Rokec
llS^tovedi, deček, črnooki                        Ter Minka vsaka pastirica
In rdečih lie ter zlatolas,                         In Mina, kar jih dekel je. Od kod po rebri tej visoki                *   Ees, kozo imam tudi mlado,
Prišel si premo sknkaj v vas?               Kozlička lepa, čujte, dva,
nLi strme vidite dupline,                         Ki že iinata dolgo brado,
V globelih ostre tam 6eri?                      Da-si prav majhna sta oba.
Groščavo smrek in jelovine                       Če mati koza tja na pašo
In hišico, ki tik stojiV     ¦                       Jvozlička vode, ,,mek, mek, mek!'-
No, v koži mali tej leseni,                      Za njimi nesom slano kašo
Ondukaj sem, gospod, doma,                   Jaz v hosto na studenčni breg.
Tam, kjer je ležal sneg ledeni,               Živalicam se jed prilega
Kjer solnee zvončkom zdaj igrsi.              Bolj d<">kaj nego prašni lcs,
Hoditelje tam fmani svoje,                        Ki skalovita tla priprega
Ter zlata babica je tam,     ,.                   In bolj ko piisti suhi vres.
Ki veseli življenje moje              '            No, zdaj do dobrega poznate,
In ki jo srčno rad imam.                        Kar živega je tam pri nas,
Pravljice mične, bajke, bdsni,                  Če voljo pa in čas imate,
In pesni sto in sto jih zna;                    Oj, prosim hitro gOri v vas.                 ,
To so nain hipi kratkočasni,                   čuvaja vidite tam psička,
Ko nje kolovrat ropota !                           Kozlička lnoja, oj gospod!
Po zimi res je vse premrlo,                    Kričača čujte petelinčka
Nai gozd bil v sneg je zakopan,            In gozdnib ptičev ljubi rod.
Oko proseče k nebu zrlo,                         Postrežemo iz srea radi
Naj p^mladi napoči dan.                          Z ukusnim rženim kruhoin vain.
In skoro bilo je blesteče,                         Popojemo ter Vrban mladi
Prijetneje od dne do dnž                         Napije vam zdravijco saua.
In penie rod že zdaj ščebeče,                  Zakaj pri kadi očrneli
In kinalu jagode zore.                              Leži od nekdaj v kleti sod,
Studenci biatri spet vrvrajo,                     Ki so ga ljubi ded prejeli
Ki bil zakdval jih je led,                        Iz Bosne ali od drugod,
V krdelih mravlje se motajo;                  Tn vinee to je kaplja draga,             .    . .     " -
Nabirajo čobele med                                 Ki se ne pije sleharn dan,
In psa imam, žival udano,                      Sam6 žc srefa nas premaga
Ki vedno čuva nas zvesto,                       Ko nas obišče gost izbran.
Ter petclinea, ki '/.q rano                         A to je malokrat le v letu,
Prebuja nam pojoč uho.                           Zatorcj redko se zgodi,
Vrbančkov sin se iraenujem,                    Da v gorskem našem tihem svetu
In o8e inoj so pošten kmet,                     V kozarci vince zablesti." Na vččer z dedom se radujem
In o6ka moj so njihov zet.               Čiij, dečko, hočeš z manoj iti,
In Eok ime je krstno moje,                           Pogledati si božji gvet?
Moj oeka mladi so Vrban,                Jaz tebi htel bi oče bitl
A ded imen imajo dvoje:                               Poučujč te v znanstvu vnet!
Blaže in stari Goričan.
Preljubo mater imam milo,                      .,Hoditelje pustiti svoje
Ki nekdaj bili so dekli-.                           In babico — to moči ni,
Takrat še ini'ne tii ni bilo                      In poleg še kozliče moje  — —
In Micika jih kliže vsc.                           Ne, to nikdar se ne zgodi!
A babica so tudi Mica,                           In ako meni Vi kupili
In Mica ženske sploh so vse,                  Oel6 bj vvanca od lesa
In bič in voz. ne oineSili                      V spominu Rokca ohranite,
Zato bi mojega srca.                             Ki plane zdaj v planinski raj!"
Vrbančkov sin sem jaz pošteni,
Ki ljubi, kar mu Bog je dal,          Li brata iniaš morebiti Ki ne bi, po nobeni ceni                            A tacega, kakor je RokV
Očeta druzega izbral.                       ,,Ne, nirnam ga gospod, castiti, Zdravstvujte, srečno mi hodite,                    Jaz sem jedini naš otrok!"
Vrnite se, gospod, nazaj,                                                  Lujiza Pesjakova