POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
ZASAVSKI VESTNIK
TRBOVLJE, 13. marca 1952	OLA SILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA	LETO v - STEV 11
Fo osmem marcu — Dnevu žena
Revolucionarna pot revirskih žena
Ko smo proslavljali letošnji 8. marec — mednarodni praznik žena — se spominjamo težke in vztrajne borbe, ki so jo vodile naše napredne žene za socialno pravičnost. Mnogo žena je v tej borbi podleglo, medtem ko druge, ki so doživele našo narodno osvoboditev, še danes delajo za uresničenje socializma v naši domovini. Poslušajmo, kaj nam pripoveduje stara borka v ženskem naprednem gibanju — sedemdesetletna tovarišica Alojzija Pečarjeva:
»Takoj po prvi svetovni vojni leta 1918 se je politično življenje žena močno razgibalo, zlasti pa po prvem zborovanju komunistov. Zenske so takrat Že začele dvigati glavo, zavedati so se začele svojih dolžnosti v borbi za izboljšanje socialnega položaja delavstva; za takratni čas so dosegle lep napredek.
Bilo je okrog leta 1930, ko se je pod vodstvom socialnih demokratov ustanovila »Organizacija .delavskih žena in deklet*. Bila sem takrat predsednica te organizacije v Zagorju; že takrat sem bila usmerjena levičarsko. Direktive in naloge za delo nam je posredovala tov. Zabočnikova iz Ljubljane. Imele smo sestanke, ki smo na njih obravnavale vsa dnevna vprašanja. Zasledovali pa so nas Arhovi vohuni; ker smo bile žene usmerjene preveč na levo, je bila organizacija razpuščena.
Seveda smo bile v težkem položaju, kajti kjer koli smo se začele shajati, že so nas razni ogleduhi izsledili in morale smo si najti spet drugo shajališče. Ko je nastopila gospodarska kriza in so začeli v revirjih praznovati ter delati samo po 14 dni na mesec — in. ko je nato izbruhnila stavka, smo se ženske zbrale in šle pred rov, da smo branile stavkokazom odhod na delo. Tudi v Trbovlje nas je odšlo okrog 20 žensk, da jim pomagamo pri stavki. Bile smo tam eno popoldne in celo noč pred jaškom na straži. Dobro se še spominjam, ko smo v jutro tistega dne odšle v rudniško osrednjo delavnico in zabranile delo tistim, ki so se na skrivaj prikradli na delovišča.
V Trbovljah smo se v tistih časih dogovorile s tovarišicami iz vseh revirjev, da bomo napravile žensko zborovanje. Trboveljčanke so priglasile to zborovanje oblasti in nas obvestile o njem, da se ga udeležimo. Jaz in pokojna Bokalova sva organizirali skoraj vse ženske v Zagorju, da se udeleže zborovanja v Trbovljah, tako da je tisti dan ostala le malokatera žena v Zagorju. Šle smo v Trbovlje v majhnih skupinah in po raznih poteh in ob različnem času. Toda v Trbovljah smo zvedele, da je zborovanje prepovedano.
Ko smo prišle do trgovine »Bata*, smo našle cesto zagrajeno; na eni strani so stali žandarji, na drugi pa Zagorjanke. Zahtevale smo, da nas pustijo v Trbovlje. Opazile smo tudi okrog 20 policistov s pendreki, ki so jih poslali t2 Celja.
No, ker žene nismo hotele odnehati, so se policisti zakadili v nas; začeli so nas pretepati, tako da so mnoge žene dobile črne podplutbe. Jaz jim tega nisem dovolila; postavila sem se jim
po robu in jim dejala, da vem, da nimajo pravice ženske pretepati. Bila sem na čelu ves čas in ko se nisem umaknila, me je nek policaj prijel za ramo. Hotel me je obrniti, češ naj grem. Ker se pa nisem hotela umakniti, mi je nek žandar naperil puško na prša in me na ta način odrival kakšnih 40 metrov daleč. Slednjič res ni bilo drugega izhoda, kot pokoriti se sili in oditi domov. Pri vsem tem je imel svoje prste vmes Arh, ki je bil ves čas našega prerekanja s policaji V Delavskem domu. Pa tudi potem nam je Arh skuhal kašo; predane smo bile sodišču v Laškem in obsojene pogojno na 2 leti.
Potem pa so se začele gladovne stavke. Ponovno smo nekatere žene prijele krepko za delo in sodelovale v tem mezdnem boju. Tovariš Oskar Kovačič, ki je pozneje umrl v zaporu v Ljubljani, nam je nosil letake, ki sva jih z Antonom Groznikom kar hitro razpečala. Tretji dan stavke sva s tov. Ravnikarjevo obesile nad rovom črno zastavo. Na splošno smo žene pri stavkah dobro sodelovale z naprednimi delavci, pa tudi ob drugih priložnostih smo žene vedno pomagale, kadar je šlo za koristi delavskega razreda.
Leta 1938 sem bila sprejeta v Partijo ter sem tesno sodelovala s Tončko Čečovo in Francom Farčnikom (oba sta padla za svobodo). Dobila sem nalogo, da zberem nekaj zanesljivih žensk za ilegalno delo; pridobila sem. Katarino Premrlovo in Marijo Umekovo, ki sta med vojno zaradi domačih izdajalcev umrli v Dachauu. Obe sta bili zelo dobri in pri delu vestni. Delale smo skupaj tudi s tovarišico Fajnovo, potem z Jezernikovo, ki je bila že takoj prve
z j ečvrmKuvv, ki jv uua cv iukuj pruv , ki arnu yu
dni našega narodnega upora »partizan- l ni vojni.*
ska mama*. Pri njej so se shajali prvi partizani. Tudi ta tovarišica je bila kakor njen mož Alojz in njegov brat Ignac od Nemcev ustreljena. Tam smo sc shajali skoraj vsak dan vse navedene tovarišice in tov. Farčnikova. Zbirale smo prispevke za naše fante, ki so bili v zaporu. Bile so velike težave, ker smo se shajale vedno na drugem mestu in to največkrat na prostem. Akoravno smo bile večkrat mokre, nas tudi dež ali kaj drugega ni odvrnilo, da ne bi prišle na dogovorjeni sestanek.
Tako smo z raznimi nalogami pričakali okupacijo leta 1941. Že 21. junija istega leta smo imeli sestanek, ki so bili na njem Franc Farčnik, Jože Marn in Tone Grčar iz Celja. Na tem sestanku smo dobili kot glavno nalogo pridobivanje ljudi za boj proti okupatorju, ovirati njegovo delo, organizirati sabotažna dela in podobno. V Ljubljani je bil tedaj ustanovni sestanek Osvobodilne fronte, ki je imel za cilj organizirati in pripravljati ljudi za delo narodnoosvobodilne vojske. Naše politično delo v revirjih je dobro napredovalo; vodil ga je tov. Sergej Kraigher, ki nas je večkrat obiskal. Pozneje se je začelo preganjanje naših ljudi; napredne so zapirali, streljali, izseljevali in internirali. Tudi nas so izselili na Hrvatsko. Kljub svoji starosti sem $e tudi tam vključila v delo Partije In pomagala NOV do zmage.
To je samo nekaj grobih obrisov o delu naših žena v Zagorju. Mnogo majhnih nalog je bilo opravljenih, ki je o njih le malo ali nič znanega, čeprav so bile tudi te odločilne za uspeh, ki smo ga dosegli v narodnoosvobodil-
Zene VI. terena so lepo proslavile svoj praznik
Delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik
je razpravljal o perspektivnem planu rudnika
Pred kratkim je zasedal delavski svet rudnika Trbovlje—Hrastnik. To zasedanje je bilo prav živahno, saj se je razvila na njem po poročillu rudniškega glavnega inženirja Vinka Prežlja, ki je obrazložil perspektivni plan jamskih izgradenj v rudniku za dobo 10 let, prav zanimiva debata. Ta načrt predvideva, da se v letošnjem letu nadaljuje z že začetimi investicijskimi in zahvalnimi deli na obratu Ojstro in
Mladina okraja Trbovlje je zborovala
Preteklo nedeljo so se zbrali v Domu kulture v Trbovljah delegati-mladinci, izvoljeni v aktivih Ljudske mladine v podjetjih, ustanovah in vaseh našega okraja. Poleg teh odposlancev so se udeležili zborovanja mladine organizacijski sekretar CK KPS Trbovlje, tov. Janez Jesenšek, član CK LMS, tov. Stane Markič in tov. Rudi Bregar.
ZA 8. MAREC — DAN ŽENA SO TEKMOVALE
Organizacija AFZ v Zagorju se je dobro pripravila na mednarodni praznik žena, ki so ga proslavile 8. marca. Da počaste ta svoj praznik, so zagorske žene priredile živilski tečaj, ki ga je obiskovalo okrog 20 deklet. Tečaj so obiskovalke končale že prejšnji mesec. Pred nekaj dnevi pa so začele zagorske žene z gospodinjskim tečajem, ki ga obiskuje 40 gospodinj iz Zagorja in okolice.
Na proslavo 8. marca so se žene iz Zagorja skrbno pripravile. S sodelovanjem SKUD »Vesna« so pripravile za ta dan lep spored, o pomenu ženske organizacije pa so pripravile primeren referat.
Žene so lepo proslavile svoj praznik
Po vsem trboveljskem okraja, pa tudi v Litiji in okolici, so žene lepo proslavile Mednarodni praznik žena. Lepo so uspele te proslave v Hrastniku, Radečah, Zagorju in Litiji. Prav tako slavnostna je bila proslava tega praznika preteklo soboto zvečer v Delavskem domu v Trbovljah. Dvorana je bila nabito polna.
Poročilo o pomenu praznika žena je imela tov. Tončka Ramovž. Ob tej Priliki so bila izročena ženam-materam, borkam v NOV. odlikovanja, ki jih je Predal odlikovankam sekretar OO ZB Trbovlje tov. Ivan Sovre. Odlikovane so bile: Mici Pavlič, Anica Fujs, Mara Artnak, Hilda Juhart, Slavka Završnik. Rezi Lopan, Jolanda Durjava, Fani Naglav, Milica Pukmajster in Joži Kokole.
Po izročitvi odlikovanj je sledil tlavnostni koncert mešanega pevskega zbora »Slavček« iz Trbovelj.
Trboveljske žene pa niso imele samo te centralne proslave svojega praznika, marveč so imele tudi interne zlovesnosti po terenih; II. in III. teren sta imela proslavo v Domu kulture, kjer je pripravila ženam kulturni program trboveljska gimnazija, I. teren Pa je imel svojo slovesnost prav tako v Domu kulture, kjer so žene presenetili z lepim programom učenci osnovne šole v Trbovljah II. Na I. terenu »o Žene obdarile 19 žena z denarjem, kjer Je vsaka žena dobila 1 kilogram kele moke.
Lepa proslava Je bila nadalje na *L terenu, kjer so žene pogostile matere, prav tako na IX. terenu.
X. teren je imel lep spored v Otroškem vrtcu, VIII. in IV. teren pa sta Imela skupno proslavo v sindikalnem domu elektrarne.
V nedeljo 9. marca pa je mestni odbor AF2 Trbovlje priredil izlet k partizanski mamici, ki so ji žene izročile lepa darila; v prijetnem razgovoru so ostale žene dalj časa pri njej, spominjajoč se slavne narodnoosvobodilne vojne, ki je v njej doprinesla tako lep delež Vrstovškova mama — partizanska mamica.	„
Poročilo o delu Ljudske mladine okraja Trbovlje je podal njen predsednik tov. Franc Škerjanc. Naglasil je dosežene uspehe mladine, podčrtal pa tudi nedelavnost nekaterih mladinskih aktivov; dejal je, da so te nedelavnosti krivi v veliki meri tudi člani komiteja, ki se niso zavedali vseh svojih dolžnosti.
Ko je predsednik govoril o uspehih mladine, je omenil njeno tekmovanje na čast 10-letnice OF, sodelovanje mladincev v predvolilni kampanji ter tekmovanje v počastitev 59-letnice maršala Tita. Poleg teh centralnih tekmovanj je mladina trboveljskega rudnika in cementarne v Trbovljah tekmovala v širšem merilu in sicer mladina rudnika z mladinci vseh ostalih slovenskih rudnikov, mladinci cementarnie pa z mladino v aktivih Industrije cementa in apna na Savi, kjer so izšli mladinci rudnika Trbovlje in mladinci cementarne kot zmagovalci.
Poleg teh uspehov je bilo s pomočjo mladine ustanovljeno 13 gledaliških družin s preko 350 člani. Mladina je priredila 35 izletov, ki se jih je udeležilo 1500 članov. Mladinci so preuredili nadalje 6 mladinskih lokalov, napravili 32 fizkulturnih in šahovskih prireditev s 1500 sodelujočimi. Prostovoljnih delovnih ur je opravila mladina na raznih javnih delih 9578, kar pa je glede na delo ostalih množičnih organizacij in društev ter spričo števila mladine v okraju odločno premalo.
Ustanovljeno je bilo 6 društev Ljudske tehnike. V počastitev OF je bilo izvedenih nad 80 slovesnih množičnih sestankov, kjer se je mladina seznanjala s slavno zgodovino NOV. Mladina okraja Trbovlje je dobila pohval-
no pismo CK LMS kot ena izmed najboljših mladinskih organizacij.
Tudi v drugem delu tekmovanja je mladina dosegla lepe uspehe, zlasti pa v predvojaški vzgoji, kjer je v 12 centrih vključeno 1414 mladincev. Na okrajnem zboru je sodelovalo 800 mladincev, ki so tekmovali v raznih področjih.
Lepo je uspela lansko leto prireditev Dneva učencev v gospodarstvu, prav tako je mladina pokazala svojo dejavnost na okrajni razstavi v Trbovljah, zadovoljiva sta bila nadalje fiz-kulturni dan v Zagorju ter okrajni nogometni turnir mladine.
V počastitev 32-letnice SKOJ je bilo nad 60 slovesnih sestankov; pomemben dogodek je bilo odkritje spominske plošče na Dobovcu, kjer je zborovala leta 1937 vseslovenska konferenca SKOJ. Spominsko plošče je mladina odkrila nadalje najmlajšemu skojevcu-pionirju Borisu Pustu na Kalski planini. Lep uspeh zaznamuje naša vaška mladina, kjer so se zlasti izkazali aktivi Jagnjenica, Loka pri Zidanem mostu, Mlinše in Turje.
Vse premalo pa se je mladina brigala za delo delavskih svetov, kar je pravilno povedal neki mladinec.
Udeležba v diskusiji je bila po delegatih nepričakovano mlačna ter ni prinesla tistih rezultatov, ki jih je nakazal predsednik v svojem referatu. Vse premalo se je govorilo o ideološki izgradnji mladine, prav nič pa o pismu CK KPJ o stanju v naših telovadnih in športnih organizacijah; mislimo, da bi vprašanje naše fizkulture, ki je v zadnjih letih zašla na stranpota ter se izrodila več ali manj v goli lov za rekordi — kar popolnoma upravi-(Nadaljevanje na 2. strani.)
Motiv iz naše Primorske — most pri Solkanu
Hrastnik, kar bo velikega pomena za dvig proizvodnje premoga v obeh hrast-niških jamah, saj se bo produkcija po uvedbi mehaniziranega zasipanja jamskih praznin dvignila za najmanj 50%.
Ta načrt predvideva nadalje odprtje novega rudniškega obrata Dol, ki bo samostojen obrat. Na Dolu so še nedotaknjene zaloge premoga, ki jih bo treba z raziskovalnimi deli najti, na kar se bo začel premog odkopavati tudi na tem delu našega Zasavja.
Delavski svet je razpravljal tudi o sklepih zadnjega plenuma CK KPS, o obratnih nezgodah v naših industrijskih podjetjih, kjer je ugotovljeno, da so se nesreče pri delu, zlasti pa lahke nezgode, dvignile za 10%. To vprašanje je obravnaval že zadnji občni zbor sindikalne podružnice rudarjev, češ da je na rudniku premalo zaščitnih naprav na deloviščih. Rudniška uprava je proučila to vprašanje in ugotovila, da je zaščitnih sredstev za preprečenje nezgod na rudniku dovolj, vendar pride čestokrat do manjših poškodb in nesreč, zlasti pri mlajših nepoučenih in pri delu nepazljivih rudarjih. Delavski svet je zaradi tega sklenil, da vodstva posameznih rudniških obratov večkrat opozarjajo svoj delovni kolektiv na varnostne predpise v rudarstvu, zlasti pa da se z njimi upoznajo vsi mlajši delavci.
Zelo živo je delavski svet obravnaval vprašanje reševalnih avtomobilov za prevoz bolnikov in ponesrečencev v bolnico. Ta vozila je težko dobiti, ker so preobremenjena. Zato je bil sprejet sklep, da se usposobi rudniški gasilski avto, ki bo služil izključno za prevoz rudniških ponesrečencev, zlasti pa iz obratov Ojstro in Hrastnik. Spričo okoliščine, da je gasilski avto že precej izrabljen, je delavski svet mnenja, da bo treba misliti na nakup novega reševalnega avtomobila, ki bi ga upravljalo reševalno moštvo, ki deluje na rudniku prostovoljno.
Mnogo debate je bilo tudi o rudniškem internatu v Trbovljah, zlasti spričo tega, da so se rudarske šole v Kočevju in Velenju opustile, gojenci pa preselili v Trbovlje in Zagorje. Tako je prišlo na rudnik v Trbovljah 50 rudarskih učencev iz Velenja in Kočevja. Ker so bili od posameznih članov delavskega sveta iznešeni očitki, da poslovanje v tem internatu ni povsem v redu, zlasti pa v vzgojnem pogledu, je delavski svet izvolil tričlansko komisijo, ki naj ugotovi dejansko stanje fr tej ustanovi in resničnost govoric, ki krožijo po Trbovljah o stanju v tem rudarskem vzgajališču.
Delavski svet je obravnaval tudi vprašanje volitev v delavski svet. Te so razpisane za dan 25. marca. V ta namen je bila izvoljena volilna komisija in komisija za pripravo seznama volivcev. Obe komisiji bosta storili vse potrebno, da se volitve v redu izvrše.
18. marca bodo volili v litijski predilnici nov delavski svet
V litijski predilnici se vneto pripravljajo na volitve novega delavskega sveta. Datum je določen ha 18. marec. Okrajno sodišče za Ljubljano okolico je že potrdilo volilno komisijo, ki jo tvorijo naslednji tovariši in tovarišice: predsednik Vlado Cerar, nameščenec Mirko Cvek, Ivan Zore, pod-mojster, Ljudmila Repovževa, predica, in Hilda Tišlerjeva, nameščenka. Pri sestavi kandidatne liste je sodelovalo vse delavstvo. Na posebnih listkih je predložil vsak predilničar po nekaj i imen najbolj priljubljenih in zaupanja I vrednih članov kolektiva. O volitvah v DS so se porazgovorili tudi na posebni anketi. Ves kolektiv se trudi — ob podpori direkcije, sirdikata in ostalih enot — da bi potekle volitve v najlepšem redu in bi dobila naša predilnica, ki je največje podjetje v vsem litijskem okolišu, tak delavski svet, ki bo v korist podjetju, delavcem in vsej socialistični skupnosti.
TO IN ONO
VESTI IZ ZDA
Margareta Truman, hčerka predsednika ZDA, je sklenila pogodbo s postajo za radio in televizijo ter postala članica treh sindikalnih organizacij, ki so v njih vpisani razni umetniki. Ti sindikati so bili ustanovljeni pred nekaj meseci, da bi z njihovo pomočjo zagotovili umetnikom v ZDA boljše plače in boljše delovne pogoje.
m
List »New York Times« piše, da se v Ameriki sedaj lahko dobe razna umetniška dela in predmeti domače obrti iz Jugoslavije. Hrastov les se uporablja za vse izdelke iz lesa, ki je med njimi mnogo pepelnikov, doz za cigarete in raznih stenskih okraskov. Zelo veliko zanimanje je opaziti za stenske preproge, ki so izdelane iz bombaža in volne; na njih so zelo lepi vzorci, ki ustrezajo okusu današnjega časa. Ta list zelo toplo priporoča nakup teh tkanin, ki se prodajajo na meter.
•
V	Zedinjenih državah Amerike izhaja 1773 dnevnikov, ki se tiskajo v 54 milijonih izvodov. Največjo naklado med ameriškimi listi ima »Readees Digest« (Riders Dajžest) in sicer 9 milijonov izvodov v angleščini, skoro 9 milijonov izvodov pa v drugih jezikih. List »Life« (Laif) je na drugem mestu s 5,316.000 izvodi, na tretjem pa »Ladies Home Journal« s 4,544.400 izvodi.
•
Desetletna Betty Lee Benett (Beti Li Benet), ki je njen oče Alfred Benett, podpredsednik nekega ameriškega podjetja za gradnjo lahkih avionov, je najmlajši do sedaj poznani pilot. Prvikrat se je peljala z letalom, ko je bila stara 6 mesecev, ko pa je imela pet let, je poskušala že sama voditi avion. Meseca septembra lanskega leta se je ta mlada pilotka začela uriti na letališču v upravljanju aviona in že samostojno vozi z letalom, seveda zaenkrat samo Se po zemlji okrog letališča. Njen oče jo vsak dan uči, dokler dekletce ne bo sposobno, da leti samo. Seveda pa je morala ta mlada pilotka vse svoje lete z avionom opraviti izven ZDA, in sicer na Kubi, ker ameriški predpisi dovoljujejo samostojno letanje z avionom šele s 16 leti.
AMERIŠKE ŽENE ZAVZEMAJO VAŽNA MESTA V DRŽAVNI UPRAVI
V	ZDA zavzemajo žene zelo » vplivne položaje v vladi in v raznih javnih službah. Okrog 500 žena je uslužbenih v ameriški federalni vladi; med njimi so pomočnik ministra za državno obrambo, glavni blagajnik, njegov pomočnik, direktor federalne komisije za komunikacije ter načelniki in njihovi pomočniki v skoraj vseh ministrstvih.
Mnogo žena je na odgovornih položajih v ameriškem zunanjem ministrstvu. Tudi poslanik v Danski je žena. Nadalje je S žena, ki so zaposlene kot tajnice v ambasadah in poslaništvih, poleg tega pa je 125 uradnic na konzulatih po vsem svetu. Med člani, ki so sodelovali na zasedanju Generalne skupščine OZN, je bila vdova pokojnega prezi-denta ZDA, Roosevelta, ter gospodična Ana Lord Štraus.
Številne žene so v drugih javnih službah; v kongresu je 11 žena, ki je med njimi ena senator, ostale so pa v reprezentančni zbornici. 237 žena je na odgovornih položajih v zakonodajni službi v 40 državah.
Uspešna mladinska konferenco v Zagorju
Ze dolgo nismo videli tako dobro pripravljene mladinske konference, kot je bila prejšnji teden mestna konferenca LMS v Zagorju. Na njej smo opazili precej gostov — med njimi zastopnike množičnih organizacij, krajevnih oblasti, društev in šol. Iz tega smemo sklepati, da se danes pazljivo gleda na delo naše mladine in da se vsi zanimajo za kar najboljši napredek mladinske organizacije. Zal pa smo morali ugotoviti, da na konferenco ni prišel predstavnik rudniškega komiteja Partije, niti zastopnik sindikata rudarjev. Tudi rudniška uprava ni bila zastopana; to je vrglo slabo luč na odnos teh činiteljev do mladinske organizacije, ki je ravno pri rudniku najbolj potrebna pomoči.
Po političnem in delovnem poročilu so odposlanci posameznih aktivov poročali o stanju v njihovih organizacijah; iznašali so najbolj pereče probleme iz organizacijskega življenja, prav tako pa o delu v obratih in v produkciji. Gostje so konstruktivno vplivali na sam potek diskusije in v marsičem usmerjali delegate v nadaljnjemu delu. Preobširno bi bilo navajati poročila posameznih diskutantov in vsebino njihovih ugotovitev, vprašanj in predlogov. Zato bomo vsebino konference podali zgoščeno in skušali obravnavati le najvažnejša vprašanja.
Mladinska organizacija v Zagorju ni tako slaba, kot se čuje z raznih nepoučenih strani; res je, da je zadnji čas popustila delavnost in disciplina članov, vendar je bilo delo mladinske organizacije v preteklem letu na splošno zadovoljivo in v nekaterih primerih dobro. V tekmovanju za 10. obletnico OF so vsi aktivi delali; najboljši je bil aktiv obrata Kisovec, ki je bil tudi nagrajen. Mladinska organizacija je pripravila predvolivno mladinsko zborovanje, ki je na njem govoril ljudski poslanec tov. ing. Ivo Pinterič iz Trbovelj. Mladinci so sodelovali pri Titovi štafeti, s pomočjo šole so organizirali Dan učencev v gospodarstvu, ravno tako tudi fizkulturni dan vajencev. Lep uspeh so mladinci dosegli z veliko udeležbo centra predvo jaške vzgoje dne 22. julija v Trbovljah, in pri odkritju spominske plošče na Dobovcu. Tudi akademija, ki jo je mladina priredila v počastitev 32. obletnice SKOJ, je bila dobro izvedena. Mladinski aktivi so pridno sodelovali pri političnih akcijah, predvsem pri volitvah.
Kakor že omenjeno, je bil najboljši mladinski aktiv v Kisovcu; dobra pa sta bila tudi aktiva pri rudniškem strojnem obratu in aktiv na' KLO Zagorje. Mladinci aktiva strojnega obrata so v velikem številu vključeni v elektrostrojni klub in radioamaterski klub. S tem pa ni rečeno, da so ostali aktivi slabi; vsak aktiv je pač delal in se trudil, da izpolni v danih razmerah določene naloge. Pri tem so imeli nekateri aktivi več uspeha, drugi manj.
Ali ai ie poravnal naročnino !
(Nadaljevanje s 1. strani) čeno ošiba pismo CK KPJ — ne smelo iti molče preko tako važne konference mladine, kajti nikakor ni dovolj, če je to vprašanje podčrtal že predsednik v svojem referatu.
Diskusijo sta izpopolnila in obogatila organizacijski sekretar OK KPS Trbovelje, tov. Jesenšek, in odposlanec CK LMS, tov. Markič.
Po izvolitvi novega vodstva mladine v okraju Trbovlje je bilo sprejetih več sklepov sodelovanja mladine v društvih fizkulture, planinstva, taborjenja in podobno.
Ce je bilo delo mladine okraja Trbovlje v nekih pogledih zelo zadovoljivo, v drugih pa pomanjkljivo in slabše, kot smo želeli in pričakovali, potem je iskati glavne vzroke v napakah, ki jih naš zagorski poročevalec natančneje obravnava v članku, ki ga prinašamo na drugem mestu.
To je bilo odvisno od raznih okoliščin. Na splošno bi mladinska organizacija dosegla lahko večje uspehe, če bi ne bilo raznih pomanjkljivosti, ki so ovirale polni polet organizacije.
Ena izmed glavnih napak, ki jih opazimo v mladinski organizaciji, je nestalnost političnega dela in ideološke vzgoje. V nekem aktivu so n. pr. sklenili, da bodo imeli reden študij, da bodo napravili to in ono. V najboljšem primeru dela aktiv nekaj mesecev po zadanem sklepu, potem pa popusti v svoji delovnosti in sklep je pozabljen, cilj pa ni dosežen. Manjka vztrajnosti v stalnem izvrševanju majhnih nalog za dosego velikega cilja. Zaradi tega je ideološka raven mladincev nizka in njihova politična zrelost nezadostna. Res je, da so v nekaterih aktivih imeli tu in tam razna predavanja o najbolj perečih vprašanjih na političnem in gospodarskem področju. Ta predavanja so tudi pripomogla, da so mladinci do-tično vprašanje pravilno razumeli in bili pravilno usmerjeni za delo. Vendar pa taka predavanja niso v zadostni meri vplivala na preobrazbo mladinca v človeka s socialistično miselnostjo. Predavanja in študijski krožki so bili čestokrat slabo pripravljeni, dolgočasni in utrudljivi; jasno je, da se mladinci niso navduševali zanje in da niso imeli od njih pričakovane koristi.
Zelo pereče vprašanje je odtegnitev mladine sovražnim in škodljivim vplivom; pijančevanje, pohajkovanje in nemoralno življenje na eni strani ter konservativna vzgoja v stari miselnosti in misticizmu odteguje precejšen del mladine, da se ne vključi v mladinsko organizacijo, da se odteguje delu na telovadnem, športnem in kulturno-prosvetnem področju.
Kako bomo pridobili to mladino? Mladini je treba nuditi koristno in vzgojno izživljanje tam, kjer si želi. Izbire za to je dovolj. Poglejmo samo telovadno društvo, ki lahko sprejme na stotine mladincev v svoje telovadne in druge odseke. Mladine manjka v pevskih zborih, v igralskih družinah, pri godbi, pri nogometu, odbojki, aeroklubu, radioamaterskem klubu in ostalih odsekih Ljudske tehnike; mladinci se lahko udejstvujejo pri šahu, v gasilstvu, v alpinistiki itd. Mladina bo
aiiauvu, v aiprniaimi lta. lviiaaina ou i se SKiej
nekoč prevzela vodstvo družbenega 1 papirju.
življenja v svoje roke — zatorej ni vseeno, kako se danes izživlja, ampak važno je, kako se pripravlja za svoje velike, odgovorne naloge v prihodnosti.
Zakaj mladinska organizacija ni dosegla boljših uspehov? Kaj je vzrok raznim pomanjkljivostim v organizaciji sami in v delu z mladino na splošno?
Mladinski aktivi niso dobili potrebne pomoči od mladinskega komiteja. Komite je bil oslabljen, ko sta odšla k vojakom oba sekretarja. Ostali člani komiteja pa niso bili dovolj samostojni, da bi predstavljali komite kot aktiv, ki daje pomoč ostalim aktivom v rudniških obratih in ustanovah. Mladinski aktivi v nekaterih obratih tudi niso dobili nobene, ali pa zelo slabo moralno podporo od sindikalne podružnice rudarjev ali pa od partijske organizacije. Ker ni bilo podpore in pomoči od mladinskega komiteja, so mladinski aktivi zapadli v neko mrtvilo.
In vzroki, zakaj se mladina ne vključuje v društva, v razne klube? V društvih vlada še vedno neka ozkost glede na mladi naraščaj. Starejši člani društva ali kluba se po vaji ali pa po prireditvi zbirajo v posebno, »zaprto« skupino, kjer se po svoje izživljajo. Mladinci se čutijo pri tem prizadeti, podcenjevani, prezrti, pri njih se pojavlja občutek manjvrednosti, kar ima za posledico največkrat odtujitev društvu ali klubu. S takim nepravilnim odnosom odbijajo v nekaterih društvih mladince. Seveda so še razni drugi vzroki, ki nimajo nič skupnega s tovarištvom in ki ovirajo delovanje mladine v naših društvih. To bi bili glavni vzroki, ki zadržujejo rast mladinske organizacije. Treba bo več pomoči od množičnih organizacij in društev, posvetiti bo treba večjo pazljivost ideološki izgradnji in politični vzgoji v mladinskih aktivih, treba bo še več: borbe za vsakega posameznega mladinca!
Od te konference, ki si je ob koncu zadala potrebne sklepe, pričakuje mladina kakor tudi ostale organizacije izboljšanje dela in odnošajev med mladinsko organizacijo in ostalimi organizacijami, na drugi strani pa boljše delo mladinske organizacije same. Strinjamo se z delovnim predsednikom, ki je dejal, da je važno, da se sklepi izvršijo in da ne ostanejo na
Za naše kmetovalce
NASE SADNO DREVJE
Bežen pregled sadnega drevja v našem okraju je pokazal na splošno žalostno sliko desetletnega zastoja v negovanju sadnega drevja, ker je bila pozornost kmeta v teh letih usmerjena bolj na poljska dela. Zato ni prav nič čudnega, da se je letošnji sneg maščeval nad sadnim drevjem, ga polomil in mu čehal krone, saj to drevje že deset let in morda še več ni bilo očiščeno in razredčeno v kroni. Nasprotno pa opazimo v sadovnjakih, kjer je bilo pred snegom drevje očiščeno, da so letošnji naval snega odlično prestali.
Naš okraj je po večini neprizadet po ameriškem kaparju, temu neizprosnemu uničevalcu sadnega drevja. Pričakovati pa moramo, da pride tudi v naše kraje, zato je neobhodno potrebno, da se pripravimo nanj s tem, da bo sadno drevje tako negovano, da bo čimbolj odporno, da bomo lahko zalagali sadni trg v naših delavskih centrih vsaj do tedaj, ko bomo razpolagali že s čistimi sadnimi vrstami, ki so za podnebje in zemljo našega okraja za vse posamezne razmere sončnih, senčnih, srednjih in višjih leg najbolj pripravne.
Največjo osnovno napako in s tem škodo sebi in skupnosti so napravili sadjarji, ki so kupovali sadeže ne glede na njih sorto, da-li je ta primerna za njihov okoliš glede na lego in zem-
ljo. Svojih drevesnic v okraju skorajda nismo imeli, zaradi česar smo bili navezani na drevesničarje v drugih krajih. Smotrni, načrtni pregled sad/-nih sort je bil v okraju površen in logična posledica te nepazljivosti je, da imamo za trg mnogo več poletnega in jesenskega sadja kot pa zimskega. Tako imamo 75 % poletno-jesenskin vrst sadja in samo 25 % zimskih, namesto obratno.
Ne glede na okoliščino, da je sadjevec poletnih in jesenskih sort sadja zaradi pičlega tanina drugovrstne kakovosti in zato potegljiv samo na spomlad, je sadjevec zimskih sodnih vrst prvovrsten, pa tudi cene zimskega zdravega sadja so višje. Tako vidimo že danes, da ne bomo mogli zadovoljiti potreb naših delavskih centrov.
Imamo pa v okraju sadni izbor sadnih sort, ki so za naše kraje glede na odpornost in dober donos najprimernejše. Od prvotno določenih 25 jabolčnih vrst smo jih izločili 10 ter jih imamo sedaj le 15, ki ustrezajo vsem legam in zemlji našega okraja. Vemo, da imamo po okraju poleg tega števila še kakšnih 30 različnih jabolčnih sort, ki več ali manj ne ustrezajo našim razmeram. Zato že danes opozarjamo naše sadjarje na sadni izbor, ki bomo o njem pisali v prihodnji številki našega lista.
Titova planinska štafeta
v zasavskih revirjih
Titova planinska štafeta je bila v Zagorju lepo sprejeta. Sprejem je organiziralo tamkajšnje Planinsko društvo, h kateremu se je zbralo preko 600 ljudi s predstavniki oblasti, Partije in množičnih organizacij.
Ob zvokih godbe so odnesli zagorski planinci štafeto dalje na Cebinovo, kjer je bil leta 1937 ustanovni kongres KPS, od tu pa na Partizanski vrh, kjer je bila ob 13. uri predaja štafete pred Počitniškim domom »Franca Salamona«. Pri prevzemu štafete so bili navzoči trboveljski planinci in smučarji, sekretar OK KPS Trbovlje, tov. Viktor Kovač, sekretar MK KPS Trbovlje in še drugi predstavniki.
Štafeta je nato odhitela po gorskem grebenu na Mrzlico, kjer so jo sprejeli hrastniški planinci, ki so jo ponesli proti Šmohorju nad Laškim, kjer so štafetno palico izročili celjskim planincem.
Novi delavski svet so izvolili tudi v CRD
Tudi v CRD v Trbovljah so se lepo pripravili na volitve v delavski svet, ki so jih opravili pretekli petek. Rok za volitve je bil določen od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer, vendar so bile volitve že ob pol 3. uri popoldne s 100-odstotno udeležbo končane. Izvoljenih je bilo 26 članov delavskega sveta.
Na volitvah v tem podjetju je bilo opaziti nekaj novega in sicer, da so volitve opravljali po brigadah; vsake pol ure je volila druga brigada ter so se volitve Izvedle nemoteno, predčasno in 100-odstotno.
Nov delavski svet se bo sestal k prvemu zasedanju že 18. marca.
Volitve v mestnem trgovskem podjetju Trbovlje
Prav tako je opravil volitve v novi delavski svet nadalje kolektiv Mestnega trgovskega podjetja v Trbovljah in sicer v soboto, 8. marca. Volitve so bile v dveh urah končane, to je od 6. do 8. ure zvečer; Tudi tukaj so imeli lepo okrašeno volišče ter je bila udeležba 100-odstotna.
V TRBOVELJSKI ELEKTRARNI SO ŽE IZVEDLI VOLITVE V DELAVSKI SVET
V	trboveljski elektrarni so imeli v petek 7. marca svoj interni praznik, kajti izvolili so si nov delavski svet. Za volitve so se prav dobro pripravili in tudi volišče lepo okrasili.
Z volitvami so začeli že zgodaj zjutraj, in sicer ob 5. uri, ki so trajale vse do 17. ure; na ta način so omogočili volitev vsem trem delovnim izmenam kolektiva. Od 196 volilnih upravičencev jih je po spisku prišlo na volišče 172, štirinajst upravičencev je v bolniškem stanju, osem pa jih je bilo službeno opravičeno odsotnih.
Med delavci pa se je vendar našel eden, ki se ni hotel udeležiti teh volitev; mnenje ostalih je, da takim ljudem ni mesta v kolektivu.
V	elektrarni so izvolili 29-članski delavski svet, ki bo te dni prevzel posle od prejšnjih članov delavskega sveta. Naloge, ki stoje pred delavskim svetom tega podjetja, so velike, zato je dolžnost vsega kolektiva, da nudi svojemu delavskemu svetu vso pomoč.
Naročniki — pozor!
Prejšnji teden smo priložili položnice vsem posameznim in skupnim naročnikom. — Kdor še ni plačal zaostale naročnine, naj stori to takoj, da ne bo imel nepotrebnih sitnosti. Za letošnje leto pa naj naročniki plačajo vsaj za pol leta vnaprej. — Naša nova bančna štev. je: Narodna banka, podružnica Trbovlje 614-95332-55
ooooooooooooo-^<xxxxxxxxxxxx><x>oo-cx>< 00^^0<X>00«»^000<»00000<S©^©^0^0^^00««»0«000000<XX>0 .
Mirko Grešak:
KEMIJA v zadnjih 200 letih
(Nadaljevanje)
Ko je delal nek angleški zidar poskuse za izdelavo nezgorljive opeke, jo je nekoliko preveč žaril, tako da ni bila uporabna. Sivo maso je odvrgel. Ko pa je prišla voda nanjo, se mu je čez noč strdila. Ta slučajni produkt je bil po barvi podoben portlantskemu kamenju ter so ga po njem imenovali portlantski cement. Kaj pomenja cement za gradbeno industrijo danes in za morske luke, vemo vsi.
Moneir, francoski vrtnar, je napravil iz cementa male bazene za gretje vode. Da bi bile stene čim tanjše, pa še vendar dovolj močne, je položil med beton železo. S tem je napravil železo-beton, s čimer je bil uveden nov način gradnje.
Za ves ta velikanski razvoj kemije se je zahvaliti v glavnem Franciji in Angliji. Uvajali so nove postopke, ki pa jih niso dokončno izdelali. To so delali Nemci. Prvi nemški poskus, da bi posnemali Anglijo in Francijo, je izpadel sicer negativno; Nemec List je poskusil kopirati angleško bombažno industrijo. Ni se mu posrečilo in je razočaran nad neuspehom napravil samomor.
Francozi so med letom 1831 in 1840 napravili veliko iznajdbo, ki so po njej toliko hrepeneli, t. j. slikanje s svetlobo — ali kakor danes reče ves svet — fotografijo. Francoza Daguerre in Talbot sta to težko vprašanje rešila v nekaj letih. Delala sta na kovinskih ploščah in po snmo eno sliko. Slovenci smo lah-
ko ponosni, da z iznajdbo in uvedbo fotografije imenujemo velikega rojaka Janeza Puharja. Tri leta po objavi Da-guerrovega izuma je tudi naš Puhar
2.	novembra 1850 poslal dunajski akademiji znanosti popis svojega izuma, ki ga je izdelal 19. aprila 1842; vrednost Puharjevega izuma lahko ocenimo po tem, da je fotografiranje, t. j. osvetlitev po drugih postopkih trajala tudi po nekaj ur, po Puharjevem pa le 5 do 8 minut. Janez Puhar je bil tudi prvi, ki je uporabljal za podlago stekleno ploščo ter mu je francoska akademija znanosti v Parizu priznala ime iznajditelja fotografije na steklo, imenovala ga pa hkrati za svojega člana. Tudi z velike industrijske razstave v Londonu je Janez Puhar prejel priznanje v obliki diplome in bronaste kolajne. Kakor mnogi drugi, je tudi Puhar pozabljen doma in v svetu, čeprav zahteva čut hvaležnosti, da bi mu priznali njegovo delo in zasluge kot raziskovalcu in izumitelju; edini spomenik, ki ga ima danes Janez Puhar, je »Puharjev dom« v Hrastniku, ki ga je zgradil foto-kino amaterski klub v Hrastniku.
Izredno važno odkritje, ki nam je prineslo vpogled v vsemirje in v mi-krosvet, je bila spektralna analiza. Ce omenimo samo, da je bilo mogoče določiti z njo na soncu plin helij, ki ga do tistih časov na našem planetu še nismo poznali, smo o pomenu spektralne analize v tem okviru dosti povedali.
V	šestdesetih letih preteklega stoletja se je pojavilo v kemični industriji novo področje, ki je glede na produkte še danes najobšimejše in silno važno, t. j. industrija katranskih derivatov in barv; začetnik v tej veji kemične industrije je bil Anglež Perkin, podrobneje pa jo je obdelal Kekule. To področje kemične industrije je doseglo v Nemčiji silen razvoj, ki je omogočilo Nemcem, da so za Angleži prevzeli vodilno vlogo v tej industriji.
Perkin je štel komaj 18 let, ko je poskušal dobiti s pomočjo oksidacij ki-nin; dobil je prvo sijajno vijoličasto katransko barvo in je kmalu osnoval tovarno katranskih barv. Odkritju te barve je sledil rdeči fuhsin.
V	tistih letih je postavil Kekule svojo teorijo o bencolu, ki je bilo z njeno pomočjo mogoče sestaviti ne samo strukturo organskih spojin, marveč tudi njih sintetično izdelovanje. Ta mož je imel dve viziji, ki sta bili enajst let narazen, sta pa obe najlepše in najčudovitejše doživetje, ki sta pomagali kdaj koli pri kemičnih iznajdbah.
Ko je bilo Kekuli 25 let, se mu je na strehi nekeega londonskega omnibusa v duhu prikazala struktura 4-valent-n ega ogljika in njegova sposobnost sestavljati verige; enajst let pozneje je v polsnu spet zagledal, kot sam piše: »dolge vrste, vse v gibanju, sukajoč se in zvijajoč, ena kača pa se je zgrabila v lasten rep«. S to vizijo se je rodila bencolska teorija, ki pa je seveda preveč znanstvena, da bi jo obdelali na tem mestu.
Število organskih spojin, izdelanih na osnovi bencolske teorije presega šte-
vilo 159 000, ki se od njih proizvaja tehnično okoli 2000 barv, 3000 organskih ter 4000 farmacevtskih preparatov. V ta čas sodi tudi odkritje kata-litične kemije, nastanek sintetske farmacevtske industrije, ter začetek proizvodnje novih organskih in anorganskih razstreliv, ki so bila mišljena v blaginjo človeštva, so pa prinesla prebivalcem našega planeta žal nepopisno nesrečo in solze.
Tudi znanost sama je korakala z velikanskimi koraki naprej; nastale so teorije raztopin, sestava periodičnega sistema po Rusu Mendeljefu, odkritje prvih plemenitih plinov helija in argona, teorija konstitucij organskih spojin, struktura sladkorja itd. Če omenimo še veliko odkritje nemškega fizika R6nt-gena, smo povedali dovolj za razvoj znanosti v tem časovnem razdobju.
Bitka za nadaljnji razvoj pridobiva-vanja sode pa medtem ni počivala; Dyar je dobil leta 1838 angleški patent za izdelovanje sode z amonijevim karbonatom, je pa moral po dveh letih tovarno zapreti, ker so bili stroški previsoki. Enako se je godilo Francozom in Nemcem. Sele Ernest Solvav is Bruslja je izumil način proizvodnje, ki jc postala po njem rentabilna. L. 1872 so zgradili po načrtih Solvapa tovarno v Winningtonu, ki je postala največja tovarna sveta. Solvag je bil nevede eden izmed tistih mož, ki so biti vzrok, da so Angleži izgubili vodstvo v kemiji, ki je prešla v Evropi za okrog 25 let v Nemčijo.
Doba od leta 1898 dalje je bila izredno plodovita. Doživeli smo razvoj radium-kemije ter atomske fizike. Becquerelovo ime je v neznanstvenem
svetu sicer manj znano, vsakdo pa je slišal o zakoncema Curie, ki imata pri razvoju radija največje zasluge. Doživeli smo okrepitev v razvoju biokemije, kemične fiziologije, farmacije, kemije beljakovin itd. Velikanski napredek je pokazala industrija z ustanovitvijo katalitičnih organskih in anorganskih procesov, nadaljnji razvoj katranskih barv, lakov in pigmentnih barv z istočasnim razvojem avtomobilske industrije, mogočen razvoj produkcije umetne svile (bakrena, viskozna in acetatna svila) ter proizvodnja umetnih mas, kakršne uporabljamo zlasti za izolacijske svrhe v elektrotehnični industriji.
Izkoriščanje premoga, sintetični produkti, ocetna kislina, aceton, butil-alkohol, uporaba kroma, tvolframa, aluminija, magnezija pri produkciji žlahtnega jekla, proizvodnja kremenčevega stekla, žlahtnih plinov — vse to sodi v to zadnje razdobje, naštevanje še cele vrste novih kemičnih industrij bi pa privedlo predaleč.
Človeštvo je obogatelo, stotisoči in milijoni se niso zadovoljili samo z obleko, hrano in stanovanjem, umivanje z milom je postalo vsakdanje, vendar ni smelo imeti neprijetnega duha po masteh; dišeča olja so bila v prejšnjih stoletjih dopostopna le najvišjim slojem, napredek v kemiji pa je to stanje odpravil, tako da so razne dišave in dišeča mila kupovati lahko tudi preprosti ljudje. Na jedilnem listu je človek začel zahtevati svežo zelenjavo in sadje tudi v zimskih mesecih, kjer pa to ni bilo mogoče, so jo začeli uporabljati v konzervirani obliki, kar pa je omopočila šele iznajdba salicilne kisline.
Naši čitatelji pišejo
NOVICE IZ RAZBORA
Iz Razbora 68 redko oglašamo. Mogoče bo S,. ■'t. roislll. da nič ne delamo. Pa ni tako. Jusu, ki poznajo in vedo za naše delo. pra-vijo, da smo pridni. Le oglasiti bi se morali večkrat in povedati, kaj in kako delamo. Mi Ps, Sjt10.t>iii do zdaj zadovoljni 6 tem. da smo delali in da delamo v občo korist. Veseli smo bili uspehov svojega dela. Kaj pa smo pravzaprav naredili? Veliko in marsikaj. Pa naJ malo povemo:
Zadnje dni preteklega leta smo imeli obč-kL z^?r OF• hkrati pa volitve v krajevni od-»or Fronte. Na tem zboru smo dali obračun ki smo ga opravili s pomočjo naše ljudske oblasti v okviru OF. Gotovo je vsakemu v našem okraju znano, da je bil Razdor v zadnjem letu okupacije zelo hudo pri. zadet; divji fašisti so zlili svoj onemogli srd P* dho.SO, a zavedno ljudstvo in mu požgali ™ % hiš. Hudo je bilo takrat, srca so pokala im solze so tekle. Toda ljudje niso obu. pa.li OF jim je nudila svojo roko v pomoč m šli so junaško na delo. Začela se je obnova. ki jo je vodila OF s pomočjo Obnovitvene zadruge. Tako smo v okviru OF posredovali našim Pogorelcem od osvoboditve pa
konca lanskega leta velikanske množine gradbenega materiala, in sicer: 123.000 kosov zidakov. S1.000 kosov strešnikov, 104.700 kg cementa in 600.000 din v gotovini. Poleg tega Pa še velike količine okenskega stekla, žič-nikov in še drugega materiala.
Naši sosedje iz okraja Krško in okraja Gelje-okolica so se čudili, kako je vendar
TnrvrsftXA j _ j ____t» i « _ i; i ________11.  >•
govoriti, da se bodo ustanavljale nove obline, in to se je izvedelo, da bo tudi občana Kazbor na novo ustanovljena, 60 se na se-oozu na£e$ra KLO začele vrstiti delegacije za Gelegacijo in prosile, da bi tudi njihove kraje vzeli v našo novo občino. Videli 60 na£e Golo in naše prizadevanje, zlasti pa trud Gaših tovarišev na okraju, posebno pa tovarišev Viktorja Kovača, Viktorja Burkeljca in Jožeta Krežeta, so rekli: »Tja pa gremo, to so Gobri fantje, prav taki, kot sd jih želimo v °ovi družbeni skupnosti.« Ko že danes obravnavamo dokončno razmejitev občin, vi-Gitno na eni strani veselje tistih, ki bodo Prišli pod našo občino, na drugi strani pa spet tiste, ki nas prosijo, naj posredujemo, Ga bi b-iili vključeni vsi oni, ki zaenkrat niso Goločeni. Marsikdo se bo spraševal, zakaj bi Prišli tako radi v našo občino. Odgovor je lahek: ker bi bila to gospodarska povezava raznih hribovskih predelov in ker naši funkcionarji na okraju z velikim zanimanjem in naklonjenostjo spremljajo vsako našo gospodarsko dejavnost in trud. Tako je bilo doslej in tako bo tudi v prihodnje.
Delujemo pa tudi v kul turno-prosvetnem Pogledu; imeli smo kmetijski izobraževalni tečaj, sadjarska predavanja tov. Jurka z Dola pri Hrastniku, zadnji dve nedelji smo
pa imeli igro »Dva para 6e ženita«. Pošteno smo se nasmejali in po igri veselo zabavali. Tudi s šahom smo že začeli. Starejši ljudje majejo z glavami in pravijo, da včasih ni bilo tako; pa so jim te »novosti« le všeč, saj smo ravno te videli pri igri, kako od srca so se smejali.
Pa tudi na Tolmince nismo pozabiil. Na te so se spomnili tudi naši mali podmladkarji RK na tukajšnji osnovni šoli. Za ponesrečence so zbrali 2444 din. Prav je tako. TaJco so naši mali pokazali z dejanjem, da čutijo trpljenje naših bratov na Primorskem, ki jih je zadela tako huda nesreča. Vzgoja v šoli o medsebojni pomoči je našla posne-malce. Tako naj bo povsod in kmalu bo: »Ne vrag, ampak s»06ed bo mejak!«
Še nekaj. Na naši Šoli smo v okviru pionirske organizacije ustanovili krožek prijateljev ptic. O, koliko teh malih človeških prijateljev so naši pionirji rešili pred smrtjo! Skoraj vsaka pionirka, pionir pa prav vsak. je imel krmilnico za ptice in skrbel zanje. One pa bodo hvaležne in bodo trud bogato poplačale s petjem in pokončaranjem raznih škodljivcev.
Tako pri nas delamo. Za prihodnost pa imamo še veliko načrtov. Izvršili jih bomo. Za to so nam porok dosedanji uspehi. R. A.
... m iz Vrhovega
Volitve v občinski odbor OF Radeče. Tudi pri nas smo si izvolili občinski odbor OF. Udeležba volitev je bila prav zadovoljiva. Poleg odbora OF je bi izvoljen še odbor sekcije žena, na Goreljcih pa so ustanovili samostojen vaški odbor OF, kjer je vključeno od 58 volivcev 56 članov v OF. Na Go-reljcah so si zadali nalogo, da pridobe še dva volivca v OF, tako da bodo v tem vaškem odboru vsi volivci člani Fronte.
Z veliko večino glasov sta bila izvoljena za predsednika in tajnika tov. Ferči Miler in tov. Maks Škrget.
Proslava 8. marca. V nabito polnem prostoru osnovne šole Vrhovo je bila pretekli petek proslava letošnjega Dneva žena. Po uvodnem govoru so se vrstile deklamacije, petje in recitacije. Posebno pa je ugajala navzočim enodejanka, ki so jo izvedli mladinci LMS Vrbovo. Da je bil spored kar najbolj pisan, je sodeloval celokupni harmonikarski zbor LMS Vrbovo. Navzoče žene so bile z izvedbo proslave zelo zadovoljne, za kar imajo največ zaslug učitelj šole Vrhovo, posamezni odborniki OF ter aktiv LMS Vrhovo, ki so pripravili našim ženam dostojen praznik. Želeti bi le bilo, da bi mladinci in mladinke nadaljevali z započetim delom na kulturnoprosvetnem področju. Vaščani bi jim bili za to hvaležni, v ljudski oblasti pa bodo dobili vso podporo.
šolstvo v okraju Ljubljana-okolica
Te dneve je bila v Ljubljani okrajna uradna konferenca. Sklical jo je okrajni 6vet za prosveto, prisostvovalo pa je na njej 250 učiteljev in profesorjev okraja Ljubljana-okolica. Poseben poudarek so dali predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij, ki so prisostvovali razpravam in podali tudi precej načelnih navodil za zboljšanje našega Šolstva.
Otvoritveno besedo je spregovoril tov. Jaka Žagar, predsednik sveta za prosveto pri OLO, ki je predsedoval konferenci; ta je trajala od 8. do 14. ure. Šolski inšpektor Drago Vončina je referiral o pouku domovinskega pouka na naših šolah. Inšpektor Marijan Bin-ter pa je razčlenil delo po učilnicah v času prvega polletja, kakor so ugotovili uradni pregledi.
Izčrpna izvajanja predstavnikov okrajnega sveta za prosveto so izzvala živahne de-
Litijanl pozdravljajo veleposlanika dr. Vilfana
Dr. Jože Vilfan je bil nedavno imenovan za veleposlanika v New Delhiju v Burmi na Dalnjem vzhodu. Dr Vilfan je bil takoj v začetku nemške okupacije leta 1941 zaprt in interniran z mnogimi litijskimi talci v taborišču Gestapa v Begunjah na Gorenjskem. Od takrat je ostal v kontaktu z mnogimi tovariši iz Litije. Zdaj, ko je dr. Vilfan predstavnik FLRJ v New Delhiju, mu tovariši iz Litije, ob spominu usodne dneve v naši zgodovini p: skega vestnika« pošiljajo prisrčne pozdrave
že
Delhiju, mu spominu na najbolj reko »Zasav-
ega vestnika« pošiljajo prisrč in čestitke k novemu položaju z željo, da bi bil tudi na novem mestu koristen naši domovini.
120 staršev na roditeljskem sestanku v Litiji
Profesorski zbor litijske gimnazije je povabil v sredo 5. marca starše dijakov na roditeljski sestanek. K posvetu je prišlo nad 120 staršev. Pohvalno omenjamo, da so prišli na roditeljski sestanek tudi mnogi starši
-JJ.U.-1L	1--t —	T>:ux
bate navzočih učiteljev in profesorjev, ki so jih dopolnjevali s podatki iz terena. V imenu republiškega sveta za prosveto je tov. načelnik Janez Koncilija govoril o vlogi sodobnega učitelja. O proletarski morali je govoril delegat CK tov. Ganziti. K besedi sta se priglasila tudi zastopnika okrajnega ljudskega odbora: predsednik Miha Berčič in Ignacij Voljč, org. sekretar.
Ob zaključku uradne konference so bili sprejeti razni sklepi, ki bodo nadaljnje delo v učilnicah usmerili po poti marksizma- leninizma, ki naj bo s svojimi znanstvenimi resnicami temelj pravilnega dela po vseh jugoslovanskih učilnicah. Na zboru je bilo govora tudi o pouku verouka v smislu nedavnega uvodnika; o teh vprašanjih je prinesel »Zasavski vestnik« v predzadnji številki izčrpen uvodnik ter nakazuje smer našega dela zdaj, ko je odstranjeno poučevanje verouka iz šolskih poslopij.
KOLIKO KNJIG SMO PREBRALI LANI V NAŠEM OKRAJU?
Naslednje številke nam povedo, po kakšnih knjigah so segali lansko leto naši ljudje v naših knjižnicah.
V trboveljskem okraju imamo 35 knjižnic. V njih je 22.107 knjig. Od teh je bilo lansko leto izposojeno 1104 političnih knjig, 22.834 leposlovnih, 11.485 pionirskih, 3224 poučnih, ostalih knjig pa 1492.
Število izposojevalcev je bilo: 5993 moških in 6430 ženskih; od tega je moške mladine 3448, ženske pa 3435. Ako pregledamo še socialno strukturo vseh teh bralcev, vidimo, da je bilo med njimi 2775 delavcev, 459 kmetov, 1695 uslužbencev, 5635 učencev, ostalih pa 1865.	L. L.
Za vzgled vsem ostalim
N* Iniciativo tov. Josipa Kocjana, pekov-skega mojstra v Trbovljah, je Izvršni odbor MLO Trbovlje prejel za gradnjo nove trboveljske ceste namesto udarniškega dela uslužbencev mestne pekarne Kocjan znesek 40(10 dinarjev. Tov. Kocjan je daroval 2400 din, tov. Franc Gajšek, pekovski pomočnik, dinarjev, tov. Stanko Vihar, pekovski ilk, 500 din, tov. Jnstl Pertli
pomočnik, 500 . Vihar, pekovski pomočnik. 500 din, tov. Jnstl Pertlnač, prodajalka, 300 din ln tov. Terezija Podlesnik, hišna pomočnica, pa 300 din.
Mestni odbor se navedenim darovalcem tem potom za darilo najlepše zahvaljuje, saj ao s tem pokazali vse rszumevanje za izgradnjo trboveljske ceste, že-taklh primerov še več.
MLO TRBOVLJE
Pocenitev
kinematografskih vstopnic
V času, ko je naše gospodarstvo pristopilo k novim finančnim predpisom, in so bile tedaj povišane cene raznim uslugam, pa tudi vstopnicam za gledališče in kinematografe, so bili prizadeti tudi prijatelji kinematografske umetnosti. V prvem navalu so v litijskem kinu povišali vstopnice celo na 160 dinarjev, kar je bilo seveda pretirano, zato tudi ni bilo nikogar k prvim dragim predstavam. Pozneje se je izkazalo, da je te astronomske cene zakrivil neki uradnik zaradi nepoznanja predpisov. Zato so cene kasneje znižali, pa kljub temu so bile predstave še tako pičlo zasedene, da so vrteli mnoge filme praznim stolom . . . KLO v Litiji je uvidel, da naj bodo kino vstopnice bolj primerne, zato jih je znižal na naslednje cene: 15 din, 20 in 25 din Kljub temu pa število obiskovalcev še ni tolikšno, kakor je bilo pred povišanjem vstopnic. V interesu izobraževanja širokih ljudskih množic bi bilo prav, da bi ostali zvesti kinu vsi nekdanji prijatelji. Za prihodnje razdobje se je ravnatelju litijskega kina tov. Francetu Jenku posrečilo, da si je zagotovil serijo odličnih filmov, ki bodo gotovo pritegnili in zadovoljili našo publiko.
Avtobusne vožnje so se pocenile
Direkcija podjetja SAP, ki oskrbuje avtobusne vožnje tudi v Zasavju, je znižala v zadnjem Času voznino na progah Vače— Litija in Litija—Sv. Križ—Trebnje. Ta popust dejansko naši potniki še ne izkoriščajo, ker zaradi neugodnih cest in previsokega snega avtobusi SAP še ne vrše prometne 6lužbe.
Oni dan je vodstvo SAP v Litiji poizkusilo vzpostaviti promet iz Litije do Sv. Križa, pa zaradi visokega snega v dolini Reke niso mogli nadaljevati vožnje. Zato so morali vozilo sredi pota obrniti, kar pa jim je napravilo več ur trdega dela. čim bodo ceste prevozne, bo avtobusni promet spet obnovljen. Potujoče občinstvo bo znižanje voznine gotovo zadovoljno pozdravilo.
Obenem z voznino se je pocenila tudi tarifa za prevoz prtljage.
NOV ODBOR — BOLJŠE DELO
Pisali smo že o nedelavnosti arbo.moto kluba v Zagorju. Po občnem zboru ee je pa notranje življenje v tem društvu obrnilo na boljše. Novi upravni odbor 6e je resno lotil osnovnih nalog in vse kaže, da bo društvo doseglo letos lep napredek.
Klub ima majhen avto, ki so ga pred nedavnim usposobili za vožnje; to vozilo bo služilo za praktični pouk.
Pred dnevi so na seji upravnega odbora sprejeli finančni in delovni plan. Delovni načrt je precej obširen in ga bodo začeli izvajati v kratkem. Ze 1. aprila se bo začel teoretični in praktični tečaj za šoferje-začet-nike. Ta tečaj je namenjen prvenstveno za mladino, da si pridobi potTebno znanje za samostojno vožnjo z avtomobilom in motociklom. Glavna naloga kluba pa bo ureditev svoje mehanične delavnice in avtomobilske garaže. O tem načrtu se govori že tri leta m je čas. da se ta namera tudi uresniči.
IZBOLJŠANJE DELA V FRONTNIH ODBORIH
Po volitvah ki so bile v januarju i/n februarju v Zagorju, se opaža, da 60 novoizvoljeni odborniki terenskih odborov OF postali delavni; delo v organizaciji in v 6odo-lovanju z ljudsko oblastjo te»r z drugimi množičnimi organiaaojaimi se znatno izboljšuje.
Nekateri odbori 60 že začeli izvrševati sklepe, ki so se sprejeli na občnih zborih. Tako je terenski odbor OF Selo izboljšal 6voje delo že s tem, da si je uredil prostor, kjer se odbor 6edaj redno 6haja k sejam ali Pa na posvetovanje s predstavniki ostalih množičnih organizacij.
Na sejah se čujejo dobri- predlogi za izboljšanje dela v raznih komisijah KLO. Nedavno 60 po vseh terenih izvolili odbornike v mestni občinski odbor OF v Zagorju. Izvedba teh volitev in občnih zborov je bila zadovoljiva.
V soboto, 15. marca, ob 19.30 ponovno Nušiceva igra
»Dr*
v Delavskem domu v Trbovljah.
Na obisk vabi Mestno gledališče »Lojzeta Hohkrauta«.
Vstopnice v knjigarni Državne založbe v Trbovljah.
Angleški barvni film »SINJA LAGUNA«
Znani angleški pisatelj H. de Vere Staok-porle je napisal roman z naslovom »The Blue Lagoon« (»Sinja laguna«), kjer pripoveduje mogoče resnično zgodbo dveh mladih brodolomcev na samotnem otočku Tihega oceana. Še bolj verjetno pa so ga zamikale možnosti, ki jih nudi tak roman: opisi bujnih pokrajin, lov na bisere v kristalno čistih vodah koralnih lagun, najbolj pa vprašanje: kakšno bo življenje dveh otrok, ki sta že sprejela osnove civiliziranega življenja, kaj jima bo ostalo, kaj bosta porabila, kako bosta živela?
Ko sta se Frank Launder in Sidney Gilliut lotila izdelave ‘filma po tem romanu, sta imela prav to pred očmi; priznati moramo, da se jima je to dobro posrečilo, čeprav je res, da je zgodba nekam malo verjetna in da nas včasih spominja zdaj na Tarzana zdaj na Robinzona. Vendar je polna lepih pokrajin (film ,ie v barvah) in prizorov, ki nas
jenih otrok, njunih tesnob, prepirčkov in razočaranja nad prvim stikom z ljudmi iz civiliziranega 6veta nas vendarle prevzame. Z njima čutimo, zanju se bojimo in se veselimo n june sreče. Zraven pa se nain mogo-
če oglasi vest: kaj smo? Ali je v nas še kaj tiste pristne, osnovne dobrote, poštenosti in čistosti, kot jo predstavljata Emelyne in Michael, ali smo se prepustili že popolnoma slabostim civiliziranega človeka, pohlepu in pohotnosti Murdoehov in Carterjev. ..
Ta zanimiv film bo na sporedu v prihodnjih dneh v trboveljskem kinu.
KINO TRBOVLJE bo predvajal angleški barvni film
SINJA LAGUNA
Predstave od petka do torka
Naslednji teden ameriški film
Zena s trojnim življenjem
Predstave v sredo in četrtek
| ZASAVSKI PIONIR
Kotiček za naše pionirje in pionirke
REŠITEV KRIŽANKE ST. 4
Vodoravno; 1. asesor, 7. in 48. ZV (Zasavski vestnik). 8. iperit. 14- vazelin. 15. udobitd. 16. Ikar, 17. Mosadik, 18. Vu. 20. ta. 21. om: 23. Riga, 24. da, 25. at, 26. so, 27. st.. 28. obla, 32. ni. 34 ob. 35. an, 36. Ag, 38. obal. 40. iti, 41. pest, 43. bizaren, 44. okvirno, 47. očiten, 48. glej pod 7., 49. mistik.
Navpično; 1. avizo, 2. sak. 3. Ezav, 4. serum, 5. ol. 6. ri, 8. idoli, 9. pos, 10. ebata, 11. radi, 12. iti, 13. tikva. 15. umor. 20. ta. 22. šah. 24. Don, 27. skobo, 28. oblat, 29. La-ten, 30. Anin, 31. lapia. 33. iztok. 37. Gert. 39. bič, 40. Ire, 42. sni. 44. o, 45. km. 46. vi.
8rednjl lik (vodoravno in navpično): I. leva, II. Ezav, III. vata. IV. avarija. V. imun, VI. Jura, VII. Anam.
doma nekaj staršev dijakov "iz Litije, ki imajo do šole !e par korakov, kar je vsekakor žalosten pojav nezainteresiranosti staršev do šole. — V kratkem se bo vršil roditeljski sestanek tudi za starše dijakov, ki obiskujejo višjo gimnazijo na VIII. bežigrajski gimnaziji v Ljubljani. Ob tej priliki bodo bežigrajski dijaki nastopili v Litiji s kulturnim programom, da spoznajo tudi
starši iz Litije in okolice nekatere kulturno- ___„	„ ,vllt
Prosvetne aktive, ki delujejo na gimnaziji, I čimprejšnjo lzgr ki je določena za nadaljevanje študija dija- I llmo, da bi bilo *ov iz Litije in okolice.	*
.......................................................................................... .......................................................................... ...........................................................
7ako je prav!
Od pionirjev razreda 4. b osnovne šole v Zagorju smo prejeli pismo sledeče vsebine:
»Letošnja zima je bila precej muhasta. Mislili smo, da bo zdaj zdaj pomlad pobožala prirodo, a preobrnilo se je: sneg je začel naletavati brez konca in kraja. Pri nas ga je zapadlo približno 1 meter. Sneg je napravil veliko škodo na sadnem in drugem drevju, prizadel pa tudi ptice in posebej še koristno divjad.
V časopisih smo brali, da je ponekod zapadlo nad 3 m snega. Zaradi visokega snega so začeli drčati s hribov plazovi v doline, ki so odnašali stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Pri tem je našlo precej ljudi smrt, pa tudi precej živali. Škodo, ki so jo napravili ti plazovi, je velikanska. Naša ljudska oblast je vsem takim ponesrečencem, ki pa jih je največ v Soški dolini, priskočila na pomoč. Priskočili pa so na pomoč tudi razni kolektivi itd.
Zgledu ljudske oblasti smo sledili tudi pionirji zagorske osnovne šole, ker se zavedamo, da živimo v socialistični Jugoslaviji. Napravili smo denarno zbirko za pomoč ponesrečencem na Tolminskem. Naš razred je napovedal vsem razredom tekmovanje.
Izid tekmovanja je pokazal, da je naš razred (4. b) dosegel prvo mesto, na drugem mestu je razred 4. a, na tretjem razred l.b itd.
Med posameznimi pionirji je na prvem mestu Riko Kovač (152 din), na drugem Alojz Drnovšek (120 din), oba iz našega razreda. Na tretjem in četrtem mestu sta Rudolf Regancin (4.a) in Ivan Kos (3,b), ki sta darovala vsak po 100 din. Skupno smo nabrali 3605 dinarjev. Ta denar je upraviteljstvo naše šole odposlalo v Ljubljano za ponesrečence na Tolminskem.
Zadovljni smo, da smo tudi mi med tistimi, ki pomagajo onim bratom, ki so sužnjili Italiji skoraj tri desetletja. Narodnoosvobodilna vojna je tudi njim prinesla svobodo in združitev z novo socialistično Jugoslavijo.«!
To lepo pismo smo dobili od učencev 4. b r. osnovne šole v Zagorju Veseli bomo, če nam bodo pisali podobna pisma tudi pionirji drugih šol, kajti vsi naši bralci se zelo zanimajo, kaj dela naša mladina, ki se pripravlja v šoli na življenje. — Uredništvo.
NAGRADNE UGANKE
1.	Mlad zdaj sem lep in svetlobel. Umazan ves slovo bom vzel.
2.	Prirohni in prisopiha, vendar nima pljuč, da diha; Brez jezika kakor med Sneg poliže nam in led.
3.	Ko sem v peči, vsak me rad ima, V strehi — vse pred mano trepeta.
4.	Polne so me gore in poljane,
Ko me zgrabiš, prazna pest ostane.
REŠITEV KONJIČKA V 9. ŠTEV.
»Narod, ki umira brez upornosti, brez glasnega protesta, brez skrajnega po-žrtvovanja vseh svojih moči proti svojim sovragom, tak narod ni vreden sočutja, ni vreden, da je sploh kdaj živel na tem svetu!«
Za pravilno rešitev konjička je žreb določil nagrado Leopoldu Frecetu, uč. 4. c razr. I. osn. šole Trbovlje-Vode, ter Milanu Hauptmanu, učencu 4. a razreda na isti šoli.
Oba naj prideta v upravo lista, da dobita razpisano nagrado.
OGLAŠUJTE V »ZASAVSKEM VESTNIKU«!

OTTO WITT
ikrmou
ZLATE6A RUDNIKA
Pripravil je revolver ln v veliki napetosti brltlanli uho na vrata.
Amley In Spero »ta govorila.
»Dane* ai pa nenavadno buden,« je rekel ••Pero.
»Da.« je odvrnil Amley In zazehal.
Spero je začel zdaj proizvajati čuden šum. »Srrr, «rr, arr ...,« Je zvenelo.
. Podobno Je bilo šumu kolovrata. Trajalo Je nekaj minut.
Naposled Je utihnilo ln Spero je rekel a Pridušenim glasom:
. »Amley je težaven medij; ko pa le enkrat uspavan, traja učinek tudi tri dni.«
. Baltimore je skoraj zažvižgal, tako ao ga *® besede presenetilo.
.»Hipnoza torej,« je mislil sam pri sebi. »Čudno, da ml to že ni prej padlo na um!«
, Zdaj Je začel Spero govoriti glasno, raz-l°Čno ln vsiljivo:
»Amley, lea je drag. les je dragi Vzemi novo, vzemi zdaj nove!«
Halje ni Inženir slišal ničesar.
Naposled »e je Amlsy zbudil.
»Ali sem spet spal?« Je vprašal »Oprosti, *>*rl prijatelj, kadar začneš delati poskuse
•	tistim šumenjem, ml le čisto nemogoče °*‘«tl buden.«
lu»Mč ne de prijatelj,« je odgovoril stari
_ Baltimore ni Imel zdaj ničesar več Iskati
*	hiši ter je hotel apet zlesti skozi okno na
prosto. Ker pa je stal skrivljen, mn je ena noga zaspala. Zato je nekajkrat nerodno stopil ln zadel v nek) »tol, ki se je prevrnil in močno zaropotal. Ropot je odjeknil v noč. Inženir je prlaluhnll. Seveda, ropot so vsi slišali
»Gospodična Ana,« je vzkliknil Spero zelo glaano, da bi ga čula Ana na verandi.
»Da, pridem,« je odgovorila.
Baltimore je zdaj vedel, da le odkrit: hitro je zapahnil sobna vrata, pri katerih je poslužal, m skočil skozi okno.
»Tatovi 1« je zakričal Amlev, ln ko je Spero z revolverjem t roki prišel vatoplvšl Ani nasproti, je ta vedela vse.
Hitela je ven. Pred oknom je stal Baltimore. Mesec je pravkar vzhajal ln na beg ni bilo misliti.
OkoU ogla Je prišel Spero. Spoznal je Inženirja ln zakričal:
»Aha, tako Imenovani gospod sllksrl Ali sva se enkrat našla, tl lopov! Poginil boš ko pes! Roke kvišku I«
Preden je mogel Baltimore napraviti kakšno kretnjo, ao je Ana postavila med njega In Spera.
»Samo ustrelite, gospod major, če sl upa« tel Vem, da ate le hoteli Izvršiti napad s rltronastorumenlm diamantom ln s kačo klopotačo ...«
V tem trenutku, ko se je dekle postavilo pred Baltlmorea, je ta že privlekel Iz žepa revolver ln ga nameril na nasprotnika. Ker se je dekle stisnilo k njemu, je njegov prst nehote pritisnil na petelina. In ko je Ana že govorila a Sperem, je zagrmel strel. Spero *e je zvrnil na tla, predno se Je mogel poalužltl orožja.
»Življenje ste ml rešili, gospodična Ana,« je rekel Inženir. »Pri tem ste svoje življenje postavili v nevarnost. Zakal ste to storili?«
»Ker vaa Imam rada,« je preprosto odgovorila ln njene roke ao objele Baltlmorea okrog vratu. »Kdor ljubi, st upa vse!«
čisto zmeden Je stal Amley poleg obeh; prav nič ni razumel vaega tega. kar ao je zgodilo v zadnjih minutah.
Spero Je klel In divjal. Njegova rana ni bila nevarna; strel ga je zadel v levo nogo. Oba moža ata ga nesla v hlio ln ga apravlla
v posteljo, nato pa ata poslala zamorskega dečka k amalganskemu rudniku no zdravnika.
»Hvala bogu,« Je rekel Inženir, »zdaj bo vsaj za nekaj časa neškodljiv; lahko računamo, da bo najmanj irl mesece ležal.«
Amley Je bil čisto lz sebe. Ko pa Je videl Baltlmorea poleg svoje v sreči žareče hčerke In opazil, kako je Inženir objel dekleta. Je rekel:
»No, ali al morda zaročena a slikarjem? Zato je seveda bil v tvoji sobi.«
Inženir je pomenljivo pomežiknil Ani.
»Da,« je odgovorila mirno.
»Tako, tako,« je menil Amley; »potem vama pa želim vse dobro.«
Bil je vajen tega, da je Imela hčerka vedno prav In da je najbolje vedela, kaj je bilo zanjo dobro.
Baltimore je počakal na prihod zdravnika. Ta je pregledal Sperovo nogo, jo obvezal In odredil, da mora poškodovanec dalj časa ležati čisto mirno. Ko se 1* poslovil, da ae vrne v naselbino poleg amalgamakega rudnika, ga je Amley prosil;
»Vzemite me v svoj avto, gospod doktor, da ml ne bo treba hoditi jntrl peš.«
Njegova hčerka je hotela temu nasprotovati, Baltimore pa JI le svetoval;
»Ana, saj je prav tako; tvojega očeta bom potreboval jutri t amalgamskem rudniku.«
Oba zaljubljenca sta sedela v mesečini na verandi In med poljubljanjem 11 je Inženir pripovedoval, kaj je kot prisluškovalec slišal pri vratih.
»Vidiš,« je veselo reklo dekle, »vidiš, ds moj oče ni prav nič kriv; to sem vedela čisto zanesljivo.«
»Da, toda uganka še vedno ni rešena. Vem samo, da mu je sugeriral- .Les je drag.-Najtežavnejše pa bo, kako bomo vso to zadevo obvarovali pred javnost]*, če so nam jo namreč posreči razkriti. Ali bodo ljudje verjeli zgodbi o hipnozi?«
»Menda bo najbolje, če ostane vse skupaj tvoja tn moja skrivnost.«
»Da — morda.«
Po prisrčnem slovesa se je Baltimore na potil nazaj v Nemod. Šel je peš ln zadovoljen Je bil.
za primerno ožgan zamašek.«
Že ob šestih zjutraj se je Inženir odpeljal lz Nemnda ln ob devetih je že stal njegov avto pred TValkerjevo vilo.
»No, no,« je vzkliknil Wllson. »Kaj pa to pomeni, da ste tako zgodni? Ali se je kaj pri. petllo?«
»Da, zelo veliko. Bilka je že skoraj končana,« je odgovoril Baltimore veselo razpoložen.
»Ali rest«
»Da. Zdaj bi vaa pa prosil lasuljo, delavsko obleko ln
»Zakaj pa?«
»Nastopiti moram kot novonastavljenl delavec ln opazovati različne reči Predvsem moram dognati, ali je les drag.«
»Dragi gospod Baltimore,« je odvrnil Walker skoraj nevoljno, »v| menda še vedno verjamete, da se v nemodski rudnik vtihotaplja zlato lz amalgamskega rudnika?«
»Glede tega vprašanja se ne bova dalje prepirala, gospod ravnatelj. Ko bo vse Pojasnjeno, bova pa govorila. Danes bom navaden delavec. Ali ml lahko preakrblte ustrezno obleko?«
»Gotovo. A kaj hočete z ožganim zama-ikom?«
»Malo bi al rad pomazal z njim obraz.«
Nihče ga ni povpraševal po dogodkih, ki ao se pripetili ponoči. Očitno se še ni razvedelo, da je bil major obstreljen. Sicer pa streljanje ni bilo nič posebnega v tel pokrajini, kjer je bilo na tisoče rudarjev. Ker zdravnik ni poznal ne Baltlmorea ne majorja Konowskega, se dalje ni brigal za zadevo In o njej tudi ni govoril.
Preoblečen v delavca je šel Baltimore z Walkerjem k rudniku. Ravnatelj je povedal novega delavca k delovodji In mn ga Izročil z opazko, naj ga prvi dan pnatl. da sl ho vse ogledal. Naročil mu jo tudi, naj poskrbi Za to, da bo novi delavec dobil na vsa svoja vpraašnja natančne tn pravilne odgovore.
Baltimore je kmalu našel v rudniški de lavnlci Amleya Prav trepetal je od vznemirjenosti In napetosti, ko ga je opazoval. Amley je preiskoval žlebov*. Ko je vse pre-
gledal, je del prepojenih starih žlebov od. stranll In postavil namesto njih nove.
»Lepo,« sl je mislil Inženir, »to sem vedel že v naprej A zdaj?«
Amley sl je naložil nato razbite »presoljene« žlebove, katerih les le postal težak ln slnz^st, na rame tn jih nesel lz delavnice.
Baltimore je žel za njim. Amley je vrgel Izrabljene žlebove na kup. kamor so metali razne odpadke, ln star zamorec je ves ta les razžagal na majhne kose.
»Kam apravljate ta les?« jo vprsšal Inženir ln hkrati stopil k Amleyu.
»V Nemod. Les je drag. les je drag.«
Zdaj je vedel vse, samo tega ne, kako je bilo mogoče, da v amalgamskem rudniku niso pogrešali zlata.
Da je bil lea drag — les namreč, ki je bil prepojen z zlatim lugom — to je razumel.
Hitro se je vrnil v vilo. odložil delavsko oblek-i In bil apet slikar.
Wuson se je zelo čudil
»Ali ste kot delavec že dovolj videli?« je vprašal.
»Dovolj.«	,
»A kakšen je uspeh? Ali res Izvira obilje zlata v Nemodu iz amalgamskega rudnika?«
»Da.«
»Tr! sto vragov!«
»To je sicer neprijetna resnica, vendar e* ne da več tajiti.«
»VI ste alej ko prej tako čudno skrivnost. nl,< je nadaljeval ravnatelj; zakaj ml ne poveste. kaj vae ste dognali?«
•To Je pač mola navada. Vaše zanimanje obstoji v tem, da bo sleparstvo končno razgaljeno. kaj ne? Jaz na imam pri stvari še svoj oseben Interes.«
•V| pač radi delujete kot detektiv, dragi gospod Inženir. In pridržujete zase vse skrivnosti, da udarite potem nad nas s končno rešitvijo kakor z bombo.«
»Da, delno je res tako; k temn pa pride še tehtna okolnost; najzanesljlvejše je delo. če čim manj ljudi pozna stvari. k| Uh je treba neogibno skrivati pred javnostjo.«
»Kakor vam je drago. To pa ml menda še lahko lzdaate. kdaj bo slika dovršena?«
(Dalje prihodnji*)

V Trbovljah bodo gradili nov delavski dom
TD »P4RTZZ4A« bo končno prišlo do svojih prostorov
Na širši konferenci predstavnikov Partije, oblasti, športnih društev SSD
»Rudarja, »Retja« in TD »Partizana«, nadalje sindikata ter kulturnih društev v Trbovljah, so pretekli petek obravnavali vprašanje poživitve telesno-vzgojnega in kulturnega dela v Trbovljah. Posvetovanja se je udeležil tudi direktor trboveljskega rudnika in član politbiroja OK KPS Trbovlje tovariš Alojz Ribič.
Ako načnemo vprašanje, zakaj v Trbovljah ni širšega razmaha na področju kultumoprosvetnega in kultumo-umetniškega delovanja ter splošne telesne vzgoje, potem smemo reči, da je med udeleženci tega posvetovanja prevladovalo mnenje, da je temu vzrok pač v največji meri pomanjkanje ustreznih prostorov.
V Trbovljah zaznamujemo po osvoboditvi razmah le v nogometu in v košarki, delno tudi v boksu, smučanju in šahu, vse ostalo pa več ali manj le životari. Gledališko življenje in delovanje v Trbovljah je postavljeno v razmeroma zelo ozek krog nekaterih posameznikov, medtem ko so se številne dramske družine po naših kolektivih zaradi nepravilnega gledanja na to vprašanje opustile.
Telovadba v Trbovljah je bila v letih 1945, 1946 in še 1947, kolikor toliko na zadovoljivi višini, kar je pokazal telovadni nastop v tem letu. Od leta 1947 pa je šlo v Trbovljah s telovadbo
navzdol, tako da je danes v TD »Par- | po kinematografu oziroma se uporab-tizan« v Trbovljah samo še nekaj ljudi, ljajo kot trgovski lokali. Če mislimo
ki delajo še od takrat
Glavni namen posvetovanja minuli petek je bila ureditev trboveljskega Telovadnega doma, glede katerega je bil sprejet dokončen sklep. Vodstva naših množičnih organizacij, ki so imela doslej svoje poslovne prostore v tem domu, so se že preselila v nov Partijski dom v Trbovljah, Vojni odsek se
torej na širši razmah kulturnoprosvet-nega in kultumoumetniškega dela v Trbovljah, potem je nujno potrebno, da se lotimo gradnje ustrezno velikega Novega Delavskega doma. Stavljen je bil predlog, naj se ta dom zgradi na temeljih opuščenega Trgovskega doma.
Na splošno je prevladovalo mnenje, da je treba pri tej stavbi misliti na
bo preselil iz Peharčeve hiše na OLO gradnjo najmanj dveh velikih dvoran Trbovlje, okrajno sodišče bo imelo vseh ostalih prostorov. Sprejet je svoje prostore v dosedanjih pisarnah bil predlog, da se še v letošnjem letu
Vojnega odseka, javno tožilstvo pa gre v prostore notr. uprave OLO Trbovlje.
Z ureditvijo telovadne dvorane in ostalih prostorov v Telovadnem domu se bo začelo takoj. Vzporedno s temi deli pa je bilo na posvetovanju načeto vprašanje organizacijske utrditve TD »Partizan«; znano je, da to telovadno
dovršijo vse že začete gradnje, t. j. ureditev Telovadnega doma ter dovr-šitev Športnega doma SSD »Rudarja« in stadiona v Trbovljah — za novi Delavski dom pa naj bi se letošnje leto pripravil material, delno pa tudi že nekaj denarja, nakar bi se na tem domu začelo prihodnje leto delati s podvojenimi močmi. Da se začne s pri-
društvo že dve leti ni imelo občnega pravami za gradnjo novega Delavskega zbora in je v glavnem zamrlo vse | doma se je izvolil posebni iniciativni
odbor, ki so v njem tovariši: Alojz Ri-
je v glavnem organizacijsko delo društva. Zato je bil poleg ureditve telovadnih prostorov sprejet sklep, da se pripravi vse potrebno za izvedbo občnega zbora telovadnega društva v Trbovljah.
Direktor rudnika Alojz Ribič je načel vprašanje gradnje novega Delavskega doma v Trbovljah, kajti prostori v starem Delavskem domu ne ustrezajo več svojemu namenu, prav tako pa so njegovi glavni prostori zasedeni
bič, Milan Kožuh, Tone Mahkovec, Mirko Rancinger, Anica Kužnik, Jože Pa-ternost, Miha Guček, Jože Škrinjar (tajnik MLO Trbovlje), Juro Božič in Vili Knez.
Vabimo na zabavno prireditev KK »RUDARJA«
V nedeljo Rudar: Kladivar v Trbovljah Športni ples
Slovensko nogometno prvenstvo se začne v nedeljo, 16. marca — tako je odločil plenum nogometne zveze Slovenije, ki se ga je udeležilo 50 delegatov iz Slovenije. Na plenumu so govorili o bodočem tekmovanju in njegovi letošnji reorganizaciji. Sprejet je bil predlog, da ostane slovenska liga enotna, in sicer s člani; Odred, Rudar, Železničar (Ljubljana), Korotan, Sloga (Ljubljana), Kladivar, Železničar in Branik (Maribor), Mura (Sobota) ter Naita (Dolnja Lendava).
Osnovale so se tri podzveze, t. j. ljubljanska, mariborska in koprska. Določila I Kladivarjem. Igra se začne se je tudi meja med mariborsko in ljub- I na stadionu Rudarja.
ljan&ko podzvezo; meja je Zidani most, vendar ostanejo nogometni klubi Zasav. ja vključno Sevnica, Krško in Brežice v ljubljanski podzvezi.
Podzveze se morajo formirati do 15. aprila. Izvršeno je bilo žrebanje za tekmovanje v enotni slovenski ligi. Rudar bi se moral srečati v prvi tekmi s Kladivarjem v Celju, vendar sta se vodstvi obeh klubov sporazumeli, da se tekma odigra v Trbovljah, kjer že ni več snega, medtem ko ga je v Celju še precej.
V nedeljo je torej prvi start in to s ob 15. uri
ki bo v soboto, dne 15. marca 1952 v Domu kulture v Trbovljah Bogata izbira jestvin in pijač, bar, rajanje celo noč. — Zabavni spored izvajajo člani »Veselega teatra« .
Igra Skrinarjev jazz Začetek ob 19. uri
KAKO RAVNAMO Z GOSPODINJSKO POMOČNICO
Pravilno ravnanje z gospodinjsko pomočnico je težka, toda za hišni red in udobnost zelo važna naloga gospodinje, saj terja od nje potrpežljivost in često celo precej samozatajevanja. Najzanesljiveje bo gospodinji uspelo vzgojiti uporabno gospodinjsko pomočnico, če bo ravnala z njo ljubeznivo, jo pri kršitvi dolžnosti pravočasno in dobrohotno opozorila in jo ob priložnosti o marsičem poučila.
Pri izbiri gospodinjske pomočnice je treba previdnosti in preudarnosti; gospodinja naj izbere samo takšno dekle, ki se da iz njene zunanjosti sklepati na snažnost, dobrodušnost in neko stopnjo inteligence.
Pri sprejemu nove gospodinjske pomočnice ji na kratko, toda jasno in razumljivo povemo, kaj od nje zahtevamo in kaj ji nudimo. Pokazati ji moramo, kakšna dela bo morala opravljati ter ji natanko razložiti, kako želimo, da jih opravlja.
Ce učimo gospodinjsko pomočnico, ki še ni nikoli služila, se moramo vmisliti v njeno nevednost in negotovost ter ne zahtevajmo od nje preveč naenkrat. Praktična gospodinja naj vsako delo prvikrat opravi sama. Drugič bo dala delo izvršiti pomočnici brez njene pomoči, toda vendar pod nadzorstvom, pri čemer naj ji delo izpod-budno prizna in ji prijazno pojasni, kar ni prav storila; vedeti namreč moramo, da bo gospodinjska pomočnica tako delala, kakor jo je gospodinja naučila.
Varujmo se neprestano opozarjati gospodinjske pomočnice na njihove dolžnosti, ali pa da zahtevamo od njih kar več del naenkrat, ker je to pač neizvedljivo. Zelo velika napaka je, če gospodinja po pomočnici slabo opravljeno delo sama molče izvrši, ker se ji ne ljubi poklicati svoje pomočnice ter ji delo ponovno pojasniti; to častihlep-
na dekleta užali in jim vzame pogum, površna pa navaja v lenobo. Dobra gospodinja poseže vmes, kjer je to potrebno, toda ne opravlja del, ki si je zanjo vzela gospodinjsko pomočnico. Nasprotno pa je dolžnost gospodinje, nadzirati vsa dela pomočnice, jo večkrat pohvaliti, če so dobro opravljena, ali pa če je treba, tudi kaj pokazati. Ce se zdi, da gospodinja prav ničesar ne opazi, kako je kakšno delo opravljeno, in tudi pri dobro izvršenih delih nikoli ne pokaže prijaznega obraza priznanja, ali ne najde nikoli pohvalne besede, postanejo tudi najbolj vestna dekleta sčasoma brezbrižna. Gospodinja naj hvali in graja zmerom o pravem času in v pravi meri; z dobrohotnim poukom ali z dobrohotno grajo bo več dosegla kot pa z osorno besedo. Paziti mora tudi na to, da se njena gospodinjska pomočnica vljudno vede. Tukaj je najboljše vzgojno sredstvo — dober zgled; v hiši, kjer ravna gospodinja z vsemi enako prijazno in vljudno ter so rodbinski člani med seboj vedno vljudni, se bo tudi gospodinjska pomočnica vedla spodobno.
Če bi vse gospodinje, ki jim je zaradi obsežnosti dela doma, ali pa zaradi zaposlitve izven doma potrebno vzdrževati gospodinjske pomočnice, ravnale z njimi dobrohotno in pametno, razvijale njihove sposobnosti z veščim navajanjem in poučevanjem, budile z vzornim gospodinjstvom in osebnim zgledom marljivost in redoljub j e, si pridobivale njih vdanost z dobro nego in sočutno skrbljivostjo, na drugi strani pa vendar zahtevale, da se delo pravilno in ob pravem času izvrši, ter jim pametno predočile morebiten vznik slabih lastnosti, bi sčasoma utihnile tožbe o slabih gospodinjskih pomočnicah. Potem bi tudi v gospodinjskih pomočnicah rasel rod za preproste, a vendar sposobne žene, ki nam jih je tako treba.
IZPRED SODIŠČA
Mladi smučarski naraščaj dorašča v pogumne skakalce
V zadnjem »Zasavskem vestniku« smo poročali o velikem zanimanju za smučarski šport v Litiji in okolici. Mladina je razgrabila to številko ZV in jo razširila po domovih, da so zvedeli o najboljših smučarjih prav v vseh vaseh in naseljih okrog Litije. Tudi po navedenih tekmah so priredili v ožjih mejah Se razne skakalne tekme. Saj ima domala vsak kraj v Zasavju po nekaj skakalnic. Tako imajo mladi skakalci v Kresnicah kar tri skakalnice, kjer tekmujejo naši mladi športniki.
Litijska mladina si je uredila manjšo in večjo skakalnico ob cesti na Grbinu. Mladi organizatorji so jo pred tekmo okrasili, - izbrali posebno komisijo in storili vse tako. kakor so to videli v tekmah AD v Mišji dolini. Ocenjevalno komisijo je vodil dijak bežigrajske gimnazije Mile Gernedel, k tekmam pa se je priglasila vsa grbinska, litijska, pa tudi graška mladež Najboljšo oceno je dosegel dijak TSŠ Verij Kolman, ki pa je tekmoval izven konkurence, ker je že skakalec na veliki skakalnici v Mišji dolini. Od
pionirjev se je najbolj razvil Dušan Eltrin iz Gradca ter je dosegel prvo mesto. Drugo in tretje mesto si delita dva grbinska pionirja Matjaž Župančič in Janez Izlakar. Zanimivo je, da sta dobila oba enako število točk. tako glede dolžine kakor tudi stila. Lepe uspehe so dosegli tudi mnogi drugi ,.-i— Jaro Nejedly, Peter Poglajen,
NEPREVIDNO JE VOZIL
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je 25. februarja zagovarjal Vekoslav Baudek, šofer v Ljubljani, ker je 21. februarja lanskega leta kot šofer avtomobila, ki je bil last CKD v Trbovljah, po cesti Trst—Beka vozil s preveliko brzino in tako neprevidno, da se je avto na ovinku v Mučičah prevrnil, kjer sta bila težje poškodovana šofer in njegov sopotnik Jože Kastelio, na vozilu so pa nastale večje okvare v višini 63.527 din.
Obtoženeo je skušal svojo krivdo zanikati
pionirji kakor Jaro Nejedly, Peter Poglajen,	" Ti; ' .
Dole Jerman, Bučar in drugi. Ako bi imela I in prikazati, da sta, bila vzrok nesreče mokra
mladina še spretnega požrtvovalnega voditelja, bi gotovo dosegla še več. Večina od teh je že na tekmah presegla prvi državni ------------ -	- • leta I
rekord Jožeta Pogačarja
1923.
LISTNICA UREDNIŠTVA Zaradi tehničnih zadržkov, je v današnji številki izostalo več dopisov; objavili jih bomo v prihodnji številki. Članek o gledaliških pomenkih bomo tudi objavili v naslednji številki.
cesta in naključje. Sam se niti ni mogel več spomniti kako je prišlo do nesreče, ker ga je od te nesreče zapustil spomin, vsekakor da pa ne more prevzeti odgovornosti za ta dogodek. Sodišče je pa na podlagi mnenja izvedenca zdravnika ugotovilo, da nezgoda ni bila posledica niti obtoženčeve bolezni niti
ZANIMIVOSTI
Da bi se znebila svoje tekmice, je imvzrotila iztirjen je vlaka
Železniška uslužbenka Maria Giovanetti se je morala zagovarjati pred sodiščem za smrt 13 ljudi, bi jih je uničila njena ljubosumnost. Bila je uslužbenka na postaji za
nalizaeijo ob progi Turin—Milano v Ita-...... Zaljubila se je v nekega železničarja.
Po kratki medsebojni in neskaljeni ljubezni
tf__r—	nJLvtla «4 o ca da nian
signi
liji.
je Maria Giovanetti odkrila, da se je njen oboževalec odvrnil od nje in da poklanja svojo ljubezen neki drugi ženi. ki se je vozila čestokrat z vlakom iz Turina v Milan.
Trboveljski gimnazijci za Primorsko
V akciji za pomoč Primorski, ki je bila po letošnjem snegu ponekod tako hudo prizadeta, so zbrali dijaki in profesorji trboveljske gimnazije 10.650 din. V medsebojnem tekmovanju so se najbolj izkazali razredi III. a, III. b in V. b, kjer je daroval vsak dijak povprečno nad 30 din.
V Marijini glavi je tedaj vznikla grozna misel povzročiti iztirjanje vlaka, da bi uničila svojo tekmico. In res je neke noči ta svoj strašen zamislek uresničila. Pod razbitimi železniškimi vagoni je zgubilo življenje 13 ljudi. Njeno dejanje pa ni rodilo uspeha, kajti njena tekmovalka je ostala pri življenju, pač pa je pri tem umrl njen ljubimec, ki je zaradi njega napravila strašno dejanje.
Vagoni iz betona V ZDA uporabljajo že od leta 1943 vagone iz betona. Do sedaj so se taki vagoni bolje obnesli kot stari iz lesa. Stene vagonov so izdelane iz betona in jeklenega ogrodja, ki ga sestavljajo žice.
Nenavadna ločitev Gospa Mary Korbelv iz Elisabetha v ZDA (New Jersey) je pred kratkim dobila pravdo v ločitvi zakona. To bi samo po sebi ne bilo nič nenavadnega, toda tožiteljica ima že 80 let za seboj, obtoženi pa je tudi že prekoračil 86 let. Pa tudi to bi nazadnje ne bilo nič posebnega. Nenavadno v tej tožbi je to, ker je tožiteljica navedla kot vzrok točitve, da jo je njen mož že pred 38 leti zapustil...
Po U letih je spet začel izhajati list za dobro voljo in smeh
TOTI LIST
ki bo izhajal vsako drugo soboto. Prodajalci časnikov in trafikanti naj sporoča upravi »Totega lista« v Mariboru. Kopališka 6, koliko izvodov potrebujejo
Lep uspeh trboveljskih šahistov
Prebivalstvo okraja Trbovlje opozarjamo
MESTNO TRGOVSKO PODJETJE V TRBOVLJAH
bo imelo v teh dneh na razpolago večje količine manufakturnega blaga, med tem najfinejši angleški kamgarn za moške obleke. To blago boste lahko dobili v naši poslovalnici »NA VODI« (bivši rudniški magazin) in v poslovalnici »NA NJIVI« (prej trgovina Paš).— Ko prihajate po službenih ali drugih opravkih v Trbovlje, se ne pozabite oglasiti v teh poslovalnicah
Pozor — ne zamudite pr dihe
V četrtek, 13. marca, prejmejo poslovalnice MESTNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA V TRBOVLJAH večjo količino in bogato izbiro suhomesnih izdelkov, ki bodo na razpolago v vseh naših špecerijskih trgovinah
CENE ZNIŽANE!
Ne zamudite izredne prilike in nabavite si suhomesno robo iz znane Tovarne mesnih izdelkov v Križevcih
šahovski mojster Milan Germek iz Ljubljane, ki je na šahovskem šampionatu FLRJ dosegel 4.-5. mesto, je v nedeljo, 9. marca, odigral v Trbovljah proti trboveljskim ša-histom simultanko. Prvotni zamislek je bil. da 6e te simultanke udeleže tudi šahisti iz ostalih krajev Zasavja — ker pa se ti š.i-histi vabilu niso odzvali, eo nastopili proti mojstru Germeku samo Trboveljčani, in še ta v oslabljeni postavi, kljub temu pa so dosegli lep uspeh.
Simultanka je trajala pet ur. Mojster Germek je dobil 19 partij. 10 izgubil. 5 pa remiziral. Prva partija se je končala v prid Trboveljčanom; dobil .io je Ado Taušič. Nadaljnje partije proti mojstru Germeku so dobili še Hinko Jazbec, Ivan Kukovič, Ivan Pajk. Ivan Jordan. Ivan Goljuf, Milan Pa-veljšek. Mirko Rasberger ter pionirja Peter Rajeveo in Edi Kozmos — remizirali pa so Jože Dolinar. Alojz Plošnjak, Vili Rugelj Ludovik Opresnik ter pionir Ivan Pajk.
Prireditev je bila dobro organizirana ter ji je prisostvovalo ves čas veliko število prijateljev šahovske igre. Med tekmovalci je treba zlasti pohvaliti pionirje, ki so pokazali nepričakovano borbenost.
šahovski turnir v Litiji
V gostilni pri Urški so litijski šahisti zaključili kvalifikacijski turnir za leto 1952 V zadnjem času je število šahistov naraslo na 32, v turnirju pa je sodelovalo 27 članov. Cilj vsakega igralca je bil. doseči vsaj 50% od vseh iger; kdor je zadostil temu pogoju, ss je uvrstil v V. kategorijo. Na kvalifikacijskem turnirju je dosegel prvo mesto; Lado Rotar, od 26 iger je izgubil le 1 in pol točke. Tako je postal s 24,5 točkami prvak turnirja. Naslednja mesta so zavzeli: 2. mesto; Edvard Glavič, 3. mesto: Blaž Svetina. Nadaljnji vrstni red igralcev, ki so izpolnili igralne pogoje, pa je takle: Hari Jelnikar, Jože Rupnik, Vlado Cerar, Franci Gorenc. Stane Lap. Milan Mlakar. Zvone Ludviger. Srečko Damjan, Vinko Keržan. Ivan Baus. Franjo Trampuž, Milan Planinšek. Rudolf Rožun ter Tone Matoz, ki mn je še kot poslednjemu uspelo, da se je uvrstil med zmagovalno polovico. Za njim pa je ostalo še 16 igralcev, ki niso dosegli predpisanih točk.
Ta turnir je hil glede števila udeležencev eden najmočnejših v zadnjih letih. Omembe vredno je tudi to, da se je turnir igral do konca. Doslej so jih začeli že, pa ne skon-čali. Vse to dokazuje, da število šahistov v Litiji narašča in prav tako pa tudi igralna disciplina.
mokre ceste, pač pa da je prišlo do nje, ker je obtoženec vozil prehitro in je na kritičnem kraju naletel na nekaj ledu, tako da ni bil več kos avtomobilu. Cesta je bila prosta in prazna in bi se nesreča ne zgodila, če bi obtoženeo uporabljal tisto mero previdnosti, kot bi jo moral. Sreča v nesreči je bila, da se na tem mestu v kritičnem trenutku ni nahajal noben pešec ali kakšno drugo vozilo, ker bi tako bila nesreča lahko še hujša.
Sodišče je obtožencu prisodilo tri mesece zapora, plačati pa bo moral CRD v Trbovljah škodo v znesku 63.527 din.
PODPIS JE PONAREDIL
V drugi zadevi je sodišče obravnavalo zadevo Radka Periča iz Nove Gradiške. Perič si je izposloval pri podružnici Narodne banke v Trbovljah kreditno pismo za znesek 680.000 dinarjev, nato pa dvignil 280.000 dinarjev, pri čemer je to kreditno pismo dobil na ta način, da je izrabil zaupanje upravnika Potrošniške zadruge v Trbovljah, tov. Alojza Šuma. ki mu je obljubil, da bo nakupil za to zadrugo večje količine sladkorja? in pšenice, izstavil pa je tudi za ta znesek potrdilo o prejemu tega zneska po Potrošniški zadrugi ter ponaredil podpis upravnika. Obtoženec pa tega zneska zadrugi ni hotel vrniti, čeprav ga je večkrat pismeno terjala: vedno se je izmikal z raznimi izgovori, češ da blaga ni mogoče nakupiti, ali pa da ni zahtevanih predmetov.
Zaradi tega dejanja ga je sodišče obsodilo na 2 leti zapora, Potrošniški zadrugi pa bo moral vrniti 280.000 dinarjev.
TATVINE
V HRASTNlSKI STEKLARNI
Akoravno je bilo zaradi tatvin v steklarni v Hrastniku obsojeno že nekaj delavcev, so
se kraje v tem podjetju še ponavljale naprej. Tako sta bila spet obsojena delavca Ivan Medvešek in Frane Feme. in sicer prvi, ker si je kot delavec v tovarni prilastil dve litrski steklenici, šest manjših skodelic, dve vazi, dva vrčka za smetano, dva kozarca in eno prizmo, vse to pa prodal Francu Femeu za 200 din in 30 industr ? bonov, čeprav je slednji vedel, da 6o bili tl predmeti pridobljeni na nedovoljen način.
Oba sta se skušala kazni izogniti s tem. da se je prvi zagovarjal na ta način, da ga je k tatvini nagovarjal Frane Feme, drugi pa spet s tem. češ da je mislil, da starejši delavec, kot je bil prvoobtotani, steklene izdelke lahko dobi po nižjih cenah.
Sodišče Je obsodilo Ivana Medveška na en mesec, drugega pa na dvajset dni zapora.
Materialnega
knjigovodjo
verziranega v vseh poslih, sprejmemo takoj. — Za stanovanje je poskrbljeno. — Naslov v upravi našega lista
OBJAVE
Kino »Triglav« v Zagorjn
V	soboto 15. marca do ponedeljka 17. marca ob S. in 7. url zvečer jugoslovanski film, ki obravnava snov Iz
zadnje osvobodilne borbe. »MAJOR BAUK«
V	sredo 1$. In četrtek 21. marra ob S.
in 7. url zvečer francotkl film , »CHLOCHEMERLE«
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA V TRBOVLJAH
od 15. marca opoldne do 17. maroa zjutraj dr. Virgil Krasnik v bolnioi.
OPOZORILO
Protituherkulozni dispanzer v Trbovljah sprejema za rentgenski pregled le bolnike, ki prinesejo napotnico svojega pristojnega zdravnika.
OPOZORILO
Ker smo ugotovili, da so pred drvarnicami in pred hišami ponekod celi kupi drv. opozarjamo njih lastnike, da jih najkasneje do 1. aprila t. 1. spravijo v drvarnice.
Ce se bodo po določenem roku pred drvar nicami in hišami še našla drva, bo lastnik drv upravno kazensko kaznovan, drva pa se bodo na stroške lastnika spravila v drvar nico ali na kakšno drngo primerno mesto.
MLO Trbovlje, tajniltvo
OPOZORILO
Opozarjamo vse lastnike svinjakov pred Rudarskim domov in na Njivi, da morajo svinjake do konca meseca marca t. I. podreti. ker kvarijo lice našega mesta; ponekod pa so leglo za razne kužne bolezni.
Prav tako opozarjamo vse lastnike, oskrbnike in hišnike stavb na teritoriju MLO Trbovlje, koder so okrog hiš In vrtov po kvarjeni plotovi in ograje, da jih do konca meseca marca t. I. popravijo ali pa v celoti porušijo, ker taki plotovi svarijo lice našega mesta.
Neizpolnitev tega naročila se bo strogo kaznovala po odloku MLO Trbovlje o var stvu in uporabi komunalnih naprav in o ureditvi komunalnih zadev krajevnega po mena.
MLO Trbovlje, tajništvo OPOZORILO
Vse stanovalce na območju MLO Trbovlje opozarjamo, da si morajo po odredbi o ob veznem ometanju kurilnih naprav (Ur list LRS št. 11/48) dati vse svoje kurilne naprave in dimne odvode omesti enkrat na mesec po pristojnem dimnikarju, v primeru kakrš nih koli tehtnih zadržkov pa najmanj enkrat na dva meseca.
Neizpolnjevanje določil zgoraj navedene odredbe se bo po pristojnem organu strogo kaznovalo.
MLO Trbovlje, tajništvo
RAZPIS
javnega natečaja za dimnikarski nmetatni okoliš, sektor II. Trbovlje
MLO Trbovlje razpisuje javni natečaj za izpraznjeni dimnikarski ometalni okoliš. 6ek tur II V Trbovljah, ki s« razprostira od desne strani izvira Trboveljščice ao Zavraška, na dalje gre meja po desni strani ceste od Za vraška do obrata Gnido, od desne strani obrata Guido po rudniškem tiru vključno do tako imenovane Lakonce, vključno na-
selje na Bukovi gori preko krila od Lakonce, vključno Prapeški graben do tunela pri Hrastniku -e nadalje od leve strani Save do meje MLO Trbovlje na KLO Zagorje, t. j. od Zvirška do tunela V ta okojie so vključene še vasi del Knezdola, Rovte. Planinska vas, Čebine. Klek. Prapreče in Bevško.
Predpisano kolkovane prošnje, opremljene z dokazili, da prosilec izpolnjuje pogoje za izvrševanje dimnikarske obrti, je treba vložiti do vključno 20. marca t. 1. pri MLO Trbovlje (v. tajništvu).
Pozneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale.
MLO Trbovlje, tajništvo OBVESTILO
V zvezi z akcijo za olepšavo našega mesta ter v zvezi z varnostjo prometa naročamo vsem lastnikom stavb (oskrbnikom, hišnikom), pred katerimi poslopji je nenegovana živs meja. da Jo do najkasneje 1. aprila 1.1. postrižejo.
Izpolnitev tega naročila se bo nadzirala ter bodo vsi kršilci tega naročila prijavljeni v upravno-kazenski postopek.
MLO Trbovlje, tajništvo
TD »PARTIZAN« V HRASTNIKU
išče hišnika za Telovadni dom Pismene ponudbe -Je poslati na upravo društva.
Plačilni pogoji in ostalo po dogovoru.
Uprava TD »Partizana«. Hrastnik
VAŽNO! POZOR!
Lsstnik številke 932.597 iz 7. kole športne stave 15 kombinacij) nat takoj dvigne nagrado do 15. marca v knjigarni Državne založbe Trbovlje._________________________
PREKLIC
Proglašam izgubljeno osebno izkaznico F-0719614/6304 za neveljavno. — Ana Šmid. Trbovlje-Ret.le 168.
NOGAVICE, svilene, »Nylon«, popravljam — pobiram zanke v lokalu urarja Gerčarja v Trbovljah — Petelinova vaa.
Izdaja Okrajni odbor OF Trbovlje Urejuj# uredniški oohbr. Odgovorni urednik Stane Šuštar. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Nsslov uredništva in uprave! Trbovlje uprave rudnika TrhovHe Hrastnik. Telefon št. 54 — Račun pr! podružnici Narodne banke v Trbovljah št 614 95332 55.
—	List izhaja vsak četrtek — Rokopisov ne vračamo; prla|>evkl za list morajo hiti v uredništvu najkasneje vsako nedeljo zjutraj.
—	Mesečna naročnina 20 din. četrtletna 60 din. polletna 120 din celoletna 24<t din.
—	Posamezna številk« na 4 atraneh stane v kolportaži 5 din. na 6 straneh pa 6 dim.