu, naj se dovoli jezuitom naselitev na Nemškem. Katoliški centrum je izjavil, da bo svoj predlog toliko časa obnavljal, da obvelja. Konservativci in liberalci vseh vrst so protivni predlogu. Odločili bodo socijalisti, kateri so lani glasovali za predlog, dočim se letos še niso izjavili. Italijani v Afriki. General Buratieri je baje Ras Magašo dne 14. t. m. popolnoma pobil, tako da je moral z vso svojo vojsko bežati proti jugu. To javljajo laški listi, a v jako sumui obliki, tako da vsa vest ni nič prav verojetua. Dopisi. I/. Cerknice, 14. januvarja. (Raznoterosti.) Včeraj vršila se je tu veselica cerkniško-planinske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda po že naznanjenem programu. Veselica je bila jako dobro obiskana, posebno kar se tiče nežnega spola. A značilno j«, da ni bilo navzočnega niti jednega duhovnika. Vse točke so se izvrševale dokaj dobro. „Narodne pesmi" po M Hubadovi harmonizaciji bi nam ugajale še bolj, da je bilo razmerje mej posameznimi glasovi pravo. Bas je bil očitno prešibak. A vsekako smo imeli izreden vžitek ob prekrasnoj harmonizaciji teh pesnij! In vender kakor sem zvedel iz zasebnega, vira, ravno zarad teh pesmij ni se hotela vdeležiti preč. naša duhovščina! Moj Bog, kdo bi bil tako strašno občutljiv, da bi ga „Ljubea povej, povej" spravila iz duševnega stanja?! Saj poznate pomen in upljiv narodne glasbe; da nam v tem obziru ni izgubljati besede! „ Metodovo smrt" je pel vsenčiliščnik g. Kozina dobro, dasi se mu je poznalo, da je utrujen, oziroma hripav. Morebiti je k temu pripomogla vročina, ki je vladala v natlačeni dvorani. Bolje so nam ugajali sledeča čvetero-speva in mešani zbor. Sploh vsa čast g. pevovodji, učitelju Ferd. Juvancu, ki seje res rnuogo trudil, da so se pevske točke izvršile dokaj častno. — Gregorčičevo pesem „Oljkiu je deklamovala gdč. B rta Ter-čeljeva, učiteljica z Blok. Deklamacija bi bila dobra, morda celo prav dobra. Sploh se nam pa zdi „Oljki" preresna v pred pustnem času. — V burki „Gluh mora biti" sra se najboj odlikovala gg. učitelja Jtivanec in Piš. Drugi sotrudniki so v tej igri vršili svojo nalogo dosti povoljno. Sledila je na to „šaljiva loterija", ter se je naposled razvil majhen ples, ki je posebno ugajal mladini. Sploh p t vsa čast cerk-niško-planinski ženski podružnici. Za novo-ustanov-Ijeno „katoliško izobraževalno društvo" v Cerknici se je razvila živahna agitacija. Gosp. blagajničar je te dni romal od vasi do vasi, od hiše do hiše, da bi pridobil kaj „udovu. Toda povsod m šlo tako gladko, kakor si je mislil. Tudi pri nas so že posijali blagodejni žarki — notranjske zavednosti! Končno bi vam rad poročal nekoliko besed tudi o opravkih pri tukajšnjem c. kr. okr. sodišču. Gospodje duhovniki dajejo mu mnogo, premnogo opravka. Samo proti našemu g. okrožnemu zdravniku so baje naperili 0 (devet) pravd. A zdravnik je bit oproščen v vseh pravdah izimši jedne, vsled katere ga je do letela neznatna kazen 5 gld. Gospodje kakor se zdi, umejo vse prej, le lega ne, kar zahteva ljubezen do vsacega bliŽnjika! Toliko za danes. Če bode treba, bodemo govorili o tej stvari še jasneje in obširneje I I« ftnaartliaa, pri Litiji. 15. januvarja. (Koncert. ) Krasni koncert, katerega je naše pevsko društvo radi bolezni in smrti članov dvakrat moralo prestaviti, izvršil se je v nedeljo 13. t. m. na korist nbožntk učencev tukajšnje čveterorazrednice. Jako izbrani vspored j« privabil toliko odličnega občinstva, da je bil zadnji kotiček prostrane šolske sobe zaseden; došlo js nad 130 poslušalcev, mej katerimi amo opazili tudi g. c. kr. okr. glavarja M. Grilla in dež. poslanca L Svetca. Zlasti nas js veselilo, da js bila sosednja Litija jako častno in mnogobrojno zastopana. Slava jim I Vse točke moškega in ženskega zbora proizvajale ao se na občo pohvalo z vso natančnostjo. Izmej moških zborov ugajala sta aosebno Foeraterjeva „Narodna" in krepki Bartlov „Novinei". V prvem občudovali smo fini povdarek, v drugem pa čile glasove novincev odhajajočih k naboru. Mešani zbor nastopa vselej s preciznim petjem, a danes odlikoval se je v Forsterjevi „Ljubici", Nedvedovem „Veseli pastir", Volaričevi „Slovenskim mladenkam" in Bartl ivera „Potoku" s tako dovršenostjo, kakor nikdar prej. Pri vseh zborih poznalo se je, da se je zbor znal uglobiti v skladbo, zato je bilo predavanje in izražanje dovršeno. Biser vsega vsporeda pa sta bila zbor s sopranovim samospevom iz „Stvarjenja11, kateri točki sta se s spremljevalcem harmonija in kvarteta na godala z burnim ploskanjem vzprejeli. Opazili smo pri teh zborih marljivo vežbanje, spretno vodstvo, točno in sigurno vpadanje, zatorej vsa čast zaslužnemu in požrtvovalnemu zboru. Upanje, da bodemo kmalo imeli priliko slišati uove točke iz krasnega „Stvarjenja", splavalo nam bode za del j časa po vodi, kajti štiri odlične moči — rodbine Rus — ostavile nas bodo na našo žalost za vedno. Ostalemu zboru pa kličemo: Le tako vrlo naprej z združenimi močmi t 1* IlilMii«'«', 14. januvarja. (Koncert.) Minula nedelja je bila za naš kraj oziroma za naše d i ušt veno življenje posebne važnosti. Vršil se je čitalnični koncert in se sijajno obnese). Vrlo iz-vežbani tamburaši so že itak dobro znani, a da imamo tudi vrle igralke in igralce na gledališkem odru to se na novo pove. Igra „ Popolna žena" ima zdravo jedro in pameten nauk. „Ženska, prvi pogoj družinskega življenja je red". Gospodični Fr. L. in P. Fl. sta pokazali, da sta izborni diletantinji in gg. pravnika G. in L. sta ju jako vrlo podpirala. Zelo ugajalo je nadalje igranje na citre. Pozni večerni vlak pripeljal nam je ljube goste: kvartet „Ilirija". Kako ta poje, ve v Ljubljani vsak, ni treba torej pripovedovati, kak utis je naredil pri nas. Is II. HlMtrlve, 15. januvarja. (Veselica.) Dne 13. t. m. priredili so tukajšnji diletanti veselico, katera hh je povsem povoljno obnesla. V resnici smo hvalo dolžni onim, ki nam sedaj v dolgih zimskih večerih pripravijo razvedrila. Pri dramatični predstavi „Damoklejev meč" ugodili so diletanti svojim ulogam povsem dobro, nekaj več skušenj pa bi ne bilo škodovalo. Pohvalno kakor vedno je nastopila gdč. Valenčič S ; tudi g. Ličan kot bukvo-vezov učenec vzbujal je mnogo smeha. Ostale go-spice in gospodje imeli so običajen povoljen uspeh. Po predstavi pričela se je prosta zabava. Letošnja čitalnična veselica priredila se bode dne 3. febru-varja, ter se že md ij zanjo priprave delajo. Upamo, da bode veselil ni odbor, kakor vlani, priredil za-bivo, katero smemo pri naših razmerah sijajno imenovati. Dnevne vesti. V Ljubljani, 17. januvarja. — (Deželni zbor kranjski) bo imel jutri V. sejo ob 10. uri zjutraj. Na dnevnem redu so poročila o računskih sklepih in proračunih raznih zakladov, utemeljevanje samostalnoga predloga posl. Po v še t a in drugov glede prenaredbe domovinskega zakona, poročilo upravnega odseka o predlogu glede revizije. zemljiAčno-davčnega katastra itd. — (Slovenski napisi) se polagoma množe v Ljubljani. Samonemški ginejo drug za drugim. Mesto njih stopajo na stene samoslovenski ali pa dvojezični. Gg. trgovce, gostilničarje, obrtnike, ki si naročajo slovenske napise, usojamo si opozarjati, naj skrbe, da bodo isti napisani v pravilni slovenščini. Slovnična napaka jako bode v javnih napisih. Doslej so nekateri premalo pazili na to. Lahko bi navedli več zgledov. Tudi firmam, katera izdelujejo te napise, jezikovne napake niso v čast. — (Osobne vesti.) Odvetniška zbornica sa Primorsko je imenovala namestnikom umrlega dr. Antona D ukida dr. Andreja S tange rja, odvetniki na Voloskem, namestnikom umrlega dr. Marka C os ta n t i n ija pa dr. Josipa Basileo. — (Slovensko gledališče.) Jutri dne 18. t. m. ae bode pela prvikrat na slovenskem odru Verdijeva opera v 4 dejanjih „Trubadur", jedno izmej najpopularnejših del plodovitega skladatelja. „Trubadur" je zmagonosno naradil svojo pot po vseh svetovnih gledališčih, da ni treba še le posebno pisati o njem. Pozna ga deloma že tudi nase občinstvo iz večjih odlomkov, ki so ae pred neka- terimi leti peli na začasnem čitalniškem odra s tako lepim nspebom. Zdaj, ko ae opera predstavlja t celoti, bode gotovo uspeh Se popolnejši in ne dvomimo,-da postane „Trubadur* prava „piece de resistence" za repertoir slovenske opere. — Za ju-teršnjo premijero te krasne Verdi-jeve opere kaže se splošno zanimanje. Poleg gospice LeŠčinake (Leonora), gospodov Nolli (grof Luna), Beneša (Man-rico) in Vašička (Fernando) nastopi po daljšem od-niom tudi gospa Aničeva, katera je radi boleh nosti gespice Tovvarnicke iz prijaznosti prevzela ulogo Azucene. Pričakovati je za gotovo razprodane hiSe. — (Pevski večer .Glasbene Matice''J Da ae razjasnijo še nekateri dvomi o sobotnem pev skern večeru, naznanjamo, da razposlana vabila ne veljajo samo za dotično posamezno osebo, ampak za vso njeno rodbino, tndi če to ni izrecno v naslovu povedano. Takisto so rodbine p. n. pevk in pevcev po sebi umljivo vabljeni. — Ako bi Be bil morebiti kdo slučajno prezrl, kar je pri tolikem številu povabil in ker pevski zbor prvič prireja tak večer, lahko umljivo. naj se dotični k izvoli oglasiti v trgovini g. Zagorja na. — (Pruska marka na Slovenskem.) Be-rolinski „AUd. Blatter" javljajo, da se je na Pruskem zbrala večja svota ter poslala na razne kraje na Češkem in na Slovenskem da se ž njimi prirede „reichsdeutscheu božičnico šulvereinske šole obiskujočim otrokom. Na Štajersko se je poslalo 140 mark, na Koroško 112 mark. Tako se javno razširja prusofilstvo in to z vladno protekcijo! — (Redni občni zbor pevskega društva „Slavecu) preteklo nedeljo v goslilni pri „Zvezdi" je bil izredno dobro obiskan. Vdeli žilo se ga je preko GO članov. Predsednik gosp. Ivan Dražil je omenjal važnejše dogodke preteklega leta, posebno društveno desetletnico, kafer.t je bila dokaz, da ima „Slavec" daleč preko kranjske meje simpatije in prijatelje. Spominjal se je umrlih članov Dolinarja M. in Kovača P. in velezaslužne kumice-namestnice jjospe Marije Murnikove, kateri občni zbor zakliče „Večna ji slava". Iz obširnega poročila tajnika, spisal g. Štamcar, povzamemo glavne točke. V 23. sejah je odbor reševal važnejše zadeve, ter posebno skrbel, da so se letos skoraj same nove skladbe proizvajale, za kar gre v prvi vrsti zasluga društvenemu povovodji g. S. S t e g n a r j u. Važneji nastopi društva so bili: „M a s k a r a d a" na starem strelišči dne 4. febr , katera je sijajno uspela. Sodelovalo je društvo pri veliki vrtni veselici v korist „Narodnomu domu" na Koslerjevem vrstu. Za desetletnico pomnoženi odbor se je obrnil do prvih glasbenih sil ljubljanskih, katere so mu pripomogle, da se je veliki koncert v deželnem gledališči na občno zadovoljnost izvršil, gospa Franja dr. Tavčarjeva pa je prevzela pokroviteljstvo, ter z n a r o d n i m i k r a s o t i c a m i ljubljanskimi premnogo storila, da se je slavnost tako lepo završila. Ob istem času je izdalo društvo slavnostno knjižico »Slavec ob svoji desetletnici", katero sta spisala gg. A Trstenjak in A. Slatnar, pevski zbor pa si je omislil društveno pokrivalo in trobojnic o. O tej i riliki je prejel „Slavecw krasen trak na svojo zastavo, z napisom „Ljubljanske domorodkinje ob desetletnici". Na slavnostnem zborovanji se je položil temelj, ter volil odbor za „Z vezo slovenskih pevskih društev*. Nadalje je »Slavec" priredil še dve vrtni veselici pri Koalerji, veliko „Silvestrovo veselico" na starem strelišči, priredil je več zabavnih večerov, pel pri „Sokolovih" jour-fixih, ter sploh podpiral narodna podjetja. Kakor druga leta, tako tudi letos, poje „Slavec" v slovenski operi. Izleta sta bila dva, in sicer korporativno s zastavo v Novo meato in v Radeče, ob odpretji Radeškega mostu. Na vseh svetnikov dan je pelo društvo na pokopališči žalostinke svojim umrlim članom in prijateljem. Na krsto svoje dobrotnice gospe Murnikove položilo je društvo venec, "ter se vdeležilo pogreba polnoštevilno s zastavo. Naraščaj članov bil je jako povoljen, pristopilo je nad 50 podpornikov in 3 ustanovni člani, tudi v pevskem zboru se je mnogo storilo. Blagajnik g. A. Gotal poroča, da je imelo društvo 1050 gld. 35 kr. dohodkov, ter 1752 gld 2 kr. stroškov, torej 71 gl. 67 kr. primankljaja. Živahna debata se je vnela pri čitanji „Društvenega reda" ter se je kunečno vzprejel, kakor ga je odbor predlagal. V odbor so bili voljeni gg.: Ivan Dražil predsednik; Avg. Štamcar podpredsednik; Iv. Špindlar -tajnik; Al. Gotzl blagajnik; odborniki: F. Bartel, J. Lurabar, J. Rant, L. Sachs, J. Zirkelbach; revizorja: Vidic in Zalesjak. | Konečno pritrdi občni zbor z burnim odobravanjem predlogu gosp. 1. Dražila, da se izroči blag. gospe j Franji dr. Tavčarje vej „Zahvalna adresa"1, z ozirom na velike zasluge ob „Slavčevi" desetletnici. Po zborovanji so pevci zapeli par krepkih zborov. — (Plesni venček), katerega so priredili tukajšnji podčastniki domačega pešpolka baron Kuhn v soboto, 12. t. m. v dvorani starega strelišča, obnese! se je prav dobro. Če upoštevamo, da je isti dan koncertoval Slavjanski v dež. gledališči in da je bilo vreme kaj neugodno, je bila udeležba navzlic temu ogromna. Četvorko plesalo je okrog 100 parov. Veselice se je udeležilo mnogo odličnega občinstva, kakor tudi vsi častniki tukajšnje garnizije. — (Izpite na tukajšnji podkovski šoli) je delalo prvi dan 20 kovačev, ki niso obiskovali to šole. Z dovoljnim uspehom jih je naredilo izpit 16, z nepovoljnim pa 4. Z Kranjskega jih je bilo 9, s Štajerskega 6, B Koroškega 2, z Goriškega 2 in 1 s Primorja. Drugi dan jh delalo izpit 7 učencev podkovske šole, in sicer 3 s prav dobrim. 4 pa z dobrim uspehom. Za oglednike mesa je delalo G učencev izpit z dobrim tispebom. — (Vreme) je še vedno južno in deževno. Vsled tega je sneg, katerega je bilo padlo toliko, začel rapidno kopneti. Na nekaterih strehah ga že ni skoro nič, na tleh pa se je sesedel prav izdatno. Moče je po ulicah več nego treba. Vode pa so na-rautle tako silno da se je bati velikih nesreč po povodnjih Ljubljanica je v dveh dneh dosegla izredno viaočino. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske) od 6. do 12. januvarja. Novorojencev jej bilo 19 (= 31*20 °/o0), umrlih 24 (=39 52°,00), mej njimi so umrli za vratico 4, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 2, vsled starostni oslabelosti 5, za različnimi boleznimi 9. Mej umrlimi je bilo tujcev 6 (=25«'0), iz zavodov -S (j=s33'3%)< Za vratico je obolela 1 osoba. — (Mestne volitve v Kranji) se bodo jutri vršile. — (V okrajni šolski svet v Cerknici) so voljeni ti-le gospodje: V Cerknici: Pogačnik, Šerko, Žitnik, Trubar, Tratnik; za Grahovo: Oblak, Signmnd; za Begunje: Jakob Meden, F. Vidrin in F. Bonač. Vsi so pristaši narodne stranke. — (Zdravstveno stanje.) V Tomaži i vasi v novomeškem okraji je še 1) bolnikov za legarjem. Prepovedalo se je porabljati neki onečiščeni studenec, dokler se ne popravi, ker je slaba pitna voda glavni uzrok bolezni. — (Čudne reči) se gode v Celji. Vodja on-dotnih nemčurjev, Jožef Rakuš, je baje zblaznel, baje, zakaj premem be ni bilo na njem prav nobene opaziti. Ljudje tudi sploh sodijo, da je sedi) še pr.iv tako normalen, kakor je bil prej, da pa je moral zblazneli ker bi sicer zaradi nekega čina ne bil mogel uteči — sodišču. Zanimivo je tudi to, d* se nič ne ve, kako se je sodišče prepričalo, da je Jožef Rakuš res noceO, ne samo — simulant. Čudna reč to skoro tako čudna, kakor zadnja Sohrnidlova obravnava, in kakor še marsikaj v Celji! Skoda, da se take -itvari ne pojasnijo v drž. zboru. — (Srednje šole na slovenskem Štajerskem.) Početkom šolskega leta je vstopilo v celjsko gimnazijo 308 dijakov, v mariborsko 459, v ptujsko 118 in v mariborsko realko 211 dijakov. — („Celjsko pevsko društvo") ki se je ustanovilo v svrho, da goji slovensko petje tudi v Celji še bolj izdatno, nego se je to zgodilo dozdaj, bode imelo svoj ustanovni zbor v nedeljo dne 20. t. m. v prostorih celjske čitalnice ob 1 ^-4 uri po-poludne. Za zdaj bode društvo gojilo le petje in ustanovilo svoj moški zbor. Društvo je pred vsem namenjeno onim krogom, ki dosedaj v Celji še nimajo narodnega središča, to je malim obrtnikom in delavcem, gotovo bodo pa tudi drugi celjski rodoljubi podpirali novo društvo, ki utegne postati močen steber narodnega življenja v Celji. — (Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ormoškega okraja) ima v nedeljo dne 27. januvarja t. 1. ob 4. uri popoludne v čitalnični dvorani v Ormoži svoj občni zbor. — (Ormoška Čitalnica) ima dne 27. januvarja t. 1. točno ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih svoj občni zbor. — (Plesni venček v Mozirja) bo 27. t. m. Pri veselici bo svirala šmarska godba. Prireditelji žele, naj pridejo dame v kostumih. Kdor ni dobil vabila, naj se oglasi pri g. L. GoriČarju v Mozirju. — (Nov most čez Dravinjo) delajo pri Ma-kolah na spodnjem Štajerskem. Veljal bode okolu 4000 goldinarjev. — (Višji državni pravdnik v Trstu) Vest ital. časopisov, da bode na to mesto imenovan predsednik okrožnega sodišča celjskega g. dr. A. Ger- tscher, označuje se nam od verodostojne strani kot prenagljena. — (Ponesrečil) je, kakor poroča „Sarajevski list", v Žepčah v Bosni delavec Franc Vidmar, rodom iz Kranjske. Delal je v gozdu v službi tirme Morpnrgo in Parente. Padajočega hrasta veja ga je zadela tako nesrečno, da je bil takoj mrtev. — (Razpisani službi.) Na pet raz red ni c. kr. rudarski šoli v Idriji mesto prvega učitelja ob jed-nem tudi ravnatelja z letno plačo 700 gld., aktivi-tetno priklado letnih 100 gld. in funkcijsko priklado letnih 200 gld, prostim uradnim stanovanjem in pravico do šestih petletnic po 50 gld ; eventuvelno učno mesto, ki bi postalo prosto, z letno plačo 450 gld., aktivitet.no priklado 100 gld. in pravico do šestih petletnic po 50 gld. Prošnje v treh tednih pri c. kr. rudarskem vodstvu v Idriji. — Na tro-razrednici v Šiški mesto tretje učiteljice z letno plačo 450 glđ. Prošnje do dne 20. februvarja okr. šolskemu svetu za ljubljansko okolico. * (Najnovejši cesarjev kip.) Po znani podobi, ki predstavlja našega cesarja v idiličnem krogu svojih vnukov in pravnukov, je izdelal kipar To-maso Gentili v Florencu krasno skupino in jo dal vliti iz brona v Nelli-jevi livarni v Rimu Skupino je kupila neka umetnoljtibna dama gospa Fossati na Dunaji in jo hoče v avdijenci v Budimpešti pokloniti cesarju. * (Nesreča') Honvedski poveljnik v Požunu podmaršal .'elentsik se j« prevrnil z dvema gospodoma ko so se peljali na saneh na lov v stranski tok Dunava. Lovska družba si je komaj rešila življenje in priplavala na suho. Sani pa je voda odnesla. * (Grozna smrt.) V kaznilnici v Nagv-Rn-yedu na Ogerskem se je ustanovila delavnica za izdelovanje žrdeznine. Te dni s > kaznjenci vlekli več centov teško kladivo na neko visoko stojalo. Predno ja bilo pa kladivo na vrhu, se je vzdrsnilo navzdol in ubilo jeduega kaznjenca. Kladivo seje le počasi pomikalo navzdol, da so vsi drugi mogli ubežati, ponesrečeni pa je morda bil od strahu tako omamljen, da se ni ganil in je tako našel smrt. * (Grozna najdba.) V Donaustanfu na Bavarskem so našli mej Jedovjem v Dunavu v vrečo zašito žensko truplo brez glave. Gotovo je nesreč-nica bila žrtva zločina. Sodišče zasleduje zločince. * (Nesreča v cirkusu ) V Kijevu se je mej predstavo v cirkusu podrla galerija in je padlo B8 Oaob v prizemlje. Mrtvih je 12 osob, ostale pa so poškodovane. 1 1 1 Slovenci in Slovenke 1 ne za.bite družbe sv. Cirila in Metoda! 1 1 Darila s Uredništvu našega lista so poslali : Za družbo sv. Cirila in Metoda: Rodoljub v Kam n igo rici 7 kron 40 vi n., za Veli-koviko šoli nabrani Jud" pri tarokiranju dveh „partij" v Kropi na večer zborovanja zopet oživljene podružnice. (Zamudo ste zakrivili sami, ker na poštni nakaznici ni bilo nobenega navodila.) —-G. Janko Rab ne, c. kr. notar v Ilirski Bistrici 5 kron, globo, katero je plačal g. Albert Znidaršič zarad prestopka lovskega zakona. — Gosp. Ferdo Primožič na Reki 4 krone, nabral v gostilni „k Dobričini" na Sušaku; darovali so: gg. F Primožič 1 krono 16 vin, M Winterhalter 50 vin., M. Kramaršič 20 vin., J. Jančiger 50 vin., pl. Vo-dražka A. 20 vin., A Megušar 10 vin., M. Rado-ševič 16 vin., Ant. Stipić 28 vin., Lončarič 50 vin., J J 20 vin,, Druževič 20 vin. — Skupaj 1 6 k ron 4 0 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! Književnost. — ,.Učiteljski tovariš". Glasilo .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v št 2. to-le vsebino: B. Fl.: Slovo; — Le naprej! —Jos. Ciperle: Narodni vzgoja; — Val. Burnik : Kako je risati zemljevid šolske o čine; — Listek; — Naši dopisi; — Društveni vestnik; — Vestnik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — „Vienac" ima v št. 2. naslednjo vsebino: I. D raženo vic : Majorica; — Fra Grgo Martič: Spomenica uz moju pedesetgodišnjicu misnikovanja; — A. M. S : Uvelo cvijeće; — Shakespeare: San ljetne noći; — Maupassant; Namnduik; — S. B.: Ljubav sestre pr ma bratu; — H. Tajne: Filozofija umjetnosti; — O književnosti; — Listak.— Ilustraciji: Kroz buru avleta u nebeski mir; — Fra Grga Martić. — „Matica Hrvatska" začne v soboto dne 19. razpošiljati svoje knjige za leto 1804. Clani dobe devet knjig. (1. Hoić: Slike iz obć. zemljopisa, IV.; 2. Val I a: Poviest srednjega vteka, III., ; 3. Novak: Podgorka; 4. Turgenjev: Izabr. pripo. viesti, II.; 5. Bogov ić: Pjesnička djela II.; 6. Tomić: Za kralja — za dom, I.; 7. ftrepelj Ruski pripovjedači; 8. Tresić: Ljutovid Posavski*; 9. Sandor-Gjalski: Male pripoviesti, I); za znižano ceno 1 gld. pa dobe še dve knjigi, kateri j« „M. H." založila, namreč: Platon: Pbaidros in Šrepel: Rimska satira. — Poverjeniki Matičini, ki doslej š« niso javili Članov, naj to takoj store, da ne bo zaprek pri razpošiljanju knjig, a Če mogoče, naj pri razdeljevanju knjig poberejo tudi članarino 3 gld. za 1. 1895. Letošnje knjige je „M. H." tiskala vsako v 12000 izvodih — 2000 več kakor lani — ter jih ima vsled tega precej v zalogi. Člani in poverjeniki nMatičini" naj toraj gledajo, da se vsa zaloga razproda. LBizojsivlse- Pazin 17. januvarja. Občinski svet je volil včeraj odvetnika dra. Dinka Trinajstića županom Lahi so demonstrativno zaprli svoje prodajalnice. Praga 17. januvarja. Načelnik mlado-češkega eksekutivnega odbora in deželni odbornik dr. K u č e r a je danes vsled bolezni na ledvicah umrl, star 56 let. Praga 17. januvarja. Sneg je mej današnjo sejo deželnega zbora zlomil stekleni strop deželnozborske dvorane in padel na poslanca Russa in Fournierja. Oba sta na glavi precej močno ranjena. Dr. Engel ju je obvezal. Pariz 17. januvarja. Senatorji in poslanci so se ob 9. uri dopoludne odpeljali b posebnim vlakom v Versailles. Resni kandidati za predsedstvo so : Waldeck Rousseau, Faure in Brisson. Će pride do ožje volitve, odstopi Faure. Radikalci in socijalisti nameravajo proti volitvi Wal dečka, ki je prijatelj Ravnaldov, demou-stroiati. Peri ero va poslanica na parlament je naredila jako slab utis. Pariz 17. janutarja. Perier je že dlje časa mislil na svoj odstop, a odloČil se je, ker je /bom ca sklenila tožiti Ravnala zaradi činov, storjenih v času, ko jd bil Perier drž. tajnik. Perier tolmači ta sklep kot demonstracijo proti sebi. Splošna je sodba, da je Perierov odstop znamenita zmaga socijalistov. Včeraj popoludne sta poslanska zbornica in senat vzela z očitno nevoljo na znanje Perierovo odpoved. Štev. 45. ITova opera.! ~W Zifittek ob 1,8. url s v/a 60 r. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr. «31 V petelc, ilne I H. januvari« 189.V Prvikrat: Trubadur. Opera v Štirih dejanjih. Spsal S. Cammarano. Uglasbil J. Verdi. Poslovenil A. Štritof. Dirigent g, Hilarij BeniSek. Režiser g. Josip Nulli. Začetek točno ob '/i^. ari, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester sla?, o. in kr. pefipolka fit. 27. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne '20. januvarja 1895. Blagajna ■• odpre ob 7. url svooor. P o s I a n o. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pite (Neustein-ove Elizabeta« pil«) sku&eno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvu. — l škatljiraa 0> pil velja 10 kr, 1 zavoj mm 120 pil 1 gld. a. v. — l*r«€l |»oiiare|Mn|«>ni |Mko» »vari. — Zahteva) iirerno Neu-ateiu-ove po»lM-|t»ii«) krt clMle«*t pile* — 1'rlMlu«* no NHino, ce Itun > m >* U m alaai I ||e« rmlW-«> llaltano hkmo proto , kolovauo varHlteno suamko ,,Nv. I.ro-[£U*Jp«»l«l" Iu nafto liriuo: lekarni* ..pri ■v. Leopoldu", lltinu), ni«-Nt«». Krk« il»r Npiegel-uiiil PUnkeiiKMMH«. — V I,|ubl|rtiil se dobivajo pri g. tolUMr)! U. I*I«M olt-jl. iltHT-») Spominjajte sr* dijaške in Ijudsk* kuhinje pri igrah iu stavali. pri sveeanostih in oporokah, kakor tudi pri nepi-ičakovauih dobitkih. Umrli s« \ l.jiihjani: 14. januvarja : Marija Kolnik, posestnica, 1*7 let, Kurja vas fit. 18, 16. januvarja: Valentin Subio,b1 u ga, 6a* let, Dunajska cesta At. 2. — Prano Gorjanc, delavčev sin, 1 leto. Kravja dolina fit. 1 — Doro eja Cattir, delavka, 81 let, Opekarska cesta St. 87. — Jer« Runam', fttrrinioa, 6T> let, Mestni trg fit. i». V d e t e 1 n i bolnici: 13. januvarja: Janez Kukolj, gohtač, f>8 let. Meteorologično poročilo. Čas opa-rovanja 1. »jutraj I 728 R u». 91 popol". I 72H-8 nu. ft. aveSer t 728 2 m. B C lil. jsh. Mo- Nebo krina v mm. jasno obl. 0 00 mi obl. XDvlz3l€Osj^€i boiza doc 17. januvarja 1895. Skopni driavni dolg v notah..... 100 gld. Skopni driavni dolg v srebro .... lOO , K /atrijska zlata renta....... r2"y m Avstrijska kronska renta 4°/...... 10O „ Ogerska slata renta 4° „...... 124 . Ogerska kronska renta 4°/...... i*« , Avatro-ogersko bančne delnice . . . .1061 . Kreditne delnice......... 415 . London vista........... ti'4 . Nemftki drž. bankovci za t no mark . , 60 . 20 mark............ 19 . «0 frankov.......... «♦ . Italijanski bankovci........ 46 . C. kr. cekini......... . ft B Dne 16. januvarja 1895. 4",„ državne srečke is 1. 1854 po 2ftO gld. 149 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 *ld.. . 19» , Donava reg. srečke 5°/e po 1()<) gld. 131 » Zemlj. ob6. avstr. 4' .//„ zlati zast. listi 123 „ Kreditne srečke po 100 gld..... 198 , Ljubljanske srečko...... 2f> , Rudolfov« srečke po 10 gld...... —- , Akcij* anglo-avstr, banke po 2«h) gld. . 183 , Tram«ray-nrTtAt. velj. 170 gld. a. v. . 428 „ Papirnati rubelj......... I „ 55 65 7o 90 10 95 85 85 16 H7 80 81 60 60 f.0 50 25 20 na kr. Vnak clii.ii sveži ^ pustni krofi dobe se pri Jakobu Zalazniku Stari trg" št. 21. (16-7) SjlOKohllO 4ih<>I>«>, ki hočejo svoj prosti čas izkoristiti in si s solidnim zastopstvom prislužiti na dan S — lO goldinarjev^ so naproScne, da vpoSljejo svoje naslove na „ViercaiitM-Bureau, ZaitUii, .Tlonavalco". (38—2) Sivdnja temperatura l»-8n, r.a 86* nad normalom. 3 Lekarna Trnk6czy. Dunaj, V. m Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilu zoper trganja* po udih, bolečin«* v rokah, iiogiali, v križi Cer v živcih, otrpnete utle In kile Itd. Dobiva se pri (1231- II I l»aIl In atlhajalnl daat oanaoanJ »u > araaiia/aaan jaajajpaaa JBSJISi BradnJaavropalU orna j« krajnama iua v L|nb (Jasi M t mtnnti napra). Odhod ti Ljabljaao 'J*1*- kol.) «• tm. mri 3 mia. p* ttmH oaabnl rlik v Trki«, Ponlabal, H«lj»h, o» Iotbo, Kranaouifeata, Ijjubno, o»« Balathal v Aaaaaa, iaahl, Onoa. dnn, Soln«erad, Land-Oaataln, Kali na Jeiani, 8t«yr, Line, Hu.taJarU'. FlaatiJ, Marijina vara, Kff«r, Karlov« vara, Krnioni« vara, Prago* Llpaijo, I>nn»J vla Ain«tat»en. 06 «. Mri tO min. ijutr«! maiani vlak v Novo m*«to, Ko^avla. Ob t. mri tO m(M. *J**tr<0 oiehul vlak v Trbla, Punubal, HeUak, 0» tovao, Pranaanafaate, UJnbno, Dunaj, oaa Salathal v Holuu^rait, Dima via> Am«t»tt«n. Oft t'J. mri Hit min. tlopot*4 Staroznana trgovina s urami nujfinejSe vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, re-petirk, kalenderakih ur in krono-grafov, najnovejšega v tableaux-urah. urah z njihalom in drugih nrah. Najnižje cene. Popravljanja se izvrSujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optldnl savod najfinejših naočal, ščipaloev v zlatu, zlatu-double, niklu itd.; največja izbćv kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v to stroko spadajočih predmetov pri (1120—21) N. RUDHOLZEll. januvar a in 2f>. februvarja v Ilirski B strici. Jožefe, f a b č i č posestvo v Por« čah, cenjeno 11 26 eld., dne 86 januvarja in 2*>. febru-vsrjn v Vipavi. Frana K raiovca zem-ljiftfi< v ftt. Jarnejn, cenjeno 8610 gld., dne 2f>. januvarja in 1. nuirc- v Kostanjevici. Jožefa Mater c a 2.eml jiAče v Zah rezil'c i, cenieno SOgjj j»ld. dno 2\ januvaija in l. marca v Radovljici. Martina GnviSka zemljišče v Vrhpoljah, cenjeno 41gld., dne 2.r>. januvarja in 1. marca v Kostanjevici. Aiuortlatsel|s>i Vsled proSnjo Ivane li a h n e iz Rečice in posojilnice v Radovljici se bode auiortizovala vložna knjižica Stev. 780 posojilnice v Radovljici v znesku W gld., katera je baje dno 22. septembra is'.u 1. zgorela, ako so v (i mescih nikdo ne Oglas, ali je ne realizuje z varstveno znamko labodom, je lirezdvomno najboljše sredstvo v dosego anežnobelega perila, za čiščenje svilene, volnene in barvane tkanine, kakor je dokazano, je to milo najboljše razkužujoče sredstvo za vsake vrste perila in mimo tej^a popolnem neškodljivo za perilo in j.V^^^^ roke Kmli I*boni«- Mvo|e l44»sa©v©»tl pa Nlu|e.|o InIo tako Sciichl-ova štedilna jokata mila, ki so brez vsake konkurence. Ta mila imajo, kakor je že njih kakovost, jedno naslednjih varstvenih znamk. (536—V) Jurij Schicht, Ustje nad Labo, tovarna xaa.ll, ©v©6 ln patlmoTregra. olja. Izdajatelj in odgovorni urednik: J o a i p Nolli. Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne". 170656