GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE Sk „E L K R OJ" MOZIRJE Številka: 3 Leto 1985 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 1000 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. v KVALITETA DELA V NAJŠIRŠEM POMENU BESEDE JE KLJUČ DO USPEHA DO PREDVSEM USPEHOV! Da s poslovnimi rezultati letošnjega leta nismo in ne moremo biti zadovoljni, je že precej časa na dlani. Kaže, da je moralo biti leto 1985 žrtev za nekatere nepremišljene korake v preteklosti oziroma ceha za (pre)kasno in (pre)počasno prilagajanje novim pogojem gospodarjenja. Tako smo v letošnjem letu čistili stare zaloge neaktualnih materialov, ki so se nabrali tekom let, obenem pa nismo uspeli v zadostni meri zagotoviti aktualnih surovin za realizacijo zaključenih (vnaprej prodanih) artiklov, številne zamude in odstopanja od naročenega pa so terjala prevelika znižanja. Namesto da bi dodatno proizvedeni kom hlač iz materialov na zalogi povečali prihodek (ne pa nujno tudi dohodek) zaslužen s prodajo naročenih hlač, se je prihodek na domačem trgu zaradi izpada prodaje rednih programov na račun neakumulativnih dodatnih kritično zmanjšal in ogrozil dosego načrtovanega dohodka, akumulacije in osebni standard zaposlenih delavcev. Zadovoljni smo lahko samo z doseženim izvozom na konvertibilno področje, ki pa vsekakor ne more v celoti nadomestiti izpada na domačem tržišču. Izpad prihodka je ob previsokih zalogah nujno povzročil najemanje kreditov za vzdrževanje likvidnosti DO, kar je ob zelo visokih obrestnih merah povzročilo visoke obresti, ki so ob zaradi inflacije naraščajočih ostalih stroš1-kih skrčile dohodek DO kot tudi osebno, splošno in skupno porabo. Tako smo po prenekaterih kazalcih uspešnosti poslovanja zdrsnili z vrha v samo začelje lestvice uspešnosti OZD podskupine dejavnosti. Rezultatov poslovanja, ki so pod pričakovanji, postavljenimi z letnim načrtom poslovnih ciljev kljub nekaterim akcijam do konca leta ne bo možno bistveno izboljšati, zato pa ne smemo zamuditi priložnosti za ugoden plasma naših proizvodov v prihodnjem letu. Letošnje sušno leto nas je končno pripeljalo do spoznanja, da je v pogojih, kakršnim smo priča danes, potrebno delati drugače, oziroma, da se je na spremembe pogojev potrebno pripraviti pravočasno in seveda ustrezno ukrepati. Odkrili smo tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih prej, ob dobrih poslovnih rezultatih nismo, čeprav so bile prisotne. K prodaji in proizvodnji za prihodnja obdobja je zato potrebno pristopiti mnogo bolj sistematično, bolj plansko ter predvsem pravočasno. Vsem aktivnostim na področju nabave materialov, priprave in same proizvodnje mora biti osnova plan prodaje ter na osnovi le-tega kar najbolj skrajšati čas vezave sredstev, ne glede na to, v kateri obliki se pojavljajo. Več poudarka kot doslej mora biti na zagotavljanju najaktualnejših modnih materialov, zlasti še, ker so se razmere na tržišču — tudi trgovci se otepajo zalog — spremenile v tej smeri, da ne naročajo vnaprej Večjih količin, temveč računajo na tekočo ponudbo najbolj atraktivnih modelov v tekoči prodajni sezoni. Torej še večji rizik in še en razlog več, da bo uspel le tisti, ki bo na tržišču prvi, najbolj moden, torej najbolj ustvarjalen ter tisti, ki bo posloval (ob enako kvalitetni ponudbi) z najnižjimi stroški in lahko ponudil blago po konkurenčni ceni. Ravno na področju stroškov pa imamo mi, zaradi neizkoriščenih proizvodnih kapacitet na lokaciji v Mozirju in Lučah še veliko rezerve. Zato bo potrebno v bodoče zastaviti bolj agresivno politiko zaposlovanja tudi izven meja naše občine. Prihodnost torej ni rožnata, ni pa tudi brezizhodna, le pravočasno in ustrezno se je potrebno pripraviti nanjo. In kaj načrtujemo za prihodnje koledarsko leto? Načrtujemo proizvodnjo in prodajo 1.400.000 kom hlač, od tega 600.000 kom za konvertibilni izvoz, 20.000 kom za klirinški izvoz in 760.000 kom hlač za potrebe domačega trga, plasi- rali pa bomo tudi prvih 20.000 kom zgornjih vrhnih oblačil prav tako za potrebe domačega trga. Treba je opozoriti, da je znotraj 760.000 kom hlač računanih še 30.000 kom iz starih ne-modnih materialov, 730.000 kom hlač pa je iz rednega proizvodnega programa. Obseg proizvodnje ni bistveno večji od letošnjega, pomembno pa je, da bomo izboljšali kvaliteto ponudbe in s tem tudi več iztržili. Več hlač kot doslej bomo izdelali v povečanih lastnih kapacitetah (Luče, Šoštanj, Odžak), zmanjšal pa se bo delež kooperantske proizvodnje. Pomembno je, da že takoj na začetku zastavimo vse sile, da začrtane cilje tudi uresničimo oziroma da na vsako odstopanje oziroma ozka grla tudi sproti in pravočasno opozarjamo in poskušamo odklone sanirati. Le tako bomo lahko v prihodnjem letu izboljšali rezultate in popravili letos upadel življenjski standard zaposlenih. Na koncu si ob usmeritvah dela za prihodnje plansko leto zaželimo srečno in predvsem uspešnejše novo leto 1986. ,,Uspešnejše" leto naj bo vzpodbuda za naš polet za odpravo vseh težav, ki nam bodo stale na poti do uresničitve zastavljenih ciljev. Vida Skok ZLATA PLAKETA RIJEKATEKSTILA ELKROJ-U V teh dneh je RijekatekstU praznoval svojo 40-ietnico obstoja. To razvojno obdobje je obeleženo tudi z zelo dobrim sodelova-, njem med Elkrojem in Rijeka-tekstilom, s katerim že dolga leta zelo dobro sodelujemo. To sodelovanje zelo visoko ocenjuje tudi naš partner, za kar so nam njegovi samoupravni organi podelili zlato plaketo, ki nam jo je izročila tovarišica direktorica te delovne organizacije. TOVARNICA V LUČAH OBRATUJE Od ideje do realizacije je vedno potreben določen čas. Tudi v primeru obrata v Lučah je bilo tako. Najprej smo se za realizacijo ideje težko odločili. Z odločitvijo so nastali novi problemi z investicijsko sposobnostjo delovne organizacije. Kljub vsem težavam smo za praznik občine Mozirje odprli naš novi obrat. Tehnološka oprema je nova in torej najsodobnejša, kolektiv pa je v povprečju zelo mlad. Prepričani smo, da se bodo mladi v tej KS odločali za El-kroj, saj jih v novi tovarni čaka še 50 delovnih mest. Trenutno se v tem obratu delajo proizvodi za domači trg, v bodoče pa bo del kapacitete namenjen proizvodnji za izvoz v ZR Nemčijo. Ivan Kramer VZPOSTAVLJANJE LASTNE MALOPRODAJNE MREŽE V skladu z dolgoročnim konceptom razvoja Elkroja smo že letos odprli novo lastno prodajalno v Tržiču, -torej skupaj drugo Elkrojevo prodajalno. Da je pristop pravi, povedo že prvi izkupički prodajalne in pa dejstvo, da ostane Elkroju marža, ki jo sicer odštevamo drugim trgovskim organizacijam, stroški prodajalne pa ne dosegajo višine, ki jo priznavamo kupcem. Trgovina v Tržiču ima tudi dokaj posrečeno lokacijo, saj je v bližini tudi znana trgovina Peka, kamor kupci radi prihajajo. Trgovina v Tržiču je bila odprta v začetku septembra in lahko rečemo, da je za začetek presegla naša pričakovanja. „Vsekakor bo prodaja še boljša," pravi poslovodja trgovine Zdenko Borič, Je določen čas potrebujemo, da jo zaznajo večje množice. Zato bi bilo potrebno več storiti na propagiranju le-te". Tujcev zaenkrat menda še ni veliko, prepričani pa smo, da bodo tudi oni našli pot v našo trgovino, saj v ta del Slovenije pogosto prihajajo po nakupih. Prepričani smo, da bodo sodelavci v Tržiču z dobrim delom znali pritegniti in zadržati pozornost obiskovalcev. KOM.ZASTOPNIKE ČAKA V NOVEM LETU ŠE ZAHTEVNEJŠE DELO NOVOSTI V NOVEM SPORAZUMU O OSNOVAH IN MERILIH ZA DELITEV SREDSTEV ZA OD IN SKUPNO PORABO Gotovo je vsem znano, da smo konec lanskega leta pristopili k samoupravnemu sporazumu, ki ureja nekatera izhodišča za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter za delitev sredstev za OD in skupno porabo v konfekcijski grupi tekom letošnjega leta pa je potrebno panožnemu sporazumu prilagoditi tudi naše akte, ki urejajo to področje. Treba je priznati, da smo imeli nekatere stvari že urejene v skladu z določili branžnega sporazuma, nekatere pa so terjale spremembo. Medtem ko se glede na razmerja med zahtevnostjo posameznih del in nalog ter v strukturi posameznih elementov ugotavljanja zahtevnosti dela (usposobljenost za delo, odgovornost, napor, vplivi okolice) najdemo v okvirih določil panožnega sporazuma je pomembno to, da smo v novi SaS o osnovah in merilih vgradili določilo, daje analitična ocena osnova za določanje faktorja zahtevnosti (doslej FS), ki se prišteva k osnovni zahtevnosti ugotovljeni z analitično oceno del in nalog. To pomeni, da imamo za vseh 14 faktorjev zahtevnosti (Od 1,10 — 3,10) opredeljeno določeno število točk iz analitične ocene del in nalog. Npr.: FZ 1,400 imajo dela in naloge, ki dosežejo po analitični oceni del in nalog od 31 — 40 točk. Z omejitvijo FZ s posameznimi razponi točk bomo onemogočili odstopanja končnega vrednotenja del in nalog od analitične ocene, ki mora biti osnova za določitev zahtevnosti del in delovnih nalog. Razpon med najenostavnejšim in najzahtevnejšim delom v DO ne sme biti nižji od 1 : 3 in ne večji od 1 : 6. Nekoliko smo z novim sporazumom menjali formulo za izračun OD posameznika. Dosedanja formula: BOD = (182 x N x M x Ui) x (Ss + S + Sb) + D + MD Predlagana formula: BOD = (T x N x M x Ui) x (Ss + S) + Nd + D + MD T = št. ur N = vrednost najenostavnejšega dela M = multiplikator Ui = individualni učinek Ss = stimulacija določena na podlagi mesečnih rezultatov poslovanja DO in posameznika S = stimulacija na podlagi doseženega dohodka in akumulacije Nd = nadomestila, razen tistih, ki se po tem SaS računajo enako kot akontacija OD tekočega meseca D = dodatki MD = minulo delo Razlika med staro in nove formulo je predvsem v tem, da iz stare izpuščamo Sb kot dodatek za prisotnost na delu oziroma stimulacija za nebolovanje, namesto tega pa se znižuje % nadomestila za boleznine za prve dni odsotnosti z dela. Pomembna novost pri novem izračunu OD je tudi ta, da se nadomestila prištevajo osnovnemu izračunu OD na podlagi dejanske prisotnosti na delu. Nadomestila za posamezne primere so izračunana različno, kot je določeno s sporazumom, npr. za koriščenje letnega dopusta povprečje zadnjih 2 mesecev, za državni praznik kot redno delo itd. S tem bomo preprečili, da bi bile prisotnosti z dela bolje plačane kot živo delo, kot se je to dogajalo doslej, ko smo na povprečje zadnjih 3 mesecev računali tudi stimulacijo tekočega meseca. Sprememba je tudi pri izračunu minulega dela, ki seje doslej obračunaval glede na število točk,določenih na podlagi faktoija sestavljenosti dela. Na tak način je bil znesek, pridobljen na podlagi MD 4 oziroma 5 let nespremenjen, oziroma se je spreminjal samo s spremembno vrednosti točke za izračun MD oziroma FS. Novi sporazum določa način izračuna mase sredstev za OD iz naslova MD, ki je odvisna od delovne dobe delavcev, ter od rezultatov, ki smo jih dosegli z gospodarje -njem z družbenimi sredstvi v preteklosti. Dokler rezultati gospodarjenja ne dovoljujejo več sredstev za MD, se kot minulo delo izplačujejo le dodatki za delovno dobo in sicer v naslednjih ok- virih dejanska skupna delovna doba % nad 1 — 5 let 1 nad 5-10 let 2 nad 10 — 15 let 4 nad 15 — 20 let 6 nad 20 - 25 let 8 nad 25 -30 let 10 nad 30 — 12 Pri ženskah se delovna doba množi s faktoijem 1,2. Omenjeni % se računajo od OD iz naslova živega dela vključno s stimulativnim delom OD, brez upoštevanja nadomestil za čas bolezni, nadurnega dela in drugih dodatkov. Tako bo znesek OD iz naslova MD različen iz meseca v mesec, odvisno od zahtevnosti in uspešnosti opravljenega dela v tekočem mesecu. Maksimalni delež sredstev za MD v masi sredstev za BOD je 15 % letno. Ena najpomembnejših novosti tega sporazuma pa je, da se lahko vrednost točke (N) spreminja in določa različno za posamezno TOZD in DSSS, odvisno od doseženih rezultatov posamezne TOZD oziroma DSSS, kar omo-ča različni nivo OD pri različno uspešnih TOZD in DSSS. Določene spremembe so predlagane tudi pri obračunu v posebnih pogojih dela in razporeditvi delovnega časa. Tako se obeta sprememba pri dodatku za delo v popoldanski in nočni izmeni ki lahko znaša DO 10 % predvidene mesečne akontacije za tekoče delo za poln delovni čas (doslej 5 %), kar pomeni ob 2 izmenah do 5 % mesečnega OD za tekoče delo (doslej 2,5 %), za delo v nočnem in podaljšanem delovnem času 50 % predračunske akontacije OD za živo delo za poln delovni čas, dodatek za deljen delovni čas je možen do 8 % povprečnega neto OD v gospodarstvu SRS za 9 mesecev preteklega leta mesečno, če traja prekinitev več kot 1 uro in do 16 %, če traja prekinitev 2 uri ah več. Dodatek za delo na nedeljo znaša 50 %, za delo na dan zveznih in republiških praznikov pa v višini 70 % mesečne akontacije za živo delo za poln delovni čas. Nadomestila OD ne morejo biti v nobenem primeru odsotnosti višja od OD, ki bi ga delavec dosegel, če bi delal, pa tudi ne manjša od zneska ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov. Z novim sporazumom predlagamo, da bi bila nadomestila za čas odsotnosti z dela obračunana v višini povprečnega OD v zadnjih 3 mesecih v primerili rednega in izrednega dopusta izobraževanja ob delu, udeležbe na mladinskih delovnih akcijah, vojaških vajah in v primerih, ko se nadomestilo refundira v breme organa, ki je delavca pozval. V primerih prazničnih dni, udeležbe v civilni in narodni zaščiti in v primeru opravljanja delegatskih in drugih samoupravnih funkcij je delavec upravičen do nadomestila v višini OD za redno prisotnost na delu. Zaradi ukinitve Sb se predlaga sprememba nadomestila za čas bolovanja in sicer za prve 3 dni 7 5 % osnove 4-15 dni 80% osnove 16-30 dni 85 % osnove od 31 dni dalje 90 % osnove, ki se mesečno valorizira Višina nadomestila — % — so povzeti iz Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Predlagana je tudi sprememba pri OD pripravnikov. V bodoče naj ne bi bili OD le-teh vezani na povprečje OD v gospodarstvu SRS, temveč v višini 70 % vrednotene zahtevnosti del in nalog, na katere naj bi bil pripravnik razporejen, za normalni delovni rezultat. Nasprotno pa bodo v bodoče nagrade za delovno prakso vezane na povprečni OD v gospodarstvu in bodo znašale glede na uspešnost opravljenega dela od 0 — 30 % za manj uspešno oziroma neuspešno opravljeno delo oziroma od 20 % do 60 % povprečnega OD v gospodarstvu SRS v preteklem letu za zelo uspešno opravljeno delo odvisno od stopnje šolske izobrazbe, ki jo učenec oziroma študent ima. V bodoče se namenja tudi nagrada mentorju, ki izvaja program pripravništva glede na stopnjo šolske izobrazbe in število pripravnikov, ki jih usmerja, od 8 — 20 % povprečnega OD v gospodarstvu SRS v preteklem letu mesečno. V novem sporazumu so prirejene tudi tabele za nadomestila in nagrade za inovacije, s čimer naj bi še bolj vzpodbudili inventivno dejavnost v DO. Na področju nadomestil materialnih stroškov ni predlaganih bistvenih sprememb, razen pri terenskem dodatku, oziroma znižani kilometrini ter pri poročilu stroškov za prihod na delo in z dela, kjer se znesek, ki ga je delavec mesečno dolžan prispevati za prevoz, določi z letnim načrtom poslovnih ciljev. Na področju formiranja in koriščenja SSP so prisotne nekatere spremembe, ki se nanašajo predvsem na regres za letni dopust, nagrade ob delovnih jubilejih in upokojitvah. Regres za letni dopust smo po novem izplačali že v letošnjem letu, torej že vemo, da se 50 % predvidenih sredstev za regres izplača vsem upravičencem enako, 50 % pa se deli glede na višino OD (višino M) in glede na število točk po ostalih kriterijah (po starših zavarovani ekonomsko nesamostojni otroci, težina dela, itd.). Osnova nagradam za delovne jubileje in nagradam ob upokojitvi je povprečni izplačani neto OD v gospodarstvu SRS v 9. mesecih preteklega leta, nagrade pa znašajo od 60 % za 10 let delovne dobe do 120 % za 30 let delovne dobe. Nagrade ob upokojitvi znašajo od 2 povprečnih neto OD/ zaposlenega v 9 mesecih preteklega leta za do 20 let skupne delovne dobe in 3 povprečne mesečne čiste OD za nad 20 let delovne dobe. Vzporedno s pripravo SaS o osnovah in merilih bodo prilagojeni tudi pravilniki o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo posamezne TOZD in DSSS, kjer bodo posamezna določila še bolj konkretizirana. Glede na izkušnje, ki smo jih pridobili z ugotavljanjem uspešnosti na posameznih delih in delovnih nalogah bomo v novih pravilnikih tudi zamenjali in konkretizirali nekatera merila za ugotavljanje uspešnosti dela, da bi kar najbolj zainteresirali posameznike za čim kvalitetnejše delo. Vodja PAIS: Vida SKOK PREGLED INVESTICIJSKE DEJAVNOSTI V tem sestavku želim na kratko podati pregled stanja na posameznih objektih, ki jih vsi tako ali drugače spremljamo v letošnjem letu in se srečujemo z njihovo problematiko. Za TOZD Konfekcija Mozirje je vsekakor največja pridobitev novi obrat v Lučah, katerega otvoritev smo že kar nestrpno čakali. Vsakdo, ki je bil na otvoritvi si je lahko nove prostore ogledal, nekateri pa že samo gradbišče v času kopanja za vodovod. Opravljen je bil tudi tehnični pregled na katerem so evidentirane določene pomanjkljivosti ki se že odpravljajo s strani izvajalcev na njihov račun. Poleg narejenega nas v prihodnjem letu čaka še nekaj opravil v zvezi s tem objektom, kot npr.: izgradnja deponije premoga, preureditev nedokončanega dela zgradbe v upravni del ter zunanja ureditev okolice. Prav je, da se omeni tudi zadnje udarniško delo skupine naših fantov, ki so po najboljših močeh uredili stopnišče za povezavo obrata z bližnjim gostinskim objektom, kamor hodijo delavke na malico. S tem delom so omogočili, da bo vsak opravljen korak varnejši in zanesljivejši s tem pa (upajmo) manj poškodb. Če se preselimo v Šoštanj, bomo ugotovili, da se največje Elkrojevo gradbišče bliža kraju. Rok za dokončanje objekta je konec tega meseca, aktivnosti in potek del pa dajeta vtis, da bo rok tudi dosežen. Vprašanje je le zadnji sneg, ki vztrajno naletava. Pri tej naložbi so bila glavni problem finančna sredstva, ki smo jih uspeli v zadnjem času zbrati s tem pa omogočili nemoten potek gradnje. Čeprav bo do dokončne ureditve potreben še prenekateri dinar, smatramo, da bomo lahko objekt toliko usposobili, da bo možna že v zimskem času selitev obstoječe proizvodnje in tudi sukcesivno uvajanje nove Unije. Vsi skupaj pa ne pozabimo, da nas veže obljuba, dana v času kopanja vodovoda, da bomo pomagali delavcem iz Šoštanja urediti okolico novega objekta. V Tržiču smo nov trgovski lokal od- • prti že konec poletja tako, da ves čas obratuje v zadovoljstvo domačih in tujih kupcev. Tudi vse ostale aktivnosti v zvezi s samo investicijo se zaključujejo. Pod besedo „ostalo" bi omenil samo nakup domače in tuje opreme, katere realizacija se je teku tega leta le približala planiranemu.Vzrokov za to je več, sigurno pa je najpomembnejši pomanjkanje finančnih sredstev, oziroma pogojev za investicije. Ker tudi v letošnjem letu poslovni rezultati ne dajejo upanja v optimistično leto 1986, bomo morali letošnji plan res prilagoditi najnujnejšim potrebam in možnostim, le-te pa potem na vsak način realizirati. Še beseda dve o projektih, ki so v pripravi: - Na papirju je idejna zasnova preureditve gasilskega doma, ki bi omogočila predvsem boljše delovne pogoje delavcem iz šablonarne ter krea-torju, poleg tega pa bi pridobili še nekaj pisarniških prostorov. — Išče se najbolj primerna tehnološka rešitev za novo skladišče gotovih izdelkov, ki naj bi omogočilo natančno, efikasno in hitro skladiščenje gotovih izdelkov bodisi iz lastne proizvodnje ali zunanjih proizvodnih enot ter najhitrejšo odpremo. Pri tem računamo tudi na preselitev sedanje likalnice v nove prostore s primerno ventilacijo ter zaklonišče za 200 oseb. Še bi lahko omenjali nekatere aktivnosti in dogovarjanja, ki bodo morda imela odločilen pomen na jutrišnji El-kroj, vendar o tem kdaj kasneje, ko bodo stvari bolj dorečene. Jože Štiglic USPEŠNO DELO INDUSTRIJSKE PRODAJALNE V NAZARJAH V mesecu novembru je prodajalna v Nazarjah prvič dosegla staro milijardo din prometa. Uspešno so že vse leto, §aj so v enajstih mesecih letošnjega leta dosegli 74.000 tisoč tidn prome-■ta, kar predstavlja skoraj 50 % vrednosti realizacije, dosežene v SR Makedoniji in na Kosovu. TAKOLE POLNA INDUSTRIJSKA PRODAJALNA NI VEDNO, PRINAŠA PA LEP DELEŽ PRIHODKA DO MODA V SVETU 1985 /86 Obiski sejmov v Kolnu, Munchnu, Parizu in Beogradu so nakazali modna gibanja in dogajanja v svetu in pri nas. Kot je bilo pričakovati, je Pariz ponovno opozoril, da je središče modnih dogajanj. Tako so v primerjavi z drugimi evropskimi sejmi mode vidne precejšnje razlike v značilnostih kreacije skladnosti barv in materialov in to z vidika celovitega gledanja na visoko modo, torej glede na kompletno oblačenje, od tekstila do nakita. Glavna značilnost so materiali — vrsta materiala in barve. Dominira predvsem svila, ker naj novejša moda predpisuje predvsem sijaj, blišč, zelo pogosta je tudi viskoza v določenih barvah in de-zenih. Materiali za jesen/zimo so tvid, žamet, dvojni, podloženi materiali, flanela, pepita, jeans, helanka — deze-nirani in v karo vzorcih, od drobnega do grobega ter črtasti dezeni, nedoločeni reliefni in zabrisani vzorci. Iz skoraj vseh teh materialov so izdelane zelo moderne ,,spitz Hose", tako iz elastičnih kot iz neelastičnih materialov. Barve za jesen in zimo: črna, bela, drap — bež, siva, rumeno — oranžna, modra do svetlo modre, zelena. Če se omejimo na modele in kroje hlač je treba poudariti, da se poleg ,,špitz Hose" pojavljajo v trgovinah hlače v liniji, ki je aktualna sedaj, torej hlače s široko poudarjenimi na- borki in gubami, v tako imenovani koren obliki, največkrat z zavihki širine 3 cm. Izdelava hlač je poenostavljena, brez veliko rezanja, našitih žepov, itd. Hlače imajo lep, poudarjen pas, okrašene so z gumbi in šnalami. Največji poudarek je prav gotovo na izbranem materialu in dezenu, kot so karo, tvid in drugi. Na osnovi zadnjih zapažanj lahko rečeno, da so modeli v kolekciji za naslednjo sezono izdelani dokaj uspešno, forma je popolnoma v skladu z modnim trendom, glede na težino in zahtevnost modelov pa bi lahko nekatere detajle v izdelavi poenostavili, saj se najnovejša moda odlikuje po enostavnosti oziroma klasični izdelavi hlač. Veliko več pozornosti pa je potrebno posvetiti izbranim materialom, saj bi morali imeti v kolekciji, da bi bila at-raktivnejša, več viskoznih in svetlečih materialov v aktualnih dezenih in barvah. Zavedati se moramo, da se moda v svetu zelo hitro spreminja in da se moramo, če hočemo biti aktualni, hitro prilagajati, zato pa je tudi potrebno sprotno aktivno spremljanje modnih dogajanj. Ratko Markovič VSEBINA PRED OBLIKO Smo pred novim srednjeročnim planskim obdobjem, ko se odločamo o naših razvojnih ciljih v naslednjih petih letih. Kljub temu pa je bil šele konec avgusta letos sprejet nov zvezni zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, ki prinaša precejšnje novosti v sistem planiranja, tako po vsebini kot tudi po obliki in načinu sprejemanja planskih dokumentov. Osnovni plan, ki je obvezen na vse po ZZD določene subjekte planiranja ostaja še naprej srednjeročni, to je 5-letni plan, konkretizacija ciljev srednjeročnega plana pa je podana v izvedbenem, to je letnem načrtu poslovnih ciljev. Zakon navaja tudi zavezance za sestavo dolgoročnega plana, to so predvsem tiste OZD, katerih razvojni ciklus je daljši od srednjeročnega obdobja, seveda pa lahko dolgoročni plan sestavljajo tudi druge OZD, ki jih zakon ne navaja kot zavezance. Pomembna novost zakona so skupni razvojni programi in skupni plani, ki so bili predmet že številnih žolčnih razprav. Vzpodbujevalec in nosilec skupnih programov, ki so določeni s planom Jugoslavije kot skupni programi združenega dela v celotnem jugoslovanskem prostoru in naj bi uživali določene prednosti, je gospodarska zbornica. Skupne plane pa sestavljajo veliki tehnični sistemi, kot so PTT, elektrogospodarstvo, železnice, lahko pa tudi drugi, ki jih določi zvezna skupščina oziroma so obvezno združeni v skupnosti. Nov zvezni zakon krepi vlogo planiranja v DO. Tako naj bi se najpomembnejši dokument, to so skupni temelji, določal za DO kot celoto, torej si s tem dokumentom postavimo skupne cilje razvoja DO kot celote. Plani, ki morajo biti usklajeni s skupnimi temelji, pa se sestavljajo za posamezno TOZD oziroma DSSS. Zakonodajalec je poenostavil tudi postopke sprejemanja planskih aktov. Poleg tega, da je zmanjšal število dokumentov iz 6 na samo 3 (program dela, skupni temelji, plan) omenja tudi samo dvofazni postopek torej omenja predloge in končne planske dokumente (brez osnutkov), kar pa seveda ne pomeni, da bo skrajšan tudi delovni postopek. Skupne temelje, kot najpomembnejši planski dokument določi delavski svet DO potem, ko so se delavci z večino glasov v vseh TOZD opredelili zanje z osebnim izjavljanjem. Če planski dokument ni sprejet se postopek ponovi, za sprejem pa zadošča 2/3 večina vseh delavcev TOZD kar praktično pomeni, da lahko večina delavcev v neki veliki temeljni organizaciji preglasi maloštevilno drugo TOZD. Da bi se takim možnostim izognili, je potrebno zagotoviti poenotenje mnenj že s kvalitetno poprejšnjo obravnavo. Planske akte posameznih TOZD sprejemajo DS TOZD. V praksi naj bi priprava planskih dokumentov izgledala tako, da bi skupščina Jugoslavije eno leto pred iztekom srednjeročnega planskega obdobja izdala smernice, ki bi bile podlaga za pripravo planskih dokumentov vsem subjektom planiranja. Da s pripravo planov za naslednje plansko obdobje ne more biti tako, je jasno, saj je bil zakon sprejet v času, ko bi se moralo delo že približevati končni fazi. Dodatne težave povzroča še neusklajena zakonodaja, saj republiškega zakona o planiranju še ni in ga ne bo verjetno do polovice prihodnjega leta, na podlagi le-tega izdana metodologija planiranja pa bo gotova verjetno šele do konca prihodnjega leta. Delno je dilema odpravljena v novembru sprejetim interventnim republiškim zakonom, ki določa, da se do sprejetja rep. zakona za sprejem planskih aktov 86—90 uporabljajo neposredno določbe zveznega zakona, za sprejem skupnih temeljev pa strogo predpisuje referendum. Kljub vsemu je treba priznati, da je po številnih zapletih in dilemah na škodo pripravljalcev planskih dokumentov, dokončna formulacija prišla dokaj pozno. Zakon poudarja tudi, da je planiranje zasnovano na znanstveno in strokovno utemeljenih spoznanih, da je zato vsekakor pomembneje, kakšna je vsebina plana oziroma na kakšnih informacijah zastavljamo svoj razvoj kot pa kakšne in koliko dokumentov imamo formalno. Raziskovalno delo mora postati sestavni del vsakodnevnih nalog in osnova za planiranje tekočih aktivnosti. Zato se je potrebno bolje povezati z znanostjo. Poudarjena je tudi nujnost upoštevanja ekonomskih zakonitosti in meril domačega in tujega trga. Vloga plana je namreč prav v tem, da z njim obvladujemo ekonomske zakonitosti v smeri, v kateri si to želimo. Zakon v nekaj členih izpostavlja tudi odgovornost za pripravo in uresničevanje sprejetih planskih dokumentov. Poslovodni organ je odgovoren za strokovno utemeljenost in stvarnost predloga, za kvaliteto priprav planskih dokumentov ter za pravočasno sprejemanje ukrepov za izvajanje planov. Vsaj enkrat letno mora poslovodni organ obveščati o uresničevanju plana organ upravljanja (DS), ki praviloma pooblasti poslovodni organ za sprejemanje ukrepov, da se plan uresniči. Zakon omenja tudi pomen in vlogo sindikata v procesu priprav in sprejemanja planskih dokumentov. Iz vsega povedanega lahko povzamemo, da je nova zakonodaja prinesla nekaj kvalitetnih premikov, da pa je tudi še precej nedorečenega. Prav gotovo pa bo planiranje doseglo svoj namen, ko bomo začutili, da planiramo iz potrebe in da te plane tudi uresničujemo, ne pa, da planiramo le zato, ker je to naša zakonska obveza. Družbeni trenutek, v katerem sedaj pripravljamo planske akte je zahtevnejši od časov pred petimi ali desetimi leti, zato moramo tudi v odnosu do planiranja nekatere stvari postaviti nekoliko drugače in bolj konkretno kot doslej. Vida Skok KAKO IMAMO UREJENO OBVEŠČANJE V SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O ZDRUŽITVI TOZD V DO? V samoupravni sporazum o zdmžitvi TOZD v DO smo si napisali: Vsak delavec in samoupravni organ ima pravico in dolžnost, da je obveščen o poslovanju in upravljanju, kakor tudi o drugih pomembnih vprašanjih. Obveščanje v delovni organizaciji se izvaja enotno preko samoupravnih organov in DSSS. Informiranje se izvaja zlasti v naslednjih oblikah: preko delovnih skupin, sestavkov samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij, zborov delavcev ter drugih oblik informiranja kot so objavljanje na oglasni deski, v internem glasilu itd. V delovni organizaciji je potrebno organizirati enoten sistem obveščanja, kakor tudi enoten poslovno-informa-cijski sistem, ki zajema vse informacije, ki so nujne za opravljanje skupnih funkcij, izvajanje dogovorjene politike in ciljev DO. Temeljni organizaciji se obvezujeta, da bosta zagotavljali pristojnim službam ustrezne podatke za skupno informiranje. TOZD bosta zagotavljali DSSS potrebno in sodobno materialno bazo za delovanje in razvoj skupne informacijske dejavnosti. Delavci imajo pravico zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov DS, izvršilnih organov, komisij in o delu direktorja DO. Organi DO morajo delavce TOZD obveščati tako, da se vsak delavec lahko seznani z njihovimi poročili, da jih lahko prouči in oblikuje svoja stališča. Obvestila, ki se dajejo delavcem v DO, se morajo dati tudi odboru samoupravne delavske kontrole in organizaciji zveze sindikatov. Delavski svet in direktor DO morajo obveščati delavce in organizacijo zveze sindikatov o opozorilih, ugotovitvah in odločitvah organov skladno z zakonom, če ti to zahtevajo. Iz gornjega lahko razberemo pravice, dolžnosti in obveznosti v zvezi z informiranjem. Glede na razprave na sejah v zadnjem času, da v Elkroju ni informiranja, se lahko vprašamo, ali so res vse oblike informiranja odpovedale? Ali res ni bilo informiranja? Imeli smo številne seje DS, komisij, delegacij zbore, posredovali vrsto poročil, analiz...?! Marija Miklavc Komunisti 00 v TOZD-u Mozirje so zborovali Komunisti v naši osnovni organizaciji smo se v tem mesecu zbrali na programsko volilni konferenci, kjer smo dajali račun za svoje delo v preteklem mandatnem obdobju. Izvolili smo tudi novo vodstvo — mesto sekretarja smo ponovno zaupali tov. Francu Kosmaču. Razprave na tej konferenci so predvsem tekle o našem trenutnem ekonomskem in finančnem položaju. Kritično smo se ozrli tudi na svoje delo, vendar pa smo mnenja, da smo bili tudi mi, kot člani celotnega kolektiva, premalo obveščeni. Informiranje kolektiva ni bilo takšno, kakršno bi moralo biti. Naša konferenca je obravnavala tudi samoupravne odnose v naši DO. Razprava je tekla tudi o bližajočem se 13. kongresu ZKJ. Govorili smo tudi o tem, da moramo v bodoče več storiti za idejno politično izobraževanje nas vseh in si ponovno postaviti cilj — da bi povečali članstvo iz vrst mlajših delavcev našega kolektiva. Breda Fužir Z ODPRAVO VZROKOV DO ŽELJENIH CILJEV Pisali smo že, da je naša DO pritegnila k sodelovanju ljubljanski Zavod za organizacijo poslovanja (ZOP), ki naj bi prilagodil organizacijo dela novim zahtevam poslovanja. Pokazalo se je, da sama reorganizacija ne bo rešila problemov, s katerimi se naša DO srečuje, zato je naloga, zaupana ZOP, zastavljena precej širše in sicer naj bi delo potekalo od določitve ciljev preko identifikacije problemov, iskanja vzrokov za le-te, iskanja rešitev do končnega izbora prave rešitve za dosego za- VESELO OB PRAZNIKU REPUBLIKE Že kar navada je, da naš kolektiv enkrat letno obiščejo predstavniki Novega Tednika in Radia Celje, da nam z razgibano radijsko oddajo v živo popestrijo konec tedna oziroma praznične dni. Tako je bila letošnja prireditev organizirana pred dnevom republike. Lahko rečemo, da je bil izbor nastopajočih zelo številen in pester. Tako so nas zabavali zabavni in narodnozabavni ansambli ter sam Ivo Mojzer, ki si je vzel čas za obisk naše DO med kratkim bivanjem doma po vrnitvi iz tujine. Imeli smo priliko prisluhniti izvajanju mojstra harmonike Vikija Ahačiča mlajšega, tamburaškemu orkestru iz Celja, pevcem iz Polzele ter nastopu učencev OŠ Mozirje. Med izvajanjem je direktor, tov. Ivan Kramer spregovoril o izvoznih dosežkih Elkroja. Lahko rečemo, da je bila to prijetna poživitev dneva delavcem Elkroja, ki so nastopajočim z navdušenjem ploskali, najbolj pa jih je, kot je bilo videti, navdušil narodnozabavni ansambel ..Savinjskih sedem", ki tudi sicer žanjejo precejšnje uspehe in pridobivajo na popularnosti. stavljenega cilja, ki je, povrnitev med najuspešnejše DO podskupine dejavnosti. Delo že intenzivno poteka na podlagi opravljenih analiz uspešnosti poslovanja in v njih nakazanih problemov in rešitev ter na podlagi pogovorov, ki jih je tov. Grum, ki vodi ta projekt, opravil z vodilnimi in nekaterimi drugimi delavci DO. Za strokovno sodelovanje in koordinacijo dela med ZOP in Elkrojem skrbi Vida Skok, vodja PAIS. Če ravno si počaščen, ko na cestah srečaš malčke, mlade lepotičke in ostale v lepih hlačah z etiketo EJEANS te mine dobra volja ob lansiranju modnih artiklov v proizvodnjo. Tkanine so karo, črtaste ali deftin kar narekuje moda, vendar težke za obdelavo. Modeli so zahtevni in vendar pogoj, da si konkurenčen m tako zahtevnem tržišču. Še težje je pri delu za stranko HELA, ki poleg zahtevnosti modelov in majhnih partij zahteva izredno kvaliteto ter kratke odpremne roke. Že tako majhni nalogi so razdrobljeni v velikostne številke ter desene in povprečni bund znaša od 1 do nekaj kom. Vse to in izpad nalogov za stranko ZE-RES je močno vplivalo m fizične in finančne rezultate TOZD v začetku leta. Ker situacije ni mogoče rešiti z nobenim referatom, temveč z delom, smo se delavci Šoštanja dogovorili za skupno akcijo. . Poostrili smo disciplino med delom in s tem maksimalen izkoristek delovnega časa ter organizirali delo ob vseh prostih sobotah. V proizvodnji hlač za stranko BRAK dosežemo dnevno proizvodnjo cca 113 % in tako bomo prispevali k boljši realizaciji plana. Prepričani smo, če bi delali samo za stranko BRAX ne bi imeli težav z roki, dosegi norm, kvaliteto in planom, pa kaj, ko tržna situacija zahteva drugače. Tudi naša socialna varnost je trdnejša, če delamo za več strank oziroma stojimo na obeh in ne samo na eni nogi. Če ravno ne bomo dosegli letnega plana 100 % bomo zelo blizu in tako še enkrat dokazali, da z dobro voljo premagaš vse ovire. Bili so še težji časi, ko so delavke v Šoštanju delale več noči in prostih dni ter celo ob nedeljah, zato sedanjo situacijo lažje razumejo. Dragica XXX Delovanje in priznavanje ekonomskih zakonitosti je edina pot za razvoj zdravega gospodarstva. Ekonomske zakonitosti delujejo brez naše volje. Problem je v tem, da jih slabo poznamo in tudi v tem, če jih poznamo, jih ne priznamo in tudi če jih priznamo, ne ukrepamo tako, da bi jih obvladovali, temveč dopuščamo, da nas vse prepogosto one obvladujejo. Tržne zakonitosti so ožje in opredeljujejo le odnose na trgu, ponudbo in povpraševanje. Tudi tržne zakonitosti delujejo mimo naše volje, čeprav nanje vplivamo s povečevanjem proizvodnje, zniževanjem stroškov, kvalitetnejšo ponudbo itd. Zelo pomembne za obvladovanje tržnih zakonitosti so kvalitetne tržne informacije, ki pa niso samo cena proizvoda, ampak tudi kvaliteta, oblikovanje in vse drugo, kar postaja vse bolj pomembno. XXX Zadnje čase vse več govorimo o opiranju na lastne sile, o notranjih rezervah v gospodarstvu. In kje so te notranje rezerve? Prav gotovo v izkoriščenosti proizvajalnih sredstev, v racionalnem koriščenju surovin in energije, v produktivnosti dela oziroma v motivaciji za boljše delo, v znanju oziroma stalnem usposabljanju kadrov, v organizaciji dela in poslovanja, v organizaciji dela gospodarskih in družbenih dejavnosti in prav gotovo še kje... XXX Slovenija in Jugoslavija sta premajhni ekonomiji, da bi bili lahko zaprti, zato je vključevanje v mednarodno delitev dela nujno, kajti avtarkija v sodobnem svetu ni več možna, domači trg je ob pogoju stalne gospodarske rasti premajhen za velike serije, sprejem in prenos sodobne tehnologije je mogoč le v tesnem povezovanju z razvitim svetom in nazadnje, le tako bomo lahko poravnali dolgove tujini. XXX Kaj pomeni sodobna tehnologija? — uvajanje sodobnih proizvajalnih sredstev — doseganje visoke produktivnosti in s tem konkurenčnost na mednarodnih trgih — ustrezna politika zaposlovanja — znanje in kadri — razvojna jedra v OZD v povezavi z inštituti — enotna tehnološka politika in strategija, torej opredelitev, • kaj skupaj v Jugoslaviji? • kaj sami v OZD? • kaj razvijati doma? • kaj uvažati? — razvoj inovacijskega gibanja XXX Kriteriji za odločanje o novih investicijah: — analiza domačega in tujega trga — analiza tehnoloških in ekonomskih procesov v svetu — Poznavanje odločilnih poslovnih informacij — poznavanje pogojev gospodarjenja — poznavanje samega sebe (OZD) KROJ” ali „ Informator” JJ V zadnjem času veliko razpravljamo o tem, da bi moral biti Kroj (vsaj po nekaterih izjavah) nosilec informiranja v DO. Najbrž zagovorniki te teze pozabljajo, da smo se, ko smo se odločili za koncept internega glasila, opredelili za glasilo, ki bo izhajalo občasno in bo služilo kot vez med delavci El-kroja, ne pa za sprotno informiranje kolektiva, kljub temu, da smo se vseskozi trudili objavljati tudi v času izida posamezne številke aktualne informacije. Več k samemu informiranju Kroj, ki ima značaj občasnega glasila, težko prispeva, kajti informacija mora biti sprotna, če hočemo doseči njen pravi učinek. Zato se za sprotno informiranje kolektiva bolj uporablja oglas- na deska in predvsem delegatski način obveščanja. Če hočemo, da bo postalo glasilo prvi in sprotni vir informiranja, moramo spremeniti njegov koncept in se odločiti za sprotno izdajanje informacij po potrebi, v povprečju verjetno vsaj 2 x mesečno in v manjšem obsegu. Tako glasilo bi imelo značaj informatorja, čeprav brez večje zavzetosti in pripravljenosti, za sodelovanje, težav, s katerimi se srečujemo, ne bo mogoče odpraviti. Pred nami je torej odločitev o tem, ali obdržimo obstoječi koncept internega glasila ali pa se odločimo za novega. Morda bi Kroj še vedno lahko ostal kot dopolnilo lista za informiranje in bi izšel ob raznih priložnostih. Vsekakor pa si moramo biti na jasnem, da bo moral na spremenjenem konceptu glasila nekdo delati profesionalno, ne pa samo ljubiteljsko, kot vsa leta doslej, zlasti še, če se bo nadaljevala ustaljena praksa, da mora večino prispevkov sestaviti urednik sam. Urednica PREVERILI SMO V zadnjem času večkrat govorimo o delovni disciplini in izkoriščanju delovnega časa. Na zborih delavcev je bilo večkrat poudarjeno, da je treba spoštovati delovni čas in se ne sme predčasno prenehati z delom. Delavci v tozdu ponavadi navajajo, da prvi prenehajo z delom v Delovni skupnosti. Ko smo to spremljali, smo ugotovili, da med prvimi končajo z delom tako nekateri delavci iz DSSS kot tudi iz TOZD. Ti, ki prvi pridejo do vratarnice, gredo tudi prvi na avtobus in zasedejo sedeže. Tako se zgodi, da sedijo mladi delavci, starejši, ki se držijo delovnega časa, pa morajo stati. Mladi bi morali imeti toliko srčne kulture, da bi odstopili sedež starejšim, ki težko stojijo in se prerivajo po avtobusu. Marija Miklavc IMENOVANJA Delavski svet DO je na seji dne 22. 11. 1985 imenoval tovariša Ivana Kramerja dipl. oec. za mandatno dobo 4 let. Delavski svet TOZD Konfekcija Mozirje je dne 21. 11. 1985 ponovno imenoval tovariša Milana Gaberca za vodjo TOZD Konfekcija Mozirje. Obema čestitamo za zaupanje z željo, da bi uspešno opravljala svoje delo. Menina ’85 Letos se je občinska konferenca ZSMS Mozirje odločila, da zaradi nepopolne udeležbe na mladinskih delovnih akcijah v preteklih letih sama organizira lokalno občinsko delovno akcijo na Menini. Ta odločitev se je izkazala kot pravilna, saj smo akcijo zaključili z zelo dobrimi rezultati. Tako smo se 7. 7. vsi prijavljeru kandidati združili v brigado Slavka Šlandra na Menini. Brigada je štela triintrideset brigadirjev iz vseh koncev naše doline, od Letuša pa do Logarske. V naši sredini sta bili tudi dve Elkrojevi štipendistki iz Šoštanja. Navezali smo prve stike in že je bilo vzdušje enkratno. Vživeli smo se v nekoliko spremenjen ritem življenja in delo začeli s polnim elanom. Čiščenje in trebljenje pašnikov nam je šlo zelo dobro od rok, priprava tal za pogozdovanje pa je bila na strmem pobočju, zato smo se razporedili tako, da je vsak dan na to delovišče odhajala druga četa. Nasploh je delo potekalo v prijetnem razpoloženju. Tudi v popoldanskem času nismo lenarili. Organizirali smo raznorazna tekmovanja, družabne igre, hodili na izlete in v kino. Za popestritev pa so nam priskočila na pomoč dmštva iz doline, z zanimivimi predavanji. Izdali smo dva biltena in urejali oglasno desko. Med nami tudi ni manjkalo takih, ki so v nekaj minutah skomponirali DANES JE SKLADIŠČE SUROVIN ZARADI ZMANJŠEVANJA ZALOG MANJ OBREMENJENO to ali ono pesem, takega, ki je na primer spekel sto palačink, pa tudi takih, ki so skrbeli za našo kravo (ime smo ji dali Slavka), da je bila vedno pomol-žena. Omeniti moram tudi oskrbnika, ki sta skrbela za nas s pravo starševsko ljubeznijo. Tako so dnevi nepopisno tekli in prišlo je tudi slovo. Res smo bili samo štirinajst dni skupaj, vendar smo se v tem času nekako le navezali drug na drugega in nam ni bilo vseeno, ko smo se poslavljali. Sploh pa v tem čudovitem planinskem svetu, stran od civilizacije, v neposrednem stiku z veličastno naravo, so prijateljstva še bolj pristna. Na koncu bi rada vzpodbudila vse tiste naše mladince v Elkroju, ki še sami ne vedo kaj bi, da se tu in tam le udeležijo kakšnih podobnih mladinskih srečanj ali da vsaj malo spremljajo delo naše mladinske organizacije in s svojim delom pomagajo, da bomo sčasoma le lahko na ravni aktivnosti ostalih mladinskih organizacij. ..Temelji se gradijo na mladini” in mislim, da bi se tega vsi mi mladi morali zavedati. Mija Štorgelj V letu 1985 so dopolnili 50 let naslednji člani našega kolektiva: TOZD Konfekcija Mozirje: - OLGA BLEKAČ - FRANČIŠKA PODKRIŽNIK - FRANC STAREC TOZD Konfekcija Šoštanj: - CVETA BOŽIČEVIČ -ŠTEFKA DONKO - MAJDA URLEB DSSS - MARIJA LIVK Čestitamo! ZAHVALA Vsem, ki ste nama pomagali ob izgubi mame se zahvaljujeva za prevoz v Celje in nazaj, za cvetje in darovani denar ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem sodelavcem in sodelavkam Elkroja prav lepa hvala! Marinka, Betka ZAHVALA Ob smrti očeta se zahvaljujem sodelavkam likalnice in kontrole za pomoč darovano cvetje in sprembstvo ob pogrebu. Milena Žunter ZAHVALA Vsem sodelavkam se ob smrti očeta zahvaljujem za darovano cvetje in tolažilne besede. Tončka Brezovnik ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta iskrena hvala za izkazano pozornost in pomoč Helena Levar ZAHVALA Vsem, ki ste mi ob izgubi dragega očeta priskočili na pomoč, prisrčna hvala! Ljubica Markovič ZAHVALA Ob boleči, prerani izgubi drage žene se celotnemu kolektivu Elkroja zahvaljujem za vsestransko in humano pomoč, darovano cvetje, sožalne in vzpodbudne besede in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala tudi tov. Štruclovi in predstavnicam sindikata za obiske med njeno boleznijo. Jože Podrižnik ZLATA PLAKETA OBČINE MOZIRJE ZA LETO 1985 tov. IVANU KRAMERJU TELOVADBA V NEPOSREDNI PROIZVODNJI ZNOVA OŽIVLJA Ob priliki praznovanja občinskega praznika so bila tudi letos podeljena občinska priznanja in nagrade. Med štirimi dobitniki zlate plakete, kot najvišjega priznanja občine Mozirje je bil tudi direktor naše DO, tov. Ivan Kramer. Predlogu za odlikovanje je bila podana naslednja obrazložitev: Ivan KRAMER vodi delovno organizacijo ELKROJ od oktobra 1979 leta dalje. V tem času je delovna organizacija, kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, izredno uspesno poslovala in dosegla nadpovprečne občinske in republiške rezultate. Povečala je fizični obseg proizvodnje za 60 %, zaposlenost za 60 %, izvce na konvertibilno področje pa kar za sedemkrat. Bistveno je izboljšala kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, saj se je znabio povečalo število zaposlenih delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Velikega pomena je tudi dejstvo, da se je delovna organizacija odprla navzven in začela širiti svojo dejavnost na manj razvita območja občin v SER Jugoslaviji. Skratka, uspešno uresničuje svoj razvojni koncept, kar dokazujejo: končana investicija novega obrata v Lučah in nove prodajalne v Tržiču, začeta dela novega proizvodnega objekta za TOZD Šoštanj in TOZD v ustanavljanju ODŽAK (BiH) ter priprave za izgradnjo proizvodnega objekta — TOZD v ustanavljanju v Alibunatju (Vojvodina). Prav tako se delovna organizacija zelo uspešno vključuje v številne akcije širšega družbenega pomena. Res je, da ima zasluge za takšen uspeh celoten kolektiv, pa vendar tov. Kramer z veliko mero angažiranosti, znanja in lastne iniciativnosti, kot direktor delovne organizacije uspešno vodi delovno organizacijo in uresničuje dolgoročni razvojni koncept ter daje velik delež k doseženim uspehom. Tovarišu direktorju za prejeto priznanje iskreno čestitamo! KORISTNI NASVETI Ali ste morda z rdečilom za ustnice umazale belo bluzo ali ljubemu srajco in ne veste, kako skriti to nevšečnost? Preprosto! Namočite kosem vate v aceton, narahlo zdrgnite in izperite z vodo. O .cjrehku" ne bo več niti sledu. Madeže od kemičnega svinčnika, flu- mastra ter barvic odstranite s 70 ali 98 % alkoholom, ki ga dobite v lekarni. Se pri pečenju jajc na oko mučite z obračanjem? Prihranite si ta trud. Mnogo bolj privlačen izgled bodo imela, če ponev takoj, ko ste vanjo vlili jajca, pokrijete s pokrovko in pustite pokrito, dokler beljak ne zakrkne. Dober tek! Pogosto pečete pecivo? Mala skrivnost: sneg iz beljakov bo trši, če boste pred stepanjem beljaku dodale ščepec soli. Da se palačinke ne bodo prijemale na ponev, jih specite na masti in ne na olju. Za lačno družinico kuhate testenine, pa se vam kaj rade sprijemajo, ali pa v najbolj neprimernem trenutku prekipijo. Dodajte jim žlico ali dve olja in kuha vam bo šla od rok „kot po olju". Odprete omaro in vnos vam udari ,/iujno zlo", NAFTALIN! Mora biti v omari, če hočete ,pvoj krzneni plašč" in ostale ,/:ape" obvarovati pred požrešnimi molji. Zakaj pa ne bi za spremembo dali v omaro limonine lupine? Zanesljivo bo preprečila vstop moljem in če bo vonj všeč še vašemu možu, morda dobite vsaj krzneni ovratnik če ne že plašča. Vas v teh stabilizacijskih časih pogosteje kot navadno ,pritisne nekam" in je zato vaša školjka bolj potrebna čiščenja? Ob teh cenah Sanitarja, INC in podobnih čistil vam bo koristil tale nasvet: pralni prašek posujte vsaj za eno uro, najboljše pa čez noč, po školjki in jo nato dobro zdrgnite s ščetko za INC. Tako se bo svetila, da bo tudi vam v teh hudih časih ,pvetlo v srčku". Vaš ljubljeni možiček (lahko tudi fantiček), vas je nenadoma spoznal za čudovito in vas zasul s srebrnino in zlatnino. Ker pa vse, žal tudi zlato, izgubi svoj lesk, ste zdaj v zadreg. Prav rade bi vzbujale zavist kolegic pa kaj, ko so uhančki in prstan prav motne barve. Kaj zdaj? Nikar jih ne nosite k zlatarju; izkažite se za ,^lata vredno špa-rovno žensko" in rajši ves nakit zdrgnite z zobno ščetko in pasto, ali pa ga prekuhajte v močni razstopini pralnega praška. Vso dragoceno ,Jaro" potem zdrgnite z volneno krpo. Učinek bo viden takoj, ko vas bodo občudovale od zavisti zelene" kolegice. Dragica Celje - skladišče D-Per NOVOLETNA 192/1985 NAGRADNA KRIŽANK, 1119871522,3 COBISS o SESTfrvil i ,W|KO • 5io Tf Tov 0 Anrs-fo MMvo- 3LoV)£ Nocwq PTicA SfflPi/0 W»fK UKftOl RUiKo- 2EUJK9 IH£ * itMjv AkW "•Mflrt •Vi j'<> 1 VOiCllO *• \ ■/ - % -—-— 11. ‘ i l Pfill,MCH MAilKS. P£Pc# m«-1 c/t KVHflticA ZN/jllKA ZMflPIK Uit e -4 o Tvjf Z j. •Afe na« PiSAOfl . VZHOD K£B£fci/n SIUA KoTdtiKfl jtorwufl SffrvP 5*6o Hffv QO*A > ŠVICI ms Teu KttPT vk'*e AieisrK. m L SVflti c MoŠKo /rtL GL.HeJTC VojV09|H£' RrnjtoiT\f JWJto M£$to 0!)?ouy ZOKAVIL. RAmi/fl KI5M KUMA VČJ fft AlgPftl. NA Powo< KISIK KOS f vri c/j Fei/DfrW pe'«^ mat\ MOc/i-k) STftt-1 Tt-*ezoft VKI/Vltc ve&Ufvfi op/r& OBRTNIK >UQ.L)V0 opžAq#u HU?5 /}V. iMi/c. ASiPiSS CAK U V. o&AieK tfP pni<^ r