r>
\v
& I i
/ft^
I f

iu
Uredništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
UpravnIStvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'hO mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 150.
Telefonska Številka 65.
Celje, v sred, 6. Julija 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Državni zbor odgoden!
Vsled dogodkov, ki so se odigrali v Poljskem klubu minuli pondeljek in vsled nezlomljivosti slo-venskočeške obstrukcije v proračunskem odseku je sklenil včeraj opoldne ministerski svet odgOdenje državnega zbora. Ob enem je sklenil, da se izplačevanje dijet za čas teh malo prehitro došlih parlam. počitnic, ki utegnejo trajati kam do meseca oktobra, ustavi. Oficijelni razglas odgodenja se glasi sedeče: Vočigled posebnim težavam, ki so se pokazale pri posvetovanju o predlogi glede italj. pravne fakultete vsled tega. ker se je delo v proračunskem odseku oviralo in z ozirom na to, ker sedaj ni predpogojev za uspešen boj proti temu oviranju, se državni zbor na temelju cesarjevega sklepa z današnjim dnevom odgodi.
Sedaj le še kratko sliko včerajšnjih dogodkov na Dunaju in pa sodbo o možnih posledicah odgodenja! Vse kaže, da včeraj Poljski klub ni imel toli željno pričakovane odločilne seje in da je vlada že v pondeljek vedela, da za sedaj ni možno premirje s Poljaki. Pojavila se je še sicer včeraj kombinacija v tem smislu, da bi se gradnja kanalov izročila posebnemu konzorciju, katerega bi se letno podpiralo z 10 miljoni kron in po 40 letih bi postal prekop z Dunaja v Šlezijo-Galicijo last države, katera bi tudi imela pravico do nadzorstva nad tarifi. Vendar pa se vlada očividno ni niti spustila v resno posvetovanje o tem predlogu, ki bi stal državo 400 miljonov kron in bi povrh tega še ne bilo nobenih garancij za kakovost dela in njegovo izvršitev! Povrh tega se je včeraj obstrukcija v proračunskem odseku nadaljevala. V začetku včerajšnje seje je čital dr. Korošec skoraj tri ure zapisnik z vsemi stavljenimi rezolucijami, katerih je nad 500. Za njim se je oglasil dr, Hočevar k stvarnemu popravku. Najprej je govoril nemški nekaj stavkov, potem pa je začel govoriti slovenski. Ckiari ga je prekinil in izjavil, da odloži predsedni-stvo, ker ne razume, o čem se govori. Ker Chiari tudi po odmoru ni hotel prevzeti predsedstva, je predsedoval dalje mladočeh Maštalka. Nemški predlog, naj se takoj voli nov predsednik in sicer zopet Chiari, ni obveljal, pač pa Concijev, da se seja nadaljuje. Poslanec Hočevar je na to slovenski »stvarno popravljal« do 6. ure, ko se je seja zaključila. Prihodnja se je določila za danes ob 10. dop. A poslanec Wolf je zaklical: G. predsednik, čitajte jutri pred sejo »Dunajčanko«!
Ostali odseki tudi niso včeraj prišli do dela. Brambni in pa odsek za državne uslužbence sta bila sploh nesklepčna, narodnostni odsek se je na predlog Nemca Stranskega odgodil, ne da bi razpravljal o Adlerjevem predlogu glede manjšinjskih šol. Finanč. odsek je razpravljal dalje o reformi osebnodohodnin-skega davka in se je konečno tudi dogodil, le socijal-no zavarovalni odsek je imel redno sejo. Draginjski ods. se je posvetoval o zmanjšanju šolnine na žito in živino — a vsled odpora agrarcev ne bode došlo ne do enega ne do druzega.
Konec koncev je torej ta, da je državni zbor odgoden. Veseli smo, da so naši poslanci pokazali toliko energije, da so vstrajali v boju za slovensko
LISTEK.
Oče <Hondelik in ženin Vejvara.	64
Ccški spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
XXVI. Poslednji dan.
Oni petek pred sveto Elizabeto je dihala pri Kondelikovih tajna nalada, kakor dremajoča, skoro sveta. Ze v postednjih dnevih so na vse kriplje pospravljali, brisali, drgnili, mili. Pod je bil kakor miza, okna so se svetila, kakor kristalna, za zrcali, za slikami je bilo polno zelenih vejic, in gospa Kondelikova je čez dan žgala na živi žerjavici jalovec, da bi pregnala jesensko zaduhlost iz stanovanja, da bi bilo tu kakor v cerkvi. Saj jutri pridejo svatje! Ze jutri! Naglica, ki je sedaj gospodovala pri Kondelikovih, je bila v popolnem soglasju s to pritajeno nalado. Da, skoro povečala jo je ta hitrica. Vsi so hodili le po prstih, kakor šepetaje, da se ne bi prebudilo nekaj neznanega. Celo gospod Kondelik je zgubil svojo zgovornost in ni več mrmral in uganjal šal, tako, da mu je bilo slednjič že tesno. In zato ni bil mnogo doma. Po zajutreku in po obedu se je napravil in je šel ven. Nobenega gotovega cilja ni imel, toda doma ga
vseučilišče, ne da bi doslej sicer priborili kak pozitiven uspeh. Odločitev bode prišla na jesen. Položaj je letos v nekem oziru isti kot lani: državni zbor je moral vsled slovanske obstrukcije prezgodaj na počitnice. Vlada je pa letos odločno na slabšem: finanč. mizerija je od dne do dne večja in nagajajo ji Poljaki, ki so nenasitni s svojimi zahtevami. Optimisti sodijo, da pade letos v jesen sedanja vlada in pride, novo ministerstvo. Imenujejo se celo že imena prihodnjih mož: Bilinjski. Heinold. Najverjetnejše je, da pride za Bienerthom kak star konservativec. Mi Slovenci pa upajmo, da jeseni slovenska obstrukcija ne bode zopet ubijala sama sebe ... in da bodemo enkrat dobili povrnjene težke vojne stroške, ki smo jih plačali in jih še plačujemo v težkem boju proti vladi in sistemu.
Značajnosi v politiki.
Motto: »Ali je mogoče, da je v današnjih časih kdo na svetu, ki je svojo dušo brez sile pokapuci-nil? Naturno ni, pa vendar se je zgodilo. Zdaj bi le rad vedel, če se je zgodilo iz lenobe, ali iz prekanjenosti. Ce iz lenobe, se ga Bog usmili, če iz prekanjenosti, se ga usmili še hujše: ker sam se je ukanil!«
Cankar, »Hlapci«.
Dr. K. Verstovšek, c. kr. prof. — od predvčeraj zastopnik si. naroda na Dunaju je stopil predzadnjo nedeljo v Bočni pri Gornjetngftidu v fawio cerkev, je tam pred zbranim občinstvom na glas molil in daroval v pušico mašujočega duhovnika groš. To je tisti Verstovšek. ki se je še pred nedavnim časom posmehoval svojim učencem, ako jih je videl pri maši poklekati. tisti Verstovšek, ki se je dvobojeval in ki je vobče porabil vsako priliko, da dokaže svoje brez-verstvo. Tisti Verstovšek, ki je v svojem srcu še danes brezverec, kakor je bil odkrito svoj čas kot akademik in precej let kot mlad profesor. In vendar je stopil v cerkev in je tam glasno molil boga, v katerega ne veruje. Res, storil je to, toda ne kot spo-korjeni grešnik, nad kakoršnimi ima bog baje veliko dopadenje, temveč kot kandidat za državnozborske ga poslanca. Pohlepnost ga je gnala v klerikalni tabor, tista pohlepnost ga je tirala v Bočni, v volilnem okraju, tudi v cerkev, da tam z molitvijo boga, v katerega ne veruje, ogoljufa verno ljudstvo za glasove, s katerimi je razpolagalo 4. julija t. 1. pri nadomestni državnozborski volitvi. Zatajil je samega sebe zgolj iz pohlepnosti in je grešil na značajnosti ravno v tisti točki, ki je modernemu izobraženemu človeku najsvetejša in najodličnejša. Radi zlatega teleta se je izneveril svoji pravi veri in je stopil v tisto vrsto ljudij. pred katerimi pošten človek pljune, ker se mu gabijo.
Poglavitno agitacijsko sredstvo klerikalne politike je bila vsigdar vernost, vera, cerkev. Vprašanj vernosti ne bo odločevala politika, pač pa igra le-ta velevažno vlogo pri vprašanju konfesije, cerkve, to-
rej duhovniške organizacije. Kaj pa je cerkev, osobito v obliki katolicizma? Nič druzega, kakor zavod, ki zlorablja človeško vernost v gospodarske namene duhovščine. Devetindevetdeset odstotkov vernosti je plod nezadostne izobrazbe. Čim več neizobraz-be. tem boljše, tem ugodnejše je gospodarsko stališče cerkve. Zgolj iz lastnih gospodarskih interesov je cerkev bila vsigdar odločna nasprotnica kulturnega napredka. Posamezni duhovnik je pač tuintam nekaj storil za izobrazbo, organizacija kot taka pa je bila vedno proti izobrazbi mas. Čim višje je narodova splošna izobrazba, tem močnejši je narod proti klerikalizmu. Pa tudi strogo iz gospodarskega stališča je cerkev največje zlo narodov: nikjer ni toliko dobro plačanih lenuhov, pravih trotov, kakor ravno med duhovščino. »Mrtva roka« zbira ogromne kapi-talije, ki koristijo edinole duhovščini, narodu pa nič. Posledica se kaže v gospodarskem konkurenčnem boju z drugimi narodi, ki ne trpe pod zlom klerikaliz-ma. Iz kulturnega in gospodarskega stališča mora torej biti vsak razumen, vsak v resnici izobražen in demokratičen človek proti klerikalizmu, katerega namen je edinole v veliko škodo naroda podpirati ego-istične težnje cerkve, torej duhovščine.
Vsi katoliški narodi so v boju proti klerikalizmu. Vsikdar mora biti vsak inteligent na svojem mestu, kadar stopi ta boj v odločilen štadij. V tem stadiju smo danes brezdvomno tudi mi Slovenci. Ni še dolgo, ko je začela prodirati kultura v široke mase in ko se je začela zbiran posvetna inteligenca tudi v slovenskem narodu. Duhovščina je bila poprej neomejen gospodar med Slovenci, z vso besnostjo je torej hotela zatreti slovensko kulturo v prvih začetkih. Kakor pripovedka iz staroegiptovskih časov se sliši, da ie slovenski knezoškof okrog leta 1900 po Kristovem rojstvu dal sežgati popolnoma nedolžne pesmi slovenskega pevca edinole raditega, ker ne opevajo zdolj Marije, nebes in kar je še drugih podobnih stvari. In vendar se je to zgodilo! Ko bi ne bilo nič druzega. kakor edinole to dejstvo, bilo bi že to dokaz dovolj, kako ljut boj se bije danes na Slovenskem za in proti klerikalizmu. Da se torej nahajamo v dobi, ko doseza efijaltsvo superlativ ostudnosti.
Na ta superlativ nas spominjajo Vrstovški. Saj ni samo eden na Slovenskem. Veliko večino klerikalne posvetne inteligence tvorijo Vrstovški. Od Šu-steršiča in Šukljeta pa doli do Pušenjaka in Benko-viča stoje sami Vrstovški. V dobi idealizma so Vrstovški dobro videli kvarljvo stran klerikalizma, z mladeniško ognjevitostjo so stopali v boj za prava kulture. Toda kmalu se je spremenil klerikalizem v korito, ognjeviti in idealni Vrstovški pa v umazane sužnje, še manj, spremenili so se v hlapce, ki se dado za denar izrabljati tudi proti samim sebi! Slabši so, kakor navadni sužnji! Le z neozdravljvo boleznijo pohlepnosti po denarju in slavi se dado razlagati taki pojavi. Le radi denarja in slave so nastopili Vrstovški proti lastnemu jaz.
Zakaj toliko besed o Vrstovških? Kot zagovorniki zdrave politike smo dolžni opozarjati na te naj-ostudnejše slovenske efijalte. Danes igrajo odločilno vlogo v slovenski politiki ravno Vrstovški. Ali more
je skoro dušilo.
Gospa Kondelikova je bila zadovoljna, da je oče ušel. Ob takih trenutkih so možje vedno malo napoti. Jezil se je sicer na ono kajenje, toda gospa mu ni rekla niti besedice, da ne bi nastala kaka nevesela debata in molče je opravljala svoje delo. In ko je mojster zginil, je vzela iz omare njegovo črno obleko, ukazala je Katinki, naj jo dobro skrtači in naj jo nese krojaču, da jo zlika. Beli telovnik, čisto opran, je bil pri njem že od pondeljka.
Pepica je hodila danes po sobah kakor nema. In kadar je morala mamico kaj vprašati, je vprašala polglasno, skoro šepetaje. Nekaj je pričakovala od matere in skoro bala se je tega.
Gospa Kondelikova se je pogosto ozrla na hčer in večkrat se ji je hotel izviti iz grla klic: Pepica! Toda ustnice so se ji zopet zaprle. Morda še ni prišel pravi trenutek, morda še-le pride. In ravno tako Pepica. Kadarkoli je zaslutila, da bo mamica spregovorila, vselej je hitro odhitela bodisi v spalnico, bodisi v kuhinjo h Katinki, in tja še najrajši. Ka-tinka je imela vkljub vsemu delu dovolj časa in razpoloženja, da je postrani pogledala na gospodično. In ko jo je videla tako molčečo, je stisnila ustna in v velikih, malo izbuljenih očeh ji je zaigral čuden nasmeh
Pred poroko! Pepica se je nalahno stresla po celem telesu in tupatam se ji je zdelo, da se ji vpogi-
bajo kolena. Morda jo je še zeblo po kopelji, katero ji je mamica zjutraj tako skrbno pripravila, z zmletimi »vijoličnimi« koreninicami in s prmešanm, diše-čm francoskim jesihom? Še to bi amnjkalo, da bi se poslednji dan prehladila! Ali morda stresa tako vsako nevesto? Pepica ni razumela sama sebe, ni se mogla prepričati, ali je vzrok mraza radost ali strah. Toda česa naj bi se bala? Kaj ni merilo vse, kar se je zgodilo, na današnji dan? Kaj ni moralo priti tudi k današnjemu dnevu? In zakaj se ji zdi pravzaprav danes vse tako čudno? Saj je čisto navaden dan, kakor vsi drugi in še-le jutrajšnji dan ji prinese nekaj novega. Zdajpazdaj jo je prevzela nepričakovana tesnoba. Ako je že danes tako nesamosvoja, kaj bo še-le jutri, ko jo oblečejo v belo atlasovo obleko, ko jo popeljejo v kočiji do cerkve in bo celi svet kazal na njo: Glejte, ta bela je nevesta. Kako čudno razburjenje!
Danes bi bila rada kaj delala. Toda le kaj malega ji je še ostalo.
Toda vendar. Ostalo ji je še pot na Vinograde, v novo stanovanje. Pernice še niso bile povlečene. To je pustila gospa Kondelikova za poslednji dan. In po obedu, ko je mojster odšel, je stopila k škrinji, kjer so ležale že davno nove povleke, zavite v čisto platno, med njimi pa različne dišeče koreninice. Skrbno jih je vložila v torbo in se je napravila s Pepico na pot.
inteligent, ki pravilno sodi politične boje, imeti zaupanje v politično delo Vrstovškov? Da bo tako delo koristno za politično prihodnjost slovenskega naroda? V točki, ki je danes središče vsega slovenskega političnega, gospodarskega in kulturnega dela, je bil Efijalt na lastnem mišljenju. Ali ni torej popolnoma opravičen sum, da se bo efijalstvo še nadaljevalo? Da bo n. pr. tudi v točki narodnosti Efijalt? Zalibog. ni treba več sumiti, žalostnih deistev dovoli tudi iz polpretekle dobe naše politične zgodovine. Kdo bi mu zaupal, koritarju in Efijaltu? »Brata bi izdal, zoper očeta bi pričal in mater bi zatajil!« Saj niti sam sebi ne more zaupati, ako ima natura še količkaj svoje moči in veljave.
Vrstovšek je stopil v cerkev in je zarožljal z rožnim vencem, da bi slovensko ljudstvo preslepil. »Na zunanje se je razvil«. Hudodelstvo se mu je posrečilo. Kar je veležalostno znamenje za naš narod. Kajti močno neizobraženo še mora biti ljudstvo, ki ne spozna sleparstva, kakoršnega uganjajo Vrstov-ški s katoliško cerkvijo in katoliška cerkev z Vrstov-ški. Mnogo bo tukaj še dela za kulturnega človeka.
Mladin.
Pregled izidov v nadomesti nih državnozb. volitvah.
Izvoljen je klerikalni kandidat prof. dr. Kari Verstovšek s 3.179 glasovi. Naš kandidat Ivan Kac je dobil 1.730 glasov.
Rezultati volitev v posameznih okrajih so sledeči:
	1. Marnberški okraj:		
		Kac	dr. Verstovšek
Brezno		2	10
Janžev vrh		53	10
Pernice		—	—
Remšnik		f 9	58
Ribnica		81	20
Sv. Anton na	Poh.	76	2
Sv. Primož nad M.		4	44
Sv. Primož na	Poh	12	15
Trbonje		5	4
Vuhred		54	7
		296	170
	2. ,	Arveški okraj:	
		Kac	dr. Verstovšek
Kaplja		31	16
Gradišče		123	22
		154	38
3	. Slovenjgraški okraj		
		Kac	dr. Verstovšek
Golovabuka		41	51
Legren		56	68
Mislinja		69	51
Otiški vrh		62	29
Pameče		9	84
Podgorje		48	47
Razbor		8	46
Sjele		23	4
Stari trg		33	47
Št. Ilj pri M.		44	48
Št. Janž pri Sp. D.		23	44
Šmartno		172	30
Smiklavž		52	28
Št. Vid		30	43
Vrhe		22	3'.!
		692	652
	4. Šoštanjski okraj.		
		Kac	dr. Verstovšek
Sv. Florijan		28	17
Sv. Andraž		1	117
Št. Ilj pri Vel.		4	96
Št. Janž na V.	g-	32	79
Šmartno ob P.		21	137
»Ako bi prišlo kaj važnega, Katinka, čez eno uro — čez pol drugo uro se bove povrnili. Toda nikogar ne pošiljajte za nama. Da se vam kdo sem ne prikrade, ko ste zdaj v kuhinji, zdaj zunaj. Pazite n« vse. In povsod zakurite.«
Šli sta skoro molče. Gospa Kondelikova se je potapljala v skoro žalostne misli. Torej poslednjikrat spremlja hčer kot neomoženo, otroka, ki je še danes njen in ki bo jutri že Vejvarov. Imela je rada Vejvaro, toda v tem trenotku je bila nanj skoro ljubosumna. Danes še vidi hči v nji vso višjo moč, v mamici — jutri stopi na njeno mesto Vejvara. Tako naravne in tako čudne stvari v življenju!
Na stanovanju je izvlekla gospa Kondelikova pregrinjalo s pernic, ki so bile nakopičene na visokih žimnicah, potegnila je pernice in blazinice doli in jih je začela tlačiti s Pepičino pomočjo v bele, dama-ščanske povleke.
Pepica je bila vesela, ko je prišla iz hiše na ulico, ker je bolj prosto dihala in kjer ni pala nanjo tesnoba. Toda takoj, ko je vstopila v vinogradsko stanovanje, se je je zopet polastila. V vseh prostorih je bilo tako tiho, koraki so odmevali tako gluho, da se ji je zdelo, da pada na njo mora. Polastil se je je nekak babje-veren strah, da ta mir okoli in okoli naglo spregovori, zavpije.
Pogledala je postrani na mater in zdelo se ji je, da je danes povsem drugačna kot navadno. Kako to, da so se vsi njeni obrisi spremenili? Kaka nenavadna resnost in skrb ji leži na obrazu.
Pepica ni prenesla več tega molka.
»Ali imaš šivanko, mamica?« je vprašala.
Šoštanjska okol.	133	78
Škale	34	93
Topolšica	42	58
Velenje	61_156
356	851
5. Gornjegrajski okraj.
Kac dr. Verstovšek Gornji grad	51	51
Nova Štifta	31	106
Bočna	85	154
Kokarje	34	68
Mozirje trg	46	20
Mozirje okolica	25	132
Rečica	36	233
Ljubno	,	55	200
Luče	16	222
Solčava	1__163
380 1349
K temu pregledu nekoliko opomb. Pred vsem je razvidno, da je bila udeležba silno slaba. Dočim je bilo pri zadnjih državnozborskih volitvah 1. 1907 oddanih skoro 8.000 glasov, se jih je tokrat oddalo komaj okroglo 4.800; udeležba je bila torej za polovico slabejša. Ljudje so zunaj pravkar v poletnem delu in za napredno stvar je bilo povrh tega v vseh okrajih sila malo delavnih agitatorjev. O tem poglavju bi lahko napisali marsikatero žalostno in za marsikoga sramotno poglavje. Udeležili smo se volitev na izrecno željo kmečkih naših somišljenikov in po načelu, da se ne sme klerikalcem ničesar pustiti brez boja. Čeravno ni uspeha, pa se vendar širijo naše politične ideje, se kaže življenjska moč in svežost stranke. Dasiravno smo ostali v znatni manjšini, smo na to število glasov vendar ponosni: saj so to sami slovenski napredni kmečki glasovi. — Štajercijanci so silovito delali za abstinenco in so jo v marnberškem okraju, kakor kažejo volilni izidi v Breznem. Trbonjah, Ribnici, tudi dosledno izvršili. Volili niso tudi socijalisti. Mi nismo prosili ne enih ne drugih za pomoč; hoteli smo dognati lastno moč v okrajih, kar se nam je tudi posrečilo. Število naših glasov in pristašev kaže, da si bodemo po vztrajnem političnem in gospodarskem delu okraj priborili nazaj.
Pred nekaterimi tedni je govoril g. dr. Korošec v državnem zboru z velikim patosom o »madžarskih« volitvah. Škoda, da se takrat še niso izvršile volitve v bivšem Ježovnikovem okraju: videlo bi se namreč, da klerikalci drugače ravnajo v praksi kakor govore v teoriji. Ali bi naj naštevali vse, kar se je zagrešilo na račun svobodnih volitev po priž-nicah, spovednicah, kako se je hujskalo in vplivalo na ženske? To so že znane stvari in imamo računati z njihovim uspehom tako dolgo, dokler ne bode več politične izobrazbe med ljudstvom. Brez pretiravanja lahko mirno rečemo, da je dobil dr. Verstovšek dva in pol tisoč svojih glasov le vsled pritiska in strahu pred večnim ognjem v peklu... Ta straši še danes vedno v politiki in kmetje pozabljajo na lastne stanovske in narodne koristi kakor hitro jim kdo nariše črnega hudiča na steno. Vendar vsemogočni tudi klerikalci niso. Sedanje volitve so se vršile odločno v protiklerikalni smeri — in uspeh ni slab.
Napredovali smo tokrat v najčrtlejših občinah gornjegrajskega okraja. Čudno je sicer, da je bila baš v teh občinah udeležba tako velika ... Bilo bi morda dobro na volilni dan prešteti volilce in jih primerjati s številom glasov: morda bi povsod ne »šti-malo«. Po mnogih krajih niso dostavila klerikalna županstva volilcem principijelno glasovnic in legitimacij; drugod se je grozilo z odpovedjo posojil, od-trganjem koščka kruha in tako naprej. Sveta vera in borilci za verske svetinje našega naroda rabijo dandanes čudovita sredstva, katera imajo sicer po katekizmu vse znake velikih in neodpustljivih grehov ...
Volilnih shodov in sestankov smo imeli v tem volilnem boju blizu 50. Gre torej odkritosrčna hvala
»Dete, dete!« je vzkliknila mati. »Saj je tamle šivalna mizica! In v nji je vse, kar potrebuješ.«
Gospa Kondelikova je prišila povleko in je dala šivanko hčeri. Sama je začela drugo prišivati.
Pepica je pridno vbadala šivanko in ko je bilo delo gotovo in ko je gospa Kondelikova pokrila postelji z odejami rdeče barve, je vprašala Pepica mamico, ne da bi se ozrla na njo:
»Ali morata stati tako-le ti postelji — mamica — druga ob drugi .?«
Dolgo se je branila tega vprašanja, a vendar ni mogla, da ga ne bi izustila.
Gospa Kondelikova je gladila odeji, ravnala ji je, čeprav je bilo vse lepo poravnano, in je odgovorila prosto:
»Mora biti tako. hčerka, mora. Veš, to je že tak običaj, moda je to, in pa — in pa — narejeni sta že tako. veš? Ta zadnja deska je od zunaj cela, vidiš, izrezano je samo na notranji strani in če bi se to postavilo drugače, se ne bi potem dobro ujemalo, veš?«
Pepica ni takoj odgovorila. Gledala je skozi okno v Nuseljsko dolino, nad katero so se valile jesenske megle, pomešane s temnosivim dimom pivo-vara, bobnala je s prsti desne roke po mramornati deski umivalnika, ustnice so se ji tresle in njeno lice se je komaj vidno mračilo. Slednjič so se ustna odprla:
»Jaz sem mislila ...«
Ni dokončala.
Gospa Kondelikova je željno čakala daljših hčerinih besed. Že od jutra je želela, da bi ji stavila hči kako vprašanje, že od jutra je gledala na Pepico na-
vsem, ki so se trudili za shode in za agitacijo, gre hvala vsem, ki so karkoli storili vprid naši dobri stvari. Sklepamo z željo, da se kmalu zopet vidimo pri delu in utrjevanju svojih postojank v okraju; edino na ta način imamo upati na konečno zmago.
Štajerske novice.
Okrajni zastop Vransko. Volitve so se vršile minule dni. Iz skupine najvišjih obdačencev sta v zastopu Franc Oset iz Vranskega in Jožef Pauer iz Braslovč. Iz skupine veleposestva so izvoljeni: Janez Zupan iz Ločice, Edm. bar. Cnobloch s Saneka, Leop. Apat iz Kaplje, Kari Haupt pl. Hohentrank s Šterneka, Franc Schaur z Brod in Ludvik baron Wittenbach. Iz skupine trgov: Kari Schwentner in Miha Ježovnik za Vransko, Lovro Plaskan, Vencel Marovt, Matavž Perger, Martin Žvajger. Florjan Rak in Ivan Cizej za Braslovče. Iz skupine kmečkih občin: Franc Cukala in Vinc. Derča z Gomilske, Franc Lesiak in Franc Zdolšek iz Št. Jurja ob Tabora, Frane Borin iz Grajske vasi, Franc Breznikar iz Sv. Marjete, Franc Sevčnikar in Jul. Žigan iz Polzele.
Velika ljudska slavnost sv. Cirila in Metoda dne 17. julija t. I. v Žalcu. Ponovno opozarjamo in vabimo na to narodno slavnost. Narodna gospoda od blizu in daleč naj se ta dan sestane v osrčju naše krasne Savinjske doline; pa tudi naše preprosto ljudstvo iz vseh bližnjih in daljnih vasi in drugih krajev naj pokaže svoje navdušenje za slovenski rod s tem, da se zbere v čim največjem številu pri tej slavnosti. Za užitek, za zabavo, za razvedrilo skrbelo se bode v polni meri. H koncertu, pri katerem bo svirala polnoštevilno celjska narodna godba, so danes prijavili svoje sodelovanje pevski zbori iz Griž, Št. Pavla, Vranskega, Petrovč, pa tudi žalski mešani zbor. ki se je krasno na novo vzdramil. Kogar mika veseli ples, naj pomisli, da ga velikanska Virantova dvorana prijazno vabi. Kaj vse bodo nudili razni šotori, naj si pride vsak sam ogledat. Na nekaj pa pri tej priliki moramo opozarjati: cene v vseh šotorih bodo zmerne, tisto vsiljevanje in izsesa-vanje, o kojem smo že večkrat slišali tožiti, bo na naši slavnosti izključno. Zato pa ponovno kličemo: 17. t. m. v Žalec!
Dijaška slavnost. V soboto zvečer dne 9. julija se vrši v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju pod okriljem Celjskega pevskega društva slavnost. katero priredijo celjski abiturijentje vprid CM družbi in Sokolskemu domu v Celju. Vzpored je sledeči: A. Koncert: 1. D. Hruza: »San zaručnice«, romanca, tamburaški zbor. 2. J. Aljaž: »Domovini«, mešan zbor. 3. Charles Beriot: 9. violinski koncert; Fr. Drdla: »Serenada«, violina s spremljevanjem glaso-virja. 4. Anton Nedved: »Dijaška«, moški zbor. 5. H. Necke: »San ljubezni«, kvartet na godala. 6. V. Kienzl: »Potpuri iz opere »Evangeljnik« za mešan zbor s samospevi in s spremljevanjem orkestra. 7. H. Vogrič: »V božični noči«, fantazija, tamburaški zbor. 8. Adamič: »Da sem jaz ptičica ..«, mešan zbor. 9. E. Bach: »Pomlad se vzbuja...« violinski orkester. B. Veseloigra v enem dejanju: »To sem bil jaz!« Iz nemščine prevel M. Vilhar. C. Prosta zabava in ples. — Ker se je slavno občinstvo lanske abi-turijentske slavnosti tako obilno udeležilo, da je bil njen uspeh v gmotnem in moralnem oziru jako po-voljen, upamo, da nas slavno občinstvo tudi letos počasti v kar največjem številu. Vstopnina: Sedeži pri mizah prvih dveh vrst 1.50 K. pri ostalih mizah 1 K- Sedeži na galeriji 50 vin. Začetek točno ob pol 8. uri. Blagajna se odpre ob 7. uri. Predplačila se hvaležno sprejmejo.
Iz Roiraške Slatine. Zadnji izkaz kopaliških eostov izkazuje 822 strank s 1098 osebami
ravnost magnetično, da bi jo prisilila h kakemu vprašanju. In ko je sedaj Pepica začela, je željno čakala nadaljnega vprašanja. Tu, na tem mestu ji pove vse. Doma je bilo malo nerodno, tam je vedno gledala na Pepico, kakor na otroka; v okolici, kjer je sama kraljevala in kjer je bila sama najvišja instanca, se ni mogla odločiti za poslednje nauke. Tu je bilo drugače. To ni njen dom, to je dom Pepičin in tu ni več Pepica samo njen otrok. Tu se ji zdi bolj samostojna, tu se poslavlja od svojega detinstva in se približuje njej — materi — kakor žena ženi. Tu je že skoro na njeni stopinji.
Gledala je Pepico in kakor prej doma, tako ie tudi sedaj vpirala pogled v njo, da bi jo prisilila h kakemu vprašanju, da bi mogla razrešiti hčerkine dvome, toda — Pepica je molčala.
Gospa Kondelikova je pristopila h hčeri in jo je pogladila po licu.
»No, povej, kaj si mislila, hčerka?«
Pepica ni odgovorila in se je z lahkim sunkom glave umaknila božajoči dlani materini.
»Veš, hčerka, nekatere stvari so sploh čudne — sreča te marsikaj novega — toda drugače ne more biti. Kakor sedaj na primer ti in Vejvara. Veš, moraš pomisliti, da bodeta od jutrišnjega dneva vedno skupaj, da bodeta stanovala skupaj kakor v gnez-decu, da ne bo pri tebi niti oče niti mamica — midva ne bodeva imela več pravice do tebe. Vejvara bo tvoj mož in gospod ...«
Dalje prihodnjič.
v Iz Celja. Občinstvo iz mesta in 5'okolice opozarjamo še enkrat na veselico in gled. predstavo „1. April", katero priredi gaberska Ciril in Metodova podružnica v nedeljo dne 10. t. m. v ..Skalni kleti". Začetek predstave ob 6. uri. Vstop. 50 vin. Ker je čisti dobiček namenjen za jubilejni dar Ciril in Metodove družbe v Ljubljani se prosi obilnega obiska.
Za Ciril-Metodov obrambni sklad so zbrali celjski gimnazijci 200 K, katere so izročili družbi. Bog živi mlade, vrle rodoljube.
Iz Vojnika nam pišejo: Umrl je v Socki pri Novi cerkvi Hans pl. Ruhling, vpoj. poročnik, star 60 let.
Iz Vitanja nam poročajo ob 5. uri zjutraj: Danes ob pol štirih zjutraj je začela goreti v sredi trga sedaj Žagarjeva hiša. Sedaj je nevarnost za spodnji del trga že precej minila, ker k sreči ni vetra. G. Žagar (poprej gostilničar v Konjicah v „Narodnem domu") in brat Ciril sta si komaj rešila življenje s skokom skozi okno. Požarna bramba vitanjska se je pred kratkim razšla! — Kakor se nam poroča dopoldne, je zgorela samo Žaganeva hiša. Ogenj so srečno omejili.
v Iz Rogaške Slatine. V naši okolici je gorelo v pondeljek dne 4. julija na predvečer praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda vkljub slabemu vremenu sila mnogo kresov in se je streljalo na 7 mestih. To slavnostno razpoloženje okolice je napravilo posebno dober utis na kopališke goste, v prvi vrsti Jugoslovane, katerih je tu že lepo število.
v Ptujsko deželno višjo gimnazijo je obiskovalo minulo šolsko leto 200 učencev, med njimi 41 Slovencev, 157 Nemcev in 2 drugih narodnosti-Odličnjakov je bilo 25, abiturijentov 17, med katerimi jih je 16 napravilo zrelostni izpit. Kakor poroča „Tagesp." so napravili nemški abiturijenti 2. jnl. zvečer v vozovih obhod po mestu, pri če-mui so si svetili z larapijoui. Igrala jim je deška godba. Pri tem se je seveda silovito tulilo in heilalo.
v Podporo za dravski most pri Breznem
je zvišalo ministerstvo za javna dela izjemoma od 40 na 64 tisoč.
Zopet pretep na Dravskem polju. Zadnjo nedeljo je došlo med zidarskim polirjem Paurom in kmečkimi fanti pred Mohorkovo gostilno v Racah do pretepa. Pri tem je Paur v silobranu z revolverjem ustrelil fanta Hercoga v trebuh in ga smrtnonevarno ranil. Paur se je sam javil orožništvu. Pretepaštvo na Dravskem polju se zadnje čase nevarno širi in v veliki meri ogroža javni mir ih red. Zakaj oblastva energično ne posredujejo? Vse take pretepače bi trebalo enkrat eksemplarično kaznovati ali pa jih spraviti v prisilne delavnice.
Ruški fantje so se pokazali kot vrli narodnjaki. ko so na predvečer godu sv. Cirila in Metoda na Kalvariji žgali veličasten kres v obliki črk C in M, streljali s topiči in prepevali narodne pesmi. Da bi ta navada nikdar več ne zginila v Rušah! Živeli zavedni ruški fantje!
Kolesar pri Ruški koči se je videl 29. junija. On sploh potuje s kolesom in ne samo po dolinah ampak tudi po strmih bregovih. Pravil je, da ga mora večkrat po par ur v breg nesti.
Verjamemo. Ta gospod je inženir M.....iz
Gradca. Od Ruške koče je šel v Št. Martin in potem v Slov. Bistrico.
Izlet na Mrzlico se vrši, kakor vže omenjeno. v nedeljo, dne 10. t. m. Udeležba iz Trbovelj, Hrastnika, Celja, Žalca, Petrove, Griž in sploh iz vseh strani bode, kakor vse kaže, velikanska. Natančneje še poročamo v teku tedna.
Iz Ivanjkovec. Krasno uspela veselica tukajšnje prostovoljne požarne brambe hudo peče našega prečastitega gospoda župnika Bratušeka. Videl je, da vse njegovo delgo hujskanje proti temu potrebnemu društvu ni veliko zdalo. Požarna bramba je tukaj in da ima med ljudstvom simpatije je najlepši dokaz mnogoštevilna udeležba pri veselici. Gospod je tuhtal kako bi se maščeval in zbral si je zato zadnjo nedeljo priž-nicQ,; v naši župni cerkvi. Cela pridiga ni bila drugega ničesar kot nizkotno zabavljanje, sum-ničenje in podtikanje ter predbacivauje. Podrobno se nam s tem baviti ne zdi vredno, vprašamo le, kako se co strinja z vašo oliko g. župnik, da nekomu neko uslugo predbacivate, katera se vam je hotela pošteno plačati, a ste vi plačilo odklonili.
Druge slov. dežele.
Imenovanje. Občinski svet ljubljanski je imenoval g. dr. Rudolfa Moleta in g. dr. Pavla Pestotnika za prava učitelja na mestnem dekliškem licejn.
Iz državne živinozdravniške službe. Živi-nozdravnik Armin Tomažič je imenovan za> veterinarskega asistenta pri namestništvu v Trstu.
Zaprt slepar. V Ljubljani so zaprli Janeza Štuheca, doma iz Murščaka pri Kapeli, rojenega 1. 1889, ki je v Ljubljani na Zadružni šoli ab-solviral trgovski tečaj. Zagrešil je razne sleparije z menicami, ponarejenimi podpisi itd. ter oškodoval več oseb v Ljubljani. Tudi v Celje je par-krat pisal, pa tu mu ljudje niso šli na lim. Fant je bil 1. 1907. naj strastne j ši agitator za Roškarja v svojem okraju. Imajo res smolo naši.ljubi bratje. Šimonc, Štuhec itd. Sami vzori!
Andrettove klobase. V Ljubljani je znana
tvrdka Andretto, tovarna za klobase, salame itd. Mož je bržkone laškega pokljenja, s slovenskim denarjem si je napravil premoženje, drugače pa je zagrizen Nemec. Ker tvrdka deluje tudi na Štajerskem, ne bo prenapačno, če »Narodni Dnevnik« prinese posnetek iz zanimive kazenske razprave, ki se je dne 5. t. m. pop. vršila pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Andretto je bil obtožen dveh kaznjivih dejanj. Toži ga Kankar, sluga pri okrajnem glavarstvu radi žaljenja časti in ovadil ga je mestni magistrat zaradi ponarejanja živil. Obe dejanji pa sta v zvezi po sledečem dogodku: Ko je mestni tržni nadzornik Ribni-kar decembra p. 1. preiskoval ljubljanske trgovine zaradi slanine, so ga trgovci opozorili, naj bi se usmilil tudi Andrettovih klobas. Ta se jih je res usmilil, napravil z njimi preizkušnje in našel je, da je v klobasah primešana moka. Konfisciral je okrog 130 kg klobas, med katerimi trdi Ribnikar, da jih 98% iz Andrettove tovarne, nasprotno pa se Andretto zagovarja, da jih je bilo k večjemu 35—40 kg. Klobase so se potem poslale še v Gradec, kamor so prišle že v takem stanju, da jih je bilo težko preiskati. Ribnikar je celo zadevo oddal službenim potom naprej. Stvar pa je prišla pri magistratu že skoraj iz evidence, kar se Andretto čez nekaj mesecev sam zglasi pri magistratu ter zahteva odškodnino. S tem pa je Andretto ovadbo zaradi ponarejanja živil tako-rekoč sam pospešil iz magistrata na sodišče. Dne 7. maja pride okrajni sluga Kanker k njemu z uradnim obvestilom. Andretto stoji pred hišo. Ker ga sluga ni dobro poznal, ga pozdravi: »Dober dan«. Oni odzdravi tudi slovenski. Tudi ko sluga vpraša, če ni morda Andretto, je Andretto še znal slovensko. Ko mu pa pokaže dostavnico, je Andretto postal naenkrat popolnoma trd Nemec, kar sledi iz sledeče izjave: »Ich nehme das nicht an. Ubrigens sagen Sie, \venn die Bezirkshauptmannschaft mit mir etwas zu tun hat, so soli sie mich nur deutsch verstandigen«. Sluga je najbrže nato kaj ugovarjal, kajti Andretto je zavpil nad njim: Sie sind mir ein D ... k, ich sch... e auf sie und auf die Bezirkshauptmannschaft. Wenn Sie zu mir kommen, reden Sie deutsch! Sluga je na to odšel, Andretto pa se je takoj peljal k okr. glavarstvu. Tu je izposloval, da je dva dni pozneje dobil dostavljeno nemško vabilo. Zanimivo je, da je Andretto tudi v tem slučaju sam pospešil tožbo žaljenega sluge. On se je namreč pritožil čez slugo »wegen ungehorigen Benehmens«. Na to še le je sluga cel dogodek ovadil. Še bolj zanimivo pa je, da si okrajno glavarstvo samo kar meni nič tebi nič pustilo dopasti tako surovo žaljenje. Tako sta obe zadevi prišli pred okrajno sodišče. Obtoženca zagovarja »nemški« odvetnk dr. Ambrositsch. Andretto nastopa pri celi razpravi jako samozavestno. Kajti skoraj vse, celo da se je napram tržnemu nadzorniku v uradu v pričo dveh stražnikov izrazil, ko se mu je dokazovalo ponarejanje klobas: »Ich gib ja zu, aber wenn schon ich hinein ialien soli, so sollen die iibri-gen auch hinein springen.« Sodnik razglasi obsodbo, da je obtoženec krivim spoznam obeh kaznjivih dejanj in st obsodi na 300 K oziroma na 1 mesec zapora. Zagovornik prijavi ničnostno pritožbo.
Najnovejša brzofavna in telefonična poročila.
GLASOVI ČEŠKIH LISTOV O ODGODENJU PARLAMENTA.
Praga, 6. julija. Vsi češki listi se ukvarjajo danes z odgodenjem parlamenta. »Nar. listi« smatrajo odgodenje za popoln poraz vlade. Odgodenje po-menja polom sedanjega vladnega poslopja. Bienerth je hotel dobiti 70 milj. novih davkov in pomagati Ita-ljanom do pravne fakultete — dasi so mu Poljaki odsvetovali. Oba načrta sta mu podla v vodo. Čehi privoščijo Italjanom njihovo pravno fakulteto, zahtevajo pa, da se izpolni Jugoslovanom, osobito Slovencem, vsaj del njihovih visokošolskih teženj. Vlada tega ni hotela storiti in zategadelj so morali Cehi iti v najostrejšo opozicijo proti taki vladi, ki se da popolnoma voditi nemškim nacijonalcem.
Praga, 6. julija. »Union« pravi: Četudi se bode ministerstvo trudilo zvrniti vso krivdo na neuspešnem zasedanju na parlament, bode ljudstvo vendar kmalu uvidelo, kdo nosi krivdo. Govori se, da bodo zborovali septembra meseca deželni zbori, oktobra delegacije, in da pride parlament komaj v novembru
do rednega zasedanja. Bienerth ima torej dovolj časa za premišljevanje o neuspehih svojega sistema.
Praga, 6. julija. »Hlas naroda« pravi, da se je zavlačevalna taktika barona Bienertha popolnoma ponesrečila. Dejstvo je, da ni mogoče uspešno delo, ako sa parlament in vlada ne strinjata ter drug drugega ne podpirata. Veliko uslugo so napravili Slovenci s svojo obstrukcijo krščanskim socijalcem, katerim je bilo neprijetno privoliti v drugojezično vseučilišče na Dunaju, ker so se lani tako zelo angažirali za znane narodnostne zakone — na drugi strani pa tudi niso hoteli nasprotovati vladi. Slovenci so torej izkazali kršč. socijalcem s svojo obstrukcijo največjo uslugo.
Praga, 6. julija. »Čas« pravi, da ima danes Bienerth faktično vse Slovane proti sebi; sedaj bode moral spoznati, da se brez Slovanov ne more vladati.
Praga, 6. julija. »Nar. politika« piše: Državni zbor je odgoden, poslan proč, domu na počitnice. — Vlada pa ostane in nezaslišano je, da ostane vlada, katera je s svojo nezmožnostjo in strankarstvom popolnoma skazila delo parlamenta, še nadale na krmilu, parlament pa se mora sramotno umakniti. Lahko pa vendar že danes računamo z dejstvom, da se bode držal Bienerth kvečjemu še do jeseni; potem se bode moral umakniti in napraviti prostor novemu minsterstvu.	i
OGERSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 6. julija. Seja se je pričela danes dopoldne ob četrt na 12. uri. Poročevalec Lang je predložil načrt za adreso in je prosil, naj se ga natisne. Na zahtevo desnice se je načrt prečital; pasus o banki in o izplačevanju v gotovem denarju je zbornica živahno aklamirala. Finančni poročevalec Hegedus je podal poročilo o indemnitetni predlogi. Prihodnja seja v petek ob 10. uri dopoldne.
POBOJI MED BELIMI IN ČRNIMI V SEVERNI AMERIKI.
Nov Jork, 6. julija. Pri včerajšnjem spopadu med belimi in črnimi vsled tega, ker je pri rokobor-bi premagal črnec belega tekmeca, je bilo 14 oseb ubitih in nad 100 težko ranjenih.
VELIK POŽAR V DRAŽDANIH.
Draždani, 6. julija. Včeraj je izbruhnil velik požar v nekem skladišču, v katerem je bilo natlačeno polno volne, jute in olja. Vsi draždanski požarniki so se trudili razširjenje ognja preprečiti.
ŽRTVE SEVEROAMERIK. NARODNEGA PRAZNIKA.
Novi Jork, 6. julija. Pri spuščanju raket in za-žiganju umetalnega ognja ob priliki severoamerik. narodnega praznika se je zgodilo sila veliko nesreč. 28 oseb je bilo ubitih, 1758 pa več ali manj ranjenih.
LADJA SE POTOPILA
Reykjavik, 6. julija. V langeneskem zalivu na severnem rtu Islandije se je potopila domača ladija. pri čemur je utonilo 12 oseb.
NEČLOVEŠKA MATI.
Praga. 6 julija. V Martinicah so zaprli ženo strojnika Bure, ker je potisnila svojemu 2inpolletne-mu otroku bučko v glavo in ga na ta način usmrtila.
ŠPANSKA VLADA VSTRAJA V PROTIKLERI-KALNI POLITIKI.
Madrid, 6. julija. V španskem senatu je madridski škof hudo kritiziral vladno predlogo o verskih družbah in pravicah drugovercev na Španskem. — Odgovoril mu je ministerski predsednik Canalejas: To vprašanje bodemo rešili ali v miru in slogi ali pa ga bode rešila vlada sama, posluživši se svojega polnomočja in eenrgije. Med nami ne bode tako dolgo miru in sloge, dokler obstoje gotove doktrine, katerih vlada nikakor ne more odobravati in država
ne trpeti. Do odločilnega boja mora itak priti prej a]j gjgj
BOJKOT GRKOV NA TURŠKEM.
Atene, 6. julija. Ker ugovori grške vlade v zadevi bojkota v Carigradu niso ničesar izdali, je sklenil grški ministerski svet, da se obrne na krečanske obrambne velesile s spomenico, v kateri jim bode razložil svoje stališče in prosil za energično posredovanje proti bojkotu. Vsi atenski listi poročajo iz Carigrada, Soluna in drugih turških mest o bojkot-nih izgredih in pravijo, da ti ne pomenijo ničesar druzega kot poskus popolnoma uničiti Grke na Turškem.
Narodni gospodar.
IY. poročilo južnoštaj. hmelj, društva o rasti hmelja v drugih krajih.
Norimberk, dne 2. julija 1910. Pri sedanjem vremenu se ne more rastlina normalno razvijati; skoro celi teden nismo videli solnca in skoro neprene-hano je deževalo, kar pa je zopet povzročilo hladno vreme kakor v jeseni. Včeraj so malo prenehali močni nalivi — a brez deža vendar ni bilo. Danes se je solnce pokazalo za nekaj trenutkov, a kmalu je postalo zopet oblačno in temno. Vremenska pre-noža ne obljubuje kaj boljšega
Miihlhausen, 1. julija 1910. Vsled mokrega in hladnega vremena je rastlina nekako v rasti obtičala. Posamezno se najdejo tudi škodljivci. Tudi toča je povzročila obilo škode.
Langquaid (Hallertau), 1. julija 1910. 2e osem dni imamo mrzlo in hladno vreme in hmelj se le po
malem razvija. Le v nekaterih nasadih je rastlina zrastla do vrha žic; ena tretjina pa je prav slaba in bode tudi pri ugodnem vremenu le malo obrodila. Da zamore hmelj pognati panoge, potrebuje toplega vremena. Škodljivcev dosedaj ni.
Spalt, dne 30. junija 1910. Vreme je grozovito slabo — dež in zopet dež. Komaj se prikaže solnce za nekaj časa, že pridejo oblaki in kmalu tudi dež. Temperatura je pa tako nizka, da je mrzlo in hladno, posebno po noči. Hmeljska rastlina se le poma-lem razvija; ona potrebuje, kakor vse rastline, soln-ca. Vkljub slabemu vremenu je rastlina dosedaj zdrava in brez škodljivcev.
Rottenburg (Virtemberško), 30. jun. 1910. Vsled vlažnega, mokrega in mrzlega vremena je trpela hmeljska rastlina; tudi nevihta je povzročila po hmeljnikih obilo škode. Lahko se reče, da je polovica nasadov zdrava, druga polovica pa hira.
Tržne cene.
D n n a j, 5. jnlija. Borza za kmetijske pridelke. Poročila iz inozemstva so bila danes precej mirna. Promet je bil majhen. Pšenica je bila za 25 vin cenejša, rž za 5 v.
Budimpešta. 5. julija. Žitna borza-Pšenica za oktober K 911, pšenica za april K 9'33, rž za oktober K 6 87, oves za oktober K 7 21. koruza za jnlij K 5'40, koruza za avgust K 5'49. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca prijetna, promet 6000 m stotov pšenica v efektivu za 5 v višja, ostalo se je dobro držalo. Termini so bili spočetka trdni vsled nakupov, so pozneje popustili a so se konečno zopet utrdili. Vreme oblačno.
Trst, 5. julija. Sladkor. Centrifueral pilčs prompt K 39 do K 393/4, za dobavo K 39— do K 39 3/4. Tendenca trdna.
Praga, 5. julija. S1 a d k o r. Surovi sladkor prompt K 34 95, nova kampanja K 25'80. Tendenca: stalna, vreme deževno.
Budimpešta, 5. julija. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 132—134, mlade težke 142—144, mlade srednje 146—148, mlade lahke 144—145 v kg. Zaloga 39.098 komadov. Prignano 590, od-gnano 351 komadov, ostane 39.337 komadov. — Tendenca mirna.
Budimpešta, 5. julija. Mast. Svinjska mast 158'—, namizna slanina 158'—.
D n n a j, 5. julija S v i n j s k i s e j m. Prignanih je bilo 14.873 komadov. Plačevalo se je za prima blago 125—127, srednje blago 112—122, lahko blago 104—118 vin za kg žive teže. — Tendenca medla.
Priden učenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom
Josip Černelč-a v Sv. Petru pod SV. gorami, Štajersko. 396 3-1
Na novo zidana pehBPijO
na prometnem kraju v Trbovljah na Spodnjem Štajerskem se da takoj v najem. Več se izve pri lastniku: Ivan Vincenc Komat, krojaški mojster, Trbovlje.	397 5-1
Trgovski vajenec
iz boljše hiše, z dobrim šolskim spričevalom, se sprejme v manufaktnrni tvrdki Ivan Grubitsch Maribor, Tegetthoffova cesta štev. 11. 389 3-1
isce
Anton Priveršek, trgovec
na Muti (Štajersko). 392 3-2
Nikdar več
ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmanuovo Steckenpferd • lilijlno mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfumerijah. 120 40-21
i
Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri
Zvezni trgovini
V Celju.

fr OMITD'T DDAO ima: t6Čaj na kr0fl,ah pri V0ZU- tečai na kr°9'ah Pri iz8eku-L. u. SMlln a dKUo tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu.	266 -is
Nobeu drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo!

t

DIEHL. žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i,, domačega
konjaka.

'^ms^mmsz :sy
Poštne hran. račnn »t. &4.366. Najboljša prilika za sigisrno šftedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon št. 48. --= pri denarnih uvodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
3 reglstrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Celju, sprejema hranilne vloge od vsakega, je član
,LASTNI DOIN'
Pisarna je
Rotov&ke ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©©© dopoldne. ©©©
pet od sto (5%)
zadruge ali ne, na tekoči t»a£ur» aii na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Resatni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © O © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
I
Slino narodno H
H| prVa južnoštajer^a praska
Stavbena ln umetna kamnoseška obrt s strojnim t::	obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbenih del s kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. i« različnih kamenov in cementa.	:::
Špecijalna delavnica in
podobarski atelje ze umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	::'.
Brušenje; potirarcje 1» s
struganje kamena s troji.
1(0 podjetje 1/ Celju.
Industrijska dražba. —h

Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Kaprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
dustrijska družba Celje'.
66 K^S
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj jdočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::; tavanje napisov v iste, i:;