IL finom. i imm. i četrtek. il wiii uoi L Ido. '■taaja vsak dan iveter, izimši nedelje In praznike, ter velja pa p#*tl prejeman za ■■■to« »pike dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50n, za en mesec 2 K 30 h. Za IfaMfaM s pošiljanjem m dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tmfs teiels toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroči)« •rez istodobne vpošHjatve naročnine se ne ozira. — Za oasaalta se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat'all večkrat — Dopisi naj se izvole frankovarJ — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln npravmlatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Jfcsetea priloga: „Slovenski Tehnik i« on it. 34. upra? lustra teieioii sl aa« Someščani! Volilci! V Vaših rokah leži usoda bele Ljubljane. Dosedanji razvoj in procvit mesta Ljubljane je jasen dokaz, da Vam je izvrševalni odbor narodnonapredne stranke vsekdar priporočal kandidate, ki so imeli voljo in sposobnost žrtvovati svoje moči metropoli slovenski. Tudi v prihodnjem času čakajo občinski svet važne naloge rešitve in zato se zopet obrača izvrševalni odbor narodnonapredne stranke do Vas, da se polnoštevilno udeležite volitev in s tem jasno dokumentujete, da je in ostane Ljubljana navzlic vsem vročim željam nasprotnikov in sovražnikov razvoja Ljubljane narodnonapredna trdnjava, ob katero zastonj butajo požrešni valovi breznarodnega reakeijonarstva. — Komur je napredek našega mesta na srcu, naj glasuje za kandidate narodnonapredne stranke! Izvrševalni odbor narodnonapredne stranke je postavil za 111. volilni razred, ki voli 15. aprila, naslednje kandidate: Josip 3(ozak, mesar n posestnik, Poljanska cesta 21. Jran JVtally, tovarnar in posestnik, 8/. Petra cesta 36, 3van Zirkelbach, knjig, pomočnik, Dalmatinove ulice IO. za M. volilni razred, ki voli dne 17. aprila« naslednje kandidate: 3van jforibar, mestni župan, ravnatelj banke „Slavlje" in pes. Gosposke ulice 12. dr. Danilo Jttajaroit, odvetnik in posestnik, Miklošičeva cesta 26. T)ragotin Sajovic, kotrolor južne železnice, Cesta na južno železnico I. dr. Jvan Tavčar, odvetnik in posestnik, na,Bregu 8. za 1. volilni razred, ki voli dne 19. aprila, naslednje kandidate: Josip Čenče, trgovec In posestnik, VVolfove ulice 4. Jlija predović, trgovec In posestnik, Ambrožev trg 7. dr. TCarol 7rilter, odvetnik, Dalmatinove ulice 7. ttbald pl. 7rnkoczy, lekarnar in posestnik, Mestni trg 4. Brezbrižnost ni na mestu in se lahko maščuje; zato Vas poživljamo, da se v čim največjem številu udeležite volitev in volite priporočane kandidate! Njih imena dajejo Vam poroštvo zato, da lahko z mirnim srcem polagate upravo mesta v njihove roke. V Ljubljani, dne 6. malega travna 19<>«. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. LISTEK. SlatRd Jožico. (Josip Aleksandrovi č.) (Dalje.) Kmalu nato so pri sosednji mizi znali, da mu je mati umrla. Pri drugi mizi so izvedeli, da mu je oče umrl ; pri tretji so mislili za sestro, pri četrti za brata in pri zadnji mizi, kjer so bili nekaki čudni originali zbrani, so si šepetali, da mu je punca poslala odslovno pismo. Vsi so obračali poglede v njega, a on je predobro opazil. „Vsi že vedo!u Mastna juha z ričetom mu je navadno zelo dišala, a tisti dan mu ni. Na meso se sploh ozrl ni, a krompirja in kruha še videl ni. Hedel je tam, še ganil se ni, napol otrpnjen. Iz vsak epa pogleda je bral neko hudomušno Škodoželjnost. ^Neznosno !u Takega popoldne kot tistega dne, ni imel še v svojem življenju. Hotel se je učiti, silil se je, pa samo usta so besede izgovarjale, razum je bil drugje. Potil se je, ali ne od težave učenja. Večkrat je izvlekel iz žepa dopisnico, poravnal jo in jo ogleda-val. Pisava je res bila ženska, ali on je bil prepričan, da mu je ni nihče drugi pisal kot sin trgovca njegove vasi, katerega je ob počitnicah instruira!, pa ga včasih preveč klofut al in zato se mu je sedaj maščeval. Gotovo ne bo drugi kot on, ker je porednem nad poredneži, sposoben za vse in res ne zasluži druzega kot kopo klofut zjutraj, opoldne in zvečer. Kaj pa, če bi res kako dekle pisalo? Morda iz maščevanja, ker ji ni hotel poklonov odvračati? Taka pre-sumptio bi bila prismojenost, ker Sladki Jožica se ne more spomniti, da bi ga kdaj katera tako oboževala. — Pač ena ga je vedno pikala s farjem. Morda je tista? Ne, ker dopisnica je iz X. Ne bo drugi kot tisti fant, kateremu je nekdaj toliko klofut dajal, ker on ima navado, da si poišče vsak semester toplejši zrak. Naj bo, kdo če; Jožica mu želi, da bi ga vsako noč hudobci nadlegovali. Naj bi vedno sanjal samo o kačah in (prepadih! Factum est, da je izgubil svoj ugled in hujše menda še pride. Tisto popoldne je podravnatelj slučajno izvrševal nadgledovanje sa red po hodnikih. Jožica ga je takoj spoznal po korakih. Ob takih priložnostih je podravnatelj navadno pokukal v sobe prvoletnikov in ker je bil sila ljubezniv z vsakim, so vsi ti mladi gospodje mislili vsak za sebe, da je obiskan iz posebne naklonjenosti. Jožica je posebno trdno prepričan bil, da nima nobeden drugi časti uživati tolike ljubeznivosti od strani podravnatelj a. — Pa tisto popoldne ni hotel priti; to mu je še bolj potrdilo misel, da že vse ve. Večerjati ni mogel. Po večerji ni šel na vrt, ampak se zaprl v sobo z občutki in domišljijo, da je uničen, zavržen in skrajno nesrečen. Zvonca, ki je vabil k večerni molitvi, še slišal ni, torej ni bil prisoten. Pozneje je šele slišal mrmranje in ko se je ozrl, je videl, da so okna kapele razsvetljena. Vrtoglavje se ga je prijelo, tekal je iz kota v kot in uvidel je, da ga res vsi hudi duhovi zasledujejo, da ga uničijo. Še nikdar se mu ni kaj takega zgodilo. Ali se naj preposen poda k molitvam? Ne, tega storiti ne more. A nekaj mora vendar početi. Pokleknil je na stol in začel moliti polglasno. Gladko so mu tekle besede is ost, pa misli mn niso postajale pri molitvi. Še ni končal in že je slišal, da se sodrugi vračajo. Nekateri so tekli, da bi se čem prej k počitku podali, nekateri so pa šepetali med seboj. Šepetanju je sledil pritajen smeh. „Ta smeh je meni,u si je mislil. Ni mogel končati. Usedel se je, zagledal se v neko točko in za nekaj trenotkov so stopile vroče solze v njegove nedolžne oči. Tiho je ihtel. V ihtenju je pozabil, da je treba ugasniti luč in biti v postelji. Trkanje se je slišalo na vratih, a ne samo to, tudi glas ravnatelja: „L#ej ga poredneža! Namesto da bi spal, pa Še poje zvečer. Ni dosti, da ste se pregrešili proti £ 12 hišnega reda, ampak še drugim ne date spati. Glejte, da se takoj v postelj zgubite!«* Jožica je bil tako prestrašen, da ni vedel, kaj bi storil. V prvih trenutkih je samo strmel v vrata, pozneje je šele svetilko privil. Nova nesreča! Še nikdar se mu ni kaj takega zgodilo. En kamen več na njegovo ubogo glavo! Da, jasno je, vsi hudi duhovi in zapeljivoi ga zasledujejo, da bi ga uničili. A zakaj to, Če je nedolžen, se je vprašal, če ni Še nikdar niti mislil na take pregrehe, a zraven Če gre vsako soboto k spovedi. Ta skušnjava — prepričan je bil, da ga Bog skuša — je vendar pretežka. Joj, joj ! Padel je na postelj in strmel v temo. Kaj pa, ko bi bilo res, da ima kak greh? Premišljal je in izpraševal vest, a nič ni našel. Kaj bi to potem moralo biti V Jasno je, da ga hudi duh nadleguje, a zakaj ? Ha, mogoče je pa to znamenje, da ni za ta vzvišeni stan!? mogoče je njegov poklic samo fiktiven? Mogoče mu Bog s tem pokazuje, da ni vreden ? Morda. Morda? Kaj pa, Če bi bilo res? In potem bi bile vse njegove sanje končane, vsi načrti zrušeni, vse želje neizpolnjene ... In potem ne bi bil ne škof, ne profesor, še prve maše ne bi pel doma. Ampak bi se mu vsi domačini smejali in bi rekli: „Ti boš figa, pa ne gospod.u In mati bi se noč in dan ... Ne, tega ne! „Jaz imam poklic,u je klical sam pri sebi, „in vreden sem tega stanu, saj mi je spovednik rekel!4* Česa treba koninim Slovencem? „Dokler načelo narodne enakopravnosti v naši drŽavi popolnoma ne prodre, ni cilj našega naroda dosežen. Kakor kaže sedanji politični položaj, ta trenutek že dolgo ne bo nastopil. Narodnostno vprašanje je eminentno krušno vprašanje za slovenski narod. Kadar se bodo vsi dohodki, ki jih daje naša zemlja, stekali v roke domačinov Slovencev, takrat bo pri nas dobojevan eminentno važen končni boj. Z denarjem, ki leži v hranilnicah, treba osnovati podjetja, pri katerih bi prišlo mnogo delavskih moči do zaslužka, doČim imajo zdaj od denarja dobiček le tisti, ki ga imajo naloženega. Treba več podjetnosti, gledati pa tudi moramo, da se bo kapital zbiral pri nas in da ne bomo odvisni od sosednjih, nam sovražnih narodov. Ali hočemo Slovenci ostati narod beračev? Gonja proti kapitalizmu je izgre-šena . . .a Z boljšimi in lepšimi besedami ne bi mogel pričeti svojega Članka, kakor s temi besedami Ivana Hribarja, ki jih je posneti iz njegovega kandidatskega govora in ki so bile govorjene na naslov internacijonalne socijalne demokracije. S krepkejsimi, resnejšimi in pomembnejšimi besedami pa tudi ni mogel ocrtati veliki Slovan in iskren prijatelj koroških Slovencev Ivan Hribar svojega programa, ko je poudarjal važnost domačega kapitala, ako je v slovenskih rokah. Pomen teh izvajanj glede domačega kapitala pa gotovo ne ve nihče bolj ceniti nego obmejni Slovenci, posebno pa koroški Slovenci, katere grozi ravno tuji kapital na neusmiljen, brutalen način — ponemčiti morda bolj nego poleg njega najkrutejša in najhujša ponemčevalnica — takozvana koroška „utrakvistična~ šola. Koroški Slovenci se dobro zavedajo — gorenjih besedi Ivana Hribarja, ki jih gotovo tudi v državnem zboru ne bo pozabil ter povzdignil kot veliki Slovan in Slovenec ter zastopnik STedišča Slovenije — bele Ljubljane zanje svoj glas — v protest proti brezmejnim krivicam, ki se godijo slovenskemu koroškemu narodu, o katerem se tolikrat čuje, daje pokopan, izgubljen . . . Izgubljen? Brez vsake mogoče rešitve ? Nikdar si nisem upal tega trditi ter že enkrat odgovoril na to pereče, se vsiljujoče vprašanje v onih težkih dnevih onega ostudnega boja za volilno reformo, v onih žalostnih dneh, ko je prišla z Dunaja vest, da so v odseku za volilno reformo docela pogoreli koroški Slovenci, ko se je toliko pisalo in govorilo o malo odlčo-nem, mlačnem nastopu izvestne slovenske gospode za koristi koroških In da potrdi dejansko, kar je rekel, je izvlekel rožni venec iz žepa. Kako dolgo je zrna prebiral, ni dognano, ali je znano, da se je zbudil, ko so se drugi že v kapelo podajali. Skočil je hitro in tekel za njimi. Ker se ni umil, ga je svetloba omamila. V glavi je čutil bolečine kot še nikdar. Obenem je pa tudi prvič čutil, da mu je močan duh sveč, ki je bil predebelo natlačen v kapeli, precej neznosen, kot je vsakemu, katerega glava boli. „To je res čudno," si je mislil. Navadno mu je ta mrtvaški duh sveč ugajal in s polnimi prsmi ga je udihaval v sebe, ker je bil trdno prepričan, da je ta duh spojen z nekim misterijoznim blagoslovom. A danes? Vrag se sveče in kadila boji, a on seminarist s 'poklicem, sin Marijin, celo več, ker si je Marijo izbral za svojo duševno gospo, katero bo vedno ljubil in vedno ji zvest ostal? . . . In^rjemu sedaj sveče smrdijo? Ali ga je že vrag obsedel? Vse je plesalo okrog njega in tudi za se je mislil, da se vrti. Kotjklada se je na svojem mestu zgrudil na kolena. Prefekt je začel recitirati jutranje molitve, Jožica je odgovarjal ko- Sl o ven cev, da, o narodnem izdajstvu . . .*) Kje torej iskati rešitve slovenskemu koroškemu narodu? V ioli in — to poudarjamo danesj — pred vaem na gospodarskem polju, v gospodarski emancipaciji, v oprostitvi od tujega nemškega kapitala, ali, kakor bi se izrazil Hribar: v slovenskem kapitalu v rokah domačinov! Slovenska šola edina more rešiti mlajšo generacijo, potomce, — narod no-gospodarska emancipacija pa more edino resiti in dvigniti sedanje Slovenstvo na Koroškem. Kakor v železnih verigah tiči vsužnjen od nemškega kapitala na Koroškem pred vsem slovenski — delavec, ki bo morda odločil zmago slovensko na Koroškem . .. Nikjer drugje v slovenski domovini se tako značilno in drastično ne kaže resničnost besedi: dokler ni kapital zbran v domačih rokah in smo odvisni od kapitala svojih sovražnikov, dotlej ni dobojevan eminentno važen končni narodni boj. Najžalostnejši zgled za to odvis nost slovenskega življa od tujega kapitala, ki ga tišči k tlom in mu ne da priti do veljave in duška, pa je na primer ravno središče našega krasnega Roža — Borov 1 j e, tisto slavno slovensko Bor o vije, kjer vse govori slovensko, a je oziroma mora biti nemško naoijonalnega mišljenja . . . Čudno se zdi marsikomu, ki čuje o slovensko govorečih — najhujših koroških „posili nemškutarjihu — bo-roveljskih puškarjih, ki pojejo sem-intja s frankfurtarskimi trakovi na prsih — slovenske pesmi — poleg tega pa protestirajo proti dvejezičnim napisom ob novi železnici ter agitiraj o proti izvolitvi Slovenca za njihovega poslanca... To čudno nem-škutarstvo boroveljsko je izrodil — nemški kapital, čigar elementarna moč se nikjer ne kaže na Koroškem tako kakor v slovenskih starodavnih Borovljah, kjer je bila vzcvetela nekdaj puškarska obrt med Slovenci, kot neka, rekel bi, narodna slovenska obrt, a jih je zdaj ista obrt zasužnila in potisnila pod nemški jarem Še se spominjajo starejši koroški rodoljubi, ko je boroveljski Slovenec, kot samostojen puškar, dvigal ponosno svojn glavo — ponosen na svojo slovensko narodnost, ko jebila še boro-veljska ljudska šola popolnoma slovenska. Toda puŠkarske razmere so se bistveno izpremenile in ž njimi tudi žalibog— narodnostne — in danes so Borovlje najbolj zagrizeno nemškutarsko gnezdo. Puškarska obrt se je združila bolj in bolj v velikih tovarnah in delavnicah, v rokah kapitalizma, v rokah uekaj večjih nemških kapitalistov, lastnikov velikih delavnic z modernimi stroji, od katerih je odvisno sto in sto delavcev. Ti nemški ali vsaj nemško misleči veliki dobivatelji delajo, ker *) Glej podlistke v „Sloven. Narodu": „Izprehodi po koroški Sloveniji". rektno; [začela se je maša, Jožica je bral nekaj časa in zadremal. Sele, ko je bil čas obhajati se, ga je kolega sunil s komolcem. Ni šel k obhajilu, ker se je čutil prevelikega grešnika. In to se je zgodilo prvič, da ni šel vsak drugi dan k obhajilu. Po končanih ceremonijah je tekel v sobo, nič se ni zmenil, da je med prvimi. Hotel je, da se skrije vsemu in vsakemu, ker sram ga je bilo. Zdelo se mu je, da ga vsi kipi grdo pogledujejo, da so strašni. Tudi obrazi sodrugov so bili resnejši kot, navadno. „Vse zaradi mene," si je mislil. V sobi se je usedel. Od glave do pete je čutil mravljince in neznan strah pred nečim neznanim ga je prevzel. Ni urejeval sobe kot navadno in ni sprašil knjig, ter jih v red postavljal. Z vnemo in skrupulozno natančnostjo je opravljal ta dela, a danes nič. Še celo križa, ki je visel nad mizo, se ni spomnil. Navadno ga je s krtačo čistil, da se je svetil, ker je bil iz medi in neka pobožna teta je dala poslednje krajcarje — odnosno goldinarje za njega. Ko ga je osnažil, ga je trikrat vroče poljubil in globoko vzdihnil. Pa tisti dan nič! Imel imajo zadosti kapitala, sa svojo obrt velikansko reklamo po celem svetu, od njih pa so odvisni manjši mojstri, ki nimajo denarnih sredstev sa reklamo. Nemec pa je terorist in ne pusti nikomur, ki je od njega gmotno odvisen, njegovega narodnega prepričanja, kaj še le, da bi ga manifestiral. Tako je potisnen domači slovenski živelj od nemškega kapitala k tlom v gospodarskem in n a -rodnostnem oziru — in od tod boroveljska narodna mlačnost in nem-škutarija! V marsikaterem Borovčiču tli na skrivnem Še iskra narodne zavesti, to vemo vsi — in gorje Slovencem, kadar ugasne zadnja iskra te zavesti, ki se da še vzplapolati, v — Borovljah in njeni okolici, središču slovenskega Roža. Okoli 600 ljudi v Borovljah živi skoro izključno od pu-škarstva in deloma tudi vsa okolica, ki je zopet precej odvisna od središča.*) Ali bo še naprej teroriziral nemški kapital domačine v Borovljah — od tega je odvisna prihodnjost slovenskega Boža. Ob dvanajsti uri opozarjamo Slovence na koroške Borovlje, na sveto vnoznano puškarstvo, da ne postane katastrofa za ves slovenski Rož — vso koroško Slovenijo! _ Dr. 0. Volilno gibanje. Brno, 10. aprila. V mladočeški stranki na Moravskom je nastal raz-por. Dočim je en del z dr. Stranskim na čelu sklenil nedavno volilni kompromis s Češkimi napreduj aki, priklopil se je drugi del kon-zervativcem. Drugi voditelj moravskih Mladočehov, dr. S i 1 e n y, je izjavil, da mu ni nič znanega o kakem kompromisu z naprednjaki. Praga, 10. aprila. Glasilo čeških agrarcev „Venkov" poroča, da je volilni shod v Kutnihori, kjer je bil postavljen za mladočeškega kandidata, minister dr. P a c a k doživel poraz. Večina volilcev je odklonila Pacakovo kandidaturo ter se izjavila za agrarnega kandidata Š vej k a. Dunaj, 10. aprila. Dr. Gess-mann je govoril na volilnem shodu o bodočih državnozborskih volitvah. Rekel je: „Zvečer 14. maja ne bo v Avstriji stranke, za katero bi se pulile in jo prosile za podporo vse ostale stranke, kakor bo krščansko-socijalna. (Mož ima podobno bolezen, kakor naš dr. Žlindra. Uredništvo.) Ožjih volitev bo v izobilju. Na nemškem Češkem bo dve tretjini mandatov zasedenih šele pri ožjih volitvah, in pri oddaji teh mandatov bo igrala krščansko - socijalna stranka glavno vlogo Gradec, 10. agrila. Ker je za mestno skupino Judenburg-Knittelfeld umaknil kandidaturo pl. Gasteiger, ponudili so mandat sodnemu svetniku K1 e i n u. *) Natančnejše podatke o puškarstvu boroveljskem najdeš v izbornem članku Jos. Wieserja v ^Slovenskem tehniku" številka 6. je tri rožne venoe; prvega v žepu, ta je bil najmanji, drugega večjega je imel v kapeli in tretjega največjega je obesil na steni okrog Marijine podobe. Tudi tega je sprašil, a tisti dan nič! Tudi Marijino podobo je vsak dan čedno osnažil, postal je par minut pred njo, trikrat nehote in nevede vzdihnil, vrgel ji z nežnim izrazom s kazalcem in sredincem poljub in obenem se malo nasmehnil, potem pa v duhu ponavljal prisego o večni čistosti, zvestobi in ljubezni. Pa tisto jutro nič! Dogaja se nekaj, ki je usodno zanj, to je sklepal. Pričakoval je vsaki čas podravnatelj a, ki ga bo vljudno poprosil, naj se Čimprej odpravi. In zato bi bila vendar večja čast za nj, da bi se sam odpravil. Torej v domu pojti ? . . . Debele solze so mu kapele na nos in nekaj trenutkov je bilo slišati pridušeno jecanje. Vendar tako hitro ne poj de. Najprej mora povedati vsakemu, da je nedolžen, da na pregrehe sploh ne misli in da ni nikdar imel Ijubezin-skih — oziroma pregrešnih zvez. Da, povedal bo, razložil bo in morda mu bojo verjeli . . .(Konec prih.) Nagodbena pogajanja. Dunaj, 10. aprila. Nagodbena pogajanja so trajala danes zopet pozno v noč ter se bodo jutri nadaljevala. V ospredju pogajanj stoji še vedno točka o dolgotrajni nagodbi. Gre se predvsem za to, kaj se naj zgodi po letu 1917. Avstrija zastopa stališče, naj tudi potem obe državni polovici napram inozemstvu tvorite trgovsko - politično enotnost, dočim hoče Ogrska markirati gospodarsko samostalnost z medcarinsko črto. Položaj v pogajanjih samih pa se je zboljšal za toliko, ker ogrska vlada sama priganja k odločitvi in tokrat razprav noče prekiniti poprej, dokler se ne dožene principijalen sklep. Ogrsko-hrvatski državni zbor. Budimpešta, 10. aprila. Radikalni poslanci se niso zadovoljili, da se je izrekla rumunskemu poslancu Vajdi protokolarična graja ter da so ga s p o vzdignjenimi pestmi in vsakovrstnimi psovkami in grožnjami pognali iz zbornice, temuč je dvajseto -rica zahtevala tajno sejo, v kateri so predlagali hujšo kazen. Predsednik je izjavil, da hujše kazni žal nima na razpolago, toda upa, da bo poslanec Vajda izvajal iz protokolarne graje posledice ter — odložil mandat. — V javni seji se je potem nadaljevala debata o Apponvijevem šolskem zakonu za pomadžarenje nemadžarskih narodnosti. Posl. Kolar 'Slovak; je govoril proti predlogi ter dokazoval, da sedanja vladna politika ne pospešuje kulturnih interesov slovaškega naroda. — Ker je jutri narodni praznik, bo prihodnja seja v petek. Vladarji na potovanju. Madrid, 10. aprila. Pred slovesom se je vršil še enkrat banket, na katerem je kralj Alfonz slavil odlične lastnosti kraljice Aleksandre, ki si zna pridobiti srca vseh. Nadalje je čestital kralju Kdvardu k imovanju za vrhovnega kapitana španske armade. Kralj Edvard je izrekel željo, naj bi dogodek, ko dobi Španija prestolonaslednika, imel srečen izid. Ofioijozno špansko časopisje kon-š tat uje, da se je pri sestanku doseglo popolno sporazumljenje v idejah španskih in angleških ministrov in poslanikov. Vendar pa se ni sklenilo nikake pogodbe ne dogovora med obema državama. Carigrad, 10. aprila. Kralj Viktor Emanuel je imel včeraj v Atenah daljšo konferenco z grškim ministrskim predsednikom, pri čemer se je pokazal dobro informiranega o vseh vprašanjih, ki se tičejo Grške. Obisk italijanskega kralja v Atenah je provzročil v turških krogih vznemirjenje, ker sta kralja spremljala mister zunanjih del in mornarniČni minister. Turška vlada se namreč boji, da so se vršili pri tem dogovori zaradi Krete in Albanije. Da mo-hamedani ničesar ne zvedo o tem sestanku, temuČ ostanejo v slepi veri, da Turčija še vedno gospodari nad strahovala dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) V tisti noči je naenkrat začula strahovito pokanje od Famaguste. Streljalo je dosti močnejše, kakor topovi. Prestrašena je pohitela na krov gledat, kaj da je in Piali-paša ji je rad pojasnil. — Naši armadi se je posrečilo najti podzemski rov, ki vodi iz nekega vodnjaka v mesto. Prijezdilo je neko siromašno dekle, kdo ve od kod, v turški tabor in prosila, da bi jo peljali pred Mustafo-pašo. Temu je raz-odelo, da vodi skriven rov v mesto. Naši so zavzeli ta rov in razstrelili del mesta. In kaj mislite, kako plačilo je zahtevalo to dekle za svoje razkritje? Zahtevalo je, da mora Mu-stafa-paša rešiti njenega ljubimca iz rok Benečanov. Strme je poslušala Asunta to pojasnilo, dočim so njeni pogledi begali po Famagusti, kjer so se dvigali proti nebu visoki plameni in je na utrdbah divjal najstrašnejši boj. — Če to ni tisto dekle, ki je prijezdilo na Mirabellov grad in v celim Balkanom, zabranjeno je turškemu časopisju pisati o tem obisku. Zadnji tr eno te k pa so se na sultanovem dvoru pomirili, ker je italijanski kralj sprejel turškega poslanika v Atenah ter mu izročil srčne pozdrave za sultana. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 10. aprila V dolgotrajni debati je duma z veliko večino sklenila, da se državni proračun izroči proračunski komisiji. Varšava, 10. aprila. V 2ito-m i r u je revolucijonar Bonstein ustrelil oskrbnika Želtovskega in paznika Njeni čuka ondotne kaznilnice. V Lodzu teroristi Še vedno silno gospodarijo. Včeraj je bilo ustreljenih zopet osem delavcev in dva vojaka. Položaj je zelo resen. V predmestju Baluti je nekdo vrgel dve bombi. Petrograd, 10. aprila. Car je ukazal, da preostali po revolucionarjih ubitih oseb dobe pokojnine, kakor v boju padlih. Minister notranjih del je naročil po okrožnici gubernatorjem, da v velikonočnem tednu ne sme noben poslanec prirejati shodov. Varšava, 10. aprila. Danes je bil spopad med vojaštvom in ljudsko množico. Ubitih je bilo več oseb. Pri napadu na monopolno skladišče sta bila ustreljena dva vojaka. Zahteve Poljakov na Ruskem. L v o v , 10. aprila. Poljska frakcija v ruski dumi je sestavila sledeče zahteve za poljsko avtonomijo: 1.) Varšavski deželni zbor je kompeten-ten v vseh vprašanjih, ki jih navaja posamič avtonomijski zakon. 2.) Sklepe varšavskega deželnega zbora predloži vladarju v potrjenje poseben minister (državni tajnik). Ako car kakega sklepa ne odobri, pride stvar pred državno dumo. 3.) Višje krajevne uradnike predlaga deželni zbor carju v potrjenje, a odgovorni ostanejo deželnemu zboru. 4. i Namestnika, ki izvršuje le civilnopravne funkcije, imenuje car. 5.) Posebni minister za Poljsko mora biti Poljak in katolik ter je član ruskega ministrskega sveta. 6.) Gotovi davki se prepuste za krajevne potrebe, a tudi davki, ki se izročajo osrednji vladi, se morajo porabljati večinoma le za Poljsko. 7.) Vsi izjemni zakoni za Poljsko morajo iziti iz varšavskega deželnega zbora. S.) Notranji uradni jezik je poljski, z osrednjo vlado pa se mora dopisovati rusko. 9. Volitve v državni svet in dumo morajo biti splošne. Francija proti Maroku. Pariz, 10. aprila. Maroški sultan je poslal odgovor na francoski ultimatum. Sultanovo pismo pa j s zelo nejasno ter namerava oči vidno pridobiti časa. Vsled tega smatra francosko poslaništvo odgovor za popolnoma nezadostnega. —-------------------_---------------. j svoji bolezni fantaziralo o Tomu in o KržanuV Neko dekle je Kržauu in Tomu izdalo skrivnost o tajnem rovu iz vodnjaka v mesto. Morda je iz ljubezni do Toma izdala to rajnost tudi Turkom. Pri teh mislih je postalo Asunti mučno pri srcu. Ni imela vzrokov, biti količkaj naklonjena Benečanom. Ti ji niso hoteli pomagati, ko jih je njen oče prosil pomoči zoper pirate in mora'a je vsled tega stopiti z Ladislavom Gjačičem pred altar. Benečani so vzeli njenemu očetu njegovo deželico, otok Autikvtiro in njega samega, odpeljali v ječo. A vzlic temu se ji je obiegana Famagusta tako smilila in imela je tako sočutje s prebivalstvom in z vojaštvom, da uiti en trenotek ni mislila povedati Piali-paši, da vodi iz vodnjaka rov v mesto. Slutnja vojvodinje Asunte je bila utemeljena. Res je bila Mara, ki je pokazala Turkom pot v mesto Fama-gu*to. Dan po odhodu vojvodinje Asunte je minila mrzlica in dekle je povedalo grajskim ljudem, po kaj je prišlo, potem pa se koj odpravilo domu. Rojstna vas je bila opustošena. Turki so pobili in poklali vse, aprila 1107. pri g. Turnarju okrog 900. Čeprav je Fram takorekoč rojstni kraj klerikalnega kandidata Pilka in akoravno je župnik Muršič pripeljal na »bor o van je vse one, ki te sploh kaj marajo aa Piska, med temi posebno Piškove najbližje sorodnike, je vendar zborovanje uspelo nadvse sijajno aa našega neodvisnega kandidata Glaserja. Župnik Muršič se je vedel po znani metodi klerikalnih petelinčkov, dosegel pa je takrat tak poraz, da mu bo zvenelo še dolgo časa po ušesih. Volilci, ki so prišli na shod pod župnikovim vodstvom, so se sramovali nastopa svojega voditelja, kar se je pokazalo najbolje ob koncu zborovanja, ko je župnik pozival kmete, naj vzdignejo roke za kandidata Piska; izkazalo se je vkljub nagovarjanju le pet ubogljivih rok: župnikova, mežnarjeva in pa pet Piškovih sorodnikov. S tem svojim nastopom je župnik Muršič nehote delal najboljšo propagando za gosp. Glaserja, kateremu so vrli volilci ob zaključku shoda klicali gromoviti „Živio !u Splošen vtisk je bil, da je Glaserju treba le par takih župnikov kot je Muršič in zmaga mu je zasi-gurana. — Sedaj pa kratko poročilo o shodu samem. Shod je otvoril g. Griesolb iz Frama, ki je pozdravil v obilnem številu došle volilce in predstavil neodvisnega kandidata g. Glaserja. Za predsednika je predlagal g. Černeta, posestnika v Framu. Župnik Muršič je predlagal za predsednika Piškovega sorodnika Lobnika iz Ho-tinje vasi, ki pa je ostal pri glasovanju v neznatni manjšini in to vkljub glasnemu prigovarjanju župnikovemu. G. Viktor Glaser, čigar zunanjost in kretanje je že napravilo splošno prijeten vtisk, je v izbornem, jedrnatem govoru razvijal svoj program, govoril o najnujnejših potrebah slovenskega kmeta, sosebno na polju šolstva in gospodarstva, omenjal pota in sredstva, s katerimi bi se moglo odpomoČi vedno večji bedi kmetskega prebivalstva ter pozival kmete k slogi, k trdnemu združenju. Nato je govoril g. Založnik iz Slovenske Bistrice o novi volilni postavi in posebno naglašal, da so volitve tajne, da se torej nikomur ni bati kakšne zamere, četudi ne voli tako, kakor žele drugi. Orisal je kandidata, ki ga je kmetom postavil duhovnik dr. Korošec, in dobro primerjal njegove sposobnosti z onimi neodvisnega kandidata. Poudarjal je, da ne agitira ne za enega ne za drugega, in želi le, da se volilci tudi od druge strani ne pustijo pregovoriti. „Dva kandidata imate, za katera se bo v prvi vrsti Šlo. Oba sta kmeta. Poslušajte oba in ju spoznavajte, potem pa sodite sami, brez tujega vpliva, in volite popolnoma po svojem prepričanju." Obema govoroma je sledilo viharno odobravanje poslušalcev, in to tudi onih, ki jih je pripeljal s seboj župnik. Nato sta jecljala nekaj gosp. župnik Muršič in kmet Lobnik, ki sta pravila nekaj o katoliškem prepričanju kandidata Piska in nevernosti narodne stranke. To je dalo povod splošnemu razburjenju. Obema je moral predsednik besedo -odtegniti in le prigovarjanju naših se imata zahvaliti, da nista sfrčala z vrta. Gospod župnik se je uspel tudi do trditve, da g. Glaser ni kmet in ni postavljen za kandidata od kmetov. Dobil pa je nato od gg. Založnika in Stieblerja tak odgovor, da mu je kar jezik zaostal in se mu je vse smejalo. Kaj ne, Glaser, ki ima na Smolniku tako vzorno kmetijo, da je le želeti mnogo takih posestev na Slovenskem, ni kmet, pač pa so kmetje financ ar dr. Povalej, odvetnik dr. Benkovič, dvorni svetnik dr. Ploj, duhovnik dr. Korošec, prof. Robič e tutti quanti ? Shod je napravil vrlo dober vtisk na volilce. Navdušenje za Glaserja je splošno. Znamenito je to, da se klerikalnemu Pisku majejo tla celo v njegovi najbližji domačiji. Župniku Muršiču pa svetujemo, da naj raje premišljuje svoje grehe iz preteklosti. Če bodemo nedeljski shod spravili pred sodnijo, mu bo slaba predla, ker je že trikrat bil sodnijsko kaznovan in večkrat v preiskavi. Toliko za danes. — V Velenju je imela zadnjo nedeljo klerikalna „Kmetska zvezau shod v gostilni g. Skaze. Govoril je kandidat prof. RobiČ. Shod se je vršil preoej mirno, ker itak nihče ni razumel, o čem je Robič govoril. Po končanem govoru so mu zaklicale cele tri osebe „Živio". Nastopil je pa tudi velenjski kaplan Goričar. Ta goreči zagovornik svete vere, ki je živel do-sedaj edinole za čast božjo in ki je vedno silil v „klošter", ker mu ni ugajal nastop posvetnega duhovništva — ta gospod je izpremenil naenkrat svoje naziranje in se prelevil v fanatičnega klerikalnega agitatorja. Na najpodJejši način je obrekoval kandidata neodvisnih kmetov, g. Ježovnika, ker podpira to kandidaturo tudi „Narodna stranka" , po kateri je tudi silno udrihal. Klerikalci so se uprli, da bi protigovornik izpodbijal nesramne napade velenjskega kaplana in oblastni velenjski župnik Cizej se je postavil po robu in kot reditelj za-branil govoriti proiigovorniku. Sicer ne vemo, kdo je izvolil Cizeja za reditelja, ko je mož vendar šele pol ure po otvoritvi shoda prišel na zborova-lišče. Na ta način se lahko izda vsak tepec za reditelja. Svetujemo le Ci-zeju in GoriČarju, da opustita svojo nadaljno nesramno agitacijo zoper g. Ježovnika, ker bi jima sicer moralo zamašiti usta sodišče. Značilno za kvalifikacijo Robica je pač dejstvo, daje pozdravil župana Skaso kot svojega vrednega naslednika v poslanstvu. Ne dvomimo, da bi g. Robič ne vedel, da je g. Skase politično znanje = 0, ker sploh ničesar ne čita in se razume le na parceliranje zemljišč, zato si je pač izdal samemu sebi in svojim sposobnostim prav slabo izpričevalo. Škoda, da ni Robič končal svojih izvajanj z besedami: Velenjčani, takrat za vas napoči doba „zlata", ko ,Špenka' vam postavijo za kandidata. — Čudno mračnjaštvo. Od Drave se nam piše: Na mariborskem učiteljišču službuje kot c. kr. vad-niški učitelj Gabrijel Majcen. Ta brumni mož že od nekdaj rad ši-kanizira posebno slovenske uČiteljišč-nike. Pa molčali smo doslej, misleč, morda se pa profesor Majcen vendarle poboljša. Toda varali smo se! fjgsjs „sioveisati V Casablanoi so nastali veliki nemiri. Francoska križ arka je naglo odplula tja. Francoski poslanik zahteva, da se mora gubernator odista vi ti. Dopisi. Is Blok. V nedeljo je naš kaplan Tomaž ves razkačen in srdit skakal na prižnici, ker je čital v BNo-tranjcu" „Tomaž Zabukovec in alkohol". Jezil se je. ker je „No-tranjec" zopet enkrat prišel z resnico na dan ter pokazal v pravi luči našemu kmetu Tomaževo delovanje, v dušnem pastirstvu. Preklical je tudi na prižnici, da Bločani niso norci, ampak da so največji norci liberalci. Mi pa pravimo, da norci so tisti, ki so Tomaževi pristaši, zakaj Tomaž ima svoje pristaše lahko za norca, ali nas zavednih kmetov pa ne. To naj si rio-maž dobro zapomni. Opozorili bi pa kaplana in njegovega adjutanta Mra-morja, naj pustita obrekovanje in naj ne trosita takih nesramnih laži o gotovih osebah okrog, ker se jima lahko zgodi, da jima stopi kdo na prste, da bosta cvilila kot pes, če se mu stopi na rep. Ker se je naš Tomaž v nedeljo na prižnici delal tako nedolžnega in nevednega, kakor bi ne vedel, kaj je alkohol in kakor da bi ga ne bil še nikdar zaužil in pokusil, ga moram vprašati, Če se še kaj spominja, kako se mu je zgodilo nekoč v gostilni pri ZavrJu Nekega večera je sedel naš Tomaž v Zavrlovi gostilni z domačimi skupaj pri mizi* Dasi je imel že vsega dovolj, vendar mu je bilo še vedno premalo. Prišel je v gostilno potnik s Hudega vrha, baje največji njegov prijatelj. Komaj se je usedel k mizi, že sta si bila s Tomažem v laseh. Jela sta se pričkati in prepirati in konec prepira je bil, da je potnik zgrabil Tomaža za škrice, ga nekoliko premikastil in posadil njegovo blagoslovljeno telo s tako silo na klop, da je Tomaža prešlo za vselej veselje do prepira. Tisto noč bi moral iti Tomaž obhajat nekega bolnika. Iskali so ga povsodi, ne da bi ga mogli najti. Končno je povedal tisti „prijatelj", ki je kaplana tako trdo posadil na klop. ljudem, kje da dobe Tomaža. In res so ga našli v Zavrlovi gostilni, toda v takem stanju, da je moral župnik mesto njega k bolniku. Tomaž se gotovo tega dogodka dobro spominja, ako je pa morda že pozabil nanj, mu pa bomo mi prihodnjič še bolj osvežili spomin. Morda bo potem vedel, kaj je alkohol. Bločan, Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. aprila. — Župan Hribar in „Narodna tiskarna". Res — preneumno je že, kakih sredstev se poslužuje „Slovence" v političnem boju proti županu Hribarju. Tudi največja budalost mu je dobra in natisne jo, četudi se mu potem smeje ves svet. Snoči je iz-taknil, da župan Hribar v lastni stranki nima nobene moči ker — ni bil izvoljen ne v odbor, ne v nadzorstvo „Narodne tiskarne". Da pa „Slovenčeve" gospode ne bo preveč glava bolela, ji zaupno povemo, da je župan Hribar že pred mnogimi leti izstopil iz odbora „Narodne tiskarne", tedaj, ko je nehal biti tudi starosta „Sokola", ker je v tisti dobi imel čez glavo dela za preporod Ljubljane in da od tistega časa ni nikdar reflektiral na to, da kar jim ni uteklo in razgnali pirate na vse strani. Zasledujoč pred njimi bežeče ljudi so Turki tudi videli, da se jih je nekaj rešilo v piratsko jamo v gori in zavzeli so tudi to jamo. Mara ni vedela, kam bi se obrnila, kaj bi storila, kje bi iskala zavetja in zlasti kje bi iskala pomoči, da reši Toma. Ni ji bilo ne za očeta, ne za mater, kaj šele za ošabno mestno prebivalstvo. Tomo ji je bil vse na svetu in nobena žrtev ji ni bila prevelika, da ga reši. Šla je torej v turški tabor in Mustafi-paši razodela skrivnost o rovu s pogojem, da otme Toma iz rok beneške oblasti. Vodnjak so Turki še tisto uro zastražili. Beneški vojaki so to seveda kaj hitro zapazili in so o tem obvestili Bragadina, ki je postavil vse polno vojaštva v rov, da ubranijo Turkom vhod. Toda Torki so ga prekanili Nametali so v vodnjak mrli-čev in jih zasuli. Benečani so vs'ed tega mislih*, da so si Turki le hoteli prihraniti trud, ki bi ga bili imeli s kopanjem grobov, ter da so Turki slučajno našli in zasuli vodnjak. Po- n Saresa" »t 82. ime 1L bi prišel v odbor ali v nadzorstvo „Narodne tiskarne**. Občudujemo pa „Slovenčevo" logiko. Po tej logiki tudi škof Jeglič in dr. SusterŠič nimata nobene moči v svoji stranki, ker nista v odboru „ Katoliške tiskarne". — Shod v Trbovljah. Iz Spodnje Štajerske se nam piše: O silnih porazih slovenskih liberalcev na Spodnjem Štajerskem pišejo zadnji čas klerikalni listi, med njimi seveda t prvi vrsti „Slovenec". Da v teh Člankih mrgoli laži, zavijanj in obrekovanj, ni treba omenjati. Zlasti so zanimiva poročila o shodih. Kjer dožive klerikalci blamažo, kjer,so v oČiti neprimerni manjšini, hitro izpremene položaj — na papirju, saj ta je potrpežljiv, če pa že ne gre drugače, psujejo, zabavljajo in poleg še lažejo, da se dela tema. Tako je n. pr. s shodi v Trbo7ljah. Pri prvem, ko se je predstavil, oziroma se hotel predstaviti Benkovič, jih je bilo do 30, narodnjakov do 3C0 (torej lOkrat več), „Slovenec" je poročal: naših (klerikalcev) 300, onih (narodnjakov) 30. Trboveljci, ki so imeli srečo Čitati to že otročjo laž, so se smejali do onemoglosti. In hiteli so okrog volilcev z redkimi „Slovenci", ki prihajajo med Trboveljce, da jim pokažejo duhovsko resnicoljubnost. Lončarič, zmerom ni dobro lagati, zato je bolj pripravna prižnioa! In shoda zadnjo nedeljo sta pomenila zopet — po „Slovenou" — hud poraz za naprednjake. Naših — zborovali smo pri Kukenbergu v Trbovljah, da protestiramo proti farški nasilnosti — se je zbralo nad 200, klerikalcev (Korošec in Benkovič sta se zbala in nista prišla) z Lončaričem vred 43. Da bi slišali duhovniki in njih podrepniki vse izbruhe opravičene ogorčenosti nad klerikalno nadutostjo in oholostjo, zona bi jih sprehajala. Bil je to shod, na katerem je vladalo popolno sog'asje; kjer so bili zastopani mnogoštevilno vsi stanovi, kjer je vse soglasno protestiralo proti vsiljivosti štajerskih nuncev. Zahvaljujemo se prirediteljem shoda in vrlim govornikom, posebno še gosp. dr. Dimniku. Shod se je zaključil z živio-klici na g. kandidata Rosa in ljubljanskega kandidata g. Ivana Hribarja in s pereat klici na Benkoviča in dr. Šusteršiča. Radovedni smo na poročilo „Slovenca" in „Gospodarja". Silni porazi kajpada za liberalce! Da, da, „Gospodar", 14. maja se pogledamo in takrat bomo videli, kdo ima v naši občini več zaupanja Ros ali klerikalni lažnivci, čemo videti! Samo bojimo se, da dožive štajerski klerikalci ta dan poraz,ki bonasel odmev tudi na črnem Kranjskem. In da se to zgodi, na delo narodnjaki, ne strašimo se groženj ne truda, snujte volilne odbore (v Trbovljah se je sestavil zadnjo nedeljo volilni odbor, ki šteje do 50 člauov; načeluje mu g. dr. Dimnik), ki naj prevzame poleg okrajnih odborov agitacijo do prihodnjih volitev. — Shod v Framu. Piše se nam: Zadnja nedelja je bila za naš kraj velepomemben dan. Zboroval je pri nas neodvisni kandidat g. Viktor Glaser iz Ruš. Volilcev se je zbralo noči pa so Turki zopet izvlekli mrliče iz vodnjaka in se vtihotapili v rov. Nanesli so tja smodnika in razstrelili velik del mestnega obzidja in en del mesta ter obenem z ljutim naskokom poskusili zavzeti Famagusto. Ta strahoviti boj je gledala Asunta s krova turške admiralske ladje in trepetala je bojazni, da Turki mesto zavzemo in da turški vojaki, pijani težke zmage, umore tudi Kržana. XLII. Mustapa vezire knjigu piše Ter je šalje Ante Bragadinu: „Zlo ti bilo, Ante providurel Što ti misliš, u što le se uzdaš? Bila grada obraniti nečeš. Kad je Ante knjigu pregledao, f Bio barjak biše razmotao, Ter ga meće gradu na bedene, Jer se ino njemu nemogaše Nestade mu praha i olova, I zaire, što je od potribe; Sva mu vojska biše izginula, A bedeni na zemlju padnuli. Veziru je knjigu napisao, U knjizi je njemu besidio: „Zakuni so na čitapu tvomu, Daj mi jamca Boga velikoga, Da češ pustit moje vitezove Zdravo poći duždu mletačkomu, I pod puškom i pod bridkim ćordam, Poslat ću ti ključe bila grada. Kad je vezir knjigu proučio, Od veselja crnu zemlju ljubi, Zaklinja se na Čitapu svomu, I daje mu jamca Boga svoga: Da će poći duždu mletačkomu, I njegovi mladi vitezovi Oružani, zdravi i veseli. Ali vire u Turčina nije." Hrv. narodna. Velikanski naskok na Famagusto je bil po ljutem boju srečno odbit. Vso noč je trajalo krvavo klanje. Turške čete so besno naskakovale utrdbe, obdajajoče mesto in zlasti silne odprtine, ki so nastale vsled eksplozije. Vmes so neprestano grmeli topovi. Kadar so umolknili, se je čulo čez morje in na turške ladje silovito, skoro blazno vpitje, zdaj „Allah il Allah", zdaj zopet „Viva San Marko". Kri je tekla v potokih, turška kri in beneška kri, in šele ko je posijalo jutranje solnoe na nesrečno mesto, je bilo boju koneo. Turki so se umaknili v svoj tabor. Ante Bragadino je bil zopet en- krat zmagal. Na tisoče mi tvih vojakov je ležalo po zidovju in okopi, po katerih je sicer tekla voda, so bili napolnjeni z mrliči. Toda draga je bila ta zmaga, predraga. Padlo je tudi mnogo beneškega vojaštva. Od posadke, ki je štela začetkom obleganja 22.000 mož, je bilo samo še kakih 7000 mož pri življenju. Najhujše pa je bilo to, da posadka ni imela več ne smodnika ne krogel. Vsa municija je bila porabljena, če bi bili Turki samo Še nekaj ur nadaljevali boj, bi bili mesto zavzeli. Kolikor se je dalo, je Bragadino doslej tudi vojaštvu prikrival pravo stanje mesta, zlasti mu je prikrival, da pojema zaloga smodnika in krogel. Zdaj to ni bilo več mogoče in zdaj je vse prebivalstvo prevzel strah, da napadejo Turki Čez nekaj ur zopet mesto in pokoljejo vse prebivalstvo. Bojazen je rasla od ure do ure, nastala je panika in vse glasneje je donel po mestu klic: „Bragadino naj kapitulira". (Dalje prih.) Kar smo slišali nedavno in če je to res — mi kar nič ne dvomimo nad istinitost]o vesti! — potem bi bilo pač greh, ko bi še dalje molčali o' črnem pedagogu Majcnu. — Prihajalo je slednji Čas mariborskim učiteljskim gojencem zastonj mej drugim v čtivo tudi več izvodov šolsko-politiČnega Časopisa, „Učit. Tovariša," ki ga izdaja, kakor znano, osrednja organizacija slovenskega učitelj s tva t. j. „Zaveza avstr. jugoslov. učit. društev" v Ljubljani. Ko Majcen to poizve, streslo se mu je brumno srce. Napel je vse sile svoje ter povzročil pri ravnateljstvu, da se je uči-teljiščnikom prepovedalo, v nadalje Čitati „Učit. Tov." To je lep vzgojitelj bodočih učiteljev, ta Majcen! — Učiteljiščnik naj torej le Čita po komandi to, kar se bode kakemu klerikalnemu podrepniku zljubilo. Prostost je prvi pogoj vsakemu uspešnemu strokovnemu studiju. Kaj pa naj uvaja bodočega učitelja v njegovo stroko, v njegov poklic, Če ne strokovno časopisje in druga tozadevna slovesnost?! In vi, učitelj G. Majcen na učiteljišču v Mariboru, to gojencem zabranjujete!! To ni lepo, to pa tudi ni prav in strokovnjaško. Gen' in7s Kloster, Gabri el ! — Proč 8 „šimelnom"! Iz Spodnjega Štajerja se nam piše dne 10. aprila t. 1.: Po novem definitiv-nem šolskem in učnem redu je dopustno, da se v krajih, kjer so v to utemeljeni vzroki, uvede v ljudskih šolah odslej lahko nerazdeljen dopoludanski pouk in sicer skozi vse šolsko leto ali pa vsaj ob vročem letnem času odnosno v drugem t. j. poletnem tečaju. To je vsekakor koncesija, katere mora biti vesel vsak pravi učitelj-vzgojitelj in mladinoljub. A kaj! Ko pa šolske oblasti delajo razne sitnosti in dostikrat ne prepuste te novotarije, za katero so se vnemali in se vnemajo najboljši zdravniški in pedagoški strokovnjaki! Pri nas v Avstriji je tisti zloglasni „amtsschi-mel" še vedno trdno zasedlan in jašejo ga, da je kar žalostno-veselo! Sedaj pa hočejo pri nas kar na nekaterih ljudskih šolah za „p o s kušnjo" uvesti ta nerazdeljeni dopoldanski pouk in sicer s pretvezo, da se morajo v ob-širnejo uvedbo tega poučevanja še le pridobiti — izkušnje. Stara pesem! Sklicujejo pa se pri tem na čisto napačen paragraf novega šolskega in učnega reda, namreč na onega, ki govori o poldnevnem pouku. To pa je vse kaj druzega! Zato pa svetujemo vsem onim šolskim občinam, ki so prosile za uvedbo nerazdeljenega dopoldanskega pouka in se jim je ta odklonil, da se pritoži j o dalje, oziroma da zahtevajo razjasnila, zakaj se ne u stre že njih dobro podprtim, v zakonu utemeljenim željam. „Šimelna" je treba odsedlati: preje ne bode bolje! — Vestnost c. kr. poštnega urada v Ptuju In kake pravico si prilastuje mostni magistrat ptujski. Dne 15. novembra 1906 je poslal župni urad pri sv. Jakobu v Ljubljani na župni urad v Ptuju uradno pismo, tičoče se nekih cerkvenih oklicev. Dotično pismo je zašlo na Ogrsko, kjer je blodilo veČ dni. Ko je zopet dospelo na poštni urad v Ptuju, je ta pismo dostavil mestnemu magistratu v Ptuju, dasi je bilo razločno naslovljeno na župni urad. Mestni magistrat ptujski je pismo odprl in ko je prebral vsebino, pustil pismo ležati nekaj tednov, nakar ga je dostavil župnemu uradu s pripombo, podpisano od župana O r -niga samega, da mestni magistrat ptujski odločno prepoveduje župnemu uradu šekdaj v nemški cerkvi slovensko po-ročevati oziroma cerkvene obrede opravljati v slovenskem jeziku.—Pred vsem je treba okrcati ptujski poštni urad, ki ne pošilja pisem tja, kamor so naslovljena. Ako so nemški in nemškutarski uradniki njegovi tako malomarni, da se jim ne ljubi natanko prebrati naslova na pismu, niso zmožni opravljati svoje službe in posledica tega mor* biti, da se odslove. Sicer se pa gode na ptujski pošti, kakor se je „Nov. Slov. Štajercu" opetovano poročalo, reči, ki spadajo pod kazenski zakon: baje se odpirajo tam nekatera slovensko naslovljena pisma! — In potem ta domišljavi Ornig! Zdaj hoče gospodariti še v cerkvi pri rečeh, ki ga prav prebito nič ne brigajo in ki so s stališča zdravega človeškega razuma povsem opravičene. Slovenskih ženinov in nevest ne bi smeli na Slovenskem slovenski poročati! Kaj takega more zahtevati le Ornig, najzagrizenejši slovenski odpadnik! — Slovenski kandidat v Gorici. G-oriški Slovenci so se zedinili, da postavita obe stranki skupaj kandidata. Za osebo se še niso mogli zediniti. — Dr. Bybaf državnozborski kandidat za tržaško okolico. Včeraj se je vršil v Sokolovi dvorani v tržaškem rNarodnem domu" impozan-ten shod zaupnikov tržaške okolice. Zaupniki so se izrekli soglasno za dr. Rvbai a, ki se je končno vsled obilnih navdušenih govorov vdal in sprejel toli mu ponujano kandidaturo. — Ricmanjsko vprašanje. Zagrebški listi so prinesli sledečo vest: „Zaderski dopisnik „Osvita" javlja, da je izvedel od najzanesljivejšega vira, da je bila pri pravoslavnem škofu Milašu v Zadru deputacija Ricmanjcev, da bi se ž njim pogajala za prestop v pravoslavje. Škof je sprejel deputacijo najljubeznivejše, a jo odpustil, češ da on ne more ničesar storiti v tej stvari. Odgovor Milašev je po duhu in želji same vlade." „E din ost" se je na pristojnem mestu informirala o tej stvari in dognala, daje ta vest izmišljena od prve besede do zadnje. K škofu Milašu ni šla nikaka deputacija Ricmanjcev, zato je skof tudi ni mogel sprejeti in ji dati kak odgovor. Istotako je tudi neresnična raznesena govorica, da je ric-manjski kaplan Ukmar zadnji čas izvršil več porok in krstov v Ricmanjih. — „Slovenec" je moral včeraj, ko je prinesel gornjo vest o ricmanjski deputaciji, seveda brž pičiti zavedne Riomanjce in jih hinavsko pomilovati! — Tudi v Istri se dani, v Novem gradu pri Bujah je priredil župnik Urban a c shod krsčansko-socijalnih volilcev v — cerkvi pri zaklenjenih vratili, lio je začel zjutraj pri maši priporočati shod ter govoriti o volitvah, zapustili so verniki demonstrativno cerkev. Zvečer so vabili na shod v cerkev z vsemi zvonovi, a prišlo je le 43 oseb. Govoril je župnik dr. Vat ovac 'iz Trsta, ki jc pripeljal s seboj še štiri duhovnike. Ko so zborovalci zapuščali cerkev, priredila jim je množica hrupne demonstracije. Župnik Vato-vac je klical skozi okno župnišca: „Živio Spadaro! (kršč. soc. kandidat). Živio Kristus!" — Ljubljanski južni kolodvor. Pogajanja zaradi prezidave južnega kolodvora so imela uspeh. Ta pogajanja v železniškem ministrstvu so trajala več dni, saj spada ta zadeva med najtežje v celem investicijskem programu južne železnice. Mestno občno je zastopal pri teh pogajanjih župan Hribar. Mesto bo moralo plačati neki prispevek k troškom. — Šolska vest. ProvizoriČni učitelj na tukajšnji realki dr. Ludvik Gauby je imenovan za pravega učitelja na tem zavodu. — 180 seja družbe sv. Cirila in Metoda je bila 2. aprila 1.1. Otvori J° Je g- podpredsednik notar Luka Svetec ob treh popoldne in naznanil, da ga je obvestil bivši prvomestnik g. monsig. Tomo Zupan o nepreklic-ljivosti svojega odstopa. Odborniki so sklenili nato soglasno zaupnico pre-zasluženemu odstopi vsemu načelniku. Potem so se razmotrivale nekatere točke o slovenskem šolstvu na štajerskem itt na Koroškem. Ukrepi, storjeni na podlagi temeljitih posvetov, izdatno razširijo družbi delokrog. Konec seje ob petih. — Dražba sv. Cirila in Metoda V LJubljani ima še mnogo nabiralnikov na razpolago. Njihov namen je znan vsakemu rodoljubu. Nobena narodna gostilna in kavarna naj bi ne bila^ broz takega nabiralnika. Razpošilja jih pisarna „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". — Zveza alevanskik eaaal-karj0V| ki je obsegala dosedaj samo slovanska Časnikarska in književniška društva v Avstriji, so vsled sklepa lanskega kongresa v Ogrskem Hra-pišČu preosnuje v toliko, da bodo v njej združena vsa slovanska časnikarska društva ne glede na državne meje. Pravila te nove zveze je že sestavil urednik g. R a j -mund Cejnek in osrednji odbor je ta pravila razposlal v zvezi zastopanim društvom, da izreko svoje mnenje o njih. — Umrla jO včeraj v visoki starosti So let gospa Antonija Stare, mati višjega štabnega zdravnika g. dr. Antona Stareta in slovenskega pisatelj gosp. gimn. ravnatelja Josipa Stareta. Bodi blagi gospe prijazen spomin. — Danes je umrl upokojeni davčni uradnik, sedaj lastnik Schmardove potovalne posredovalnice g. Josip Perhauz. — Bdeči križ. Občni zbor deželnega in gospenjega pomoČnega društva „RdeČega križa za Kranjsko", določen na 10 dan t. m., se vsled nesklepčnosti ni mogel vršiti in se bo drugi občni zbor vršil ne glede na število navzočih članov dne 13. aprila t. L ob 5. uri popoldne v hiši Kongresni trg št. 7, ti. nadstropje. — Študije na eksportni akademiji je dovršil g. Milan Kramer in stopil v službo „Ljubljanske kreditne banke" v Spljetu. Kramer je rodom iz Trbovelj in je prvi Slovenec, ki je dovršil študije na eksportni akademiji. — Poročil se je g. Josip Tri-buč, notarski kandidat v Ljubljani, z gospodično P. avlo Zdešarjevo na Glincah. Bilo srečno! — Talije za ubite zveri. Kranj - ski deželni odbor je izplačal preteklo leto 1S0 K kot premije za ustrelieue zveri, in sicer za dve medvedki po SO K in za mlado medvedko 20 K. — Bakreni izdelki cenejši. Zveza avstro-ogrskih tovarnarjev bakrene žice je znižala ceno za bakreno žico povprečno 11 K na 3201 a K pri 100 kg. Kartelirane avstro ogrske fužine za baker so znižale ceno za bakreno pločevino od 10. t. m. dalje za 10 K pri 100 kg (od 335 K na 325 K). Cene za bakrene in medene cevi so ostale nespremenjene. — Svileni trakovi se podraže. Avstrijski tovarnarji svilenih trakov so sklenili, da podraže svoje izdelke za 10" „. Podraženje stopi takoj v veljavo. — Iz Špitaliča. V soboto se je vršila tu procesija in pokazalo se je delo Mezgovo. Dvoje novih bander bi imeli nesti fantje, kakor je krščanska navada. Zgodilo pa se je, kakor še menda nikoli. Gotovo vsled nadutosti toliko razupitega župnika Mezga, podomače Lomka. Nobeden fantov ni hotel prijeti in nositi bander. Procesija je šla, nova bandera so pa morala ostati v cerkvi. — Skof Tone in Mezeg! Ali vama je znana lepa pesem : „V hribih se dela dan" r — Cčiteljstvo v Smarlnem pri Litiji priredi dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne v šoli, roditeljski večer. 0 pomenu teh večerov govori gosp. nadučitelj Debelak. Gosp. okrajni šolski nadzornik L j u d. S t i a s n y bode predaval o potovanju v Carigrad in bode pojasnjeval svoj govor s skioptičnimi slikami. — Novomeška čitalnica. Piše se nam iz Novega mesta: Dne 6. aprila vršil se je občni zbor novomeške čitalnice ob tako številnem obisku, kakor se ga skoro ne spominjamo; zanimanje zanj vzbudil je dnevni red. Debate — no, in skoro celi večer je bila ena velika debata — so bile zelo živahne, burne, tako, da se nam je včasih zdelo, da ni več ogenj navdušenja in živega zanimanja, marveč, da tuintam udarjajo na dan zublji kakih osebnih nasprotstev. Prva točka je obsegala premembo dosedanjih pravil. Odborov elaborat je bil dobro premišljen, v dokaz to, da se je koncem debate sprejel. Ali izvajanja nekaterih gospodov pri posameznih točkah so bila vkljub temu obširna; veliko, veliko besed se je brez pctrebe govorilo, besed, ki so bile za predmet samo brez pomena, a so vsled svoje agresivnosti vzbudile mnogo opravičene nevolje. Čudili smo se pa, da more kak Član staviti predlog, ki bi omogočil že malemu številu Članov skleniti razdružitev društva, ki je bilo ves čas svojega dolgega obstoja središče našega narodnega življenja in ki je danes edino društvo v našem mestu, ki vspričo svojih sredstev lahko izpolnjuje kulturni in družabni svoj namen. In tako društvo naj bi se izročalo nevarnosti, da pade kot žrtev male peščice ozkosrčnežev ali kakih osebnih razprtij! Ne vemo tudi, zakaj bi se častno članstvo podeljevalo samo za zasluge pridobljene v ozkih mejah notranjega društvenega delovanja, ali samo za financijelne žrtve v prid društva in ne tudi možem, ki so si stekli zaslug za slovenski narod ali za Slovanstvo v obče. Ne mo- remo misliti, da bi kdo mogel v takih in enakih vprašanjih nasprotovati is ago\j stvarnih nagibov! Kot druga točka je bilo na dnevnem redu razširjenje Čitalniških prostorov. Potrebe razširjenja društvenih prostorov pad nihče ne more tajiti. Soglasna misel vseh Članov in tudi gostov, ki so poseČali veselice v čitalnici je, da se mora dvorana razširiti. In letošnji odbor se je v resnici s hvalevredno hitrostjo že parkrat bavil v svojih sejah s tem vprašanjem, naprosil celo strokovnjaka, da je na zabavnem večeru predaval o tem in celo napravil oris. Od tedaj pa se je jelo opazovati pri odbornikih vsled bogvekakih vplivov nekako omahovanje. Ta hladnost odbora, ki je bila le posledica osebnega prepričanja o neizpeljivosti celega projekta, je vzbudila po širšem občinstvu tem očitnejše zanimanje za stvar. In na občnem zboru je po zelo zelo burni debati večina sklenila, da se naj razširijo društveni prostori. Sklep je bil sprejet po zelo šumnih, celo obžalovanja vrednih prizorih. Kajti, da da kdo na tak način konstatirati, ali je kdo volileo ali ne, kakor se je to v enem slučaju zadnjič zgodilo, je rahlo rečeno neokusno. Odbor pa je na ta sklep odgovoril s svojo ostavko, kar je vzbudilo obče in opravičeno razočaranje. Odbor je pač sam podvrgel razširjenje prostorov razsodbi občnega zbora. Občni zbor bo vendar nosil odgovornost za ta sklep. Sicer pa odgovornost za ta sklep ni tako velika, Kajti sklenilo se je samo, da se bode zidalo, kako, kaj in kdaj, to je vendar še nedoločeno. Olani pač sami dobro vedo, da se taka stvar ne da izvršiti čez noč. Saj niti projekta nimajo izdelanega. Tisti oris nikakor ni bolezen. Gotovo, da se da stvar tudi z manjšimi ali vsaj s tolikimi stroški izvršiti, kakor so preliminirani. Ako odbor iz kakekoli vzroka ni hotel prevzeti nadaljne izvršitve sklepa občnega zbora, čemu ni dal na glasovanje tako umestnega predloga za volitev stavbnega odseka, ki bi prevzel vso tozadevno akcijo ? Sklep občnega zbora se ne more in ne sme smatrati za nezaupnico odboru. Marljivi letošnji odbor s svojim občespoštovanim in delavnim predsednikom na čelu naj bo zagotovljen vsega spoštovanja in zaupanja vseh članov l ter naj, kar je občna želja, umakne svojo ostavko. Uspešno delovanje vsakega društva je odvisno tudi od neke stabilnosti vodstva. V prid dobri stvari naj pozabi odbor na neumestne osebne napade. Na prihodnjem občnem zboru naj se mu pa v podporo izvoli poseben stavbinski odbor. Tako bode mogoče stvar rešiti v čast in zado-voljnost odbora in članstva. — Avtomobilna zveza Novo mesto Krško« Mestni zastop novomeški se je soglasno izrekel za realiziranje tega podjetja. Novomeška občina prevzame del stroškov, in sicer bo odpadlo nanjo približno 050 K na leto. Prometni stroški so proračunjeni na 40.000 K na leto. Vožnje bodo dvakrat na dan. prostora bo za 20 oseb. Vsaka oseba bo plačala od kilometra B vin. Poštni erar bo prispeval na leto 8000 K (približno toliko, kakor sedaj za poštno vožnjo) in bo dal posojilo po 4%. Krške občine so se tudi že izjavile za to podjetje, ne pa tudi občine kostaujeviskega okraia. Novo mesto pozdravlja z veseljem ta projekt. Promet z dosedanjimi poštnimi vozmi — o katerih bi se dalo marsikaj povedati — je pod vsako kritiko. Z otvoritvijo avtomobilne zveze se začne v doslej zapuščeni vzhodni Dolenjski nov promet s tujci in z domačini, skratka, začne se novo življenje. — Ponarejen potkronski tolar so dobili v Stopičah pri Novem mestu v neki gostilni. Kovina je slabo izdelana in se lahko razloči od pravega denarja. — Duhovska tolažba. Na veliko soboto je umrla v Krškem hči občespoŠtovane rodbine Gregoričeve vsled sušice. V dnevih največje žalosti v tej rodbini se je v „Lažiljubu" oglasil znan pojao in povedal strme-Čemu svetu z vprav papeško nezmotljivostjo, da je bil kal bolezni — ples. Danes ve pač že vsak otrok, da nastane sušica vsled bakcilov, ne zaradi plesa in tudi vsak tepec mora že vedeti, da je v cerkvi tisočkrat laglje dobiti sušico, kakor na plesih. Morda je „Lažiljubov" so-trudnik pisal iz nevednosti — mož pozna pač samo duhovsko bolezen „fršlog" — gotovo pa je tudi, da je pisal v nLažiljuba" tudi iz hudobije, da bi namreč žalil rodo vin o Gregoričevo. — Učiteljstvo ljudsko šolo v Cerkljah pri Erikom priredi dne 14. t. m. ob 8. popoldne drugi roditeljski sestanek. Spored: 1. O vzgoji; 2. Na Vezuv, poljudno-poučno, s 60 skioptičnimi slikami združeno predavanje. Tretji roditeljski večer bo v nedeljo, 21. t. m. ob isti uri. Predavanje : Schonbrunn — zoologiČni vrt — 60 slik. — Mm žagi m Je ponesrečil 171etni Franc Gasvoda v Badohi na Dolenjskem. Vreteno ga je zgrabilo aa suknjič in ga vrglo na nož, Sar je pa k sreči dobil Te maj ho po-odbo na rami. — Zopet M SO Stopil, in sicer v nedeljo vročekrvni fantje v Gotni vasi. Precej dobro so „ ob delali" Vov-kovega ključarskega pomočnika. „Puščali" so mu na glavi, v soboto pa se bodo% morali zaradi tega zagovarjati pred sodiščem. — I Bleda se nam piše: Letos kaže, da pride semkaj nenavadno mnogo tujcev. Dokaz tega je, da je že precejšnje število privatnih stanovanj oddanih. Od zanesljive strani smo tudi izvedeli, da pride naš domaČi zdravnik g. dr. I. Bene d ik za zdraviliškega zdravnika stalno sem. Velike važnosti je, da dobi naše zdravilišče več privatnih zdravnikov. V Opatiji je Čez 20 privatnih zdravnikov. Upati je, da napravi dr. Bene-dik moderno zdravilišče. Rikli, ki ga zdravniki niso priporočali niti domačini podpirali, je postal na Bledu bogataš. Opravičeno je torej misliti, da bo domač zdravnik imel laglje stališče. — NOVO dmštvo- Ustanovilo se je „LetoviŠko društvo v Kranjski gori". — Detomor. S. oktobra lanskega leta je v Tržiču tovarniška delavka Marija Florjančič, ki živi ločena od moža, svoje novorojeno dete tako zavila v cunje, da se je zadušilo, potem ga pa vrgla v stranišče. 7. t. m. so otroka dobili, ko so snažili stranišče. Florjančič se je pa sama javila pri tuk. sodišču — Sadovi verskega beganja. Naše verno, dobro ljudstvo se neprenehoma bega s propovednic, se bolj pa v spovednici. To pospešujejo mnogo tudi „Marijine družbe", pri katerih se zahteva večkratno spoved ter vedno le molitev in zopet molitev. Ni čuda, da se vsled tega marsikateremu verniku, osobito pa vernicam, ki so bolj rahločutni, duh o mrači. Tako je sedaj 231etno dekle M. V. iz Rakitnika pri Postojni postala slaboumna kot žrtev „Marijine družbe". Služila je par let v Trstu. Niti njen gospodar, niti kdo drugi ji ni mogel nič nepoštenega očitati ter seje vedno vzgledno obnašala. Malo pred Veliko nočjo se je vpisala v ondotno Marijino družbo ter Šla k spovedi. Prišedši od spovedi, je opazila njena gospodinja, soproga železničnega uradnika, da se nekam Čudno vede ter nerazumljivo govori o kaplanih, spovedi, cerkvi itd. Prete-čeno nedeljo zjutraj jo je poslala s petimi kronami na trg, vrnila se je šele popoldne brez novcev in brez blaga, vseh pet kron je namreč vložila cerkovniku v nabiralnik. Sedaj so revico spravili na dom v Rakitnik, kjer neprenehoma moli. poje cerkvene pesmi, litanije ter pridiguje. Pripove duje tudi vedno o 10 kaplanih, kateri vsi o njej pridigujejo. Omenjeno bodi tudi, da odkar je v „Marijini družbi", je ves prisluženi denar božjim namestnikom znosila. Res žalostno ! — „Stajerčev" urednik znani Karel Linhart priredi v nedeljo, dne 14. t. m. v Celju v hotelu Ter-sehek volilni shod svoje stranke. Govoril bo o namenu in nalogi Štajerči-janskega gibanja na Spodnjem Štajerskem. Radovedni smo, koliko slovenskih kmetov bo imel za poslušalce. — Dokaz Ornigove ljubezni do slovenskega kmeta. Pred Veliko nočjo je štajerski deželni zbor po svoji nemški veČini sklenil ustanovitev slovenske kmetijske šole. Ornig, ki ga slika ptujski rŠtajerc" za največjega prijatelja slovenskega kmeta, je glasoval proti ustanovitvi te šole. S tem je pokazal ptujski župan svoje najhujše sovraštvo do Slovencev! — Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo, dne 14. aprila t. 1. gledališko predstavo. Igralo se bo : „Prvi", burka v treh dejanjih. Ker je Čisti dobiček namenjen za ustanovitev ljudske knjižnice, se pričakuje mnogobrojna udeležba iz okolice. — Od Sv. Bolfanka v Slovenskih goricah smo prejeli obširen dopis, ki slika v drastičnih barvah delovanje tamkajšnjega župnika kot kateheta. Proti dotičnemu župniku se je uvedla kazenska preiskava radi istih dejanj, radi katerih je bil nedavno tega obsojen župnik v Borovnici. Dasi nimamo vzroka dvomiti o resničnosti dopisa navedenih podatkov, vendar dotičnega dopisa ne glede na to, da bi imeli takoj tožbo na vratu, ne moremo priobčiti že iz nravstvenih ozi-rov. Naglašamo pa, da je nekaj naravnost nečuven ega, da šolska oblast pripušča, da še vedno v šoli poučuje kot katehet župnik, ki je osumljen takih dejanj, ki pač izključujejo vsako moralno vzgojevalno delovanje. — V posnemanje našim nabornikom I V Ljutomeru je bil 2. in 3. aprila vojaški nabor. Slovenski fantje so se vzorno vedli in prepevali lepe slovenske pesmi kakor „Hej Sievenci", „Bratje, Slovenci smo" itd. Vsi so pa bili odičeni s slovenskimi trobojnicami. In pri nas na Kranjskem? Divje vpitje, razgrajanje, pijanost in večkrat celo pretep! Potem pa vsak vpije, da je „tavblichf! To velja zlasti za nekatere fante iz ljubljanske okolice. — vila je naprodaj v Zgornji Savinski dolini. Da ne pride v nemške roke, naj se pobrigajo Slovenci, ki si žele vile v zdravem kraju. Več današnji inserat. — Poročil se je v Gradou g. dr. Josip Kronvogel, sodni svetnik v Št. Lenartu v Slovenskih goricah, z gdč. Ado Bregantovo. — Ustrelil SO jO v Brucku na Muri vojak 21. lovskega bataljona Henrik Tušek. — Pevsko društvo „Zarja" v Bojanu priredi v nedeljo, dne 14. t. m. v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu gledališki večer. Igrala se bo burka „Kinematograf ali Martin Smol a". — V pretepu je bil nevarno ranjen v vrat in glavo 321etni kočijaž Ivan Fabiani v Trstu Mož je pa imel slabo vest, zato je pravil v bolnišnici, da se je sam ranil, ko je padel. — Z Dunaja. Za suplenta na c. kr. državni gimnaziji v V. okraju na Dunaju je imenovan štajerski rojak g. cand. prof. Anton Jug. — Srednjeveško barbarstvo. Zagrebški „Pokret" je prinesel sledečo komaj verjetno vest: Pred nekaj dnevi so v Rumi v Slavoniji demonstrant]e metali kamenje skozi okna okrajnega sodišča. Ker storilce ni bilo mogoče dobiti, prijeli so nekaj delavcev, češ, da so ti metali kamenje. Privedli so jih na orožniško postajo, kjer so jim potegnili z nog obuvala in jih po golih podplatih pretepali. Nekemu Habenschussu so orožniki z nožem prerezali podplat, nasuli mu v rano soli in gapretepali z vso silo. Kakor se poroča, se je uvedla že stroga preiskava vse stvari. — Nesreča pri podiranju hiše. V Laduču pri Zagrebu so podirali hišo. Pri tem je cela stena padla na 151etno I. Koprivnjak, ki so jo potem mrtvo izvlekli izpod razvalin. — Boj za Ženo. Štefan Krist ofić, poljedelec iz vasi Pristovi na Hrvatskem, je imel že dalje časa eno oko za Terezijo Penezie, ženo kmeta Jurja Penezića. Ker je tudi Terezija škilila na Krištofića, je bilo obema prav in ljubavno razmerje se je prav imenitno razvijalo med njima. Juri Penezie sprva ni ničesar vedel, da mu hodi nepoklicanec v zakonski zelnik, pozneje je pa mož uvidel, da ga ljubezniva ženica korenito goljufa, kadar mu zatrjuje popolno zakonsko zvestobo. Penezie je šel k oblastvu, kjer je izposloval dovoljenje, da se namesti v njegovi hiši nožna patrulja. V noči od o. na r>. t. m. je prišel Krištoflc v hišo Penezićevo in zahteval od Jurja, da mu da ženo čez noč. Penezie se je sevsda uprl temu zahtevku že iz moralnih ozirov. Krišto-fić se mu je britko zagrozil: ženo mora dobiti, pa če teče tudi kri. Tu je stopila vmes patrulja, ki je pozvala Krištofića, naj se vda. Močan v ljubezni si Krištofić ni dal dopovedati, da nima nobene pravice do lepe Te režije, zato je potegnil mesarski nož in napadel patruljo ter ranil enega moža. Med tem je pridrvel Penezić s sekiro in prepričan, da so ravno Kri-štofićeve noge največ vzrok, da hodi ta človek k njegovi ženi, ga obsekaval po njih, kakor se obsekava drevo. Težko ranjenega so Krištofića prepeljali v zagrebško bolnišnico. — Vpliv vremena na živali. Ko je v ponedeljek začelo grmeti in jela padati toča, so se nekemu vozniku, ki je vozil na vozu sedeč proti Šiški, vsled strahu pred grmenjem splašili konji. Voznik, ki jih je sicer z okoli rok ovitimi vajeti držal, kar je mogel, jih ni mogel ustaviti, je naposled padel z voza in sta ga plašna konja z vozom vred toliko časa vlekla za seboj, da si je, že precej lahko poškodovan in izmučen, odvil vajeti z rok in se s tem rešil iz mučnega položaja, ki bi mu bil lahko postal usodepoln. — Konj so Je SplaŠU včeraj na Cesarja Jožefa trgu posestnikovemu sinu iz Spodnje Hrušice, Jožefu Vrečarju, ker se je vstrašil vriskanja no-vačencev. Dirjal je proti škofiji in ko se mu je zlomilo oje, je dirjal sam dalje po Stritarjevih ulicah na Marijin trg, kjer je bil prijet. — Vandalizam. Te dni je neka hudobna roka posestniku v Streliških ulicah št. 20 gospodu Pavlu Turku nasekala na vrtu pet dreves in mu pri tem prizadjala okoli 20 K škode. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 15 Hrvatov, 10 Maoedon-oev in 3 Slovenci. V Heb je šlo 70 Hrvatov, v Soheibbs jih je šlo 60, na Tirolsko pa 40. V Kočevje se je odpeljalo 40, na Dunaj pa ponoči ob polu 2. uri s posebnim vlakom 600 Lahov. — Izgubila je neka dama zlato zapestnico z obeskom, na katerem je vpisano izgubiteljično polno ime*, vredno 100 K. * NaJnOVOjŠO BOVice. Katastrofa na „Jeniu je izvirala baje iz hudodelstva, ker so na potopljeni ladji našli trupla treh oseb, ki niso bile vpisane med potniki, temuč so se vtihotapile. — Splošnemu Štrajka v P ar is u so se pridružili tudi peki. — Vlak je povoail pri Ba-denu zdravnika pri vojvodu iz Parme dr. Greusinga. — Budapesta brez vode. Ker sta počili obe glavni vodovodni cevi, je desni breg Budapešte že dva dni brez vode. Yodo dovažajo na 82 vozovih. — Akcija za Dalmaoijo. Pod predsedstvom dr. Ivčevića se vrši v poljedelskem ministrstvu na Dunaju konferenca dalmatinske komisije. Konferencam prisostvuje med drugimi tudi poljedelski minister grof Auersperg. Vlada je predložila načrt za povzdigo vinoreje, vrtnarstva, rudarstva in pogozdovauja. V te namene dovoli država 150.000 K podpore, in sicer za pospeševanje izvoza namiznega olja iOOOO K, za semena, gnojila, kmetijske stroje itd. SO.000K. Za poročevalca v p enumu kmetijskega sveta je izvoljen komercialni svetnik P o v § e. * Ženske — policaji. V Bru-selju se nastavijo že jeseni ženske za policaje ter je tozadevni načrt že izdelan. Mladih deklet ne bodo sprejemali v naporno službo temuč le krepke samice ali vdove med 40 in 50 letom. Za sedaj še ne dobe uniforme, temuč le legitimacijo, ki jim odpre vstop povsod o vsakem Času. * Najstarejša znamka. Splošno se misli, da je znamka izum 1?. sto-lerja. Sedaj pa so našli v Berolinu neko knjigo iz lera 1574 , v knjigi pa je bil pisemski ovitek z naslovom. Na zavitku je bil prilepljen štirioglat siv listič, črno obrobljen z napisom rvelja 6 in pol groša. — S. K. D. Bryfstallu. „Brytstallu so se takrat imenovali pismonoše, a Črke S. K. D. pomenijo „Seine Kurlurstliche Durch-lauclit*. Iz tega je jasno, da se gre za neke vrste pisemsko znamko, kar je zbudilo v filatelistiških krogih splošno pozornost. ' Ker je kadila, je živela 108 let. V Harringtonu je umrla Mrs. Lovicia Cox. Pokojnica je biJa rojena v Kolumbiji dne 12. januarja 1799. Ker jo je v minolem stoletju vedno nadlegoval bronhialni katar, je začela pred 50 leti kaditi in od tedaj naprej je bila vedno zdrava. Da je toliko časa živela, se ima gotovo zahvaliti tobaku. * Spomini razbojnika. V Siciliji so se začeli roparji modernizirati. V provinciji Caltanisetta je razbojni-štvo v najlepšem cvetju, a naj boj se odlikuje Griuseppe Salomone, ki je v neprestanih zvezah s časopisjem, pišoč informacijske članke, a honorarja ne zahteva, temuč še redno priloži 10 lir za priobčitev. Uredništvu „Giorna'e di Siciliau je sedaj poslal svoje memoare, ki so lepo razdeljeni v uvod in poglavja o njegovih doživ-Ijaiih in njegovem rdelovanjuu. Salomone pravi, da je postal žrtev krivih socia istov: razun tega ga je sovražil neki orožniški stražmester zaradi sreče v ljubezni, jjrvič je bil baie pone-dolžnem obsoien zaradi roparskega umora, a v ječi se je nalezel anarhističnih naukov in sovraštva do človeške družbe. Potem kritikuje upravo in uredbo kaznilnic, v katerih je preživel največ dni svojega življenta. O kaznilnicah piše, da ne odgovarjajo duhu časa, ker kaznenca ne popravijo, temuč še bolj pokvarijo, vrhu-tega pa mu navadno pokvarijo zdravje. Za prve kazni je še bil vedno — idealen, ker je upal doseči revizijo pravde. Celo pesmi je sk a-dal, v katerih se je bridko pritoževal nad svojo usodo. Dandanes pa je izgubil vero v pravičnost in ideale ter je materijalist, kakršni so pač — roparji. * Pozabljeni železniški vlak. Nedavno se je pripeljal ob 10. Uri 50 minut berolinski vlak v Werneu-chen. Ob 11. uri 3 minute bi se bil moral vlak povrniti nazaj v Berolin. Vse je bilo v redu. Nagajala je samo zadnja svetilka. Lokomotiva se je pravilno menjala. Ko so končno svetilko le uredili, je odrinila lokomotiva. Strojevodja je vozil, kakor hitro je le mogel, da dohiti po svetilki zamujeni čas. A ko ustavi na prvi postaji lokomotivo in se ozre po vlaku, zapazi, da voq Ko so popravljali železniški uslužbenci svetilko, so pozabili, da bi priklopili vlak na lokomotivo. Strojevodji ni preostalo drugega, kakor da se je povrnil nazaj v Werneuchen, kjer so jgra seveda že željno pričakovali. • Operirani slon. Ameriški listi pripovedujejo, kako je neki čuvaj operiral v newyorškem zoološkem vrtu jako inteligentnega in dobro-voljnega slona „Jevelau. Guvaj je zapazil, da „Jevela že dalje Časa šepa. Da bi dognal, kaj je temu vzrok, zarezal mu je na nogi globoko v močno roženo kožo. Začetkoma ni mogel najti ničesar, naposled je pa zadel na nekaj trdega. V tistem trenutku se je stresel slon, zgrabil čuvaja z rilcem in ga nesel v kot, kjer ga je rahlo položil na tla. Čuvaj se panidalostrašiti inje nadaljeval svojo opernog o ter našel, da ima „Jevelu dolg žebelj v nogi. Slon je gledal mirno početje Čuvaj evo, ko je pa sa-pazil žebelj v nogi, porinil je operaterja na stran in potegnil sam žebelj iz noge. Operacija je bila končana. * Dvanajat In pol mlH|onow dobllonlk v 14 nrak. Iz Liverpoola poročajo, da je neka znana tamošnja spekulaoijska tvrdka v Bombavu dobila v 24 urah dvanajst in pol milijona frankov. Podrobnosti te ogromne kupčije niso še znane. Toliko se pa ve, da se je že več časa pripravljal načrt za ta srečen uspeh. 41 Spomin izgubila pot let Pred petimi leti so sprejeli v Berolinu neko Žensko v bolnico, ki je pozabila na svoje ime in na svoje prejšnje bivališče. Čez pet let pa se je bolnici Hofmann iz Danciga popolnoma vrnil spomin. * Pes — nabiralec darov na Uboge. Na londonski postaji AVater-loo je pes pod imenom „London-Jacku. Ta pes ima na vratu nabiralnik, v katerega mečejo mimo idoči, zlasti pa otroci, katerih ljubljenec je pes, denar, ki se potem porabi za sirote ponesrečenih železniških uslužbencev. Pes je na ta način nabral v enem letu 14.000 K. Ta ideja je vredna posnemanja! * Čuvstvo mačke. Po navadi pravijo, da so mačke nehvaležne in da nimajo nobenega srca. Neki francoski list pa piše: Ponsy, mačka — ljubljenka Louis Blanca, znanega socialističnega delavskega voditelja, je čakala vsak večer svojega gospodarja na stopnjicah, ko se je vračal domov. Ko je Louis Blanc umrl, poginila je tudi mačka iz žalosti za njim. Ni hotela ne jesti ne p:ti, da je končala od lakote. * Nova drama Tolstega sina. Tolstega sin, Lev Levovič Tolstoj, je spisal dramo „Bratla Pomještiki", ki se je nedavno igrala v petrograjskem „malem gledališču" z velikim uspehom. * Poroka v spremstvu revolverja. V Philadelphiji je v „boljši družbi* zavladala velika senzacija, ker se je Theodor Harrison Jr., mladini v klubih znan pod imenom „Pinkeyu, oženil s hčerko navadnega poprav-ljalca avtomobilov v Rosemontu (predmestje v Philadelphiji). Njegovi izvo-ljenki je ime Berta Plush. Harrison je edini sin kralja sladkorja istega imena in dedič mnogih milijonov. Mnogo najlepših mladih dam mu je bilo vedno za petami, da bi ga ujele v zanjke kot moža — sedaj je pa sklenil s „plebejkou mesalijanco. Njegovi starši so storili vse, da bi poroko razveljavili, toda to se ne more zgoditi. Sedaj se zatrjuje, da je Harrison sklenil oženiti se šele potem, ko mu je oče imenovane Berte držal svoj revolver pod nos. Ko je prišel milijonar zadnjič obiskat Plushove, pričakoval ga je Bertin oče pri vratih in ga prosil, naj vstopi, ker ga v sobi pričakuje lepo „izaenadenjeu. Tu je ugledal, da ga Berta pričakuje oblečena v — poročno obleko in da je bila tam tudi mati in duhoven. Ostalo je kratko. Oče je milijonarju zapretil, da vrne njegovi hčeri čast in Pinkevu ni ostalo drugo, nego vgrizniti v kislo jabolko. S svojo ženo sicer ne živi skupaj, vendar je pa zakon tako veljaven, da bode Pinkey moral sedaj šteti lepe tisočake in vrhu tega še velikanske alimente. * Nemški in ogrski vol. Nemški literarni krogi so razburjeni, k r je cenzura prizanesla nemškemu volu, ogrskemu pa ne. Stvar je sledeča: Na dunajskih gledališčih igrajo Goetheje vega „Goetzau in Schillerjevega „Fiescou. V obeh igrah se govori o volih, in sicer v „Fiescuu o nemškem, v „Goetzuu pa o ogrskem. V „Fiescuu se glasi dotično mesto : „Povejte nemškemu volu, naj drži gobec.u — V Goetzu pa se glasi: „Kdor ni ogrski vol, naj mi ne pride blizu.u In cenzura je ogrskega vola črtala, nemškega pa pustila. Najbrie je to posledica carinskega konflikta, da cenzura noče delati reklame aa ogrske vole, ker je v Avstriji dovolj domačih. * Corkov in obojo* dravoan. V Santa Rosa v Ameriki so zgradili veliko baptistovako cerkev is enem samega drevesa. Drevo je bilo velikansko in znano pod imenom „redwoodtt. Iz njega so izrezali vse potrebne tramove, deske za stana, pod, strop in streho in vrhu tega je ostalo te mnogo vozov lesa, ko je bilo veliko poslopje dogotovljeno. Cerkev je visoka 70 Čevljev in v njej je 300 sedežev. V dvorani pod cerkvijo je 80 sedežev. Poslopje je dolgo 30 in široko 35 čevljev. * La|oe Košut m Hrvatskom. V Bukovju pri Vel. Gorici je leta 1848. preživel par dni Košut Lajoš. Dotična hiša je bila takrat posavskega vicekomesa, turopoljskoga ple-menitaša Pavlekoviča. Sedanji lastnik Ivan Zlatarić je dotično hišo podrl ter postavil novo. Košuta je pri prihodu in odhodu spremljala turopoljska godba, za kar ji je Košut podaril 25 cekinov. Uniforme teh muzikantov Še hranijo v turopoljskom arhivu. * Spomin pri pticah. Neki vzgojitelj golobov-pismonoš v Belgiji je odposlal meseca junija 1905 enega svojih golobov s pismom v Bordeaux na Francosko. Ker se golob ni vrnil v dveh dneh z odgovorom, je lastnik bil prepričan, da je goloba doletela kaka nesreča. Te dni, tedaj skoraj čez dve leti, pa se je golob vrnil v golobnjak z obročem na nogi. Telefonska m brzojavna poročila. Gorica 11 aprila. IzvrSevalni odbor narodno napredne stranke na Goriškem je v svoji današnji seji sklenil to-le izjavo : Narndno-napredna stranka na Goriškem z navdušenjem pozdravlja kan didaturo ljubljanskega žu pana Ivana Hribarja, ker vidi v njem izredne vrline kreme-nitega značaja in neumorne delavnosti, temeljite poznavalce po 1 tičnih, kulturnih in gospodarskih interesov vseh slojev ne le prebi valstva ljubljanskega, tsmveč vsega slovenskega naroda in ker kaže vse njegovo dosedanje delovanje, da mu je, kake r nam, geslo: Vse za napredek, omiko insvo bodo! Dunaj 11. aprila. Nago d bena po.gajanja so v bistvu končana, s čimer pa še ni re ćeno, da se je deseglo sporazum-ijenje. Danes je bil Wekerie pri cesarju v pesebni avdijenci Tuli gref AopcDvi je prišel sem in 0a>— turška...... £rO£'1^ • . ■UsMka kreditna , • • • &tomoške B • • • krakovske , • • ■ Ljubljanske ■ • • . Kvatr. rdeč. sen ia , . . . $gT. « mm • • • £udo!fove ■ . f • Salcburške B • • • Junajake kam. m . , Dalaaaa. južne železnice . • • • « bržavne železnice. . . -Vvstr.-ogrskc bančna dofat.. tvstr. kreditne banke . . Ogrske , , . . £ivno3tenska „ . . *remogokop v Mestu (Brae) tpinske mentan . . . . ^raške žol. md. dr. . . , {ima-Muranyi..... Trboveljske pesea. e>e*V>* \vstr. orodne tem. dr alfo a Seftke aiadk br. dkJa šrscari • • • • • • t • • • e » • 4 9 t • e S t • v * • t t * • 98 65 10010 98 75 117 30 94 6 5 112 6 98-50 104-50 9985 99 65 9975 9tf 10 100 — 108 — 100 — 100 — 100 — 100'-100 — 99 90 98-75 304 — 99 75 160 50 258 148 — £6575 275 -247 50 97. 181 65 21 50 £36 -80 — 88 -55 -45 75 26 90 67-84-50 482 — 147 - 665 75 177 i— 666 50 778 -242 60 729 —I I 604 751 •2576 I 552 50 270 — I 538 - 142 — 11-56 1913 23 50 «418 117-65 »5-40 251 4-84 Blag 98 86 100 30 9395 117 60 94 85 112-80 09 30 101 50 100 86 100 60 100-75 99 60 100- 70 107— 101- — 100- 60 100 30 100 20 101- — 99 75 306-— l00-7b 152 60 2«4-— 160 — 275 75 285 — 257 50 106-— 182 65 23 60 446 — 90 — 96 -63-60 47 75 28 90 3 -90 50 492 — 148 — 66375 781-80 687 50 778 50 «43 50 730 — C0576 586 — 5b3b0 273 — 542 — 146 — 11-40 1915 23 69 U-18 17 85 9563 2-62 žitno cene v SudimpoSti, Dne 9. aprila 1907. TaHTtstftS&r "šenica aa april . . na 50 Ig K 8 02 n oktober ... 60 „ „ 8 22 n „ april ... 9 50 . » 6 M koruza » maj .... 60 . n 5 40 n » jalU ...» 60 m m 5-52 Jvm , april • . . , 60 , „ 7-72 efefaSfv Nespremenjeno. Heteorolosiuio poročilo. Vliln* nad morjem 06-2 Srednji zračni tlak 786*0 mm. Caa opazo- ca vanja 10. 9. 11 7. zj. n 2. pop. Stanje barometra v utm SO h Vetrovi Nebo 7279 727 9 729 1 66 37 10 6 si. szah. oblačno slab j zahod pol. oblač. si. jug del. jasno Srednja veerajSnJa temperatura: 5*9° nor-male: 8 7\ — Padavina v mm 03. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni in nepozabni soprog, oče, ded, stric in svak, gospod JOSIP PERHAUZ c. kr. davčni uradnik v p., hišni poaestnik itd. dne 10. t. m. ob tričetrt 11. uri ponoči, po kratki, mukepolni bolezni, previden S tolažili SV. vere, v 52. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 13. t m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sp. Šiška št 90, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v različnih cerkvah. Ur m mm V Ljubljani, dne 11. aprila 1907. Marila Perhauz roj. Pehnni, soproga; Flora Porini roj. Aaay, Marta, Edlta, Aaton, Hici, Eraa, Prida, otroci; — Perini, zet. 1220 Josip Starč, profesor in ravnatelj i. s., in dr. Anton Stare, c. in kr. višji štabni zdravnik I. razreda, naznanjata potrtega srca, da jima je preljubljena mati, oziroma tašča, stara in prastara mati in teta, gospa Antonija Stare hišna posestnica in vdova po trgovcu pO dolgi in teški bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob polu 12. uri dopoludne, v 85. letu stvoje starosti, blago v Gospodu zaspala. Truplo drage pokojnice se bode preneslo v petek, dne 12. aprila ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Mestnem trgu št. 11 na pokopališče pri Sv. Križu ter se tam položilo v grob k večnemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. Drago rajnko priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 10. aprila 1907. Venci aa lanvalno odUanta|o. Sprejme se tekel vtt zanesljivih RiHiilKT lista. ulice 81. iai»—i ■e takoj sprejme kot poslovodja pri M. OZEL ""-i LJubljana, Dunajska cesta it. 9. Skoraj popolnoma nov, malo rabljen klavir (IManlnol se pO nizki ceni proda pri Franji Jenko, Kolizej št. 9. 1170 3 Učenca sprejme za tapetniško in dekor, obrt Ivan Čeme m*-* tapetnik in zastopnik I. kranjske mizarske zadruge v Št Vida, Dunajska cesta štev. 18. V novo zgrajeni hiši, tik nove gimnazije na Poljanah, se oddaste s 1- avgustom dve elegantno opremljeni mesečni sobi enemu ali dvem gospodom. Sobi imata predsobo in balkon, vodovod in popolnoma separiran vhod. Postrežba po dogovoru. Reflektanti se prosijo, da se še ta mesec oglasijo. — Naslov pove npravn. „SIov. Naroda". 1224-1 V najem ali na račun se da na novo sezidana econadstropna isa z gostilno in prodajalno, tik novega mosta pri Brežicah na „Griču". Po-Blopje stoji ob velikem smrekovem gozdu kjer so lepa izprehajališča. Veliko krasnih stanovanj za letoviščarje. Nepopisno lep razgled na Posavje in planine. Dobra pitna voda, mrzle in termalne kopei. Prijetni izleti v okolico. Vsa nadaljna pojasnila daje Posojilnica v Brežicahi 1223 U soboto, 13. aprila 1901 velik Ljublj. društvene gcdbe. Začetek ob pola osmih. Vstop prost. 1322 A. Seidel, hotelir. Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda".) Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pun t na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, a poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri L. Schwentnerju, kajiguji v LJubljani, Prešernove ulice. tfajgetovejee 1« najbolji« eredetve proti teloilalm koloim> 1* »*«il|«n|8 ie cb i im njušena in k—— lekarnarja Jul. Schaumanna v Stockerau. Dosedaj nadoaaiana v tvojem točnem in zanesljivem udlnku; ataroizkuieno dietaltdno ireditvo sa poapašavanja prebavljaajav Odstranjuje tako] pro-obilo želodčno kialino m je nepre segljiva v vzdrževanju in urejevanju dobra prebavljivosti. Dobi m v Tseti renomiranih lekarnah •▼BtgB-ogrske nouvfaij«. Cen« 1 ik*tlje K t&O. Pošilja se po poŠti, le se vsame najmanj 2 Žkatlji, proti povzetju. Glavno skladišče: neielna lekarna JnUja 8cuaumanna, Stockerau pri Dunaju. In enega učenca sprejme Matevž Gogala mizar v Zagoricah pri Bledo. 1191-8 Mošho kolo skoraj novo, se ceno preda. Kje, — pove upravništvo „Slov. Naroda". l*2i-1 T s tremi sobami in prittklinami v I nadstropju, se odda takoj ali s 1. majem. 1212-1 Več se poizve v pisarni direkcije kotela „Union11. Prodajalka dobro izurjena v mešani trgovini, z dobrimi izpričevali in ne pod 80 let sara, se sprejme pri tvrdki J. Rozhoršek, Šmartno pri Litiji. Strojevodja (Locomotiviubrer) in strojnik, vajen parnih, opekarnih in električnih strojev, za popravila popolnoma zmožen, išče službe kot strojnik. 1U6 i Dop^i pod „A. R." poste re-stante, Borovnica. Ura z verižico za samo K 2*—. Zaradi nakupa velike množine ar razpošilia Rezijska razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankenco z lepo verižico za samo 14 SJ*— kakor tudi 3letno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prnsko-ftleziiska razp ožilje valnica P. WI1TDISCH v ErakoTru TJ/38. NB. Za neugajajoče denar nazaj. 121 \ in zelenjavo razpošilja po povzetju Josip DolčiČ V Trstu, Via della ^orgente Štev. 7. Telefon št. 1465. 816—10 l Lihi 'Z °lf eorrn eifVAopr^ OIOSVO "d voojodud qvoiaa[^^s m qiopos a etesjeuj o oujao£ ip t||nom4ea ouja *BU|a eu|jsssp 89|SttS(lieil 'deuesf* 'efinqaj *eu|a as|spiq esjsioJH 8U|S1J£ IG Najme ee več drvarjev proti dobri plači za vse leto. ilS0-5 Naslov: oskrbnlštvo graščine Boštanj, pošta Badna, Kranjsko. PoStnl urad Medila-Izlake (Oallenegg) pri Zagorju =5 išče ===== Nastop takoj. 1178 3 1 dober manufakturist, izvežban tudi v železnini in usnju, ter učenec s primerno Šolsko izobrazbo, poštenih staršev, 80 takoj sprejmeta v trgovini z mešanim blagom Ludvik Smole v SevnicL 1192—2 30 kron na teden 1204-2 si lahko zaslužijo gospodje in dame, ki bi obiskovali privatne osebe. Ponudbe pod „Vertretung 56", Trst, glavna pošta restante !Kdor hoče! prebivati v lepem, mirnem, zdravem kraju, naj si kupi Trii ki je naprodaj v gornji Savinjski do lini na Štajerskem. Zraven je tudi lep vrt. Vila stoji ob okrajni cesti in je eco minuto oddaljena od železniške postaje. Več pove Franc Jama, gostilničar, p. Rečiška vas ob Paki, (Rietzdort) Štajersko. 1*18 1 Ali imate luskine na glavi in Vam izpadajo lasje ? Ce je tako, pa poizkusite svftovnoznani Steckenpferd Bay-Rum Bergmanna A Ko. v Draidanih In Pečina na Labi prej Bergmannov originalni Shara-pooing Bay-Rum (znamka 2 škrata). Hitro se prepričate o izrednem učinka 2349 te izvrstne lasne vode. 21 V flteklenicah po 2 K jo prodajata v Ljubljani: drogerija A. KA\'C in parf. 6 FETTICH-FRANKHEIM. Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu lota 1906 (avstr. juror.) Zahtevajte vedno, ako Vas muči kašelj, hripavoat ali zaslezenje sopil, salmiakove pastilje lekarnarja PICCOLIJA v Ljubljani ki izborno vplivajo v zgorajšnjih slučajih. HI 4386-6 Škaujica 20 vin., 11 škatlfic 2 kroni. Naročila izvršuje t<>čno in po povzetja lekarnar PICCOLI v Ljubljani, na Dunajski cesti. Sprejme ee takoj učenka k modistovanin pri A VIVOD-MOZETIČ v Ljubljani, Stari trg štev. 21. Ustanovljena M« 1842. Vi (RKOSLIK/IR^^ 3UKAKJA fe.-* 1HAFISOV IN QKiSOV w* p BRATA EBERL MlkloJUeva cesta Ji. 6. „> 11/mnRNn fninioaiceva cesta st. o. uuBunnn, ,3rlžke uJk€ H 6 = - Telefon H. 154. 1201—2 za dobro delo in vojenko za čevljarsko trsouino sprejme takoj MATEJ OBLAK Ljubljana, Kongresni trg 6. Garantirano pristno olje iz Ki iti; ======= dobava ====== stiskalnica za olje Ed. Suppanz Prfstova, Štajersko 1140-3 Panopama-kosinopama DuorsKI trs 3 pod „Narodno kavarno11. Od 7. aprila do 13. aprila 1907; Gizelina železnica. Sive koroške kose izdeluje tovarna za kose Karel Zeilinger v Himiiiclbcrsu iz najboljšega koroškega litega jekla v poljobni obliki in množini. 819— lo Cene in vzorci kos se pošiljajo na zahtevanje franko. Vljudno se priporoča trgovina Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtorl hs itev. 10. Velika zaloga, solidno blage. 35ist Ceno zmerne. 57 Planino skoraj nov, ao proda. Več ge poizve v Ljubljani, Stali tre v trgovini. im-5 Sprejme ae takoj več čevljarjev za „pucanje- in „ cvikanje" pri tuka jim tvrdki Hitzl & Kozina, Breg 20. 11*0 2 Prodasta se dva lepa, rjava, po pet let stara ogrska z opravo vred. Istotam se proda tudi dobro ohranjena, na pol krita kočija in skoro nov močan voz, posebno pripraven za pre\fc-žanje moke. HSi 2 Naslov pove upravn. „Slov. Naroda". Prodajalna z mešanim blagom se proda oz. da v najem. Pojasnila daje A. Casagrande v Ajdovščini. ms -6 Stara* izvrstno upeljana trgovina = ^= s čevlji na najboljšem prostoru v Ljubljani se radi bolezni takoj proda. Glavnice je treba 3000 gld. Samo pismene ponadbe pod „redka priložnost" na upravništvo „Slov. Naroda*. 1196—3 skupuje v velikih množinah do konca matca 1908 po sledeči meri : 2*60 m x 24 cm ■ 14 cm M SflulSO, 11GT3 parna žaga v II. Bistrici. Izvanredna priložnost! - v najem se odda stara, d*>b*o upeljana gostilna ob deželni cesti na Dolenjskem. Odda se po želji tndi vrt, nekaj njiv in travnikov. Prostori so lepi in kraj zelo ugoden. Naslov pove upravnišjvo „Slov. Naroda". Vse drugo lastnik. 1153-2 Urnega ekspedienta in fakturista išče tvornica blizu Ljubljane. Samo taki, bi so poslovali že v kaki večji trgovini, izvzemši mannfaktnrno stroko, ki govore slovensko in nemško, naj pošiljajo ponudbe pod „tvornica 1172" aa upravni št vo „Slov. Naroda**. 1172-3 ^^^= ponudba. Zelo ugodna prilika $a bražene gospode f/ie i^pod 40 leO> ki M se hoteli priženiti na debelo. ii76 3 Odgovarjalo se bode samo na dopise s polnim podpisom, naslovljene: „j>elena", upravništvo Slov. Aaroda" v Ljubljani H „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" ■ *—a--_ WtWmW VMffl ei»ll.al.m. nllaa 1A A Badmlnl«m ftpl AtTfl■■ Podružnica v SPUSTU Stritarjeve ulice it S. Podružnica v CELOVCU. ___. _,________ „^m^n^mil fond 12-41 ponuja vaakovratne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom. Dovoljuje predujme na ere5kt In druge vrednoetne papirje. Zamenjava valute In dlskontuje kulantno devize v laikih lirah. Vloge na knjitivt in take H ratan obrestuje od dne vloge do dne vsdiga po 4 Vi %• Rentni davek plača banka novce po dnevnem kurzu. sama. 55^9941093 D7+C 05112226 Prvo domaća slovensko pivovarno G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta 1854. prip >n ča Klavnemu občinstn in spoštovanim gostilni Carjem svoje ffmW IzborttO 4012 65 itevllka telefona 210. marčno pivo v sode i h in steklenicah Umetni mli z manjšim posestvom na Koroškem, oa prav primernem kraju tik železniške postaje, se iz proste roke takoj proda. Naslov pove upravni&tvo „SIov. zaroda*. 1103- y LCDG Sli« popolnoma separirano, v 1 nadstropju, z električno razsvetljavo, obstoječe iz 2 velikih sob s predsobo (ali kuhinjo) se takoj odda 1198-2 Vpraša naj se Pred SkOlljO 3 I, dop ob 11., pop. od 2 do 3. Zenitna 1 ponudba. 1 Deželni upravni uradnik višjega čina 13 odlič. uradniške rodbine, 43 let star, vdovec j dvema otrokoma po T in 5 let starima, bi se čimprej rad ocenil 3 imo-viio gospodično ali vdovo bre$ o tro k v starosti ne čej 40 let. ll6ft-~3 Jpesne ponudbe s fotografijo in točno označbo dote naj se pošiljajo pod I šifro „S- posts restante Pakrac na Jfrjašksm Diskrecija zajamčena Odlome* flne °Kre>ke S|d 1 9&; »z gnjati ^°,đ"'D »elo prUjabUene gld. 130; dunajske M6 kr; bolj fine gld 1*15 za kilo. Oni »t a la pra** 1 brez kosti gl. 12; V«?! (Jal pleče brez kosti 96 kr; suho meso 8b* kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 60 kr. za kilo. Fine kranjske klobase, vel. ena 20 kr. Stivnuka brlBJ«ir««i s,d iivuvrva pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej. 766—11 Suo j\ čnph a 80 kr» m*8t a86 kr» izrrebtjeni po tižni ceni. Janko Ev Sire v Kranju. Kdor tega ne □ važu je, se pre-gredi na svojem lastnem telesu! Kaloerjeve prsne karamele h tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti ka^ljn in bnpa-v.-sti. kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku 5120 n' lar8kL> poverjenih izpričeval potrjuje, da drže kar obetajo 4001 19 Zavoj po ?0 In 40 vin., š k a 11 j > c a 90 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni prt Mariji Pomagaj Milana Leuste koezvju in pri C. Piccoliju v Ljubljani. V Novem mestu v lekamt S. pl. Sladovlć V Vipavi v lekarni I. Hus. - V Ribnici v lekarni pri sv ste-fanu Jos. Anclk — V Idriji v lekarni Oaniel Pire — V Metliki v lekarni Ivan Gjuričić, v Radovljici iekarnar A. Roblak, v Novem mestu lekarnar Jos. Matković. - Hinko Brilli, lekarnar v Litiji — V Kranju v lekarni Karel Savnik. Lep lokal ©16 l©l©l©|©i,®Q@|6 pripraven za vsako trgovino, a diićem, a trenml velikimi izloft- benimi Okal ua najboljem prostoru sredi mesta, ae da v najem. V.se natančneje pri laatmku^FrftllCIl Dolencu, m Starem tr§ajitov. L v Ljubljani. 5«3 is Staro železo baker, svinec in mednino knpnje po najvtt|lh cenah Fr. Štupica v Ljubljani, 1084-3 Marije Terezije cesta štev. 1 in Valvasorjev trg štev. 6 Samo pristna Bj^^ 3^CB Dobrodelni ueeer pod vis, pokroviteljstvom gospe Karle Schwarzove. soproge p. n. gospoda dež predsednika za Kranjsko, v korist ljubjjanske dijaške In ljudske kuhinje povodom 301etuega obstanka lega človekoljubnega zavoda bo v soboto, dne 13. aprila 1907 ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela „Union" in ga prirede druŠtveuo predatojništvo. komite dum in gospodov tukajšnje družbe s sodeiovaujem prijazno dovoljeoe godbe pehotnega polka kralj Belgijcev Št. 27, pod osebnim vodstvi m gospoda kapelnika Teodorja Christola. ----o>«f^ 1. Moj dom, ouveitura Dve rakova, izvaja godba. — 'J. Živa slika: Cvetlični čudež sv. Elizabete, grofice Turinš*e. Osebe: Grofica, gdč. Pavla pl Ra-dic«i«va ; grot, stud. jor. g J. Pohanec; Spremstvo. — 3 Arija Marite iz F.dmunda Kretscurnerja opere MD»e Folkunger", poje ob spremstvu g«dbe gospa Mtci Meese — 4. Kitica, A. Fotraterja (za mešan kvartet). — 5. De-mamacija g spo Julij* S'einhardt G*»rhild: a) R Kneisel: Uner»*annte Scha'ze, b Rudolf Baumbač: Slovanski brod, b; P. Knž-kovski: Utopljenka. — 8. Arežanka, druga orkestrska suita Bih ova, aj Past« rale, b) Ioteroiezzo. c, Faraudolce ; izvaja godba. Nato: Prodajanje v šotorih v veliki dvorani. K sklepu: Plesni venček. 1^03 — 1 € «rprosterom z Sedeži v dvorani: L do III. vrste po 4 K, IV. do IX. vrste po 3 K, X. do XII. vr*te oo 2 K, XIII. do XVII. vrste po 1 K ; Stojišče 60 b, Balkonski sedet 2 K Galerijski sedež 1 K. — Predprodaja vstopnic iz prijaznosti pri gospodu J Gicntiniju, knjigotrf.cn na Mestnem trgu in zvečer pri blagajni v hotelu „Un'ontt. goriška in različna vina se točijo najceneje v 203—15 Stari trg 13. m Brotovž Sv. Jakoba nabrežje 25 priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom in nevestam 206-15 svojo veliko zalogo razno-vrstnega pohištva po najnižjih cenah. £ Proda so posestvo i radi bolezni pod jako ugodnimi pogoji, tik tržaške državne ces'e, J 10 minut od Ljubljane oddaljeno, kjer je ie nad 50 let obstoječa { gostilna z velikim senčnatim vrtom in vrtom za sočivje. Zraven je velika vinska klet, pripravna K za vsako kupčijo, posebno pa za viuskeg* trgovca. n69 - 10 Naslov pove upravni&tvo „Slov. Naroda". Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod iz LJubljane jut. tel.: 7MO zlutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inornost, Line, Budejevice, Praj;a. 7*17 uutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. II-30 pr«» »rjficlno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. že!.. Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inornost, Bregenc. t'OO popoic'r <» i'Vrebni viak v smeri: Novo mesto, Straž^-Topiice, Kočevje. 4 OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7*08 iveč*r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvećer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. to-23 ponoči Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. že!., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inornost, Monakovo. Dohod v Liuaii&no jut. tel.: 7*09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. il 15 predaoldne. Osebni vlak iz Goric« c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. pouoiine Osebni vlak iz Straže-*i oplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoidn«. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž ž., Trsta c. kr. drž. ±. 8-36 t«>čer, Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8-45 ivt»6er. Osebni viak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel , Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. u-34 ponoći. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž, Odhod lz Ijubljar.e drl. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-C5 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zve6er. Mešani vlak v Kamnik. 10 45 oonočl Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6 49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika, o-io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta VREDNOSTNI DODATKI NA VSEH ZAVOJIH Glavna zaloga „Uegetala": BERNHARD SCHAP1RA, Dunaj, lil Z. Podružnica |j? c. kr. pri v. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt (prej bauka I*. C. Luckmann) Iv jubljana, Franea Jožefa cesta s*t# O* Delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000 1105-5 in s se peča z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: i nakupovanje— proda|o tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisarn, delnic, srečk, valut in deviz, priskrbuje in deponuje tenltovanjst&e kavcije, pravtako tudi sluibene kavclle in vadlfe u ndeletbo pri ponudbah, prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje za njih upravo in revizijo pri izzrebanjih, zavaruje srečke proti knrzni izgubi, vnovčnje kupone in izžrebane vrednostne papirje pri svoji blagajni, dovoljuje|predujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za in Inozemske borze, prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro-konto ter dovoljuje imetnikom takih računov da smejo tudi z vso svojo Imovino razpolagati potom čeka a v is ta, izdaja obrestonosne blagajniške liste, dovoljuje kredit na tekočI račun, eskomtuje v tuzemstvu in v inozemstvu izplačne menice, ter jih prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice. 1249 434672 SVETOVHOSLAVNI 398-13 ERNET-BRANCA tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČICA NA SVETU ! Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delkatesni trgovini in v vsaki kavarni. Svoji k svojim! Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico naj se obroe na trgovino z železnino 1085-3 Svoji k svojim Morije Terezije cesto 1 zraven Figabtrta FR. STUPICA v LJUBLJANI Valvozorjev trg it. 6 nasproti Brit. cerkve Edino tam m dobi vedno sve* norttand in roman cement R. Miklauca v Ljubljani, Spltasska 14