TjCtuik I. Nekoliko o trgovini in štrajku v To>verii. Znani, New-Yorskih trgovcev časopis poroča dokaj obširno <> raznih poljskih pridelkih v primeri z pridelki lanskega leta in poslednjih mesecev, o katerih se pa vender dosedaj še ne more natančno izreči, posebno tudi <> sadju ne. Le o volni mu je mogočo natančno določiti, da bode letošnje leto 250.000 bal volne manj v primeri z pretečenim letom. Naj-živahneja v vsakem o/.irn, omenja diiljo lieit, pa je trgovina z železom. Zaradi toliko, v Ameriki so nahajajočih bogatili železnih rudnikov, mu je sedanji čas nekoliko pod normalno ceno cena padla. Mnogo je rudnikov, v katerih ni popolnoma ali vsaj delo-n»a čista ruda in v katerih niti s kopanjem ne prično, da leži ruda kakor bi bila brez vsake veljave. Ishpemenski časopis prijavlja, da jo v Michigan« Clevelandska družila zaprla nek rodnik, iz katerega s<> dobivali nad 40 let rudo, le vsled tega, ker m čista in se ne izplačuje jo izvažati. Nizka cena žek-z>.e rude napravila je zadnji teden tudi tukaj v Towerskem rudniku jako neprijeten utis. Naši rudnikarji so liili velikih izgredov. Kmalu za temi pa jo došlo 4 kompanije vojakov, kateri so ini"li nalogo, napraviti zopet red, kar jim ni bilo posebno težavno. Z nasajenimi bodali in za strel pripravljenimi puškami razvrstili so se vojaki v nedeljo popoludne po štirje v vrsto, a na čelu bili so oboroženi redarji, na katere je bil posebno zanimljiv pogled, ter korakali po ulicah takozvane vasi Lokešine in jemali posamezne priporočene osebe brez vprašanja s seb<>j v zapor. ljenje in pomoč sv. Duha, naj vsak duhoven pri sv. maši in tudi po sv. maši v domačem jeziku posebno molitev k sv. Duhu opravi. (Westphalio Missouri). V 2f>t številki poročali smo, kako kaže letina v severo-zahodu Zjedinjenih držav, omenimo naj še nekolik« o južnih krajih Združenih držav. Tako n. pr. v Westphalia Missouri vedno deževje zabranjnje vso rast koruzi, na kar so letošnje leto ni zanašati, istotako ne ob krajih Missouri in Mississippi, i Iz Jowo prihajajo jednaka tožna 1\> štirje vojaki in štirje re- . . , .. . ... ... ! poročila o slabi letošnji letim. \ daril obstopili so lnso na osmih ;1 , ... , ^ . . t j nekaterih krajih Združenih držav krajih, v k iten so imeli katerega i ' . . ... v, i kaže letina nekako dobro, a vender vzeti, ter nastavili puške z nasa- > jenimi bodali, da jim ni mogel ne tako, kakor lansko leto. (V Tacorai, Wash.) dajo najboljši pridelek češpljeva drevesa, kajti njih sad se vedno lahko za gotovi denar proda. Sedaj so napravili v omenjenem kraju tovarno v kateri suše češplje. Tudi drugo sadje dobro obrodi v tem kraju; posebno pa hruško in breskve. Evropejske novice. [Kranjsko.] Vojaško skladišče in bolnišnico želi kupiti mesto Ljubljansko. Za bolnišnico samo ponuja 180.000 gld., vlada hoče drugo, novo bolnišnico, ki bi stala 300,000 gld. Nemcem vlada vse stori na državne stroške, kar že- [ Avstro-Ogersko. | Finančni mi- i "V" STOIE^E r^rr: trn: t; !the hew ioi clothe narju. Po tem predlogu se bo v novi veljavi računalo na ,,krone." Ta krona bo vredna pol goldinarja in bo štela 100 ,,beličev". V zlatu se bodo kovali cekini po 20 in po 10 kron. Srebrne bodo krone in polkrone, in sicer so bo teh naredilo 140 milijonov. Groši bodo iz nikla, beliči pa iz bronovine; baker (kufer) tedaj čisto odpade. Niklovega drobiža se bo nakovalo za 42 milijonov, bronovega pa za 18 milijonov. Za prvi čas ostane dosedanji srebrni goldinar v veljavi. Za nakup zlata hoče minister 183 milijonov na .posodo vzeti. Poslanci niso nič kaj veseli . .. . v. . . , .1 lijo. •— Tovarna za cink v Šent t na noben način iiteci A vsi drug,! (V Ishpiming, Mich.) ustavila:, Dolciljskem je zopet , . ' ' ... " , vojaki in redarji ostali so v vrsti, j je Clevelandska družba za izkopa-! . , . J Prvn , . . ' kilJ bl Porekh; b(>J'J<> se, da b, jil n, ...... ., 1 Dričffl« delo. — 1 rva ctoleniska, t. _____, lako pripeljali so iz p mmeznih ; van-0 že]ezne rmie delo, ker se ne hiš, kakor nam znano do sklopa } more na(Ia]je izpečavati, dasiravno našega lista, 25 oseb, maj njimi |so tam že 40 let rudo izkopavali. Do 400 delavcev je brez dela. (Iz Brainerd, Minn.) se poroča: železnica jajca debela tofa dober četrt ure i:, uničila vse pridelke po vaseh: Gorenjci, Vrhovci, Adlešiči, Burga in Dolenjci. Strni, ki so letos prav. dobro kazale, bodo morali vse pokositi, ker je vse zbito v zemljo. Tudi Mala Plešivica, kjer imajo svoje vinograde, je popolnoma uničena. Golo kolovje sprlčuje, da je bila tam trta. Toča jO prišla od hrvatske strani in je najhuja bila 1111 Bosiljovoin, kjer jo padala kakor repa in je ubila neko ženo. Tudi po preloški, vini-ški, kuniški, Upniški; žakanjski fari na Hrvatskem je naredila znatno škodo. Dan popreje pa je pobila v metliški in podzemeljski fari, tedaj v dveh dneh skoro vso Belo Krajino in sosedno Hrvatsko. [Koroško, j Pri sv. Tomažu so ubili pri neki hiši hlapci gospodinjo, ker jim ni hotela dati žganja. — V Plevah so odprli planinsko šolo> Ljudstvo je pa ni kar nič veselo, ker bodo otroci v slabem vremenu v vedni nevarnosti 11a poti. — Zastrupil so jo 30letni lekar Binder v Špitalu. Trbovljah jo sam »a sobo ustrelil rudniški paznik Gantnar, ker se je pa slabo zadel, trpi hude bolečine. — Nemško šolo hočejo napraviti v Voj-niku, io nemških otrok še manjka. Znižana cena. Ako pa kedo denar za pet oseb skupno pošlje, se jim po pol dolarja cena zniža; za pet naročnikov so tedaj plača samo $10.00 in za Evropo $12-50 ali 25 gld. a. v. Naročnina so ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z na-ročbo vred v pismu. Na pismo jo treba kolek (stamps) pritisniti in naslov natančno zapisati n. pr. V. Rev. Jos. F. Buli, Amerikanski Slovenec Tower, St. Louis Co., Minn. II. S. Amerika. ,,U. S. Amerika" samo tisti pristavijo, kateri iz Evrope pišojo. AMERIK ANSKI SLOVEN EC. The only Slovenic newspaper in the United States, published every Friday at Towei. Minn. Subscription price for one year for United States and Canada, $2-50; for Europe $3-00. CENA NAZNANII- IN OGLASOV /.a 12 vrstic "lJrevler" (squaw 1J paloa): Eden twlni $0T:> Tri m.'scce $tf00 Dva tedna 1*25 Šest mesecev 11 DO Ud en mesec 2"00 Devet " 1V0O Dva meseca 3'SO Eno leto 18"(Ki i Pri večjih wzn milili (oglasih) precejšen rabat. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej. A D V K RT IS1X G - tt A T KS. One ''Square" (12 lines "Brevier" or I ', inches): One week $11'75 Three months $(i ()0 Two weeks 1-95 Six months ll lrt One month 2 00 Nine months 1 .">■(!'* Two months fi'30 One Year !8-(H> Considerable rebate on larpe advertisement*. All advertisements must be paid strictly in advance. Jos. F. Buli, Editor and Pub'.i^er. klico v hosti čisto izstradano. Nič ni vedel otrok povedati, od kje da je doma. [Bolgarija.] Sodnijska obravnava proti morilcem ministra li.il- čeva, se še vedno odkhula. Sedaj | Primorsko. ] V Trstu jo uradnik se govori, da ss začne v štirinajstih Sirovii" skočil s Bega nadstropja in se ubil. Priletel pa je na neke- dneli in bodo trajala kakih deset dnij. Člani dotičnega vojaškega ga mimogrodočega Dalmatinca, sodišča so že imenovani in so nekateri je tudi močno poškodovan in sedaj leži v bolnišnici. — V Gorici so stariši 437 slovenskih otrok vnovič vložili prošnjo za slovensko šolo. kateri žo prišli v Sofijo. Predsedoval bode podpolkovnik Dran-darevski, poveljnik dunavske divizije, ki je bil podpredsednik sodišču v Paničevi pravdi. K > a > I« » za ta čas najbolj primerne!! V tem prose'.emo drug" pr:>-dajalnice. Sponi! i.ljtnske ino>Ke obleko ])o !?(!•— in višje. THE BOSTON. Najboljša obuvala za meščanu in rudarje, line srajet, spodnjo obleko in ovratnike (neckties' > i dr. dobiš po najnižji ceni po različnosti blaga pri Anderson A; Korb — Ely. CERKVENI KOLEDAR. JUNIJ ALI ROŽNIK 1892. Dnevi Godovi in nedeljski evanveliji 25 Sobota Prosper, šk.; Viljem, op. Prilil ca o izgubljeni ovci. Luk. 15. '26 Ned. B 3. pobink. Janez in Pavel. 27 Pondeljek Hema, vd.; Vladislav, kr. 28 Torek' f Leon II., pap.; Irenej, sp. 29 Sreda Pete r in P a v e 1, apostola. 30 Četrtek Spomin Pavla, apostola. 1 Petek (Julij) Teobald, pušč. Tretja nedelja po binko- Božje usmiljenje. — Izgubljena ovca. — Izgubljeni denar. — Zapravljivi sin.—Absalom. Sv. Cerkev opominja svoje otroke, da bi se danes spominjali božjega usmiljenja. Naslednji dve priliki kažeti, da Bog, Oče usmiljenja vabi grešnike, da bi se spo-lrorili, kažeti pa tudi, kako lahko jim je priti do izpreobrnenja. Evangelji svetega Lukeža 15. 1-10: Tisti čas so se cestninarji in grešniki Jezusu približali, da bi ga poslušali. In farizeji in pismarji so .godemjali, rekoč: Ta grešnike sprejema, in je ž njimi. Pa povedal jim je to priliko, rekoč: Kteri človek izmed vas, ako ima sto ovac, in eno zmed njih zgubi, ne popusti •devet in devedeseterili v puščavi, in ne gre za izgubljeno, dokler jo ne najde? In kadar jo najde, jo zadene na svoje rame. In ko pride •domu, pokliče prijatelje in sosede, in jim reče: Veselite se z-menoj, ker sem našel svojo izgubljeno ovco. Povem vam, da tako bo v nebesih veči veselje nad enim grešnikom, kteri se spokori, kakor nad devet in devedeseterimi pravičnimi, kateri ne potrebujejo pokore. Ali ktera žena, ki ima deset denarjev, ako en denar zgubi, ne prižge luči, in ne pomete hiše, ter .ne iše skrbno, dokler ga ne najde? In kadar ga najde, pokliče prijat-lice in sosede, rekoč: Veselite se z menoj, ker sem našla denar, katerega sem zgubila. Tako, vam povem, bo mod angeli Božjimi veselje nad enim grešnikom, kteri se spokori. Vzgled našega Gospoda potrdi nas še veliko bolj. v misli o božjem usmiljenju, kakor pa ti dve priliki. Dovolil je namreč k sebi cest-jiiinnrjem in grešnikom, da bi. ga poslušali. l)a, ponižal se je celo ž njimi pristopiti k mizi, jedel in pil je ž njimi, kakor bi bil eden njih, da bi jih učil in v naukih poterjo-val, da bi rešili svoje duše. On v resnici dela, kakor dobri pastir: ne straši se nadležnosti, ne trpljenja, ne bolečin, kader treba dobiti izgubljeno ovco. Raduje se, ko jo dovede zopet k čedi in povabi svoje prijatelje, da bi se ž njim veselili. V naslednji priliki o zaprav-ljivcu spoznamo, kako usmiljeno naš Gospod vsprejema spokorhe grešnike in jim odpušča: In rekel je: Neki človek je imel dvoje sinov in mlajši njiju je rekel očetu: ,,Oče", daj lni del premoženja, ki meni gre. In razdelil jima je premoženje. In črez nekoliko dnij potem je mlajši sin, vse pobravši odpotval v daljno deželo, in ondi je raztrosil svoje premoženje, razuzdano živeč. In ko je bil vse zapravil, nastala je velika lakota v tisti deželi, ter je začel .stradati. In šel je in pridružil se .nekemu mestjanu tistega kraja, in ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past. In želel je svej trebuh napolniti z lušinami, ki so jih svinje jedle, pa mu jih nihče ni dal. Sel pa je sam v se in rekel: Koliko najemnikov ima v hiši mojega očeta obilno kruha, jaz pa tukaj lakote poginjam! Vstal bom ter šel k svojemu očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa in vpričo tebe; nisem več vreden, da bi se tvoj sin imenoval, naredi me kot enega svojih najemnikov. In vstavši je šel k svojemu očetu. Ko je pa še daleč bil, zagledal ga je njegov oče, ter bil usmijenja ga-nen; in pritekel jo in se oklenil njegovega vratu in ga poljubil. Sin pa mu jo rekel: ,,Oče, grešil sem zoper nebesa in vpričo tebe; nisem več vreden, da bi se tvoj sin imenoval.1 Oče pa je rekel svojim hlapcem: ,Hitro prinesite najlepše oblačilo in oblecitc ga in denite mu prstan na roko in črevlljc na nogo, in pripeljite pitano tele in jo zakolite, in jedli bomo in se gostili: zakaj ta moj sin je bil mrtev, pa je oživel; izgubil se je bil, pa se je našel." In začeli so Se gostiti. Njegov starejši sin pa je bil na polju. In ko je prišel in so bližal hiši, slišal je godbo in ples; in poklical je enega hlapcev, in ga vprašal, kaj bi to bilo. In on mu je rekel: Tvoj brat je prišel, in tvoj oče je zaklal pitano tele, ker ga je zopet, zdravega dobil." On pa se je razjezil in ni hotel noter iti. Njegov oče je torej ven šel in ga začel prositi. On pa je odgovarjajoč rekel svojemu očetu: ,,Glej" toliko let ti služim, in nikoli nisem pristopil tvoje zapovedi, in nikoli mi nisi dal kozliča, da bi se s svojimi prijatelji gostil; ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je zažrl svoje premoženje z nečistnicami, zaklal si mu pitano tele! On pa mu je rekel: Sin, ti si vedno pri meni, in vso moje je tvoje; gostiti in veseliti se pa je bih i . potrebno, ker ta tvoj brat je bil mrtev in je oživel, bil so je izgubil,, in se je našel." Mlajši sin v priliki je razvidno človek, ki živi nekaj časa dobro življenje, zadovoliti hoče vsem zemeljskim radostim in strastem, a polagama izgreši stezo kreposti. Pač mnogo tacih zapravljivih sinov je tudi med nami, ki zapuste hišo svojega nebeškega Očeta. Hodili so nekdaj redno v cerkev s celo svojo družino. Prejemali so sv. zakramente. Mir in sreča je bila ž njimi. Sinovi in hčere iste družine so obetale biti čast in dika svojih roditeljev. (Je se sedaj ozremo po njih z žalostjo uvidimo, da se ta ali uni družine ogiblje hiše božje. Tuji so Jezusu Kristusu, katerega so prejemali tako pogostoma, kateri jih je napajal š svojo sladkostjo in blaginjo. Od kod ta velikanska iz-preinemba? Mislimo, da so začeli opuščati molitev in priprava njih za sv. obhajilo je bila bolj in bolj zanikrna. Prišle so izkušnjave, priče s« bili slabih vzgledov in ubogali so slabe nasvete. Domišljali so si, daleč od očetovega doma dobe gotovo veselje in Ra- dosti brez žalosti, sladkosti življenja brez konca. Zapustili so hišo božjo in odtegnili so se mizi božji katera je sitila z veseljem njih mladostna srca. Pohotno je tratil premoženje mladi zapravljivec, bil je v zadregi med tujci brez prijatelja. V silni bedi ponudi so sam možu iste dežele v najem, kateri ga pošlje na pristavo past svinje. Kaj pa okušajo taki katoličani, ki opuščajo molitve in stikajo in se pehajo za denarjem, in služijo svoji ošabnosti in grešnim željam? Oh vemo, česa si pribore. Navadno jim je življenje nadležno, kmalu jih pokrije prezgodnji grob in njih ime se izgubi iz zemlje brez časti. Kdo zmore povedati koliko izgubi grešnik ki se odteguje božji mizi? Na zemlji zapravi spoštovanje in prijateljstvo pri božjih prijateljih, pri onih častnih osebah, katere časte angelji, ker žive po volji svojega Stvarnika. Zavrže od sebe blagoslov umirajočega očeta, umirajoče mater. Izgubi mir vesti in večkrat i zdravje i upanje srečne smrti. Kaj izgubi v nebesih? Nespametno se odpove pokrovitelstvu svetnikov in an-geljev, zaslugam svojih dobrih dejanj. Vklone pa vrat peklenskemu žrelu; izgubi pravico slavno nebeške domovine in njegova duša je onečišena z grehom, je Bogu nedopadljiva! Ni ga bilo večjega ponižanja za Izraelca, kakor pastirčevati pri svinjah, pri tujcu, pri majikovalcu. I grešniki so hudičevi hlapci; žive po njegovi volji, njegovi so, in kakor je hrepenel zapravljivec nasititi se z oluški, ki so bili za svinje, tako in jiič drugače nizki so grešniki. Njim ne gre za čast, zado-volni so, da strežejo svojim živalskim strastem. Ni nam znano, kaj se je godilo na očetovem domu, ko jo sin pobaral po srojitfciV&čini; in kaj ko se mu je odštel njegov del. Pač pa si moremo misliti kako je bilo. Oče se je razjokal in razsrdil radi sinovega obnašanja. Tako je moralo biti tako jevm.no-gokaki družini. Roditelji pretakajo grenko solze in nejevoljni so z ne-hvaležnostjo svojih otrok. Zakonske osebe se sramujejo in žalujejo, ker so njih drugovi nezvestim nesramno žive. Gorje mu, kdor poplača ljubezen, z. nehvaležnostjo. Bog gotovo sliši pravične, pa žalostno tožbe pobitih roditeljev. Kako pa misli Jezus o upornih grešnikih? zdi se nam, da ga, šimo z oltarja reči: ,,Redil sem otroka in zaničeval me jo! kaj bi moral storiti zanj, česar nisem storil?" Najlepši primer, kakor se obnaša Jezus proti grešnikom, nam je obnašanje kralja Davida proti svojemu sinu Absalomu. Ko je Absalom globoko razžalil svojega očeta, rova" je z vso silo proti njemu. Zbral si je vojno, da bi premagal očeta, ter polastil Se prestola. David je imel na svoji strani vojno, da bi se branil Absalomu. Ko je kraljeva armada ponosno korakala mimo Davida v boj, ni jenjal starček ponavljati poveljnikom in vojakom:,,Rešite mi mladeniča Absaloma!" Končala se jo vojska in Absalom je bil zmagan. Absalom sam je umrl na krvavem polji. Poročniki so poročili o izidu vojske. ,,Je-li mladenič Absalom zdrav?" vpraša David prvega poročnika, a ta m« ni odgovoril. Dospe drugi poročnik, in David ga povpraša: ,,Kako je mladeniču Absalomu?" In ko zve, da je mrtev, polasti se ga nenavadna žalost. Prišedši iz stanice glasno zavpije: Moj sin Absalom, moj sin Absalom, da bi hotel Bog, da umrjem za te. Absalom moj sin, moj sin Absalom. Tako je božje usmiljenje. Bog sovraži grešnika radi njegovih grehov, ob enem ga pa ne neha ljubiti, saj je njegov otrok. Ta ljubezen Jezusa Kristusa kaže se v drugi podobi. On gre za izgubljeno ovco. Kdo nam more povedati kolikokrat in po kolikih potih govori na srca zapravljivemu sinu? Govori mu po svojem duhovnem pastirju; po tihem glasu njegove vesti, včasih po kaki strašni dogo-dbi. Pogled na duhovnika, na bogaboječega katoličana, prizor božjega svetišča, pogreba, sprevoda— vse to služi dobremu pastirju, da vabi k sebi izgubljeno ovco. Kaj bi rekli o potrpežljivosti vsemogočnega Boga do grešnikov? V naših dneh vidimo ljudi v viso-cih častnih službah, katerim ni druzega opravila,, kakor pro-gau-jati Cerkev in pohujševati človeštvo s svojimi izgredi in vendar jim Bog daruje dolgo življenje. Tako je bilo tudi pri očetu zapravljivega sinu. Ven in ven je jokal, upal in molil in dan na dan bi ga lahko videli na hribčku nad potjo, ki je vodila v deželo, kjer mu je bil sin v siižnosti in bedi. Na vsa-cega se je obrnil, ki je prišel od iste strani; zrl je čez ravan, ki bi se vtegnil vrniti zdaj pa zdaj nesrečni mladenič. Ljubezni, upanja in potrpežljivosti žalostnega očeta nas sv. Cerkev spominja, ko moli za svoje zaslepljene otroke v ad-ventu, postu sleharni dan, kažoča grešnikom odprte roke krvavečega Rešitelja in razpostavi j ajoča dar Kalvarije na oltar, da bi se izpre-obrnili. Vedenje milega očeta nas tudi spominja vedenja premnozih žalostnih roditeljev, katere vidimo dan za dnevom tekom množili let moliti pre.l podobo Jezusovega srca, ali pred kipom žalostne Matere za svoje razuzdane sinove in hčere. Naj le prosijo, naj ne prenehajo, ker Bog je usmiljen. Zapustili smo zapravljivega sina tako daleč od domain rojstne zemlje pri svinjah, pustili smo tam hlapčeta pri krutem gospodarju. Stanje se mu je tako poslabšalo, da mu je pretila smrt lakote. Zdaj, zdaj začne premišljevati in žalostno zastoče: ,,Kolikim najemnikom v hiši mojega očeta prestaje kruh, in jaz ginem tukaj lakote!" Blažen trenutek, ko obišče Vsemogočni grešnika z boleznijo ali ubožtvom, ali ko ga opomni, da mu je v kratkem umreti in vstopiti v hišo večnosti! Ko bi dalje ostal razkošni sin v isti. deželi, pokosila bi ga brezpogojno' neizprosljiva smrt, a rekel je: ,,Vzdvignil se bom!" Bržkone je prelival grenke solze, bržkone je pomišljal dolgo, predno se je odločil reči: ,,Vz-dvignil se bon)!" Saj pa jo bil tudi res jako nehvaležen in očeta je hudo Žalil! In zopet, mislil je sam pri sebi, kako naj dospein v svojo oddaljeno domovino? Kako naj se pokažem svojim nekdanjim prijateljem? Kako naj potolažim očetov srd? Dobro je tudi vedel, da je zapravil celo svoje premoženje in da nima ničesar več pričakovati od rojstne hiše. Ko Vsemogočni v svoji milosti obišče grešnika z boleznijo, z vzbudenjem vesti ali kader kako drugače človeka skuša, takrat se grešnik vstraši težave, pričakujoč poravnave s svojim Stvarnikom. Kako pravi, mi je izpraševati vest? Kako mi je mogoče odkriti duhovniku svoje najstrašnejše grehe? Kako mi jo začeti moliti? Kako mi je mogoče opustiti prepovedana dejanja, ki so mi, rekel bi, druga narava? Predolgo sem zlorabil božje usmiljenje; mojih grehov je toliko, da so mi ne more odpustiti! Dve misli sti navdušili zapravljivega sina, da se je vzdvignil in vrnil. Domači kruh mu je bil všeč! in po vsem tem, oče, katerega je razžalil, je bil še njegov oče ; če bi mu ne hotel dovoliti prisesti k svoji mizi, znabiti bi ga vzel v službo. Večkrat tudi grešnike odvrača misel in sramota velicih grehov, da se ne vrno v cerkev, kjer jih jo redil nebeški kruh v srečnejših dneh. Ta kruh jih je krepčal telesno, miril in razveseljeval njih duše z upanjem slavnega vstajenja. Pogostoma so primerjali sladkost nebeške mane grenkosti kruha, ki se daje nečistim živalim. Sveta mana jim deli mir, ki presega ves um, a veselje čutnega sveta jim le pomnoži lakoto: ,,in tukaj poginem lakote". ,,Vzdvigniti sediočem in vrnem se k svojemu očetu." Bogu je do-padljivo, da ga kličemo Oče; da, saj nam celo veleva obrniti se do njega s prošnjo: ,,Oče naš, kateri siv nebesih." Njegovo ime je: ,, O č e usmiljenja, Bog vse tolažbe", in njegov sin, kateri se je včlovečil sam, kateri se je imenoval Jezus ,,krotkega in ponižnega srca." Grešniki naj tedaj reko: ,,Vzdvignil se bom in vrnem se k svojemu očetu." Hodi, o grešnik k svojemu očetu! Svojega obličja ne odvrne od tebe. Največja težava na grešnem potu do izpreobrnitve je reči: ,,Vzdvignil se bom!" Brez dvoj be, kakor se jo obotavljal zapravljivi sin na potu proti domu, ko je jokal za svoje grehe in navduševal so za težavno pot, tako nekako je s skesanimi grešniki. Pokora jih straši. Naj vpre oči na Križanega, ki mu steguje roke, naj prosi pri podnožji Marijinega kipa pomoči; ko j bo spoznal, da ga je njegov oče zapazil iz dalje, da mu pomaga s svojo milostjo vrniti se. Naj poklekne pred duhovnikom in naj reče z zapravljivcein:,grešil sem, več nisem vreden imenovan biti tvoj sin." Kmalu izve, da je dobil svojega Očeta, da mu je odpustil vso velike" in brezštevilne grehe. Na ta dan je veselje v nebesih, a veselje tudi na zemlji za duševnega pastirja, za prijatelje, skesanega grešnika. In največjo veselje pa je za grešnika samega, ker je čist grehov, ker je dobil pravico nebeškega kraljestva in ker mu je dovoljeno vdeležiti se telesa in krvi Kristusa. Boga naj hvali zdaj in časti, ker je dober in usmiljen. Naj se večkrat po dolžnosti pripravi za sv. obhajilo in vstrajal bo do konca v službi Jezusa Kristusa, našega Rešitelja in Očeta. Amen. Nekaj o odprtju reservacij. Odprtje reservacij (indijanskih zemljišč) v korist javnemu 'naseljen ju belih ljudi nudi prav mi-koven prizor. Indijanski rodovi imajo še neizmerno zemlje, kjer po svojej starej navadi love in po-jajo divjačino. Zvezna vlada se resno trudi, da bi te djvje rodove olikala in jih prenaredila v pridne poljedeljce in si tako vsako leto prihranila veliko denarja. Preskr-bljevati mora namreč te divjake z mesom, moko in drugimi potrebnimi živili. Nekaj rodov jo že pregovorila, da so ji odstopili svojo reservacijo pod pogojem, da jih je preskerbela z zadostnim živežem za tri lota, da jim je pustila vsa-kej rodovini po 160 oralov zemlje in zraven tega še dala kravo, konja, vso poljsko orodje in seme za setev in nekaj denarja vsako loto. Poslala jim je tudi agenta, ki naj bi jih poučeval v poljedeljstvu. Pridobljeno deželo razdeli vlada na jednake dele do 170 oralov in jo prepusti ob določenem d nov« belim naseljencem. Do dneva otvoritve (odprtja) so vse meje za-sedane z vojaki, da bi so nikdo m' vtihotapil v reservacijo in si osvojil najboljšega zemljišča. Ko pa pride določen čas, se na dano znamoje vojaki umaknejo in čakajoča množica od 50—100.00" ljudi dere peš, na vozeh nakonjil) v odprto deželo. Drve se hitro, kakor bi šlo /-ii stavo; vsakdo ho$®i biti prvi na najboljšem delu dežele. Kakor hitro kodo dobi prostor, l šest odrašenih krstil. Lansko jesen je tudi neki duhoven menihe in nune sem pripeljal, vsi so Nemci.' Ilrano dobivam pri nunah, Zastnui meno ni treba prav nič skrbeti ker mi ni nič hudega J® trpljenja tudi .imam nikacega. Priporočam se Vam v molitev! -— Platno in vsa oblačila dajte otrokom; zame ni treba hraniti. Da bi pa sem pošiljali, se no izplača, ker veljalo bi vas trikrat več pošiljanje, kakor je blago vredno. Denarje, če jih silno ne potrebujete, dajte v hranilnico, da bodo naloženi za JVIarijanine otroke, tako, da dobi vsak jednak del. do 24. leta ne sme nobe den denarja ven vzeti, razun če hi bila huda sila in če bi se kdo ženil ali možila. Ce pa bi kateri izmed njih umrl pred tem časom, potem se tisti del razdeli med žive. Storite tako, kakor vam rečem, nikar si ne pustite od družili misel nepokoja delati. Pošljite denarje Govedarjevemu gospodu, oni bodo vse prav storili. Moje denarje, katere so za prodane reči prejeli, bodo meni poslali. Bog vas obvaruj in podpiraj svojo milostjo. Lorenc. Na cedilu so ostali. v (1'rtica i/, ffraničarskitgtt življenja.) Prijazna krčma stoji poleg mitnice na meji, kjer nehava kraljevo gospodstvo bavarsko in se začenja zemlja avstrijska. Vse je tiho, vse je mirno v tej idiličnej sainini. Planinski orel kroži mogočno v sinjem ozračji in bistrooka koza meri brzo svoje korake čez strme skale in prepade. Lahkonogi turist pride včasih v samotni gorski kraj, da se otrobi mestnega prahu in navžije krasote planinske, dru- u pa j o čez gorsko sedlo ni avstrijski, ni bavarski stražniki. Prekanjen je ko lisica ta velikan. Dobro vedo, da jo je unesel že večkrat čez mejo z zavitkom lepo dišečih smodk ali polno čajno tobaka, a zastonj je bil ves trud, da bi zasačili drznega tihotapca. Dokaj časa nikdo ni verjel ni, da bi bil milooki fantalin zmožen tihotapstva in drugih zvijač. Neke temne viharno noči, ko bi se niti pes ne upal izpod strehe, zasledi avstrijski graničar Načeta s sumljivim zavitkom na hrbtu. Hipoma jo vreže za njim, in akoravno teče, kolikor ga noge nesd, vendar je tihotapec vedno precej korakov pred svojim preganjalcem. Graničar ustreli za bežečim, a ne zadene ga. V tem trenotji pa izgine ,,Ovčji Nace" kakor bi se vdrl v zemljo. Čudom so se čudili drugi gra-ničarji, ko so zvedeli, da je dolgi ovčji pastir tihotapec, še bolj so se pa čudili njegovej prekanjenej butici. Seveda, o tem je mahoma zvedela i bavarska gosposka. Vse vprek je govorilo o zvitem tihotapcu na bavarsko-avstrijski meji. ,,Ovčjemu Nacetu" bilo je to toliko mari ko lanski sneg. Meni nič, tebi nič, zahajal je v krčmo stot smodk tako, da me vi vsi skupaj ne zasačite?" Graničarji se »pogledajo to za-slišavši; nemogoče se jim je namreč zdelo, da bi mogel, akoprem prekanjeni ovčji pastir storiti kaj tacega. Stavijo torej z Nacetom stavo, po katerej bodo plačali oni sod bavarskega piva, ako se mu stava posreči, sicer pa 011, ako se mu stava ponesreči. Buzarona! Hej, danes je živahno pred mitnico, patrOle odhajajo na delo, pomnožene z bavarskimi graničarji, sicer ne briga tobaško tihotapstvo v Avstrijo, ki pa hočejo sedaj radi stave pomagati avstrijskim svojim tovarišem, da vjamejo Načeta. Trije možje stražijo danes 11a postaji, da celo gospod nadzornik stoji vse dopoldne na straži. Po vsej meji stoji veliko graničarjev, katerim je zabraniti, dajo prekanjeni lisjak ne unese. Kako si nia-nejo suhe roke! Ej, saj je pa danes tudi nekoliko drugače v gor-skej samim nego sicer! Prej tihi in otožni kraj, dobil je mahoma veseleje lice. Vsi posli, kar jih ima krčma pri mitnici s krčmarico vred stoje na cesti pred hišo radovedno pričakujoč, kaj se bo zgodilo. Danes ne more nobeden de- pri mitnici, popeval ondi in ple-1 lati< vsem roji le stava po glavi. sal, da je bilo veselje. Denarja imel je vedno toliko, da je živel, kar je najbolje mogel. Krčmarjeve duše boljša polovica sklepala je po svojej logiki celo, tla je le oni capin, ki ima prazen žep in dolžen ostaja. Mož njen, ponižna in potrpežljiva duša tudi ni imel nič proti temu, kar so ukrenili mati j krčmarica. Huda žeja prisili Načeta nekega Konce prihodnjič. Blaine noče biti predsednik. tel je v in profesorjev ter le 21 zdravnikov. Neka, 25 let stara ženska v Leward, Nebr., porodila jc trojčke, ki so vsi zdravi. Kapslta kolonija iz južne Afrike razstavila bode prihodnje leto v Cliicagi 10.000 karatov nebruše-nih diamantov. Kultura Indijanov v Ameriki razsodi se iz tega najbolje, da znate komaj 2 tretjini angleško pisati in brati. V Brazilji umre povprečno na dan 300 ljudij na žolti zimnici. Država Georgia plača letno 4000 dolarjev, K°t penzije udovam, v vojski ubitih vojakov. •:<• Prvi parnik v Ameriko prišel jc pred 52 loti iz Angleškega. nek mož v poljskem jeziku pripovedovati: Vi ste 11am prodani;pel-' jalismovas skozi les, da pota na veliko cesto ne bi našli in ko bi kateri izmed vas uteči hotel, postrel-1 jeni bi bili vi vsi. August Flower' Hon J. W. Fennimore je okr. Drugi dan je prišel gospodar, j nadzornik v Kontu Co., Del., in pv gače ni semkaj žive duše. Toda I dne, da 2opet pride v krčmo op-njega dni bilo je vse drugače tu. Glasovi harmonike doneli so če-stokrat iz prostorne gostilnice, zarno vincc smehljalo se je po lzpi, narodne poskočnice mili glaski kipeli so iz ust veselih pivcev in se razlegali daleč okrog po temnih šumah in lesih. Voz za vozom stal je pred mitnico in graničarji so imeli dela kiu- največ. Tu stika jeden z želez-luni drogom, da bi se prepričal, 3° H ni kaj obdačljivih stvari j v slami ali senu, tamkaj brska drugi po skrinjici pod sedežem, tretji Zopet meri lesene hlode. Debelo-^'ebušni Bavarci dačijo avstrijsko v?no, avstrijski uradniki povprašujejo po smodkah, tobaku in drn-g'li stvareh. Mej tem se okrepčajo upehani konjiči in vozniki odidejo v krčmo si poživijo premrle ude pri ko- ^arcih rajnega viuca ali črnega bavarskega piva. Ko je vse obda-eeiio, vsedejo se i graničarji k ■^o zasluženi kapljici. Kot zvesti Prijatelji in varuhi postave bratijo so tu Avstrijci in Bavarci, pevaje veselo pesmi. Onim, ki služijo 11a i, godi se dobro, ali njim, morajo stražiti po noči, njim, ki k' morajo laziti okrog, njim pre-lc'° ves humor. Veselo popevke 110 glase se iz njihovih grl. V užji in viharji morajo čestokrat ''oditi po strmih gorskih klancih ln »-ebrih. Marsikdo vrača se s "dapolnih potov na pol mrtev in 'J|°d ko smrt. Ali sveto je opralo, sveta je služba njihova in iz Polnjevati jo morajo brez ozira 11a «dr avje. kasači li graničar tihotapca, Plačan je trud njegov, ako ne, iz-P°1 njena je dolžnost. Potepuhi ne ^gajo se tu dosti za tihotapstvo, yoliko manje, kakor kjer si bodi ^lugje. Jednega pa imajo graniti na piki že dlje časa, nekega volikanskega ovčarja namreč, kakemu pravijo ,,Ovčji Nace". eiUu 1,Ovčjemu Nacetu" ne za- lakniti si suho grlo. Credo ostavi 11a pašniku in jo izroči v varstvo malemu dečku. Prišedšemu v krčmo, zdi se 11111 takoj, da bo danes nekaj posebnega v samotnej gostilnici. Mati krčmarica nastavili so sod bavarskega piva, ki je ravnokar došlo. Velika družba nadzornikov in uradnikov avstrijskih in bavarskih sedela je krog lesenega omizja in vidnim zadovoljstvom srebala ve-likogermansko tekočino, dobri ječmenčekov sok. Pri tej priliki bile so seveda nadležne graničarske žvirce dobre volje. Sitni in jeznoriti stražniki postali so mehki kakor hruške in peli, da je bilo kaj. Tudi "Načeta sprejeli so drage volje mej se. Sicer so brili vzlasti mlajši graničarji neslanosti ž njim, ali Nace kazal so je danes jako veselega, dal so zasmehovati in povrhu tudi sam pel in počel vsakoršne neumnosti. Izpivši tretjo kupico prime zaprašeno kitaro, obriše jo s komolcem in zagode srce božajočo narodno poskočnico, da so se jele debelo j krčmarici kar noge vzdigo-vati, akoravno ni tehtala nič manje, kakor dvesto funtov. ,,No, taka prijaznost zasluži priznanje," deje zadovoljno krčmarica in veli natakarici, naj prinese veselemu godcu liter bavarskega piva. ,, Bog Vam povrni'' pravi Nace, Vaša darežljivost mi je jako dobrodošla, nimam ga namreč pe-neza. Zato bomo pa, danes pili na upanje." ,,Kdor nima nič, je capin," povzame naglo mladi graničar in suhotni graničarji začnejo 11a vse pretege zasmehovati ubogega ,,Ovčjega Načeta." Nekdo ga celo vpraša, jeli 11111 tihotapstvo ne prinaša več dobička. ,,Haha!" vsklikne Nace, ,,še Sam se jo pismeno izrazil sledeče: ,,Nič bi me ne moglo pregovoriti, da bi se začel še enkrat bojevati za predsedništvo. Sedaj som v 63. letu svojega življenja, konci bodočega predsedništva bi bil star 67 let; dobro vem, da bi ne mogel preživeti naporov teh 4 let, ko bi bil tudi imenovan kandidatom in bi bil izvoljen. Nikakor nisem neveščak v tej zadevi, znane ' - Pri bavarskem kralji Otta, opazili so že večkrat vidna znamenja nezdrave pameti. * V Rapid-city, S. D.,, nahaja se toliko volkov, da morajo prebivalci v arno imeti vrata zaprta da bi jih ne napadli. - Na celem svetu je 147 vseučilišč. * V Persiji razsaja še vedno strašna kolera. '■■ Sibirsko železnico zidala bode ruska vlada sama, kakor je sklenila. Minister javnih občil začne takoj graditi progo iz Cebljabinska v Tomsk. Začelo se je tudi nadaljevanje železnice iz Vladivostoka v gravsko, katero grajenje se jej bilo po zimi pretrgalo. kteri je zapovedal, da naj se nam delo odltaže. Štirje oboroženi možaki spremijo val i so nas na delo, ltoje je bilo, kamenje lomiti. Za hrano dobili smo surovo osoljeno slanino, črni Kruli in kavo. Vsak dan smo 111 irali delati od zjutraj 7. ure do večera 7. ure. Kadar pa nisem mogel kacega kamena vzdigniti, da je bil pretežek, neusmiljeno jel me je pretepati neki črnjenec, da sem ga slednjič moral vzdigniti. Istotako se je godilo mojim tova rišem. Jeden izmed nas hotel je uteči, na kar so streljali nanj, da je mrtev padel na tla. Tako se nam je godilo celi teden. Navzlic hudemu trpljenju in pa pičli hrani pa nismo niti beliča denarja dobili. V temnem mraku poskrili smo se za skalovje in nagloma pobegnili od grozno te farme (kmetije). Niti pičice hrane nesmo imeli vsi skupaj, le tu in tam sprosili smo kak košček kruha in požirek vode, včasih tudi mleka.Razumeli nismo jezika, popraševali smo v jednomer za Novi York. Dobri ljudje so nam vedno rade volje pokazali glavno cesto, po kateri smo srečno dospeli do Novega Yorlta. Naj-preje sem si skušal zdraviti raz-bolene noge in šele zatem našel som dobrega rojaka Kosinsltega, ki me je jako prijazno sprejel. živi v Doveru, sedežu okrajnega glavarstva in glavnem mestu države. Okrajni nadzornik je poštenjak devetinpetdesetih let in govori sledeče: ,, Rabil sem Vaš ,,August Flower zaporedno več ,,let za svojo družino in za svojo ,,osebo in sooznal, da mi več ,,koristi, kakor katerokoli drugo ,,zdravilo. Nadlegoval me je, ka-,,kor bi imenoval suh glavobol. ,, Zadaj me začne naprej ^lava ,,boleti; glavobol se nato razširi ,,čez celo glavo, da slednjič zbo-,,lim in začnem bljuvati. Včasih ,,sem po jedi tudi zabasen, čutim ,,težave v dnu želodca in se mi ,,kislo vzdiguje v grlo in usta. ,,Ko začutim, da se ima to zgo-,,eliti, vzamem malo August Flo-,,wer; to me olajša in jo najbolje ,,zdravilo, kar sem jih ltedaj rabil ,,proti takim boleznim. Zategadelj ,,ga jaz rabini in priporočam dru-,,giin, kot najbolje sredstvo proti ,,neprebavljivosti, i. t. d. G. G. GREEN, jedini izdelovatelj Woodbury, Now Jersey, U.S.A. Nasvet poletnim izletnikom. Ako hočeš napraviti izlet, ftd katerega bi imel korist za celo-življenje, kupi si vožnje listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseh glavnih železničnih postajah Združenih držav in Kanado via Northern Pacific železnica proti Yellowstone Natianal Parku, Po-cifičnem obrežju in Alaski. Izletniki imajo na Northern Pacific železnici ugodnost prve vrste v krasno opravljenih vozovih, jedilnicah in razkošnih Pullmanovih Iz starih kitajskih knjig je raz vidno, da so v Kitaju že mornarji magnetno iglo aii kompas 2100 let pred Kristusom, torej še prod Abrahom. spalnicah iz Chicago, St. Paula in xr . -i- . I Minneapola proti Moutani in Paci- V so stvar noiasmli smo za to; ,■•. 1 - • 1 • 1 1 J i tionem obre/.ju brez menjave med pristojnim oblastuijam, katera pa j potjo, in to zlasti v Pullmanovih iksso hotela nič o tem slišati in se J spalnicah iz St. Paula in Minnea- no/nftli izgovarjala, .la ne poznajo nobe- H" ,v Vellowstone Park, poznan | 0 J 1 J j Prizori med potjo so najdivneji, nega, jednacih imen. ki se sploh nahajajo v sedmerih Večkriit se pripeti tu in tam j državah, skozi katere teče želez kaj jednacega, ker. ljudje, ki ni-! niča. Krasna gorovja, potoki, do- so m i težke dolžnosti predsednika. k;),u 1oga m so zasačili v Ljub- Ker bi jaz tem zahtevam no bil kos, bi imenovanje (za predsednika) odklonil, ko bi mi je tudi ponudili na zlatem krožniku." To je seveda čudna izjava obče-spoštovanega moža, o katerem vemo, da je že leta hrepenel po vzvišenej časti predsednika. Morda je res njegova nabolehnost temu kriva — še bolj gotovo pa mu je j maj o v Ameriki ni znancev ni pri -Ponarejeni bankovci. Začet-1 jatelev, prehitro verujejo slepar- ,.J." ljani dva Laha, bržkone zidarja, katera sta izdajala prav dobro ponarejene bankovce - petdesetake. Tn dva moža pa nista teh denarjev sama ponarejala, ampak je dobivala v Vidmu, kjer je bila kar cela tovarna za izdelovanje ponarejenega denarja. Da jc to res, vidi se že iz tegq, da so tuji Lahi izdali v Celovcu, Gradcu in Ljub- nasvetovala pamet, da nai se še ,„. ,. < • 1 ' J nem prav take ponarejene petdese o pravem času umakne iz volil- t i.„ 1, 1 1 • 1 , • ■ o 1 take, kakor v Ljubljani. Spoznajo nega boja. Sešlo se je namreč že 80 prav ^ popir jo malo bolj več državnih shodov, da so se po- ^ tigk pa lnaI() bolj svetol. govorili o bodočem predsedniku in povsodi so se z malimi izjemami izrekli ali za HarriŠona (republikanca) ali za Clevelanda (demokrata). Ta dva veljaka si bodeta tedaj najbrže stala nasproti v novembru. Volilna borba bode gotovo vroča. Od zadnjo predsedniško volitve se zdatno niso pomnožili niti demokratje niti republikanci; vsaka najmanša napaka bode pogubonosna za jedno stranko. Raznoternosti. Po najnovejših računih umre Ponoči jih skoro ni bilo mogoče ločiti od pravih drugače nego po številkah. Bankovci imajo serijo D 52 in št. 300.222. skim agentom. Za kratek čas. v X Ženska hudomušnost. Julka: ,,Zaročila se bodem s poštnim uradnikom!" Milka: ,,Bcži 110, beži, Julka, njegovi poljubiti imajo vedno okus po gumiju od poštnih znamk!" X Razloček. Pisatelj: ,,Gledite, mojej zadnjej burki se je občinstvo prav iz srca smejalo!" v Ocenjevalec: ,,Zalibog, samo posmohovalo!" line, jezera in planjave se vrste prav hitro jeden za drugim, da razvedrujejo turisti, ki so hoče zanimali za poljedelstvo, rudarstvo, obrtuost in druge zanimivosti, ki se nahajajo v obširnem Severo-zatonu, . Slavnosten venoc izleta v Se-vorozaton je vsekako obisk goJ-lowstono Parka, dežele gorkih vrcl-cev, naravnih (geysers) in krasnih sotesk, in Alaslte ž njeniimi brez* končnimi morskimi, sneženimi vrhunci, indijanskimi vasmi in velikanskimi lcduiki, Ako se želi kodo natančneje poučiti o tem nasvetu, nr.i lahko postreže Charles S. FEE, glavni agent za potovalce; N. P. H. R. St. Paul, Minn, z lično knjižico s podobami ,,Woonderland" in brošuricami o Yellowstone Parku in Alaski. j Sleparski agenti. samo pri THE BOSTON. na celem svetu c M. Tobolewski sledeče pripoveduje: Dospel sem 13.1.111.s parnikom , ,Rugia" v Novi York. Skrbno sem dela iskal. Naposled dobim naslov do gg.Karlein & Lie-bert, 28. Greenwich ulici. Le-ti preskrbeli so mi delo pri neki železnici z dnevno plača $ 1-50. Toda povedali neso nič, kje imam + Fotografija. Polkovnik: ,,Ali! Hlače nc veš, pred katerim moraš ob-1 vsakdanje noše po ct. so dobijo stati;" Novinec: ,,Seveda vem; ] pred gospodom poročnikom, go- I spodom stotnikom, gospodom pol-1____ i kovnikom.. .." Polkovnik: .,No, i lTre pppravlja in zaznamuje v butec, ali ne poznaš svojega pol-1 kratkem času in zagotavlja dobro kovnika; kako so ti ga opisali pri |de!o: Rohrer, urar 11a Main Street, večernej šoli?" Novinec:,,Gospod ■ 38 milijonov ljudij delo pričeti. V petek 22. aprila vedno več ko Vam zelena suknja!" in pristavi: ,,koliko stavimo, da vtihotapim jutri od poldne do dveh na leto, ali: 91.554 vsako uro, ali 3730 vsako uro in 6211a minuto. Vsak udarec nihala pri uri naznanja smrt enega človeka. ~ Srednja starost človeka je 48 let. Četrtina ljudij umre pred 7 letom, polovica pred 17. Od desetih tiso-čev le eden dočaka 100 let, od 5000 samo eden 90 .let in na vsakih 100 ljudij pride le po ena oseba; ki dočaka 60 let. Oženjem ljudje žive dalje nego neoženjeni. Od 1000 ljudij, ki dočakajo 70 let, je i 3 duhovnikov, 40 poljedelcev, 33 delavcev, 32 vojakov, 29 odvetnikov in zemljemercev, 27 uči- pridružilo se mi jih je šo več in peljali so nas do nekega kolodvora. Od tu odpeljali smo se ob 8. uri zvečer in prispeli za rano druzega dne do mesta, menda z imenom Baldwin. Sedaj smo morali laziti dva dni skozi košati gozd, pod nadzorstvom nekaj možakov. Jedil nam skoro nič neso dali. Konečno prišli smo kraj lesa, kjer so stale 3 lesene hišice. Tu smo morali oddati vse, kar smo sabo imeli, celo boljša oblačila so nam vzeli. Ponočni naš stražnik bil je črnjenc, držeč samokres v rokah. Ko smo se k počitku vlegli, pričel nam je podčastnik so rekli, da je naš polkovnik dolg, jako suh častnik s prav peklensko-grdim obrazom." v - + Hitra sprememba, ,,/euka, na licih si s črnilom poinazana!" _ ,,Ali res; Pisala som!" — ,,Strašno! Kam pa že zopet!". — ,,Svojemu očku, da bi nama denarja poslal!" — „Oj, ti moj ljubi angeljček!" + Čudno računanje. Učitelj: ,,Kaj pravite, da vaš Janček še ni dosti star za šolo? Keda je rojen? Kmetica: ,, Čakaj to malo; naša sivka jč ravno sedem let stara in jc mlajša za jedno leto, kakor naš Janček; svisli smo začeli graditi štirinajstega septembra, torej je rojstni dan našega Jan-čeka šestnajstega tega meseca. " Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgljico nasproti ,,National-Bank." THE BOSTON je pripravljen bojevati se! To pomenja, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem. Velika kupčija z žepnimi urami z llerimi biseri in okrovi, iz pristnega srebra, je pri A. Rohrer-ju, juvelirju 11a Main Street. TOWER - MINN. Overalls! Povrhne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je dobiti pri THE BOSTON. Pridi in pazi v čem ti zamoremo postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni. Anderson & Korb, Ely. Opomba. Številke, rodoljubom na ogled poslane, ni treba vračati, marveč razdele naj jih mej prijatelje in znance. Ako kateri naročnik kake številke ni prejol, blagovoli naj se obrniti do upravništva, ki mu jo takoj brezplačno pošlje. Mnogo je vprašanj, kako naj bi naročniki poslali denar, ki ne znaša okrogle s.vote. Naznanjamo jim tem potom, da lahko \ in tudi -A- dolarja v markah (stamps) pošljejo. Ob jednem pa prosimo č. naročnike, kateri svoje stanovanje spremene, da nam vselej po dopisnici naznanijo natančno novo stanovanje, in tudi prejšnje blagovolijo nam naznačiti. ' Naročnike iz Evrope, ki pošiljajo denar po poštni nakaznici, prosimo, naj nam še posebej napišejo svoj naslov, da ne bode pri razpošiljanju pomot, kajti Amerikanski poštarji ne znajo pravilno pisati slovenskih imen. Uredništvo in upravništvo ,,Amerik. Slovenca." VREME. Lunini spremeni imajo upliv na vremenske spremene po slavnem, zvezdo slovečem T. W. Heršelji, na pr. Meseca Junija ali Rožnika d spada 1. Prvi krajec 2. dne ob desetih 57 min. zjutraj, pomeni spremenljivo. 2. Ščip ali polna luna 10. dne ob dveh 38 min. popoludne, pomeni spremenljivo. 3. Zadnji krajec 17. dne ob desetih (i min. zvečer, pomeni lepo. 4. Mlaj 24. dne ob treh 12 min. popoludne, pomeni dež. Fla/tili so sledeči gg.: Manistique, Mich. Miko Nose............. John Stefanotz.......... Joliet, 111. John Vedeits............ Kleineng, Kas. Anton Ceglar .......... Predno so kam napote FIRST Ravnatelji: I). II. ljudje 11 h v I no žele poizvedel i, |x> kateri železnici hi se najbolje vozili, potem si I til kupijo vožnje tislke za ono, ki j i in nudi naj boljo postrežbo in je naj !i i t reja. |• Kadar se toraj podaš v Chicago, ali ka- | OTIct V lllOct-, morkoli na Vstok., preskrbi se z zemlje-vidom in vožnjim redom .,Wisconsin Central" železnice. Vliiki na tej projri so vsi preskrbljeni z mehkimi sedeži, njihova oprava je spopoliijena s Pullma-novimi spalnicami, z elegantnimi saloni in jedilnicami po najnovejšem načrtu in narejene samo za našo progo: v svoji opravi so izbrane, v vravnavi priročne in pripravne in na vse strani tako popolne, da jih nič ne niulkriijuje v koinoditeti in eleguntnosti. Splošna .sodba je, da so naši jedilni vozovi najizvrslneji, kar jih je biio do sedaj sploh vpeljanih, zaščitniki te železnice imajo nanje obrnjeno vso pozornost. lirzovlaki po progi ,,Wisconsin Central" odhajajo i/ Minneapoia vsakdan ob 13'4!t popoludne in zvečer, iz St. Paula pa ob 1 'SO popoludne in T'l."> zvečer in imajo priročno zvezo z vsemi vlaki iz juga in jugozahoda. Zaradi vožnji h listkov in vožnjetfa reda, ali če si hočeš zagotoviti boljše prostore, obrni sena (i. F. McNKlIX, C. T. s T. A.. Minneapolis, Minn., ali na JAS. C. PONI),, občnega agenta za potovalce in vožnje listke, Chicago, 111. Tower, Minn. A.TVTi. o $50.000. II. A. WARE, predsednik. I). II. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. na Bacon, L. Mendenhall, II. Thomson,-T. J. Davis. A. Ware, A. D. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice se splačujejo in vplačujejo. ŽIVI SAM IN PUSTI DRUGIM ŽIVETI ! 15T 1ST raznovrstnih zelenjav, kake.- tudi sadja in sladčic, ])omeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepili pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseh kuhinjskih potrebščin. Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča Ignac Tancig Največjo zalogo v mestu ima Anderson . & Korb BRICK BLOCK, ELY - - MINN. Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goceries ali jedilna prodajalnica i. dr. Mnogo našo izvrstno zalogo in največjo izbirko mešanega blaga. narejenih prazničnih in delavnih oblek, klobukov, (kap) in vsakovrstnih obuval. čepit Vse vrste srajce in rokovice nogovice, in sploh vse spodnje iu zgornje obleke prodajajo po najnižji ceni. Pridite in poglejte! Vse uljudno povabljujemo. .T. »T. >1 UJKTVIK: CX>., Tower, Talilni. CITY MEAT MARKET, TOWER, MINN. NAJVEČJA ZALOGA MESA. Vsak dan frišno goveje in prešičje, kakor tudi suho meso; pa tudi klobase in perutnino priporoča uljudno "W. jBI. McQuade. TOWER MINN. Died. Now-York. Bloete........ $2-50 §2-50 ,1. B. NOBLE, 31. !)., ZDll A.^" > I K< Office nad JJeuson-ovo lekarno. TOWER, MINN. Gorenjavas, Kraiii, Europe. John Polenšek za župana A. S raj a............... £3-- Duluth and Iron Range ŽELEZNICA. op. fas Postaje •Stations' lK>p. 12:00 prih. Dul ut h odh. :i:ir> 10:54 Two Harbors 4:25 i):l() K Mesalm 0:04 8:22 4 . Tower 0:53 7:10 0(1 h. Ely prill. 8:05 JLY MINN. TOWER, MINN. Clias, McNaiiinrji. prodaja po najnižji ceni: živo apno, premog, seno in raznoterim krmo (futer) za domače živali. CIIAS. I.AJVG, Photograph, Tower, Minn. izdeluje: fotografije vsako verste in velikosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši. & prodaja vse vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje. a; Podpisani priporoča svojo, slovenskem u občinstvu dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlini, kakor tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Razun tega prodaja tudi slovcii-sko-angleško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsakteremudobro p«strežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Paviinom v Ljubljani v zvezi Tudi denar pošiljam v Evropo po najnižjih cenah in najhitreje. D. BLOETE 116 Greenwich Str. New-York. JAKOB SKALA, TO>v(M% - 3Iimi. Velika trgovina z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! HITRA POSTREŽBA! ) vabimo meščane, ru- Rešil je strojevodja. Harry Millerja, strojevodja, bivnjoeega v stanišču Norris v I Mil u tli u,* je nadlegovala štiri ali pei lel obupnost, nervoznost, brezspalnost, glavobol, hrbtobol, mišična slabost in mrzel, lepljiv |«)t. Štiri mesece prej, ko ga je Zllčel zdraviti dr. Speer, je bil prava reva. uničeno mil je bilo mišičje in živčevje. Sedaj pa je popolno zdrav in je pripravljen iti vsak trenutek pred sodnika in priseči, daje vse zgoraj povedano res. Dr. Speerova pisarna je v New Jork block v West Superior. Beri sledeča spričevala izmed mnogih, ki so nakopičeni v uasej pisarni od dobroznanih ljudij. ,,/elo me vosell. da dodam še svoje spričevalo k drugim o sposobnosti dr. Speera. Storim lo radovoljno, ker sem uverjeti, da je moja krščanska dolžnost, kol uda Mladeniške krščanske družbe in Epworthove zveze, dali svojo zaupnico zdravniku tolike sposobnosti, knkor je dr. Speer, da se tudi drugi okoristijo ž njegovo spretnostjo. Dve leti so me mudile najhuje bolečine; nisem mogel niti delati niti spati: tako sem bil (lognan, da sem se bal blaznosti življenje samo se mi je zdelo breme. Več zdravnikov, katere sem prašal za svet, mi ni moglo nič pomagati: mislil sem. da na zemlji ni več zdravja zame. V svoji obupuosti sem prašal za svet dra Speera, o katerem mi je pravil moj prijatelj,,da je jako spreten, bistivumen, in da ima čudovit uspeli pri zdravljenju. Kakor se utapljajoči prijema za slamico, ravno tako sem se jaz oklenil prijateljevega nasveta. Kome je zdravil nekaj tednov, SEM OZDRAVEL POPOLNO in se veselim svoje naravne moči. Zdi se mi, da bi zlahka delat neprenehoma: jed mi diši, spim tako mirno, kakor otrok. Na-vdaje me hvaležen čut, kakoršnega za more imeti samo človek, ki si je v svestl, da je bil ravno otet iz smrtnega žrela. Spretnost, ki jo je pokazal dr. 8]...... \ raziskavanju mojega slučaja, je bi in čudovito jednostavna; zdi se mi, (In mu je bila bolezen jasna, kakor dan. Pripravljen sem to spričevalo potrditi s prisego vsak trenolek. Iz srca sem hvaležen, da me je roka Previdnosti dovedla do taeega zdravnika. FKEI) .1. IIAVEN 313 Bluff Street Marquette." Marquette, v dan 25. februvarja 181)2. Na kogar bi merilo. — Pred kakimi osemnajstim meseci sem imel prav veliko hudih turov p.......... in se nisem mogel sprehajali. Prašal sem za svet najbolje zdravnike v Chicagi in drugod, ki mi pa niso od|>oinogli. Obupal sem skoro jiopolnoma da bi kedaj ozdravel. Zapazil sem slučajno naznanilo v časniku o dr. Speeru «fc Co. in čital spričevala od dobro znanih ljudij. Slednjič sem se odločil, da se mu (lam v zdravljenje, in glej, komaj me zdravi kaka dva meseca, že lahko z gotovostjo trdim, da sem skoraj jiopoluoma zdrav. Svetovai bi vsakej osebi, ki boleha na kakei bolezni, da se zateče k temu zdravniku. OEOUtiE CPA 1(1, sr. :>|(i Jackson Street, South Marquette. FILTJALE — 517 Genosce Avenue, Saginaw; 140 Washington Street, Marquette, Mich.; 415 Second Street, Ashland, Wis. C. H. OPPEI, prodaja Ar KOTNW. na debelo in drobno manufakturno blago, obleko, pokrivala kakor tudi obuvala. Obilna zaloga za rudarje in drvarje. v Oolni in indijanski izdelki. prodaja sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd. Ostrige in divjačina ugodna. ELY - - MINN. darje in gostilničarje. M. Vali ELY, MINN. VEJ ,IKA ZAIA )(i A železnino, lesenega in hišnega orodja. Tu se dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mize, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi r a k v e in pogrebe. HOTEL SHERIDAN, Tower, Minn. Dobra postrežba. Izvrstna jedila. Nizke cene. Uljudno se gostom priporoča E. E. BARNIDGE. GERMAN AMERICAN mesar, MAX SHAPIRO, -prodaja vsake vrste frišno in soljeno meso, kakor tudi ribe, perutnino in frišno klobase po tako nizki ceni, kakor drugod. Tam se občuje nemško. W. 1SHEPHARD & CO., PRODAJA železnino, n. pr. peči, kuhinjsko posodo, iu raznovrstno orod'jie-: kakor tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo. OKNA, VRATA, STEKLO IN BARVE. Izvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskih n«p*av. Oskrbljuje rakve in vse k pogrebu potrebne reči. Tower, Minn. C< Nosi Vi V .1, N C Slo jali Igla: |,V i l»ra i ski] iti eti Ua toj 8fe do 'a Oti tu zv jj da ta »v lal ki & dr i? »i t: "v. fl ei ti iV Tower Meat Market. Tu prodajamo: frišno in soljeno meso, okusne klobase in čisto mast i. t. d. Pridite in poskusite ! X.. 31. CHRISTIAN. >IcI.\MS Ac KITTO, ZALOGA A SAKOYMSTNEGA BI,A( S A. posebno RUDARSKE OPRAVE. Zaloga peči, mnogotere železnino, kosi-tarskega blaga; zbirka olja in barv, stekla, okvirov oken in vrat. Vsako vrstno sobno opravo Vam uljudno priporočamo. večja m najboljša zaloga obleke, obuval, kovčeg in torb se dobi pri: M. WEINZIERL & CO., Ur ar in trgovec z veliko zalogo zlatnine in srebrnine. Prodaja in popravlja uro zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN. Ziijate li V da Vaš dolar pri IRON RANtiE CASH STORE bo več izdal ko drueod. §1 00 ukupi 30 vati. najboljše koteninc. $1.00 ukupi 15 vati. kambrika. $1.00 ukupi 10 lb. dobrih breskev, $1.00 ukupi 30 lb. obdelanega ovsa Gotovo ako potrebuješ obleke ali obuvala manufakturnega blaga ali groserije sena ali (futra), ali karkoli druzega, vse po ugodni ceni dobiš pri M RANGE GASH STORE.